Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto* • . - $6.00 S Za pol leta .... Za New York celo leto - $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA the United States. b Issued every day except Sundays list slovenskih .delavcev v Ameriki. and legal Holidays. 79,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ma Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., ander Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 231. — fcTEV. 231. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 2, 1931. — PETEK, 2. 0KT0 BRA 1931 VOLUME vmr _ LETNIK XXXIX. ANGLEŠKA POLICIJA JE IZZVALA NEZAPOSLENE POLICISTI NA KONJIH SO SE ZAPODILI MED 40 TISOČ NEZAPOSLENIH DELAVCEV Tekom spopada je bilo enoindvajset oseb nevarno ranjenih. — Divji poulični boji v Salfordu. — Demonstracije so se vršile pod vodstvom Johna McGoverna, ki je zastopnik delavske stranke v angleškem parlamentu. — Nezaposleni so reagirali na napad ter težko ranili več policistov. - -V Salfordu je demonstriralo deset tisoč nezaposlenih. Bezpravnost v premogovnem okrožju OČE IN SIN OSUMLJENA UMORA Dva osumljena morilca sta v zaporu v Floridi.— Odpotovala sta dan po zločinu. — Oče in sin. GLASGOW, Škocija, I. oktobra. — Tukajšnji nezaposleni so pred kratkim pozvali občinski svet, naj vloži pri vladi oster protest proti krčenju podpor. Ker se pa mestni očetje za ta poziv niso zmenili, so vprizorili nezaposleni — kakih trideset tisoč po številu — veliko demonstracijo. Dasi so se povsem mirno obnašali, je mestna oblast poslala proti njim policiste na konjih. Policisti so se zagnali med demonstrante in jih začeli pretepati. Nad dvajset oseb je bilo težko ranjenih, med njimi tudi dosti žensk in otrok. Lahko ranjenih jih je na stotine. Demonstracijo je vodil John MacGovern, ki zastopa delavska stranko v parlamentu. Zaščiten od štirih svojih tovarišev, je korakal na čelu sprevoda, ki se je pomikal proti občinski hiši. Ko je zahteval, naj ga spuste v občinsko posvetovalnico, ga je neki policist brutalno napadel. To ie demonstrante precej razburilo. Oblasti se izgovarjajo, da so se bale, da bi nezaposleni navalili na občinsko hišo ter da so vsledte- centov na mesec za cerkev, ki je bila zgrajena pred dvemi leti. In ker eekev ni njihove vere. je ne obiskujejo. Za pregrebni sklad morajo plačevati premogarji v Harlanu po 25 centov na mesec, po drugih krajih pa celo $1. Ti doneski se zbirajo toliko časa, da se nabere $500; nato ta donesek odpade, dokler ne pade vsota na $300, nato pa kompanija zopet pobira prispevke. Državna postava zahteva, da delavci plačujejo moža, ki tehta izkopani premog, toda kompanija plača svojega moža sama in pre- mogarje pri tehtanju goljufa na korist družbe. Ko so pred letom v uekt'm premo govniku dobili novega "bossa", je vprašal ravnatelja ako naj pri tehtanju rabi staro navado. Ko ga vpraša ravnatelj, kaj je to stara navada, mu odgovori, da se pri tehtanju vedno odračuna 10% od prave teže. To je odkrito povedal novi lastnik, ki je rov ravnokar kupil. Kompanijski zdravniki tudi vedno delajo v škodo delavcem. Ako se je kak premogar zadel ob električno žico in je bil pri tem ubit. zdravnik zapiše v svojem poročilu, da je premogar umrl za srčno napako in tako premogarje-va družina ne dobi nobene odškodnine. V vsakem oziru gledajo operatorji na to, da grdo skubejo rev^ ne delavce in da sami vlečejo tem večji dobiček. in ADVERTISE •GLAS NARODA" _______ KOLIKO KUMAR POJEMO "WASHINGTON, D. C., 1. okt Državni statistični urad je naznanil, da smo v Združenih državah pojedli v enem letu 2,340,000,000 kumar. Pri tem številu pride na vsakega prebivalca 18 kumar na leto. AGENT NASE ŽENO V GREHU TRENTON, N. J.. 1. oktobra. Prejšnji načelnik skupine policistov Richard Black, ki so v Atlantic Citv imeli nalogo zasledovati nemoralnost. je zalotil svojo ženo v družbi dveh moških v zloglasni hiši in je vsled tega vložil proti njej tožbo za ločitev. POTRES V INDIJI LONDON. Anglia, 1. oktobra. V Indiji je bil danes močan potres. Kot pravi neko poročilo, so se poslopja v Bombavu močno tresla. V Quetta. na meji Afganistana, se je zemlja tresla pol minute. Tudi v Kairi so čutili potres. i^eglede kje živite, I v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se posla, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljsncev točna v polnih zneskih, kakor so izkazani na Napiti potrdilih. Naslovljencl prejmejo to raj nsdsljnih potov in itroikov. Posebno vrednosti ao tudi povratnico, ki so opremljene o naslovi j en cev in ilgom zadnjih poftt, katere dostavljamo poMlja* tel jem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice ao zelo potrebne sa posameznike v statajv hf* srečo pri delo radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih tt** čajih tudi na sodni j i v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Mew York, H. Y, -Telephone BA relay T flttTT aH ffltl ________ -GLAS NARODA THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. G1at Naroda" PWftHHwi by J MJBU8HING COMPAMI (A Corporation) L Trma. of Um eorporatton and addresses ol »bore office«: ---City, k. ** G L A 1 NARODA" (Yale« el Um People) Day BScoapt and Holiday« ■a Mk> leto velja Bet aa Amffjko JBjOO In yanarto ia pol leta - S* četrt leta .43.00 ..$1.50 Za New York aa celo leto Za pol leta $700 .-43.50 Za inozemstvo aa celo leto---$7.00 Za pol leta--------------$3J0 gubacrtptloc Yearly »g 00. Advertisement on Agreement. "f^fiff Narode* maMi dan lsraem*! nedelj In pravnikov._ DcidU tam podpua tn eeetmeeU ae ne prietoftuJeJo. Denar srn] f«*1*-•orott poAillatt poMooey Order. Pri spremembi kraja narotattor. ESSmo!dam nun te« prejlnje trtvaJUCe nasnaal. da Hitreje najdemo naslovnika._____ -GLAS NARODA", Zlt W. Mth Street, Ne« Yerk, N Y. Telephone: CHelsea 3—3878 MANDŽURIJA Huda nesreča v tovarni konzerv.; je na drevesu ob Dravi. Vzrok sa- .; momora pe najbrže živčna bolezen. V Novem Sadu «0 v tovarni konzerv "Kulpin" eksplodirale plinske eevi in sta bila pfi tem ranjena dva delavca. Delavec Fra-njo Heier, ki je bil v bližini, ima težke zunanje in notranje poškodbe, ker ga je treščilo daleč ob zid, mašinista <3regorijeviea pa so lažje ranili drobci cevi. Prvega so odpremili takoj v bolnico, drugega pa domov. Ponesrečen vlom v zagrebško tiskarno. Vse kaže, da bo veliko maiidžursko ozemlje, ki meji na Zapadu na Rusijo, na Jugu na Kitajsko, in ki mu je na vzhodu Japonska najbližja soseda, v kratkem razdeljeno med več gospodarjev. Sedaj vlada Manžuriji Cang Hsue Liang, toda 011 je vladar le po imenu. Že'vee texhiov se naiiaja v Rockefeller je \i bolnišnici v Pekingu. Javnosti ni znano, kaj mu je. Star je šele »trideset let, pa ima za seboj že pestro vojaško karijero. Kot devetnajstletni fant je vstopil v ar mado svojega očeta, maiulžurskega diktatorja Cang Tso Lina. Ko se je Oang Tso Lin vračal leta 1928 v Mukdei.: je bil vprizorjen bombni atentat 11a njegov vlak. Pri tem je izgubil stari diktator svoje življenje. Oang Hsue Liang je postal njegov naslednik, in kot tak j<- pomagal lani liankiuški vladi k zmagi nad severoki-Tajskimi glavarji, ki so ]>ovzročili državljansko Vojno na Kitajskem. Za nagrado ga je imenovala nankrnška vlada za nadomestil jočega vrhovnega poveljnika svojega vojaštva in za guvernerja province Chili. Njegovi nasprotniki v Mandžuriji so zasnovali zaroto proti njemu, skušajo se ga iznebiti,' odtrgati Man-' džurijo od Kitajske ter jo proglasiti za samostojno državo. Po njihovih načrtih naj bi se združile v samostojno državo provinee Mukden. Kirin, Heilungkiang, Jehol in Mongolija. V Mukdenu, ki je pod japonsko vojaško kontrolo, se je osnovala posebna komisija, ki stremi po odeepljenju Mandžurije od Kitajske. Japonski vojni minister Minarmi je sporočil v zadnji kabinetni seji, da se je tudi v velikem mongolskem mentu Harbinu začeli gibanje za neodvisnost. Gibanju načel ju je mandžvirski general <*'ang (''in Hiii, podynrajo ga pa t&mošnji inozemei. Rengo agent ura je nadalje izvedela, da hočejo imeti v severnem delu Mandžurije in na meji Sibirije svojo državo tamošnji 4'beli'' Rusi. Ondotni Rusi so še vedno pristaši carskega režima ter so odločni nasprotniki sedanje ruske boljševiške vlade. Japonska bo najbrž vkratkem odpoklicala svoje vo jaštvo iz Mandžurije in mirno čakala, kdaj si bodo sko čili v lase ter s svojimi spori ugladili pot, da bodo Japonci brez posebnih žittev in naporov okupirali mandžur-sko ozeirdje. V eni zadnjih noči sta vlomila dva tatova v tiskamo Bauerja v Palmotieevi ulici v Zagrebu. Vlomilca sta že vrtala debelo blagajno. ko ju je opazil tiskarniški u-službenec .Josi Zaplotič. Ta ju je mirno pozval, naj zopet odideta, češ. da ne bo nihče ničesar zvedel o njunem vlomu. Zlikovca, ki sta videla, da jima sedaj vlom ne more uspeti, sta res pristala na to ponndbo in -sta hotela zapustiti tiskarno. Toda Zaplotič, ki obeh ni mogel ustrahovati, je pustil, da je edpn tatov pobegnil, dočim je drugega krepko zagrabil in ga po kratkem ruvanja obvladal. Nato je začel klicati na pomoč. S pomočjo dveh pasantov je Zaplotič spravil tatu na policijo. Neznanec je na policiji izjavil, da se piše istahan, a da imena svojega kruto mater, tovariša ne ve. Samomor. V Osijeku se je ustrelil z lovsko puško zastopnik paromlina "Union" Lavoslav Polak. S puško je pa ravnal tako nerodno, da je ustrelil dvakrat in prvi strel je zadel delavca ,Josipa Milterja, ki je ta čas popravljal streho na hiši. Milter je dobil šibre v levo nogo in roko. Pollak sam se je zadel tako dobro, da je kmalu umrl. Pravi vzrok samomora ni znan. Akrobat kot nevaren vlomilec. V Zagrebu so imeli zadnje čase več drznih vlomov in policija je ugotovila, da ima dva na vesti Dragotin Demšar, ki je vlomil v Zagrebu že 60-krat. Demšar je star 21 let in je po poklicu akrobat. Nastopal je po raznih cirkusih, vmes se je pa specijaliziral za vlome. Zagrebška policija je izdala za njim tiralico. Umorjen novorojenček. Te dni je našel mestni delavec Martin Sinka v zagrebškem predmestju večji zavoj, iz katerega so molele otroške nožice. V zavoju je našel novorojenčka ženskega spola, ki je imel zadrgnjen vrat. Obvestil je policijo, ki zdaj išče MESTO HA DNU MORJA V FILMU VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENTH držav in kanade, ki se nimajo pri NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj* brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank I. T. Predrzen roparski napad je bil izvršen te dni v vasi Gornji Zledm blizn Aleksandrovca. Bilo je zvečer in družina premožnega kmeta iMilofea Rajkoviča se je spravljala k počitku, ko je začel nekdo močno razbijati po hišnih vratih. Gospodar je stopil v vežo in vprašal kdo je. Odgovora ni bilo in ko so se odprla vrata pod težkimi udarci so vdrli v hišo trije oboroženi možje s puškami. Razbojniki so takoj navalili na kmeta in ga zvezali potem pa naperili puške tudi na druge domačine. S puškinimi kopiti so jih bili. dokler niso povedali, kje imajo spravljen denar in razne dragocenosti. Odnesli so nad 10.000 Din v gotovini, v vrednosti pa o-krog 20,000 Din. Krvavo razliojništvo pri Karlovem. V eni zadnjih noči so neznani razbojniki napadli hišo Zvonka Balaša v Gradcu pri Karlovcu. Pred napadom je javil domači hlapec Anton ?Rade gospodarju, da so pred hišo neki sumljivi neznanci. Bolaš je hitro zbral domače ljudi in oborožen z revolverjem stopil na dvorišče. Neznanci so pobegnili, a so se kmalu zopet vrnili in začeli streljati. Nevarno ranjen v nogo, prsi in trebuh, se je zgrudil Balaš na tla, dočim so se zločinci zopet podali v beg. Smrtno ranjeni Balaš je bil prepeljan v karlovsko bolnico, kjer je izpovedal, da so napadalci bili cigani. Balas je naslednjega dne umrl za hudimi ranami. Boparski umor brez plena. Te dni je bil 40-letni posestnik in trgovec s svinjami Paja Momi rovič iz Grahova pri Sremski Mi-trovici na sejmu v vasi Kuzmin, kjer je nakupil večje Število svinj. Njegov sin je odgnal svi nje domov, dočim je sam sedel na vo"z, da se odpelje proti doma-mači vasi. Med potjo pa so ga v gozdu napadli neznani roparji in umorili, ker so gotovo mislili, da hna bogat trgovec s seboj veliko vsoto denarja. Toda Momirovič ni imel pri sebi niti pare, ker je bil ves denar, ki mu je še ostal, izročil sinu. Orožništvo je preiskalo ves gozd, a sledu za čl o črnci še ni našlo. Poskusen samomor Slovenke v Zagrebu. V Zagrebu se je hotela zastrupiti 19-letna Slovenka Heda M., natakarica v neki gostilni v Petrovi ulici. 'Prepeljali so jo v bolnico in ji iwprali želodec. Čez sedem dni odkrili samomor. •Pred sedmimi dnevi je izginil iz Osijeka "poslovodja "Lavoslav SeSm. (Nihče tri vedel, kaj se je z njim egodfto. Te dni so ga pa -našli Titrift v gozdn mrtvega. Visel Tragična smrt požrtvovalnega gasilca. V vasi Bektež pri Slavonski Po-žegi je nastal te dni požar in gasilci so takoj prihiteli na pomoč. Med njimi je bil tudi 40-letni Ste-pan Czeki, ki je pa padel med vožnjo z brizgal ne tako nesrečna, da so ga kolesa pregazila in mu prizadejala težke notranje poškodbe, katerim je kmalu podlegel. Samomor zaljubljenega dekleta. V Djakovem si je končala življenje 20-letna Antonija Bradač iz vasi Bracevca. Prišla je na obisk k svojemu sorodniku trgovcu Witingerju. Ponoči, ko so vsi spali, si je pa z ostrim kuhinjskim nožem prerezala vrat in kmalu je izkrvavela. V smrt jo je baje pognala žalost, ker so morali njenemu zaročencu odrezati po težki nesreči zlomljeni nogi. V Rusiji so odkrili starodavno mesto Xerzonez, ki leži danes na dnu morja. Posebna znanstvena komisija preiskuje sedaj ostanke" tega mesta. Lansko leto pa so po obširnih pripravah, ki so trajale tri leta, odkrili v globini lfi metrov neki obzidni stolp. Ta najdba je potrdila naziranje, da gre tu res za mesto* Kerzonez, ki ga omenja že starogrški učenjak Strahon v svojih spisih. Mesto, ki leži danes na dnu morja, je zidano v obliki podkve. Površina mesta ni velika: mesto je bilo 700 do 800 metrov dolgo in 300 do 400 metrov široko. Trdno zidovje je obdajalo mesto, iz zidovja pa se je dvigalo 20 obrambnih stolpov. To zidovje je še danes dobro ohranjeno. Notranjost mesta bodo podrobno preiskali prihodnje leto. Odkrili so tudi že več vodnjakov, ki so še vsi dobro ohranjeni. Mesto je imelo dve široki cesti, ki sta se sredi mesta križali. Tiuli nekdanje pristanišče so že odkrili. Potapljači pa so našli še tudi precej podzemeljskih rovov in hodnikov. Tu so našli precej stare posode, oblika posode pa dokazuje, da je moralo biti mesto zidano v drugem stoletju pr 3vr. Zemljepisci in štarinoslovei so mnenja, da se je mesto pogreznilo v vodo polagoma, potem pa zaradi potresov. Vse delo znanstvene j komisije pa so filmali in sicer naravnost pod morjem. MOSSOLINI JE POSTAL STARIOCE AsXjGHAJ. Kitajsa, 1. oktobra. Mussolini je danes postal stari oče. ko je njegova hči Edda. žena italijanskega konzula, grofa Ga-leazzo t'iano povila hčerko. VAJA ¥ STRELJANJU V HIŠE /George Rosmarish, star 21 let, je navdušen lovec. Kupil si je puško in jo preskušal v svojem stanovanju na 38. ulici v New Yor-ku. Ročno torbico svoje žene je obesil na steno za cilj in ustrelil. Zadel je dobro, kajti torbica se je stresla, še bolj pa so se tresli sosedje v sosednjem stanovanju, kajti tam je sedela družina ravno pri večerji in krogla je pri frčala skozi steno mimo ušes. in zadela posodo na peči in jo prevrnila, druga krogla pa se je zarila v kuhinjsko steno. Vsi so polegli po tleh, gospodar pa steče na ulico in pokliče policista, ki je aretiral Rosmarish« in ga zaprl v ječo. ker ni imel lovske pravice. O DENARJU IN O BANKAH. ŠPANSKI KARDINAL JE ODSTAVLJEN NAJVEČJI ZVON MADRID, Španija, 1. oktobra. Vatikan je pristal na zahtevo španske republikanske vlade, da odstavi španskega primasa kardinala Pedro Se g ura Saenz. Republikanska vlada smatra to za svojo zmago, kajti kardinal je mnogo deloval proti republikanski vladi Španske. Kardinal bo ostal kot izgnanec v nekem francoskem samostanu, ' j ali pa bo poklican v Rim. Največji zvon v Nemčiji, ki mu j naslednik bo najbrže pravijo "cesarski Zvon", bo "sla- i kardinal Ilundain. nadškof v »Se-vil" te dni svojo 60-letnico. Zvon 1 vi,li zvoni v 'Kolnu, tehta pa i>4o cen- ; tov. Največji zvon pa je "carski j zvon", ki visi v nekem 4 nadstropju v Kremlu. Ta zvon so vi i VIŠEK NEHVALEŽNOSTI. 17 ONI V RUSKEM UJETNIŠTVU Avstrijski botanik prof. Fritz Binder, ki je raziskoval rastlino-slovje v finsko-ruskem obmejnem pasu na Finskem, je po lastni neprevidnosti zašel v pregloboko v rusko ozemlje in posledica tega je bila, da so ruske straže prijele in aretirale njega in njegovo ženo. Odvedle so ju v čumnato ob meji in ju zaprle dva dneva. Potem so ju peljali na ladjo, kjer so ju pridružili 55 drugim umazanim jetnikom. Po 26 ur trajajoči vožnji je prišla ladja s potniki v Murmansk. Tam so prevzeli jetnike zopet vojaki in odpeljali Binder-ja in njegovo ženo v celico. Prošnjo učenjaka, da bi o stvari obvestili avstrijski konzulat, so so-vetski uradniki odbili. Šele po 17 dneh je bilo mučnega jetništva konec in profesorja in njegovo ženo so spravili zopet na ladjo, ki je prevažala les, ter ju odrinili na finsko mejo, kjer sta zopet svobodno zadihala. li leta 1734. tehta pa 4000 centov. Veliki so tudi zvonovi v Lizboni (418 een+ov). Aberdeznu (400 centov), v cerkvi sv. Pavla v Londonu (450 centov), v Tanlouse. Francija (350 ccentov), v Parizu (♦36 centov), na Dunaju (?24 centov) in v cerkvi sv. Petra v Rimu (280 centov). Najstarejši zvon. na katerem je vlita letnica "1144", se pa nahaja v Iggenbachu na Bavarskem. ŽEPKI ROBCI IN NOGAVICE. Žepne robce so vpeljali jako težko. (Nekdaj je veljala navada, da je žepni robec nekaj grdega, kar se je v družbi ne sme niti pokazati. Žepne robce je spravila v modo šele cesarica Josipina. Ta je imela grde zobe in zato si je zakrivala usta z žepnim robcem; temu zgledu so sledile tudi dvorne dame. iNogavic pa pred 200 leti še ni nosilo niti 1000 ljudi. Stroj za pletenje nogavic je iznašel že leta 1589 angleški duhovnik Lee, vendar pa je trajalo skoro 300 let, predno so postale nogavice splošno oblačilo. "Egipčanska brata Ilenry in Ed mond Jabes .sta v Parizu nstano vila reklamni tednik "Alliance literature", ki ga skoraj zastonj razpošiljajo vsem gostilnam in kavarnam po deželi. Seveda sta hotela založnika zaslužiti z ogla si. A imela sta od kraja malo na ročnikov. Zato sta redno objavljala v svojem listu reklame vo rlilnih avtomobilskih tovarn, modnih salonov itd. popolnoma brezplačno, ne do bi od omenjenih podjetnj zahtevala katerokoli odškodnino. Kljub temu je zahtevala neka paršika modna trgvina od uredništva sodnijskim potom en frank odškodnine, ker niso bili oglasi naročeni, in ker ne marajo lastniki reklame v listu. Hoteli so celo, da bi objavila urednika preklic oglasa z izjavo, da je bil izšel brez tvrdkinega soglasja. Užaljena Egipčana sta tudi zahtevala v odgovor en frank odškodnine in tožbo označila kot "višek neliva-ležnosti". Sodnik, ki je sklepal v tej komični zadevi, je zavrnil obe zahteve, a dal prav modni tvrdki in bratoma J a besom a prepovedal brezplačno tiskati njene oplase. Da ne bo danes moja kolona preveč resna, naj navedem sledeče* resnično zgodbo. •Rojak je v najboljšem namenu nesel svoje prihranke v banko, o kateri pa ni drugega vedel, kot da se nahaja v velikem poslopju, da ima na stotine uslužbencev ter da stoji ves dan pred njenimi vrati velik možak v bleščeči uniformi. kojega naloga je odpirati kostumarju vrata in ga odvesti pred tisto okence, kamor je pač nainenen. Ni pa vedel, koliko let že banka obstoji, kakšna jamstva daje za vložen denar, kdo in kaj so njeni ravnatelji, z eno besedo rečeno. ničesar drugega ni vedel, kot da je bil v banki nadvse lepo in prijazno sprejet. Ko je odštel blagajniku svoje težke prislužene groše. mn je slednji prijazno stisnil roko in je malo manjkalo, da mu nt ponudil debele cigare. — Mi dajemo po pet procentov obresti — so mu rekli — mi damo več kot vse druge banke. Tako visokih obresti ne dobite, rna-gari če jih z lučjo iščete. Tako lepo so mu pihali na dušo. da je z nekakim veseljem in zadovoljstvom nesel spravit vsak dolar, ki si ga je od ust pritrgal. Napočili so pa slabi, hudi časi. Rojak je izgubil delo. — E. se bom že kako prebil — si je misli, — hvala Bogu. da sem razen marele tudi nekaj denarja prihranil za deževne dni. In se je odpravil v banko po malo vsotico denarja. Torta čudo božje, kaj so ugledale njegove oči! Pred bančnim poslopjem se je zgrinjala stoglava ljudska množica. moški so kleli, ženske jokale in omedlevale. Krik — 'Banka je falirala!" — se je kot oster nož zarezal v nje-govo srce. Vrata banke so bila zaprta, pet policistov je stalo pred vrati in tudi tisti veliki možak v bleščeči uniformi je bil med njimi, pa se ni cukreno smehljal kot nekoč, ampak grdo je gledal in v roki vihtel debel krepeljee. s katerim je pomazal vsakega, ki je hotel v banko. Tndi naš rojak jo je dobil po glavi, ker ga je ljudska množica zanesla preblizu vrat. — Le j ga le j — je dejal sam pri sebi — ta je pa lepa. Zdaj. ko sem prišel po denar, me pa dedee še po glavi loputa. Oh, zakaj mi ni takrat zastopii vhoda in me prav pošteno lopnil, ko sem prinašala v banko denar. S POZIVI Vsi naročmiri katerim je, oziroma bo v kratkem poSla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N. Zgodba je smešna, obenem pa tudi strahovito resna. Ce bi se rojak prej dodobra prepričal, kam bo naložil svoj trdo prislužen denar, bi danes ne imel praznih žepov in bunke na čelu. Tako je pa verjel vabljivim besedam in zapeljivim obljubam, zato pa danes čuti p<»slediee. 0e imaš kaj prihrankov, jih ne tišči doma v kakem čudnem skrivališču.' Prinesli ti ne bodo niti centa obresti, ampak si v vedni nevarnosti, da ti jih ogenj nniei aH tat odnese. •Prihranke zaupaj kakemu bančnemu zavodu, o katerem si prepričan, da je pošten in da je že marsikatero krizo uspešno prebil. Svoj denar zaupaj podjetju, ki ga poznaš že dolgo let. na katerem ni madeža in o katerem ne more nihče reči. da je bil pri njem za kak oent oškodovan. Tam, kjer ti preveč ponujajo in kjer jim že na obrazu vidiš, kako hrepene po tvojih groših, tam se obrni in pojdi. Predvsem vpoštevaj domača slovenska podjetja, ki so znana ^e več desetletij po svojem poštenem poslovanju. Če bo6 iivaževal te preproste nasvete, stavim, da bos rekel, ko T>o sedanja kriza prestana: — Salament, Peter ima pa vča-si le prav! ■i« -GLAS N A ft O D A " NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 2, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in IJ. 8. flu VINKO BITENC: Vroi, soparen poletni dan. Ležim na žgočem pesku ob savskem bregu. Sava teče počasi, kakor da jc utrujena doJge (poti z daljnih gorenjskih strmim. Solnčni žarki Igrajo z malimi valčki, ki se pode nagajivo drug za drugim In skačejo čez veliko skalo v sredini reke. Za skalo je globok temnozelen tolmun. Tam se sučejo vrtinci. Par streljajev od mene nalaga kmet na voz mivko; v plitvi vedi ob brej-u pa stoje ženske In splakuj-ejo perilo. Temnozeleni valčki čoiotajc ckrog njih po vodi. Na produ pred menoj leži kos pretrgane gumijaste žege. Poberem ga in ga ogledujem. Barva rta slika na njem je že nekoliko obledela od vode in solnca, vendar še razločno predstavlja punčko s košarico v roki. Za punčko pa se pedi jata gosi. Ena izmed njih jo vlečs za predpasnik. Spodaj pod sliko pa so z okornimi črkami napisane tele besede: Naši Ver.f i za god. Zamislil sem se. Kos raztrgane žege mi je zdrknil iz rok. Spomin mi Je 5 plaval preko širokih savskih bregov proti lep; Gorenjski... V czki dolini Save stojijo tri hi-Le. Kraj S3 imenuje Soteska. — Male hišice čepijo tesno druga ob drugi, kaker bi ss bale samote. Najbornejša Strtmarjeva koča. Tu je prebivala vdova Strunarlca s1 kcpico otrok. Najmlajša je bila pe:- J letna Verica. Na sejmu v Kranju j ji je kupila mati za god s podobami pc slikano žogo. Verica je ni mo- ' gla prijeti s svojimi malimi ročica- i mi: nosila jo je kar v naročju, *krbn0 jo stiskajoč k sebi. Od tistega dne je bilo vse Veričino vesele osredotočeno na pisano žogo. Veš dan se je igrala z njo in jo kotalila semintja po dvorišču. Psiček Belin pa je Verici delal družbo. — Na, Belin, steei za žogo, — sc je smejala Verica, ko je zaikotalila žcg0 po tleh. Kužek je kaj rad u-bogal. Skakaje se je pognal za -žogo. Ker je ni mogel takoj prijeti 7 zobmi, je pričel lajati nad njo. Pa je že pritekla Verica, pobrala žogo in igra se je pričela z nova. Sčasoma se je kužek Belin toliki privadil, da je Iahk0 prijel žogo z zobmi in jo nepokvarjeno prinesel Verici nazaj. Ob vročih poletnih dneh so sc vaški otroci hodili kopat v bistro Savo. Tudi Verica s svojima starejšima bratcema je bila včasih med njimi. Sprva jo mati ni pustila, šele ko sta ji desetini Mirko in sedemletni Ježek obljubila, da bosta pazila na sestrico, je mati le nerada dovolila. Se na pragu je klicala za njima: — Da mi ne izpustita male izpred ZGODBA O ZOGI oči, zapomnita si! Ej, na Savi, to vam je bilo življenje za mladino. Smeh, kričanje, čofotanje in pljuskanje po vodi se je culo vsepovso-di. Samo «o4nčn<> veselje! Mirko, J ozek in Verica so se bili nekega popoldneva spet -odpravili k vodi. Spremljal jih je seveda psiček Belin. Verica je nesla svojo ljubljeno žogo s seboj. Boltarjev Polde je tistega dne nekaj imenitnega "pogruntal", kakor je rekel. Na produ je našel debel, preperel hlod, ki ga je bila naplavila voda. Dečki so zrinili hlod v vodo in Polde je samozavestno prvi stopil na trhel les. — Najprej se bom peljal jaz na splavu, potem pa pridete drugi na vrsto. Otroci so bili vsi navdušeni za tako velevažno iznajdbo. Tudi Mirko in Ježek sta bila med navdušni-mi. S2mo Verica s svejo žog0 in kužti Belin se nista zmenila za vsesplošno zanimanje. Verica je stopicala vzdolž Save, kužek Belin pa pohlevno za njo. Žogo je držala Verica z obema ročicama tesno ob sebi. — Veš Belin. če izgubim žogo, da mi jo boš poiskal! Kužek je veselo pomahal z repom, kakor, da bi razumel Veričine besede. Prišla sta do neke škarpe. Zarjavela žica, s katero je bilo preveza-no protje in ogrodje škarpe. je s koničastim koncem molela iz vode. Verica se je nenadoma spotaknila in zdrčala z brega v vodo. Punčka je zajokala, psiček Belin pa je pričel obupno lajati.' — Jo j. Belin, moja žoga, — ;e med jokom kričala Verica, ki pri padcu ni spustila žoge iz rok, zato se je žoga nasadila na več centimetrov debelo žico. Voda je bila kraju plitva in je Verici komaj segala d0 gležnjev. Prestrašena punčka je skušala osvoboditi žogo; pri tem pa se je žoga .pretrgala na dvo-je, Verica je zgubila ravnovesje, zakričala je padla v vodo, ki jo je hitro nesla naprej. Polovica pretrgane žoge pa je plavala za rijc. Belin je lajal in tulil; nekaj časa je tekel ob bregu, nato pa se je zagnal v vodo, da reši svojo malo prijateljico. Nesrečna Verica pa je že izginjala pod vodo. Medtem so prihiteli otroci, ki so bili slišali krik in lajanje. Mirko in Jožek sta bila vsa iz sebe, ko sta zaznala, kaj se je zgodilo. Nekateri dečki plavači so poskakali v vodo. da bi rešili Verico. Toda to delo je že opravil namesto njih — psiček Belin. Ves izmučen se je Belin s težkim bremenom skobacal iz vode. Med zebmi je držal za oblekco Verico. Spustil jo je na breg in pričel nato veselo lajati in skakati o-krog jokajočih bratcev. Toda Verica je bila na žalost — mrtva. Z ročico je krčevito stiskala polovico žoge. Poznal sem Verico. Mamica bi si bila kmalu irjokala oči. ko Sq prinesli njeno ljubljenko mrtvo domov. Kos Veričine žoge pa še vedno leži na pesku ob Savi in čaka, da ga jesensko vodovje spet odnese naprej. In bo kje znova pripovedoval svojo žalostno zgodbo. OŽIVLJANJE MRTVIH UDOV V mrtvašnicah, kjer hranijo človeška trupla v znanstvene namene, dandanes "operacije" na truplih niso nič nenavadnega. Od trupel j odsekavajo n. pr. prste in prsti: "žive ', če jim dovajajo svežo kri, j ko truplo v rakvi pod zemljo tro- : hni, rastejo v laboratoriju nohti na j prstih naprej, kakor da so prsti še i živi. Profesor Kravkov je ohranil; prste "žive" nad leto dni, prsti so j bili vedno nekaj toplejši, kakor njihova okolica, če pa so jim vbrizgali pod kožo neko posebno sredstvo, so se začeli prsti celo potiti! Žile v "mrtvem." prstu so se širile in zoževale, truplo pa je ležalo žc nad 1 leto v grobu. T0 se pravi, da v posameznih organih življenje še tli naprej, treba ga je le vzdrževati. Mrličem so iz grl izvabili celo glasove, tako da dandanes ni nič več čudnega, če "mrtvi govore.' Profesor Pollak pa poskuša oživ- ljati cči. Kmalu po smrti izkopljejo s finimi inštrumenti oko iz očesne votline z vsemi žilicami vred. Oko polože na mizo. V glavno žilo vbrizgavajo nato neko toplo tekočino. Ne traja dlgo in oko začne znova "živeti". Na draženje z raznimi -kemikalijami se začne zenica širiti in zoževati, pa tudi žile v očesu delujejo. Podobne poskuse je delal že pred leti sedanji profesor v Chicagu Koppanyi. Temu se je posrečilo, da je "'presadil" oko neke Živali v o-česno duplino druge živali, kjer se je oko res tudi prijelo. Vprašanje pa je, če takQ presajeno oko udi kaj vidi. Če pa bo oživljanje mrtvih oči tako napredovalo, kakor zaenkrat kaže, potem Po mnenju nekaterih učenjakov ni izključeno, da bodo slepcem dajali vid s presajenimi oživljenimi očmi.... Električne 2amice v Kartonih Vas Manj Stanejo... Tudi Električni v Tok Je Cenejši Ce Ga Kupite Več CELO STANOVALCI malih apartmentov prištedijo denar pri električnih žarnica ji če jih kupijo v kartonih po šest. Ako jih kupite nekaj obenem, se zniža cena poedini. Sedaj naši residenčni odjemalci zamorejo pri hraniti denar pri vsaki ediniči električnega toka, če se v obili meri poslužijo prednosti novih cen. Po prvih 15 kilovatnih urah je cena aa residenčni tok 5 centov, namesto 7 centov kot doslej. Te cene so določene za pomoč gospodinjam, ki hočejo boljšo svetlobo, ter za obrat številnih električnih priprav za prištednjo dela, katere potrebuje vsaka gospodinja. * Veselite se teh štedilcev dela in prihranite-ljev časa. Naše nizke cene naj pomagajo plačevati zanje. Pomnite, da čim veje toka upora bite nad 10 kilovatnih ur^ temmanjšo povprečno ceno plačate. TJporabljajte več elektrike in jo dobite po najnižji ceni. The >ew York Edli Company Brooklyn Edison Company Incorporated The Cnlted Eleelrle Light and Power Company New York nnd Queens EleetHe Light and Power Company AFERA S SADISTIČNIM ROMANOM Višji državni tožilec v Heilbronr.u dr. Elwert je napisal in založil pod psevdonimom Manfred Hagen sadistično masohističen roman o življenju in prigodah v ženskem institutu. v romanu igrajo glavne vloge državni tožilec Hagedorn, njegova sestra Mechthildis in njegov sin Klaus. Hagedorn je opisan kot razuzdanec prve vrste. Izkazalo se je pa, da živi v Stuttgartu res dr-Žiivni tožilec Hagedorn in. da je njegovi sestri ime Mechthildis, njegovem sinu pa Klaus. "Sueddeutsche Arbeiter?eitun§'' je priobčila svojčas o tem romanu daljšo oceno in wuertenbersko pravosodno ministrstvo je vložilo proti odgovornemu uredniku tožbo. Kot priča je bil zaslišan avtor romana, ki je napravil na sodnik3 slab vtis. Odgovorni urednik je bil obsojen na 200 mark globe. Ker pa v procesu niso bile zaslišane važne priče, se bo vršila še vzklicna obravnava. GHAND1JEVA SPREMLJE- VALKA cena je le v kos platna, ki si ga Je sama stkala, svoje lase nosi gladko nazaj počesane, njena polt je temna in samo njena visoka postava spominja še na rojeno Angležinjo. Za Ghandija se je začela zanimati, ko je brala Ghandijev življenjepis, ki ga je napisal pisatelj Roman Rolland. V Parizu je mnog0 študirala Ghandijeve nauke, potem pa se je pismeno ponudila Ghan-aiju v službo — Ghandi je njeno ponudbo sprejel in meseca novembra 1925 je prišla v Ahmedadab, kjer je prestopila tudi v hinduško vero. — Najprej je morala preživeti triletno pripravniško službo, nato pa je dobila vodilno mesto v Ghan-dijevi šoli. V Indiji živi gospodična Sla de kot priprosta indijska kmetica. Hodi okrog bosa in se hram sam0 z zelenjavo, s sadjem in kozjim mlekom, spi pa na prostem. PRED ODHODOM NA HUDIČEV OTOK Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wet* IBth Street New YoA, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v plačno m. ___________j* ▼ fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez UM v najfinejše usnje trda vex ---------------------------------...lJt SKRBI ZA DU&O v platno vez............. .90 v fino usnje ves ............lio v najfinejše usnje vez 1A0 RAJSKI GLASOVI v platno ves. ...._____.... JM v usnje vez................—.120 v fino usnje vez. _______LM v najfinejše usnje vez. 1.6« KVI&KU SRCA v lmitirano usnje ves. .60 v usnje ves. _______________M v fino usnje vez. _______— v najfinejše usnje vez. 1JB0 v najfinejie usnje trda ves ...................................1.50 v tel oeQaAoid ves. ______1JB0 NEBESA JtAl BOM v ponarejeno________________J__ v najfinejše usnje ves 1A0 v najflaefte usnje trda •es —........................tM MARIJA VARHINJA fiao t«s ___________________.121 v Tiso usnje_______________ISO 1 . v najfinejie usnje trda Hrvatski molitveniki: rtj*m Jslarosti. fina vez.............1— Slava Bogu, a mir ljudem, fina vez 1-50 najfinejša vez ........................1.60 Svsntee nebeški, v platno...................M flnfl vez ....................................1.— Vlenae, najfinejši vez ...................1.80 Angleški molitveniki: (ss mtaJhio) Child's Prayerfoook: v barvaste platnice vezano .....30 v belo kost vezano ................1.10 C«me CMo Me ..................................JO fino vezano ................................15 K«r of Heaven: fino rezano ................................J5 v usnje vezano ...........................70 v najfinejše usnje vezano ........1.20 fZA ODRASLE) Key Heaven: v celoid vezano ........................1.20 v celoid najfinejši ve* ............1A0 v fino usnje rezano ..........t.....UO i Catholic Pocket Manual: ( v Tino trnje vesano ...............1J0 Ave Marls: r na« mailt vez»do ................lit POUČNE KNJIGE Angleško slovensko berilo ............2.— Angieško-slov. in slbv. angL slovar .90 Amerika In AmerikaiKi (Trunk) 5.— Angel jska služba ali nauk Uko se naj streže k sv. maši .................10 Boj nalezljivim boleznim ...................75 CerkniSko Jezero................................1.20 Domači iivinozdravnik ,trd. vez. 1.60 broširano ..................................L25 Domači zdravnik po Knaipu: trdo vez.....................................1.50 brodirano ................................1.25 Govedoreja ........................................4.50 Hitri računa r .....................................95 Jugoslavija (Meliki 1. zveaek 1.50 2. zvezek. 1—2 snopič ............1.80 Kletarstvo (Skalicky) ...................2.— Kratka srbska gramatika ................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .....................30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 ttn#ga o z-du. okoli mene pa rečeni deset volkov. — Manj baba. manj ! — Oh. — je dejala baba Katra. — ne rečem, če sem se v naglici za katerega vštela! Za pet bi pa skoraj prisegla! — Manj, baba. manj! — Štiri! — Manj, baba, manj! — Tri! — Manj, baba, manj! — Dva! — Manj, baba, manj! — Eden ! — Manj. baba. manj! Se je zakregala baba Katra: — Salamenski dedci zanikarni. vsaj šumelo je v grmovju. Mar ni ? Mar teira tudi ne verjamete? So dejali možje: — Šumelo je pa lahko, saj piha burja! Možje so ji dali kozarec vina. Izpila ga je v dušku in se oddahnila. — Šumelo je. šumelo, pa še kako je šumelo! Grajska hosta je velika. Prost d ra bi bilo v grajski h osti še za več kakor za trideset volkov, le verjemite, stara Katra ne laže! POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov t ^ (Cretan je Parnikov •^--Shipping N«wa — iJ5 t* 11 SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslniujmo se vsi brez Izjem« te stare In stanovitne domače CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleškoslovenskc Berilo ilNQURI SLOVENE *EADn< Staaa Haraeita ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA «11 Wert II B treat Ha« York Cttj DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" na čiU umo nu članstvo, pač pa ni Slovenci v vaši okolici, « CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safti* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish. J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS ' Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Oouže, Frank Pucelj • Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Pcvše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. P aril an Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHTO Barberton, John Balant, Joe H;ji \ Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger. Jacob Resnik, Math Slapnlk, Frank Zadnik Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprivSek Midway, John Žust Moon Run, Frank P o dm liže k Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Kreba WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondvllle. Joe Rolict Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.: za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo t« S7. za celo leto. 2. oktobra: lie de Krance, Havre Majestic, Cherbourg 3. oktobra: Si. Louis. Cheriiourg, Hiimburg Volendam, Boulogne Sur iler, Roter-dam 5. oktobra: Resolute, Cherbourg, Hamburg 7. oktobra: Bert-ngaria, Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 8. oktobra: Bremen, Cherbourg, Bremen 9. oktobra: Puris. Havre Oivmpic, Cherbourg Statendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 10. oktobra: America, Cherbourg. Hamburg 13. oktobra: Vule-ania, Trat 14. oktobra: Europa, Cherbourg, Bremen 1-eviuthan, Cherbourg Deutsi-hland, Cherbourg, Humburg 15. oktobra: I»res