Štev. 30.	V Mariboru 23. julija 1891.	Tečaj XXV.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vBak četrtek in volj« s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 «Id,, za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja uprarnistrn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deložniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnino.
Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri tf. Norak-a na velikem trnju po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstico. če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat ti kr., trikrat IS kr.
Naše ljudske šole.
(Govoril Fr. Rob i 6 v drž. zbor« dne 2. julija.)
II. Naj se pomnoži število učiteljev, zato je treba več državnih štipendij in po večjih vsotah. (Tako je! na desnici.) Jaz pritrdim po polnem temu, da se dajo take podpore le vrednim učencem ter da se odpravijo, če je tudi pomanjkanje učiteljev, vsi nepripravni mladiči, vse osebe slabega značaja z vso ostrostjo iz učiteljišč. Izlasti v početku, ko je stopila nova šolska postava v življenje, vsipalo se je veliko število ljudi od vseh strani na učiteljišča, ne toliko iz poklica, kolikor zato, ker niso mogli drugje najti kruha. V tem si dovolim še opo-meniti na to, da dajo pripravnice po navadi, vsaj po nravno verski strani, za učiteljišča bolje učence, kakor pa srednje šole (Resnica! na desni) in to opominja, naj se razširijo s časom take pripravnice.
Glede na učiteljišča pa bi jaz še spomenil, da se govori v novem času, kakor smo slišali to v teh dnevih vedno in vedno, v enomer o prevelicih terjatvah in se zahoteva, naj se skrči pouk na glasoviru in v orgljanji, v kmetijstvu, odpravi pouk za gluhoneme in slepe. Za tako krčenje pouka, oziroma za tako odpravljenje uč nih predmetov bi se jaz, vsaj v teh predmetih, ne izrekel. (Dobro! dobro! na desni.) Kdor terja izlasti to, naj se skrči pouk na glasoviru in v orgljanji, ta ne pozna razmer na kmetih, ta misli pač samo na mestne šole. (Dobro, dobro ! na desni.) Ti učni predmeti niso važni samo za življenje, marveč v njih leži tudi izobraževalna sila, kajti učitelj, ki se mudi v prostih urah svojih v šolskem vrtu ali pri glasoviru ali orgijah, tak ne zaide iz lehka s prave poti. (Resnica! na desni.) Ako je dobro izučen na glasoviru ali orgijah, more delati pri poučevanji v petji, kot vodja cerkvenih pevcev, kot organist na to, da se izobražuje v ljudstvu veselje in ukus do umetnosti. Se ve, da se morajo za učitelje v godbi jemati le dobri učitelji,
taki, ki so vešči v svoji stroki in tam, kjer so taki, naj bi se ne odstranjevali, kakor se je na neki šoli izgodilo, brez pravih uzrokov. Da se skrči pouk gledč na gluhoneme ali slepe, to je pa more biti mogoče. Vendar pa so šole neke vrste, na katerih se v resnici preveč terja in take so meščanske šole za dekleta. Število učnih ur je na njih praviloma v tednu po 30. Ako se odračuni nedelja in pa dve prosti popoldne, dobimo na njih za vsak dan po 6 učnih ur, dopoldne 4, popoldne pa 2. To je pri dekletih za njih nežno truplo brez vprašanja preveliko in ovira močno rast in razvoj njih trupla. (Resnica! na desni.) Doma se navadno učiidekle za-se, na glasoviru, v kakem drugem jeziku. Dolgo sedenje, sedenje pri branji, pisanji, risanji, glasoviru in ročnih delih napravi neredko, da se otroku skrivi hrbtišče in značajno, kakor pravi profesor Billroth, je to, da se nahaja ta bolezen le pri omikanih narodih. Da pa je resnično, kakor se pravi, naj ne stavimo deklet pod isto mero, kakor dečke, dokazuje nam tisti profesor Billroth, ko naznanja, da se 75 odstotkov pri raznem skrivljenji hrbtišča dobi pri ženskem spolu.
Moja gospoda, jaz pridem sedaj na to, kar je namen ljudske šole. Ljudske šole namen je prvič otroke nravno-versko izgojiti, drugič njih dušno delovanje razviti, tretjič jih z znanjem in ročnostjo, katere jim je za življenje potreba, preskrbeti ter jim dati podlago zato, da postanejo kedaj vrli udje človeške družbe. In šolska pa učna uredba še pristavlja nadaljevaje in razjasnjevaje: vsa vzgoja mladine meri na to, da dobi ona odkriti, blagi značaj. Naj se to omogoči, mora učitelj delati neprestano na to, da se mladina v resnici nravno vede, ter dobiva čut in srce za dolžnost in čast, za celoto, za človekoljubje, za domovino. Kdo more reči kaj zoper to, če se stavi taka naloga šoli ? Kdo hoče sploh tajiti napredovanje ljudske šole v zadnjih desetletjih? Ali to napredovanje suče se skorej samo okoli znanja in ročnosti. Ljud-
ska šola velja po gostem samo za učilišče, ne gleda pa se na to, da je ona tudi izobrazova- | lišče. Ona pa naj ne bode samo le učilišče, ona bodi tudi izobrazovališče! Ona se naj pokaže bolj na to stran, da izobrazuje srce in značaj ! otroka, da vzgaja duše dece!
Moja gospoda, v času, ko se množijo ne- ; varnosti za državo in družbo, ko ginčva vera in nravnost, čut za pravico in veljavo v enem delu družbe, raste tudi naloga ljudski šoli, kajti poželjivost se množi, vera peša, bogastvo se kopiči v rokah malo ljudi, ljudstvo pa ob ubožuje, dobri rokodelci izmanjkujejo, ljudje silijo v mesta, kmečko ljudstvo pa se zmanjšuje: to je pač krivo, da se kruši družbinsko ' življenje v nekaterih vrstah prebivalstva. (Resnica! na desni.) In to, da se kruši družbinsko življenje, krivo je tudi temu, da se podivjuje — jaz rečem premišljeno — neki del naše mladine. Ali kolikor manj stori družbina za otroka, toliko več naj stori za nje šola! Ne smemo pa si pač prikrivati, da sama ljudska šola nima to liko moči, naj vzboljša družbinske razmere. To se doseže samo tačas, ako gredo cerkev, šola in dom skupaj pri vzgojevanji mladine. (Resnično! na desni.)' Države pa je vse spraviti s poti, kar brani ali ovira tako skupno delovanje. (Dobro! na desni.) Lepo so me razveselile zato besede, ki jih je izgovoril posebni poroče- j valeč, grof Pininski glede na to, da se naj I oživlja nravno-verski duh otrok pri vzgoji in | na to, da se naj gleda na želje katoliške cer- i kve, kakor tudi blage, besede Njega ekscelen-cije gospoda nau nega minister o pomenu šolske molitve. (Dobro, dobro! na desni.)
iSIov. i» nemški Štajarci.
(Govoril dr. J. Semec.)
(Konec.)
Gospoda moja! Včeraj ste slišali našega prevzvišenega knezoškofa, ki je v ognjevitih besedah naglašal krščansko ljubezen, pa tudi neomahljivo zvestobo do cei irja, in naš škof je najbolj spoštovan, mož n vsem Dolenjem Štajarskem. Njegove besede čitale se bodo po vsem Dolenjem Štajarskem in bodo do poslednje koče vsacega Slovenca navduševale in navdihovale s hvaležnostjo do našega prevzvišenega zastopnika. Naše ljudst"o se drži od prvega do zadnjega domovine in pravice, mi prosimo slednjega, da bolj natanko pazi na govore, ki se govore po slovenskih shodih, spise, ki se razširjajo in čitajo med našim ljudstvom in prepričal se bode, da so prešinjeni pristno krščanskega in vrlo avstrijskega duha.
Z zadoščenjem omenjam izjavo velečastitega ,-^^jjrelata Karlona, da so slovenski poslanci s ^^Stadnjega Štajarja vselej v štajarskem deželnem
zboru glasovali za predloge, ki so se tikali verske šole. To se nam zdi čisto naravno, kajti pri nas se versko vprašanje ne dd ločiti od narodnega vprašanja.
Sveto je čutilo vere, sveto je pa tudi čuvstvo ljubezni do starišev, rodovine in naroda, ni ga naroda, pri katerem bi ne bilo ukoreninjeno čuvstvo ljubezni do narodnosti. Na tisoče vzgledov ima domovina, da so se najboljši možje s samozatajevanjem žrtvovali za narod. To čuvstvo se ne sme žaliti. Pri nas Slovencih se dostikrat vidi zanimiva resnica, da kadar se kdo izneveri svojemu narodu, se izneveri h kratu tudi katoliški veri.
Človeško srce je že tako ustvarjeno, da se kako sveto čuvstvo samo iz njega izruvati ne da. Če komu izruješ čuvstvo ljubezni do naroda, izruješ mu h kratu vse druge plemenite čute. Odpadnik je vedno brez vere. Ko začne zaničevati svoj lastni narod, zaničuje in zasramuje gotovo tudi krščansko vero, duhovščino in vse, kar je sveto plemenitim ljudčm.
Zadnja postaja je pri nas in gotovo tudi povsod identična s korupcijo in nevero. Vprašajte naše duhovnike in nobenega ne bote našli, kateri bi se ne bil že preveril o resničnosti te trditve. Iz tega ie pa tudi jasno, zakaj naša duhovščina poleg vere se poteguje tudi za narodnost in materinščino, in zakaj se mora vsak posvetni Slovenec potegovati za ohranjenje krščansko - katoliške vere med našim narodom, če hoče, da narod nravno in gmotno ne propade. (Je bi se posrečilo, da bi ponemčili Slovence v novodobnem zmislu, gotovo bi to ljudstvo ne bilo več krščansko-katoliško in nravno ljudstvo.
Nemški katoliki bote to prikazen težko razumeli, pa je resnična. Zato je pa moja želja, da bi konservativni nemški moji tovariši v de želnem zboru videč nas, kako se borimo z liberalnimi sovražniki za gojenje naše narodnosti v šoli in v uradu, vedno imeli pred očmi, da se mi v boju za ohranjenje svoje narodnosti borimo tudi za ohranjenje katoliške vere. Nič bolj ne želimo, da bi nemško-konservativni poslanci vedno bolj proučevali naše življenje in težnje, kajti preverili bi se, da lahko brez nevarnosti za nemštvo pospešujejo naše narodne težnje, in nam gotovo brez zavisti privoščijo naš narodni razvoj. Sklepam z željo, da bi mi Slovenci imeli še večkrat priliko skupno posvetovati se in delovati z vami v blagor nas vseh in v blagor Avstrije. (Dobro! Dobro!)
Tako dr. Sernec in „Slovenec" pristavlja: Res izvrsten govor, pristaviti moramo, govorjen vsakemu pravemu Slovencu prav iz srca. Toda ne le na Slovence, tudi na Nemce je govor napravil ugoden vtis; predsednik odseka za politiko namreč, vitez Hartmann, je rekel: Ne morem, kakor da izrazim, kako lep in krepak da je bil ta govor in kako plemenito je čutilo,
da se človek čuti katoličana med bratskimi narodnostmi, kjer vlada dejanska pravičnost.
Gospodarske stvari.
Škoda po toči.
Na večih krajih smo letos že imeli točo in škode je veliko naredila. Za letos je po vinogradih, katere je hudo zadela, sama obrala pa tudi v sadunosnikih ne bode se v jeseni treba dolgo muditi, kjer so imeli točo. Kar je pa še najhuje, je to, da je pokazila že za prihodnje leto les in ne bodi ondi ne veliko branja ne sadja.
Nekaj pa se da tudi v tej nesreči še pomagati, to pa, ako se ravna z lesom, kakor njegovi naravi ugaja. Brž potem, ko je toča pobila po vinogradih ali sadunosnikih, naj se pusti les, kakor je; naj se ne reže, ampak počaka se naj, da les na novo požene. Kedar se je to izgodilo, naj se pogleda, koliko poganjkov in kje se jih je nastavilo. Tedaj pa se odrežejo vsi taki, ki ne stoje na pravem kraji in vse rozge, ki jih ni treba za drugo leto.
Da se rozge lepo razvijajo, zato je treba gotovih snovi, ki jih vleče tis iz zemlje. Ker pa je bilo teh snovi že za prve, po toči oškodovane rozge več treba, zato jih sedaj za nove rozge trta ne more več v toliki meri dobiti iz zemlje ter jih tedaj ni v novih rozgah, ali pa jih pride vsaj premalo va nje. Iz tega pa prihaja to, da se les, če je preveč rozg, ne razvije do cela in tudi ne dozori, kakor mu je treba. Potem pa še se ne nastavi toliko cvetnih popkov, nekaj, kar se izgodčva že letos za cvetenje, ki bode v prihodnjem letu. Zato tedaj ne sme se pustiti veliko rozg na trsu, po toči oškodovanem.
Na sadnem drevji se iz početka tudi naj nič ne reže, če ni vihar česa polomil. Skorija na deblu in na vejah, če je oškodovana, pa se naj namaže z zmesjo iz ilovice in kravjeku, na debelo in brž, ko je mogoče. Sicer bi se nežne celice, iz katerih se dela skorija, v solnci posušile in skorija bi se se pokvarila. Da maža ne odpade, naj se pokrije s kako cunjo.
Sejmovi. Dne 24. julija v Gradci. Dne 25. julija v Kozjem, v Lipnici, v črmožišah, v Slov. Bistrici in v Gornjem gradu. Dne 27. julija v Framu, v Ormoži, v Šmartiuu pri Vur-berku in na Teharji. Dne 29. julija v Imenem (za svinje.) Dne 30. julija v Kostrivnici. Dne 31. julija v Konjicah, v Dolu in v Marenbergu.
Dopisi.
Od Hudine. (Zborovanje) „Biti slo venske krvi bodi Slovencu ponos" spoznavajo zmirom bolj ob Hudini stanujoči kmeti. To je
pokazala druga nedelja t. m dne 12. julije „Podružnica sv. Cirila in Metoda Skofljevaška sklicala je, kakor je naznanil „Slov. Gosp.' svoj letni, tako rekoč prvi pravi svoj shod. I kljubu slabemu vremenu se je kar trlo ljudstv pri Varožniku na Ljubečni. Počastili so na shod tudi vrli, Celjski domoljubi, dva naša p( slanca, „Celjski Sokol". Tudi Vitanje in Tt harje je bilo zastopano. In Vojničanov je bil toliko, da si se nehotč moral vprašati, kje s še nemčurji, ker Nemcev tako ne šteje vojni ški trg — nobenega med svoje. Vič. g. kanoni dr. Gregorec je v slavnostnem govoru opozarjs na vse, kar sta za naše očete, naše prednjik storila sv. brata Ciril in Metod. Razložil j pomen in namen cele družbe. ¡Spomnil je pa tue vse na znano bratovščino, naj tudi verniki gc reče molijo, da bo enkrat, kar želi vsak ke toličan in posebno še Slovan, le „eden hlev i eden pastir". Na to še je govoril g. Draj Hribar iz Celja o posebnem namenu družbe, n kar se je volil odbor ves enoglasno. Pristopil je pa udov polovico več od lani in se še zmiroi oglašajo. Naj ne misli „deutsche Wacht", d stoji na Rajni nemški, ampak slovenski Vogljan^ in si kupi, ker jo oči bolijo gledati kresov* naočale, kateri jo obvarujejo očesne bolezni. S rotka je menda vže tako na pol oslepela, d ne vidi, kakšne reči počenjajo „nemškurji' kakor je nedavno imenoval te spake, inače nen čurje imenovane, neki kmet. Zato pa Slovenc kadar nas kliče dolžnost potegniti se za sve rod, stojmo skupaj, kakor eden mož—in zmag je naša. Skofljevaščanom pa vsa čast. da s zavili vrat nemčurskemu zmaju in z bistril čelom stopili na dan ko stražniki slovensk reči ob Hudini!
Od Savinje (Letin j a, kresovi, tnl ad< niči, občina.) Letinja je hvala Bogu pri na povsem prav dobra, le vinske gorice Gotoveljsk in pa večino Šenpeterske občine je dne 5. julij toča do dobra pobila, Bog nas varuj hudega tako zelo dobri letinji! Kar se tiče narodneg vzbujenja v naši dolini, ono napreduje, ka je hvale v redno, na predvečer naših sle vanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metod videlo se je tudi pri nas precej kresov, a p resnici smem reči, uajveličastneji bil je n gričku pri Gotovljah, katerega so gotovo z dobro stvar vneti Gotoveljski fantje zažgal Hvalo moram tu izreči o napredku Gotoveljski fantov, od katerih naj bi si za izgled vzeli vi mladeniči Savinjske doline in smem reči, celeg slovenskega Stajarjä. Ce povprašam, od ko so neki bili ti fanti na tem ali onem zborovanj tega in tega društva? Odgovor: iz Gotovelj Če prizvedujem dalje, od kod so ti fanti, 1 so tako pravilno lepe narodne pesmi popevali Odgovor, iz Gotovelj! In kje so si ravno fan ustanovili čez vse koristno kmetijsko družtvo
V Gotovljah, z eno besedo, v vsaki reči se vidi vzbujanje. Dobro. Zdaj pojdiva malo dalje in , oglejva si tudi nekoliko Grotoveljski občinski : zastop ali žal, kaj najdeva tu? Na enkrat iz lepe tihe slovenske vasi, kakor bi prišla tje kam v sredo Nemčije, celo nemške pečate, popolnoma nemško uradovanje in še več takšnega, in kdo je temu kriv? Nezavedni župan a upamo tudi tu na gotovo spremembo, če ne, drugokrat več o tem. Tudi nemčurskav trdnjava, kakor jo imenuje Celjska tetka v Št. Petra začela je razpadati, želimo ji srečen konec, kar Bog daj! Imel bi še dokaj zanimivega povedati iz naše dolinice a naj zadostuje za danes drugokrat več!	D. A. S.
Iz Vitanja. (Napredek.) „Svaka sila do vremena", pravi neka hrvaška prislovica. Resnice tega prigovora so se pač tudi uverili naši tržani, ki so se že od nekdaj odlikovali s svojo zagrizenostjo in nestrpnostjo proti vsemu, kar spominja na slovensko. Leta in leta so se trudili, da bi zavirali vsak razvoj narodne zavednosti v našej prostranej župniji, ter si ohranili upliv na okolico. Dosegli so res, da so dali trgu nekak nemški pečat, pa ne na svojo čast. Večina tržanov namreč govori tako zveriženo in spakedrano nemščino, da vsacega pravega Nemca groza pretresa, če sliši ta barbarski jezik. Vsaki stavek pač kaže, slovenščina bi jim tekla bolj gladko, pa le-ta jim je premalo „nobel". Nevede teptajo te uboge, zapeljane reve svoj materni jezik, s tem pa svojo lastno čast. Da bi jih kmalu srečala pameti V okolici pa se je pričelo, hvala Bogu, daniti v zadnjih letih. Neutrudljivemu in vstrajnemu delovanju našega priljubljenega gosp. župnika, Josipa Žičkarja se izključljivo moramo zahvaliti, da se je pričelo naše krepko in vrlo ljudstvo zavedati in odpovedalo nadaljše robstvo trškim gospodom, ki nimajo srca za nas, dasiravno so se omastili s slovenskim, od našega kmeta trdo prisluženim denarjem. Ustanovila se je posojilnica, važna narodna trdnjavica, ki našim tržanom v oči peče, da je ;'oj, ker krepko in vspešno deluje kljubu vsen u rovanju od njih strani. Naš okoličan je spoz ial, kje najde pravega in odkritosrčnega prijatelja, ter ve tudi ceniti njega napore in verno ga podpira v v vsacem podjetji v slavo božjo ali v povzdigo veljave slovenskega jezika.
Iz Šmarija pri Jelšah. (Tatvina, tis kovine.) V noči od 27. na 28. junija zginila je pri našej okrajnej sodniji v večji pisarni neka večja svota denarja. Tata še dosedaj nimajo v pesti. Nemarni lopov je tak, ki se kaj takega predrzne, gotovo pa bi bil bolje naredil, ko bi bil nemške tiskovine pobral, katerih noče nikdar zmanjkati. More biti, da se bi potem sodnijska gospoda spomnila, da je ta soduija na slovenskih tleh in si bi petem naročila po- '
: trebnih slovenskih tiskovin. Skrajni čas bi bil. Tukaj imamo tudi nekega gospoda, ki kriči nad ljudstvom, ako ima z njim opraviti, kakor da bi imel celi zverinjak divjih živali izučiti. No, kaj bolj olikanega bi si bili pa že Šmarij-čani zaslužili. Tako omiko ima lahko vsak dninar, brez vseh posebnih šol. Ubogo ljudstvo! Absolutizma menda ne bomo včakali? Mogoče, da v kratkem naznanim kakih izgledov, ako bo treba.
Iz Trbovelj. (Popravek.) Oziraje na § 19 tisk. postave-prosim, da sprejmite v prihodnjo številko Vašega lista popravek mene zadevajočega dopisa, ki se nahaja v številki od 25. junija t. 1. — Nij res, da nisem hotel podpisati nekega spričevala, podpisanega od gosp. župnika iz Trbovelj, ker je bilo slovensko in ker nimam slovenskega pečata. Da nisem podpisal, vzrok bil je temu ta, da sem izpeljave v spričevalu kot neveljavne, „vbogega dijaka" pa ravno teh izpeljav neyrednega iz-poznal.*)	(Podpis nerazvozljiv,) župan.
Politični ogled.
Avstrijske (ležele. Državni zbor je svoje poletno posvetovanje dokončal in v četrtek je bila zadnja seja v hiši poslancev, v ponedeljek potem pa v gosposki hiši. Kakor se misli, skliče se državni zbor meseca oktobra na novo, dotlej pa imajo gg. poslanci počitnice, in človek jim jih iz srca privošči. Predno so razšli z D u n a j a, imeli so vsi klubi še male veselice „za slovo' in če jih sodimo po govorih, ki so se slišali na njih, tedaj so vsi polni upanja, da bode v jeseni še bolje, more biti da že tudi večina v državnem zboru gotova. — Deželna razstava v Pragi je neki prav imenitna in so si jo ogledali poleg drugih tudi^ naši slov. državni poslanci, vzpre-jeli so jih Cehi prav lepo. — Z novim poslopjem za c. kr. vseučilišče v G-radci še to leto ne bode nič, ker še niso vse priprave v redu. — Predsednik višje deželne sodnije za Štajarsko, Kranjsko in Koroško, dr. vitez Waser je šel na počitnice in pravi se, da se ne vrne več v svojo službo. Z njim zgubijo nemški liberalci močno podporo, posebej pa še judje. — V Škocijanu na Koroškem so imeli v nedeljo shod podružnice sv. Cirila in Metoda in je bilo navdušenje navzočih kmetov veliko. Naj ostane le tudi vztrajno! — Katol. tiskovno društvo za Kranjsko hoče si lastno hišo postaviti v Ljubljani in je veselo, kako slov. gospoda, izlasti duhovščina pošilja denar za njo.
*) Da izpolnimo g. županu željo, objavimo v tom njegov, kakor se vitli, nerodni popravek, a če ga dotični, katero g. župan v njem tako razžaljivo sodi, pokličejo na tožnjo klop, mi mu tega nismo krivi. Ob enem pa pristavimo, da čast. župnijski urad v Trbovljah ne stoji v j nobeni zvezi z našim dopisom in razumni bralci leliko vedo, da je bilo vse resnic v njem.	Ured,
—	Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda obhaja se dnes v Kamniku iu upamo, da je v deležba obilna, prav, kakor zasluži ta imenitna družba. — V Gorici bode velika razstava primorskih vin; priprave zanjo so velike, pomena pa menimo, da taka razstava nima veliko. — Mestni zastop v Trstu se meša v zadnjem času rad v cerkvene zadeve in tirja, da se tudi v cerkvi v slov. Barkovljah ne sme pridigovati samo slovenski, ampak tudi laški. Zoper to pa ugovarja domače ljudstvo.
—	V P ulj i ob Jadranskem morji so obhajali v nedelje 251etnico zmage c. kr. mornarice zoper laško pri Visu. — Ako nas vse ne moti, pridejo bolji časi za Hrvate, kajti že se jim odpirajo oči ter se utegne hrvaško ljudstvo že vendar enkrat otresti tacih poslancev, ki slepo služijo madjarsko vlado. Na Reki je bilo tovnej že nekako znamenje za to, da si ljudstvo ne daje hoditi po glavi, posebno ne, če so noge madjarske. — Ogerska vlada misli na posebno postavo o volitvah. Pri Ogrih je namreč tepež čisto v navadi pri volitvah in redko zmaga resnična večina volilcev. To pa naj poslej nova postava odpravi! Take postave je želeti in žal, da je je treba.
Vunanje države. V novem času so jeli liberalni listi raznašati laži posebne vrste po svetu — o poneverjenji, ki se godi neki v denarjih pri sv. očetu Leonu XIII. To storijo pa liberalci snmo za tega voljo, da bi katoliški kristijani ne dajali več milodarov za sv. očeta. Se ve, da so take goljufije le v glavah liberalcev. — Sodnija je obsodila v Rimu tiste delalce, ki so dne 1. maja v mestu razsajali, sedaj na več let v ječo, v celem jih je 44, samo 7 je spoznanih za nekrive. — Francoski vladi se ne godi dobro, ker jo silijo nekateri poslanci v boj zoper Nemce, ali ona si tega še ne upa, pa tudi povedati tega, da si ne upa, ne mara, kaj torej hoče? Za nekaj časa ima sedaj mir pred poslanci, ker so tudi ondi pretrgali posvetovanjo v državnem zboru.
—	Pravi se, da poj de še to poletje angleška kraljica na Nemško, v Berolin. To je sedaj še pač samo pravljica, pa tudi tačas, če kraljica v resnici gre v Berolin ne pomeni to veliko, ker kraljica angleška ne sega v politiko svoje vlade. — Nemški cesar hoče prenarediti srednje šole, toda njegova vlada ni za to, vsaj ne zato, da se prenaredijo šole tako, kakor cesar hoče. — Rusija je mogočna država, toda sedaj stoji še sama ter nima zaveznika; zato pa tudi ni nobene nevarnosti, da začne ona vojsko. —
—	Kakor smo že v zadnjem listu povedali, je zdaj trgovinske vojske med Rumunijo, našo sosedo, in našo državavo konec. Sedaj se je nova pogodba med njima razglasila. — Zmirom bolj se sliši, da se Bolgarija izkliče za neodvisno; doslej še je nekako pod oblastjo tur-
ško in ji plačuje davščino. — Da je na Turškem veliko nesnage, to je znano in ravno to je krivo, da se širi kolera po nekaterih krajih sila naglo, hvala Bogu, da še ne v Evropi. — Iz Afrike se poroča, da je sila huda vročina in da se vsled tega kolera širi. — V južni Ameriki je na večih krajih ustaja, izlasti pa v Chili. Tu so imeli ustajniki že bitke z vojsko republikanske vlade. Iz početka se jim je godilo dobro, dne 13. julija so jih pa vladini vojaki do dobrega naklestili.
Za poduk in kratek čas.
Kobilice selivke na Slovenskem.
Napisal J. Sattler.
Stara je že navada, da ljudje radi tarnajo o slabih časih, davnih pa prehvaliti ne morejo. Res je sicer, da predniki naši niso poznali vinogradske ušice; strupena rosa nekdaj ni ukončevala vinske trte; o lubadarjih, uničujočih naše smerečje in borovje, nihče ni slišal; stari ne vedo toliko o grozni toči; nem-škutarske golazni tudi ni še bilo; vendar pa nam povestnica pripoveduje o drugih stražnih nezgodah, ki so zadevali domovino našo.
Slovenske dežele niso samo divji Turki napadali malo, da ne s kozi tristo let, nego prihajali so k nam še hujši neprijatelji. To so bile kobilice. Morebiti bode kdo neverno majal z glavo, češ, ni mogoče, da bi te majhne žuželke bile tolika nesreča; saj jih je sv. Ivan Krstitelj celo jedel, kakor nam poroča sv. pismo A vendar so bile nekdaj grozna nadloga našim krajem in so še daudanes nekaterim deželam, zlasti južnim
Nedavno smo čitali po časnikih, da je v severni Afriki: v Maroku, Tunisu in Alžiru, letos sila mnago kobilic. Brezuspešno se trudijo, da bi jih zatrli. Francoska zbornica je dovolila poldrugi milijon frankov (po našem denarju kakih 800 000 fl.) za uničevanje kobilic v Alžiru, ki je last Francije.
Iz Maroka došli popotniki so pravili, da so celih 32 dni potovali sredi teh kobilic. Vsa dežela je popolnoma opustošena. Pred kakimi sto leti zadela jo je ista nesreča.
Citali smo celo, kar je pa precej nevero jetno, da so kobilice napale in umorile nekega francoskega popotnika. Branil se je sicer obupno, o čemer je pričalo na tisoče pokojenih kobilic; toda ni se rešiti mogel; gosti kobilični roj ga je zadušil. Težko so spoznali mrtvo truplo, ki je bilo že vse objedeno.
Tudi iz Rima se poroča, da so se v ta-mošnji okolici prikazale velike trope kobilic; istotako na Sardinskem otoku.
Silno vznemirjajočo novico smo pa čitali ravno te dni, da je na Ogrskem, za Donavo, v Torotalski županiji, neizmerno veliko kobilic.
Ministerski tajnik Kazy dela s 700 delavci, da bi jih ugonobil. Tudi po drugih krajih so se prikazale.
Slava Bogu, k nam že dolgo požrešnih teh gostov ni bilo; nihče se jih ne spominja več. Toda v preteklih stoletjih so mnogokrat obiskovali domovino našo. Podati hočem tukaj dragim čitateljem majhno sliko o teh nezgodah, iz katerih bodo razvideli, da so bili stari časi mnogo hujši od današnjih. Naj bodo torej te vrstice v tolažbo našim kmetovalcem, ki se letos plaho ozirajo po svojem polju in malo obetajočih vinogradih.
Letopisci nam pripovedujejo, da so kobilice prirojile kakih desetkrat na Stajarsko, in to leta 1457, 1473, 1474, 1477, 1478, 1480, 1484, 1542, 1543. in zadnjič 1782. Vselej je bila slovenska naša domovina bolj ali manj prizadeta, ker so navadno priletele iz Ogrskega za Muro in Dravo, ali so se pa že pri nas izvalile iz jajec, položenih prejšnje leto. Gotovo so pa naši kraji hudo trpeli leta 1477, 1478 in 1484.
O tem nam poroča koroški letopisec Un-rest takole: „Leta 1477 dan pred Veliko Go-spojnico, so kobilice priletele iz Ogrskega skozi Stajarsko za Muro in Dravo v Labodsko dolino (na Koroškem); požrle so proso, ajdo in otavo. Ponekod so ostale do zime; še le mraz jih je uničil. Na mnogih krajih so ozimino pojele do korenine. Letele so tako gosto, kakor dim, in kjer so se spustile na zemljo, ukončale so vse zelenje".	(Dalje prih.)
Smešllica 30. „Soseda'f, šepne kmetica na uho svoji tovarišici, „soseda, jaz bi ti nekaj povedala, če ne bodeš potlej dalje pravila". „Aj", odvrne ji ona, „molčala bodem, se ve, da bom molčala tako, kakor ti".
Razne stvari.
(Vabilo.) „Katoliško tiskovno društvo" v Mariboru ima v torek dne 28. julija ob 10. uri dopoldne občni zbor prostorih slov. čitalnice. Na dnevnem redu j» 1. poročilo o tiskarni sv. Cirila; 2. poročilo o tiskovinah, katere kat. tisk. društvo izdaje; 3. volitev odbora in 4. po-samni nasveti. Pristop imajo samo udje in če jih ne pride dovoljno število (20), snide se potem 11. občni zbor - istim dnevnim redom in v istih prostorih ob 11. uri dopoldne in se pri tem sklepa ne gled6 na število navzočih udov.
Odbor „katol. tisk. društva".
(Naznanilo.) Na povabilo cesarjevič Rudolfovega sadjarskega društvo za Spodnji Štaj er pride potovalni učitelj g. Belč iz Maribora 24. julija v Sv. Jurij, ter bode tam in po okolici skoz 10 dni dejansko poučeval o raznih delih in opravilih, posebno o onih, katere jo
ravno v tem času opravljati v drevesnici, sa-donosniku itd. Dne 26. t. j. v nedeljo popoldne pa bode v Št. Jurji na juž. žel. v šoli podučljivo govoril o sadjarstvu. Dne 2. avgusta pa pojde g. potovalni učitelj na Planino.
(Imenovanje.) Gospod A. pi. Wurmser, tajnik pri c. kr. okrožni sodniji v Celji, postal je svetovalec pri isti sodniji; g. A. Morocutti, pristav pri c. kr. okr. sodniji v Celji, pa je dobil mesto c. kr. okr. sodnika v Št. Lenartu v slov. goricah.
(Učiteljsko društvo) Ljutomerskega glavarstva je v svoji glavni seji dne 16. julija pri Kapeli izreklo javno zahvalo g. Fr. Robiču, c kr. profesorju na učiteljišči v Mariboru in državnemu poslancu, za to, ker je zagovarjal na javnem mestu v državnem zboru lojalnost slovenskih narodnih učiteljev zoper neki ukaz, ki je bil namenjen proti slovenskemu učiteljstvu, ter je sumničil lojalnost taistega.
(Zahvala.) Iskreno zahvalo izreka odbor katol. političnega društva na Ptuji volil-cem veleposestnikom Ptujskega okraja, ki so dne 16. julija t. 1. volitve se udeležili in glasovali za katoliške slovenske kandidate.
(Povabilo) h koncertu, katerega priredi Ormoška čitalnica, dne 2. avgusta t. 1. v vrtu gostilnice g. Kapusa ter ima sledeči vspored: 1. J. Hladnik „Za dom", moški zbor. 2. P. H. Sattner „Detetu", mešan zbor. 3. A. Foerster „Svčt", moški zbor. 4. Jenko „Nek dušman vidi", mešan zbor. 5. Koželsky „Ločitev", čve-terospev. 6. Vanda „Oj planine", ženski zbor. 7. P. H. Sattner „Za gore solnce mi zahaja", moški zbor z baritonovim solom, 8. Vanda „Tiha luna", mešan zbor. 9. Vilhar „Ljeti pjesmo", ženski zbor. Po koncertu prosta zabava. Med koncertom svira svetinjska godba. Začetek ob 7, uri zvečer. Vstopnina 30 kr. Pristop imajo samo udje, povabljeni in po udih vpeljani gostje. K obilnej vdeležbi povablja vljudno	Odbor.
(Pr e m e š č e n j e.) Gospod K. Wenger, c. kr. sodnik v Št. Lenartu gre na enako mesto v Gornji Grad, istotako g. dr. Anton Fohn iz Slov. Gradca v Maribor na desnem bregu Drave in g. Al. Rotschedel iz Gornjega Grada v Slov. Gradec.
(Osmi službeni razred.) Minister za uk in bogočastje je povzdignil v 8. službeni razred gg. profesorje: Franca Hubad na prvi drž. gimnaziji v Gradci, Ivana Krušič, dr. A. Vrečko, Alb. Fietz in Pavla Ploner na drž. gimnaziji v Celji, dr. Jož. Pajek in L. Mayer na drž. gimnaziji v Mariboru, J. Jonasch in Fr. Brelih na drž. realki v Mariboru.
(Na Dobrni) so topličarji priredili večerno zabavo s petjem in igranjem v prid vbož-nim učencem, da bodo po zimi dobivali toplo hrano ob poldne.
(Duhovne vaje) za častito duhovščino naše škofije vršč se v dnevih 24,—28. avgusta v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru.
(Opominj.) Na občnem zboru „kat. tisk. društva" pridejo jako imenitne stvari v posvetovanje, zato je želeti, da se ga čč. udje društva, ki je za Slov. Štajar toliko važno, vdeležijo v prav obilnem številu.
(Železnica.) Ako se izpelja nova železnica, ne iz Poličan, ampak iz Št. Jurija skozi Slatino v Rogatec, prida okr. zastop v Celji za njo 10.000 gld.
(Razstava.) V Veroni bode v dnevih 17. in 18. avgusta razstava — otrok, deklic in dečkov, starih od 3. do 5. leta. Dečki naj imajo rdeče, deklice pa modre nogovice, sicer pa oboji belo obleko. Ža najlepše otroke dobijo matere darila v svetinjah ali v denarji, po 100, 50 in 25 lir. To je pač nova, laška nesramnost.
(Popravek.) Ona nesrečna mati, ki je v Trgovišči pri Vel. nedelji svojega sina zastrupila, ni Urša Šoštarič, ampak neka Ter. Visenjak. Kako da se je to ime zamenilo v nemških, uradnih listih, nam ni znano, mi smo stvar po onih listih povzeli.
(Z 1 a t a s v. m a š a.) Vič. g. Janez Strah, župnik pri sv. Rupertu v slov. goricah, obhajajo v nedeljo, dne 2. avgusta svojo zlato sv. mašo. Na mnoga še leta!
(strela) je udarila dne 16. julija v hišo Tom. Valpotiča, posestnika v Hardeku pri Or-moži, ter mu je ob enem tudi gospodarsko poslopje zgorelo.
(Utonil) je dne 18. julija v pravi v Ptuji deček Mirko Ploj iz Št. Jurija na Ščavnici in dne 16. julija v Savi pri Zidanem mostu dečka Jože Kosekar in Emil Klanšek, v Celji pa Ig. Zapušek, cerkvenik pri oo. kapucinih.
(Iz Drave) so potegnili dne 22. julija v Selnici pri Mariboru truplo kacih 6 let starega dečka.
(Nesreča.) V Trnovcah je posestnik J. Kovačič padel dne 7. julija pod voz, na katerem je peljal drva iz hoste. Kolo mu je šlo čez vrat in je mož pri priči umrl.
(Zaprli) so v Celji krčmarja V.Franci in dva delalca, ker jih imajo na sumu, da so umorili J. Končana, slugo pri c. kr. okr. sodnyi. Ta je namreč prve dni maja meseca izginil.
(Nevihta.) V nedeljo dne 21. julija so imeli v Gorenji Šavinjski dolini hudo nevihto, strela jo na večih krajih okoli Mozirja udarila, užgala pa je samo kozolec J. Banka, posestnika v Lokah.
(Žensko truplo) so našli dne 9. julija na bregu Drave pri Vurberku. Bilo je v prosti kmečki obleki in že precej nagujilo.
(Novih krajcarjev) se je to leto iz-kovalo za 1 milj. goldinarjev, tedaj 100,000.000 krajcarjev.
(Službo) sta menjala gg. pristava c. kr. okr. sodnije Ivan Pirnat in Anton Brumen in pride prvi iz Loža v Slov. Bistrico, zadnji pa gre iz Slov. Bistrico v Lož.
Listič uredništva. G. F. fcr. v Št. J.: Sitna reč, če se pokvari ura, se sitnisa, če se slabo popravi, toda brate, kaj moremo ini zato? — Č. g. Fr. J. v C.: V „C. pril." — 6. P. R. v S.: Do torka, najdalje do srede.
Listič upravništva. BI. g. A. Šp. v B. Dol. novembra t. 1. — G. Dav. Gorič v Polzeli: Reklamacije so poštnine proste; štv. 28 zgubila se je brž ko ne na pošti.
Loterijne številke:
Graz 18. julija 1891	81, 66, 26, 71, 78
Dunaj „ „	76, 83, 3, 64, 43
Z novim šolskim letom, dne 15. septembra 1891, se prične v zavodu šolskih sester v Mariboru privatno izgojevališče za žensko mladino (I. in III. tečaj) in se sprejmejo v tisto tudi zunanja dekleta.
Več pove predstojništvo zavoda. 1-3
Za očesne bolnike
ordiniral bodem le še do ponedeljka dne 27. julija vsak dan od 9. zjutraj do 5 popoldne v gostilni „Erzherzog Johann" v Mariboru (v sobi štev. 12 v prvem nadstropji.)
Specijalist za očesne bolezni Dr. Otto Mayr.
Karl Pirch-ova
ključar^ka delavnica
Maribor, grajske ulice (Burggasse) št. 28
priporoča
proti vlomu in ognju
varne blagajntce,
kakor tudi svoje skrinjico (kasete)
in proti vlomu zavarovane
ključa v ii icc
na najboljši način izdelane,
isto tako dverne zapore, brezhrupne, posebno za vhodna vrata.
Vsprejemlje vsakovrstna ključarska dela,
strelovode, hišne telegrafe itd. itd.
15 20
Nizka cena. Vestno delo. -ac
•v z gospodarskim poslopjem, 7 oralov zemlje; vinograd, njive in travnik, vse pri hiši; hiša ob cesti, streljaj od farne cerkve, dve uri od železniške postaje sv. Jurij ob juž. železnici je na prodaj. Natančneje povč iz prijaznosti g. učitelj Jarc v Št. Juriji ob juž. žel.	1-2
Viničar (Vincilir)
koji je v vsakem vinogradarskem poslu izurjen, oženjen in brez otrok, se sprejme.
Ponudbe se naj pošiljajo V. Lovrenčic-u v Zagrebu.__________3-3
Lepo gioieitio
na Polenšaku, 5 oralov, zidani hram za 1300 fl Eno posestvo blizu 3 orale, leseni hram za 700 gld. odda Franc Sorko, trgovec pri sv. Tomažu nad Veliki nedeljo. Polovica svote ostane lehko na posestvu.	3 3
za
katero iz kineške rabarbare, kerhlikuv-čevega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja G. PICCOLI, lekar ,pri angelju' v Ljubljani, je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želedec, kakor tudi pospeiuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabnjč-kili po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. 1-36, z 55 stekl. 5 klg. teže, velja gld. 5-26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razpodajajo lekarne: v Mariboru: Bancalari in König; vPtuji: Behrbalk ; v Cel j i: Kupferschmid; v Gradci: Eichler, Nedwed, Trnkoczy in Franze.
Domačih zdravil,
kakor jih rabi
slovenski narod.
S poljudnim opisom
človeškega telesa.
Drugi natis.
Dobiti je v Celji pri založniku Dragotin Hribar-ju. Cena 40 kr., s po što 45 kr. — Na prodaj je tudi v „Katoliški bukvami", J. Giontini-ju in M. M. Gerber-ju v Ljubljani. 2-3 —— Prekupci dobijo popust. -
M „
ö . j Štajerska deželna
I i i
i i
Rogaška slatina,
izvirek „Tempelj" in „Styrija"
v posebno močnih steklenicah,
napolnjenih v novic zgrajeni natakal-liici, kamor se slatina naravnost izliva.
Te glavberjovosolno slatinr>, katera ni samo Iz-Iioriio sredstvo |ir»ti biileziiim organov,^ampak tudi .fako prijetna hladilna pijača, MET" ni zamenjati	z drugimi
kislinami, katere se prodajajo pod imenom: „Rogaške".
Dobiva so pri slatinskem oskrbništvu na Slatini pri Kogatci, kakor tudi v vseh prodajalnicah mineralnih vod, v špecerijskih prodajalnicah in droguorijah, ki so na dobrem glasu.	4 -5

I
»
I
»
I &
>
I
I
0
Hranilno in posojilno društvo na Ptuji
imelo je v I. polletji leta 1891 prometa ... t .... .	432.596	gld. 95 Pristopilo je novih zadružnikov 273, odstopilo pa 137, tako da šteje
2663 udov, ki imajo v deležih.......... 44.134	„	4
Hranilnih ulog se je uložilo........................115.474	„	8
Izplačalo pa................. 87.596	„	10
In jih je sedaj................................394.8*2	„	14
Novih posojil dalo se je 718 v znesku......... 95.452	„	—
Vrnilo pa se na posojila.............68.116	„	19
Tako je sedaj posojil ..........................433.460	„	7
Pri drugih zavodih naložilo se je........... 24.328	„	73
Vzdignilo pa................ 15.644	„	61
In še ostane naloženega............. 28.032	„	73

kr.