Stev. 285
V Trstu, v prtih dne 13. novembra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah Id praznikih, ob 5 zjutraj, oh ponedeljkih ob 8 dopoldne.
UrednlJtvo: Ulica Sv. Fran&fln Arf&ega IL 20, L nadstr. — Vid 4opi« mJ m paUllaJo uredB«tvu lista. Nefrankirana pisma se a«
sprejemajo la rokopisi se ne vrabjo. Uda)«eM ta odgovora! urednik Štefan Godina. Lastnik konaordl bata .Edinosti*. — Tisfc ttskaroe .Edinosti', vpisane zadruge a omejenim pcrofcvom v Trstu, ulica Sv. FranCUka AsiSkega £ 301
Telefon uredatfhra In uprave Ser. 11-57. Naralalaa aaaia: Za celo leto ......
fa Mi lela >•...•*••.*••••
ta M oeseae. •*••*...•••••«
Za aedelfsk. fiiaj* m ctfa M. ......
u pol Jda .•«.*..«.••••••
K J4 -
: llz
! 5«
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaljna vrsta.............2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnt oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poSUjaJo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trst«. Uprava in lnseratn! oddelek aa nahajata v ulici Sv. Pcančiika AsiSkega št 201 — PoKnohranilnlfai račun «. 841.652.
Srbi se med neprestanimi boli umikalo proti Kocellevi in Vailevu
Nemci Mlaoomfl nonroliilefo no francoskem bom - No vzhodnem Mlinu nobenih večjih bojev. - Angleika torpedovbo potopljeno.
DUNAJ. 12. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
12. novembra. Med neprestanimi boji s sovražnimi zadnjimi oddelki, ki so se vgnezdili v pripravljenih pozicijah, se je včeraj zasledovanje nadaljevalo na vsej fronti in je bila v splošnem dosežena linija: Višine vzhodno od Osecine-Nakucani-Novoselo ob SavL
Sovražnik se nahaja v polnem umikanju proti Koceljevi in Valjevu. kjer glasom poročil naših letalcev na tisoče tren-skih vozil zapira vsake komunikacije.
Raz ven že včeraj naznanjenega vojnega plena, so bili uplenjeni zopet štirje topovi. 14 municijskih vozov, ena municij-ska kolona, več municijskih zalog, tren, šotori in drugi vojni materijal. Vjell smo tudi mnogo vojakov, katerih število še ni znano.	___
Z DvstiUsko-rusbeso bojišta.
DUNAJ. 12. (Kor.) Uradno se objavlja: 12. novembra.
Razven zmagovitega konjeniškega boja pri Kozminku z nekim ruskim konjeniškim zborom, ni prišlo včeraj na severovzhodnem bojišču do nobenega večjega boja.
Sovražni poizvedovalni oddelki ki so se hoteli informirati o naših gibanjih, so bili odbiti.
Pri izvajanju sedanjih operacij se kaže vnovič staroznana vrlost in odločnost naših čet.
Namestnik šefa generalnega Štaba, pl. Hoter, generalni major.
Z nemšbo-ruskeso tojličo,
BERLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. novembra dopoldne.
Na vzhodu je vrgla naša konjenica vzhodno od Kališa vnovič prodirajočo rusko konjenico zopet nazaj.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z nemsko-froncoskeso bajifto.
BERLIN. 12. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 12. novembra dopoldne.
Naše čete so vrgle sovražnika, ki je prodrl preko Nieuporta do Lombartzyda. preko Ysere nazaj. Sovražnik je Izpraznil vzhodni breg Ysere do morja.
Napad preko Yserskega prekopa južno od Di\muidna je napredovaL
V ozemlju vzhodno od Yperna so prodrle naše čete daleč naprej. Skupno je bilo vjetih okoli 700 Francozov in uplenjeni 4 topovi in 4 strojne puške.
Sov ražni napadi zapadno od Argonske-ga lesa in v gozdovjn samem, so bdi odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Potortna anileika torrtMML
LONDON 12. Angleška admiraliteta naznanja, da jc bila angleška torpedna top-ničarka »Niger* danes zjutraj pri Dovru potopljena od nekega nemškega podmorskega čolna. Vsi oficirji in 37 mož posadke jc bilo rešenih.
BERLIN 12. (Kor.) Kakor razvidno iz nadaljnega sem dospelega poročila angleške admiralitete, se je od posadke potopljene topničarke »Niger« rešilo 77 mož.
Položaj na moria vsled palca fingtava.
LONDON 11. (Kor.) »Manchester Guardian i razpravlja o pomorskem položaju, ki je nastal vsled padca Cingtava. Japonsko brodovje pred Ćingtavom je obstojalo iz starih ladij. Glavno brodovje se nahaja v Tihem morju in išče nemško brodovje.
Iz jako različnih ladij sestavljeno angleško brodovje pred Cingtavom. ki je ostalo tamkaj do konca obleganja, ostane nedvomno večji del v Tihem morju in se združi z avstralskim brodovjem.
Bojna ladja »Triumph«, ki ne vozi globoko, bo najbrže odposlana z ladjo >Swiftsupe* v Sueški prekop, da podpira tamkaj angleške čete proti Turkom.
BERLIN 12. (Kor.) Po posredovanju japonskega poslaništva v Pekingu je čing-tavski guverner odposlal na cesarja Viljema naslednje poročilo:
Ć i n g t a o, 9. Trdnjava je padla, potem ko so bila izčrpana vsa obrambena sredstva in ko je sovražnik z naskokom udri
v sredino. Trdnjava in mesto sta se vsled obstreljevanja iz težkih 28 cm topov, združenega z obstreljevanjem z morja kar tresla. Naš artiljerijski ogenj je nazadnje popolnoma umolknil. Naših izgub ni možno še natančno dognali, vendar pa so iste i kljub grozovitemu ognju manjše, kakor je j bilo pričakovati. Meyer - Waldeck.
Aniieški parlament
LONDON, 12. (Kot.) Po formalni otvoritvi parlamenta po kraiju, so bili v obeh zbornicah predloženi osnutki o adresah na prestolni govor.
Bonar Law je naglašal, da je strankarska politika popolnoma prenehala in rekel, da so izgledi Nemčije na zmago izginili. Zavezniki se nahajajo na boljšem stališču, kakor ob izbruhu vojne.
Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da je vojna dovedla do solidarnosti vseh strank in izzvala brezprimerne sim-patijske manifestacije v vseh delih države in pri pripadnikih vseh ver.
Čete zaveznikov da so prvi namen nemškega cesarja popolnoma preprečile. Angleška država je sedaj na poskušnji. Izkušnje zadnjih treh mesecev vzbujajo samozavestno upanje, da bo izšla Anglija končno iz boja za pravično stvar kot zmagovalka.
Asquith je naznanil, da bo lord Geor-ges dne 16. t. m. predložil zbornici finančne predloge skupno s predlogo glede vojnega posojila. Ministrski predsednik je predlagal za 17. t. m. veliko kreditno posvetovanje in dopolnilni votum za ojačenje armade. Dosedaj je bilo dovoljenih za regularno armado le 1,286.000 mož. Armada šteje že 1,086.000 mož. (Odobravanje.) Asquith priznava aktivno sodelovanje o-pozicije pri težki nalogi vlade.
Nato je bila debata odgodena.
Kako je Ml potopljen parnik »Prnt«.
LONDON 11. (Kor.) »Daily Telegraph« objavlja poročilo nekega oficirja londonskega parnika »Pruta«, ki ga je potopila nemška križarka »Karlsruhe«.
Poročilo pravi: »Prut« se je nahajal 30 milj južno od ravnika. 200 milj od brazilj-skega obrežja, ko ga je ob eni ponoči ustavila križarka »Karlsruhe« s topovskimi streli. »Prut« je šel nasproti. Na krov je prišel oficir z več možmi.
V tem trenotku nismo vedeli, kake narodnosti je vojna ladja. Spoznali pa smo kmalu, da je nemška križarka »Karlsruhe«.
Oficir nam je stisnil v roko in rekel, da moramo ladjo izprazniti tekom pol ure. Bil je zelo uljuđen. Dovolil nam je, da smo smeli ostati na krovu do jutranje zore.
Ob 7 smo zapustili »Pruta«, nakar so ga Nemci razstrelili z dinamitom. Ladja se je potopila po 3A ure. Nemci se niso dotaknili zalog premoga, ki so bile na krovu. Vzeli so le živež in papirje. Poveljnik križarke je izročil kapitanu »Pruta« spre-jemnico za ladjo.
»Prut« ni edina žrtev križarke »Karlsruhe«. Še pet drugih parnikov jo je spremljalo. Moštvo »Pruta« je šlo na krov »Cre-felda«, kjer se je nahajalo tudi moštvo ostalili uplenjenih ladij.
Rekrntiranje na Angleškem.
LONDON 11. (Kor.) Vojni urad je sklenil. pospeševati rekrutiranje v Angliji z zvišanjem preskrbe za rodbine v vojni padlih ali ranjenih vojakov. Minimum znaša funt šterlingov na teden za rodbino petih članov in sicer tudi v slučaju, če vojaki ali mornarji uniro tekom dobe sedmih let po končanju vojne.
Letalec lord Ammesley se pogreša.
LONDON 11. (Kor.) Lord Ammesley. član kraljevega letalskega zbora, se od petka pogreša.
Vojno s Turčijo.
CARIGRAD 12. (Kor.) Komunike glavnega stana pravi: Včeraj zjutraj pričeti napad naše armade se je končal s popolnim uspehom. Rusi so se zamogli v drugi bojni liniji držati komaj poldragi dan. Došla po-ročHa pravijo dobesedno: Z božjo pomočjo je bil sovražnik prisiljen, zapustiti svoje pozicije. Sovražnik se umika na vsej fronti in ga mi energično zasledujemo.
Turška poročila.
CARIGRAD 11. (Kor.) »Terdžumam Makikat« poroča: Neki turški motorni čoln je pri Abadanu, v bližini izliva Satel el Araba, poškodoval neko angleško topni-čarko. 4 vojaki posadke so bili ubiti.
Neki drugi turški motorni čoln, ki je stražil pred hišo šejka v Kuvajtu, se je zapletel v boj z neko angleško topničar-ko, pri čemer je bila ta težko poškodovana in se je pozneje potopila.
CARIGRAD 11. (Kor.) Po dopolnilnih avtentičnih poročilih o zavzetju forta El Ariša, so pripadniki domačega prebivalstva sami odstranili angleško zastavo in salutirali pred turško zastavo, ki so jo razobesile zmagovite čete. Domača plemena so šla nato na vse strani z vzkliki: »Da bi podelil bog našemu sultanu zmago!«
Vsi Perzijci in muslimani v Aziji se morajo udeležiti vojne.
CARIGRAD 12. (Kor.) fetvam ulemov v Modschefu se pripisuje velika važnost, kajti vsled teh fetev se morajo udeležiti vojne vsi šiiti, torej vsi Perzijci in muslimani v Aziji.
Tu se pripravlja veliko zborovanje Oto-manov, Perzijcev in Arabcev, ki bo izra žilo svoje simpatije tudi glede Avstro -Ogrske in Nemčije.
Grški poslanik ne zapusti Carigrada.
CARIGRAD 12. (Kor.) Tukajšnje grško poslaništvo kategorično dementira vesti, da bo tudi grški poslanik s svojim osob-jem kmalo zapustil Carigrad.
Rusi obstreljevali pri Zunguldaku neko turško trgovsko ladjo.
CARIGRAD 12. (Kor.) Moštvo neke iz Zunguldaka vrnivše se trgovinske ladje, pripoveduje. da so med obstreljevanjem mesta Zunguldak ruske ladje izstrelile proti trgovinski ladji približno sto strelov, ne da bi jo bile zadele. Neka druga v luki nahaja joča se turška ladja je ostala tudi nepoškodovana.
Angleška torpedovka pred mestom DikIN.
CARIGRAD 12. (Kor.) Kakor je povzeti iz uradnih poročil listov iz Smyrne, se je prikazala neka angleška torpedovka pred Dikilt in zahtevala, da lahko sprejme na krov angleške in nekaj francoskih podanikov. Zahtevi se ni ugodilo. Torpedovka je odplula, pa se je v kratkem času povrnila še dvakrat. Dobila je vsakokrat isti odgovor.
Besedno lirike vojne napovedi.
CARIGRAD. 12. (Kor.) Porta objavlja besedilo cesarskega irada, ki vsebuje vojno napoved. Irade pravi:
»Dne 29. oktobra je v trenotku, ko je del otomanskega brodovja manevriral v Črnem morju, del ruskega brodovja. ki je, kakor se je pozneje dognalo došel zato, da bi pri vhodu Bospora raztresel mine, motil naše manevre in je s sovražnim namenom prodiral proti morskim ožinam. Cesarsko brodovje je sprejelo boj.
Toda otomanska vlada se je raditega obžalovanja vrednega dogodka obrnila na rusko vlado in predlagala uvedbo preiskave, da se pojasni vzrok dogodka in tako lahko ohrani nevtralnost. Toda ruska vlada je, ne da bi na to sploh kaj odgovorila, odpoklicala svojega poslanika in pričela sovražnosti s tem, da je ukazala svojim oboroženim četam, naj prekoračijo mejo na različnih točkah.
Med tem časom ste tudi angleška in francoska vlada odpoklicali svoje poslanike in pričeli efektivno sovražnosti s tem, da je angleško-francosko brodovje bombardiralo Dardanele, angleške križarke pa Akaboi
Ker ste te dve državi nato izjavili, da se nahajate z otomansko vlado v vojnem stanju, zaukaznjem, zaupajoč na pomoč Vsemogočnega, vojno napoved imenovanim državam.«
Irade je podpisan od sultana in vseh ministrov.___
Okrožnica velikovaradinskega škofa grofa Szechenija glede vojnega posojila.
BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Velikovara-dinski škof, grof Nikolaj Szecheni, je izdal okrožnico, v kateri poživlja podrejeno mu duhovščino, da naj prihodnjo nedeljo iz prižnice vspodbuja vernike, da naj svoj patrijotizem pokažejo tudi dejansko in s tem dokažejo, da ogrski narod nc stori svoje dolžnosti samo na bojnem polju, temveč tudi v resni skušnji v gospodarskem življenju. Duhovščina naj vernikom razjasni, da nakupovanje vojnega posojila ne pomenja samo patrijotičnega dejanja, temveč da isto tvori tudi prihranek, ki nosi gotove dohodke.
Soproga nemškega državnega tajnika za notranje zadeve umrla.
BERLIN 12. (Kor.) Soproga državnega tajnika za notranje zadeve dr. Delbriicka je umrla včeraj po dolgi in mučni bolezni.
Podpisovanje vojnega posojila.
BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Zavarovalnica Fonciere je sklenila v današnji seji svojega izvrševalnega odbora, da podpiše dva milijona kron vojnega posojila.
Gospodarsko stanje na Dunaju.
DUNAJ 12. (Kor.) V poročilu, izdanem od dunajskega župana in namenjenem v
razpošiljate v na nevtralne države, glede resničnega gospodarskega stanja na Dunaju, se dokazuje, da je gospodarsko stanje povoljno. Trgovina se dviga od dne do dne. Preskrbljevanje z živili je povsem zadostno. Občutljivo zvišanje cen je bilo zaznamovati samo glede nekaterih živil in to v prvi vrsti glede moke in kruha. Pogajanja glede določitve najvišje cene za kruh in žito še niso končana. Jesenska žetev se je v obče izvršila in končala ob ugodnem vremenu. O kaki izredni brezposelnosti na Dunaju nc more biti govora. Obratno primanjkuje delavcev. Dobro znamenje glede gospodarskega stanja revnejših slojev je tudi to, da se brezplačnega prehranjevanja, za katero je dunajska občina za vsako potrebo poskrbela zelo izdatno, ne poslužuje več ljudstva, kot sicer vsako leto v tem letnem času. Za revne ubežnike iz Galicije, ki nimajo nikakih sredstev, skrbi država. Zdravstveno stanje je povsem zadovoljivo. Na koleri ni od civilnega prebivalstva do sedaj še nihče obolel.
Vojni poročevalci pri grofu Tiszi.
BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Danes dopoldne je ministrski predsednik grof Tisza sprejel vojne poročevalce v palači ministrskega predsedstva. Posamezni voditelji skupin so predstavili ministrskemu predsedniku v vojni tiskovni stan odposlane poročevalce.
Važna naprava poštno - hranllniškega
urada za podpisovanje deležev vojnega posojila.
DUNAJ 12. (Kor.) Poštno - hranilnični urad je pričel z 12. novembrom z novo. za najširše sloje prebivalstva jako važno napravo. Uredba obstoji bistveno v tem, da si zamorejo vlagalci pridobiti iz svojih prihrankov državne titre v deležih pc eno, dve ali tri četrtine najmanjšega apoanta. torej nominalne deleže po 25, 50 in 75 K in vživajo od dneva nakupa tudi kuponske obresti, ki pripadajo na deleže.
Za rentne deleže izdaja poštna hranilnica uradno posebne rentne knjige in odpre vsakemu imejitelju poseben konto. Vse izvedbe, nakupi in prodaje, hranitev ir upravljanje, se izvrše brez stroškov.
Nova naprava je za podpise novega vojnega posojila velike važnosti. S tem je vsakemu omogočeno, da subskribira tudi deleže najmanjšega apointa vojnega posojila.
Tako je dana tudi najmanjšim varčevalcem prilika, da služijo s patrijotičnim sodelovanjem visokim namenom vojnega posojila in da po svoji moči pripomorejo k sestavi vojnega posojila.
Novo napravo poštne hranilnice je pozdraviti z največjim veseljem. Prihaja ravno v pravem času in omogočuje tudi patri-jotičnemu čustvovanju mnogih malih varčevalcev, ki se hočejo udeležiti vojnega posojila.
Tozadevna določila poštno-hranilničncga urada so zelo enostavna. Najmanjši znesek obligacij vojnega posojila znaša 100 K in stane 97 K 50 h. Kdor ima torej 25 K ali natančneje 24 K 50 h v svoji poštno -hranilniški knjigi, zamore kupiti eno četr-tinko take obligacije, s tem da pošlje svojo knjigo poštno-hranilniškemu uradu in prosi, da se kupi zanj kak delež. Kakor hitro so njegovi prihranki zadostni za drugi delež, zamore nakupiti tudi drugi delež, dokler si ne pridobi ene cele obligacije v nominalni vrednosti 100 K. Pri tem mu višje obrestovanje vojnega posojila ne prihaja šele potem v dobro, ko si pridobi celo obligacijo, ampak že takoj pri najetju prvega deleža. Kdor podpiše četrt deleža, se mu 25 K, ki mu jih hranilnica obrestuje po 3% letno, obrestuje takoj po 5\-2% in odkaže poštno-hranilniški urad te obresti po svoji možnosti brez stroškov z obrestno nakaznico.
Kot potrdilo dobi od poštno - hranilniš-kega urada rentno knjigo, v katero so vpisani deleži. Vse ostalo: hranitev in upravljanje papirjev in podobno, poskrbi poštno-hranilniški urad popolnoma brezplačno.
Ce mora varčevali kedaj poseči po svojih prihrankih in spraviti denar v promet, zamore vsak trenotek nakupljene de-: leže zopet prodati po poštno-hranilniškem uradu in si nakazati protivrednost istotako brez stroškov v gotovini.
Enostavnost in pripravnost te naprave je komaj prekositi in zato ni samo želeti, ampak tudi pričakovati, da se je bodo poslužili tisoči in tisoči kot subskribenti vojnega posojila, od katerega bi bili sicer morda izključeni.
Seja »Nationalverbanda«.
DUNAJ, 12. (Kor.) Korespondenca »Deutsche Nachrichten« poroča: Poslujoči načelnik nemškega »Nationalverban-da«, poslanec dr. Gross. je sklical zvezo za soboto. 21. t. m. k skupščini na Dunaj.
Bolgarska bi se v skrajnem slučaju aktivno udeležila vojne v prilog oni vojskujoči se skupini, ki bi ji jamčila za udejstvitev bolgarskih nacijonalnih interesov.
SOFIJA 12. (Kor.) Uradni list »Narodni Prava« razpravlja o struji bolgarskih strank glede priključitve Bolgarske eni ah drugi vojskujoči se skupini in povdarja* da se vse stranke strinjajo v eni točki in sicer, da je glavni pogoj, da se Bolgarska aktivno udeleži vojne v prilog ene ali druge skupine, ta, da se da Bolgariji popolno poroštvo za udejstvitev idealov bolgarskih. Vse stranke so v tem edine, da, če se po izčrpanju vseh mirovnih sredstev Bolgarsko prisili do akcije, bi se ta lahko zgodila samo sporazumno z ono skupino, ki je že v naprej zadovoljna, da se resnično udejstvijo bolgarski nacijonalni ideali.
Bolgarska ni položila min v luki Port Lagos.
SOFIJA 12. (Kor.) Atensko poročilo, da je Bolgarska v luki »Port Lagos« ob grški obali položila mine, je popolnoma izmišljeno.
HomatUe v Mehiki.
NE\VYORK 11. (Kor.) Caranza je privolil v pogoje Združenih držav ameriških za izpraznitev Veracruza.
Grof Mlelczynski na bojišču.
BERLIN 12. (Kor.) Kakor poroča »Ber-liner Tagblatt«, se bojuje bivši poslanec grof Mielczynski, ki je, kakor znano, ustrelil svojo soprogo, a je bil oproščen od ob* tožbe umora, na vzhodnem bojišču. Dobil je železni križec L razreda.
Položaj v Parizu.
BERLIN 12. (Kor.) Neka zasebna brzojavka »Lokalanzeigerja« opisuje življenje v Parizu, kjer uporabljajo vse moške sile, ki so na razpolago, za napravo strelnih jarkov, ki naj bi obdajali ves Pariz. Pred vratini je cestni tlak do male izjeme izru-van in napravljene barikade. Živila se vedno bolj draže. Večina restavracij se zapre takoj, kakor hitro nastopi tema, da se varčuje s plinom.
Stran IL
»EDINOST- Btcv. 2S5,
V Trsta, dne 13. novembra 1914.
PODLISTEK
Hadame Bovary
SfiMl Gustava Rani
Njen soprog, ki je vede!, da se je rada vo2ila na izprehode, je imel ravno v tem času pril ko kupiti voziček z dvemi kolesi, ki ga je dal opremiti z novimi svetilkami in novim usnjem, tako, da je bil kakor nov.
Kako srečen je bili Tako brez skrbi! Obed v dveh, izprehod s svojo mlado ženko v mraku tja po glavni cesti, vsak gib njene roke, kadar si je segala v lase, pogled na njen slamnik, ki je ležal bogvekje, in še mnogo drugih stvari, o katerih ni uikoli sanjal, kako srčkane zamorejo biti, je tvorilo neprekinjeno verigo njegove sreče.
Zjutraj, ko je Se spala je zrl v igrajoče se solnčne žarke, ki so božali mehko kožo njenih rožnatih lic, napol pokritih s svileno Čepico. Tako iz bližine so se mu dozdevale njene oči še večje nego navadno, zlasti v trenotku, ko se je vzbudila in ko je parkrat zaporedoma odpirala in zopet zapirala očesne vejice. V temi so smatrali njene oči črne, na svetlem so bile bolj temnomodre barve. Njegov pogled se je ves vdiral v njihove globine, kjer se mu je odražala njegova lastna podoba s svileno ruto na glavi in z napol razpeto srajco.
Vstal je in se je oblekel. Ona je sedla v svoji široki nabrani jutranji obleki k oknu
Francosko brodovje pred Visom.
Zagrebške »Novine« so priobčile v svoji sredni številki sledeči dopis z Visa, pisan 3. t. m.:
Včeraj, na Vernih duš dan, 2- t m., nas je drugič obiskalo francosko vojno bro-dovie. Zgodaj zjutraj se je zbralo okrog otoka okrog trideset manjših in večjih ladij. od katerih so prišle v luko najprej štiri in potem zopet tri. Dve torpedovki, L in EH. ste se privezali na bovi, »L« blizu obale same. druga pa pod Kut. Prebivalstvo je mirno gledalo prihod brodovja v iuko in prvi čoln, s katerim so prišli na suho en častnik in 5 mornarjev. Obala se je brzo napolnila radovednega občinstva. ki se ni balo ničesar. Ker se je tedaj mestni nnačelnik Topič nahajal v svoji vili, ga Je častnik šel iskat tjakaj, odvedel pa Je s seboj na ladjo ravnatelja dveh mestnih denarnih zavodov, ki sta se ravno nahajala tu, namreč dr. Lovro viteza Dojmi di Delupisa, ravnatelja »Težačke blagajnice*, in Nikola PerŠiča, ravnatelja i Hrvatske blagajnice«, s katerima je odvedel tudi kot tolmača zasebnega uradnika Nikola Mužina. Ko jc častnik izvedel v viH, da je načelnik že odšel v občinski urad, se je vrnil in zahteval od načelnika, misleč, da je tudi pri nas občina mi-litarizirana. naj za pove mali posadki, katere del da sc naJiaj? nri bivši od Francozov ob prvem njihovem obisku razrušeni semaforični postaji na rtu Stončico, drugi pa na griču Humu, da se vda. Ako se v dveh urah ne vda, da bodo bombardirali mesto. Načelnik je odšel tjakaj, se vrnil in javil, da je poveljnik posadke vzel sporočilo na znanje. To je bilo okoli polide-vetih zjutraj. Poseben sel na konju, ki ie bil poslan tjakaj, se je vrnil in prinesel od posadke ist! odgovor. V prebivalstvu je nastalo gibanje. Vse, kar je moglo, je zapuščalo mesto in bežalo v zavetišča, napeto pričakujoč, kaj bo ob polienajstih, ko poteče stavljeni rok.
V tem pa je že okoli devetih izstrelila torpedovka »EH tri strele v bivše skladišče premoga za vojno mornarico, leseno lopo, v »Engleski dragi«. Nato so poslali tjakaj nekoliko mornarjev, ki so pregledali mestno klavnico, hišo, v kateri je prej stanoval čuvaj premoga, in pa tudi lopo samo. HiSo in pa lopo so nato polili z bencinom in Ju nato zažgali. V klavnici ste izginili dve popolnoma novi pripravi za vzdiganje. iz hleva za živino pa voz bencina, dočim pa je v lopi zgorela popolnoma nova ladjica in velika letna mreža za sardele, kar Je bilo vse last zasebnikov. Od Izstreljenih treh strelov Je zadel samo eden lopo in razrušil vrh enega onih kamenitih strebrov, na katerih sloni lopa. Od Čuvajeve hiše so ostali samo zidovi in ku-hinjica. od lope pa samo 32 kamenitih stebrov.
Ko je bilo okoli 10. ure in 12 minut, so izstrelili nekoliko strelov na rt Stončico zunaj luke. od katerih dva nista zadela in sta udarila v zemljo nekoliko nad mestom. Z zapadne strani se je malo pozneje tndi slišalo nekoliko strelov, pa se ne ve, kaj so obstreljevali.
Minilo Je polienajstih in bombardiranje se ni pričelo, pač pa se Je izkrcal častnik % gg. Pušičem in Mužinom ter večjim Itevilom moitva, poiskal načelnika, ki se Je tudi skril, in mu javil, da mora mesto plačati 50.000 K kontribucije. Sli so nato po denarnih zavodih, kjer so v kratkem Času našli v Hrvatski blagajnici, Težački blagajnici, Hrvatski pučki Štedionici, na obđni in pri načelniku Topiću vsega skupa] 21.000 kron v bankovcih in državnih obvcznlcah in samo okoli sto kron v zlatu. Načelnik Je prosil Častnika, naj počaka. da se ljudstvo vrne iz skrivališč, da §e potem zbere le ostalo, toda častnik je odgovoril, da je dovoli, kar se je nabralo.	......
Častnik Jc pustil občini pobotnico za 21.000 K, načelnik pa je dal pobotnice po-
sameznikom v imenu občine. Pobotnico za občino je obdržal načelnik. Ves Čas, ko so preiskovali po denarnih zavodih, so bili francoski mornarji porazvrščeni po raznih točkah na straži. Ko je bilo končano preiskovanje, je častnik naprosil načelnika, naj se tudi on vkrca skupaj z gg. Pušičem in Mužinom. Odvedli so ga na tor-pedovko, kjer se je že nahajal dr. Dojmi, in potem so vse ladje kmalu po poldnevu odpiule iz pristanišča.
Francozi so bili tudi na poštnem uradu, kjer so razbili posode in čaše električne baterije, prerezali brzojavne in telefonske žice in odnesli aparate s seboj. Potrudili so se tudi do tvornice sardin, ki je last Ante Mardešića in se jima je po svoji vsakdanjosti zdela sumljiva. Smatrali so jo namreč za vojašnico. Vzeli so 15 majhnih škatljic znamke »St. Denis« in 20 kosov mila. Izkrcali so se tudi na rtu Stončici, prevrnili tri lesene stebre in prerezali brzojavni kabel. Posetili so tudi svetilnik na otočiču Hostu pred pristaniščem, kjer so našli svetilničarja Usmianija in ga odvedli s seboj.
Po odhodu francoskega brodovja se je ljudstvo iz bližnjih skrivališč vrnilo domov, oni pa, ki so se šli skrit bolj daleč, so prešlo noč prebili zunaj in se niti danes še niso vrnili, ker so okoli enajstih zopet opazili v daljavi sovražno brodovje, ki pa se je potem zopet hitro oddaljilo.
Danes ob 10 sta prišla dva naša hidro-plana, da poizvesta, kaj se je dogodilo včeraj, ker brzojav ne funkcijonira. Pravita, da sta včeraj okrog 6 zvečer metala bombe na francosko brodovje, ki se je daleč med Visom in Italijo porazmestilo v nepregledno črto in tako prenočilo.
To bi bil na kratko opis drugega pose-ta francoskega vojnega brodovja na otoku Visu, zlasti pa v mestu Visu, kajti kakor čujemo, se v Komižu niso niti izkrcali niti ničesar storili mestu, temveč so samo pluli okoli pristanišča.
Domaie vesti.
Hrabri vojaki 97. peipolka. Stotnik Ivan Petrič, poveljnik 6. stotnije našega domačega, 97. pešpolka, je sporočil svojim domačim v Trstu, da je bila njegova stotnija na bojišču izredno hrabra. Sedem mož ie bilo odlikovanih in sicer eden z zlato, Šest pa s srebrnimi hrabrostnimi svetinjami.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V
pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ame-rikane" so bili včeraj sprejeti Fran Vida od 2. stotnije 27. domobranskega pešpolka, Fran Marin od 8. stotnije 87. pešpolka, Albert Pele od 2, Karel Torcello od 14. in Viktor Černigoj od 9. stotnije 97. pešpolka, Ivan Melik od 5. stotnije 22. pešpolka, orožnik Ivan Štolfa, Salvin Tomiz od 10. stotnije 73. pešpolka, Fran Mase od 2. stotnije 1. polka tirolskih cesarskih lovcev in poročnik 43. pešpolka Stanislav grof Smecchia. Petdnevno opazovalno dobo so dopolnili Jurij Pokrivač, Ivan Tul, Anton Petelin, Gverin Guargnali, Salvator Gambardella in Anton Stokovac. Za dopust do okrevanja so bili prtdlagani Josip Šušelj, Fran Ličen, Andrej Travan, Peter Moresut, Viljem Robba, Simon Mikuličič, Gabrijel Magyar, Ferdinand Fritz, Josip Brandolin, Jurij Saulig in Srečko Bo-novac. K svojim četam so bili poslani Viljem Colautti, Anton Radolović, Henrik Calcagna in Jurij Kiss. Za superarbitracijo so predlagani Karel Fortuna, Josip Savini in Peter Božič.
Posredovalnica dela NDO. išče nemudoma več mizarjev. Nadalje se išče delavca, ki zna zlagati steklo.
Za brezposelne so darovali: dr. Slavik K 5. Antonija Gregorič K 10.
Samomorilni poskus. 30-letna Mnrija Sevitz. stanujoča v ulici Domenico, Rossetti štv. 12, je snoči okoli šestih, pod Skednjem 'skočila v morje. Vzlic temu, da je bilo ob tej uri vreme jako slabo: lil je namreč dež kakor iz škafa in obenem je pihal močan veter, so pa vendar nekteri ljudje opazili to njeno početje in so jo rešili iz moija. Pozvan je bfl nato k njej zdravnik z zdravniške postaje, ki jej je podelil najnujnejšo pomoč in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico.
Dva še mlečnozoba uzmoviča. 16-Ietni kovaški vajenec Štefan Corsich, ki stanuje v ulici del Lavoratori St. 203, in 15-letni kotlarski vajenec Fran Mersnik, ki stanuje v Rocolu št. 51, sta bila včeraj aretirana, ker so ju zasačili, ko sta se prikradla iz tovarne mila tvrdke Pollak v ulici Limitanea; imela sta seboj neko sumljivo culo, a ko so to odvezali, so našli v njej raznega mehani škega orodja, en transmisijski jermen in več kosov bakra in medi, vse skupaj vredno kakih 100 K.
Umrli so: Prijavljeni dne 13. t m. na mestnem fizikatu: Mauro Julij, 6 let, Carbola zgornja St 214; Brazzatti Lidija, 20 let, ul. A. Vespucci St 6; Merlak German, 26 me-
in je čakala, dokler ni odjezdil. Dolder si je še pred hišo natikal ostroge, je kramljala Ž njim, vtrgala z ustnicami cvet aH peresce in mu je zalučala. Plesalo je po zraku v polu-krogth kakor ptica in predno je padlo na tla, se je obesilo na razmršeno grivo kobile ki je potrpežljivo čakala pred vrati. Karel, ki je že sedel na nji, je poslal svoji soprogi, še en poljub Odgovorila je s kretnjo, zaprla okno, nakar je odjezdil.
Povsod, na dolgi, prašni cesti, na klancu, kjer mu je segalo žito do k len, je mislil nanjo. Solnce mu je grelo hrbet, kar požiral je sveži jutranji zrak; srce mu je bilo še razburjeno vsled užitkov, in mirno ter zadovoljno je nadaljeval svojo pot, vedno misleč na svojo srečo.
Kaj pa mu je sicer nudilo doslej življenje ? Ali so bila morda lepa njegova dijaška leta? Sedel je za visokimi zidovi, pri sošolcih, ki so bili boli nadarjeni od njega in ki so se norčevali iz njegovega nagtašanja in iz njegove obleke. In ali je bilo potem kaj bolje ko se je učil zdravniške vede in ko ni imel nikoli dovolj denaija da bi bil spremil na ples neko delavko, ki bi bila lahko postala njegova ljubica?
A sedaj je imel sladko mlado ienko, s katero se je zvezal za vse Življenje 1 Njegov svet je bil obdan od svilenih trakov njenega krila — ali Jo je res tako ljubil, kakor Jc zaslužila ?
Komaj jo je bil zapusti, je ie začutil vroče hrepenenje po njej in se je vrnil z vso naglico zopet po stopnicah. Srce mu |e bilo.
secev, Sv. Marija Magdalena spodnja St. 50; Batigelj Jakob, 89 let, ul. Montfort St 10; Chersila Paslnft, 72 let, uL G. Boccaccio št. 9; Ambrožič Emilija, 6 let, ul. Chiau-chiara it 3. — V mestni bolniSnid dne 9. t. m.: Jako Just, 52 let ; Sorž Mihael, 70 let; VaMovica Simon, 2 meseca.
Vesti iz Gorlibe.
Ranjeni hi oboleli vojaki ▼ Gorici
V zadnjem tednu so došli v goriško bolnišnico »Rdečega križa« sledeči ranjeni in oboleli vojaki: Bončina Fr., saper iz Idrije, Mauer Anton, lovski bataljon 20., iz Uznice na Češkem; Pin Jakob, 27. polk, iz Staranzana; Rožič Ivan, 27. domobranski polk, iz Kobarida; Gor kič Aleksander, železniški stražnik, iz Orehovelj; Merz-nik Franc, železniški stražnik, iz Postoj-
Kadar se je Ema oblačila v sobi, se ji ie približal na prsih In jo je poljubil na zatilnik.
Vzklikn la je polglasno. Nato se je dotikal kake njene stvari glavnika, njenega robca ali njenih prstanov. Včasih jo je poljubil na obe lici, včasih zopet je kar poseial njeno roko od prstov do ramen z neštevilnimi, nežnimi poljubčki. Pahnila ga je, pol v smehu pol iz dolgega časa od sebe, kakor se človek brani otroka, ko postaja sitem.
Pred poroko si je domišjevala, da ljubi svojega bodočega soproga. Toda sreče, ki jo je pričakovala od te ljubezni, ni bilo. Najbrže se je torej varala in skušala si je razjasniti, kaj pomenijo pravzaprav besede : sreča, strast, blaženost, ki so ji tako lepo zvenele, kadar je čitala o njih v knjigah.
6.
Čitala je povest o Pavlu in Virginiji in sanjarila je o hišici iz indijskega trstja, o črncu Domingo, o psu Fideiiju, predvsem pa o sladki nagnjenosti mladega bratca, ki trga lepo, rdeče sadje z dreves, višjih od zvonikov in ki teka bosonog po pesku, iska-joč ptičja gnezda.
Ko je imela trinajst let, jo ]e oče sam pospremil v mesto, v samostan. Takrat sta se ustavila v neki gostilni mestnega dela Saint Gervais, kjer so Jima postregli na krožnikih, na katerih je bila naslikana povest gospodične Valliere. Razlage, pisane po načinu legend, ki so bile tupatam iazpraskane od nožev, so vse slavile vero, nežnost, ljubezen ln sijaj kraljevskega dvora. (Dalje,)
ne; Brešan Edvard, Črnovojnlk 27. bataljona iz Gorice; Volk Josip, domobranski polk., iz Lokev; Perca Angel, črnovojnik; Baldassi Dominik, orožnik; Stelzl Josip, črnovojnik; Tozon Anton, Železniški stražnik, Naszomyn Lazar, 29. polk; Novakov Ivan, delavski oddelek, Gruden Kari, železniški stražnik; Trevisan Valentin, črnovojnik; Škarabot Franc, železniški stražnik; Delponte Marcel, črnovojnik; Stabon Angel, 97. polk; Fabris Er-min, črnovojnik; Komavli Josip, 97. polk; Tomasini Pavel, 98. polk; Kraševec Miha, 8. artiljerijski polk; Scarel Rudolf, črnovojnik; Perigoj Bernard, črnovojnik; Ferfolja Anton in Visintin Rudolf, obmejna stražnika; Ferfolja Andrej, iz Opatjega-sela, obmejni stražnik; Massner Ferdinand, iz Maribora, črnovojnik; Stampel Peter, iz Števerjana, 97. polk; Prešern Valdemar, iz Gradišča, obmejni stražnik; Maraž Alojz, iz Števerjana; Fatur Andrej, iz Postojne, železniški stražnik; Velušček Anton, iz Ločnika, 27. polk; Prunk Franc, iz Divače, železniški stražnik; Škarabot Franc, iz Sempasa, 20. lovski bataljon; Kokel Ivan, iz Rupe; Schweiger Franc, iz Gorice, c. in kr. praporščak 97. polka; Močnik Rudolf, iz Gorice, c. in kr. praporščak 47. polka; Perin Franc, iz Gorice, 97. polk; Furlan Egidij, iz Vilevičentine, 20. lovski bataljon; Frandolič Franc, iz Rubij; Pelikan Benedikt, iz Mirna, obmejna straža; Orzan Antonn, iz Ločnika, 27. polk; Kamucher Josip, iz Donatov pri Ptuju, črnovojnik; Cejan Avgust, iz Vrtojbe, 97. polk; Zorzenon Dominik, iz Krmi-na 97. polk; Jovanič Ivan, iz Kikinde, 20. polk; Sturm Dominik, železniški stražnik; Rusjan Anton, 97. polk; Tomšič Dominik, 97. polk; Žbogar Ferdinand, kolesar, Mar-telanc Milan, 27. polk; Pavletič Peter, 27. polk; Brešan Leopold, 27. polk; Ladič Ignac, 27. polk; Mahnič Ivan, 8. artiljerijski polk; Papež Franc, 79. polk; Kogoj Ivan, obmejni stražnik; Clemente Rihard. 97. polk; Bric Josip, železniški stražnik; Štrukelj Ivan. 8. artiljerijski polk; Jankole Friderik, kolesar; Marušič Franc, voznik; Florenia Kari, 7. lovski bataljon; Donda Valentin, kolesar; Vinci Filip, kolesar; Ba-čar Ivan, 97. polk; Faninger Bruno, 27. polk; Ponton Matija, 8. artiljerijski polk; Kavčič Anton, 27. polk; Mavrič Franc, 27. polk; MedvršČek Franc 27. polk; Buz-zin Herman, 27. polk; Aisa Angel, 20. lovski bataljon; Skert Ivan, 97. polk.
»Zlato za železo«. Tri mesece je že od tega . . . boj za Čast in srečo naše domovine in njenih narodov je bil izbruhnil . . . in z vojsko so prišle težke potrebe. — Treba je bilo misliti, kako jim zadostiti.
Veliko pomožno delo obsegajoče vse dežele in narode naše države se je započelo od »srebrnega križa« na Dunaju.
To delo naf bi prineslo pomoč dragim svojcem naših junakov, ki so šli v boj, da žrtvujejo kri in življenje za Boga, cesarja in domovino, na} bi prineslo pomoč ženam in otrokom, očetom in materam, ki so radi vojske oropani svojih rednikov mogoče za vedno.
To delo naj bi prineslo slednjič pomoč tudi vojakom samim, ki se po trdih bojih in po dolgem pomanjkanju vračajo na svoj dom.
Kdor je imel kaj zlata, naj bi ga bil daroval v ta namen. Železo naj bi odslej na-domestovalo zlato! In tako se je tudi zgodilo. Iz vroče darežljive domovinske ljubezni se je ljudstvo udeležilo tega pomožnega dela. Staro in mlado je žrtvovalo zlato na altar domovine, da se poslej zadovolji z železom Tisoči m tisoči so. ki sprejemajo železni prstan kakor znak njih vzvišenega žrtvovanja. Brez prestanka se nadaljuje pomožno delo. Poldrugi milijon se je že izkupil iz nabranih darov. To je gotovo velika svota ali vendar majhna če premislimo, kako velike so stiske, ki jih je treba lajšati. Ako hočemo res pomagati njim, ki vsled vojske najbolj trpijo, je treba, da vsakdo prispeva v to svrho.
Oddajte toraj tudi vi kar imate zlata, oddajte svoj nakit.
Časi so resni in neumesten je zdaj vsak lišp, vsak blesk, vsaka lepotiia. Pokažite, da ie vaše srce zlato, darujte kar imate zlatega in dragocenega, kar imate svojega in zadovoljite se v železnem samoza-tajevanju z železnim prstanom. — Poznejšim rodovom bo ta prstan oznanjeval, da je veliki čas našel tudi velik in požrtvovalen narod.
Hvala vam vsem, ki sledite našemu klicu!
Na Dunaju, početkom novembra 1914.
Vojnopomožno podjetje »Zlato za železo«, c. kr. društva avstrijskega srebr-
nega križa, stoječe pod vodstvom pomožne pisarne c. kr. ministrstva zq notranje stvari.
Darovi za pomožno podjelje se sprejemajo v zameno za železne prstane:
V Gorici, via Morelll hiš. štev. 36, L nadstropje, soba štev. 5, vsako sredo ifl soboto od 2. do 4. ure popoldne.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosikova - uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorglo Galatti, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba ln slovenski jedilni listi.
:= HALI OCSIASI :
□o □□
se računajo po 4 sto t. besedo-Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — N^jmanjfla
: pristojbina znitda 40 Btoiink. :
HeMoocno sobo n^^gospodu^i^pid
v ulici Commerciale štv 11, HI. nadst.
4000
Heblirone sobe ^mm^ia^iMi^^
vrata 3i. - Cene zmerne.	4011
flfffffffV f® v podnajem, zaradi premeSčenja veliko UUuU jIS stanovanje v prvem nadstro ju, v sredini mesta in proda se tuai vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhinjo ; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 me bliranih sob je oddanih stalnim najemnikom. Jt*o godba veljavna še dve leti. ljetna najemnina kron 25d0. Naslov pove Ins. odd. Edino-ti pod št 4010
Pet mladih molznih krav K
sem (Oberlnthal), prodajo se radi vojne po ceni. Pojasnila daje upravitelj Inse-ratnega oddelka Edinosti.	4014
Trgovina jestvin z sobo jn kuhinjo proda se radi ojaštva z blagom vred za k'on 2500. Najemnina 1 krona na dan. č sti dobiček na dan Kron 0"—. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	llf
Ugodno prilika!
voiaštva z blasrom vred
Čevljarskega
pomočnika 'šče čevljarnica v ulici Oonti štev. 38.	1188
Išče se takoj
500-600 litrov dobrega, pasteriziranega mleka, proti takojšnjemu plačilu franko Trst. Ponudbe pod „TAKOJ14 Mlekarna „Mllanese". ulica Domenico Rossetti štev. 8.
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATERIHA STEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni
8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (soolne) hnfpTi'« * t '—\ ,n 7_jy9
Dr. H0RVATH
TRST, CORSO iT. 17 Sp«dJ«flsl m kožne In spolne bolezni Šibkost in nbrvoznost za bolezni v nogah in sklepih.
»d 11 «1 pop. In 5 • 1 zvečer.
SenzacUonolnn namona prikazen
YY ftnlDtlff V Opozarjam Vas, da ne mi-AA. MUICUU l si I m stem delati plačane
reklame, kakor se to dogaja v takih slučajih, temveč povem vsakomur pi polnoma zastonj, kako sem popolnoma ozdravila dolgoletno in težko pljučno bolezen A s t h m a in d u § 1 j i v i kašelj. - To domače zdravilo nabavim vsa' omur jako po ceni. Pošlji^ mi kuverto s znamko za odgovor. - Gospa B. KOLENSKA, Vršovic pri Pragi. Pozor torej!
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE • ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE s
Dr. j. čerhAr u. tdscres
trst
KONC ZOBNI TEHNIK
ULICA CASERMA, 13II. nad.


»»j
Anton Breščak
Gorica - Gosposka oL (& Carducd) 14, v lastni Ml Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. = V zaloti ino vedno nad 50 modernih Jedilnih In spalnih soh.
Cene od 300 do 3000 K soba. Edina slovanska dalavnioa tapeftarij. i
Mko Izhero slik, stollc kakor tndl železnega pohištva.
Sprejema narodlla za opreme II, hotelov I. t. d.