Pcl'n?n» plačana » (»oTov*nl LETO TL Ljubljana, dne 15. februarja 1937. Slcv. 7. Posamezna itev3-ka I Din mesečno, ie se sprejema list * upra .*i, naročnina 4 Din na dom in po polti dostavljeD list 5 Din • Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cene inse-ratom po dogovoru POiVE DELJSKI Posnme7na ?fevi11omenu te zveze. Naš državni proračun Ugodno poročilo finančnega odhora narodni skupščini Belgrad, 14. febr. Finančni odbor narodne skupščine je poslal narodni skupščini poročilo o preučitvi proračuna državnih izdatkov in dohodkov s finančnim zakonom za loto 1937-38, v katerem med drugim naglaša: Predvsem finančni odbor poudarja, da se je lo |io! vršila debata o proračunskem predlogu za letu 1937-38 tako v načelu kakor v podrobnostih v odboru v vseobčno zadovoljstvo vseh njegovih članov. Dostojanstvo narodne skupščine je prišlo v celoti do izraza. Novi proračunski predlog ustreza gospio-darski in finančni politiki vlade, ki ima namen ozdravitev in okrepitev narodnega gospodarstva in državnih financ. V fortnalnotehniškem pogledu izpolnjuje proračunski predlog še tiste pogoje, ki omogočajo proračunsko iskrenost in odkritost. Odkrito slikanje na~ega državnega gospodarstva vodi k dejanskemu proračunskemu ravnotežju. Izdatki v novem proračunskem predlogu so povečani, ker je vlada strogo upoštevala koristi narodne obrambe in boljšo in učinkovito razdelitev kreditov v poljedelske, zdravstvene, socialno in kulturne namene. Finančni odbor se je tudi prepričal, da je s skrčevanjom državnih izdatkov na debelo, zlasli za materijalne potrebe države, bilo treba nehali in da bi bila vsaka stesnitev izdatkov inaterijalnih potreb bolj škodljiva kakor koristna. 1 o zastu gi boljše konmnkture in načrtne akcije vlade na gospodarskem polju je proračunsk' predlog dosegel ravnotežje in bo že samo s tem pomenil velik korak k ureditvi in ozdravljenju naših gospodarskih ruazmer. Državne dohodke smo precenili z veliko pozornostjo in opreznostjo in jih postavili na tiso višino, ki popolnoma ustreza tolikanj potrebni proračunski realnosti. Gledali smo torej, da bo proračun izdatkov in dohodkov kar na.bolj realen v mejah finančnih možnosti, in da tako novi predlog popolnoma izrazi sliko celotnega državnega življenja in vseh najnujnejših potreb za prihodnje leto. V zvezi z našimi gospodarskimi razmerami opozarja linančni odbor vlado, da je še zmerom potrebna velika opreznost pri presoji kapacitete našega narodnega gospodarstva. Velika zapletenost vzrokov svetovne gospodarske krize je znana. Zato ne smemo misliti, da se bo gospodarsko zboljšanje, ki se je že začelo, hitro nadaljevalo brez posebnih naših prizadevanj. Politika krabevske vlade v tem pogledu mora biti obenem odločna in previdna. Glede določb v finančnem zakonu ugotavlja finančni odbor to pot, da ni bilo moči preprečiti, da bi v finančni zakon prišla določila, ki nimajo zveze s proračunom samim. Prizadevati si moramo, da se to ne dogaja in da se naša za konodaja razvije po redni zakonodajni poti. Fi nančni odbor misli, da je gospodarska in finančna oolitika kraljevske vlade na dobri poti in da noben kritik, ki ima dobro voljo, ne more tajiti, da ni bilo nobeno prejšnje razdobje bogatejše po akcijah in večje po številu ler pomenu od razdobja delovanja sedanje vlade. Zato ta odbor v celoti izreka priznanje vladi za vse njene načrte in prizadevanja, kamor spada tudi novi proračunski predlog za leto 1937-38. To po<""ni nadal evanje prizadevanja kraljevske vlade do definitivnega ozdravljenja državnih financ. Uspešna samopomoč katoličanov v Mehiki Mexiko, 14. februarja Na podlagi amnestije jo bilo j>et katoličanov, ki so bili obdolženi, da so uporniku Lauri Rochi, ki je bil nedavno ubit, dobavili orožje. Izpuščenih na svobodo. Sodno jmisIo-panjo proti 11 drugim katoličanom je bilo ustavljeno. Veraeruz, 14. februarja. V Orizabi imajo katoličani v svojih rokah štiri cerkve od desetih, ki so bile doslej vse zaprle. Ostalih šest imajo zasedene zvezno čete. 1 r». katoličanov je manifestiralo pred vladno palačo, v kateri jc bil navzoj guverner, k: je izjavil, da so mu katoličani obljubili, da bodo s|>oštovali postavo iu red, dokler ne bo končno rešeno vprašanje, da se cerkve zopet od|>ro. 5000 katoličanov jo hotelo cerkev turško Matere božje, ki jo bila spremenjena v gasilsko vojašnico, zopet odpreti. Pregnali so gasilce in uničili gasilsko orodje, vendar jia so jih končno zvezne čete razgrnile. Doslej so kalollčani zojiet odprli cerkve v Orizabi, Cordovi, liio Klancu, Nogalesu, Anintlanu in v Maltrate. To gibanje se širi, ne da bi padlo kaj žrtev. V splošnem čakajo katoličani, da se z noči, nakar gredo v cerkev, kjer |iusle straže. Katoličani čistijo cerkve, jih krase s cvetlicami iu prižigajo sveče. Dr. Korošec namestnik dr. Sto,ad novica Belgrad. 14. febr. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je bil z ukazom kraljevih namestnikov imenovan za zastopnika predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra notranji minister dr. Anton Korošce, ker so bo dr. Milan Stojadinovič, predsednik ministrskega sveta iu zunanji minister, nekaj časa mudil v nozeinslvu. Uredba o najnižjih plačah Službene novine z dne 13. t. m. prinašajo uredbo o ugotavljanju minimalnih mezd, sklejiaiiju kolektivnih pogodb, pomirjenju in arbitraži. To uredbo je na|iovedal že v petek, dne 12. I. ni. v svojem govoru v finančnem odboru minister za socialno polotiko in narodno zdravje gosp. I)ragiš;t Cvetkovič. Uredba stopi v veljavo 00 dni po objavi v Službenih novinuh, torej 13. aprila 1937. Iz Španije Poročila belih Rabat. 14. februarja. AA. Radijska |xistnja v Cordobi je razglasita da so čete madridsko divizije zavzele cesto proti Valoneiji ter bližnjo Moralo do Tajil. S tem je bila končno po|iolnomit prekinjena neposredna zveza med Madridom iu Valencijo. Salamanca, 14. februarja. AA, (DNU) Včeraj se je pojavila pred Valencijo eskadra Franeovili vojnih ladij, ki je pričela obstreljevali luko in sosednje mestne okraje. Težko je bila poškodovnna neka komunistična vojna ladja. Operacijo na madridski fronti so so pričele danes z napadom nacionalističnih napadalnih letal na mestece Tulsio južno Ciempoguelosa. Talavera de la Keina. 14. februarja. AA. (Ilavas.) Napadi nacionalističnih čet jugovzhodno Madrida se nadaljujejo. Borbe so kljub nalivu silno ostre. Posebno budi so boji pri Arganili. Tudi na ostalih soktorijh jo nasprotnik skušal izvršiti nekaj napadov. V vseučiliškem okraju so nacionalisti popravili svoje postojanke. Pri Carabanchelu je nasprotnik jioskušal z nenadnim napadom zavzeli nekaj važnih postojank a jo bil krvavo odbit. Nacionalistično poveljstvo je mnenja, da skušajo nasprotniki z napadi na raznih delih fronto izzvati jiosredno oslabljenje nacionalističnih postojank jugovzhodno Madrida. Salamanca, 14. februarja. AA. (Havas.) Kakor znano je nemška vlada povišala svi • poslaništvo v Burgosti na stopnjo veleposlaništva. Sedaj namerava tudi general Frnnco povišati španski poslaništvi v Berlinu in Rimu nu lo stopnjo. Pariz, 14. februarja. AA. Po vesteh iz, Alme-rije sta dve komunistični letati poskušali prodreti nad Malago. a ju je eskadra nacionalističnih letal sestrelila. Obe letali sta padli v morje. Komunističnima letalcema jo uspelo rešili so. Splavala sla do obrežja. Poročila rdečih Madrid, 14. februarja.. AA. Odbor za obrambo Madrida jc objavil lak komunike: Pri Jaranii je nasprotnik ponovno poskusil prebili naše linije, na katerih čuvamo ccslo iz Madrida v Valencijo. Tri nasprotnica letala italijan kega izdelka so bila sestreljena. Pri Caranbachelu so naše čete utrdile svoje postojanke. Madrid. 14. februarjra. AA. Danes dopoldne sc jc pričel pred ljudskim sodiščem proces, proti nacionalistom, ki so bili ujeti o priliki zadnjih bojev pri Cherarochi. Obtoženih je 80 ujetnikov. Med njimi tudi neki nacionalistični oficir. Barcelona, 14. februarja. A A. Snoči okrog 22. ure je priplula neka nacionalistična vojna iadja. tukaišnje pristanišče. Škoda je precejšnja, čeprav še ni definitivno ocenjena. Republikanske baterije so s |x>močjo močnih reflektorjev izsledile sovražno ladjo in jo pričele obstreljevati, tako da se jc morala naglo umakniti. Barcelona. 14 februarja. AA. Snoči okrog 22. ure je priklula neka nacionalistična vojna ladja. Pred luko pa se je ustavila in oddala nekai tojvov-skih slr.dov na me-to. Olrekti, ki so jim bili streli namenjeni, niso bili zadeti. Ranjenih jc bilo nekaj ljudi, mihovega števila pa ni bilo mogoče točno ugotoviti. Obalne baterije so pričele takoj obstreljevati nacionalistično ladjo, ki se jc morala naglo umakniti. Sevilla. 14. febr c. Nacionalistični krogi no objavljajo danes nobenih novih uspehov, pač pa potrjuinjo. dn so bili napadi vladnih čet na vseh Irontali odbili. Iz zas isifne zgotfotTne t[uhl(ans' ega gasilstva: 50 letmea požara starega gledališča v Ljubljani Te dni poteka petdeset let, ko je v noči o 1 tO. ua 17. februarja 1887 .• > vi' vpopelil staro deželno gledališče v LJubljani. Gledališče jo stalo nn Kongresnem trgu tam, kjer so danes dviga Filharmonija. Zgrajeno je bilo leta 1705 in prenovljeno lota 184U. llilo je pravzaprav nemško stanovsko gledališče in Slovenci so imeli v njem samo pravico gostovanja. Kranjski deželni odbor, v katerem so sedeli večinoma Nemci, je oddal gledališče v najem trdemu Nemcu, ki jo v njem popolnoma samovoljno gospodaril. Slovenci so smeli imeti samo po dve predstavi na mesec. In še takrat ob praznih ložah, ker jim njihovi nemški lastniki niti za drag denar niso hoteli prodati. V dokaz, kako zapostavljena j'1 bila slovenska dramska umetnost, naj navedemo, da je bilo leta 1887 do tistega dne, ko je gledališče pogorelo, v tem gledališču samo trojo slovenskih predstav: Revizor«, prva slovenska opera >Mesečnim.. in Danes bomo tiči.. I'o požaru so za pet let sprejeli slovensko gledališče prenovljeni čitalniški prostori v Souvunovi hiši v Sclenburgovi ulici, nemško pa se je preselilo v Kazino, dokler se nista obe leta 1892 preselili v novo deželno gledališče (sedanja opera). Toda razmere »o se v tem kratkem razdobju že tako spremenile, da >ta bili obojni gledališči v novem poslopju popolnoma enakopravni, dokler se nemško gledališče ni moralo popolnoma umakniti slovenski Taliji. Plameni dosegli v š no ljubljanskega grada Neki očividec je ob štiridesetletni« požara pripovedoval v Slovencu , da je požar dosegel višino ljubljanskega gradu. Bo ze moralo biti res, i saj je hi In notranjščina gledališča popolnoma lesena, in da je požar dosegel tako silovitost, je bilo nemara v precejšnji meri vzrok, du so se vneli plinski cevovodi pa razne kemikalije, ki so jih uporabljali za .svetlobne efekte. Najprej je pri- j čelo goreti na odru, ki je bil na oni strani, kjer j teče Ljubljanica. Požar se Je razširil z bliskovito naglico iu kmalu je bilo vse poslopje v plamenu Gašenj«' je bilo zelo otežkočeno, ker je vola v ceveh sproti zmrzovala. Cevi so morali zalivali i z vrelo vodo, da niso popokalo. Kljub \ eni naporom pa gledališča niso mogli več rešiti, ampak so se morali gasilci omejiti zgolj na to. da so pazili, da so ne bi vneli Ka-lnerjeva in Kirbi-scheva hiša, ki stojita še dandanes. 200 000 go:d narjev shode Slovenec je 17. februarja 1887 poročal: Deželno gledališče vpepelil nam je danes zjutraj požar. da ni druzega ostalo, kakor golo osiuojeno zi-dovje... Silni mraz je brizgalce pri gašenji tudi jako oviral... Parna bri/galnica, žal da je morala tudi delo vstaviti, dokler ni dobila kropa vase. Iz gledišča vdaril Je pa med tem plamen pri oknih in skozi streho, kjer se je dvigal za stolp visoko proti nebu... Ponesrečil ni nihče drug ka kor neki glediščni delavec, ki je z lestve padel in si je ude polomil... Drugega popoludne se je še vedno kadilo iz kviško štrlečega zidovja in so imeli nculrudljivi gasilci pod osobnim vodstvom stotnika gasilnega društva, gosp. Franca Dober- i leta, ves ljubi dan še obilno posla. Kako se je vžgalo, živa duša ne ve... Škode jo več nco , 200.000 goldinarjev...« Se živa vdova ta?:ra(ne^ct g'c daiiškega tnoislra gospa Gogalova pripovedi: e Kako se je užgalo, v resnici pravzaprav še dandanes živa duša ne ve. Nekateri so trdili, da so se vnele kulise radi strela med igro. drugi zo- j pet, 1 niše. Bili smo v vodni nevarnosti, da se spet kakšen iraiiv- - ■ " i."". !H?f ■ 1 strop ne zruši nn nas. Ljudje so prenočevali pod milim nebom v sodih, kadeh, železniških vozovih in zasilnih barakah pa tudi v bližnjih gozdovih kot srne pod drevjem. Mestna policija in prostovoljna požarna hramba sta imeli neprestane nočne stražo zaradi požarov, ropov in drugih nesreč in nezgod več mesecev po strašnem potresu. Drug tak živ spomin je na leto 1918. ko so je na glavnem kolodvoru užgnl vagon nafte. Ko smo gasilci gasili požar, je nafta eksplodirala in ubila (Iva gasilca, Znrgija in Le ven. < >Malo nas jo še ostalo od požarue hrambo, ki smo pred petdesetimi leti gasili požar deželnega gledališča, samo štirje in nič več!« je še rekel g. Pritekelj in se zamislil. Naj bodo te vrstice ob obletnici velikega gledališkega požnrn posvečene nesehičnemu junaštvu naših gasilcev, ki najverneje izpolnjujejo temeljno božjo znjiovoil: pomagaj svojemu bližnjemu 1 Minister Gjuro Jankovič v Sloveniji Ljubljana, 19. februarja. Danes dopoldne je dospel v Ljubljano minister za gozdove in rudnike g. Gjuro Jankovič, ki je snoči odpotoval s svojimi sinovi iz Belgrada. Vlak je imel kakšnih 20 minut zamude ter je dospel v Ljubljano ob 9 50. Na kolodvoru je ministra pozdravil ban g dr. Marko Natlačen. Navzoč je bil tudi upravnik policije dr. Hacin, Takoj po odmoru na kolodvoru je minister nadaljeval svoje potovanje v Kranjsko goro. Nastanil se je v penzionu -Erika«, kjer bo s svojimi sinovi nekaj dni na oddihu. Sarajevo, 14. febr. m. Danes Je bil tukaj ustanovljen Srbski klub. Proslava papeževega jubileja V LfubSjani Ljubljana, 14. februarja. Slovenska katoliška mladina je danes ponovno in na manifestaliven način izrazila udanosl sv. očetu in Katoliški cerkvi s tem, da je proslavila 15-Ietnico dneva, ko je bil Pij XI. kronan. Proslava se je pričela dopoldne ob pol 10 v stolnici, kjer je imel slavnostno pridigo generalni vikar, prošt. g. Ignacij Nadrah. V svojem cerkvenem govoru je naglašal otroško razmerje vernikov do svojega duhovnega očeta, to je do Kristusovega namestnika na zemlji. Naglašal je pomen sodne, zakonodajne in učeniške oblasti papeštva na zemlji. Nalo je prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman daroval ob veliki asistenci pontifikalno sveto mašo z zahvalno pesmijo. Slovesno službo božjo so spremljale orgije in pa pevski zbor. Službe božje se je udeležilo mnogo katoliške mladine, članov starešinstva in pa drugega občinstva, ki je napolnilo cerkev. Ob 11 dopoldne je akademska mladina s starešinstvom napolnila dvorano v Akademskem domu. Lepe akademije se je udeležil tudi škof dr. Rožman ter številni katoliški od-ličniki. Ospredje dvorane je bilo okrašeno s sliko Pija XI. ter z narodno in papeško zastavo. Vse udeležence je pozdravil predsednik Akademske zveze g. Senica, nakar je pevski zbor bo-goslovcev zapel priložnostno Premrlovo pesem, ki je idejno in muzikalno globoko zajeta. Akademik g. Fišer je nato govoril o pomenu Katoliške cerkve, zlasti v idejni nejasnosti današnjih dni. Opozarjal je na relorme na socialnem polju, pri katerih je papeštvo odlično sodelovalo ter je prodor socialnosti tudi prodor idej Katoliške cerkve. Govornik je naglašal bistveno zvezo med papeštvom in krščanstvom, zakaj tam, kjer je Petrov naslednik, tam ie tudi Cerkev. V imenu starešinstva je govoril urednik »Slovenca« g. Franc Krcmžar. V svojem govoru je naglašal pokorščino, ki smo jo katoličani dolžni papežu in pa uspehe le pokorščine v borbi proli sovražnikom Cerkve. Povdarjal je večnostni značai Cerkve ,ki je ni.so uničili ne sovražniki, ne mnoga preganjanja in niti ne trenutni slabi voditelji. Vsi papeži od Kon.s'antina Velike so umrli mučeni-ške smrti, mnogi so bili v pregnanstvu, nekaterim pa očitajo s strani malovernih, da niso bili vredni tega visokega mesta. Čeprav bi kdaj voditelji Cerkve pokazali elemente najslabših človeških lastnosti, še vedno je zmagala nad temi božja elementarno^. More kdo uničiti delo človeškega elementa, ne more pa uničili božji element. Zato se Cerkev resnice o svoji lastni preteklosti prav nič ne boji in veliki papež Leon XIII. je sam odprl zgodovinske arhive vs?m poštenim zgodovinarjem, ki iščejo resnico. Tudi sedanji papež Pij XI. je sam javno izrazil svoje spoštovanje Danteju, ki je kljub svojemu katoliškemu prepričanju in čuvstvo-van,ju v svoji >D!vini Comedii« poslal kar tri papeže — v pekel! Cerkev ima od Kristusa zagotovilo, da nikoli ne bo propadla! G. Kremžar je nato govoril o Katoliški akciji. Ta akcija je življenjsko delo sedanjega papeža in predstavlja mobilizacijo vseh laičnih sil v Cerkvi. Katoliška akcija je v Cerkvi nekaj popolnoma novega in nima v zgodovini zgleda in jo bo treba tako umeti, da se mor: mo v.si oklenili malere Cerkve v njenem zmagoslavju in v njenih težkih preizkušnjah! Zastopnik akademikov je nato prečital uda-nos'no brzojavko naslovljeno na nuncija Pelegri-nellija v Begradu. V tej brzojavki slovenska katoliška mladina s svojim starešinstvom izraža apostolski stolici stalno in trajno udano.?t. Brzojavka ie bila spre:eta s polnim odobravanje. Vsa dvorana je zapela papeško liimno: »V prestol slave vekovitel«, nakar je bila lepa akademija zaklju- V lila rib o rti Maribor, 14. februarja. Maribor je danes dostojno in lepo proslavil 15. jubilej vladanja sv. očeta Pija XI. Ob četrt na deset se je zbralo pred škofijskim dvorcem na Slomškovem trgu zastopstvo mariborskih katoliških organizacij z zastavami v pozdrav prevzvišenemu uadpastirju dr. Tomažiču, ki je imel nalo slovesen vhod v stolnico v spremstvu duhovščine in zastav. V stolnici so se med tem zbrali predstavniki državnih in mestnih oblasti z županom dr. Juvanom na čelu. Po slovesnem vhodu knezoškofa je iine! cerkveni govor g. stolni kanonik Janežič, nato pa se je vršila slovesna škofova sv. maša. Stolnica je biln nabito polna občinstva. Zelo ie povzdignilo cerkveno slavje krasno ubrano petje cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom stolnega kapelnika g. Gnšpariča. Slovesnost se ie zaključila z zahvalno pesmijo ter jc izzvenela kot prošnja in zahvala za pontifikat Pija XI. Zunanja svečanod je bila v veliki unionski dvorani, kjer se ie vršila ob tričetrt na 12 slavnostna matineja. Veliko dvorano je občinstvo docela napolnilo. Dospeli so prevzvišeni vladika dr. Ivan Tomnžič v spremstvu stolnega kapitlja. okrajni glavar dr. Popovič, mestni župan dr. Juvan. predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, dr. Lesltovar in mnogi drugi odličniki. Pod vodstvom svojega dirigenta Gašperiča ie mešani zbor »Maribora« izvajal mogočno Hallerjevo kantato »Ti si Peter — skala« I krasno ubranostjo. Nato ie nastopil kot slavnostni govornik prof. dr. Fran Sušnik, ki ie z niemu lastno izklesano besedo govoril o Katoliški akciji. Nato je jKivzet besedo Invnntitrki vladika dr. Tomnžič. Uvodoma se je v imenu Cerkve iskreno zahvalil vem udeležencem cerkvenih slovesnosti in te lepe proslave. Lepa jiroslava se je nato zaključila z mogočno pesmijo »Povsod Boga«, ki jo je pela vsa dvorana. Belgrad. 14 febr. 111. Sinočnjega koncerta znu-negn ČeškosioviV.ega pinnmla iirkušnegn nn češkoslovaškem pe ',:• i šivu se je udeležil ludi knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo. V Zagreba Zagreb, 14. febr. b. Danes je bil v Zagrebu zelo svečano proslavljen papežev dan. Ob 0. je bila pontifiknlna sv. maša, ki jo je daroval zagrebški nadškof-koadjutor dr. Stcpinae oli veliki asistenci. Po maši je šel sprevod do hiše bivšega Hrvatskega Sokola. V sprevodu jo bilo 50 križarskih zastav, 150 moških članov, 280 narašča,jnikov ler 180 ženskih članov. Nato je bila slavnostna akademija, ki ji je prisostvoval dr. Stepinac s številno duhovščino vseh redov. Akademija jo bila otvorjena s papeško himno. Profesor Pefer Grgec je govoril o papoštvij. Za njim jo govoril še profesor Slavko Šarič. 1'opol-dne so bile svečanosti Malere božje lurdske v kripli v Vrbaničevi ulici z obhodom. Občm zbor Zgodovinskega društva v Mariboru Mnribor, 14. fohrunrjn. V mariborski javnosti ostaneta vsakoletna občna zbora Zgodovinskega in Muzejskega društva skoraj najmanj opažena — saj se ju udeleži običajno le peščica mariborskih kulturnih delavcev, zato sta pa za Maribor in njegov kulturni razvoj gotovo pomembnejša, kakor večina naših pom-poznili in sijajno obiskanih zborovanj. Zlasti |xi-nieinben je občni zbor Zgodovinskega društva — te mariborske akademije znanosti« — kakor jo naši zgodovinarji nazivajo, ki se je vršil danes. Otvoril in vodil ga je sivolasi predsednik, znani naš zgodovinar g. prelat dr. Kovačič s primernim pozdravom vsem navzočim, nato pa jo poda! v splošnih obrisili razvoj in napredek društva, ki predstavlja enakovrednega člana v družbi jugoslovanskih i 11 znanstvenih ustanov. Pomembnn in načelno važna so bila izvajanja marljivega društvenega tajnika g. ravnatelja ba-noviluškega arhiva prof. Baša. Govoril je uvodoma načelno o ulogi znanstvenih organizacij, o razmerju v današnji dobi. ko prevzemajo zlasti • mesečne revije na sebe nalogo obravnavanja splošnih strokovnih iu tudi znanstvenih problemov. Iz tega sledi za znanstvene organizacije po-udurjena naloga po zbiranju in puhliciranju gradiva, katerega s tem slavija 'znanstvena organizacija na razpolago publicističnemu delu. Zgod. društvo jo pripravilo izdajo Aškerčeve bibliografije za zgodovinski del in Narodopisnega gradiva Roža za zgodovinski del. Za Maribor kot mesto, katero se šele dviga nn nivo znanstvenega središča pa je danes prvenstveno važno vprnšnnje lokalov za ustanove, ki so so iz Zgodovinskega društva razvile in s katerimi Zgodovinsko društvo sodeluje v najtesnejši zvezi. So lo študijska knjižnica, Banovinski arhiv in Pokrajinski muzej. Zato je Zgodovinsko društvo po vseh svojih močeh sodelovalo z. Muzejskim društvom za rešitev grajskega vprašanja v znanstvene svrhe ler jo našlo tozadevno popolno razumevanje pri mestni občini in županu dr. Juvanu ler pri banovini, zlasli pri podbnnu dr. Majcnu. Društvo je sodelovalo pri vseh važnih mariborskih problemih. Članov ima 500. Veliko je bito pisarniškega dela, saj jo društvo prejelo in odjioslalo nad 2000 dojiisov. Blagajniško poročilo je podal ravnatelj Ni ko V rab I, o knjižnici in Časopisu '/.a zgodovino in narodopisje jo poročal ravnatelj Študijske knjižnice g. G 1 a s e r. Določilu se je stara članarina 50 dinarjev na loto. Pri volitvah je bil jio večini izvoljen zopet dosedanji odbor. Omembo vredna je še lepa gesta, da je dobil vsak obiskovalec občnega zbora zastonj arheološko karto mesta Ptuja. Ljubljana premagala Kariovac Ljubljana, 14. februarja. Dane? dopoldne je bil v Ljubljani polfinalni turnir za državno prvenstvo v šalm. Ta turnir sta igrala: prvak savske banovine Karlovški šahovski klub iz Karlovca in prvak dravske banovine Ljubljanski šahovski klub. Turnir se je začel ob pol 1fl. in je trajal do 4. popoldne, ko jc bi! izid turnirja končno odločen v korist Ljubljani, ki je dosegla 5 in pol točke, dočim je Karlovec dosegel samo 2 in pol točki. Sploh je pokazal turnir veliko premoč Ljubljane nad Knrlovcem, tako da bo Ljubljana prišla v finale razmeroma zelo mačna. Sedaj se ntora odigrati še turnir med prvakoma Novega Sada in Belgrada in z zmagovalcem nn tem polfi-nalnein turnirju bo igrala Ljubljana. Verjetno jc, da bo na tem polfinalnem turnirju zmagovalec Belgrad in pričakovati je, da bo Ljubljana igrala z Belgradom finale v Belgradu. Sicer so se naši igralci proti Karlovcu zelo dobro odrezali, vendar 'e je bati, da bo boj z Begradom veliko težji in izid ni gotov, ker šc ne vemo kdo bo igrnl v postavi Belgrada Če pa se uresničijo vesti, da bo v Belgradu, oziroma njegovem zastopstvu igralo več odličnih mednarodnih in nacionalnih moistrov, potem je izid finalne igre negotov, ker je Belgrad večji lavorh kot Ljubljana. Delavski shod v Ssjboffci Subotien. 14. febr. 111. Nn dnnašnjem shodil delavcev, organiziranih v JRZ, je govoril ludi minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. Ostro je kritiziral poslovanje in zapravljanje delavskega dennrjn v raznih delavskih ustanovah. V svojih nadaljnjih izvajanjih ie na lopll ostro tudi proli '. marksizmu. Cnvoril je tudi obsežno o uredbi glede i delavskih mezd. Smučarski zlet v Sarajevu Na Jahorini meter snega Jnhorina, 12. februarja. Na Jahorini /.e drugi dim sneži. Snega je okrog enega metra, temperatura 2 do 4 stopinjo pod ničlo. Tako ni več nevarnosti za državno sniu-ško prvenstvo, ki so bo letos vršila v Bosni. Tehnična komisija, ki je včeraj dopotovala na Jalio-lino, je ves dan pri delu. Medtem, ko bo lahko trasirali progo za smuški tek na IS km, bo vprašanje proge za smuk mno;'o težje. Izkazalo se je, da je na Jahorini težko najti primerno strmo in dovolj dolgo progo za tekmovanje v smuku. Ob priliki državnega prvenstva se bo vršila na Jahorini tudi slovesna otvoritev vojaške skakalnice. Vojaštvo, ki ima svoje tekmovalne tečaje in stanuje v vojaškem smučarskem dotnu na Jahorini, je vložilo vse napore, da bi se skakalnica dobro pripravila. Kot prvi jo izvedel poskusne skoke Ljubljančan Franc Palme, ki živi v Sarajevu kot vojak-dijak. Potegnil je najpreje na 30 metrov, za tem pa na 40 metrov s padcem. Po izjavi g. 1 alnieta bo potrebno doskočišče skakalnice spremeniti v toliko, da bo bolj strmo. V tem smislu se vršijo popravljalna dela na skakalnici, ki stoji v sredini med reprezentativnimi smučarskimi domovi I la-ninskega društva Romani jc in smučarskega doma sarajevskih oficirjev. Skakalnico bodo otvorili v prisotnosti g. ministra za telesno vzgojo dr. Ro-gifa, pričakuje pa sc tudi obisk gg. ministrov Lj. Mariča, M. Spalie in Br. Kaludjerčiča. Domovi na Jahorini so že popolnoma zasedeni, rezervirana so samo šc mosta za visoke uradne goste, za predstavnike Zimskošporlne zveze, tekmovalce, funkcionarje in novinarje. Neprijavljeni smučarji, ki pridejo šele v nedeljo v Sarajevo. bodo storili najbolje, da se nastanijo na Palah, odkoder bodo lahko napravili izlet na Ja-horino (3 ure vzpona). Zadnje dni je postalo na Jahorini nad vse živahno. Vojaki imajo dnevno izbirne tekme v najrazličnejših disciplinah, funkcionarji priredil-venega odbora pa hitijo s pripravami, da bi sc državno prvenstvo izvedlo v zadovoljstvo vseh. Z velikim zanimanjem jiričakujejo bosanski smučarji prihod slovenskih tekmovalcev. Že danes se veselijo, da bodo videli gorenjske knnone v skokih in smuku, v slalomu in teku. Včeraj je prispela iz Ljubljane komisija smuških strokovnjakov, v kateri sla tudi gg. dr. Krnel in Tavčar. Komisija se je takoj podala ua mesta, ki so predvidena za lekme. Da bi sc omogočila telefonska poročila na dan tekem, je prireditveni odbor podvzel jvotrebne korake, da bi se upostavila telefonska zveza zn novinarje. Z ozirom na kratek čas za priprave pa je komaj verjetno, da bomo mogli poročati telefonskim potom. Knkor smo že poročali, se je program sniuškc-ca zleta v Sarajevu 7. oziroin na to, da v dolini ni snega, nekoliko spremenil. Povorka smučarjev se bo vršila v Sarajevu, kakor je bilo predvideno, sinuško skakanje nn Palah pri Sarajevu pa bo od- padlo. .. Po prijavah sodeč ne bo imel zlet onega številčnega uspeha, s katerim so v Belgradu računali. Zuto ne bo težišče zleta v paradi, temveč v tekmah za prvenstvo JZSZ. Proslava 15 'etmee JZSZ Sarajevo, 13. februarja. Sarajevo je danes slovesno sprejelo časlne goste in stotere smučarje, ki so prišli od daleč in blizu, da prisostvujejo proslavi 15-letnice agilne naše Zimskošporlne zveze. Kolodvori v Sarajevu in na Palah eo slavnostno okrašeni, po ulicah vlada Iz Ljubljane v Chamonix Chamonis, 19. febr. Naši reprezentantje so se odpeljali iz Ljubljane z brzovlakom v smeri Rakek—Trst, Benetke, Milano, Torino, Modane. Aux-Les-Bains. St. Ger-vais, Chamoni.N. V Trstu je bila žc lepo-svetla zvezdnata noč. iu krasno razsvetljen Trsi je napravil na fante močan vtis. Sinolej je bil vesel kot otrok, ko je videl morje, šel ga je olipat in pokusit, če je res slano. Ženiva se je |>a zanimal, kolikšna je (pri morju) nadmorska višina ker ni nobenega' snega. V Benetkah jc zopet deževalo, pa so vseeno močno razsvetljene nudile lep jio-gled. V Milanu pa je bilo zojiet jasno i 11 sc je ravno danilo, ko so pri enournem postanku, sli tekmovalci na zajtrk. Za ogled mesta seveda ni bilo časa, pn bi se lantoni najbrže ne ljubilo, saj so nn potu iz Ban. Bistrice že tretjo noč na vlaku, kar bo tudi prccej vplivalo na rezultate. Kmalu iz Milana se opazi na obzorju Južno Alpe, za kalcrc sta se najbolj zanimala alpska kombinalorja ileiin in Praček. V Torinu so že v precejšnji bližini, ali liroga teče z njimi precej vzporedno ter se jim le počasi bliža, dokler ni končno stisnjena proga v jiredgorsko dolino. V jedilnem vozu jo bilo seveda najboljše razpoloženje. Najlepši del te proge je pa gotovo vzpon železnico in vzporedno tekočo cesto po dolini na -.Sestri ers«, najbolj znano italijansko zimsko letovišče in v novejšem času tudi najbolj forsirano. Tu se vršijo vsako pomlad 0 dnevne tekme v smuku (vsak dan druga proga) za kraljevi pokal, katerega lastnik jn letos Avstrijec Kneissl. Od tu vodi dolg predor že v Francijo, kjer pa je zopet deževalo skozi do St. Gervais, tii pa je pričelo snežili, v Chamonixu tudi sneži iu je upati, da bo lako ostalo, Chamonix leži 1150 metrov nad morjem. V Chamonixu so bili tekmovalci sprejeti od francoskih funkcionarjev, na kolodvoru je bil tudi g. Joso Goreč, ki se nahaja tukaj, ler par Slovencev, ki so iu doma. Naši in Čehi so prispeli zadnji, oslali so že vsi tukaj. Naj-daljc so lu Italijani in Norvežani. ' Letoviških gostov vsled slabega vremena zaenkrat še ni dosli. mogoče jih privabijo tekme kaj več. Od Norvežanov jc bilo opaziti sledeča znana imena: brnta Ruud, Soerensen, Andersen, od Avstrijcev pa: VVilli Wnlch, 1'feifer, Malt, Zinger-lc, Anton Seelos. Smuk proga je oddaljena 0 km iz mesta, skakalnica pa 4 km. Do smuk proge in skakalnice vozi avtobus. Smuk proga je večjidel gozdna, srednje težka, dolga 3 km z višinsko razliko 1000 metrov. Na start vozi žična železnica. Naši se podajo jutri (v četrtek) prvič in zadnjič na trening, ker bo v petek proga vsled urejevanja zaprta. Ravno zato, ker so pozno dospeli naši letos nu FIS tekmah nimajo dobrih izgledov, toda so kljub vsemu dobro razpoloženi in se tolažijo s tem, da 80 tudi Čehi šele danes prišli. Čini. Berlin, 14. februarja. A A. Berlinsko hokejsko moštvo je danes premagalo poljsko reprezentanco 7. rezultatom 5:1, 3:0, 1:1. praznično razpoloženje, katero dviguje sneg, ki še vedno neprestano pada. Smučarski domovi na Jahori-.i so že nabito polni. Strokovna komisija JZSZ jc s pomočjo sarajevskih funkcionarjev trasirala tekmovalne proge za smuk, slalom in skoke. Vojaške patrole napeljujejo telefone z vrha Jaborine na Pale, tekmovalci pa izkoriščajo čas za zadnje treninge. Sinoči in danes so prispela na Jahorino močna zastopstva naših najboljših tekmovalcev iz Jesenic^ in Mojstrane. Kranjske gore, Ljubljane, Maribora, Zagreba in Belgrada. Praebm pozornost vzbujajo vojaški smučarji iz Škofje Loke, ki so zadivili številne glcdalce z veliko sigurnostjo na smučeh. Sneži že tretji dan. Snega je okrog 1.50 metra, vreme oblačno, kaže pa na zboljšanje. Zdi se, da bo smučarski zlet v Sarajevu izpadel dobro, težave so le z namestitvijo gostov in tekmovalcev, zakaj na Jahorini je premalo stanovanj za smuško državno prvenstvo. Bog blagoslovi vaše delo tudi v bodoče... Vaš dopisnik, ki se je danes vrnil z Jahorine v Sarajevo, je našel v zletni pisarni šop brzojavk, večinoma čestitk Ziskošportni zvezi k proslavi 15-lelnice njenega plodonosnega dela. Med drugimi so se javili ludi slovenski tekmovalci iz Chamo-nixa, ki niso zamudili prilike, da pošljejo smučarjem, zbranim v Sarajevu, svoje pozdrave. V imenu »Zveze za tujski promet« v Ljubljani je poslal brzojavni pozdrav predsednik dr. Uudalf Marn: »Blagovolile sprejeli ob zaključku 15-lelnega p!o-donosnega delovanja za zimski šport in zimsko lu-ristiko mojo zahvalo in Ukrene čestitke. Bog blagoslovi vaše delo tudi v bodoče!« V zletni pisarni so razstavljena prekrasna darila za zmagovalce na smuških tekmah. Med najvidnejšimi darili je dragocen pokal, bana drinske banovine g. Predraga Lukiča, orig.nalno bosansko delo v srebru in zlatu. Minister dr. Rogič v Sarajevu. Danes opoldne je prispel iz Belgrada minister za telesno vzgojo g. dr. J. Rogič. Seboj je prinesel dragocen pokal g. predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča in srebrno stoperico kot svoj dar zmagovalcu v alpski kombinaciji. Z g. dr. Rogiiem je prispel tudi g. general Dukič kot zastopnik ministra vojske. Na sarajevskem kolodvoru, ki je bilo primerno okrašen s državnimi trobojnicami in planinskim zelenilom, je pričakovala g. dr. Rogiča množica Sarajevčanov z g. banom Pr. Lukičcm na čelu. Po ofioiielnem pozdravu au se gostje odpeljali v hotel Evropo. Danes opoldne je prispelo v Sarajevo tudi zastopstvo JZSZ, katero tvorijo gg. predsednik dr. Drago Marušič, podpredsednik dr. Ciril Pavlin in generalni tajnik Jelinič. Svečano zborovanje v proslavo 15-letnice JZSZ V sejni dvorani sarajevske mestne občine se jc vršilo nocoj svečano zborovanje, katero jc otvoril predsednik pripravljalnega odbora za zlet v Sarajevu g. N. Radumirovič. Za njim je govoril minister za telesno vzgojo g. dr. J. Rogič, ki je na-gladi pomen smučarstva kol športa, ki jc prodrl v široke plasti naroda. Ob 15-lctnem delu JZSZ je govoril g. dr. Drago Marušič. V svojem govoru je razgrnil ogromno polje dela in dragocene rezultate, katere je pokazalo jugoslov. smnčarstvo v razmeroma kratki dobi udejstvovanja. Kol tretji govornik je nastopil Sarajevčan g. M. Vujičič, V svojem kratkem in jedrnatem govoru ie g. Vujičič kot bivši smuški tekmovalec, govoril o vrlinah smučarstva kot športa, ki vzgaja k tovarištvu, plemenitosti in čutu za lepoto- Zborovanje smučarskih delavcev ic poteklo v znamenju zmagoslavja JZSZ, kate-e 15-letno de-lovanjcje obrodilo dragocene sadove za telesno vzgojo naroda in za tujski promet. Oheni zbor kolesarjev razpuscen Skupen nastop vseh slovenskih klubov Zagreb, 14. februarja. Danes jc bil tukaj dolgo pričakovani redni obaii zbor Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije. Ta občni zbor jc bil posebno važen za Slovence, ker jim je stara uprava storila mnogo krivit.-, ki so bile že vse objavljene v javnosti. Slovenski kolesarski klubi z izjemo mariborske Pcstelc, ki jc kljub nasprotni izjavi svojega predstavnika poslal v Zagreb delegata MnrkvViča, so topot nastopili skupno in pokazali, da se hočejo proti vsakemu zapostavljanju boriti za koristi slovenskega kolesarskega sjiorta. Ze na obeli sestankih v Mariboru in Celju, so to skupnost poudarili. Zahtevali so tudi izredni občni zbor, ki ga jim pa bivša uprava proti pravilom ni sklicala. Poleg razpusta obeh 1'od-zvez v Mariboru in Ljubljani ter krivičnega kaznovanja mariborskega kluba Maratona, je bila sedaj v Zagrebu ponovna nevarnost, da izigrajo slovenske klube Zagrebčani zopet v svojo korist. Ob 0. je otvoril predsednik Mihanovič občni zbor ter predlaga! veriiikacliski odbor, ki jc odobril polnoinočja delegatov sledečih klubov: ?elez ničar, Edehveis, Perun in Poštela iz Maribora, in Vrlmi-Me-iort- Konjice, nadalje Bakabe, Orr:o, Gradjanski in Železničar iz Zagreba. Fcrtuiu i A vala iz Belgrada, Sloga in VKB iz V.irafdin\ rir i !j: tiski. Zvezda in Mars iz Karlovca, Tomislav iz Osijeka in Samobor iz Sainobcrii. Mariborski Maraton je na obenem zboru tu stopil z energičnim dokazom pn marib. delegatih o nepravilnostih s strani bivše uprave, iv ! ir ic lv la s 23 proti 7 glasom verificirana pravica vanja in s tem tudi črtana nepravična kazen, ki io je dobil zato. ker je zahteval po petmesečnem čakanju rešitev svoje pritožbe v slučaju sodnika Kc-briča. Sledilo jc obširno poročilo predsednika Miha-noviča, ki je v glavnem zagovarjal postopanje zvezne uprave, s katerim jc večina klubov so|fl:u,ala. Predlagal ie ludi pozdravni brzojavki miiutru dr. Rogiču ter predsedniku Zveze športnih zvez dr. Štefanu lladžiju, ki sta bili soglasno sprejeli. Po odobrenem zapisniku zadnjega občnega /bora. se je prešlo ua čitanje poročil ostalih delegatov. Tainiško poročilo je navajalo potek dela v preteklem letu. Blagajnik je izkaz.-,I majhen promet, kar je zaradi malenkostne podpore, ki jo uživa ta zveza, razumljivo. Tehnično poročilo je pokazalo lejvc uspehe, ki so bili v preteklem letu doseženi. Predvsem omenja krasen uspeli v Berlinu, kjer so Jugoslovani zasedli v 10J ktn cestni dirki 13.. 14., 10. iu 40. mesto nird sto tekmovalci, in sicer Pro sinek. (iartner in \Vala11d. Sledila jc debata rudi ra»pusla mariborske in ljubljanske pedzvezc. Tu sc je pokazalo v vsej luči, kako je uprrvni odbor zapostavljal slovenske športne delavce in ponovno jc prišlo 11.1 dan, kako velike krivice je moral pretrpeti slovenski šport zr-radi ene same osebe, ki jo jc zve/a |irotežirala. l»o dve ure trajajočem boju jc bil izglasovani predlog delegata Maralona iz Maribora, da sc proti-pravilen razpust mariborske in ljubljanske podzveze razveljavi iu sc obnovi stanje, ki jc bilo jireil razpustom. S lem je dobil delegat ljubljanske jiod-zvezc, ki ie bil navzoč, pravico glasovanja, Iti mu jio pravilih pripada. Po še nrkaterih pripombeh delegatov ic bilo sprejeto poročilo nadzornega odbora in upravnemu odboru je bil izglasovan absolutorij. Po kratkem odmoru sta bili začasnemu predsedniku predloženi dve listi, ena zagrebčl« opozi- cije. ena |>a lista slovenskih klubov. Ker ic smatral začasni predsednik slovensko listo za proti-pravilno — 11.1 njej so bili namreč povečini športni delavci iz Ljubljane in iz Slovenije in bi bila s tem stvarno prenešena zveza v Ljubljano - jc odstopil. Drugi začasni predsednik iz Belgrada je ho tel obe stranki pomiriti in dal na glasovanje pred log, da sc sestavi poseben kandidacijski odbor, ki bi napravil kompromisno listo, vendar pa jc bil ta predlog s Ki proti 14 glasovom odbit, iedaj so začeli zagrebški delegati rogoviliti in zastopnik zagrebške policije jc bil jvrimoraii radi lega občni zbor razpustili. Po razpustu so sc slovenski delegati zopet se stali in izdali ra javnost sledečo izjavo: »Opolnomočeni delegati slovenskih kolesar.I. klubov podajamo sledečo izjavo z ozirom na r;u pust rednega občnega zbora po oblasti: 1. Na predvečer občnega zbora 13 t. m. sm> iz razlogov z obema strankama zagrebških klubov, j d je z opozicijo, ki jo predstavljata zagrebška klu la Mak:be iu Železničar ter Samobor i/ lamobo ra in z bivšo upravo, ki so jo predstavljali predsednik Mihanovič, tajnik Antonovič, tehnični reie-rent Sckulič in zvezni delegat Meniga, s|>oznjli. da se razgovori v tej sferi nasprolstev, ki vlada med obetna strankama, ne morejo v Zagrebu ra/ čistiti v korist vsega jugoslovanskega športa. Zato :ino na sestanku, ki je bil po razgovorih, sklenili sledeče: .1) Na vsak način hočemo izglasovati, d.t pride Kolesarska zveza v Ljubljano. b) Da dosežemo ta cilj. bomo predlagali in gla-ovali za sledečo listo: predsednik Gorjanc Jakob, prvi podpredsednik Kolar (Zagreli), drugi po.lpre.1 •ednik Air.es (Belgrad), prvi tajnik (iregorc Mi tod, drugi tajnik Selan Ivan, blagajnik Gregor«, i, Anton, tehnični referent 1'ogae.ir I ranc, namestnik tehničnega referenta Sckulič Stjepan (Zagreli), zvezni delegat Fal.s Mirka (Celje), predsedniki pod/veze Bel"rad, Zagreb, Ljubljana, Maribor in Karlovec, odborniki: lllebš Anton (Maribor), Mercina Karel (Ljubljana), Poinpc Vtiktor, Frankovič Jo sip. Bane k Anton, vsi iz Zagreba, Vajda Peter (Kar lovec); nadzorni odbor: ing I-ali Ivan (Maribor) Meniga 1 mil (Zagreb), Steinblkher Rudolf (Mari bor); "zbor sodnikov: predsednik: Cajnko Vink> (Slovenigradec), Klim Darinko (Prevalje). c) I a novi odbor ima nalogo, da skliče v nai krajšem času izredni občni zK>r r edino točk« dnevnega reda: Sprememba pravil Kolesarske zve ze Jugoslavije. (I. Naslov in sedež zveze. § 1. Na slov zveze je Kolesarska /veza kraljevine |ii'.;o.-|a vije. Sedež je v Ljubljani.) 2. Vsi gornji sklepi so po|x>lnoma v skladu pravili Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije, l nikjer ne določajo, d.: morajo odborniki zveze su novati v mestu sedeža zveze. 3. Radi skupnega nastopa vseli slovenskih klu bov obeh jvodzvez, mariborske in ljubljanske U koroške /tipe v Slovengradcu. radi lepili uspehov ii napredku kolesarskega s|>orta v Sloveniji in rad večine, ki jo gornji klubi pred Javljajo v jugoslo van kun športu, smatramo gornjo zahtevo /a i>o |H>luoiua upravičeno in edino koristno /. 1 uspe. u procvit Jugoslovanskega kolesarskega športa. 4. Zato obsojamo nastop zasačnega pred.-c Jni ka. ki ni dal na glasovanje jircdlo/enih list. ko je to zahtevala večina delegatov ter s tem povzro čil, da so zagrebški delegati s svojim nesporlnla nastopom dosegli, da je moral oblastni zr.stopnili razpustiti občili zhor.<' Sledijo jiodpisi vseh klubov jiodzvcz iu Ko roške /upe Shofti v Chamonixu Chamonix, 14. febr. c. Pri današnjih tekmovanjih v skokih jc prvo mesto zasedel znani Norvežan Birger Ruud. drugi je bil tudi Norvežan, peto mesto pa je zasedel znani Avstrijec Bradi. Chamuiiix, 14. febr. (Brz.) Pri današnjih skokih jo dosegel Praček 23. mesto. Hcim pa 25. Pariz. 14. febr. AA. V Chainonixu so danes v okviru mednarodnih smuških tekem za svetovno jirvenstvo priredili tekme v smuških skokih. Nastopili »o vsi najboljši smučarji, ki so se udeležili že olimpijskih tekem v Garniisch-Parteu-kirchuu. Le Japoncev ni bilo. Izmed jugoslovanskih udeležencev tekmovanj so se k skokom prijavili Irije skakači. V zadnjem trenutku pa so odstopili od udeležbe. Razlogi trenutno še niso znani. Celjski spori Celje, dne 14. febr. Danes je odigralo SK Celje prijateljsko tekmo na igrišču Glaziji, ki je bilo prekrito z letod, s SK Amaterjem iz Trbovelj. SK Celje je zmagalo z naravnost hazenskim izidom 14:1 (3:1). Po poleku igre pa jc izid previsoko izražen. Amater je igral samo z 10 igralci. Posebno drugi polčas je bil prava trening tekma na en gol in Celje je skoraj vsak prodor končalo z enim golom. Obe moštvi sta igrali z ambicijo. Tekmo je gledalo kljub mrazu precej ljudi. Predtekma: Rezerva Jugoslavije : rezervi SK Celje 3:3 (2:2). Slovenski lahko-atleti so zborovali Veliko jc bilo dosedan;e delo - še večji so načrti za bodočnost V globoki žalosti naznanjamo, da nas je danes ob 17 za vedno zapustil naš predobri soprog, oče in stari oče dr. Josip Stegu veterinarski inšpektor kr. banske uprave Dragega pokojnika spremimo na poslednji poti v torek, dne 10. febr. 1937 izpred hiše žalosti Frančiškanska ut. 10. Ljubljana, dne 14. februarja 1937, Žalujoče rodbine: Stegu in Blažon. '/jubljana, 1 l. februarja. Danes dopoldne jc bil občni zbor Zveze slovenskih lahkoutlclskih klubov v mali dvorani bolela Medropol v Ljubljani. Občni zbor, katerega se je udeležilo od 17 včlanjenih klubov 15, je potekel ob popolni harmoniji vseh navzočih delegatov. Malo jio napovedanem času je otvoril današnje zborovanje predsednik g. geom. f'erno, ki je uvodoma pozdravil vse delegate klubov, /.lasti pa od|>oslanra zveze g. Zofkota ler predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo trohoju Ljuliljiina-Zugreh-Belgrad, ki ho zadaje dni mesecu junija v Ljubljani. Z občnega zbora so bili dalje poslani pozdravi ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogiču, banu dravske banovine g. dr. Marku Natlačenu, ljubljanskemu žujianti g. dr. Adlešiču, Jugosl. liihkoatlet-ski zvezi v Zagrebu ler načelnikom v ministrstvu 7.11 telesno vzgojo naroda. Zveza je pokazala v zelo kratkem času svojega obstoja veliko aktivnost. Intervenirala je pri go,s|>. ministru za telesno vzgojo in drugih vodilnih uradnikih ministrstva 7.11 telesno vzgojo in uspela — prvič v analih lahkoatletskega jiokreta v naši državi —, da so bile jiodeljcne jx>dj>ore vsem klubom na teritoriju dravske banovino (članom JLAZ) v višini 97.000 Din. Želela je ludi zaaiguranje, da sc 1k> denar res uporabil za lahko atletiko in je v zvezi s to lujvrcdlogoni g. minister odredil, da sc naklonjena podjiora sme uporabiti samo za lahko-atlotske sekcije, propagando lahko atletike in zgraditev lahkoatlelskiu naprav, o čemur bodo vodstva Neki perutninar je izračunal, da 6e v Ameriki izleže vsako sekundo 7 tisoč jajec. Lela 1910 jc bil na Kitajskem tako bogat pridelek čebule, da so jo prodajali 135 luntov za 50 centov. Na Japonskem sejejo riž ravno na 88. dan sjx>-mladi. Za časa vladanja angleške kraljice Elizabete ic bila navada, da so imeli vsi moški pri jedi klobuke na glavi. Neki kemik je dognal in izračunal, da vsebuje cn funt pšenične moke 100 bilijon, malih delcev. Na parniku. Stara dama: Gospod kapitan, ali bi bili t a ko prijazni in bi "mm®*''- ^Mrf--/' • ini pomagali najti sobico? — Kaj ne veste številke, gospa? — Pozabila eem jo, loda dobro se spominjam. da jc bil zjutraj pred oknom svetilnik. klubov morala predložili po Zvezi JLAZ in MFVN točen referat in obračun v dveh izvodih. Pri volitvah je bil izvoljen skoro ves dosedanji odbor. Važne prireditve v letošnji sezoni 11, marca crosscountry-lel: za prvenstvo zveze v Mariboru, ki ga priredi Železničar. — 27. do 29. (i. troboj Ljubljana—Zagreb—Belgrad v Ljubljani, ki ga priredi zveza. — 21. in 22. K klubsko jirvenstvo in jirvenstvo poedincev, ki ga p r i -redi zveza. — 9. in 10. oktobra dvoboj dravska banovina—Julijska Benečija. — 5. ti. dvoboj z Gradcem. — 13 <>. olimpijski dan. Občni /bor je jx> dvcurnih poročilih in deba tali zaključil g. predsednik geometer Ccrne, sc za hvalili za ponovno izvolitev ter zagotovil, da ima pred očmi samo interes lahko-atletskega športa, nc-glcde na osebo in klub in da bo delal v tem praven samo za pros|>eh slovenskega in vsega jugoslovanskega lahko atletskega športa. Nemzeti :BASK 5:2 (3:0) Nemzeti: Jugoslavija 3:1 (2:0) Belgrad, 14. februarja. Budimpeštansko profesionalno moštvo, ki je v madjarski profesionalni ligi na peleni mestu, je od-ne.-ilo dve zasluženi zmagi v Belgradu. Včeraj popoldne so gostje premagali BASK in danes so igrali z. Jugoslavijo. Za to lekmo jc danes vladalo veliko zanimanje, ker so vsi menili, da bo Jugoslavija rešila ča*t belgrajskib klubov. Domačini so dali vse od sebe, a so proti koncu popuslili. V 44. minuti so Madjari dali drug. gol iz enajstmetrovke. V drugem polčasu so gosti,-zopet nadaljevali z nadmočno igro in že v 13. minuti dali tretji gol. Za Jugoslavijo jc dal častni gol Petrovič dve minuti pred koncem igre. Belgrad, 14. febr. m. BSK : Grafičar 7:0. To je bila prijateljska trening tekma. Zagreb, 14. febr. b. Gradjanski : Graz.er Šport klub 8:0 (5:0). Belgrad, H. febr. b. Nemzeti : Jugoslavija 3:1. Borovo, 14. febr. b. Borovo : Slavija (Osijek) 4:0 (1:0). Subotica, 14. febr. b. 2AK : Subolica (Indjija) 4:3 (2:0). Svetovni prvak v umetnem drsanju Dunaj, 14. februarja. AA. Tekme v umetnem drsanju so se danes zaključile. Naslov svetovnega prvaka si jc priboril Felix Kasjvar (Avstrija). Ostali so se plasirali j>o naslednjem vrstnem redtt: 2. Ciraham Sharp (Anglija), 3. Eletner Tertat (Madžarska), 4. Alvvar (Avstrija), 5. Tomlins (Anglija)- Primorske vesti Umrla je v Gorici v zavodu NotreDame sestra Maria Addolorata, rojena in krščena v Skidnju (Servola, Trst) pod imenom Frančiška Gregorič, in sicer pred 71. leti. Naj v miru počiva! Notranje posojilo bo Italija razpisala v kratkem, kakor poročajo tržaški dnevniki. Posojilo bi bilo obveznega značaja in bi se oslanjalo na vred nost nepremičnin. Kakor znano, je italijanska vlada že lansko leto predpisala prisilno notranje posojilo v znesku 5% vrednosti nepremičnin, toda izkazalo se ie, da tako dobljeni denar ti i zadostoval za kritje vseh potreb, ki so se pojavile v zvezi z organizacijo abesinskega cesarstva in z novimi javnimi deli, ki imajo namen razbremeniti brezposelnost. Sedanje posojilo bi znašalo zopet 5% vrednosti nepremičnin Tržaški posestniki nepremičnin so se obrnili na merodajne oblasti, da bi zvedeli, koliko je resnice na teh vesteh, pa niso dobili ne pritrdilne in ne zanikalne izjave. Na borzi so te ve-vesti povzročile znaten padec vseh papirjev, ki tičejo nepremičnin kakor tudi znatno nazadovanje v cenah stanovanjskih in drugih poslopij. V pravoslavje prehajajo katoličani po nekaterih vaseh v Istri, tako pripoveduje AGIS v nekem poročilu, ki ga je dobila iz vasi Dane v lstriji. Dogodek je baje sledeči. Kmeta Martin in Anton 1'oro-pat sta v imenu nekaterih prebivalcev obiskala pra voslavnega popa v Poroju, da mu izročita listo imen vseh ljudi, ki bi radi prestopili v pravoslavje. Baje je bil sklep storjen potem, ko se je prečitala okrožnica puljskega škofa Santina, v kateri prepoveduje vporabo hrvaščine pri liturgičnih molitvah v cerkvi in nalaga le izključno vporabo latinščine. Italijanske oblasti so zaslutile, da gre pri tem za nepotrebno politično agaticajo, ki prihaja v Istro čez državno mejo ter so oba Poropata zaprle, ker ju smatraio za voditelja tega pokreta. Preiskava še ni ugotovila, kako daleč je pokret že segel. Nove avtomobilske ceste v Jugoslavijo in v Avstrijo bodo začeli graditi na osnovi sklepov, ki so bili sprejeti ua XI mednarodni konferenci za pospeševanje velikega turizma v San Remu, ki so se jc udeležili tudi zastopniki Jugoslavije. Konferenca je sklenila, da je treba predvsem Julijsko krajino povezati z modernimi avtomobilskimi cestami z Jugoslavijo in Avstrijo. Italija ima interes na tem, da razvije turistično propagando za obisk bojnih poljan na Krasu in Soči, kar pa je mogoče doseči le, če bodo moderne ceste na razjolago. Tako so zastopniki Italije sklenili, da bo v najbližjem »asu organizirana važna turistična črta Trst—Gorica—Videm—Monte C.roce—Linz (v Avstriji), dolga 216 km, kjer bodo stalno vozili avtobusi. Ta proga se bo zvezala z avtomobilsko progo, ki vodi čez Gran Campanaro (2.0«) m) v Salzburg. Druga črta, ki bo postavljena v promet, bo vodila iz Trsta v Gorico, v Videm in naprej proti Trbižu v Celovec ter bo dolga 243 km. Ob enem bo to tudi poštna zveza, ki bo imela zvezo z avstrijsko pošto iz Celovca naprej v Gradec in na Madjarsko |0 novi Pack-cesti. Za boljšo zvezo z Jugoslavijo pa je namenjena avtomobilska proga Gorica—Trst—Ljubljana—Bled in do dolga 202 km, med tem ko bo Jugoslavija vzpostavila avtomobilsko progo Ljubljana—Postojna—Opatija. Tudi iz Reke bo šla po-sebna avtomobilska proga, ki bo oskrbivala predvsem bojne poljane pri Santinu, Redipmlji in Smi-helskem vrhu. Nadalje bo Italija v Julijski krajini organizirala j-osebne aviomobilske proge, tiaine-niene za pospeševanje planinarstva, in sicer bo služila temu namenu proga, ki bo šla iz Trsta v Soško dolino in dalje proti predilskeniu prehodu. Od te proge se bodo cepile druge postranske proge v Cičarijo, ki bodo omogočile hiter dostop do raznih grebenov v tem kraju. Nove proge, ki 6e je Italija obvezala, da jih organizira, so dolge vsega skupaj nad 1000 km. Prometno ministrstvo je obljubilo, da bodo s potrebnimi gradbenimi deli takoj začeli. Pred goriškim sodiščem so se pretekli teden obravnavale naslednje jiravde: 40-letnega Jožefa Koinelja, doma v Podbrdu, je lani v aprilu dala no svojem ljubčku zastrupiti njegova lastna žena Marija. rojena Leban iz Tolmina. Pri sodni obravnavi ie morilka vse priznala in izdala tudi ime svojega ljubimca, nekega Orlanda. ki se je priselil iz notranjosti Italije. Obravnava traja dalje in vsled grdobe zločina zelo razburja prizadete kraje. — Zaradi tihotapljenja se je zagovarjala Frančiška Godeaš, doma iz Škofje Loke v Jugoslaviji, ker je j-irenašala velike količine kave čez mejo v Italijo. Obsojena je na mesec dni zapora in 500 lir globe. — Zaradi tihotapljenja so se zagovarjali še Ar-mand Kogoj. Križaj Bogomila, Evgenij Spanger, Rudolf Aibrecht, Ludovik Bajec. Leopold Terčelj, Franc Beučin, Alojzij Mohorič, Pavla Kogelj, Ana Lihar, Marija Lihar, Andrej Camar, Jožef Lapajne. Štefan Loveč, Marija Rudolf, Franc Urbančič, Karel Cekovin. Anton Mlinar. Ana Peternel, Angela lapajne, Štefan Lovec. Karel Kerševan in Marija Sibana Vsi so prenašali iz. Jugoslavije različne predmete, sladkor, kavo. suho grozdje, tobak in alkoholne pijače. Dobili so stroge kazni, zaporne tako kakor denarne. — Ker so skrivati orožje in municijo, n.vdeno na bivših bojnih jx>Ijanah, so se zagovarjali Blaž Emil, Valentin Beltram, Franc Co-tič, vsi doma iz Šent Petra na Krasu. Dobili so -'rogc kazni od 3 do 5 mesecev zapora in denarne globe v zneskih od 300 do 1.2000 lir. — Ker je Armand Kumar doma iz Vrtojbe, a stanujoč v Gorici, javno pretepel svojo ženo in jo težko poškodoval ter se spravil pozneje tudi nad one, ki so prišli ženo branit pred njegovo surovostjo, je dobil pol leta strogega zapora, j-ozneje pa mu je zagroženo s kofinacijo, če se v ječi ne poboljša. Cerkveni rop v Idriji so ugotovili pretekli te; den, in sicer v cerkvi sv. Barbare. Tatovi so odnesli 70 srebrnjakov jio 10 lir, pet dragocenih mašnili kelihov, dragoceno srebno monštraneo, en ciborij in še druge dragocenosti v skupni vrednosti 11.000 lir Tatovi so vdrli v cerkev s pomočjo ponarejenega ključa. Tatvino je prijavil cerkovnik, ki je ves prestrašen opazil razdejanje okrog tabernaklja, kjer bile svete hostije kar vse naokrog nastlane. Zločinci so se tako skrili, da jih orožništvo ni moglo odkriti, niti ni našlo sledov za njimi. Obvestilo je tudi jugoslovanske oblasti, da jih poiščejo ker ob-stoia sum, da so cerkveni roparji pobegnili v Ju- iroslaviio. ^ ... Zgorela je kmetija Janeza Kodriča v Preserjih pri K o tmin z vsemi gospodarskimi poslopji vred 111 z vso letino. Gasilci so še j^ravočasno rešili stanovanjsko hišo in živino tako, da znaša škoda samo PfiOO lir. .. ,.••,- Dva taiinstvena umora sta javl|ena policijskim oblastem. Neki Rosimir Pascali, doma_ iz Trevise, ki ie bi! zaooslen pri orožniškem strazmoistru postal v Podbrdu, je pobegnil od gospodarja in so njegovo truplo istega jutra že našli v Soci Kako se je do smrti pobil in zakaj, oblasti še niso mogle ugotoviti, čeravno kroži:o o tem umoru različne razlage po deželi. - V Robidnici pri Cerknem pa so kmeti« našli truplo Pavla Potočnika. I udi tukaj so vzroki smrti zagonetni. Oblasti smatrajo, da se je v slabem vremenu zašel in tako nesrečno padel, da se je j>obil. V Abesiniji odlikovan. Iz Addis Abebe poročajo, da je bil tamkaj odlikovan neki Aldo 1 udor iz Gorice, ker se je »junaško obnašal« v bojih, ki so jih prestali oddelki tankov, ki jim Tudor pripada. Dobil je denarno nagrado, zlato kolajno za junaštvo in večjo vsoto denarja. Odlikovanje sedaj nabijajo po vseh vaseh Julijske krajine za zgled vsem domačinom, kako se je treba boriti za veličino italijanskega imperija. Kmečka hranilnica je propadla v Šentviški gori, kakor jorača AGIS. Ta kmečka posojilnica je že stara zadruga in je mnogo koristila kmetom daleč naokrog. Do zadnjega se ni videlo, da se nahaja v kakšnih težavah, ker je redno poslovala. Članov je imela 40. S proglasitvijo konkurza so izgubili vsi vlagatelji prihranke, člani pa so morali plačati vsak |x> 1.200 lir, da so pokrili primanjklaj. Vsa prizadevanja, da bi zadruga dobila kakšno f>omoč in se ohranila, so bila brezuspešna Ker so nekateri člani zelo revni, so bili za njihov obvezni delež zarubljeni in so prišli v veliko stisko. lz Abesinije se je vrnil Tomo Cendak iz Za-grada. Vrnil se je bolehen, ker mu je delalo težave hudo podnebje, a tudi napori vojskovanja so njegovo zdravje omajali. Ker je oblast obljubila, da bo vsem abesinskim vojakom izplačala posebno in validnino in jih namestila po državnih službah, je tudi Cendak zaprosil za imenovane ugodnosti. Občinski tainik pa je od njega zahteval, da mora najprej spremeniti svoje družinsko ime. potem pa bo dobil službo. Cendak se je sedaj pritožil na višje oblasti, kjer pričakuje sedaj ugodne rešitve, a tudi to, da bo občinski tajnik dobil ukor, ker je svoje-glavno tolmačil obljube, ki jih je dala abesinskim vojakom italijanska vlada. Ljubljanska kronika Profesorsko društvo v Ljubljani priredi v sredo, 17. februarja ob 20 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti, četrto javno predavanje. Predaval bo gosp profesor dr. Stanko Gogala o temi »Kultura, šola in osebnost«. Predavatelj bo pokazal resnično pedagoško in strokovno stremljenje sodobnega srednješolskega profeeoria in 6 tem v zvezi potrebo po notranji reformi dela v srednji šoli. Pokazal bo na duhovne potrebe sodobnega mladega človeka in ob teh nakazal tudi najvažnejša kulturna sredstva, ki jih ima profesor za svoje oblikovalno delo med dijaki. Poseben poudarek bo na sodobnih pedagoških in metodičnih zahtevah pouka na srednji šole, katerim more zadostiti le pedagoški kulturni tip človeka, ki je razen vsega še toliko osebnostno močan, da bo mogel ne samo izobraževati, temveč tudi vzgojno voditi mladega človeka. Osebnost bo prikazana kot vir in kot cilj srednješolskega vzgajanja. Za klavirski koncert največjega sodobnega češkega pianista Rude Firkušnyja so vstopnice od danes dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matrice. Koncert bo v petek, dne 19. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Trboveljski slavčki nastopijo danes ob 2 pop. v veliki filharmonični dvorani z Adamičevimi mladinskimi zbori. Kratek govor o Emilu Adamiču bo imel prof. Matija Tome. Sedeži po 4 in 3 Din, stojišča po 2 Din ®o v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo starše, da se prične pripravljalni tečaj, ki ga prireja Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov za dijake vseh ljubljanskih srednjih šol, na II. drž. realni gimnaziji danes 15. t. m. Vpisovanje bo odslej vsako popoldne od 3—4 na istem zavodu. Odbor DBPK. Tihotapci imajo smolo Velike količine saharina, igralnih kari in vžigalnikov zaplenjene Mariborsko tihotopastvo bratovščino je te dni zasledovala velika smola. Na meji in v mestu je izgubila znatne količine tihotapskega blaga. V Ci-ringu so zasačili obmejni stražarji dva tihotapca, ki sta prišla ponoči s težkimi tovori oprtana čez mejo. Ivo so ju pozvali, naj obstaneta, sta pometata tovore proč ter pobegnila nazaj na avstrijsko stran. V enem zavoju so našli stražniki f70 zavojev igralnih kart, 214 vžigalnikov in 13.000 komadov ožigalnih kamenčkov. Ves torov je tehtal okrog 35 kg. V drugem nahrbtniku pa je bilo 11 kg sa- Mariborski drobiž Maribor, 14. februarja. Huda žena. Reševalci so prepeljali sinoči v bolnišnico 3S-letnega delavca Franca B. iz Pobrežja. Bil je ves modrikast f>o obrazu in telesu od udarcev ter je imel levo nogo zlomljeno. B. je danes v bolnišnici prijiovedoval historijo svojih poškodb, ki mu jih je zadala njegova žena. Sinoči, ko je bil že v postelji, je prišla huda ženica domov, nekoliko dobre volje. Moža je to razjezilo ter se je zadrt nad njo. kar pa je ženo silovito ujezilo. V hiši stanuje tudi bližnji sorodnik, ki je moža držal, žena pa ga je pretej>la s toporiščem od sekire ter mu zadala zgoraj nevedene poškodbe. Okradena reva. Na trgu je včeraj spreten zepar izmaknil pos. hčeri Jerici Sagadin iz Bohove ves njen izkuj>iček. ki ga je napravila s |>rodajo domačih pridelkov. Odnssel ji je denarnico s 05 Din KO,°VIorniIci odnesli kokoši. V Loosovo vilo v Čopovi 12 je bil izvršen vlom. Vlomicem so dišale kokoši ter so odprli v vitrihom kurnik in odnesli 8 putk. _ v , Gorelo je včeraj zopet v Racah, m sicer v Morju pri jiosestnici Tereziji Jerič. Ogenj ji je uničil gospodarsko poslopje ter je škoda zelo velika. Nočni požar v ljubljanski okolici Št. Vid nad Ljubljano, 14. febr. Davi ob četrt na 3 nas je zbudil gasilski rog in plat zvona. Vse obsežno gospodarsko jioslopje •> štruklja Franca, po domače pri Hruški, v Gunc-ljah št. 6, je bil v ognju. Pogorelo je do tal. Vrli domači gasilci so spretno obvarovali vso gosto naseljeno okolico gotove nesreče. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. Istotako je bil, kol vse kaze, jx>eremo in položimo v to kopel, ki takoj izgubi rdečo barvo. Ta postopiek ponavljamo s svežo koj:>eljo toliko časa, dokler ne ostane barva kopieli neizpremenjena. Nato negativ (pozitiv) kratko izperemo Raztop ne ne smemo uporabljati v močnejši sestavi, ker bi z dodatkom večje količine permanganata in kisline učinkovala kot slabilec. Važno je torej, da vzamemo substance v pravilnem razmerju. Se gosti in trdi negativi. Prof dr. Neugebauer priporoča r>o'lopek, s katerim je mogoče naknadno doseči poljubno mehkobo v gradaciji negativa. Napravimo raztopino: 100 ccm vode 2 g sublimanta 2 g bromkalija Preden položimo negativ v fo koj)el. ga dodobra izperemo, stare zasušene plasti jia moramo v vodi temeljito zmehčati. V kopeli ostane negativ največ 10 sekund, nakar ga takoj pionovno dobro izjieretno Izbledeti smejo le sence in vmesni barvni toni, dočim morajo izgledati najmočnejše svetlobe s steklene strani še px>pioliioina črne. Dobro izpran negativ kopljemo piotem v raztopini klorovega zlata 1:500 dokler ne p>cstane popolnoma črn. Nato oa kratko izperemo in oslabimo v far-merjevem slabilcu do zaželiene mehkobe. Farmarjev slabilec je sestavljen dveh raztopin: I. Voda 500 ccm Fiksirni natron 50 g II. Destilirana voda 50 ccm Rdeča krvolužna sol 10 g (hraniti v temi ali rujavi steklenici!) Za uporabo vzamemo 100 ccm L razstopine in 5 ccm II. raztopine. Čim več rdeče krvolužne soli vzamemo, bolj energično in kontrastno dela slabilec. Priporočljivo je delati z razredčenim slabi Icem. Po tei kopeli izpiramo negativ v tekoči vodi vsaj pol ure. Naša društva Uspeh naših fotoamaferjev v Antvverpnu. XI. mednarodna razstava umetniške fotografije v Ant-vverjmu, katere se je udeleži tudi ljubljanski foto-klub po svojih članih, je znova utrdil v inozemstvu sloves slovenske fotografije. Razstavilo je 32 držav. Naiveč odlikovanj — po 3 srebrne plakete — so odnesli Jugoslovani in Američani. Ce pa uroštevamo, da je razstavilo le 17 Jugoslovanov (12 Slovencev in 5 Hrvatov) in 60 Američanov iu da sta bila od 54 madžarskih udeležencev odlikovana le 2, potem vidimo, da je bila Jugoslavija po kakovosti slik na tei razstavi med 32 dninami na prvem mestu. Vsekakor lep uspeh, ki ga je vredno zabeležiti, zlasti ker so v razstavnem katalogu svetovno znana imena in je bila žiriia tako stroga, da zlate plakete ni nikomur dala. Od Slovencev so bili odlikovani: Oskar Koc«ančič, Peter Kociančič in Mar. Pfeifer vsi člani ljubljanskega fotoktuba. Nagrajene slike bodo priobčene v prihodnji številki »Tedna v slikah«. Fotoklub San Francisco. ki prireja mednarodne fotografske razstave v San Franciscu, je izročil ljubljanskemu totoklubu zastopstvo za vso Jugoslavijo. Razpored prireditev v ljublianskem Fotoklubu za tekoči teden: v torek 16 predavanje (o moderni fotografski tehniki), v petek 10 večer kritike. Članom ie ob teh večerih na razpolago ludi klubova knjižnica. Razgovori K. K. v L. — Imate negativ, od katerega ne morete dobiti brezhibno povečane slike. Napravili ste tri povečave, pa je na vseh in na istih mestih opaziti večje svetle madeže različnih oblik, dočim ni opaziti na negativu nobenih madežev, —-ln vendar leži krivda v negativu, ki ima v plasti nevidne madeže kot posledico koloidalno izločenega srebra. Ti — na negativu temnejši madeži zadržujejo pri povečavanju svetlobo in povzročajo svetle madeže na pozitivu. Vzrok: pri fiksiranju ste imeli preveč obzira s ploščo v kopeli (zakaj je ne zibljete?) in se je radi tega usedel fiksir le počasi v raz.topino razvijalca v plasti plošče. Nastali madeži so v negativu šibko rumenkasti. Poizkusite povečati še enkrat, toda tako-le: pred objektiv denite krepko rumenico (št. 3 ali 4), na desko po-večevalnika pa pritrdite bromosrebrni papir, ki dela trdo. Mislim, da vam bo tako povečava uspela. J. V. v M. — Stara napaka prav velikega števila amaterjev je, da pustijo v temnici — oziroma v skrivališču, ki ga uporabljajo za temnico, vse v gromozanskem neredu. Tudi rabljen razvijalec ostane kar v skodeli, ki jo pa onesnaži prav temeljito s svojimi oksidicijskimi produkti. Temna usedlina se trdovratno drži skodele in sedaj ne veste, kako bi skodelo očistili. Napravite si raztopino: 1000 ccm vode, 5 g kalijevega bihromata, 10 ccm koncentrirane žveplene kisline. S to raztopino in primerno krtačo boste v nekaj sekundah odpravili iz skodele vso umazano nesrečo. Skodelo potem temeljito izperite — tudi v kotičkih. Če boste vtaknili v to raztopino prst, bo postal rumen! Razgovori so namenjeni amaterjem za razna pojasnila s fotografskega področja. Vprašanja naslavljajte na naše uredništvo pod značko »Fotoamater«. Odgovarjali bomo samo v rubriki in so privatni odgovori izključeni. Programi Radio Ljubljanai Torek, tU. februarja: 1-2 Pesmi severnih Slovanov (plošče) — 12.46 Vreme, poročila — l:t Pas, snorod, obvestila — 13.15 Baletna Ktasbn (Radijski orkester) — 14 Vreme, borzn — 18 Pevski koncert Bili1. Mir« Gnu-sovc, pri klavirju B. Marjan Lipovšek — 1S.-I0 Duševna Hostnvnost človeka in kultura (b. prof. Etbin Boje.) — 19 Oas. vreme, poročila, spored, obvestila — 111.31) N«c. nrn: NaSi smučarji v tujini (Hrvoje Macnnovli iz, Zagreba) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 II. koncert AkndomskeBn pevskcBa kvinteta — 20.45 Kmečka B"(l-bn. kmečki i>les (venček, plošče) — 21.10 Oporni zvoki (Radijski orkester) — 22 Ca«, vreme, poročita, spored — 22.15 l.alika glasba (Radijski orkester).