PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 na prostem na Titovem trgu v Velenju I 18.00 - obisk^ledka 5Mraza za najmlajše 23.00 - nastop ansambla Vrtiljak n i oU 23.20^«ronik^|tekčyočega|se leta^ . 23.45 - razglasitev n?y osebnosti leta pouzboru bralcev fM^š novoletna •čestitka župani Srečka fMehaife P* 5 IMKili I ognjemet * ' 4 ' ' ■ Novoizvoljeni župani so povedali Stran 5 Brskanje po starih časopisih obudilo spomin na skakalnico Stran 7 Evro prihaja tudi v Slovenijo Stran 7 --- FIMEX o*^ i EPSON Microsoft RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN PROGRAMSKA OPREMA FIMEX d.o.o., Trg mladosti 6, Velenje, Tel.: 063/862-480, Fax: 063/862-490 SALON RAČUNALNIŠKE OPREME (podhod PUS - nasproti LB Velenje! Rudarska 6 a , tel.: 063/862-720, Fan: 0 63/862-770 Predsednik društva Silvester Verhovnik skupaj z ženo Olgo pred dragocenim darilom (Foto: J. M.) Novi modeli! Nove cene! Acer Povver 6000 Letošnje leto zaključujejo delavci Gorenja zadovoljni. Prodali so za deset odstotkov več izdelkov kot lani, zadovoljivi pa bodo tudi finančni pokazatelji. V teh dneh že pripravljajo delovne načrte za prihodnje leto. Ob tem se zavedajo, da tako velikih skokov kot so jih pri proizvodnji beležili zadnja leta ne bo več. Za prihodnje leto načrtujejo pet odstotno rast. Pogovor s prvim možem Gorenja Jožetom Staničem objavljamo na 4. strani. Tako mislim Če hočeš nekoga izigrati ali pa krivdo za morebitno polomijo naprtiti drugemu, razpiši referendum! Novodobna slovenska folklora. Tak je primer nadomestne izgradnje TET 3, o katerem bomo na referendumu odločali volivci po vsej Sloveniji, ne da bi vedeli za kaj pravzaprav gre, ne da bi nam stroka (ne politika!) jasno, v nekaj stavkih povedala: kaj za Slovenijo (ne samo za Trbovlje in Zasavje) pomeni, če TET 3 ne bo in kaj pomeni, če bo. Kakšne so (v nekaj stavkih, prosim lepo, če se da), posledice zato državo (patudi za Šaleško dolino!), če se odloči tako in kakšne, če se odloči drugače. Odločali bomo o elektriki, na katero se nas večina spozna toliko kot na rakete, kot je nekje zapisal eden od kolegov. Zdelo se mi je zelo posrečeno. 0 elektriki nas večina ve le to, da prižge luč, o raketah pa, da letijo v vesolje. Od države bi njeni državljani pri- čakovali več. Zagotovo pa ne tega, kar se gre. Zato, ker je slovenska politika populistična in hoče na vsak način ugajati in zato, ker je slovenska stroka očitno premalo vešča zagovarjanja svojih argumentov (če jih ima?) pred javnostjo in iskanja konsenzov s politiko, se bo zgodilo to, kar se je zgoditi namenilo: neuki, nevešči, nepoučeni, ne-zainteresirani... volivci, bomo lahko (če bomo hoteli) šli spet na volišča in odločali o tem, ali naj vlada prispeva 150 milijonov mark za izgradnjo nove termoelektrarne in še 175 milijonov za jamstvo za ta projekt. Ne da bi nam kdo odločno in jasno povedal, zagotovil in zastavil svoje ime, da bomo ta denar "sfrčkali", oziroma nam zatrdil, da bomo za ta denar dobili to in to. Ja, sveta preproščina! Kot bi se iz nas norce delali. ■ Milena Krstič ■ Planine Acer in Acer logo sta registrirani blagovni znamki podjetja Acer Inc. Acer* f A Fresh Perspective Intel" Celeron™ procesor 300Mhzs 128Kb cache 32Mb SDRAM 4Gb trdi disk 4Mb AGP grafika na osn. plošči zvočna kartica na osn. plošči CD ROM 32x hitrost Acer' tipkovnica in miška Win 95 Slo... ... pa še 15' Acer View monitor Cena: 179.900 SIT ISSN 0350-5561 9 Podarili so jim avtomobil VELENJE - Društvo mladinski dom pod Plešivcem s sedežem v Lokovici deluje približno pet let. Njegova dejavnost je namenjena predvsem mladim. Na priložnostni slovesnosti, minulo soboto, je društvu nemška humanitarna organizacija Stern-stunden poklonila avtomobil, ki ga bodo lahko s pridom uporabili pri uresničevanju načrtovanih aktivnosti. Stran 23 d d ZAVAROVALISliCA www. trendnetJ® RAČUNALNIŠKI INŽENIRING Ekskluzivni distributer Acer za Slovenijo! TrendNET d.o.o. Šlandrova 6a, Velenje Tel.: (063) 863 033 Trend/V£T ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL Poslovalnica Velenje Foitova 2, tel.: 063/855-088 Jutri in v soboto bo še jasno, v nedeljo pretežno oblačno z občasnimi padavinami v višinah se bo ohladilo. 9770350556014 2 MS VAS DOGODKI 17. decembra 1998 Spet se je začelo z zimsko službo Šmartno ob Paki, 12. decembra - Presenetljiv je bil pogled ob prihodu v malo dvorano kulturnega doma v Šmart-nem ob Paki ob napovedanem začetku prve konstitutivne seje novoizvoljenih članov sveta občine Šmartno ob Paki. Presenetljiv zato, ker smo pričakovali, da bodo vsi na "svojem" mestu. Morda je bilo to toliko večje tudi, ker je prejšnji sestav seje začenjal dokaj točno in v minulih štirih letih se ni zgodilo, da bi bila katera nesklepčna, kar je kazalo tokrat na samem začetku. Po prihodu še štirih svetnikov je prejšnji predsednik sveta Bojan Kladnik otvoril se- jo in na mesto predsedujočega povabil najstarejšega svetnika Franca Drofelnika. Poročilo občinske volilne komisije je bilo seznanitev z znanimi dejstvi. Prebrala ga je njena tajnica Alenka Podgoršek, ki je poleg rezultatov prvega in drugega kroga volitev za župana svetnike še seznanila, da uradnih pritožb ni bilo. Napako, ki se je pojavila na predčasnih volitvah, ko je volivec iz Gavc dobil volilni listič iz druge volilne enote, pa so po posvetovanju s tajnikom republiške volilne komisije Markom Golu-bičem odpravili naslednji dan. Podatkov o tem, koliko so volitve stale, za zdaj še nimajo, skoraj zagotovo pa bodo stroški presegli v proračunu predvideno vsoto. Izvolitev komisije za volitve in imenovanja, s čimer so razširili dnevni red konstitutivne seje, je potekala brez zapletov. Njene člane je predlagal svetnik Frančišek Berdnik (SDS). V petčlanski komisiji so: njen predsednik je najmlajši svetnik Marjan Rudnik (SDS), člani pa Frančišek Berdnik (SDS), Frančiška Krbavac, Rudi Ježovnik (oba SKD) ter eden od Bojanov. Prašnikarjev (nestrankarski) je predlagal Kladnika (LDS). Predlog so svetniki soglasno potrdili. Omenjena komisija se je sestala med samo sejo in predlagala v potrditev mandate naslednjim izvoljenim svetnikom: v prvi volilni enoti: Frančišku Fužirju (SLS), Rudolfu Ježovniku in Francu Drofelniku (oba SKD); iz druge volilne enote: Jožetu Robidu (LDS), Bojanu Prašnikaiju (nestrankarski) in Francu Kumarju (SDS); v tretji volilni enoti: Marjanu Rudniku (SDS) in Frančiški Krbavac (SKD); v četrti volilni enoti pa Frančišku Berdniku (SDS) in Bojanu Kladnik (LDS). Z dvigom rok so svetniki potrdili mandate in tudi mandat županu Ivanu Rakunu. Po potrditvi mandata je slednji prevzel vodenje sveta (kot to predvideva zakon o novi lokalni samoupravi) in opravil svečano zaprisego. V predstavitvenem govoru je Rakun menil, da so volivci z izvolitvijo potrdili, da znajo voditi občino. Z izkazanim zaupanjem pa so jim naložili tudi veliko odgovornost. Zavzel se je za to, da bi bilo delo v svetu strpno, da bi pri sprejemanju odločitev pozabili na strankarsko pripadnost in imeli vedno pred očmi Šmarčane in kraj. "Verjamem v svetnike, občane, verjamem, da bomo s skupnimi močmi pripeljali občino lepšim ča§om naproti," je še poudaril Ivan Rakun. V imenu svetnikov je spregovoril Bojan Kladnik. Med drugim je dejal, da bo to, ali bodo dobro ali slabo delali, v večji meri odvisno od župana, ki ima sedaj večja pooblastila in seveda temu primerno večjo odgovornost. Pod razno o zimski službi Po sprejetju sklepa o začasnem financiranju proračuna občine Šmartno ob Paki za leto 1999 (do sprejetja tega dokumenta bodo dejavnosti financirali po dvanajstinah) se je razvila živahna razprava pod točko razno. Pobudnik zanjo je bil Bojan Kladnik ki je najprej opozoril na nujno uskladitev statuta in poslovnika z zakonom o novi lokalni samoupravi, v drugi pobudi pa se je dotaknil težav krajanov Malega Vrha glede zimske službe. Prosil je župana za obisk delegacije krajanov in za pogovor na to temo. Na njegovo izvajanje se je odzval Frančišek Berdnik. Menil je, da bi morali vprašanje zimske službe rešiti v občini celovito in imenovati ljudi, ki bi bili odgovorni za to dejavnost. Po besedah Frančiške Krbavac bi bil smiseln sestanek s predsedniki vaških skupnosti, saj so o zimski službi polemično razpravljali velikokrat že na sejah sveta v prejšnjem sestavu. Zavzela se je še, da bi občani, ki po pogodbi s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina plužijo ceste, dobili storitev plačano v gotovini in ne v blagu. Rudi Ježovnik je v razpravi spomnil, da so predsednike vaških skupnosti pooblastili za reševanje težav z zimsko službo. Prepričanje, daje dogovor dober, le izvaja se ne tako. Bojan Kladnik je nato pojasnil, da se je obrnil na župana zato, ker je vsem komisijam potekel mandat. Franc Kumar je ob težavah glede pluženja snega opozoril še na nujnost posutja cest s soljo in peskom. Župan Ivan Rakun se je na njegove besede odzval z ugotovitvijo, da bi bila novost, če bi hkrati s pluženjem bivših krajevnih cest izvajalci še solili in pe-skali. Tako kot Franc Drofelnik je tudi Bojan Prašnikar ocenil, daje zadeva aktualna in bi jo morali rešiti takoj. Zanimalo gaje še čiščenje pločnikov. Znova se je oglasil Rudi Ježovnik, ki je razpravo o zimski službi v decembru ocenil kot tragiko. Izmenjavo mnenj o obravnavani temi je na nek način "prekinil" Frančišek Fužin "Mislim, da zimska služba ni tako kritična v celotni občini. Tam, kjer je, pa naj župan z odgovornimi v vaški skupnosti težavo reši." Ivan Rakun je svetnikom obljubil, da bo od Kmetijske zadruge Šaleška dolina, s katero je občina podpisala pogodbo o izvajanju zimske službe na bivših krajevnih cestah, zahteval hitrejše in kakovostnejše opravljeno delo. Preden so svetniki trčili s kozarci rujnega za Srečno 1999 je Ivan Rakun segel v roke dosedanjemu predsedniku sveta Bojanu Kladniku in se mu s sliko zahvalil za minulo tvorno sodelovanje. Po Kladnikovem zagotovilu je ta še isti dan visela na eni od sten v hiši, v katero se je vselil prav na dan seje sveta. Pa še to: svetniki se bodo v novem mandatu sveta sestajali ob ponedeljkih in ne ob četrtkih, kot do sedaj. ■ Tp Novoizvoljeni svetniki so županu že naložili prve zadolžitve: pod leve proti desni: v prvi vrsti: Franc Drofelnik, Frančiška Krbavac, Ivan Rakun, Bojan Prašnikar; druga vrsta: Frančišek Fužir, Frančišek Berdnik, Rudolf Ježovnik, Franc Kumar, Marjan Rudnik in Bojan Kladnik (manjka Jože Robida) Pomladne strele so udarjale po vrhovih S seje sveta občine Šmartno ob Paki mmmmm V Bluesu magnetna tesnila VELENJE - V podjetju za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Blues d.o.o., bodo jutri, v petek, 18. decembra, slovesno otvorili proizvodnjo magnetnih tesnil. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanje naj delavec za letos in plaketo podjetja Blues. Podjetje, v katerem je danes zaposlenih 90 delavcev, od tega dobra polovica invalidov, je s proizvodno dejavnostjo začelo leta 1994 s tremi zaposlenimi. Že leto kasneje, s pričetkom proizvodnje pečniških tečajev in ploščnatih grelcev, jih je bilo 44, z razvojem perlanega grelca leto pozneje in proizvodnjo tečaja ETB ter grelcev, je bilo lani ob koncu leta v podjetju zaposlenih že 66 ljudi. Letos seje že utečenim programom pridružila še proizvodnja magnetnih tesnil, svojo dejavnost pa širijo tudi na Koroško, kjer razvijajo lesni program. ■ mkp TET 3 - politizacija strokovnega vprašanja LJUBLJANA, 10. decembra - Upravni odbor Združenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, vodi ga dr. Franc Žerdin, je razpravljal o razpisanem referendumu o sistemu financiranja izgradnje nadomestne enote TET 3. Menili so, da gre pri tem za politizacijo strokovnega vprašanja, o katerem bi moral suvereno odločati lastnik, to je država. Na razpisanem zakonodajnem referendumu, ki ga je razpisal državni zbor na zahtevo 30 poslancev, bodo volivci odločali o povsem strokovnem vprašanju s tem, da pravzaprav niti ne bodo vedeli, o čem odločajo. Člani upravnega odbora so obsodili tak pristop k razreševanju tako pomembnega strokovnega vprašanja. Mnenja so, da gre v tem primeru za neodgovorno manipuliranje z volivci. ■ mkp Največja naložba doslej ŠMARTNO OB PAKI - Sredi letošnjega oktobra so v občini Šmartno ob Paki pristopili k izgradnji čistilne naprave s kolek-torjem. Zgradili jo bodo ob izlivu reke Pake v Savinjo. Po predračunih projektantov naj bi bila naložba vredna kar 1,5 milijarde tolarjev. Gradili naj bi jo v več fazah. V občini pričakujejo, da jim bo uspelo zanjo pridobiti tudi sredstva iz republike. To bo največja naložba v občini v zadnjih desetletjih. ■ tp Zgornja Savinjska dolina Ustanovne seje občinskih svetov V šestih občinah Zgornje Savinjske in Zadrečke doline so prve in ustanovne seje občinskih svetov sklenili ta torek, v dosedanjih petih občinah pa so poskrbeli tudi za srečanja dosedanjih članov občinskih svetov, na katerih so nazdravili več ali manj uspešnemu delu v minulem štiriletnem obdobju. S prvo sejo so najbolj pohiteli v novi občini Solčava, saj so jo opravili že 5. decembra. Prejšnjo sredo so za uvodni del novega obdobja poskrbeli v Gornjem Gradu, v petek na Ljubnem ob Savinji in v soboto dopoldne v Mozirju. V ponedeljek so se zbrali novi svetniki in svetnice v občini Luče, v torek pa še v Nazarjah, na vseh sejah so seveda opravili potrebne formalnosti, v nekaterih občinah pa so se novi člani svetov že soočili z najnujnejšimi sprotnimi zadevami. ■ JP Že dolgo ni bilo toliko udarov strele s pomladne strani kot zadnje dneve. Udarjale so predvsem po predsedniku vlade in ministru za šoLstvo. Udari so bili ostri, glasni, pa vendarle ne uničujoči. Premier ni bil "obsojen ", tudi minister za šolstvo se je obdržal na ministrskem stolčku. Vpr\>em primeru se je kolikor toliko še vedno izkazala moč koalicije, v drugem kljub pokajoči koaliciji v parlamentu niso mogli zbrati potrebnega števila glasov, ki bi oklestili Gabra. Ostalo je pri starem, pa vendar nekateri pravijo, da po tem merjenju moči nič ne bo, kot je bilo. Kako pa res bo, bomo še videli. Na udaru, čeprav ne na tako visoki ravni, je bil tudi naš Alojz Kovše. Spremenil se je namreč naš sistem plačevanja elektrike in ta državni sekretar je imel težavno delo, da je ljudi prepričeval, da ne gre za nikakršno podražitev, ampak le potrebno uskladitev. Kipa bo res pomenila, da bodo po gospodinjstvih plačevali višje električne račune. Ob tej spremembi bi lahko rekli, da so posamezniki v primerjavi s podjetji pridobili na ceni. Če so si tega na tak način tudi želeli, je seveda drugo vprašanje. Ob teh napadih so se prizadeti branili, kakor so vedeli in znali. Nismo pa slišali, da bi se ob dnevu človekovih pravic kdo skliceval na take kršitve. Če ne velja za te, velja pa za mnoge Slovence, da so jim kljub poudarjeni demokratičnosti vendar le pogosto kršene take temeljne pravice. Nekateri so ob tem opozarjali tui na to, da je kršenje človekovih pravic tudi privedlo nekatere do tega, da so se odločili za skrajni ukrep, gladovno stavko. Število takih protestnikov se je zadnji čas pri nas sicer nekoliko zmanjšalo, nekateri, tudi Velenjčan Darko Zupan, še vztrajajo. V zvezi s tem sp se znova pojavila vprašanja, če ni tudi to, da v končni fazi kdo brez volje prizadetega poskrbi, da ga začno umetno hraniti, kršenje človekovih pravic. LJUBLJANA - S spremembo tarifnega sistema se je elektrika v torek podražila povprečno za 7 odstotkov, ta sprememba pa je presenetila celo elektro podjetja, saj sta cena elektrike in števnina ali obračun moči odvisna od moči varovalke, zato jih bo treba zamenjati, o poenoteni ceni zamenjave pa so se v torek dogovarjali v Ljubljani. LJUBLJANA - Izvedba referenduma o Termoelektrarni Trbovlje - 3 bo veljala najmanj 350 milijonov tolarjev, ki v proračunu niso predvideni, zato bo morala sredstva zagotoviti vlada, 10. januaija pa bomo volivci odločali ali naj država iz proračuna za gradnjo nameni 150 milijonov mark in jamči za odplačilo 350 milijonov mark posojil. LAŠKO, RADENCI-Radenska in Pivovarna Laško sta podpisali pogodbo o poslovnem sodelovanju, saj v obeh podjetjih ugotavljajo, da so za slovenski trg preveliki, zato bosta družbi sodelovali na tujih tržiščih; kapitalsko sta še povezani, saj je Pivovarna Laško drugi največji lastnik Radenske, ta pa bo kmalu pridobila velik delež pivovarne. NOVA GORICA - V Hi-tovi igralnici je v petek ponoči ponorel igralni aparat jack pot in pokazal "dobitek" 147 milijard lir, kar pomeni 1500 ton žetonov, ki bi jih aparat (če bi imel spravljene) bruhal celih deset let, v igralnici niso vznemirjeni, saj je najvišji možni dobitek znan, igralec iz sosednje Italije, pa ne bo najel odvetnika, kot poročajo. LJUBLJANA - V ponedeljek se je iztekel rok javnega razpisa Slovenske razvojne družbe za nakup deležev podjetij, ki so jih na družbo prenesla posamezna podjetja po lastninjenju, na razpis ni prispela nobena ponudba, saj se družbe za upravljanje ne strinjajo s prodajo povsem različnih podjetij v paketu, tak primer je RTC Golte. LJUBLJANA - Letos že druga podražitev obveznega avtomobilskega zavarovanja bo lastnike obremenila povprečno za 600 tolarjev, saj je podražitev le 3 - odstotna, drugače pa bi bilo, če bi bil sprejet predlog zavarovalnic za 50 - odstotno povišanje. Vse več Slovencev se v vrhove ozira še zaradi česa drugega. Tudi zaradi smučarije. Ta šport je sicer drag, pa vendar še vedno zelo priljubljen. V teh dneh se je na nek način krojila usoda našega najbližjega smučarskega centra, Golt. Slovenska razvojna družba se sama ni odločila za nadaljnji razvoj tega centra, ampak se je odločila svoj 75-od-stotni lastniški delež prodati. Na Golteh upajo, da bodo dobili takega lastnika, ki bo res poskrbel za razvoj in se bodo lahko razvijali in morda kmalu dosegli raven, kot jo ima center v naši širši regiji, Rogla. Temu centru so prav pred kratkim pripeli nova priznanja za urejenost. Morda bodo tudi Golte potem deležne državne pomoči za vlečne naprave, kot so jih letos dobili nekateri centri. Oni, čeprav so pomoči najbolj potrebni, je niso dobili. Skočimo še na povsem drugo področje, kipa je, tako pravijo mnogi, tudi precej povezano z našim ožjim območjem. V pripravi je namreč nov zakon o orožju. Res ne vem, kako je zasnovati, da je lahko povzročil že tako različno oceno: snovalci pravijo, pritegujejo jim še nekateri drugi, da bo strožji od sedanjega, drugi mu očitajo preveliko liberalnost. Ta naj bi privedla, da bi se še več orožja znašlo v rokah Slovencev in državljanov Slovenije. In še koga. Več ko je orožja v lasti ljudi, večja je možnost, da ga uporabijo. Pri nas pa je orožje že preve-likokrat spregovorilo. In to na svoj najbolj krvav način. V primerjavi s tem so različni pirotehnični izdelki, s katerimi si mnogi krajšajo in lepšajo praznične dneve, res prava igračka. Toda tudi s temi igračkami je treba ravnati previdno. In s premislekom. Na videz nedolžen pok se namreč lahko konča z bolečim jokom. In težkimi posledicami. U (k) ZAKAJ SVOJEGA DENARJA NE BI OPLEMENITILI? Konstitutivna seja Sveta občine Šoštanj Nada Zavolovšek- Hudarin, predsednica Regionalnega sveta za poklicno izobraževanje in usposabljanje Se vedno smo na prvi stopnički" Zeleni z dvema pritožbama Tako je v pogovoru o rezultatih opravljenega dela Regionalnega sveta za poklicno izobraževanje in usposabljanje v minulem letu med drugim menila njegova predsednica Nada Zavolovšek - Hudarin. O nalogah, pomenu sveta in njegovih nadaljnjih aktivnostih smo ji zastavili nekaj vprašanj, e Zelo redko zasledimo v javnosti novice o delu Regionalnega sveta, katerega predsednica ste. Mar to pomeni, da svet ne dela kot bi moral, ali so naloge takšne, da njegovega dela v javnosti pogosteje ne predstavite? Nada Zavolovšek - Hudarin: "Rada bi povedala, da je naš Regionalni svet eden od treh tovrstnih svetov v Sloveniji in je v bistvu šele v fazi uvajanja. Prepričana sem, da bo njihova dejavnost zaživela po celi Sloveniji, ko bo dozorelo spoznanje o regiji kot gibalni sili njenega razvoja. To je tudi stalnica v Evropi in mi se gotovo temu ne bomo izognili. Prav tako vsi sodelujoči socialni partnerji še niso začutili pomena takšne delovne metode za hitrejši razvoj regije. Mi smo si zastavili veliko nalog, vseh nismo uresničili. " # Kaj konkretno ste obravnavali v regijskem svetu letos? Nada Zavolovšek - Hudarin: "Veliko je bilo tega, vredno pa je zagotovo izpostaviti, da smo zelo dobro spoznali izobraževalne programe v gospodarskih družbah in izobraževalnih ustanovah na področju Šaleške in Zgornje Savinjske regije, gibanja iskalcev zaposlitev, spoznavali strukturna nesorazmerja poklicev v tej regiji. Dogovarjali smo se še o povezavi izobraževalnih programov med podjetji in izmenjali izkušnje v regiji in širše v slovenskem prostoru. Te smo povezovali z znanji, pridobljenimi v Evropi in nenazadnje tudi v slovenskem prostoru." # So opravljene aktivnosti dosegle svoj namen ? Nada Zavolovšek - Hudarin: "Tega ne bi mogla reči. Še vedno smo na prvi stopnički. Zato smo v delovnem programu za leto 1999 zapisali na prvo mesto obveščanje gospodarstva in izobraževalnih ustanov o možnostih nadaljnjega razvoja. Menim, da šele takrat, ko bo to zaživelo, bo lahko naš svet lahko koordinator med socialnimi partnerji, kar je pravzaprav nje- ŠOŠTANJ, 11. december-V petek so se na konstitutivni seji v Šoštanju zbrali novoizvoljeni svetniki. Potrdili so mandate svetnikom, ki so bili na lokalnih volitvah izvoljeni 22. novembra. Ni pa šlo brez zapletov. Za to so "poskrbeli" Zeleni Šoštanja, ki so na svet naslovili dve pritožbi. Eno zato, ker občinska volilna komisija pri delitvi mandatov naj ne bi upoštevala načela D'Hondtovega sistema, ki velja pri volitvah po proporcionalnem sistemu. Ta določa količnik za določitev enega -prvega - mandata kandidatnim listam, ki so se volitev udeležile. Izračuni, ki so jih naredili Zeleni, se razlikujejo od izračunov občinske volilne komisije. Po njihovih izračunih naj bi v šoštanjskem svetu pripadal po en mandat več Združeni listi socialnih demokratov in Zelenim, medtem ko bi brez mandata ostala DeSuS in neodvisni kandidat. Druga pritožba Zelenih Šoštanja je bila zaradi podelitve mandata nestrankarskemu kandidatu Vladimirju Videmšku, ker naj bi opravljal dela (zaposlen je v občinski upravi), ki z opravljanjem naloge svetnika niso združljive. -» Zeleni bodo poskusili s "pritožbenim sodiščem" Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, ki sojo izvolili za izvedbo prve sejete obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnila, s tem, da je pritožnika v zvezi s prvo pritožbo (delitev mandatov po D'Hond-tu), napotila na pritožbeno so- Nada Zavolovške - Hudarin: " Mislim, da je najpomembnejša naloga seznaniti ljudi z nalogami sveta in o pomenu takšnega načina dogovarjanja, kadar gre za izobraževanje." gova osrednja naloga. Socialni partnerji so gospodarska in obrtna zbornica, lokalna skupnost, sindikat in delodajalci. Vsi štirje imajo določene naloge, ki naj bi jih usklajevali v Regionalnem svetu in od tod naj bi prišle tudi pobude za uresničevanje aktivnosti v gospodarskih družbah, na ravni občin ali izobraževalnih ustanovah. Naj ob tem še povem, da nekateri zelo aktivno sodelujejo in tudi vse bolj je prisotna potreba po profesionalizaciji dela ne glede na to, da čakamo, kaj bo v zvezi s tem prinesel zakon o pokrajinah. Čakati predolgo ne moremo, sicer bomo tekli za vlakom. Zavedanje nujnosti te metode dela pomeni tudi korak z Evropo. " % Ste morda na zadnji seji sveta govorili ie o kakšni konkretni pobudi? Nada Zavolovšek - Hudarin: "Nakazali smo možnosti za ponovno oživitev stikov s partnerskim mestom Esslingen, kjer se je predvsem dobro odneslo dual-no izobraževanje. Pri nas slednje še ne teče tako, kot je zapisano zaradi prevelike obremenitve gospodarstva. Poudarili smo tudi potrebo po dokaj močnem pretoku informacij, zlasti preko medijev, da bomo na nek način osveščali ljudi o pomenu tega dela. In še nekaj. Prihodnje leto nameravamo dodobra pogledati, kaj je s tako imenovanim projektom osipniki. Ugotavljamo, da je veliko otrok začelo izobraževanje in ga nato prekinilo. Družbi najbrž ne sme biti vseeno, kaj bo z njimi. Za pridobitev osnovnega poklica jih je treba pravilno usmeriti." ■ Tp dišče, kjer naj bi to dilemo razrešili. Zavrnitev druge pritožbe pa je komisija zavrnila z utemeljitvijo, da neodvisni svetnik ni zaposlen v šoštanjski občinski upravi, ampak je zaposlen v upravi druge občine. Svetniki so se odločili, da bodo o predlogu komisije glasovali tajno, rezultat tega glasovanja pa je bil potrditev predloga, ki ga je podala komisija. Ne glede na to, ah se bo Peter Rezman (Zeleni Šoštanja) pritožil na "pritožbeno sodišče", to mora o njegovi pritožbi odločiti v tridesetih dneh, so v Šoštanju v petek potrdili mandate novoizvoljenim svetnikom, tako, kot jih je razdelila občinska volilna komisija. Župan bo župan in ne svetnik Ker se je župan Šoštanj Bogdan Menih, ki je bil na listi SDS izvoljen tudi za svetnika odločil, da bo opravljal naloge župana, ta naloga pa z opravljanjem svetniške naloge ni združljiva, so že v petek potrdili mandat naslednjemu z njegove liste, to je David Ravnjak. O drugih primerih, ki morda tudi niso združljivi z opravljanem naloge svetnika, bodo govorili naslednjič. Takrat bo prisegel tudi župan. Že prvič več pobud Matjaž Cesar (LDS), je predlagal, da seje snemajo in jih predvajajo na KTV ter, da občinska uprava svetom kra- jevnih skupnosti posreduje statut in poslovnik; Matjaž Natek (ZLSD) je dal pobudo, da se v zapisnike sej dosledno poimensko zapiše, kako je kdo glasoval o kakšni točki, Cvetka Tinauer (Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj) je predlagala, da so seje sveta popoldan, in da zapisniki sej svet posreduje vsem gospodinjstvom v občini; Peter Rezman (Zeleni) pa, da se svetnikom starega sestava zahvali za opravljeno delo in jih nagradi s Hribernikovo knjigo Mesto Šoštanj. Ta pobuda je bila takoj sprejeta, župan Šoštanja bo "star" svet povabil na zaključek januarja. ■ Milena Krstič - Planine Novoizvoljeni svet občine Šoštanj (manjkata svetnica SDS Monika Korošec in svetnik SLS Marjan Jakob). Tokrat vam, podjetniki, podrobneje predstavljamo trenutne pogoje vezave tolarskih sredstev: 1. najnižji znesek je 500.000,00 SIT 2. najkrajši čas vezave je od I do 5 dni odvisno od zneska 3. obrestovanje: višina obrestne mere je odvisna od časa vezave in znaša za sredstva, vezana: - do 30 dni - od 31 do 90 dni - od 91 do 180 dni -od 181 do365 dni - od I do 2 let - nad 2 leti od 4 do 6 % letno T(D) + 1,0% letno T(D) + 2,0 % letno T(D) + 2,5 % letno T(D) + 4,0 % letno T(D) + 5,0 % letno Ohranjanje realne vrednosti deponiranih sredstev vam zagotavljamo ali v višini temeljne obrestne mere (T) ali v skladu z rastjo srednjega tečaja tuje valute po tečajnici Banke Slovenije (D), medtem ko je realna obrestna mera nespremenljiva za dogovorjeni čas deponiranja. Možnosti, da prosta denarna sredstva donosno in varno naložite, je več, zato vas vabimo, da nas pokličete na telefonski številki 063/ 854-301 ali 854-323 ali se pri nas osebno oglasite v Sektorju zakladništva. Ne pozabite denar nagrajuje tistega, ki zna ravnati z njim! banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Zeleni so se pritožili zaradi dodelitve mandatov DeSuSu (Viktor Potočnik) in nestrankarskemu kandidatu Vladimirju Videmšku. Prva seja novega mislinjskega sveta Že januarja o proračunu in investicijah Na novemberskih lokalnih volitvah je v občini Mislinja svoj glas za občinske svetnike in župana oddalo 2324 volilcev. Izmed treh kandidatov za župana je daleč največjo podporo dobil dosedanji župan, nestrankarski Mirko Grešovnik, saj ga je podprlo kar 64 in pol odstotka volilcev. V ponedeljek popoldne so se na prvi seji zbrali vsi novoizvoljeni svetniki in župan. Prvo sejo sveta občine Mislinja, ki ga sestavlja 14 svetnikov, je vodil najstarejši novoizvoljeni svetnik Franc Tovšak, kije bil imenovan tudi za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ta je obravnavala poročilo o volitvah članov občinskega sveta in župana ter vsem novoizvoljenim svetnikom in županu Mirku Grešovniku potrdila mandate. V naslednjih štirih letih bodo svet občine Mislinja sestavljali: Anton Gašeper, Tilka Prevolnik in Franc Jamnikar iz Desusa, Leopold Prevolnik, Rado Jeromel in Zdravko Pogorevc iz LDS, Ivan Krenker iz Združene liste, Mirko Tovšak in Dominik Javornik iz SLS, Marko Smrtnik iz Slovenske nacionalne stranke, Franc Tovšak in Andrej Lušnic iz SDS ter Peter Tovšak in Ivan Jovan iz SKD. Mandati so bili potrjeni brez pripomb. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli sklep o začasnem financiranju javne porabe v občini. To sedaj zagotavlja normalno delovanje občine do sprejetja proračuna, ki ga bodo, po besedah župana, obravnavali že na januarski seji. Ta je v svojem predstavitvenem govoru poudaril, da bodo nadaljevali zastavljeno delo, o prioritetah pri nadaljnih investicijah v naslednjem štiri letnem obdobju pa bodo prav tako spregovorili na januarski seji, ko bodo obravnavali tudi spremembo statuta občine, ki jo predvideva nov Zakon o lokalni samoupravi. ^Pogovor s predsednikom uprave Gorenja Jožetom Staničem Dobro delo je porok uspeha Po pretresih, ki so jih v Gorenju doživljali v začetku tega desetletja, postaja to podjetje znova vse bolj uspešno, ne le na domačem, ampak predvsem na svetovnem trgu, kamor prodajo večino proizvodnje. O letošnjem delu in načrtih, ki jih bodo popeljali v novo tisočletje, smo se pogovarjali z njihovim predsednikom uprave Jožetom Staničem. * Do konca leta je le še nekaj delovnih dni. Verjetno že lahko ocenite, kakšno je bilo to leto za delavce Gorenja? STANIČ: "Leto 1998 zaključujemo zadovoljni. Prodali bomo za deset odstotkov več izdelkov kot lani in tudi finančni rezultat bo za toliko presegel lanske številke. Seveda pa to leto ni bilo takole enostavno, kot se sliši v navedenih številkah. Boj za trg je vsak dan težji, težko je ohraniti že osvojenega tržišča in še težje pridobiti nova. A tako je in še težje bo v prihodnje, zato se z doseženim v Gorenju nikoli ne zadovoljimo, ampak vedno znova mislimo naprej. Tudi v tem času skrbno načrtujemo aktivnosti za prihodnje leto. Tu pa naj kar povem, da tako velikih skokov, kot smo jih dosegali zadnja leta in tudi letos, ne načrtujemo več. Že petodstotni dvig proizvodnje, ki smo si ga zastavili za prihodnje leto, je optimističen." * Veliko pozornosti namenjate dvigu kakovosti, in to na vseh ravneh STANIČ: "Brez tega preprosto ne gre. Za sisteme, ki smo prisotni na svetovnem trgu, je to nuja in brez certifikatov kakovosti ISO 9001 v prihodnjem stoletju sploh ne bo več šlo. Večina podjetij, ki sestavljajo sistem Gorenja si jih že pridobila ali pa so tik pred sprejemom. V Gorenju Gospodinjski aparati pa se s tem nismo zadovoljili. Zadali smo si še en, še nekoliko višji cilj, osvojitev certifikata ISO 14.000, ki ga ima v Sloveniji samo nekaj podjetij. Prepričan sem, da bomo že v prihodnjem letu izpolnili vse predpisane zahteve za pridobitev tega certifikata." Kam pa umeščate v svojih razvojnih vizijah svoja hčerinska podjetja? STANIČ: "Tudi na tem področju dajemo prednost tržnim zakonitostim. Kot veste, imamo hčerinska podjetja različnih tipov, takšna, ki delajo neposredno za osnovno dejavnost, torej belo tehniko, se ukvarjajo z nabavo, distribucijo... Potem so tu podjetja, ki proizvajajo različne komponente za nas in tudi za druge naročnike; pa podjetja, ki skrbijo za družbeni standard... Do vseh teh hčera nismo prav nič usmiljeni. Prilagajati se morajo trgu, povečevati produktivnost, zniževati stroške. Nekako smo jim tudi postavili pogoj, da morajo v določenem času dve tretjini proizvodnje prodati na zunanje trge. Tista hčerinska podjetja, ki pričakovanj ne bodo izpolnila, se bodo pač morala osamosvojiti. Upam, da takšnih, ki bi morala prenehati delovati, ne bo." Sliši se, da z novim letom Gorenja Servisa ne bo več ? STANIČ: "Res je in vse aktivnosti tečejo po začrtanem programu. Osnovno dejavnost servisa priključujemo kot močan profitni center Gospodinjskim aparatom, maloprodajo hčerinskemu podjetju Gorenje Trgovina, nekatere neperspektivne programe pa smo ukinili ali pa jih še bomo." Pomeni to tudi odpuščanje delavcev? STANIČ: "Ta reorganizacija ne prinaša tako strašnih posledic, kot morda zgleda na prvi pogled. Kot sem rekel, smo jo zastavili že pred dvema letoma, in jo na nek način tudi že začeli uresničevati. To pomeni, da odpuščanja delavcev ne predvidevamo, seveda pa bodo potrebne kakšne premestitve. Upam, da bomo za vse našli delo znotraj sistema Gorenja. Če ne takoj, pa v nekaj mesecih." Zakaj ste se pravzaprav odločili za ta korak? STANIČ: "Ta kolektiv je imel nekoč davno zelo dobre rezultate, bili so bogati in očitno so ocenjevali, da jih razpad velikega jugoslovanskega trga ne more prizadeti. V času, ko smo v Gorenju GA že pripravljali sanacijske programe, ko smo "stiskali" na vseh področjih, so bili v Servisu še vedno optimisti in takratnemu vodstvu tega nismo uspeli razložiti. No, vseeno lahko rečem, da smo zdaj zadeve razrešili brez večjih pretresov." Izjemno velik in heterogen kolektiv vodite. Kako vam uspeva držati v rokah vse niti? STANIČ: "Težko je na to odgovoriti. Debele knjige so napisane na to temo, mnogi sicer v njih prodajajo tudi prazne bučnice. Ne morem trditi, da držim res vse niti v svojih rokah. Jih pa skušam, in sicer tako, da imam okoli sebe ljudi, ki jim zaupam in za katere sem prepričan, da tudi oni zaupajo meni. Sicer pa mislim, da je pri vodenju tako velikega sistema pomembno, da se človek ne izgubi v podrobnostih. Dosti mi pri vodenju pomaga, da sem človek proizvodnje, da sem se z Gorenjem srečal najprej iz zornega kota takratnega Commerca, ki je skrbel za nabavo, prodajo in zunanja podjetja." Ljudi iz tega okolja gotovo zanima zlasti to, ali bo Gorenje v prihodnje ohranjalo sedanjo zaposlenost? STANIČ: "Tudi na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Odgovor se skriva v tržni zakonitosti, ki jo vedno znova poudarjam na vsakem koraku. Vse je odvisno od tega, ali bomo dobro delali, zviševali produktivnost in povečevali prodajo ter zniževali stroške. To zahteva od nas svetovni trg, ki je neizprosen. Na njem se ohranjajo tisti, ki vse to zmorejo, drugi pa enostavno odpadejo. Delavci Gorenja smo zahteve svetovnega trga zadnja leta uresničevali in tudi dosegali dobre rezultate. Tudi načrti za prihodnje leto so optimistični in seveda ne napovedujejo kakšnega odpuščanja delavcev. Tudi za to trditev pa velja - tako bo, če bomo dobro delali, sicer pa se vse lahko v trenutku spremeni." Za Gorenje že dolgo pravimo, da je del svetovnega trga. Kaj pomeni za vaš sistem približevanje in vključitev v evropsko unijo? STANIČ: "Tako kot za Slovenijo, tudi za Gorenje ne pomeni to nič pozitivnega. To pomeni le, da nas evropska unija ne bo diskriminirala, torej nas bo spuščala na svoje trge. Tu pa seveda veljajo tržne zakonitosti. Nobenih prednosti, nobenih ugodnosti nihče ne priznava... Seveda pa bo lažje tistim, ki smo na teh trgih že uveljavljeni in nas torej poznajo. To Gorenje vsekakor je." Lastninski odnosi so se spremenili. Gorenje je olastninjenoJeseni ste imeli prvo skupščino novih lastnikov. Kako se znajdete v novih razmerah? STANIČ: "Z novimi lastniki delamo predvsem preko nadzornega sveta, sodelovanje pa ocenjujem kot uspešno. Ravno zdaj pripravljamo plan za prihodnje leto, ki naj bi ga nadzorni svet obravnaval in potrdil še pred koncem leta." Vaše delnice že kotirajo na borzi. Ni njihova višina nekoliko podcenjena ? STANIČ: "Je. Tako ocenjujejo tudi strokovnjaki, ki se spoznajo na borzno poslovanje. Sicer pa je padanje in dvigovanje vrednosti delnic paralelno s tako imenovanim slovenskim borznim indeksom, oziroma lahko trdim, da stoji naša delnica celo nekoliko trdneje od tega indeksa. Sicer pa moram reči, da smo v Gorenju zadovoljni z vrednostjo in prometom naših delnic, ki so po vrednosti prometa druge na odprtem trgu, kjer kotirajo." Pa vaše želje v novem letu. STANIČ: "Dobro in uspešno delo. Le to daje rezultate in dovolj trdno prihodnost. Članom kolektiva in tudi drugim prebivalcem Šaleške doline pa seveda obilo uspehov in trdnega zdrav- ja-" ■ Mira Zakošek Jakob Filač iz Gornjega Grada Rojen v gostilni in zanjo Gostišče Pri Trobeju pryetno polepša pogled popotniku pred vstopom v ožje središče starodavnega Gornjega Grada. In ga lepša že precej več kot stoletje, saj so se v tej hiši po izročilu že od nekdaj ukvarjali z gostinstvom. Kaj je torej ostalo Jakobu Filaču, ko je od mame prevzel posel? Rojen je bil v tej hiši in rojen je bil prav zanjo, napotil se je v gostinsko šolo in nato v hotelsko, kjer je bil najboljši med vsemi. Pri Trobejevih bo gostinstvo ostalo v rodu, to je že dolgo jasno. Dva sina in hčerko ima Jakob, ali Jaka, ker mar- Območna obrtna zbornica Velenje Spodbudni rezultati VELENJE - Od 20.500 vseh zaposlenih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je - po podatkih Območne obrtne zbornice Velenje - v obrti zaposlenih 1845 delavcev ali 9-odstotkov. Med njimi je 845 obrtnikov, ostali so delavci zaposleni pri njih. Lani so ustvarili 9,8 milyarde tolarjev prihodka, od tega je znašal dobiček milijardo SIT ali 10-odstotkov. Podjetniška akumulacija je dosegla kar 16,6 odstotka (1,6 milijarde SIT). Zanimiv je še podatek o prihodku na zaposlenega: ta naj bi znašal 5.300.000 SIT. Po strukturi obrti daleč prednjačijo storitvene dejavnosti (479), za polovico manj (241) je proizvodnih. Med storitvenimi je na prvem mestu gradbeništvo (179), nato prevozi stvari in oseb (112). Pri proizvodnih dejavnostih se največ nosilcev obrti ukvarja s proizvodnjo kovinskih izdelkov (74), za polovico manj je obdelovalcev lesa in izdelovalcev proizvodov iz lesa ter elektro opreme. Z gostinstvom in osebnimi storitvami (frizerstvo, kozmetika, fotografi...) pa naj bi se v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ukvarja 121 obrtnikov. mtP sikdo to bolje razume, in vsi so gostinci. Prav je tako, še bolj Prav pa je povedati, da brez neprecenljivega prispevka žene Stanke v minulih desetletjih tudi ne bi šlo. Dobra tri desetletja se Jaka ukvarja z gostinstvom in turizmom in se bo še kar naprej. Presneto žal mu je, da je v nekem obdobju zanemaril gostinstvo in se ubadal z ribezom. Posebnih učinkov to ni rodilo, razen dejstva, da je takrat še gostilna stopicala na mestu, ni se širila in napredovala v tem ali drugem oziru. Pa je to nadoknadil, nekajkrat obnavljal in širil lokal, nazadnje pred dvema letoma, in danes ima 160 sedežev in 25 postelj, torej imajo po novih medlih pri Trobejevih gostišče, razlika do gostilne je namreč očitna. "Če so gostinci vsi trije otroci, potem je dobro, da jim zagotovim delo in zaslužek, da imajo perspektivo vsak zase, sem razmišljal pred leti in se odločil za nakup nekdanjega hotela Slovan na Vranskem. To se je zgodilo pred šestimi leti, štiri leta sem ga obnavljal, dobro polovico kredita sem tudi že odplačal, zdaj pa že dve leti pridno poslujemo. Tam je "glavni" mlajši sin, starejši doma v Gornjem Gradu, sam pa vse skupaj usklajujem. Seveda je na Vranskem le enota moje firme, njen sedež je seveda v Gornjem Gradu, za Vransko pa načrtujemo še nočitvene zmogljivosti," pravi Jakob ali Jaka in pri tem poudari, da je v firmi skupnol6 zaposlenih, kar je najbrž največ med zasebnimi gostinci v obeh dolinah, če morda odštejemo oba hotela. Pa to seveda ni prišlo kar tako, samo od sebe, in je po eni plati čudno, da je prišlo. Jakob Filač je bil namreč v vseh desetletjih v Gornjem Gradu zraven povsod, kjer je bilo sploh mogoče. Pri gasilcih od mladih nog do dolgoletnega predsednika društva, pa pri civilni zaščiti, Rdečem križu, turističnem društvu, bil je predsednik krajevne skupnosti in v minulih štirih letih predsednik občinskega sveta; to najbrž še ni vse, je pa dovolj. Dovolj za drugo plat, saj je prepričan, da gostinec v domačem kraju pač ne more uspeti na daljši rok, če ni vpet v vse pore njegovega vsakdanjika. Je pa seveda tu še tretja plat, brez katere uspeha ne bi bilo. Ko je posedal na sejah in se ukvarjal z vsem mogočim, je bila z gosti žena Stanka. Pa ni sejal le v domačem kraju, saj je že vsa desetletja Jakob Filač: "Kar korajžen moraš biti, če želiš uspeti" vključen v delo sedaj območne obrtne zbornice, je njen podpredsednik, predvsem pa gonilna sila sekcije gostincev, da ne bi naštevali še "sedežev," ki jih ima v organih zbornice na republiški ravni. "Velik premik se je zgodil v zadnjem obdobju. Le prispodoba: v prejšnjem sistemu je zakon dovoljeval 70 kvadratnih metrov poslovnih površin, toliko imamo pri nas samo sanitarij. Korajžen si moral biti v tistih časih, da si si drznil razne širitve. Vendar je bila to le prostorska omejitev, ostale so bile še bolj nedoumljive. Nismo smeli zaposlovati, že en delavec je bil naglavni greh, obrtniki na sploh nismo imeli urejenega statusa, več kot vprašljivo je bil socialno in pokojninsko zavarovanje. Imeli smo in še imamo sklad za vzajemno pomoč, ki pa ni imel zakonskih osnov in možnosti ustvarjanja kapitalske rezerve za svoje člane. V zadnjih letih je tako zašel v hude težave, kipa jih v organih sklada želimo in hočemo premostiti. Želimo, da država prizna sklad za naš prvi socialni in zavarovalni sistem, kije nekoč prvi in edini dajal obrtnikom pokojnino. Seveda je pri skladu nastala velika luknja, zato smo pripravili predlog zakona, na podlagi katerega bi država v naslednjih letih to luknjo zapolnila. Sami smo že spremenili skladova pravila, zaradi varčevanja smo se morali odločiti za slabšo odmero pokojnin, upamo in želimo pa, da bi s sprejetjem tega zakona v dveh, treh letih povrnili zaupanje obrtnikov v sklad, ki ga mora hkrati država priznati kot tretji steber današnjega sistema zavarovanja," razmišlja Jakob Filač. Ujp Novoizvoljeni župani občin Volitve so za nami! V mestni občini Velenje so volili le enkrat, saj si je aosedanji župan Srečko Meh že v prvem krogu zagotovil dovolj veliko večino. Šoštanjski in šmarški župan sta se morala meriti v drugem krogu, še naprej pa uživata med volilci največje zaupanje. Šoštanj vodi še naprej Bogdan Menih, Šmartno ob Paki pa Ivan Rakun. Šaleška dolina je torej dobila tri dosedanje župane. T\idi v Gornji savinjski dolini je v županskih krogih ostalo kar nekaj znanih obrazov. To so Mirko Zamernik, župan Luč, Anka Rakun, županja Ljubna, Toni Rifelj, župan Gornjega grada, Ivan Purnat, župan Nazarij. Novega župana pa imajo v Mozirju, to je Jože Kramer in seveda v novoustanovljeni občini Solčava, vodijo Vojko Klemenšek, Predstavljamo tudi župana novooblikovanih sosednjih občin Žalec, to je Lojze Posedel, Polzela Ljuba Žnidarja in Braslovč, Dušana Goričarja. Bogdan Menih, župan Šoštanja Gradnja nadomestne osnovne šole "V občini Šoštanj bomo nadaljevali program, ki smo si ga postavili, a ga doslej še nismo končali, v prvi vrsti je to oskrba vseh delov občine z zdravo pitno vodo in sprotno vzdrževanje ter obnova cest. Med ekološkimi projekti bo v ospredju izgradnja toplifikacijskega in kanalizacijskega omrežja. Posebna skrb bo veljala pripravi vsega potrebnega za gradnjo nove osnovne šole v Šoštanju, prenovi kulturnega doma in trga Bratov Mravljakov ter nadaljevanju stanovanjske izgradnje. V občini Šoštanj bi končno radi prišli do dolgoročnega prostorskega plana, ki bo podlaga za bolj živahno naložbeno dejavnost v občini." Jože Kramer, župan občine Mozirje: Še boljše delo občinske uprave! "Novo izvoljeni občinski svet se je že sestal opravil nujne postopke in opredelil prve naloge novega obdobja, čisto prva pa bo določitev in potrditev komisij in odborov občinskega sveta. Na boljše temelje bom skušal postaviti delo občinske uprave in jo organiziral tako, da bo pokrivala vsa področja, za katera skrbi občina. Druga naloga je sprejetje zaključnega računa in hkrati proračuna za prihodnje leto. Zelo hitro moramo pristopiti k izdelavi celostnega razvoja podeželja in uresničiti projekt ureditve prometa v trgu Mozirje. Seveda bomo nadaljevali z že začetimi nalogami, ki sta jih opredelila prejšnji občinski svet in občinska uprava, med najpomembnejše pa sodi izdelava prostorskih načrtov za našo občino. Sreče in zdravja želim vsem v letu 1999." Mirko Zamernik, župan občine Luče: Smelo gremo naprej! "Visok odstotek glasov je zame veliko priznanje za moje dosedanje delo in delo občinskega sveta, hkrati je tudi velika obveza za vse, ki smo bili izvoljeni. Pri bodočem delu smodnika gotovo ne bomo odkrili, nadaljevali bomo na podlagi štiriletnih izkušenj in dosežkov, spoprijeli se bomo z novimi izzivi in z njimi skušali zagotoviti čim lepši vsakdanjik za nas vse. Z nastankom nove občine Solčava je nova tudi občina Luče, v obeh pa smo soglasni, da raz-meija takoj uredimo in odnose postavimo na dobre temelje, ki bodo zagotavljali dobre sosedske odnose.. Do sprejetje proračunov smo se že dogovorili za ločeno financiranje. Seveda vsem občanom voščim lepe praznike, v letu 1999 pa čim več uspehov in sreče." Vojko Klemenšek, župan občine Solčava: Z občani z roko v roki! "Z začetkom delovanja nove in samostojne občine Solčava nas čakajo tudi začetni opravki, upam in želim, da bi jih čim hitreje in čim bolj uspešno premostili. Naš občinski svet in mene osebno najprej čaka dokončanje že začetih nalog, kot so pitna in požarna voda, cesta na Pavličevo sedlo in odprtje tega mejnega prehoda. Nadaljevali bomo napore za izgradnjo centra za obšolske dejavnosti, za posodobitev ceste proti Podolševi, dokončna ureditev avtobusnih postajališč in male hidroelektrarne, pa kabelska televizija in še kaj. Moja največja želja je čim boljše sodelovanja z občani, sosedi in širšo okolico, vsem občanom, bralcem in ustvarjalcem Našega časa pa želim prijetno praznovanje božiča in uspehov polno leto 1999." Ivan Rakun, župan občine Šmartno ob Paki Prisluhnil bom vsakemu občanu "Moje delo v naslednjih štirih letih naj bi bilo delo, ki bo temeljilo na pristnih odnosih z občani. Vsak trikrat na teden bom uradoval zanje in prisluhnil vsakemu osebno. Od odborov in komisij bom zahteval dobro in marljivo delo, upošteval njihove sklepe in pripombe. Od uprave prav tako pričakujem, da bo svoje delo opravljala učinkovito in tekoče. Tvorno sodelovanje vseh mora obroditi željene sadove tudi pri reševanju posameznih vprašanj z ustreznimi republiškimi ministrstvi." Anka Rakun, županja občine Ljubno: Zda( je na vrsti resno delo! "Samo še leto 1999 nas loči od vstopa v tretje tisočletje. To leto bom izkoristila za "gradnjo" prijaznih odnosov v zadovoljstvo vseh občank in občanov. Za uresničitev teh ciljev bom potrebovala veliko pozitivne energije, ki jo bom še naprej črpala v prvi vrsti od svetnikov in sodelavcev in od vseh prebivalcev naše občine, za katere rada rečem, da so moje " devize." Veliko lepih besed smo izrekli pred volitvami, sedaj nas čaka resno delo. Nadaljevali bomo z že začetimi nalogami in sprejeli nove, ki bodo skladne z začrtanim programom. Teh seveda ni malo na najrazličnejših področjih našega dela in življenja. Vsem občankam in občanom in vsem bralcem vašega časopisa želim v letu 1999 zdravja, miru, sreče in utrjevanja družinskih ter prijateljskih vezi." Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad: Zastavljeno bomo dosegli! Na podlagi spremenjene zakonodaje bomo župani poslej vodili tudi delo občinskih svetov. V naši občini smo ustanovno sejo brez težav spravili pod streho, prvi občutki so dobri in upam, da bomo tudi v bodoče dobro sodelovali. Cilj in želja vseh svetnikov in župana je, da se naša občina razvija in doseže uspehe na vseh področjih. Glede na to, da je bilo sodelovanje med svetom in mano v preteklem obdobju zelo dobro, takšno sodelovanje pričakujem tudi v bodoče. Morebitna nesoglasja bomo reševali z dogovori in s tem dosegli, da bomo večino energije usmerili na pozitivne rešitve, ki se bodo odražale v hitrejšem razvoju naše občine, vsem želim obilo zdravja, sreče in uspehov v letu 1999. Ivan Purnat, župan občine Nazarje: V ospredju je osnovna sola! "Veliko dobrih in koristnih izkušenj smo nabrali v minulih štirih letih in te zagotavljajo uspešno delo tudi v bodoče. Volivke in volivci so svoje povedali, na nas je, da opravičimo zaupanje. Priložnosti bomo imeli veliko, saj v vseh treh krajevnih skupnosti želja in potreb ne manjka. Prva naloga je seveda, da do začetka naslednjega šolskega leta dokončamo gradnjo nove osnovne šole s telovadnico. Dela hitro tečejo in ni razloga, da te največje naložbe v zadnjih letih ne bi uspešno sklenili. Popolna osnovna šola, prav tako glasbena šola, bosta otrokom veliko pomenili, izjemna pridobitev pa bosta tudi za Nazarje in občino v celoti. Naj zaželim vsem občanom in občankam lepe bližnje praznike, v letu 1999 pa veliko uspehov, ^reče in zdravja." Srečko Meh, župan mestne občine Velenje Velenje je in mora ostati mesto priložnosti " Podpora moji izvolitvi je tudi podpora mojemu dosedanjemu delu in pravilnosti začrtanih usmeritev. Nadaljevali bomo skupaj, je bilo moje volilno geslo in tako sem tudi mislil. Prav zato bom skušal v mestnem svetu dogovoriti štiriletni program aktivnosti, ki mora biti odraz naših skupnih želja. Skrbno moramo začrtati nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, ob tem pa najprej poskrbeti za najosnovnejše komunalne dobrine. Pomembne naloge nas čakajo na področju izobraževanja, od osnovnega do visokošolskega, kulture in športa, ki ga moramo še bolj usmeriti v množičnost. Že zdaj se lahko pohvalimo z zdravim gospodarstvom in relativno nizko brezposelnostjo, z odpiranjem novih delovnih mest tudi na področju turizma, pa moramo dati še več priložnosti mladim strokovanjakom, da se bodo po končanem izobraževanju vračali v to okolje. Velenje je in mora ostati mesto priložnosti! Štiridesetletnica sodobnega Velenja, ki jo bomo obeležili prihodnje leto, naj bo priložnost, da se na vseh področjih še bolj povežemo in začrtamo še uspešnejši nadaljnji razvoj." Lojze Posedel, župan občine Žalec Slabo skupaj izboljšajmo "Kar je dobrega naj ostane, kar je slabo, skupaj izboljšamo." Takšno je bilo moje kratko sporočilo kandidature v predvolilnem času. Na tem bo torej temeljilo moje delo v novi občini Žalec. Na volitvah rtie je sicer podpiralo pet političnih strank, vendar bom deloval kot nestrankarski župan, ki bo v občinskem svetu enakopravno in korektno sodeloval z izvoljenimi svetnicami in svetniki. Dobro vodenje občine bo možno le, če se bomo vsi skupaj trudili za skupne cilje." Ljubo Žnidar, župan občine Polzela Dobri sodelavci, trdni temelji "Čaka me težko in odgovorno delo, opravljam pa ga bom poklicno. Takoj bom izbral dobre sodelavce, ki mi bodo pomagali, da bomo zastavili razvoj nove občine na dovolj trdnih temeljih, in da bomo lahko pristopili k aktivnostim, ki jih bodo od nas zahtevali občani, roki za izvedbo načrtovanih nalog in podobno. V načrtovano delo in tudi sicer nameravam pritegniti vse svetnike, prav tako stranke, kajti le s skupnimi močmi bomo kos nalogi, kot je zadovoljstvo vseh, ki v občini Polzela delamo ter živimo." Dušan Goričar, župan občine Braslovče Odgorno in resno delo "Pričakujem, da se vsi izvoljeni zavedamo odgovornosti, in da bomo izpolnili obljube, ki smo jo dali volivcem in volivkam. Med njimi so pridobitev ustreznih prostorskih aktov, ki bodo pripomogli k hitrejšemu razvoju podjetništva in obrti, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti ter s tem k odpiranju novih delovnih mest. Gospodarsko močna občina je predpogoj za razvoj negospodarskih dejavnosti, kot so šolstvo, kultura, šport. Verjamem v svetnike, zato od njih pričakujem odgovorno in resno delo. Dnevi do 1. januarja, ko naj bi delo v novi občini normalno steklo, pa bodo zame dnevi, v katerih si bom prizadeval za konstituiranje občinske uprave z vsemi potrebnimi organi in akti." ■ tp, jp, mkp Luče ob Savinji Obisk v Železni Kapli Predstavniki občin Luče in Kamnik z županoma Mirkom Za-mernikom in Tonetom Smolnikarjem na čelu so obiskali Železno Ka-plo na avstrijski strani meje in s tem tokratnim gostiteljem in županu dr. Petru Haderlappu vrnili obisk izpred nekaj mesecev. Udeležili so se slovesne otvoritve novega termalnega zdravilišča, v pogovorih z gostitelji pa so se dogovorili za skupne napore pri krepitvi preko-mejnega sodelovanja. Sem sodi tudi posodobitev ceste iz Podvo-lovljeka do Kranjskega raka in naprej proti Črnivcu, ki je najkrajša povezava med gornjim delom Zgornje Savinjske doline in Kamnikom. Odločen ne Lesnikovemu sedlu Usoda mednarodnega mejnega prehoda na Pavličevem sedlu se znova vse bolj oddaljuje tako želenem razpletu. Ministrstvi za okolje in prostor ter za promet in zveze sta v odgovoru na avstrijski predlog, da bi prehod s Pavličevega prestavili na precej višje ležeče Le-snikovo sedlo, jasno povedali, da je to za Slovenijo nesprejemljivo. Prvič zaradi okoljevarstvenih razlogov, saj bi bil to ogromen poseg v naravno okolje Matkovega kota, drugič pa bi bilo to za 370 milijonov tolarjev dražje. To pa je velikokrat višji znesek kot je odškodnina kmetu Pavliču, na katero se izgovarjajo Avstrijci. Na potezi je torej spet slovensko zunanje ministrstvo. ■ JP Le kakšno figo je držal v žepu koroški deželni glavar dr. Christoph Zernatto (desno), ko je skupaj s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom "odprla" mejni prehod na Pavličevem sedlu in mu veselo nazdravila? Državni otroški parlament v Ljubljani Želja, da bi se sestali večkrat Na letošnjem nacionalnem otroškem parlamentu, kije bil 7. decembra v parlamentarni dvorani državnega zbora v Ljubljani, je sodelovalo 7 osnovnošolcev iz Doline. Mladi so razpravljali na temo "Otroci in mediji", Salečani pa so posredovali vsem svojim prijateljem zaključke, zahteve in pobude iz Medobčinskega parlamenta, ki gaje Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje organizirali v začetku meseca novembra. Sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač je o tem povedala: "Naše zahteve so bile v dobro sprejete, ker naši otroci razmišljajo podobno kot vsi slovenski otroci. Povedali so, kaj vse si želijo pri slovenskih medijih, da se bodo lahko kaj novega naučili, pridobili nova znanja in jim bo v prostem času veliko lepše." Med drugim so povedali, da si na TV želijo več dokumentarnih oddaj popoldne, več oddaj za mlade, manj oglasov, da je preveč filmov z nasilno vsebino, spolnostjo... Tisk se jim zdi predrag, v njem je preveč reklam, knjige bi morale biti cenejše, v tisku je preveč razlag... Otroci veliko poslušajo lokalne radijske postaje, otroške oddaje na nacionalnem radiu se jim zdijo na sporedu ob nepravem času, želijo si posebne oddaje za mlade, več glasbe po njihovih željah, izobraževalne oddaje o najstniških problemih..." Mladi parlamentarci so podali pobudo, da bi se sestajali večkrat, ne le enkrat letno. Konkretnega zaključka o tem niso sprejeli, Kovačeva pa meni: "Verjetno bomo odrasli morali razmišljati v tej smeri, ker je to vendarle apel, da srečanj in časa, ko mladim prisluhnemo odrasli, primanjkuje." ■ bš Gornji Grad Prihodnje leto dva nova mosta Odpravljanje posledic novembrskih poplav je tudi v občini Gornji Grad terjalo veliko naporov in sredstev. Največ preglavic je povzročil plaz v Kanolščici, kije od doline odrezal pet višinskih kmetij. Strokovnjaki so ugotovili, da bi bila sanacija predraga, zato so se na tem delu lotili izgradnje novega cestnega odseka in že pred časom prizadete kmetije povezali z dolino. Drugi največji zalogaj je porušen most preko Drete na Kropi, ki še vedno ne omogoča prevoznosti ceste med Bočno in Gornjim Gradom. V dogovoru z Direkcijo za državne ceste Republike Slovenije so v teh dneh začeli postavljati vojaški most, ki je celo angleškega porekla in bo postavljen najkasneje do božiča. To je seve- Srečanje s prostovoljko Mojco Vah "Vsaka izkušnja te bogati" Približno 100 dijakov in dijakinj Šolskega centra Velenje se vsako leto vključi v prostovoljno delo. Veliko med njimi, žal na ta način izpolni obveznosti do zahtev glede prostih izbirnih vsebin. Precej manj pa se zanj odločili zaradi dejavnosti same in tistih, ki so jim namenjene. Gimnazijka Mojca Vah je zagotovo med to peščino zagnanih. Zanjo je prostovoljno delo izkušnja, ki plemeniti in bogati njeno življenje, je med drugim razmišljala ob letošnjem dnevu prostovoljcev, 5. decembru. "Res delam s srcem. Namesto, da svoj prosti čas zabijem za kaj nepomembnega, ga namenim ljudem, ki mojo pomoč potrebujejo in jo tudi sprejmejo. Na začetku je bilo to delo z begunskimi otroki, nato v romskem taboru v Prekmur-ju, za mano je prav tako že izkušnja z gluhonemim fantkom. Lani sem se pridružila vzgojiteljicam v vrtcu in spoznala vse oblike vzgojno- Mojca Vah: "Tudi ko bom študentka se bom rade volje vključevala v prostovoljno delo." varstvenega dela. Pravzaprav sem se zaradi otrok, s katerimi zelo rada delam, pridružila prostovoljcem na Šolskem centru v Velenju. V tem šolskem letu smo se odločile za zbiranje pomoči za socialno ogrožene otroke in mladostnike. Akcija nam ni uspela. Med dijaki Centra in profesorji ni bilo nikakršnega odziva. Sedaj naj bi pripravile igrico, vendar pa imam tokrat za kaj takega zelo malo časa. Pred mano je namreč zrelostna preizkušnja -matura," nam je povedala Mojca. Po vsaki aktivnosti se je počutila bolj plemenito. Tudi takrat, kadar je komu morebiti v trenutkih druženja pregnala občutek osamljenosti, mu s toplo besedo, lepimi mislimi pomagala polepšati dan. Plemenito delo je še kako ugodno vplivalo nanjo. Pravi, daje - odkar se ukvarja s prostovoljnim delom - pridobila več samozavesti, sicer bi ji še danes precej globlje segli do srca spogledljivi pogledi nekaterih sošolcev in sošolk, neprimerne kritike in podobno. "Veliko novih prijateljev, znancev spoznaš na ta način. Ker je to zelo odgovorno in naporno delo, ne bi bilo slabo, če bi bilo ponekod pri izvajanju dejavnosti malo več nadzora." Mojca je zadovoljna, ker delujejo organizirano. Ni pa ji prav nič po volji, kar prostovoljke skupaj ugotavljajo, daje začetna zagnanost na tem področju na Šolskem centru pošla, in da njihovih prizadevanj povsod v okolju ne cenijo tako kot si to zaslužijo. Starši so jo na samem začetku nekoliko gledali po strani, a kmalu spoznali, da punca to zmore. Sedaj jo podpirajo. Bo morebiti njeno prostovoljno delo vplivalo na odločitev o tem, kaj naj bi v življenju počela? "Se še odločam, kam me bo vodila nadaljnja pot. Razmišljam o socialni pedagogiki, kjer sem si prav s prostovoljnim delom že pridobila nekaj izkušenj. V mislih imam še sociologijo - ko-munikologijo. Prepričana sem, karkoli bom izbrala, mi bodo pridobljene izkušnje pomagale," je sklenila pogovor prostovoljka Mojca Vah. ■ tp KS Šmartno ob Dreti Gradnja vežice kasni V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti seje letošnjo pomlad iztekel krajevni samoprispevek, ki so ga v Šmartnem pet let prej izglasovali edini med takratnimi desetimi krajevnimi skupnosti v skupni občini Mozirje. Veliko so v tem času postorili, največjo nalogo referendumskega programa pa uresničujejo v tem obdobju. To je izgradnja nove mrliške vežice. "Denarne obveznosti je kra- jevna skupnost pravočasno poravnala. Za novogradnjo bomo porabili 16 milijonov tolarjev, od tega jih je občina Nazarje prispevala 5, seveda pa sem ni všteta notranja oprema, naj povem, da je bila najvišja ponudba na javnem razpisu kar 24 milijonov tolarjev, tudi brez opreme. Zal gradnja vsaj zaradi dveh razlogov kasni. Prvi je bila nepredvidena prestavitev vodovoda, kjer se je precej zapletlo, zaradi tega pa je izva- jalce prehitelo neugodno zimsko vreme, kar je drugi razlog. Naj dodam, da sedanje vežice, ki zaradi majhnosti že zdavnaj ni več ustrezala, ne bomo odstranili, ampak jo bomo namenili drugim potrebam pokopališke službe," pravi predsednik krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti Franjo Remic. Nalog, potreb in želja je v krajevni skupnosti seveda vedno dovolj, glede na finančne zmožnosti običajno kar preveč, čeprav so v Šmartnem ob Dreti deležni velike mere pomoči in razumevanja občine Nazarje. Posebej velikih dodatnih virov nimajo, zato se krepi mnenje, da ne bi bil odveč razmislek o morebitnem novem krajevnem samoprispevku, katerega podlaga bi moral biti zares tehten program. Samoprispevek bi namreč omogočil dodatne vire sredstev, kar bi preprečilo stopi-canje na mestu in zagotovilo hitrejši napredek. ■ 1P Ljubno ob Savinji Za otroke in invalide Že v naslednjih dneh bodo na Ljubnem ob Savinji začeli novo naložbo, ki bo posebej dobrodošla za otroke in invalide. Gre seveda za otroško zobno ambulanto, ki bo zadoščala tudi za potrebe občin Luče in Gornji Grad. Za ta namen bodo preuredili prostore nekdanjega laboratorija, odprli pa naj bi jo 1. marca. Ta pridobitev pa bo še bolj dobrodošla za invalide iz vse doline. Dejstvo namreč je, da v nobenem zdravstvenem domu zobozdravstvena ambulanta invalidom ni dostopna, na Ljubnem pa s tem ne bo težav. Hiše za vrtec niso odkupili Na Ljubnem že dve leti vlagajo veliko naporov v razširitev in posodobitev osnovne šole in vrtca, za kar so tudi izglasovali občinski samoprispevek. Letos so v zgornjem delu starega poslopja uredili tri učilnice in knjižnico in s tem končno zagotovili pouk v eni izmeni. Zdaj je na vrsti nadgradnja novejšega dela, kar bo zadostilo pogojem za devetletko, ostaja pa problem neustreznih prostorov otroškega vrtca. Ena izmed rešitev se je ponujala z odkupom večje stanovanjske hiše v središču Ljubnega, vendar so strokovnjaki ugotovili, da nikakor ni primerna, zato bodo vrtec razširili in posodobili poleg sedanjih prostorov v osnovni šoli. Pet milijonov za plazove Na področju občine Ljubno se že nekaj let soočajo s težavami zaradi zemeljskih plazov in udorov, stanje pa so dodatno poslabšale novembrske poplave. Sicer je občina že letošnjo pomlad na razpis prijavila sanacijo petih plazov, dobila paje 5 milijonov tolarjev za sanacijo dveh. S tem so odpravili problem na cesti proti Smrekovcu in rešili stanovanjsko hišo v bližini Ljubnega, ki jo je plaz resno ogrožal. ■ J P Svet KS Gorica še ni popoln Nadomestne volitve ob referendumu? VELENJE - Ob občinskih svetih so se v minulih dneh na prvih sejah sestali tudi novoizvoljeni sveti krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Na prvih sejah, na katere so bili vabljeni novoizvoljeni člani, so potrdili mandate in izvolili predsednike krajevnih skupnosti, na predlog predsednikov pa tudi podpredsednike. V Mestni občini Velenje le v eni krajevni skupnosti, in to Gorica, svet krajevne skupnosti ni polnoštevilen, ker v njej do po zakonu določenega roka v kandidacijskem postopku, ni prispelo zadostno število kandidatur. Svet krajevne skupnosti Gorica šteje 11 članov, izvoljenih pa jih je bilo 6. Zato bo občinska volilna komisija takoj, ko bo svet te krajevne skupnosti, ki pa se kljub temu lahko konstituira, sprejel ugotovitveni sklep, da svet ni polnoštevilen, pripravila rokovnik za kandidiranje dodatnih članov. Svet KS Gorica bodo z nadomestnimi volitvami poskusili dopolniti ob izvedbi referenduma v zvezi s TET 3, ki bo 10. januarja 1999. ■ mkp da začasna rešitev, saj so že začeli prve priprave na izgradnjo novega betonskega mosta, ki bo stal tik ob začasnem. Zdaj že zagotavljajo soglasja lastnikov zemljišč in iščejo potrebno dokumentacijo, zgradili pa naj bi ga prihodnje leto. To pa ni edini most, ki naj bi ga pridobili prihodnje leto. Drugi velik zalogaj je most preko Drete v središču Gornjega Grada, ki naj bi ga po predvidevanjih začeli graditi marca in ga zgradili v petih mesecih. Toplovod zamuja Sistema daljinskega ogrevanja v središču Gornjega Grada žal ne bodo zgradili v predvidenem roku. Najprej je zamudo povzročilo hudo deževje s poplavo, v prejšnjem tednu pa je svoje dodal hud mraz, zaradi katerega nekatera dela niso bila možna. Kljub temu se bo prvi del naročnikov na plin ogreval še letos, saj naj bi dela vendarle kmalu opravili, kotlarna pa bo po načrtih začela obratovati 20. decembra. ■ JP Brskanje po starih časopisih obudilo spomin na skakalnico Pripravi pečat Konec devetdesetih je bilo, ko je po Šaleški dolini dvigovala prah gradnja nove 75-metrske skakalnice ob velenjskem gradu. Najbolj glasno so proti njeni gradnji nastopali in protestirali Zeleni, ki so se v tistih časih bolj kot s politiko ukvarjali z naravovarstvenimi zadevami. Graditeljem niso očitali zgolj tega, dajo postavljajo brez dovoljenj in gradijo na črno, ampak so protestirali tudi zato, ker se jim pogled na velenjski grad v tihožitju z jeklenim ogrodjem skakalnice, ni več zdel prav nič dopadljiv. Skakalnica pa ni bila "sporna" samo zaradi tega, "sporni" so postali tudi tisti, ki so se kot skakalni "zanesenjaki" njene gradnje lotili. Javno tožilstvo je namreč za deset vpletenih leta 1989 zahtevalo preiskavo in potem spisalo obtožnico, v kateri jim je očitalo kaznivo dejanje zlorabe položaja odgovorne osebe po (takratnem) 133/11 členu KZ Republike Slovenije in kaznivo dejanje ponarejanja listin, ker naj bi skakalnico gradili iz materiala, ki bi moral biti po ob- stoječi dokumentaciji vgrajen v rudniške rove. S sodišča na sodišče Zadevo je dobilo v obravnavo velenjsko sodišče septembra 1992, od koder so jo naslednje leto prenesli v obravnavo na žalsko, ker je bil eden od obdolženih pred tem porotnik na velenjskem sodišču in se je s sodniki poznal. Zato, so rekli, ne bi bilo umestno, če bi Velenjčani obravnavali vse skupaj. Junija leta 1994 je bila razpisana prva obravnava na sodišču v Žalcu. Iz Žalca je potem po reorganizaciji sodstva in spremembi zakonodaje obtožnica romala na celjsko okrožno sodišče, kjer še danes spisi, težki kar nekaj kilogramov, up-ogibajo police. Po mnenju javnega tožilca, tako je rekel za Naš čas leta 1991, naj bi bila ta obravnava za tiste čase ena večjih zadnjih let, saj je imela samo obtožnica 60 strani. Dokumentacijo v zvezi s tem primerom pa so ■ ■ ■ ■ Odškodnine bodo letele v nebo Konec bo za sum in obtožbo, kajti obdolženi v tej zadevi najbrž niso vsa ta leta, ko so tako ali drugače čutili posledice ovadbe, plavali po juhi. Marsikdo od njih je bil zaradi tega že kaznovan po čisto človeški plati: bili so ožigosani, nekateri so ostali brez dela, enemu od njih je bila že leta 1989 zasežena večja količina deviz, ki jih do danes še ni dobil nazaj, nekateri od obdolženih so bili celo po nekaj mesecev v priporu ... Od te države bodo gotovo terjali "pomilostitev" tudi v kakšni bolj otipljivi (beri: materialni) obliki, kot je tista beseda: ZASTARANO in konec. In spet bomo davkoplačevalci tisti, ki bomo plačevali. Že leta 1993 se je eden od tistih, ki so jih zaradi "afere skakalnica" odstranili z delovnega mesta v pismih bralcev na straneh Našega časa spraševal: "Ali za vsem ne stoji mogočen režiser, ki deluje v zakulisju?" Mogoče je res stal, a filma ni posnel do konca. ■ Milena Krstič - Planine ZASTARANO kar dve leti obravnavali in pregledovali na izvedenstvu v Zagrebu, samo spis o tej zadevi ima več kot dva tisoč(!!)strani. Skakalnica bo vsak čas odfrčala! Danes, po tolikih letih, tolikšnem prahu in tolikšnem zaletu, kakšnih posledic za vpletene najbrž ne bo. Se več, ne bo se vedelo niti tega, ali so sploh krivi! Bi pa najbrž lahko pričakovali kakšno poledico (oprostite, posledico) za državo, ki crklja pravosodni sistem in dopušča, da obtožene spušča z zaletne steze kljub močnemu vetru. Samo še vprašanje meseca, največ dveh, po nekajletnem prelaganju spisov sem in tja in sklicevanju obravnav, na katerih ni bilo zdaj enega, zdaj drugega je, da zadeva absolutno zastara. Tam nekje februaija, bo nekdo nekomu naročil samo, vtisni žig: ZASTARANO. In če kdo misli, da bo s tem zadeve konec, se moti. S pomočnikom direktorja Banke Velenje Marjanom Jeričem smo se pogovarjali o EVRU - novi evropski valuti Evro prihaja tudi v Slovenijo Z novim letom bo v enajstih evropskih državah (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija), kjer skupaj živi 282 milijonov ljudi, stopil v veljavo evro - nova evropska valuta in v njej bodo opravljali tudi vse brezgotovinske finančne posle. Tako bo v prehodnem obdobju, do konca leta 2001, potem pa bodo omenjene države uporabljale tudi v gotovinskem prometu izključno evro. Na takšno poslovanje se morajo pripraviti tudi slovenske banke, saj opravi Slovenija več kot 70 odstotkov poslov s tujino ravno z omenjenimi državami. Vse to velja tudi za Banko Velenje in celotno bančno skupino Nove ljubljanske banke. 9 Zakaj uvajajo omenjene deleže skupno valuto? Marjan Jerič: "Evro kot nova skupna valuta je nastala predvsem iz dveh razlogov: kot odgovor na velika nihanja medvalut-nih razmerij znotraj EU in na močno konkurenco, predvsem ameriškega dolarja, japonskega jena in švicarskega franka. Tako bo z uvedbo evra nastalo eno najmočnejših gospodarskih območij in drugo največje denarno območje na svetu. Začenjajo se torej velike spremembe, ki bodo imele dolgoročne posledice tudi za Slovenijo. Pri uvedbi evra je določeno prehodno obdobje od 1.1.1999 do 31.12.2001, ko bo evro v omenjenih državah zakonito plačilno srestvo pri brezgotovinskem poslovanju, v letu 2002 pa pride z uvedbo bankovcev in kovancev do ukinitve vseh 11 nacionalnih valut članic EMU in evro bo postal edino zakonito plačilno sredstvo." e Kako ste v vaši banki pripravljeni na nove evropske finančne tokove? Marjan Jerič: "S prvim ja- nuarjem prihodnjega leta bomo na poslovanje v evru praktično v celoti pripravljeni. Bančna skupina Nove Ljubljanske banke, v katero je vključena tudi Banka Velenje, je pri tem upoštevala pravna določila sprejeta v Evropski monetarni uniji. Našim strankam bomo v triletnem prehodnem obdobju, to je do konca leta 2001, z državami članicami EMU omogočili opravljanje plačilnega prometa z dvema valutama: z nacionalno valuto in z evrom. Vsaka stranka se bo sama odločila v kateri valuti bo poslovala. Seveda pa bo tako kot doslej potekal plačilni promet preko naše banke tudi v ostalih valutah. Naj poudarim še, da pripravljamo nove evro storitve in evru prilagojene storitve na kreditno depozitnem področju. Hkrati pripravljamo razne pogovore, posvete (enega večjega načrtujemo v drugi polovici januarja) in druge oblike obveščanja strank. Prav v teh dneh lahko na primer v vseh naših poslovalnicah že prejmete določene pisne infromacije o evru. S podjetji, ki bodo seveda najprej začela uporabljati evro pri vsakodnevnem poslovanju pa tudi neposredno sodelujemo." 0 Pri brezgotovinskem poslovanju z omenjenimi državami bo torej samo evro. Marjan Jerič: "Tako je. S 1.1.1999 bo postal evro v 11 državah članicah Evropske monetarne unije zakonito plačilno sredstvo pri brezgotovinskem poslovanju (knjižni denar). Zaradi tega se bomo pri izvajanju konverzij novim razmeram na trgu prilagodili takoj po uvedbi evra kot knjižnega denarja - to je od 1.1.1999 dalje. Konverzije knjižnega denarja valut evropske monetarne skupnosti bomo opravljali po fiksnih tečajih brez zaračunavanja stroškov konverzije." 9 Mnogi vaši varčevalci varčujejo v devizah. Kaj bo uvedba evra pomenila za njihove prihranke? Marjan Jerič: "Nič takšnega, kar bi lahko bil razlog za preplah . Dosedanje valute držav, ki prehajajo na evro, bodo še naprej veljale kot vzporedno plačilno sredstvo in tudi naši varčevalci se bodo lahko samostojno odločali, ali želijo, da jim prihranke preračunamo v evro ali pa ohranijo dosedanje valute. Seveda pa bo tole veljalo do konca prehodnega triletnega obdobja, torej do začetka leta 2002. Potem bo samo še evro." 0 Kako pa bo potekalo preračunavanjem iz posameznih valut v evro? Marjan Jerič: "Kot sem že omenil, bo potekalo preračunavanje oz. konverzija po natančno določenem načinu.Konverzija iz nacionalnih valut v evro se bo izvedla z deljenjem zneska v nacionalni valuti s fiksnim konver-zijskim tečajem in obratno. Konverzija iz ene nacionalne valute v drugo pa bo obvezno potekala preko evra. Dogovorjeno je, da se bodo na zadnji dan letošnjega leta določila menjalna razmerja med valutami evropske monetarne skupnosti in med evrom, ki bodo nepreklicno fiksirana od 1.1.1999 Tako bo na primer veljala nemška marka 3,35386 francoskega franka, 7,03255 avstrijskega šilinga...En evro bo veljal približno 1,95 nemške marke. S tem določilom je torej prav vseeno, kdaj se bo varčevalec odločil za preračun svojih deviznih prihrankov v evro." e Kaj pa se bo zgodilo z bankovci, kijih bomo morebiti našli po tem datumu v kakšnem skrivnem predalu? Marjan Jerič: "Po naših informacijah bodo centralne banke vseh omenjenih držav kar nekaj časa omogočale zamenjavo dosedanjih bankovcev in kovancev za evre. Seveda pa priporočam vsem, da se tovrstnim zadevam izognejo in že zdaj varčujejo v naši banki." # Navajeni smo že, da prinaša vsaka novost tudi dodatne stroške. Marjan Jerič: "Banka Velenje bo pri konverziji ene nacionalne valute države evropske monetarne unije v drugo nacionalno valuto upoštevala v tujini sprejet dogovor. Zaradi izključitve prodajnega in nakupnega tečaja se bo konverzija izvajala po fiksnih tečajih. Le-to bomo v naši banki izvajali brezplačno. To vsekakor pomeni pocenitev poslovanja za stranke. Če pa bomo želeli v prehodnem obdobju dvigniti gotovino v drugi Marjan Jerič, pomočnik direktorja Banke Velenje za področje poslovanja z gospodarskimi družbami nacionalni valuti, kot jo vodi banka na njegovem računu, bo banka za stroške menjave zaračunala določeno provizijo." e Kaj pa pomeni uvedba evra za slovenski tolar? Marjan Jerič: "Domači tolar ostaja zakonito plačilno sredstvo vse dokler ne bomo postali del evropske gospodarske skupnosti. Banka Slovenije bo še naprej vsak dan določala menjalno razmerje med tolarjem in valutami teh enajstih evropskih držav, dodala pa bo še razmerje med tolarjem in evrom. Tudi izgled tečajnice se bo nekoliko spremenil." ■ Mira Zakošek Velenjska plastika Mestna kolesa V podjetju Veplas v Velenju bo v naslednjih dneh stekla proizvodnja novega izdelka. To bo mestno kolo. Razvili so ga v sodelovanju s poslovnim partnerjem iz Ljubljane. Eden prvih njegovih kupcev naj bi bila Pošta Slovenije. Kolo, izdelano iz sodobnih kompozitnih materialov, pa naj bi sčasoma našlo svoje lastnike tudi na zahtevnih tujih trgih. Po besedah direktorja podjetja Franca Vedenika so z razvojem novega izdelka izkoristili obstoječe znanje in tehnologijo, hkrati pa zapolnili proste zmogljivosti pri programu namenske proizvodnje oziroma čelad in neprebojnih jo-pičev. "Ugotavljamo, da je ta program tržno zelo zahteven, da tudi trg ni tako obsežen kot smo predvidevali mi, posledično temu niso bili stvarni naši načrti. Poskušali ga bomo torej postaviti na realna tla. Če pa nam bo uspelo skleniti večje posle zanj, bomo seveda spodobni naročilo izpeljati v kratkem času." Na vprašanje, ali ima pri tem v mislih predvsem posel, o katerem je govoril letos spomladi, in ki naj bi omogočil hiter vzpon Veplasa med najuspešnejša podjetja v Dolini, če ne širše, je Vedenik odgovoril: "T\idi tega. Pogodbe zanj še nismo podpisali zaradi politične odločitve. Izdelke naj bi namreč izvozili v državo, ki je pod določenim embargom Združenih narodov. Po zadnjih informacijah naj bi Združeni narodi državi ukrep ukinili oziroma naj bi ga omilili. Mi se nadejamo, da bomo takrat načrtovan izvoz lahko izpeljali. Seveda pa bo vse odvisno od kupca, če bodo zanj še zanimive naše čelade in jopiči." Poslovno leto 1998 naj bi sklenili pozitivno. Krivuljo uspešnosti jim je uspelo obdržati navzgor tudi zaradi izvajanja programa obvladovanja stroškov, saj jih kot večinske izvoznike nerealen tečaj tolarja sili k nadaljnjemu iskanju notranjih rezerv. Napovedi za leto 1999 naj bi bile precej ugodnejše kot lani. Kot pravi Vedenik naj bi z aktivnostmi na trgu, predvsem pri trženju lastnih izdelkov, dosegli približno 8 milijonov tolarjev na zaposlenega, kar je raven, ki jo imajo podobna branžna podjetja v Evropi. Poleg prizadevanj za povečanje prodaje izdelkov, obvladovanja stroškov je pred njimi še uresničevanje zelo zahtevnega ekološkega projekta. "Pripravlja se namreč sprememba zakonodaje na tem področju, nanjo moramo biti pravočasno pripravljeni. Od nas bo to zahtevalo dodatna vlaganja v nove tehnologijo in torej še večje napore za doseganje čim boljših poslovnih rezultatov," je sklenil pogovor Franc Vedenik. 'icDonaid' ■r -r 8 MS VAS PRAZNIČNE ČESTITKE HiHI 17. decembra 1998 Podjetje za upravljanje in vzdrzevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov 3320 VELENJE, Kardeljev trg 6, Telefon & Fax: 063 851-062 Telekomunikacijska oprema in storitve za tretje tisočletje samo v Teletrgovinah Velenje: Kidričeva c. 2a, tel.: 063 861 335, fax: 063 864 330 Celje: Cankarjeva 4, tel.: 063 421 444, fex: 063 483 350 Informacije lahko dobite tudi na brezplačno tel. št. 080 80 80 ker je prihodnost v specializiranih trgovinah fcllS ■nnni V^Teletrgovina >v Telekom Slovenije PRAZNIČNE ČESTITKE Industrijski Š sistemi Moderne komunikacijske energetskih in__________ ekoloških sistemov 17. decembra 1998 P^kUdnUfi iatU in ekmw P M0Š USA ŽIVILA: izjemna izbira delikates, programa sadja in zelenjave, zamrznjen •I v« »i • in živil in zdrave prehrane.. Hžafc&ftmp 'fjaifl zaloSmu NEZ1VILA: privlačen darilni program, Big bang s super norimi cenami akustike, izredna ponudba bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, fotoaparatov, teleskopov, daljnogledov... 7a 13 tel n-prrnmvfsm?) Vrite invprmp ^pflesmm§fiki nr^lnri rirmiiilhn, pn^iirtn zfoiririj Titijfof, ESOTECH DRUŽBA ZA I JE PROJEKT' Slovencev nam je zaupalo skrb za svojo prihodnost Z najkakovostnejšim življenjskim zavarovanjem bomo znan poskrbeti tudi za Vašo. Tako boste z varnimi koraki stopili na pot do svojega zaklada. BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA □80-19-20 ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI ESOTECH d.d. Družba za izvajanje projektov u energetiki I« industriji • i Tel.: ++386 <0)63 42 06 IDO • Fax.: +»388 (0)63 42 06 108 » E-maH: velisnjeSasotM RADIJSKI iN ČASOPISNI MOZAIK * RADUSKI IN Inventure Konec leta je čas za inventure, štejemo in računamo, oziramo se nazaj in preverjamo. Sami pri sebi in tam, kjer delamo in živimo. Razmišljamo o tem, po čem si bomo zapomnili obdobje, ki počasi jemlje slovo in kaj bi radi, da se nam uresniči v zadnjem letu tega tisočletja. Brskamo po spominu in se velikokrat čudimo. Slikanje po mapi "težave", v kateri je vse tisto, kar ste nam sporočili za radijsko oddajo Težava je vaša, rešitev je naša (v programu je ob sredah ob 8.h), pa je pokazalo, da se še zdaleč ne zanimamo samo zase in svoje težave, ampak, da si prav želimo in hočemo, da bi bilo naše življenje bolj urejeno, da bi za takšno poskrbeli tisti, ki so za to plačani. Oddaja je postala prava ljudska tribuna s katero gremo nekaterim že pošteno na živce. Tistim, ki morajo odgovarjati, seveda. Naši poslušalci so se v njej zanimali in želeli vplivati na razrešitev marsikaterega splošnega problema. Spraševali so, zakaj so v Šoštanju toliko časa, preden pripelje vlak, spuščene zapornice; zakaj po Kardeljem trgu v Velenju lahko vozijo avtomobili; zakaj dopuščamo, da tovornjaki parkirajo povsod; zakaj ta in ta ulica ni razsvetljena; kako je možno, da dobimo opomin za nekaj, kar bi moralo biti plačano že zdavnaj šele po nekaj letih; zelo pogosta so bila "pasja" vprašanja; ukvarjali smo se s tem, zakaj naj bi zaprli šolo Gustav Šilih, ko pa je to zelo dobra šola; iskali odgovore na vprašanja zakaj je ta in ta lokalna cesta polna lukenj kljub obljubam, da bodo v kratkem izginile; opozarjali, da je nevarno to križišče ali cesta; spraševali zakaj o temperaturah po Sloveniji Hidrometeorološki zavod ne objavlja podatkov za Velenje, ki je vseeno glede na slovenske razmere veliko mesto, spraševali ste o urejanju preživnin za otroke; na vašo pobudo raziskovali, kaj so in kaj niso osebni podatki ..., če navedemo samo nekaj primerov. In, ko smo pred nedavnim dobili še vprašanje, zakaj Radia Velenje poslušalci ne morejo poslušati ves dan, pa bi si to želeli, smo si rekli: naš namen je dosežen. Informirali in zabavali smo skozi vse leto in obljubljamo, da bomo naslednje spet. Vse, kar se je pomembnega zgodilo v treh občinah v prostoru Šaleške doline, sproti smo o tem poročali na straneh našega časa, bo zabeleženo v Almanahu 1999, ki je tik pred izidom. Velik projekt, ki terja veliko sodelavcev je to in res si oddahnemo, ko je zadeva tako daleč, da lahko gre v tisk. M mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... WHITNEY HOUSTON Po neverjetno dolgih osmih letih se z novim albumom spet vrača kraljica črne glasbe Whitney Houston. "My Love Is Your Love" je naslov njenega novega albuma, ki predstavlja velik povratek k tistemu, kar je to odlično pevko pred leti pripeljalo v sam vrh svetovne pop glasbe. Pri založbi BMG, kjer je album izšel, že napovedujejo, da bo to njihova najbolj prodajana izdaja tega desetletja, tako pa kažejo tudi podatki o prodaji v prvih nekaj tednih. Album prinaša dvanajst novih skladb, med katerimi je že pravi megahit skladba "When You Believe", ki sta jo skupaj zapeli Whitney in še ena velika pop zvezda - Mariah Carey. Ta pa ni edino slavno ime, ki ga najdemo na najnovejšem albumu Whitney Houston. Poleg nje so pri nastanku albuma sodelovali še Wyclef Jean, Missy Elliot, Babyface in še nekateri. Album prinaša poleg že omenjene uspešnice, ki je izšla tudi na soundtracku "Prince Of Egypt", še mnogo skladb, ki jih bomo celo prihodnje leto srečevali na lestvicah pop glas- be. SAUSAGES Ljubljanska skupina Sausages, ki smo jo že večkrat imeli priložnost slišati v živo in se tako prepričati, kako dobro pravzaprav igrajo, je končno našla svojo založbo. Pod svoje okrilje je skupino vzela založba Dallas Records in njihov prvi skupni projekt lahko pričakujemo že v teh dneh. To bo deb-itantski album, ki so ga fantje posneli v Studiu Činč. Lani decembra so posneli pet skladb, ostale pa letos septembra. Pri snemanju sta jim pomagala člana skupine Leteči potepuhi - Klemen Tičar, ki je zigral na orglice in Dejan Došlo, ki je prispeval kitarske vložke. Producent albuma je Borut Činč, ki je sam zaigral tudi vse klaviature. Od znanih skladb bo na albumu uspešnica "Od garaže do terase", s katero so fantje zasedli prvo mesto lestvic Stop pops in Videoring. ADI SMOLAR "Od A do S" je naslov albuma, ki je pred kratkim izšel pri nanizal v letih 1989 do 1998. Izbor skladb je napravil Adi Smolar sam in pri tem, kot sam pravi, izbral le najboljše od najboljših. Morda je pri tem katero od uspešnic prezrl, toda težko je izbrati iz tako velike množice skladb, kot jih je v teh letih izdal Adi. Posnel je namreč okrog devetdeset skladb, od katerih jih je kar osemdeset izšlo na šestih kasetah in petih zgoščenkah. Še posebej veseli, da je na kompilaciji moč najti nekatere skladbe z njegove prve kasete, ki jih je^sicer posnel na novo, jih pa doslej na CD plošči ni bilo. Dve takšni sta na primer uspešnici "Pasji dnevi" in "V slogi pa vrtijo". PRIMAVERA Izid svoje prve CD plošče sta dočakala tudi člana dua Primavera. Plošča z naslovom stavljal na različnih festivalih in jih je bilo moč že slišati v radijskih programih. Nekaj je tudi priredb znanih svetovnih uspešnic, za to obdobje pa bo še posebej aktualna in dobrodošla avtorska skladba "Božični valček". ZLATI ČASI SLOVENSKE POPEVKE Založba Helidon je tik pred založbi Helidon in prinaša izbor sedemnajstih uspešnic tega plodnega kantavtorja, ki jih je "Koliko pomladi" je izšla pri založbi Presstige iz Maribora, na njej pat člana zasedbe, Matjaž Jeršič in Bojan Pustinek predstavljata deset skladb s katerimi opisujeta svoje šestletno delovanje. Na albumu najdemo vse skladbe s katerimi se je duo že pred- koncem leta na slovenski glasbeni trg vrgla še eno kompi-lacijo ^najlepšimi slovenskimi popevkami. Med dvajsetimi skladbami so na albumu najlepše zimzelene melodije iz bogate slovenske popevkarske tradicije. Tako najdemo na plošči klasike kot je Pestnerjeva "30 let", pa "Med iskrenimi ljudmi" Majde Sepe, Dedičeva "Pegasto dekle" in še mnoge druge skladbe, ki so večinoma nastale in bile posnete v zgodnjih sedemdesetih letih. Gre za pravo retrospektivo slovenske popevkarske scene v njenem zlatem obdobju in zato za album, ki bi moral biti v zbirki vsakega pravega zbiralca in poznavalca glasbe. ■ MiČ HLADNO PIVO V MLADINSKEM CENTRU VELENJE V soboto, 19. decembra, bo v Mladinskem centru Velenje koncert znane hrvaške skupine Hladno pivo. Kot predskupina bodo nastopili Platfuzz. Koncert se bo začel ob 21.00 uri. Vstopnina bo 600 sit. Hladno pivo nastanejo leta 1987. Do snemanja prvih demo posnetkov 1989 leta koncertirajo po mnogih hrvaških klubih. Leta 1991 posnamejo še eno demo kaseto, leta 1993 pa izdajo svoj prvi album z naslovom Džinovski. Po menjavi basista bend posname spot za pesem Fiir Immer Punk, ki po mnenju mnogih postane zaščitni znak benda, dobijo pa tudi nagrado za najboljši alternativni ročk album. Leta 1995 posnamejo svoj drugi album z naslovom G.A.D. Svoj zadnji album Hladno pivo izdajo leta 1997, imenuje pa se Desetka. Hladno pivo so že dolgo časa eden izmed najboljših punk ben-dov na območju bivše Jugoslavije. Kot taki so se že mnogokrat predstavili tudi slovenskemu občinstvu. Zato njihovega tokratnega koncerta v Mladinskem centru Velenje ne velja zamuditi. Vabljeni! mzalika OPHELIE VVINTER Frankofonske države so bile v pogledu uspešnosti na svetovnem glasbenem tržišču, kljub dolgoletni tradiciji pop kulture, v primerjavi z anglosaksonskim svetom prav tako v inferiornem položaju, kot druge države, kjer angleščina pač ni prvi jezik. Kljub bogati glasbeni dediščini so pevci iz domovine šansona, ki so bili doma veliki zvezdniki, uspehe v svetovnem merilu dosegli šele, ko so začeli peti v angleščini. Seveda so tudi izjeme in to velike, toda vendarle le izjeme. Ophelie Winter se je morala prav tako srečati s tem problemom. Čeprav odlična pevka, je s svojim novim albumom »Privacy« zaslovela po vsem svetu šele potem, ko je največja uspešnica »Je Marche Lenvers« doživela tudi angleško izvedbo (»I Spy«) in postala redni gost MTV-jevega programa. 24-letna lepotica prihaja iz družine, ki ji šovbiznis ni tuj. Njena mati je bila namreč manekenka, oče pa precej znan pevec. Nekaj talenta je Ophelie podedovala od obeh. Od matere lepoto, ki jo je popeljala v svet mode, po očetu pa pevski talent. Potem, ko je najprej uspela kot model, se je kaj kmalu znašla na francoski televiziji in kmalu postala zvezda. Do uresničitve njene druge velike želje, da bi namreč postala pevka, ni bilo več daleč. Njen debitantski album »No Soucy« je prinesel prvi uspeh in se dobro prodajal predvsem v Franciji. Evropa za Ophelie takrat še ni vedela, četudi je ta v domovini prodala več kot milijon plošč. Za prodor na kruto evropsko in svetovno glasbeno tržišče je bilo potrebno začeti peti v angleščini. V najbolj razširjen jezik na svetu preveden debitantski album je v Evropi dosegel precej skromno naklado, a še vedno dovolj veliko, da so za Ophelie izvedeli tudi onstran meja Francije. V letošnjem letu izdan album »Privacy« je (žal predvsem zahvaljujoč angleški verziji) njeno slavo ponesel po vsem svetu. Kot smo že omenili, predvsem zahvaljujoč uspešnici »i Spy«, ki še vedno večkrat na dan najde mesto v najbolj gledanih terminih glasbenih TV programov. Sicer pa si album »Privacy« to tudi zasluži, saj gre za zelo dober glasbeni izdelek, pri katerem so sodelovala mnoga znana producentska imena. Glasba na albumu je moderna pop glasba, ki temelji na odlični soulovski vokalni interpretaciji in čvrstih ritmih, kakršnih smo vajeni predvsem, z druge strani velike luže. Sicer pa je menda dober prijatelj lepe Francozinje najbolj znani francoski raper MC Šolar, kar tudi ni moglo ostati brez posledic. m MiČ Študent naj bo! Lepo vas pozdravljam v imenu ekipe ŠŠK-ja. Ta teden je minil v pripravah na dolgo pričakovano promocijo Lignita v ljubljanskem K4, ki se je v času od nastajanja tega članka do njegove objave že zgodila. Poročilo iz prve roke seveda sledi. ŠŠK košarka rules! V ponedeljek, 7. decembra, seje zgodila košarkarska tekma med ekipama ŠŠK-ja in GAMSI. Izid je bil 39:36, seveda v korist naših vrlih metalcev na koš. Tekma je bila napeta do zadnje sekunde. Za ŠŠK je igralo šest igralcev, kajti ostale pestijo poškodbe (pobi, lahk' bi Si omislili kakega dohtaija). Najbolj seje izkazal Dambo. Lahko pa bi se še bolj potrudili v obrambi in natančnosti metanja na koš. Okrcati velja tudi sodnike, katerih prisotnost naj bi po mnenju nekaterih močno vplivala na potek tekme. V prihodnje svetujemo, da se igrajo tekme brez prisotnosti tovrstnih motečih dejavnikov. Kakorkoli že, na lestvici sedaj vodijo naši. Way to go, man! Odštevajo se zadnji prednov-oletni dnevi Vsi ŠŠK-jevci, ki boste novo leto dočakali v Pragi, ste vljudno naprošeni, da v petek, 18. decembra, v Plač prinesete 11.000 SIT. ŠŠK pod morsko gladino Dne 11. 12. se je ekipa vedoželjnih študentov in študentk (bili sta zgolj dve) pre-rano razveselila pusta in se □ spremenila v krte. Odšli so namreč na ogled jame RLV Ob prihodu jih je sprejel sam direktor, dr. Franc Žerdin, jih lepo pogostil in predstavil delovanje ter delo rudnika v Šaleški dolini. Potem so se skupaj z vodiči odpeljali down under, seveda opremljeni v čisto prava rudniška oblačila. Pričakal jih je pristen vonj po "kolnu", nešteto pozdravov "srečno!" in demonstracija pridobivanja premoga. Po besedah našega vrlega predsednika je bilo KRASNO!!! Sledila je seveda originalna kanpovska malica ter obvezno tuširanje, kjer so se ŠŠK-jevci vsaj enkrat obnašali svojemu stanu primerno ter si umili tudi ušesa in tako bili deležni pohvale iz ust samega direktorja. Za vsa krasna doživetja se iskreno zahvaljujemo direktorju RLV dr. Francu Žerdinu ter obema vodičena (njuna imena so, žal, ŠŠK-jevcem zaradi preobilice novih informacij ušla iz spomina). Vsem skupaj en rudarski SREČNO!!! Opomba: ogled jame RLV ki je bil napovedan za 18.12., se zaradi zasedenosti prestavi v januar 1999. Podrobnejše informacije sledijo. Naj vam sovica skrajša dolgočasna predavanja in polepša obštudentske aktivnosti! UZalika Naših 1997 Čas neumorno beži in tudi naše brskanje po pe-tinštiridesetletni zgodovini Našega časa se počasi približuje svojemu koncu. Le še dvakrat bomo skupaj in leto, ki je obeležilo 45. jubilej izhajanja našega časopisa se bo izteklo. Tudi začetek leta 1997 so zaznamovale nizke temperature, žled in obilne snežne padavine, ki pa na srečo v naših krajih niso povzročile nobene škode. Zasnežena narava je kvečjemu le še prispevala k dobremu razpoloženju mnogih Salečanov ob brezskrbnih božičnih in novoletnih praznovanjih. Prvo številko Našega časa v letu 1997, posvečeno v veliki meri najrazličnejšim prireditvam ob zaključku leta 1996, so lahko bralci prebirali že v četrtek, 9. januarja. Za izvod Našega časa so morali bralci v prosti prodaji odšteti 160 SIT, naročniki so morali za trimesečno naročnino odšteti 1.760 SIT, polletno 3.420 SIT, za celoletno naročnino pa 6.400 SIT. Na zadnji strani te številke je bil objavljen članek z naslovom "Obisk Pike Nogavičke v Sarajevu": "Med devetdnevnim Pikinim festivalom, ki je potekal septembra v Velenju, so organizatorji festivala pripravili tudi akcijo s katero so otroci zbirali igrače za svoje vrstnike v Sarajevu. Akcijo so poimenovali Novo sonce, ob zaključku festivala pa je bilo zbranih kar nekaj tisoč igračk. Nekateri so igračam dodali še pozdrave in najlepša voščila, Elektronika Velenje in Gorenje Gospodinjski aparati pa sta dodala še televizijska sprejemnika. Zadnji teden minulega leta sta Pika Nogavička in Kapitan Nogavička, skupaj z drugimi organizatorji festivala in predstavniki občinske oblasti, obiskala sarajevske otroke dveh osnovnih šol ter jim predala igrače zbrane v Velenju. Obenem sta otrokom predstavila Pikino deželo - Švedsko, avtorico knjige o Piki Nogavički Astrid Lindgren, občino Velenje, prenesla staji pozdrave Štefke Kučan, Piki-ne ambasadorke, po polurnem programu pa so otroci skupaj s Piko in Kapitanom tudi že znali zapeti Pikino pesem. Igrač pa niso prejeli samo otroci teh dveh šol, temveč tudi slovenski otroci, člani slovenske skupnosti v Sarajevu in po naključju tudi srbski otroci, saj je konvoj pred prihodom v Sarajevu zašel s poti in se znašel na ozemlju, ki ga nadzira milica Srbske krajine. Da so se organizatorji velenjskega Pi-kinega festivala izognili dolgotrajnemu preverjanju je bila to najlepša pot, da so se igračk veselili vsi otroci, pa tudi ne dvomimo. Namen je bil dosežen." Pot v Sarajevu in nazaj je bila za vse udeležence tega "konvoja" zares prava pustolovščina z mnogimi zapleti in presenečenji, ki pa se je na srečo dobro končala. Vsi, ki smo takrat potovali v Sarajevo, se tega obiska v Bosni in Hercegovini, kjer se je vojna takrat šele dobro končala, radi spominjamo! ■ dk Nova slovenska pravljica Vladimirja Verdnika Ko spregovori narava, se rodi Samotna jelka Ob 20-letnici osrednjega šaleškega literarnega zdruzenja Literarna Hotenja znova obujena Najstarejši slovenski območni literarni zbornik Hotenja izhaja v Velenju! Celo TVnacionalka, ki sicer v Velenje zlepa ne pride, če se tu ničkaj krvavega ne pripeti, je v sredo, 9. decembra, prišla zabeležit naš mali hotenjevski literarni dogodek, ki torej le ni bil tako piškav in samo-piščev, kakor se zdi večini revircev tu pri nas doma. Hotenja imajo (z ustvarjalnimi posamezniki, seveda) za seboj kar čedno zgodovino ... Šaleško literarno združenje je bilo ustanovljeno leta 1978 na pobudo pesnika Borisa Kumra^n sicer neformalno na vrtnariji pod vilo Široko v Šoštanju, formalno pa kot Literarni odbor pri takratni Zvezi kulturnih organizacij Velenje. Leta 1981 je pod imenom Hotenja izšla prva številka osrednjega šaleškega literarnega glasila, ki je bilo z naslednjimi letniki tja do sredine 80ih že odmevno v širšem slovenskem prostoru; v njem so sodelovali tudi avtoiji iz drugih sloven- Literarni almanah Hotenja: 12. zvezek, 224 str., glavni urednik Peter Rezman, opremil Stojan Špegel. Velenje, 1998. skih literarnih združenj. Prva generacija hotenjcev (19781985: B. Ku-merBožo, B. Salobir, D. Brešar, N. Pavdler (= ps. V. Repnik), R. Čanč, P. Rezman, I. Stropnik idr.) je organizirala številna literarna srečanja, privabila velik krog sodelavcev in (poleg vsakoletne številke zbornika Hotenj) pričela izdajati tudi knjižne prvence (Avtorska Hotenja) ter literarno prilogo Rast v tedniku Naš čas, ki jo je naklonjeno soure-jal S. Vovk. Na sredini 80ih je delovanje hotenjcev povsem zamrlo. Druga generacija hotenjcev (I. Stropnik, D. Brešar, J. Bačič, A. Krevzel idr.) je nadaljevala z delom med 1.19861991 (več urednikov, sicer kolektivno delo). Prva in druga generacija sta izdali 10 številk literarnega almanaha, 9 knjižnih prvencev, 6 literarnih prilog Rasti ter zasnovali v šaleškem kulturnem prostoru kreativno literarno delovanje in dobre pogoje za obstoj (danes najstarejše slovenske območne) literarne revije oz. literarnega zbornika. Pri Hotenjih, zametku šaleške literarnozaložniške hiše, so leta 1991 pričeli izhajati Fragmenti pesniški listi in grafične mape (doslej izšlo šest zvezkov). Tretja izmena hotenjcev (M. Kukovec, M. Šalej, G. Milovanovič, J. Bačič) je pričela z delom leta 1992 in se takrat poimenovala Šaleško literarno društvo Hotenja ter poleg izdajanja literarnopublici-stične priloge Prezrto v tedniku Naš čas vendarle uspela izdati enajsto številko literarnega almanaha Hotenja. Od takrat do danes je bila s Hotenji (po več neuspelih poskusih uredniške oživitve) več ali manj tišina. Šaleško literarno združenje je vseskozi delovalo ljubiteljsko oz. društveno organizirano, nekateri hotenjci pa so z individualnimi revialnimi in samotojni-mi knjižnimi objavami ambiciozno segli tudi v širši slovenski prostor. Čeprav so (bila) avtorstva večinoma vseskozi vezana na lokalne objave, zvrstno pa predvsem na pesniška besedila, lahko znotraj tega izrazito kolektivnoperi-fernega književnega izraza velenjskih hotenjcev govorimo o najmanj treh izoblikovanih poetoloških oz. literarnih tipih tukaj živečih avtorjev. Kakšna posebna (nova, generacijska) literarna smer se za širše slovensko merilo v tem krogu seveda ni izoblikovala, oz. ni prišla do izraza, čeprav so vseskozi razvidna iskanjska razpotja (Salobir, Repnik, Petek, Bačič, Jobova, Li-pičnik, Svoljškova), skozi pesniške in prozne prvence (Stropnik, Kumer, Gajseijeva, Rezman, Brešar, Krev- zel) pa izrečene tihe poetike svojs-tvenosti, drugačnosti in celo literarni manifesti (PavdlerRepnik). In končno: dvanajsta številka literarnega almanaha Hotenja, izišla decembra 1998. Tu smo doma jec-ljavci Hermesovi, z literarnimi hotenji ali brez njih. Pa saj smo jih v šestletnem molku že skoraj pokopali! Le nostalgija nekaterih pišočih vztrajnežev za tistimi zanosnimi ho-tenjskimi časi izpred dobrega desetletja in pol (ter več) je silila k ponovnemu srečanju starih in novih šaleških ter nekaj tudi zunanjih avtorjev. Hotenja so pred desetletjem združevala povprečno okrog 40 avtorjev, ki so se preizkušali s svojo prvo resnejšo literarno objavo, nekateri pa so skozi vrata Hotenj kmalu odšli celo s svojim knjižnim prvencem. Nekaj jih je kasneje povsem utihnilo, na vse konce naše Preljube so se raztepli, tudi nekateri danes čisto tazaresni pesniki in pisatelji so bili vmes ... Hotenja z ducat izdanimi zborniki imajo resnično veliko pomenljivih zgodb; ob polsto imenih v letošnji dvanajstici jubilejnega obujanja (20 let delovanja združenja) mi prihaja na misel zlasti naslednje: da so bila Hotenja pred dobrim desetletjem in pol z nekaterimi šaleškimi avtorji dokaj odmevna slovenska območna literarna publikacija; da so pod okriljem Hotenj zgledno izhajali knjižni prvenci; da si ljubiteljsko in profesionalno revialstvo oz. umetniško besedenje takrat še ni stopalo tako hudo navzkriž; da so Hotenja vseskozi ubirala vsešaleški koncept in odpirala vrata gostujočim avtorjem iz drugih slovenskih krajev; da se je samodejno zgodilo to, da so Hotenja najstarejša slovenska območna literarna revija (kljub revial-noizdajateljskemu molku nekaj zadnjih let, literarno druženje pa je ves ta čas vendarle živelo po svojih močeh in potrebah). Kakor je slikar Stojan Špegel z likovno opremo dvanajstice simbolično potrkal na čas in zalebdel v medprostorja novega tisočletja, tako je z berilom novih Hotenj potiho potrkano na našo kulturno vest, da bi velenjska Hotenja odslej vendarle živela za nova in stara imena tukajšnjih besednih ustvarjalcev. Torej Odprimo ta prostor: tudi z literarnimi Hotenji, ponovno s skoraj zamrlimi strokovnopublici-stičnimi Šaleškimi razgledi in še naprej z osrednjim velenjskim založništvom Pozoj, ki kulturotvorno sooblikujejo velenjski in šaleški bivanjski čas ter prostor. Ivo Stropnik Šaleška dolina je bogatejša za novo knjigo izpod peresa Velenjčana, narejena in izdelana pa bo v celoti doma. Vladimir Verdnik, zaposlen v Uradu velenjskega župana kot svetovalec, je v teh dneh izdal svojo tretjo knjigo, že drugo pravljico. Pravzaprav jo je napovedal že lani, ko je izšla njegova prva pravljica Samotni Škrat. Zagotovo tudi Samotna jelka, kot je poimenoval novo pravljico, ne bo zadnje besedilo za najml-jaše. Več o tem nam je avtor zaupal v naslednjem pogovoru. O Knjigo za otroke, ki bo te dni prišla iz Velenjske tiskarne, ni vaša prva. Po potopu v modro - priročniku za potapljače, kije izšel v letu 1995, ste lani izdali pravljico Poslednji škrat, tik pred letošnjimi prazniki pa izdajate svojo drugo besedilo za otroke - pravljico Samotna jelka. Zakaj pravljica in zakaj ravno zdaj? Vladimir Verdnik: "Napisati besedilo za otroke je zame vedno izziv. V času študija slovenskega jezika na Pedagoški akademiji so me učili, da je pravljica najtežja literarna zvrst. Otroci so najodkritosrčnejši in najboljši kritiki. Vendar ne gre le za to. Pravljica ima svoje zakonitosti. Dobro jih je treba poznati, če želiš delo opraviti tako, kakor je treba. Sam mislim, da pravzaprav ne pišem pravljic, ampak vzgojna besedila za otroke, pa ne le zanje, tudi za starše - tiste, ki otroka priv-ijejo k sebi, vzamejo knjigo v roke in mu za lahko noč preberejo besedilo, se z otrokom pogovorijo o vsebini in skupaj z njim uganejo ter začutijo sporočilo zgodbe. Kaj je lepšega kot to? Otroška duša je nežna in izjemno občutljiva. Od nas je odvisno, kaj bomo vanjo posadili, plod bo rezultat naše skrbnosti." O Kakšno je sporočilo Samotne jelke? Vladimir Verdnik: "Na to vam ne bom odgovoril povsem natančno, sicer izdam skrivnost. Povem naj le, da Samotna jelka nosi prav posebno sporočilo za božično-novoletne večere, pripravljena je za tiste starše, dedke in babice, ki bi radi majhnim ljudem ob izteku leta podarili nekaj lepega, jim privzgojili odnos do rastlinskega življenja, občutek za poštenost... Pa tudi zase, če jim bodo zgodbo sami prebrali, bodo kaj našli. Pravljica se ne piše le za otroke, tudi za odrasle, ali pa predvsem zanje." % Kdo je založnik, isti kot pri prvi pravljici, torej Založništvo Pozoj? Vladimir Verdnik: "Ne. Pri Pozoju so mi sicer ponudili, da bi knjiga izšla pri njih, saj so zbirko Pravljične pokrajine pričeli z mojim Poslednjim škratom. Znano je tudi, da sem se zelo zavzemal za ustanovitev založniške hiše v Velenju, ki danes dela res dobro. Ivo Stropnik je napisal spremno besedo tudi k Samotni jelki in mi pomagal pri vsem, a odločil sem se, da bom svoje knjige "delal" sam. Ime mi je posodilo ČZP Voranc iz Raven na Koroškem. Natis financiram sam, pa tudi kakšen prijazen sponzor mi bo, upam, pomagal. Želim pač, da je knjiga lepo izdelana tudi po zunanji podobi, trda platnica, umetniški papir, barvne ilustracije... Prepričan sem, da jo bodo v Tiskarni Velenje izdelali točno tako. To je zame pomem- Vlado Verdnik novo pravljico namenja malim in velikim otrokom bno, saj nameravam izdati še 8 pravljic, pa še kaj drugega. Veliko bi pomagalo, če bi se sindikat kakšnega večjega podjetja odločil, da obdari otroke zaposlenih s takšno knjigo, tako, kot so se na primer odločili na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer bodo odkupili desetino naklade. Obrnil sem se tudi na znance in prijatelje, Mestno občino Velenje, direktorje podjetij in podjetnike. Pomembno mi je le, da pokrijem stroške, zato bo knjiga znatno cenejša od drugih. To naj bo moja pomoč in pomoč mojih sponzorjev k božično-novoletnim nakupom za otroke, zato še posebej hvala vsem, ki so mi že odpisali in tistim, ki to še nameravajo." Knjigo bo avtor ponudil v prodajo Kulturnici, zagotovo pa jo boste našli tudi na novoletnem sejmu na Cankarjevi, prodajali jo bodo študenti... Naslednjo Verdnikovo knjigo pa lahko pričakujemo na jesen 1999, saj ob večerih, po napornem, a njemu ljubem in zanimivem delavniku, pridno ustvarja nova besedila... ■ Bojana Špegel jaslice v Hudi luknji Koroško-šaleški jamarski klub Speleos - Siga Velenje in Kulturno društvo Avgust Hribar iz Doliča bosta tudi letos, tretjič zapored, v Hudi luknji, poskrbela za žive jaslice. Te bodo na ogled v petek in soboto, 25. in 26. decembra, med 15. in 17. uro, pa tudi v sredo, 6. januarja, med 16. in 18. uro. Samo lani je prireditev obiskalo blizu 7.000 ljudi, toliko pa jih pričakujejo tudi letos. Med uglednejšimi gosti, ki jih v času prireditve pričakujejo v Hudi luknji, je svoj obisk že potrdil mariborski škof dr. Franc Kramberger. ■ mkp Lepote Pavčkovega večera v Kulturnici Že dolgo nismo v Velenju doživeli tako lepega in sproščenega večera kot v sredo, 9. decembra. Kako tudi ne. Gost je bil slovenski pesnik Tone Pavček. V nabito polni Kulturnici na Cankarjevem trgu je predstavil za svojih sedemdeset let novo pesniško zbirko Upočasnitve. Pesnikova beseda je od pesmi Žalostna gora do vseh drugih tekla sproščeno kot biserna voda. Vsak ustvarjalčev verz je bil po svoje lep. Verjamemo, da je Tone Pavček pesnik, ki ustvarja iz sebe, iz svojih ptic, ki ga nenehno obletavajo. Vsak njegov verz je prava melodija, ki zleze vsakomur pod kožo. Čestitajmo mu za jubilej in zaželimo še mnogo srečnih let! ■ Viš Kulturni center Ivana Napotnika Velenje BOŽIČNA ZGODBA V času božičnih počitnic se bo prav prilegla zgodba z božičnimi pesmicami iz vsega sveta in z božičkom. Program za otroke od 3. do 12. leta starosti je pripravil glasbenik Miki Šarac v sodelovanju s koreografinjo Mirjam Podobnik. V Božični zgodbi bomo zvedeli vse o božični skrivnosti in poslušali najlepše božične pesmi, ki jih bodo peli otroci iz skupine Studia Gong iz Ljubljane, božiček pa bo (po želji) obdaril poslušalce tudi s kasetami, na katerih so te pesmi posnete. Božično zgodbo si boste lahko ogledali v soboto, 26. decembra, ob 16.00 ,v veliki dvorani Doma kulture vVelenju. Vstopnice 600 SIT, tudi za odrasle, seveda! Za imetnike Pikinega abonmaja bodo, ob predložitvi izkaznic, vstopnice po 300 SIT (tudi za odrasle, seveda!) Cena audio kasete Božična zgodba bo 600 SIT in jo boste lahko naročili ob nakupu vstopnic. Ne zamudite res prave božične predstave za otroke. MNENJA IN ODMEVI Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji. Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Ce ima- , te telefon, navedite tudi njegovo številko. Prispevek lahko prinesete tudi na disketi. ■ Uredništvo ■ _____________ Izjava za javnost Zeleni Šoštanja smo na minulih volitvah prejeli 330 glasov. Po izračunu volilne komisije 0,1 % ali 8 glasov premalo, da bi lahko dobili dva mandata. Prišlo je do situacije, ko so nam skoraj vsi soudeleženci na volitvah, vključno z nekaterimi člani volilne komisije, trdili, da ne razumejo, kako lahko lista, ki je dobila skoraj 8 %, dobi samo en mandat tako kot še dve listi, ki sta dobili manj kot 5 % oziroma manj kot 209 vseh veljavnih glasov na minulih volitvah za člane občinskega sveta. Ta dejstva so nas vodila k natančni analizi volilnih izidov, ki jih je volilna komisija objavila v Uradnem listu Občine Šoštanj št. 11/98 in odločili smo se, da v zakonitem roku vložimo dve pritožbi. Prva je pritožba zoper odločitev, daje izvoljen g. Vladimir Videmšek. Drugo pritožbo smo vložili zaradi direktnega upoštevanja 14. člena Zakona o lokalnih volitvah. Razlog za prvo pritožbo je, ker menimo, da g. Vladimirju Vi-demšku ne pripada mandat člana sveta občine Šoštanj, saj delo v občinski upravi ni združljivo s funkcijo člana sveta občine. Svet občine Šoštanja je na konstitutivni seji našo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, ker g. Videmšek opravlja dela v občinski upravi občine Velenje. To je res, vendar smo na seji opozorili na vrsto upravnih povezav občine Šoštanj z mestno občino Velenje. Pri tem nismo imeli v mislih t. i. neurejene meje med občinama Šoštanj in Velenje, kije bila hvaležna predvolilna demagogija nekaterih političnih skupin, ampak predvsem dejstvo, da imamo z mestno občino Velenje še vedno vrsto skupnih institucij, v prvi vrsti skupno komunalno podjetje. Opozorili smo tudi na XIV. točko Sporazuma o dokončni razdelitvi premoženja (...) prejšnje občine Velenje (Uradni list Občine Šoštanj št. 6/97), v katerem jc določeno desetletno obdobje, ko so stvari tudi v kontekstu delitvene bilance prejšnje občine Velenje odprte. Za nas pa je pomembnejša druga pritožba, ki jo utemeljujemo na dejstvu, da politične skupine. ki so sodelovale na volitvah, a niso prejele 5 % glasov, ne morejo pridobiti mandata v svetu občine Šoštanj. Zanimivo je, da so kljub načelnemu strinjanju z nami, člani sveta občine tudi to pritožbo zavrnili. Namesto suhoparnega teksta pritožbe, ki natančno opisuje postopek dodelitve mandatov, za ilustracijo anomalije pri dodeljevanju mandatov predstavljamo sledeče: Pri glasovanju ^ pritožbah se je v svetu občine Šoštanj oblikovala večina 11-tih svetnikov, ki je zavrnila naše pritožbe. Čeprav je bilo glasovanje tajno, lahko zaradi predvolilnih aktivnosti utemeljeno domnevamo, da so proti naši pritožbi glasovale stranke, ki so v drugem krogu sklenile koalicijo za podporo kandidatu Bogdanu Menihu, in sicer so to SDS, SKD, SLS in DESUS, ki imajo skupaj 10 glasov v svetu občine. Povsem razumljiva je naša naslednja domneva, da se je tej skupini pridružil tudi g. Vladimir Videmšek, saj je šlo nenazadnje za njegov mandat. Koalicija prej naštetih svetnikov ima v svetu občine večino, to je 11 članov sveta. Če pogledamo njiho- vo skupno število glasov, naštejemo 1968 ali 43,9 % veljavnih glasov. Na drugi strani pa imamo skupino strank, ki je z devetimi svetniki v manjšini. Dejansko pa je ta skupina strank skupaj zbrala 2003 ali 44,6 % glasov. Tako pridemo do šokantne ugotovitve, daje zaradi direktnega upoštevanja 14. člena Zakona o lokalnih volitvah, ki mu mi oporekamo (!), nastala v svetu občine Šoštanja koalicija 11 članov sveta, ki jih skupno podpira 35 ali 0,7 % manj volivcev kot pa manjšino 9-tih članov sveta (ki jih podpira 35 ali 0,7 % več volivcev). Vsebinsko naša pritožba to anomalijo odpravlja, a je večina ni podprla, saj bi s tem pač izgubila večino. Tako lahko samo še enkrat ugotovimo, da je zaradi po našem mnenju nepravilnega tolmačenja zakona zmagala volja do oblasti ne pa volja ljudi, ki so šli na volitve! Zaradi navedenih dejstev in ob pričakovani zavrnitvi naših pritožb na svetu občine Šoštanj smo odločeni pritožbeni postopek nadaljevati na pristojnih sodiščih oziroma bomo izkoristili vse pravne možnosti, ki nam bodo v razumnem roku na voljo. ■ Peter Rezman Sodobno (in) kulturno dejanje Življenje je lahko skrajno enostavno in skrajno zapleteno. Vprašanje je le, v katero stran ali plat teh dveh nasprotij oziroma medalj je človek zazrt. Toda, kakor je videti, ti dve plati nista bili dovolj nasprotujoči, kar potrjujejo "Zaleščanski portreti", ki združujejo naju dva oziroma nas enainpetdeset v eni knjigi. Prav omenjena medalja je kot krivec, ki nam pove, da je naša človeška odrejenost v preteklosti bila strogo deljena. Danes si pa že lahko segamo v roke s priznanjem, da podeljenosti vendar tudi danes imajo svoj pomen, toda naj se nikoli več med nas ne povrne podeljenost kapitalističnega izrabljanja in enoumja. O omejenosti človeškega subjekta, ki še ne more dojeti pravi ali pravni red, spremembah in pluralnosti interesov je ogrom- no za povedati, toda to ne sodi v ta dogodek, ki nas je zbral, da se prijateljsko občutimo in dojamemo, predvsem pa avtorja "Zaleš-čanskih portretov", ki si je upal prekoračiti Rubikon, a vemo, da je to dejanje bilo prepovedano rimskim vojskovodjem. Le Cezarje kljub prepovedi šel z vojsko čez reko Rubikon. Prav zato si želim še podobnih avtorjev kot je Vlado Vrbič, alias Urban Hrast, ki bodo podirali preteklost v sedanjosti, se trudili zmanjšati razlike med ljudmi. Za ta korak čestitam avtorju "Zaleščanskih portretov", ker takšno dejanje lahko izpove le sodoben kulturen človek. ■ JBS Šoštanju je treba vrniti svetlobo in življenje Na zadnjih lokalnih volitvah so mi volivci spet pokazali zaupanje, izvoljen sem namreč bil za svetnika občine Šoštanj in tudi za člana šoštanjske krajevne skupnosti. Mislim in prepričan sem, da je to tudi rezultat mojega dosedanjega dela, ko sem bil v zadnjem mandatu svetnik tako rekoč nove občine Šoštanj. Z delom na tem področju v minulih štirih letih sem, vsaj po mnenju volivcev, upravičil njihovo zaupanje, saj sem ves čas opozarjal na številne probleme, s katerimi smo se srečevali v novi občini, hkrati pa sem tudi nakazoval možnosti za njihovo razrešitev. Čutim se dolžnega, da občanom in krajanom Šoštanja po izvolitvi povem še nekaj stvari, ki živo zadevajo naše nadaljnje skupno življenje. Najprej se bomo morali začeti pogajat s Tovarno usnja Šoštanj, ki bi v vsakem primeru morala odstopiti del svojega zemljišča za zgraditev poslovno trgovske zgradbe, v kateri bi našli svoj interes različni podjetniki, denar pa se ne bi odlival v druga, morda celo sosednja občinska središča. S tem v zvezi je nujno treba preprečiti prostorskim načrtovalcem, da bi nova cesta zaobšla Šoštanj, saj bi to dolgoročno pomenilo propad samega mesta. Cesto naj speljejo mimo Kunsta do že omenjene poslovne stavbe na sedanjem zemljišču tovarne usnja, od tod pa naj bi zgradili cestne povezave do vseh vitalnih mest v naši občini (proti Topolšici, Ravnam itd.). Od tod naj bi zgradili ustrezne komunikacije, pri čemer mislim na podhode in druge stvari, do samega središča mesta oziroma do glavnega trga. Tu pa se pojavlja osnovni problem. Stanovalcem iz tega predela bi morali zagotoviti ustrezna stanovanja v neposredni bližini središča mesta z najmanj podobnim stanovanjskim standardom, ki ga uživajo doslej. Z njimi sem se kot svetnik pripravljen tudi pogovarjati. Tistim, ki bi si želeli urediti kakšno obrtno dejavnost, bom seveda skušal pomagati in jim svetovati. Glavni trg v Šoštanju si predstavljam kot sodobno urejeno mestece v zahodnoevropskem stilu. To pomeni, da bi s svojimi dejavnostmi (trgovina, obrt...) živel polno življenje od jutra do večera in da življenje v njem ne bi izumrlo tudi v večernih urah. To pa hkrati pomeni tudi to, da bo treba v prvi vrsti denar nameniti tudi za javno razsvetljavo, kajti nočna podoba Šoštanja je v večernih urah zelo žalostna in klavrna. Naj postane naš Šoštanj svetlo mesto. Svetloba daje upanje in možnosti za lepše, boljše in bolj dinamično življenje. Ob vsem navedenem pa mislim, da takšno mesto ne bi motilo nikogar. Še manj prebivalce same, prijazno pa bi bilo tudi za tiste, ki bodo k nam prihajali in se tu prijetno počutili. To je le nekaj idej. Vse morebitne druge, za katere menite dragi prebivalci, bom ob upoštevanju argumentov z veseljem upošteval in si bom prizadeval za njihovo uresničitev. ■ Vaš Marjan Vrtačnik Petarde in fantiči Stopam skozi zimski pejsaž, bel, a mrk in otožen. Stopam po zaledenelih cestah in nenadome prekine molk pok. In ponoven pok in zopet pok. Prava mala vojna, si mislim. Mimo oči zdrsi kavbojka s televizijskega platna. Iz mestne četrti se zopet oglašajo petarde. Oko še komaj ulovi roke devetletnih fantičev, ki se hip nato že skrijejo za vogal. Nič ne pomaga strah pred modrimi angeli in grožnje staršev. V svoji razvojni naravnanosti in hlepenju po pokanju in svetlem orožju hitijo dalje. Dalje v nova, sladka, tej razvojni dobi, razdiralna doživetja. Kje si, Kari May, ki si včasih buril mlade duše? Čas nastavi ogledalo in pravi: "Danes, glej, danes so salve in detonacije in črn dim in žareča megla..." Na drugem koncu mladega mesta sem. Na mostu. Prijatelj se pravkar trudi prepričati svojega kosmatinca, da ga spremlja. Z vso silo se mu upira in sprednji tački rahlo drhtita. In zopet pok. Marsikatero okno so pokrile rolete. Da bi zadušile pokanje. In hitreje se bliža praznik, večje detonacij... Starši znajo razmišljati! Otroka pa vedno zapeljejo prepovedane igre. Strahote druge vojne so se ugnezdile v srca mnogih starejšh. Da, predvsem starejših, ki jim popuščajo živci in jih tarejo bolezni. Samo miru si želijo vsi - in nič več. Tudi psi in mačke in starci in hiše in vasi. Prazničnega miru! Ali je za otroke mir res tabu? Ne verjamemo! Ker vemo, da tudi v mladih in bojevitih prsih bije toplo srce. Zato naj bi bile prepovedi in grožnje in skrivanje odveč! ■ Vis ! ivJA um DB1£ (TJ) • Zelo različni so podatki o • tem, koliko avstralskih prvosel- • cev - Aboridžinov dejansko še • živi v Avstraliji. Nekateri pravi-jo, da jih je od prvotnih 300.000, 1 kolikor jih naj bi bilo, ko seje le- • ta 1788 James Cook izkrcal na 2 južni celini, ostalo le še okoli 2 160.000. Število Aboridžinov je • pričelo naglo upadati, ko so 2 prišli v stik z Angleži. Ti so na- • mreč prinesli s seboj kup bo- • lezni in - alkohol. • Angleži so namreč takoj po ! prihodu ugotovili, daje Avstra-! lija pravzaprav »terra nullius«, 1 zemlja, ki ne pripada nikomur. • Daje treba samo zasaditi zasta- 2 vo in si jo prisvojiti. Po angleš-J kih zakonih so si lahko kontinet 2 prisvojili, če ta ni imel prepoz- • navnega vladarja, če ni bilo tr- • govine in če ni bilo zemljiških • posestnikov. Celo nobena po- • godba jim ni bila potrebna saj ! na drugi strani ni bilo nikogar, 2 ki bi jo podpisal. Staroselce, na 2 katere so naleteli, so imenova-2 li Aboridžine, kar pride od la-2 tinske besede »ab origine« in 2 pomeni »od izvira, od začetka«. • In to ime jim je ostalo do danes. Aboridžini živijo v Avstraliji okoli 40.000 let. Prišli so z juga Azije, predvsem s Papue Nove Gvineje, v času, ko se Avstralija od te celine še ni odtrgala. Zaradi močnega sonca so postali najbolj temni temnopol-teži na svetu. Popolnoma so črni. Le na Tasmaniji, ki je v celoti v zmernem pasu, so nekoliko svetlejši. Danes so Aboridžini razseljeni po vsej celini. Videl sem tiste v puščavi, ki živijo na podoben način kot pred dvesto leti, drugi delajo na govejih in ovčjih farmah, tretji pa živijo v mestih. Ti najbolj pozabljajo na svoje izročilo in prevzemajo evropski način življenja. Nekatere najdemo na pomembnih položajih v gospodarstvu, celo v parlamentu, v različnih strokah, zlasti v umetnosti, literaturi in športu. Leta 1960 so vsi staroselci postali državljani Avstralije, pridobili so volilno pravico in socialno podporo. Dve leti kasneje so že prvič volili. Leta 1992 so jim razdelili ali bolje rečeno vrnili nekaj ozemlja zlasti v osrednji Avstraliji. Tam imajo vse pravice, zlasti, da sami odločajo, kdo lahko stopa na njihovo ozemlje in da pobirajo vstopnino v nekatere najbolj obiskane narodne parke, kot je območje svete gore Ulu-ru oz. Ayers Ročk, o katerem sem že pisal. Kako prižgati ogenj in igrati na didžeridu Če se vozite sami po avstralski puščavi se vam lahko zgodi, da boste vozili več sto kilometrov daleč in ne boste srečali žive duše. V takem primeru je bolje, da avta ne ugasnete, ker ne veste, če bo spet vžgal. Vžigalico pa lahko vedno ugasnete, saj je dovolj načinov, kako spet prižgati ogenj. Videl sem, kako to delajo Aboridžini: V palici iz mehkega lesa ali tudi v ščitu naredijo jamico in potem vrtajo z durgljem, ki se hitro obrača med dlanema in se premika gor in dol po palici. S tem ustvarijo tleči lesni prah, ki se zvrne na kresilno gobo. V gobo pazljivo pihajo in potem zamahnejo z njo v zrak. V eni minuti je ogenj tu. Drugi namesto durglja upo- rabljajo žago za ogenj. Kopje iz trdega lesa hitro pomikajo sem in tja skozi razcepljeno palico, v kateri je kresilna goba. Tretji s kosom železa udarjajo po kresilnem kamnu na leseni podlagi, da padajo iskre na sajasti lesni prah in ga vžgejo. Kot kresilo uporabljajo tudi suho travo, drobno zrezano lubje, odpadlo listje, peije, živalsko dlako in tudi krzno. Suho listje in lahko dračje, pa tudi živalski odpadki, zlasti dingovi, pa lahko služijo za taborni ogenj, ki ga morate prižgati, če hočete noč preživeti na prostem. V Alice Springsu je vsak večer koncert na aboridžinskem instrumentu - didžeridu. V času mojega bivanja v tem mestu je imel koncert Andrew Lang-ford, belec, ki je močno vzljubil aboridžinsko glasbo. Didžeridu je anglerško ime za glasbilo, ki mu avstralski domorodci pravijo jidaki ali burna wangka. Zanj imajo toliko imen kolikor je še staroselskih jezikov, to pa je okoli 40. Didžeridu je preprost instrument: votla evkaliptova veja, ki so jo izjedli termiti. Običajno je dolga od enega do poldrugega metra. Vanjo pihajo s sproščenimi ustnicami in tako spravijo steber zraka v gibanje. Zvok se zdi nepretrgan, ker uporabljajo tehniko krožnega dihanja - gre za poseben način vdihavanja, tako, da zaloga zraka v ustih omogoča neprekinjen zračni tok Pri igranju ustvarjajo večplastni brneči zvok in različne ritmične glasove, vključno z glasovi živali. Običajno igranje na didžeridu spremlja udarjanje dveh bume-rangov, enega ob drugega. »Ali niso švicarski rogovi nekaj podobnega?« vprašam An-drevva po koncertu. »Seveda! Zato pa se Švicarji najprej naučijo tega instrumenta. Boste poskusili?« Piham, piham, a ne gre. An-drew še pove, da so v mestu tečaji igranja na didžeridu. Za ta instrument se navdušujejo predvsem mladi. Po njem segajo tudi številne glasbene pop skupine. Mirno lahko rečemo, da je didžeridu toliko tradicionalno glasbilo kot jazz ali ročk. Posebno pri solističnih glasbenikih pride v ospredje vsa polnost in razsežnost njegovega zvoka, in tako poudarjajo tradicijo instrumenta in njegovo vlogo v so-dobnerm, spreminjajočem se svetu. V tej votli veji leži veliko večja moč, kot si lahko mislimo, kar najbolje ilustrira vzklik enega izmed mestnih Aboridžinov na ulicah Alice Springsa, ki je močno vinjen vpil: »Dajte mi votlo evkalipto-vo vejo, da spremenim sebe in svet!« 17. decembra 1998 MODRO mm KRONIKA NilS VAS 13 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Tatvina v VVinnerju V sredo, 9. decembra, so v gostinski lokal Winner na Šaleški cesti v Velenju prišli Elvir I., Ismir M., Dejan L. in Fadil O., vsi iz Velenja. Natakarico so poklicali k igralnim avtomatom in jo tam zamotili. Eden iz skupine je to izkoristil in iz predala za točilnim pultom ukradel 84.445 tolarjev. Po storjeni tatvini so lokal zapustili. Nad avtomobile! Med torkom in petkom, prejšnji teden, je neznanec vlomil v osebni avto jugo, parkiran na Starem trgu v Velenju. Lastniku Stanislavu B. je odnesel avtoradio Sony in denarnico ter ga oškodoval za okoli 40.000 tolarjev. V noči na soboto, 12. decembra, je neznani storilec na parkirnem prostoru Jenkove ceste v Velenju z ostrim predmetom porisal osebni avtomobil znamke Audi 100, last Rolanda G. Povzročena materialna škoda znaša okoli 200.000 tolarjev. Vlomilci v baru Metka V nedeljo, 13. decembra, zjutraj, je nekdo vlomil v lokal bar Metka, kije v sklopu doma krajanov v Škalah. Notranjost je preiskal in odtujil nekaj menjalnega denarja, pijačo in cigarete. Lastnica Metka P. iz Velenja je oškodovana za okoli 55.000 tolarjev. Zasegli ročno bombo V petek, 11. decembra, so velenjski policisti na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri Gregorju K. v Škalskih Cirkovcah. Našli in zasegli so ročno bombo M 75, katere izvor še ugotavljajo. Lastnik se bo moral zaradi tega zagovarjati pri pristojnih pravosodnih organih. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Sekaj, sekaj smrečico Da je Savinjska dolina bogata z lesom, je znano. Najbrž sije tudi zato neznani storilec izbral za sečnjo Radegundo, ker je mislil, da njegovega posega ne bo nihče opazil. Pa ga je. V začetku tega meseca je neznanec v gozdu Ane O. posekal debelejšo smreko v izmeri približno 2,5 kubična metra. S tem jo je oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. Ponarejene znamkice za RTC Golte Na RTC Golte so novembra začeli prodajati znamkice za enodnevne smučarske karte. Cena znamke v predprodaji je za odrasle 2.000 tolarjev, za upokojence 1.800 tolarjev in za otoke 1.500 tolarjev. Kot kaže, pa je nekdo že poskrbel za povečano prodajo, katere izkupiček pa ne gre na račun RTC Golte. Znamkice je ponaredil in jih prodaja po nižjih cenah. Smučarji, bodite previdni in znamke kupujte na uradnih prodajnih mestih in ne od neznancev na ulici. Na originalu je žig modre barve in rahlo zapacan. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Tatvina aluminija Prejšnji teden je neznanec iz ograjenega dvorišča podjetja Surovina d.d. Maribor v Vrbju odtujil približno 2.000 kilogramov stisnjenega odpadnega aluminja, vrednega približno 300.000 tolarjev. ^Nehajte s tem neznosnim pokanjem, za božjo voljol gostišče KOZL m se zahvaljujemo za ^ da nas obiščete tudi veda v novem letu! ično novoletne obilo zdravja in idovoljstva! olektiv-TtOZLEVTAK Petarde: je z njimi res lepše? V Velenju so letos pohiteli z neznosnim pokanjem petard, ki spravlja v obup ljudi in živali. Včasih so bili nekateri vsaj tako obzirni, da so si dali duška v tistih zadnjih dneh iztekajočega leta, ker je menda vsako slavje ob pokanju veliko lepše?! Za nekatere seveda. Letos pa se lahko le sprašujemo, kaj še bo? l\idi na Policijski postaji v Velenju ugotavljajo, da je letos v tem obdobju tovrstnih kršitev precej več kot jih je bilo lani v takem času, kršitelji pa so predvsem otroci. "Tokratne kršitve so zelo specifične. Sam bi rekel nesprejemljive, take, kot je denimo metanje petard v množici in metanje petard iz stanovanj v stanovanjskih blokih," pravi komandir postaje v Velenju Robert Videč. Vseh niti naštel ni, ker bi lahko s tem kdo dobil še kakšno idejo več. Ljudje si prav zaradi tega želijo, da bi bili policisti še bolj prisotni v urbanih naseljih, kar pa je decembru, ki je na nesrečo običajno mesec, ko je varnostna problematika zelo slaba in dMtr premetov ne more prodajati vsak, ki se mu to zahoče, ampak mora imeti za to posebno dovoljenje. To prodajo lahko nadzoruje tržni inšpektorat, če pa policisti sami ugotovijo nepravilnosti, ki so povezane s prodajo, obvestijo o tem inšpektorje, sami pa pri tem kakšnih drugih pooblastil nimajo. "Morda bo kaj bolje zdaj, ko že od 15. decembra poteka akcija Petarde, lepše je brez njih," pravi Videč. Policisti jo izvajajo ob podpori Mestne občine Velenje in še nekaterih podjetij, ki so v ta namen zagotovili nagrade za tiste, ki prinesejo na postajo petarde, v zameno pa dobijo sladko nagrado. ■ Milena Krstič - Planine Robert Videč, komandir PP Velenje: "Morda bo pa akcija Petarde, lepše je brez njih, naletela na plodna tla." se zgodi veliko dogodkov, v katerih morajo posredovati policisti (vzpostavljanje javnega reda in miru, žal tudi prometnih nesreč), težko. Kadar je kršitelj otrok, lahko policisti samo opozarjajo in si pri tem želijo, da bi opozorilo zaleglo. 'Ampak glede na to, koliko je teh kršitev, ne bi mogel reči, da zaleže. Ce gre za osebe starejše od 14 let zoper kršitelje predlagamo postopek pri sodniku za prekrške." Petard in drugih eksplozivnih Petarda v učenko V četrtek, 10. decembra, je eden od učencev pri vhodu v športno dvorano osnovne šole na Polzeli vrgel prižgano petardo v učenko Anjo S. Petarda ji je k sreči povzročila le manjšo prasko, lahko pa bi se zgodilo tudi drugače. Glede na izkušnje iz prejšnjih let se je bati, da to ne bo edini primer poškodb s pirotehničnimi sredstvi. Če zanemarimo gmotno škodo, ki je nastala ob požarih, ki so jih povzročile petarde, je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, daje med nami kar nekaj oseb, ki so zaradi nepravilne in nepremišljene uporabe pirotehničnih sredstev utrpele hude in trajne telesne poškodbe. Naj bo december vesel! Nekontrolirana in nenadzorovana uporaba pirotehničnih sredstev je prepovedana in kazniva. Se zlati je taka sredstva prepovedano uporabljati na mestih, kjer se nahaja več ljudi, v strnjenih naseljih, v bližini šol, bolnišnic, domov za ostarele in na javnih prevoznih sredstvih (da, tudi taki primeri so!!). Naredimo vse, da bo veseli december res vesel, brez poškodb s pirotehničnimi sredstvi! Po hribih in dolinah Letos 84 izletov in 3260 udeležencev Z izletom planinskih vodnikov, ki je potekal minulo soboto v povsem zimskih razmerah, so velenjski planinci nekako zaključili letošnjo planinsko sezono. Bilje to orientacijski pohod po Belih Vodah z zaključkom v Andrejevem domu na Slemenu. Damjan Jevšnik, predsednik komisije za varstvo okolja pri PZS, je po oceni pohoda pripravil predavanje o ogroženih divjih živalih, pri čemer je jasna ugotovitev, daje rastišče divjega petelina v okolici Smrekovca že zelo ogroženo. Na pohod so sicer povabili vse planinske vodnike iz Šaleške doline, vendar se ostala društva niso odzvala. Seronas je bila po besedah Franca Maršnja-ka, v društvu zadolženega za vodništvo, kljub muhastemu vremenu, ki je največkrat pokazal svoj mokri obraz konec tedna, na splošno ^ ^^ jg-#w%m •aiDobruuusii im prisuie luiajstuj mu r {=} Partizanska 1,3320 Velenje, telefon: 063/864-310, odrto: vs* dan od fth do 23hjd KURILNO OLJE (samo za fizične osebe) NAROČILA SPREJEMA: CEOCOM PE CELJE, Novo Celje 8, 3301 PETROVČE tel.: 063/ 713 10 17 KONKURENČNE CENE Pravi naslov za uspešno reklamo! 89817 50B TAKOJŠNA IN BREZPLAČNA DOSTAVA Pred Andrejevim domom na Slemenu gledano uspešna. Planinsko društvo Velenje je skupaj s sekcijami, teh v sklopu matičnega društva deluje 6, uspešno izpeljalo 84 izletov s skupno udeležbo 3260 planincev. Od teh je bilo največ najmlajših. Kar 1156 obiskovalcev vrtca je sodelovalo v akciji Ciciban planinec. PD Velenje je izpeljalo 9 izletov in zabeležilo 650 pohodnikov. Svojo pomoč pa so nudili tudi na 12 izletih, katerih seje udeležilo 250 planincev. Izmed sekcij se lahko z najboljšo udeležbo pohvalijo planinci Premogovnika, saj so uspešno izpeljali vseh 13 načrtovanih izletov, katerih se je udeležilo 480 planincev. Kar nek&j dni so se tudi potepali po Grčiji in se povzpeli na Olimp, pa planinci sekcije Podkraj-Kavče in Bolnišnica Topolšica, saj se je devet izletov udeležilo 430 ljubiteljev gora. Skoraj ves teden pa so na Slovaškem uživali v lepotah Tater. V počastitev 25-letnice Šaleške planinske poti je 25 planincev organizirano prehodilo to pot. Planinci sekcije Dobrač Konovo so bili na skupnem izletu devetkrat in našteli 256 udeležencev. Aktivni so bili tudi planinci v Komunalnem podjetju. Izpeljali so 13 izletov in zabeležili 130 udeležencev. Svojčas najštevilčnejša in najbolj aktivna sekcija planincev iz Šentilja je letos dokaj uspešno izpeljala vseh šest načrtovanih izletov in zabeležila skoraj 160 udeležencev. Lahko se tudi pohvalijo, da so letos že drugič popeljali svoje sokrajane ob šentiljskem prazniku po mejah tega kraja. ■ M. H. '107,8* 14 MS VAS OBVEŠČEVALEC 17. decembra 1998 KINO VELENJE- v hotelu PAKA _ vfam pvozfiNA V četrtek 17.12. zaradi zasedenosti dvorane ni filmskih predstav! BLUESZASARO (komedija) Petek 18.12. ob18h Sobota 19.12. ob 20.30h Nedelja 20.12. ob18h Ponedeljek 21.12. ob 18h in 20.30h Režija: Boris Jurjaševič Vloge: Bojan Emeršič, NatašaBarbara Gračner, Ljubiša Samardžič, Metka Trdin Dolžina: 95 minut POROČIVA SE (komedija) Petek 18.12. ob 20.30h Sobota 19.12. ob 18h Nedelja 20.12. ob 20.30h Režija: Frank Coraci Vloge: Adam Sandler, Drew Barrymore Dolžina: 96 minut Robbie je lokalni muzikant, ki nastopa na porokah. Na eni izmed porok spozna simpatično natakarico Julio, ki se bo kmalu poročila.Ko je čas za njegovo poroko ga nevesta pusti na cedilu. Zato je njegov naslednji nastop na poroki čista katastrofa. Norčuje se iz mladega para, žali goste in se celo stepe z nevestinim očetom. Julia za pomoč pri svoji poroki prosi Robbia. PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA (romanca) Torek 22.12. ob18h in 20.30h Slovenska predpremiera! Režija: Andy Tennant Vloge: Drew Barrymore, Anjelica Huston Dolžina: 125 minut Danielle je fantovsko gibčna, okretna ter izjemno lepa, zato s svojim šarmom zlahka osvoji srce princa, potem, ko ga s konja sklati z jabolkom. Ta živahna Pepelka ni nikakršna žrtev saj kljubuje svoji spletkarski, močni mačehi, hkrati pa še vedno spoštuje voljo pokojnega, ljubega očeta. REŠEVANJE VOJAKA RYANA (drama) Sreda 23.12. ob17b in 20.30h Od četrtka do nedelje ob 20.30h Režija: Steven Spielberg Vloge: Tom Hanks Dolžina: 168 minut Mojstrovina morda največjega režiserja današnjega časa je kruta pripoved o tem zakaj nikoli in nikjer ne bi smelo biti vojne. Ko se vopjaški poveljnik vojske ZDA zave, da bo mati v enem popoldnevu dobila kar tri telegrame o smrti svojih sinov, ukaže, da četrtega sian najdejo neklje v Normandiji in ga vrnejo materi živega. Vojaka Ryana se torej odpravi iskati osem mož, ki vsi tvegajo življenja za enega. Film, ki mu napovedujejo veliko število OSAKRJEV prihodnje leto. Otroška matineja! BOŽIČEK (komedija) Režija: John Pasquin Vloge: Tim Allen, Eric Lloyd____ Dolžina: 90 minut Kdo je Božiček, kako pride po dimniku, kako mu uspe v eni sami noči obiskati vse domove? Na ta in druga vprašanja odgovarja film Božiček. Kino Velenje in hotel Paka nagrajujeta obiskovalce! Skozi ves december v mali dvorani Kina Velenje dokazujemo, da dober slovenski film ni več ponarodelo protislovje, pač pa postaja vedno bolj prisotna dejanskost. Pojavil se je namreč nov rod slovenskih režiserjev, ki znajo snemati filme.Dokaz št. 4: BLUES ZA SARO (komedija) Torek 22.12. ob 19. uri Sreda 23.12. ob19.uri Režija: Boris Jurjaševič Vloge: Bojan Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Ljubiša Samardžič Filmi v decembu: MULAN in REŠEVANJE VOJAKA RYANA terr filmi ciklusa RENESANSA PO SLOVENSKO: OUTSIDER. Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiera je 700 SIT. Rezervacije vstopnic .898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure 8982 491 eno uro pred prvo predstavo in dalje. Kino-video klub Paka film Velenje kinoteka Šaleške doline VELENJE, 17. december - Nocoj (četrtek) ob 19. uri bodo v klubskih prostorih Kino-video kluba Paka film Velenje v domu kulture, predstavili projekt Kinoteka Šaleške doline. Projekt je začel nastajati jeseni leta 1997, v njem pa želijo zbrati vso filmsko gradivo, ki se nahaja v Šaleški dolini. Odziv podjetij in ustanov, ki imajo tovrstno gradivo je bil velik. Doslej so zabeležili že 103 kolute filma tovarne Gorenje, 16 kolutov Termoelektrarne, 45 Premogovnika, 10 Muzeja Velenje, 10 ESO, 2 filma Občine Velenje, 17 kolutov neznanega avtorja iz Družmirja še pred drugo svetovno vojno ... Sam arhiv Paka pa hrani 20 kolutov tehniških in preko 250 kolutov avtorskih filmov o Velenju in okolici. Izjemno obsežno gradivo je deloma pregledano in popisano in s tem je zaključena prva faza projekta. Nekateri od teh filmov so bili letos že prikazani v okviru posebnega večera v Mladinskem centru in ob prazniku občine, nekaj od te izjemno bogate bere, pa ši bodo lahko obiskovalci ogledali nocoj. ■ Boris Salobir AGMAN « v Želimo Vam vesele božične praznike in srečno Novo leto 1999 ?nn= r ^fi Razstava malih živali Društvo gojiteljev malih živali Velenje organizira vsakoletno društveno ocenjevalno razstavo malih živali. Razstava bo od 18. do 20. decembra pred trgovino Vis a Vis na Kidričevi v Velenju. Razstava bo odprta v petek in soboto od 8. do 19. ure, v nedeljo od 8. do 13. ure. Razstavljeno bo preko 300 živali. Vabljeni! k J TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17g (pri Veliki Pjreštcp * " Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA _V TEM TEDNU _ Ob koncu iztekajočega leta se želimo zahvaliti vsem cenjenim kupcem in gostom za zvestobo in zaupanje preko celega leta, zato Vas vabimo, da nas obiščete v naši prodajalni, kjer smo pripravili pestro izbiro darilnega programa, buteljk, tekstila, čudovitih igrač po ugodnili cenali. Pri nakupu raznovrstnega blaga v vrednosti 7.000,00 SIT Vam poklanjamo 100 g kave, v vrednosti 12.000,00 SIT pa buteljko in koledar. Vsa pri nas kupljena darila pa Vam do konca meseca "brezplačno aranžiramo. *KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE Oddelek za upravne notranje zadeve p.p. 40, 3322 Velenje Tel./faks: 063/42-21-200 ali 42-21-602 Na osnovi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (UL RS št. 46/92) objavlja Upravna enota Velenje O razgrnitvi splošnih volilnih imenikov za območja Mestne občine Velenje, Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki za izvedbo referenduma za TET 3. Splošni volilni imeniki bodo razgrnjeni na sedežih občinskih volilnih komisij, ki so hkrati tudi sedeži občin: - v Mestni občini Velenje na Titovem trgu 1, Velenje, - v Občini Šoštanj na Trgu svobode 12, Šoštanj in - v Občini Šmartno ob Paki v Šmatnem ob Paki 72, Šmartno ob Paki, v delovnem času občin. Delovni čas občin je: - v ponedeljek, torek, četrtek - v sredo - v petek od 7. do 15. ure, od 7. do 17. ure in od 7. do 13. ure. Volilni imeniki bodo razgrnjeni od četrtka, 17. decembra, do vključno sobote, 26. decembra. Vsak državljan ima pravico v tem času pregledati volilne imenike in pisno ali ustno zahtevati popravek na Upravni enoti Velenje. Državljan lahko zahteva popravek: 1. če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; 2. če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča; 3. če je vpisana oseba, ki je umrla; 4. če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. MILENA PEČOVNIK, univ. dipl. prav. NAČELNICA UPFIAVNE ENOTE VELENJE ČETRTEK, 17. decembra: 60o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 18. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gostje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 19. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 20. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 21. decembra: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22. decembra: • 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 17. decembra - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Žuber in dr. Kočevar Petek, 18. decembra - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Pirtovšek, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. Pirtovšek Sobota, 19. decembra In nedelja, 20. decembra - dnevni dr. Stupar in dr. Vidovič Ponedeljek, 21. decembra - dopoldan dr. 0. Renko in dr. Vrabič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Urbane Torek, 22. decembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Pirtovšek, nočni dr. Lazar in dr. Vrabič Sreda, 23. decembra - dopoldan NI PODATKOV, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 19. in 20. decembra - dr. Matej Strahovnik, Zdravstveni dom Velenje dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 18. decembra do 25. decembra - Simon Miklavžin, dr. vet. med., mobitel 041/633-677. V tednu od 7, decembra do 13. decembra 1998 pdvpretae dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne obšine Velenje, Obšine Šoštanj in I S02/m3 zraka. 9.12. AMP Veliki vrh 150 mikro-g/m3 9.12. AMP Zavodnje 290 mikro-g/m3 10.12. AMP Topolšica 130 mikro-g/m3 10.12. AMP Veliki vrh 160 mikro-g/m3 10.12. AMP Zavodnje 190 mikro-g/m3 12.12. AMP Šoštanj 130 mikro-g/m3 12.12. AMP Veliki vrh 260 mikro-g/m3 12.12. AMP Zavodnje 190 mikro-g/m3 13.12. AMP Veliki vrh 200 mikro-g/m3 13.12. AMP Zavodnje 260 mikro-g/m3 T$o pojdem, kadar bo čas, mali OGLASI male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. m: 898 17 51 pogrebna služba morama GIBANJE PREBIVALSTVA ACMAN O o Upravna enota Velenje Poroke: Edin Subašič, Velenje, Šalek št. 84 in Petra Fedran, Velenje, Šalek št. 84; Marko Kolenc, Velenje, Špeglo-va ul. št. 9 in Estera Bahun, Velenje, Stantetova ul. št. 22. Smrti: Leopold Perme, Trbolje, C. Tončke Čečeve št. 23, roj. 1927; Marija Brdnik, Rečica ob Paki 55, roj. 1931; Alojzij Bezovnik, Slovenske Konjice, Škalska c. št. 3, roj. 1919; Pavla Bolha, Šoštanj, Aškerčeva c. št. 3/a, roj. 1915; Jožef Vasle, Založe št. 77, roj. 1927; Janez Podpečan, Velenje, Ljubljanska c. št. 28, roj. 1920; Vida Klančnik, Šmartno ob Paki št. 91, roj. 1910; Ana Fludernik, Mozirje, Praprotnikova ul. št. 2, roj. 1918. Upravna enota Žalec Poroka: Bojan Borštner, Polzela in Andreja Kuder, Polzela. Smrti: Frančiška Zabukovnik, stara 74 let, Dobrič 21; Frančiška Grabner, stara 72 let, Stopnik 49; Hedvika Cilenšek, star 92 let, Migojnice 119; Ana Kovač, stara 71 let, Mala Pirešica 13. iem brez želje, ki bi hotela nazaj. Tiho pojdem, kadar bo čas. (Anica Černejeva) Kadar bo prišel ta čas, smo lahko z vami, da vam pomagamo. Vedno in povsod. pogrebna služba morana Parižlje 11/c, Braslovče, Tel.: 063/720-660, 720-662,720-003 Moda za vse letne čase Boutkjue ACMAN št. 1, Velenje, tel.: 862 925. Prodajalna ACMAN, Criže- 25, tel.: 7100 420. ■nran NEPREMIČNINE KUPIMO: - hitro vseljivo hišo v Velenju - manjše stanovanje v Velenju - staro hišo ob Cesti talcev v Velenju PRODAMO: - hišo v centru Žalca - več hiš v Velenju in okolici - različna stanovanja v Velenju 063/ 861-B35, 0609/ 624-775, 041/ ZAHVALA ob boleči izgubi dragega ZAHVALA Nenadoma in brez slovesa nas je za vedno zapustil naš dragi Žalujoči: žena Justina, sin Boris z družino, hčerka Alenka z Jernejem, mama ter brata Lojze in Tone z družinama. Živeti. Zmeraj do kraja. Preživeti. Začeti skraja. Pa kaj zato, če svet ni raven! pač bo kar bo in nekaj zraven (T.Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata VSI NJEGOVI FRANC HUDALES 3.12.1943 - 8.12. 1998 iz Lokovice Vedno, kadar umre kdo, ki ga imamo radi, Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijatel- odmre košček našega srca. jem, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali In srca je vse manj... ■ * . ,. ' ' ~ in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se tudi PGD Lokovica, moškemu pevskemu zboru Lokovica, govornikom za izrečene besede slovesa, Andreju za odigrano Tišino, gospodu Kvartiču za opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega dragega dedija, nam izrekli sožalje ter poklonili cvetje in premnogo sveč. Žalujoči: žena Cveta, hčerka Ina in sin Sebastjan s Karmen. Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina, Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ANTONA SKORNSKA mL 11. 3.1951 - 4.12.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili ob njegovem preranem slovesu z nami. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in sestre Cilj je izpolnjen, pot je dokončan, in konec upov je in hrepenenja in konec zmot, bolesti in prevar. MARIJE KOREN rojene GOLTNIK iz Podgorja pri Velenju 26. 6.1931 - 29.11.1998 se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ji podarili cvetje, sveče in svete maše in ste nam ob težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Iskrena hvala družinama Ocepek in Deberšek, še posebej Tatjani in Jožici. Prav tako se zahvaljujemo govornikom, pevcem in župniku gospodu Furmanu za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pogrebni službi Usar in vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI FRENKA HRIBERNIKA 1955 - 1998 Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam ob tako krutih in težkih trenutkih stali ob strani. APARATI IN STROJI RAČUNALNIK 386, 50 igric, z Windovsi, tipkovnico in miško, prodam. ® 892-295. VIBRACIJSKO SAVNO ugodno prodam. S 862-868. RAČUNALNIK ATAKI, primeren za glasbenike z vso opremo, prodam. S 882-631. OSTALO ALFA - POSLOVNO PREDSTAVNIŠTVO, Poslovalnica Velenje, Foitova 2, S 855-088. Odkup delnic! Izjemne cene! Najhitrejše izplačilo! POSESTI HIŠO do I. faze, sadovnjak in vinograd, prodam. Pesje, Uriskova ulica. S 865-109. UGODNO PRODAM vikend na Paškem Kozjaku. a 882-535. RAZNO PRODAM DVE KOMPLET NOVI GUMI z obroči za mercedes in dve peči na trdo gorivo, trajno goreči, zelo ugodno prodam. S 0609-615-217 po večernih urah. DVE ZIMSKI GUM1145 X 70 13 col, prodam. a 850-882. OS ZA PRIKOLICO s platišči 16 col, nosilnosti 2 toni, prodam. S 882-719. TELEFONSKO ŠTEVILKO PRODAM. S 881-024. LESTENEC z lovskim motivom in dve postelji, prodam za 7000 sit. a 892-295. NERJAVEČE POMIVALNO KORITO na dva prekata, prodam po polovični ceni. S 893-342. OS ZA ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, močno, gume 16 col, prodam. S 882-075. UGODNO PRODAM večjo količino domačega žganja. a 892-194. DOMAČE VINO, šmarnica, izabela, prodam. a 888-594. KVALITETNO STR0JENE lisičje kože, ugodno prodam. a 882-399. SMUČI, ELAN METALIC 190, komplet vezi Salomon, malo rabljene, poceni prodam. a 852-996. SVINJSKO MAST PRODAM. S 881-763. SOBNO OMARO, dvodelno, pralni stroj, štedilnik starejši na tri plošče ter šivalni stroj Bagat, prodam. a 851-733. Cena po dogo-voru. DVE KOMPLETNI KOLESI za zimsko vožnjo, primerni za Clio 1,4, prodam za 12.000 SIT. « 893-249. SMUČARSKI PRTLJAŽNIK ZA AKCENTA, ugodno prodam. a 863-834. RDEČE VINO, sorte izabela, prodam. S 852-983. STANOVANJA OPREMLJENO STANOVANJE v stanovanjski hiši, oddam. S 865-086. V VELENJU KUPIM manjše enosob-no stanovanje. a 851-602, zvečer. VOZILA TRAKTOR TV 30 KS, prodam. Grudnik, Plešivec, S 893-279. DAIHATSU SHARADE, bencin, letnik 90, ugodno prodam, a 717-629 ali 0609-616-722. GOLF 1,6, letnik 90, prodam, a 854-788 ali 865-322. PRODAM MINI MOPED in R-5 Campus, letnik 93. a 858-265. ŽIVALI KOBILO, HAFLINGER, staro dve in pol leti, prodam. Cena po dogovoru, a 895-153. PRODAM PUJSKA, cca 160 kg. Cena po dogovoru, a 856-165. NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, prodam, a 892-011. PRAŠIČA domače reje in teleta za zakol, prodam, a 063-701-832. PRAŠIČE 35 kg in dva 110 kg, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. 8 886-261. PRAŠIČA, cca 170 kg, domače reje, prodam, a 893-051. TELIČKO SIMENTALKO, težko 150 kg, prodam, a 854-837. PRAŠIČE, od 90 do 110 kg, ugodno prodam, a 702-194. PRAŠIČA hranjenega z domačo hrano, prodamo, a 885-550. BREJO TELICO IN KRAVO za zakol prodam, a 881-757. Nov projekt policije na Celjskem, prijazne do ljudi: "Če hočeš, da te ljudje upoštevajo, igraj." Tako si je rekel Janez Škerlak s Policijske postaje Velenje, ko je z zadovoljstvom ugotavljal, da ljudje res raje plešejo tako kot on igra, kadar ni v modro-beli opravi. O tem, ali je kdaj "prijazen" do tistih, ki so v prostoru za pridržanje, pa ni rekel nič. REZANJE ŠOŠTANJA Kultura v ožjem pomenu besede je bila že velikokrat dekla politike. Kadar ni "bila, je "bila umetnost, čeprav tudi za umetnost ne moremo vedno reči, da ni služila in ne služi politiki! To nam priča predvsem socrealistično in nacionalso-cialistično gibanje v Evropi v prvi polovici tega stoletja, ki nezadržno mineva. Daje temu res tako, ni potrebno spominjati na Speerove arhitekture dosežke za časa Hitlerja, niti poezije Majakovskega za časa Stalina. Mi imamo možnost opazovati ta pojav pred našim pragom. V Šoštanju sta dve galeriji in obe sta se v času pred volitvami politično pro-filirali, kar je mogoče za število umetnostnih, dogodkov v Šoštanju sicer dobro, a je za kulturo in predvsem umetnosti sami v sramoto. Natkcrv štab je v prvem krogu županskih, volitev za širši krog obiskovalcev ponovno odprl galerijo v Mayerjevi vili, kjer je razstavljal Jože Svetina. V nasprotnem taboru pa so odprtje razstave Hermanovih skulptur v Mestni galeriji povsem očitno namenih promociji svojega kandidata v drugem krogu volitev Obstaja bistvena razlika med razstavama, pri čemer nimam v mislih umetniške vrednosti razstavljenih del. Zanmimiva je primerjava fasad obeh dogodkov, iz česar lahko ugotavljamo, komu sta bih razstavi namenjeni. Na eni strani imamo naprezanja Natkovega štaba, da bi na razstavo privabili čimveč ljudi. V strahu pred agresivnimi izpadi druge strani, ki so bih letos očitni na vsakem koraku (beri plakatu), so tablo za vabilom na razstavo Jožeta Svetine z žico privezali kar h košu za smeri, kar je delovalo zelo smešno. Bilo je pa učinkovito, saj je tabla zdržala na svojem mestu zelo dolgo. Na drugi strani se je ob otvoritvi razstave v Mestni galeriji razkrila samozadostnost tistih, ki skrbijo za kulturno in umetniško podobo župana. Pred vrati Mestne galerije je "bil na dan otvoritve razstave opažen plakat, na katerem je poleg drugega pisalo, da sprejemajo vabila. Sam si tega sporočila nisem znal razložiti drugače kot, da so na otvoritev dobrodošli le tisti, ki so prejeli osebna vabila. Čeprav lahko razumem, daje galerija premajhna, da bi se vanjo nagnetli vsi občani Občine Šoštanj v istem trenutku in čeprav vem, da vseh občanov zanesljiveje ne zanimata ne Hermanovo delo ne predvolilno nastopanje župana, pa je omejevanje vstopa na otvoritev razstave milo rečeno neokusno. Seveda tudi popolnoma neupravičeno, saj je Mestna galerija protor, M se drži na finančnih nogah občinskega proračuna, v katerega plačujemo vsi davkoplačevalci naše občine. Če je ta resna plat delitve umetnosti v dva tabora slaba popotnica za kulturno podobo naše občine, obstaja tudi smešna, če ne že kar komična plat te zgodbe. Galeriji sta bih tudi sedeža volilnih štabov obeh kandidatov na večer štetja volilnih glasov s to razliko, da se je v Mestni galeriji veselilo, pilo in telefoniralo na vse strani v slastnem opoju zmage, medtem ko je v kletnih prostorih Mayerjeve vile vladalo bolj tiho, a ne ravno žalostno vzdušje. Zgodilo pa se je, da je eden bližjih kolegov sedanjega župana verjetno začutil potrebo, da se poveseli z njim, da mu čestita in da mu seveda pokloni steklenico dobrega vina. V tem ni nič slabega. Nasprotno. To je povsem normalen pojavv civiliziranem demokratičnem svetu. Smešno je bilo le to, da dotični ni vedel, da sta v Šoštanju dve galeriji in je po pomoti prinesel darilo in čestitke v Mayerjevo vilo, kjer je "slavil" kandidat, kije na volitvah izgubil... Doodek bo zagotovo šel v anale šoštanjskih anekdot. Poleg svoje smešnosti pa razkriva, da kljub abotnemu elitiz-mu, odetem v "pele mantle", ki ga goijo v županovem mil-jeju, njegovi najbhžji znanci vse do volilne proslave niso vedeli, da je njihov župan že pred nekaj časa odprl v centru Šoštanja kulturni hram, v katerem se je zvrstila vrsta kvalitetnih razstav. Vključno s to zadnjo, ki je bolj kot umetnosti, pela slavo županskemu kandidatu. ■Perorez Miro Sitar, nekdaj dober Rudarjev nogometaš, kasneje tudi nogometni sodnik (levo), se je nedavno tega v Velenju srečal z mariborskim kolegom Silvom Borovšakom. Razpravljala sta o tem, ali ima nogometni sodnik lahko kakšen vpliv na končni izid tekme in se dokopala do odgovora v stilu radia Erevan. "Nima, sploh pa ne na rokometni." V arhivu Našega časa smo izbrskali fotografijo, ki kaže, da sta županska kandidata v Velenju pred volitvami že enkrat merila moči. Ko smo raziskovali, kak je bil rezultat tistikrat, smo zvedeli, da je bil Jože Kavtičnik (LDS) sicer hitrejši, Srečno Meh (ZLSD) pa neprimerno močnejši. Zrelo mesto Velenje bo naslednje leto slavilo 40. rojstni dan. Upamo, da bomo lahko ob tem govorili, da ni le mlado mesto, ampak tudi zrelo. Po starem? V vseh treh šaleških občinah so obdržali stare župane, zadovoljili so se le z nekaj novimi svetniki. Upajmo, da bodo vsaj ti poskrbeli, da ne bo šlo še naprej vse po starem. Gabrova jesen Gabra so mnogi poslanci močno tresli in žagali, a ni padel. Po zaslugi pomladniov mu je odletelo le nekaj listja. Sladke petarde Pri nas bodo otroci tudi letos lahko petarde zamenjali za sladkarije. A kaj, ko se nekaterim tudi petarde zdijo tako sladke. Veliki in mali Če bo res vse tako, kot so govorili na posvetu malega in velikega gospodarstva, sploh ne bomo več imeli malih. Saj naj bi tudi ti, vsaj po kakovosti, postali veliki. Odskok Vse več tujcev beži v Slovenijo. A ker vedo, da Slovenija še kmalu ne bo tista prava pričakovana Evropa, jim je naša dežela le dobra odskočna deska za skok v "obljubljeno" deželo. Sušica V tem času, ko je veliko povpraševanje po smrekah in zaradi božiča in novega leta pade veliko takih dreves, v Gornjem Gradu upajo, da ne bo padla tudi njihova Smreka. A ne zaradi praznikov, zaradi stečaja. Od besed ... Proti ukinitvi šole so mnogi na ves glas vpili, namesto da bi za več otrok kaj konkretnega naredili. Veselje V Ljubljani so mnogi veseli, da je (tudi) Savinjsko in Šaleško dolino pobelil sneg. Tako je vsaj ta na hitro zacelil rane po poplavi. Presenečenje Čeprav seveda prizadeti trdijo, da ni res, v veliki meri vendarle velja, da sneg komu-nalce in cestarje vedno preseneti. Kot da ga pričakujejo poleti, ta zlomek pa pade pozimi. Žalostna mavrica Več ko je na belih cestah zelenih voznikov, bolj so ceste rdeče! Etnološka paberkovanja 91 Piše: mag. Jože Hudales Že najzgodnejše otroštvo naših prednikov je bolj kot otroška igra zaznamovalo delo. Vsaj spomini tistih, ki so odraščali pred II. svetovno vojno pravijo tako; tovrstni sicer spomini segajo še daleč nazaj v 19. stoletje, medtem ko za starejša obdobja podatkov skorajda ni, a je bilo stanje najbrž dokaj podobno. Kmečki otroci so namreč že od najzgodnejše mladosti sprejemali iz leta v leto nove zadolžitve in staršem je bilo popolnoma samoumevno, da so otroci stari pet ali šest let že sodelovali prav pri vseh opravilih, ki so jih počeli. Tudi če je bila čisto vsaka delovna operacija določenega dela za otroke pretežka so otroci morali biti zraven in gledati odrasle pri delu. Za otrokov "zdrav razvoj" je bilo po načelih tedanje pedagogike dobro, da otroci skoraj niso imeli časa zase in za igro, da so bili od jutra do večera čimbolj zaposleni, tudi če je bilo delo, ki so ga nalagali otrokom povsem odvečno. Tako smo lahko v Vin- ski gori zapisali skoraj "pravljični" pedagoški ukrep: " Stara mama so pravli, da so ji njena mama skup zmešal koruzo in pšenico in ji za čas zapravljat rekli naj mešanco prebere." V znani pravljici o Pepelki so take ukaze lahko zarivile le "hudobne mačehe". Prvo otroško delo je bila običajno paša; v Vinski gori seje večina spominjala: "Delat sm začela preden sm bla stara sedem let. To so bli taki cajti, smo dej-lali, oh kek dejlali smou. Pa je bio lejpu." V starosti šest ali sedem let je bilo treba v počistiti hlevu, jeseni so pasli krave, ko so bili travniki že pokošeni itd. No na jesensko pašo so lahko imeli tudi prijetne spomine, saj je bila edina priložnost za igro z vrstniki: "Tam je bilo več otrok iz vasi in smo si pekli krompir in kostanje." Druga deklica, ki je prav tako odraščala v Vinski gori je pripovedovala, da je že v najzgodnejši mladosti nosila vodo "s flašo" iz studenca, kije bil kar precej oddaljen. Pozneje je z brento po štirikrat na dan na-nosila vodo "za prasce, enkrat pa za doma". Tudi govedo je v zgodnji mladosti vsak dan gnala k studencu, tudi pozimi. Le ko sta bili s sesto še čisto majhni, so imeli za pomoč doma tudi deklo in hlapca, pozneje pa sta s sestro, starši in starimi starši postorili vse delo na veliki kmetiji, ki je štela okrog 16 ha. V šolskih letih se je delo pomnožilo; dekleta so pri desetih letih prevzele že kar lep kos gospodinjskih opravkov: "Delali smo drva, ko so v naši goši bukve podirali. Pri desetih letih pa sem začela peči kruh, pomagala prat žehto; hodili smo prat k vodnjaku, najprej smo pa perilo namočili doma v čeber, potem smo šli spirat v vodnjak. Oprat je bio treba tud po dvajst moških lanenih (hodnih) srajc. Zajfo smo kupli, samo parkrat smo jo sami kuhali iz loja. Zeh-ta je bla zlo težka, sploh pozimi. Poleti smo vstal že ob 4h zjutraj in šli na njivo in delali do lih, ko je postalo prevroče". Fantje med 12 in 15 letom pa so se že lotevali najtežjih kmečkih del; redno so pomagali pri košnji, mlačvi, okopava-nju in ostalih opravilih. Spet spomin iz Vinske gore: "Kosit sem začel pri trinajstih, mlatit pa pri petnajstih. Ker nism znal pomlačvat, sem bil večkrat kre-gan. Pri Rebrniku sm koso kle-pal, tudi po 14 dni sm tam ostal. Najtežje je bio delo pri ročni mlatilnici, kjer smo se menjali vsakih deset minut pri tistem vlkem kolesu, ki ga je bio treba sukat, tud po štirje smo ga gnali naenkrat. Pol, ko smo nehali gonit, smo dobil pa drugo delo, da nismo v luft gledali, tek da ni bio sploh neč počitka." Deset let stari otroci revnejših kmetov in kočarjev so že veljali za pravo delovno silo in so hodili pomagat staršem na večje kmetije, kot plačilo za "tavrh" pa so dobili hrano, ob koncu leta pa ponekod tudi še kak kos stare obleke in lesene cokle. Se revnejši starši z veliko otroci pa so dajali svoje otroke v starosti devet ali deset let že za posle k drugim hišam; "Moja sestra je šla za varučko, brat pa za pastirja ko sta bla deset let stara." "Za igro ni bilo časa" pripovedujejo vsi, ki se spominjajo svojega otroštva pred desetletji. No čas bi se že morda našel; le priložnosti je bilo manj: "Ko sm biu mali, nism smel hodit po vasi, igral pa smo se le tedej ku starih ni bio doma. V hiši je bla šiba pa še z roko smo jih tud dobil, če ni bio drgač". Nekaj priložnosti za igro pa je vendarle bilo; morda v nedeljo popoldne ali pa pozimi: "med seboj smo se hecal, igral špago, špono s fižoli al se pa lovil po skednjih al pa smo kolce goni po vasi. Če so nas pa dobil, srno bli pa kregani." _ \AS VAS 17 NK Rudar Tudi Velenjčani v finalu NK Esotech Šmartno Zadovoljni s četrtim mestom Jesenski del prvenstva so šmarski nogometaši sklenili na 4. mestu, kar se ni zgodilo že od leta 1994. Začetek jesenskega dela je bil katastrofalen in ekipa seje ustalila šele po 5. krogu. Po 3. krogu je Smarčane zapustil trener trener Toni Tomažič, na trenerski stolček pa je sedel Janko Benčina. Z njim je moštvo dobilo pravo podobo in se pričelo dvigovati na lestvici. Vmes so nogometaši Esotecha dobro nastopali v slovenskem pokalu. V sklepnem delu so premagali prvoligaša Korotan in Pri-morje, za uvrstitev v polfinale še tretjeligaša Paloma Šego, žreb pa jim v polfinalu lahko izbere Muro, SCT Olimpijo ali Maribor Teatanic. Ob tem so se uvrstili tudi med štiri ekipe v pokalnem tekmovanju na področju MNZ Celje za prihodnje leto. Kakšna bo resničnost moštva v pomladanskem delu je odvisno od vodstva kluba. Ali ima vodstvo željo po uvrstitvi v 1. ligo, ali se bo zadovoljilo z nastopanje v drugi? Stik s prvimi tremi moštvi je Šmartno izgubilo zaradi neodločenih izidov na domačem terenu. Ce v Šmartnem želijo napredovanje, potrebuje ekipa najmanj tri igralce, ki pa morajo biti boljši, torej prave okrepitve. Vprašljiv je tudi igralski status Pekiča in Žnuderla, nekateri drugi imajo tudi prvoligaške ponudbe, predvsem Korotana, pa tudi nekaterih drugih ekip. Vodstvo kluba dobro skrbi za finančno stanje, lepo so uredili tudi stadion in garderobe, igralci pa nimajo denarnih težav. Nogometaši Esotecha bodo trenirali do 20. decembra, odmor pa bodo imeli do 15. januarja, ko bodo začeli priprave na pomladanski del prvenstva. ■ Janko Goričnik OK Šoštanj Topolšica Pomladi bo težko V Murski Soboti so odbojkarji Šoštanja Topolšice v petek odigrali srečanje 9. kroga državnega prvenstva. Brez večjih težav so So-bočani prva dva niza zaključili v svojo korist. Bili so premočan nasprotnik za goste, ki so na srečanje pripotovali le s sedmimi igralci. Sreča se jim je nasmehnila šele v tretjem nizu. Z zbrano in borbeno igro jim je uspelo povesti s 7:3 in za nekaj trenutkov zaustaviti domačine. S številnimi taktičnimi menjavami pa so gostitelji ponovno uspeli okrepiti svojo igro in izenačiti rezultat. Od-bojkarjem Šoštanja je uspelo osvojiti samo še točko, potem pa jim je zmanjkalo moči za nadaljevanje boja in srečanje je gladko zaključila ekipa Pomgrada. Pomočnik trenerja Niko Jerončič: "Drugi del državnega odbojkarskega prvenstva bo za nas še težji, kot je bil prvi. Oba nasprotnika, ki ju lahko premagamo, imamo v gosteh. Upamo lahko samo na boljšo igro, ki bi nam prinesla zmage in zagotovila obstanek v prvi ligi." M N. R Športnik -športnica novembra Našo akcijo nadaljujemo z izborom športnika ali športnice v mesecu novembru. Potrudite se in dobro razmislite, izbira je zares pestra, pa malo bolj pridni bodite, saj imate v teh jesensko - zimskih dneh dovolj časa za razmislek. Prve glasove so že dobili Katarina Srebotnik, ki zaenkrat vodi, Jelka Kokol, Boris Kališek in Branko Bedekovič. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje. r:---------------------1 Športnica - športnik novembra Glasujem za športnico(ka).................................................. I Naslov glasovalca............................................................ | I I I .............................................................................................. I L _____________________I S finalnimi tekmami bodo prvoligaši v soboto v Mariboru sklenili letošnjo zimsko ligo v malem nogometu. Minulo nedeljo so odigrali drugi krog, kije prinesel šest finalistov. Na sklepnem turnirju bodo zaigrali poleg gostiteljev Maribor Teatani-ca še nogometaši Kopra, Pri-morja, Publikuma, SCT Olim-pije in velenjskega Rudarja. Drugi krog (tekme so bile na sporedu minulo nedeljo) so ekipe druge skupine igrale v dvorani Tivoli v Ljubljani. Razplet je bil podoben prvemu v velenjski Rdeči dvorani, saj so "zmajčki" tudi v svojem mestu premagali vse svoje nasprotnike, "rudarji" izgubili edino tekmo z njimi, le Domžalčani so se maščevali Ko-rotanu za poraz v Velenju. Za Rudar je tokrat po dolgem času zaigral tudi njihov nekdanji kapetan Slavko Javornik, ki bi ga vodstvo kluba znova rado videlo v zeleno - črnem dresu. To pa bo predvsem odvisno od dobre volje vodstva šmarškega drugoligaša Esotecha. Izidi 2. kroga v drugi skupini: Rudar - Korotan 4:2 (2:1); strelci za Rudar so bili Pavlovič, J. Javornik, Jeseničnik in Balagič; SCT Olimpija - BS Tehnik 4:2 (3:1), Korotan - SCT Olimpija 1:8 (0:3), Rudar - BS Tehnik 5:4 (1:1), strelci Pavlovič 3 in S.Ja-vornik 2; BS Tehnik - Korotan 8:3 (3:1) in SCT Olimpija - Rudar 4:3 (0:1), strelca sta bila J. Javornik 2 in Jeseničnik. ■ vos Košarka Razgibano dogajanje Košarkarji Elektre so bili minuli vikend prosti, ker je bila tekma z Novo Gorico prestavljena na 6. januar. Goričani so tekmo z nedelje prestavili na petek, nato pa nazaj na nedeljo ob 19.30, vendar Soštanjčanom ta termin ni ustrezal, zato se bo tekma odigrala po novem letu. Zadnjo tekmo v letošnjem letu bo Elektra igrala v soboto na vročem terenu v Zrečah. Rogla je v zadnjem kolu sicer izgubila v Konjicah proti Banexu, vendar ostaja skupaj z Zagorjem na 1. mestu lestvice l.B SKL. Kadeti Elektre so doma igrali z ekipo ŽKK iz Maribora in zmagali s 67:64. Se dvanajst sekund pred koncem je bil rezultat izenačen na 64:64, vendar so varovanci treneija Rizmana v zadnjem napadu dosegli koš in izsilili še prekršek, Goršek pa je bil natančen tudi pri izvajanju prostega meta, tako da je zmaga ostala doma. Zelo pestro je bilo v preteklih dveh tednih v šolski košarki. Mlajši in starejši dečki in deklice so odigrali medobčinsko prvenstvo. Pri deklicah je tekmovanje že končano, tako pri starejših (7. in 8. razred) kot pri mlajših (5. in 6. razred) so zmagale učenke Livade iz Velenja pred OS Biba Roeck iz Šoštanja. Pri dečkih je bilo prijavljenih več ekip, zato tekmovanje še ni končano. Finale bo 30. januarja v Rdeči dvorani, ko bo nekakšen festival košarke. Pri starejših dečkih so se v finalni del uvrstile šole Biba Roeck, Livada in MPT, pri mlajših pa Livada, Biba Roeck, Anton Aškerc in Gorica. Prvo zmago so dosegli tudi najmlajši v Elektrini košarkarski šoli, ki jo vodita Ali Rehar in Duško Maličevič. V prijateljski tekmi so učenci od 1. do 4. razreda osnovne šole premagali vrstnike iz Dravograda. ■ Tjaša Rehar RK Vegrad Pomembni točki Za konec jesenskega dela prvenstva so velenjske rokometašice v derbiju druge polovice lestvice zasluženo visoko premagale Škotje-ločanke in se s tem oddaljile od predzadnjih Branikovk za tri točke, od zadnjeuvrščene Burje pa za šest. Po devetih krogih so na 8. mestu s 6 točkami. V prvem delu je igra bila bolj ali manj enakovredna. Po stalnem vodstvu domačih v prvem polčasu za zadetek ali dva je gostjam uspel preobrat in povedle so slabih 10 minut pred odhodom na odmor z 9:7. Nato so domače znova zaigrale bolje, v to jih je "prisilila" z dobrimi obrambami tudi Grudnikova in do konca polčasa so si priigrale 4 zadetke prednosti. V prvih minutah nadaljevanja so Ve-lenjčanke spet zaigrale slabše, gostje so se jim dvakrat približale na gol razlike, nazadnje v 41. minuti 16:15, nato pa so bile vse niti igre v rokah velenjskih rokometašic. Do konca tekme so dosegle še 11 zadetkov, Škofjeločanke pa le enega. Drugi del prvenstva v prvi ženski rokometni ligi bodo rokometašice nadaljevale 30. januarja. ■ vos Kapetan Gorenja Borut Plaskan med strelom RK Gorenje "Evropska" igra domačih Rokometaši Pivovarne Laško so zaradi gostovanja na Švedskem v tekmi lige prvakov že med tednom odigrali prvenstveno tekmo 10. kroga z velenjskim Gorenjem. Domačim je očitno ta tekma bila kot generalka za dvoboj s švedskim prvakom, saj so igrali zelo ostro, na trenutke celo preostro, kar so predvsem občutili Mitja Gavriloski, Sebastjan Sovič in Iztok Rozman. Slednjega je domači rokometaš Škrbič tako ostro zaustavil, da je bil potem, ko se je zavedel povsem zmeden, niti ni znal povedati kje je in odpeljali so ga v b olnišnico, saj je dobil lažji pretres možganov. Zanimivo, pred tekmo je Uroš Šerbec menda celo dejal enemu izmed velenjskih rokometašev celo dejal "upam, da ne boste pregrobi, saj v soboto igramo na Švedskem." Pa se je zgodilo ravno nasprotno, kot daje predvsem Škrbič želel pokazati, kako se igra v Evropi. Velenjčani takšni trdi igri seveda niso bili kos, Celjani so pač še vedno precej boljši, pa čeprav Šerbec sploh ni igral, Iztok Puc pa je prišel le dvakrat na igrišče za kakšno minuto. Po tekmi je trener Gorenja Tone Tiselj povedal: "Treba je vedeti, da je Pivovarna Laško vsako leto močnejša, to pove že dejstvo, da celo Iztok Puc ne more igrati v prvi postavi. Mi smo ekipo "pocenili" in pomladili, imamo manjši izbor igralcev kot prej, za nameček pa sta poškodovani še Kavaš, Krejan in Senica, kmalu po začetku tekme pa se je poškodoval še Rozman, tako da se nismo mogli resneje upirati precej kvalitetnejši Pivovarni Laško, kiji želim veliko uspeha v nadaljevanju evropskega tekmovanja. Naslednji nasprotnik v prvenstvui bodo Prule v soboto v Rdeči dvorani. Sam se z zmago ali porazom ne obremenjujem. Zame je pomembno, da rokometaši odigrajo maksimalno, potem sem zadovoljen. Kadar tako odigrajo, namreč tudi zmagajo." ■ vos SPONA MIZARSKO OKOVJE PE CELJE: Škofja vas 40 tel./fax: 063/412-407 Del. čas: pon. - pet. 8. - 18.h sob. 8. - 12.h Komercialist za KOROŠKO: 041/699-693 V naši trgovini lahko kupite po ZELO UGODNIH CENAH: . kuhiojske del. pulte (4,2 m) 2.355,00 SIT/TM medeninaste kljuke že od 1.144,00 SIT/kom l. kuh. nape že od 9.900,00 SIT dalje V. NOVOST: pralni stroji, pomivalni stroji, pralno-sušilni stroji po ZELO UGODNIH cenah z 2-letno garancijo! Pralno-sušilni stroj WGD 1230TX O* Tako so igrali Prva SRL moški, 10. krog: Pivovarna Laško - Gorenje 28 : 21 (16 : 11) Gorenje: Matovič, Tamše 1, Bedekovič 9, Plaskan 2, Khimčenko, Oštir 2, Sovič 1, Tome 1, Lainšček, Rozman 2, Cvetko, Gavriloski 3. Prva SRL ženske, 9. krog: Vegrad - Jelovica 27 : 16 (14: 10) Vegrad: Tadič, Čosič, Jukič 4, Dešman 4, Topič 2, Perše, Nojinovič 5, Krajnc 4, Notersberg 3, Ibralič 5, Grudnik, Stropnik. Prva SOL, 9. krog: Pomgrad - Šoštanj Topolšica 3 : 0 (1, 5, 8) Šoštanj Topolšica: Zulič, D. Sevčnikar, Žilnik, Čoko-vič, Verbič, Pavič, Kugovnič. Stf^NO "NČVO Vse najlepše in s tem veliko poslovnih in osebnih uspehov v letu 1999 vam želi AVTO CELJE Id. IVECO BBEU l&A P SME PEUGEOT Namizni tenis Poškodbe krojile izid V zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva v 1. slovenski na-miznoteniški ligi so igralci ERE - Tempo doma klonili proti ekipi Krke iz Novega mesta z 2: 6. Velenjčani so nastopili precej oslabljeni, saj sta za ekipo nastopala poškodovana Uroš Slatinšek in Damijan Vodušek, Tadej Vodušek pa se je moral zaradi študijskih obveznosti nastopu odpovedati. Tudi tokrat seje pokazalo, daje odigravanje prvenstvenih tekem sredi tedna, za vse ekipe, ki imajo v svojih sestavah študente, zelo neprimerno. Uroš in Jure Slatinšek sta dosegla vsak po eno zmago, Damijana Voduška, ki se mu je med srečanjem poškodba še poslabšala, pa je zamenjal mladinec Luka Sever, ki seveda ni bil kos izkušenim igralcem iz Novega mesta. Kljub vsemu, je bil dvoboj zelo trd in izenačen, saj sta se dva odločilna dvoboja končala z iztidom 2 : 1 za igralce Krke. Velenjčani bodo pomladanski del prvenstva dočakali na 5. mestu lestvice, do takrat pa računajo, da bodo igralci uspeli pozdravili vse poškodbe. V soboto in nedeljo, 12. in 13. Decembra, je bil na Galjevici v Ljubljani TOP turnir 24 najboljših igralcev Slovenije, na katerega so se uvrstili vsi štirje igralci ERE - Tempo, a sta se morala zaradi poškodb nastopu odpovedati Uroš Slatinšek in Damijan Vodušek. Preostala igralca, ki sta igrala v drugi skupini, pa sta dosegla zelo lep rezultat, saj je Jure Slatinšek v tej skupini zmagal (devet dvobojev je dobil, dva izgubil), Tadej Vodušek pa je bil na koncu šesti (šest zmag in pet porazov). Na podobnem turnirju za ženske je Velenjčanka Karmen Ste-blovnik v prvi skupini osvojila deveto mesto s štirimi zmagami in sedmimi porazi. ■ dk Strelski šport Veternik z rekordom Na drugem pozivnem strelskem tekmovanju najboljših slovenskih strelcev mednarodnega programa v Ljubljani sta se velenjska pištoljarja znova izkazala. Pri članih je zmagal Simon Veternik s 572 krogi, zmago pa je potrdil š v finalnem delu z rekordnimi 103,2 krogi in skupno 675,2. Odlična je bila tudi Sabina Suljič, ki je bila s 354 krogi druga pri mladinkah. Škale Rekreator leta 1998 V krajevni skupnosti Skale - Hrastovec namenjajo veliko pozornosti rekreaciji krajanov. Tako je poseben organizacijski odbor pri KMN Fori Skale letos že petič izvedel tekmovanje za značko "rekreator leta." Rezultate so slovesno razglasili v soboto in podelili pokale in plakete, vsi so bili zadovoljni ob dejstvu, da se je v to tekmovanje, ki zajema devet disciplin (smučanje, pikado, kegljanje, kros, kolesarjenje, atletiko, plavanje, tenis in pohod) vključilo preko 130 krajanov od najmlajših do najstarejših. Najboljši trije v skupni uvrstitvi po posameznih kategorijah: deklice do 15 let: 1. Teja Žnider, 2. Kaja Glinšek, 3. Irena Lemež; članice od 15 - 25 let: 1. Katja Pocajt, 2. Metka Pirnat, 3. Alenka Friškovec; od 25 - 35 let: 1. Bernarda Meža, 2. Bojana Žnider, 3. Urša Arlič; od 35 - 45 let: 1. Tatjana Miklavžina, 2. Vlasta Miklavžina, 3. Renata Zupančič; nad 45 let: 1. Milena Blažič, 2. Milka Rošer, 3. Vlasta Dren; dečki do 15 let: 1. Rok Miklavžina, 2. David Žnider, 3. Jure Rošer j člani od 15 - 25 let: 1. Iztok Miklavžina, 2. Martin Britovšek, 3. Iztok Spegelj; od 25 - 35 let: 1 Janez Žnider, 2. Damjan Blažič, 3. Zvone Miklavžina; od 35-45 let: 1. Ervin Miklavžina, 2. Ivo Rošer, 3. Franc Rošer; nad 45 let: 1.-2. Janez Blažič in Vlado Vrabič, 3. Franc Šumah. Najboljši v posameznih skupinah (vos) 10 let Sportkluba Tudi novinarji in gospodarstveniki bodo brcali Ob 10. obletnici velenjskega Sportkluba bosta v soboto, 19.decembra, v velenjski Rdeči dvorani dve zanimivi tekmi v malem nogometu. Najprej, ob 16.00, se bosta sestali ekipi slovenskih športnih novinarjev in velenjskih gospodarstvenikov, ob 16.50 pa bo še tekma med najuspešnejšima kluboma malega nogometa v državi - jubilantom Sportklub-Managerjem in Branik Talci Maribor. Tenis Katarinin skok na lestvici Prijetne vesti so v minulih tednih prihajale iz Južne Amerike. Katarina Srebotnik je namreč zmagala kar na štirih turnirjih v igri dvojic. S Slovakinjo Valekovo je zmagala še na drugem turnirju v Kolumbiji. V Caliju sta v finalu prav tako kot pred tem v Bogoti premagali domačo dvojico, tokrat veliko lažje kot prvič. Katarina si na podlagi zadnjih uspehov lahko ob koncu leta na svetovni računalniški lestvici teniških profesionalk obeta uvrstitev med 60. in 70. mestom, seveda za igro dvojic. Plavanje Tina in Jure odlična December je mesec številnih plavalnih mitingov. Enega izmed njih je preteklo soboto v Trbovljah organiziral domači plavalni klub Rudar. Na tekmovanju v absolutni konkurenci je nastopilo 160 plavalcev in plavalk iz 14 klubov Slovenije in Bosne in Hercegovine. Udeležili so se ga skoraj vsi najboljši slovenski plavalci, razen tistih, ki so nastopili na evropskem prvenstvu v Sheffieldu. Nastopilo je tudi 10 plavalcev velenjskega kluba. Med njimi sta se najbolj izkazala Tina Pandža in Jure Primožič. Tina je osvojila prvo mesto v disciplini 100 m prosto in drugo mesto v disciplini 200 m mešano, Jure pa je z novim osebnim in klubskim rekordom v disciplini 400 m prosto (4:06.22) osvojil drugo mesto. Rezultati - ženske -100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:00.73; 200 m prsno: 5. Nina Sovinek 2:56.29; 200 m hrbtno: 4. Maja Sovinek 2:28.53; 200 m mešano: 2. Tina Pandža 2:30.35; moški - 400 m prosto: 2. Jure Primožič 4:06.22 (klubski rekord), 4. Ivan Vrhnjak 4:11.82; 100 m prosto: 8. Ivan Vrhnjak 57.05, 9. Bojan Knez 57.32, 10. Peter Rovšnik 57.53; 200 m hrbtno: 4. David Danev 2:22.20; 200 m mešano: 6. Jernej Ocepek 2:28.55. ■ Marko Primožič Smučarski skoki Najprej pokalne tekme V nedeljo je SSK Mislinja na prenovljeni skakalnici izvedel pokalno tekmo za člane in mladince. Nastopilo je 72 najboljših slovenskih skakalcev z izjemo štirih, ki so na tekmah svetovnega pokala. Pri članih in mladincih je zmagal Robert Kranjec (Triglav), najboljši Velenjčan pa je bil Marko Zorko, kije bil 11. pri članih in 8. pri mladincih, ostali pa so se uvrstili v sredino lestvice. Marko Zorko bo po uspešnih nastopih v pokalu s slovensko reprezentanco odpotoval na tekme alpskega pokala, član nordijske A reprezentance David Adamič pa nastopa na tekmah B svetovnega pokala v Skandinaviji, tam je tudi Gorazd Robnik iz Mislinje. SSK Velenje še naprej vpisuje nove člane, vpis pa je možen vsak popoldan ob 17.00 pri brunarici pod skakalnicami. ■ J.O. Squash Najmlajši obetajo Na odprtem prvenstvu Ljubljane v squashu za vse kategorije so nastopili tudi obetavni člani velenjskega kluba, ki so vsi nastopili le v absolutni kategoriji. Uvrščali so se v spodnji del razpredelnice, dobili pa so točke za jakostno lestvico in nove izkušnje, saj vsi veliko obetajo. Velenjska ekipa je bila na tekmovanju najštevilčnejša. To so Rok Puc (10 let), Grega Plahuta (10), Marko Zupane (11), Borut Slatinšek (12), Matic Mlakar (14), Klemen Kristan (15) in Darja Grudnik (15), k njim pa sodijo še Luka Štajner, Staš Strozak in Uroš Višič. Petra Vihar seje po prihodu s svetovnega prvenstva poškodovala, zdaj pa je že okrevala in trenira za naslednje nastope. Kegljanje Razburljiv zadnji krog Zli. krogom v moški in 9. v ženski drugi ligi so sklenili jesenski del prvenstva. Soštanjčani so se na svojem kegljišču pomerili s tretjo Radensko in z odlično igro zmagali s 6:2 in 5297:5152, gostom pa ni mogel pomagati niti proslavljeni Miro Strežaj. Žreb Šoštanjčanom v prvem delu res ni bil naklonjen, saj so v enajstih krogih kar sedemkrat gostovali. Zdaj sledi dvomesečni prvenstveni odmor, ki ga bodo kegljači za igranje na raznih turnirjih, ob tem pa pridno trenirali. Šoštanj:Kramer 888 (1), S. Fidej 924 (1), Glavič 886 (1), Arnuš 881 (1), L. Fidej 883 (0), Petrovič 835 (0). zelo razburljivo je bilo v ženski tekmi med Šoštanjčankami in vodilno ekipo Konstruktorja. Pred nastopom zadnjega para je bil izid 2:2, tudia razlika v podrtih kegljih je bila v korist domačink, ki pa so zanesljivo zmago izpustile iz rok v zadnjih lučajih. Izid je bil tako 4:4, s točko pa so bile bolj zadovoljne gostje iz Maribora. Šoštanj: Mihaljev 386 (0), Hojan 404 (1), Lesnik 394 (0), Lozič 380 (1), Drev 399 (0), Premelč 405 (0). Šahovske novice V soboto, 12. decembra, je bil v Slovenski Bistrici zaključni hitropotezni turnir II. slovenske lige. Odlično so se odrezali šahisti ŠŠD Velenje saj so osvojili prvo mesto. Za Velenje so nastopili: Milan Matko, Radiša Rajkovič, Drago Kristan in Srečko Milovanovič. Končni vrstni red: Velenje (11 točk), 2. Slovenske Konjice (10), 3. Impol (8), 4. Šoštanj (5) . Društvo upokojencev Velenje je prejšnji četrtek organiziralo tradicionalno prijateljsko srečanje s kolegi iz Maribora (center). Pomerili so se na osmih deskah, vsak z vsakim, s tempom 2x10 minut. Boljši so bili domačini, ki so goste premagali z rezultatom 39:25. Za Velenje so nastopili:Boris Brešar (8 točk), Štefan Cvar (6), Mirko Blagus (4), Miha Pevnik (4), Alojz Plaskan (2), Esad Žbanič (6.5), Ismet Alič (5) in Salko Vilic (3.5). Pri gostih je bil najboljši Zlatko Hevir, ki je zbral 6 točk. Lokostrelstvo Zmaga Perhača v Italiji V torek, 8.12., seje mednarodnega turnirja v Caolleu v Italiji udeležil Dušan Perhač, kije med 140 tekmovalci dosegel najboljši rezultat - 575 krogov in zasedel 1. mesto. V nedeljo je bil mednarodni turnir v Postojni, katerega so se udeležili mozirski in gornjegrajski lokostrelci. Pri članih Compaund je 1. mesto pripadlo Štefanu Ošepu, ki je z rezultatom 583 krogov tudi potrdil normo za nastop na Svetovnem prvenstvu na Cubi. Ivan Šket je bil 19. in Marko Šatler 20. - vsi Mozirje. Pri članih goli lok je zasedel 1. mesto Žare Kranjc, deklice goli lok 1. mesto Andreja Repešak, dečki goli lok 5. mesto Jure Čolnar, kadeti goli lok 8. mesto Jure Urlep, 9. mesto Jože Tevž, goli lok člani 8. mesto Vojko Majko in 10. mesto Vojko Čolnar, vsi Gornji Grad. Pri dečkih Compaund je 3. mesto osvojil Primož Perhač ter pri veteranih 1. mesto Dušan Perhač. ■ Dušan Perhač Sabljanje Premalo ostrine V Ljubljani je bil minulo nedeljo sabljaški turnir v spomin na našega prvega nosilca olimpijske kolajne Rudolfa Cvetka. Ob premoči Hrvatov in Italijanov je Sloveniji ostal le en sam pokal, ki ga je osvojila za drugo mesto nadarjena Anja Smrekar. Med člani je zmagal Hrvat Debič, Velenjčani so bili 14. Jerabek, 18. Čas, 22. Guček, 23. Goijan M., 28. Kuzman, 35. Špeh. V ženski konkurenci je zmagala Italijanka Baklan, 2. je bila Smrekar (Tabor, Ljubljana), Velenjčanke pa so osvojile naslednja mesta: 11. Kapfer, 15. Brložnik, 17. Štum-berger. Po besedah trenerja Salobirja sta uspeh Velenjčanov še najbolj dopolnila mlada tekmovalca Anže Guček in Uroš Kuzman, oba letnika 1985. Prvi je dobil tri dvoboje s precej starejšimi člani, drugi pa je premagal slavnega Zagrebčana Draka Limova. Razveseljivo je, daje svojo formo ponovno izboljšal Matej Goijan, ki je prikazal zelo lepe dvoboje, vendar žal še s premalo ostrine. ■ H. J. 13. novoletni tek Gorenja Zlati prstan Pozničevi, športna ura Živku Na 13. novoletnem teku MTS Gorenja v Podkraju pri Velenju seje v 22 starostnih kategorijah pomerilo 77 tekačev iz vseh koncev Slovenije in Avstrije. Ko so v nedeljo dopoldne velenjski lovci dodobra prečesali pod-krajski gozd, so kmalu za njimi na deloma spluženo in deloma shojeno gozdno pot stekli tekači, med katerimi jih je bilo največ iz Vipave. Več tekačev je prišlo še iz Trbovelj, Grosuplja, Rač pri Mariboru, Mute ter seveda tudi domačini Podkraja in člani MTS Gorenje niso manjkali na teku, čeprav so se izkazali tudi kot skrbni organizatorji. V snegu so postavili dva šotora, pripeljali so ognjišče, da so se tekači lahko ogreli pri odprtem ognju, poskrbeli so za topel čaj, jabolka, da o pogostitvi v velenjskem Mc-Donald'su niti ne govorimo. "Proga je izredno zanimiva! Lep tek ste pripravili!" je bil navdušen Romeo, kije za nagrado dobil športno uro, nadvse vesela pa je bila Slav-ica Poznič, zmagovalka pri Ž/40. S prvo zlato kolajno se je lahko pohvalila članica Helena. "Vendar sem vzdržala!" je rekla bolj zase kot za druge. Veteranka Anka se je na cilju izredno veselila. Nekateri že vedo zakaj. Viljem je spet premagal avstrijskega konkurenta Heinza, supervetarana Alojz in Ludvik s Koroške pa sta si po pričakovanju razdelila zlato in srebrno kolajno. Pred restavracijo McDonald'sa je imel še največ dela njen vodja Milan Nerad s podeljevanjem 22 kompletov kolajn. Trinajsti novoletni tek je bil sklenjen z žrebanjem nagrad. Največ daril je prispevalo Gorenje. Urarstvo in zlatarstvo Tamše je obdarilo absolutna zmagovalca, Foto Zoom Kodak Express je razveselil najstarejše in najmlajše udeležence, cvetličarna Meta iz Starega trga pa ženske na stopničkah. Pekarna Tratnik je pripevala polni vreči žemelj, kmetijska zadruga Zelena dolina jabolka, za pogostitev pa so poskrbeli pri McDonald'su. ■ Hinko Jerčič Teku po snegu je sledilo prijetno druženje in podelitev kolajn in nagrade Invalidski šport Najboljši v Sloveniji Na državnem prvenstvu v plavanju v Železnikih so velik uspeh dosegli plavalke in plavalci Medobčinskega društva invalidov Velenje, ki so znova potrdili, da so najboljši v državi. Osvojili so kar 13 medalj, od tega 7 zlatih, 2 srebrni in 4 bronaste. Z dvema zlatima medaljama sta bila najboljša Zvonka Batista iz Šmartnega ob Paki in Franc Cerar iz Velenja, po eno zlato medaljo so osvojili Marija Verdnik in Roman Fajfer iz Velenja ter Mirko Goltnik iz Topolšice, s po eno srebrno in bronasto pa se je odlikovala Zala Cesar iz Velenja. Invalidi tekmujejo v več kategorijah po stopnjah invalidnosti, tekmujejo na 50 metrov prostor, hrbtno in prsno, vsak tekmovalec pa lahko nastopi le v dveh disciplinah. 17. decembra 1998 PRAZNIČNE ČESTITKE SMS VAS 19 Kajuhova 17k 3325 Šoštanj, tel.: 063 / 881-026, Jhx: 063 / 882-267 ter uspesno in zadovoljno * Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola * Poklicna in tehniška strojna šola * Poklicna in tehniška rudarska šola * Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti * Splošna in strokovna gimnazija * Višja strokovna šola * Dijaški in študentski dom SOLSKI CENTER VELENJE Trg mladosti 3. 3320 Velenje, Tel.: 063/853-181 Dijaki, študenti in delavci ŠC Velenje vam želimo prijetne praznične dni. sin ■ ŠPORTNO Vljudno vas vabimo na rekreacijo tudi v času božično novoletnih praznikov. Informacije : 855 741. OPTIKA BRANKA IRMAN v Savinjska 2, Žalec Telefon: 063/703 1611 PE OPTIKA VELENJE -ZDRAVSTVENI DOM Vodnikova 1, Velenje telefon: 063/851-956 žahvalji^jemo se Vam za zaupanje. Želimo Vam pr^efne božične praznike, v letu 1999 pa veliko zdravja in osebne sreče. \m Vsem poslovnim partnerjem želimo ' vesele božične Pri nas vam nudimo darila za vse priložnosti, za velike praznike in majhna presenečenja iz programa usnjene galanterije in opreme za šport in prosti čas. Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno v Družmirju 20 / bivši EFE/, kije odprta vsak dan med tednom od 7. do 15. ure. Za vse podrobnosti smo vam na voljo na tel. št. 063/ 853-312, interna 1384 in 1475. HS;litovfiy2,3320VetaMeL 063/853-576, 854-539 I Usem našim predavateljem, poslovnim partnerjem, udeležencem naših tečajev, prijateljem in občanom občin Uelenje, Šoštanj* in Šmartno ob Paki j, j®! .." ■ - - ■ ■■":*. želimo, da zadi\je leto tega tisočletja preživimo v ....... ... ■ » .... y . . .>* ... zenmo, aa «aaiye leio iega moaerja preživimo v miru, zdravju in prežeti z obilico pozitivne encrgijr. Denar za voščilnice smo namenili kolegom za odpravo posledic poplav v Zadrečki dolini. STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška 48, Velenje Telefon: 853-281, 856-045, 855-031 Fax: 855-844 Z€LIMO MAN PRIJGTNG PRAZNIkG IM ZADOVIOUMO MOMO LGTOI Prešernova 8 - telefon 853-367 862-283 Izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjskih in počitniških objektov, obrtnih delavnic, industrijskih objektov, javnih objektov (šole, hoteli), športnih objektov (bazeni, igrišča, telovadnice). Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve lokacijske dokumentacije do izgradnje. Členjenim siva n Lta m in poslovnjm partnerjem se -zahvaljujemo za zaupanje, /^elimo vam obilo osebne sreče, zdravja in zadovoljstva v letu I! HIGIENA, TEHNIKA ZAŠČITA velenje Družmirje 20, Šoštanj / bivši EFE/ HTZ - VAŠA ŽEUA - NAŠE DELO - SKUPNO ZADOVOLJSTVO! v Želimo lepe p>rayzr\icr\e ^rvi in prijefno orrvova*r\je - prenove, popravila in novogradnje vseh gradbenih delov stavb in hišnih instalacij - polaganje talnih oblog in keramike ter izvajanje vseh vrst slikopleskarskih in fasaderskih del - strojno čiščenje kanalizacijskih priključkov - upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter poslovnimi prostori in objekti 4 17. decembra 1998 ——————_ ro 1999! »o « "" Nosilec smuči DAVID TOP magnetni, brez ključavnice Sušilni stroj KENMORE art.68090 Mikrovalovna pečica Y 54 MOULINEX 800 W z 9 stopnjami zmogljivosti; zar: 900 W; funkcije: mikrovalovi, žar, mikrovalovi+žar; 30 minutna stikalna ura; vrtljivi pladenj Videorecorder PHILIPS VR 285 - dve glavi - hitro previjanje naprej, nazaj - digitalna nastavitev slike, VPS + 3 video kasete 180 VELENJSKA KOOPERACIJA Z.O. STARI TRG 36, VELENJE TEL: 063 / 856 - 672, 856 - 417 FAX: 063 / 856 - 957 j j rjwmsm m uwmsw mia-jucm usui m 3 Piisnsum L£'JA, imrn m planike j 4 mmuwA rupmm w imm imuvjus j v mmmnuE nmi mm §mirnim, j vmoPHmimm rnmmimz mmusm Msimimum VSEM STKANKAM IN PO$U> ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPA BOŽIČNE PRAZNIKE TER SRE< POSTANITE VITKI IN BREZ CELULITA Kokusai IsoCell NormaLme Do 5 kg u 10 dneh! Spremenite svojo postavo brez spremembe načina življenja s preparati, ki osvajajo svet. Dobite jih v lekarnah. Ob vsakem naročilu vam podarimo še čaj za zmanjševanje telesne teže. Mfmije m t&: 811/ 813-113 faks: 063/ 814-333 9 Ul a vašim zaupanjem £a?y J&cgaška platina Lokovlca M V . V Božično -novoletni koncert Dom krajanov v Lokovici bo v nedeljo, 20. decembra, zagotovo spet poln do zadnjega kotička. Razumljivo, saj bodo na že tradicionalni prireditvi , na božično - novoletnem koncertu tamkajšnji kulturni zanesenjaki predstavili svoje delo skozi celo leto. Na koncertu bodo nastopili člani domačega moškega in ženskega pevskega zbora, oba bosta nato družno zapela še ob spremljavi skupine godbenikov , poslušalci v dvorani pa bodo lahko prisluhnili še igranju mladih glasbenikov iz Lokovice. Vstopnine ne bo, prireditev pa bodo začeli ob 15. uri. Glasbeno slovo od leta Društvo prijatelje mladine Lokovica je v nedeljo pripravilo zabavno glasbeno prireditev "Pokaži kaj znaš". Na njej je nastopilo 16 mladih iz kraja, vsi pa so pripravili glasbene točke. Njihove nastope je v polni dvorani doma krajanov ocenjevala žirija, ki so jo prav tako sestavljali mladi, na koncu pa so vsem nastopajočim podelili priznanja. Gost prireditve je bil pevec Matjaž Ograjenšek, podaljšali pa so jo v praznovanje slovesa od starega in pričakovanjih novega leta. bš G4R4Nr Industrijska prodajalna Polzela tel.: 063/70 37130,70 37131 VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 16.11.1998 DO 20.1.1999 Ob nakupu nad 10.000 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju 50-tih bogatih nagrad, prva nagrada je otroška soba LEA. Nudim pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, pisarn, jedilnic, kuhinj; omare vseh dimenzij, kosovno pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, pohištvo iz masive. v barvi jelia/črno Dim.: 330x197x40-omara 58 s IZJEMNA PONUDBA OPUŠČENIH PROGRAMOV, SESTAVLJENIH VZORČNIH SESTAVOV IN IZVOZNIH OSTANKOV i Delovni čas prodajalne: pon.pet. od 8. do 18, ure sob. od 6. do 12. ure KUHINJA NINA • leienl del i pultom (brez vgradnlh elementov) dolžina 310 cm - 132.805,00 SIT ^■^IHiiSiililBflHHI Vsi prizadet) v nedavnih poplavah boste ob predložitvi potrdila deležni dodatnega 10 % popusta za vse proizvode GARANT d.d. Polzela. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! VABLJENI decembru podaljšan delovni čas! kovinOtehna Imetniki Kartice 4 - 5 % gotovinski POPUST! Ne velja za avtomobile, računalnike in GSM aparate! Za uporabnike plinskih kotlov Saunier Duval. V primeru okvare med prazniki pokličite dežurno službo na tel. 041/670 889 med 7.00 in 9.00. gorenje Keramik ZNIZANJE CEN POSAMEZNIH MODELOV KERAMOIH PLOŠČIC GORENJE 00 50 %i Obiščite nas v naši industrijski prodajalni v vasi Gorenje. -Znižanje velja do odprodaje zalog. -notio /efc faz im opečno. g oren j eservts v gorenje Coj o o (Si d.d. Program Keramika, Gorenje 1/b 3327 Šmartno ob Paki, Telefon: 063/40 23 270 LEKARNA VElfNJE, fcl.-. 854-303 LEKARNA JoSTARJ, tel.: 883-002 iimm iMMTNO 08 PAKI, Ml.: 885-136 J^J 1/JJJ li^Jl/OJ LŽlL^illA VM^Ml Vodnikova J ■ NAGRADNA KRIŽANKA preverit AVTOMOBILSKE SEDEŽNE PREVLEKE, DELOVNA OBLAČILA IN ROKAVICE KilS VAS 21 PREVENT d.d. - PC MISLINJA, Gozdarska c. 38,2382 Mislinja, Telefon: 0602 / 56 - 079, fax: 0602 / 56 - 082 Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke podjetja PREVENT D.D.. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 4. januaija na naslov: NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom" NA- GRADNA KRIŽANKA PODJETJA PREVENT" Izžrebali bomo tri nagrade iz lastne proizvodnje - PREVENT: 1. nagrada: nakup lastnih proizvodov v vrednosti 15.000 SIT 2. nagrada: nakup lastnih prizvodov v vrednosti 10.000 SIT 3. nagrada: nakup lastnih proizvodov v vrednosti 5.000 SIT UTELEŠENJE, POOSEBITEV, PRIKAZ ZIVAjJ, STVARI, POJAVOV S ČLOVEŠKIMI LASTNOSTMI ŠVED. KE-MIK.IZNAJ- DINAMITA GRSK0 OTOČJE V EGEJSKEM MORJU,NJEGOV JUŽNI DEL SE IMENUJE D0DEKANEZ SL.PISA-TEUIPETER, »GRAJSKI NEKD. GERMAN. PLEME LOVRENC ARNIC SOPROGA C.CHAPLINA VULKAN NA HAVAJIH SREBRO BAJKA 0 BOGOVIH MERILNA LESTVICA li PREJ.IME LUKE S0FALA 1W IZGOVORJAVA GLASU'a'NA-MEST0V REKA NA MADŽARSKEM SMES.N0 OBLEČEN ČLOVEK .KAREL ZVE6LIC MEHKI S0-GLASNIK, NEBNIK STRAHOPETEC RASA, PLEME ANGL.ME-RA.PALEC 4<+ 15 16 17 18 jis i _t. 20 21 11 i Žft 25 Ko ČETRTEK, 17. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Tretje oko, 6/10 11.10 Vino moje dežele, 2/3 11.40 Homo turisticus 12.05 Nash bridges, 7/18 13.00 Poročila, vreme, šport 14.05 Zgodbe iz školjke 14.35 Iz muzeja 15.20 Spoznavanje narave in družbe 15.40 Osmi dan 16.20 Slovenski utrinki 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Parada plesa 18.35 Znanje je ključ 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Tednik 21.00 Dobro je vedeti 21.05 TV poper 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Kultura 22.50 Podoba podobe 23.20 100 letnica rojstva G. Gershvvina 23.55 Parada plesa SLOVENIJA 2 09.30 Vsi županovi možje, 13/24 10.00 Zamudniki, 1/22 10.25 Pacific drive, 122/130 11.50 Angel, varuh moj, 8/22 11.35 Cik cak 12.25 Peščena Mandala v Ljubljani 13.25 Svet poroča 15.55 Don Kihot 16.15 Rdeča, franc. film 17.55 Lukas, 4/13 18.25 So leta minila, 1/7 19.0 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Športni portret 20.25 Košarka EL (M) ASVELUNI0N OLIMPIJA, prenos 22.00 Samostan, portugalsko- franc. film 01.05 Vsi županovi možje, 14/24 01.30 Moloney, 18/21 TV/ "3 06.0 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nad. 10.00 Za Eleno, nan. 10.50 Top shop 11.0 Kassandra, nan. 12.0 Roseanne, nan. 12.30 Cosby, nan. 13.0 Radijska postaja, nan. 13.30 Reci karkoli, amer. komedija 15.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby, nan. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Prijatelji, nan. 21.30 Policijska akademija, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Mož v ognju, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 09.05 09.50 09.55 12.00 18.55 19.00 19.05 19.25 19.30 20.00 20.05 20.50 21.20 21.25 21.45 21.50 21.55 NAJ SPOT DNEVA VIDEO TOR glasbena oddaja VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI: MOŽ, KI VZGAJA KLJUNAŠE IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja TV PTUJ REGIONALNE NOVICE ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 29. del dokumentarne oddaje TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 18. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 10.15 Otroška oddaja 10.25 Parada plesa 10.40 Znanje je ključ 11.10 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu 12.00 Privlačnost živali, poljud- noznan. oddaja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.45 Podoba podobe 14.15 Stričkove sanje, SNG drama 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 PoSloveniji 17.30 Gobji princ v mlinu 17.45 Cofko cof 18.20 Izzivi prihodnosti, 16/22 18.45 Razpoke v času 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 00.05 TV poper 00.50 Izzivi prihodnosti SLOVENIJA 2 09.30 Vsi županovi možje, 14/24 10.00 Zamudniki, 2/22 10.25 Pacific drive, 123/130 10.55 Veysonnaz: SP v alp. smuč. smuk (ž), prenos 12.00 Lukas, 4/13 12.30 So leta minila, 1/7 13.00 Dejanje iz ljubezni, ang. film 15.40 Želim si te, nemški film 17.15 Spvalp. smuč. smuk (ž), posnetek 18.05 Indaba, 23/25 18.30 Daviš, ravnatelj, 4/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Poredušov Janoš, tv film 21.00 Velike romance 20. Stoletja, 9/26 21.30 Modri lastovičar, švic. film 23.05 Sodišče, 5/11 00.00 Vsi županovi možje, 15/24 00.25 Moloney, 19/21 06.00 09.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.30 16.30 17.30 18.15 19.15 20.00 22.00 23.30 00.00 Dobro jutro, Slovenija Marimar, nad. Za Eleno, nan. Top shop Kassandra, nan. Roseanne, nan. Cosby, nan. Radijska postaja, nan. Ven iz Brooklyna, amer. komedija Za Eleno, nan. Dinastija Colby, nad. Marimar, nad. Kassandra, nan. 24 ur Kralja mamba, amer. film El mariachi, amer. film Arnold Schwarzenegger, Hollywoodski portreti Lačen ljubezni, erotični film 09.00 DOBRO JUTRO; informativno razvedrilna oddaja 10.15 SVET ŽIVALI: MOŽ, KIJE VZGAJAL KLJUNAŠE 11.00 VABIMO K OGLEDU 11.05 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja TV PTUJ 11.35 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 29. del dokumentarne oddaje 11.55 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKA 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NOČNO OBLEGANJE, ameriški film 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 48. oddaja 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 19. decembra SLOVENIJA 1 08.00 08.30 09.00 09.20 09.35 11.00 11.35 12.05 12.50 13.00 13.30 14.00 15.30 17.00 17.15 17.25 17.50 18.15 18.20 19.10 19.30 20.15 21.55 22.15 22.50 23.15 00.45 01.30 Zgodbe iz školjke Nesrečniki, 12/26 An ban pet podgan: moja slika Glasbena šola Petka Glasbeno poletje v Bohinju Razpoke v času Tednik Dobrodošli doma Poročila, vreme, šport Med valovi Novo mesto: obeležitev ob 40. Letnici izgradnje avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb 1958, prenos Nocoj se srečava, ang. film Obzornik, vreme, šport Flamenco s srednjo baletno šolo Mladi baletni plesalci srednje baletne šole Ljubljana Na vrtu Ozare National geographic, 11/12 Risanka TV dnevnik Res je! Homo turisticus Vino moje dežele, 3/3 Poročila, vreme, šport Ljubezen pa še kar traja, amer. film Iz muzeja Na vrtu SLOVENIJA 2 09.25 10.25 10.55 11.55 13.45 15.55 16.55 19.30 20.00 21.30 22.10 22.35 Zlata šestdeseta Otroška oddaja Veysonnaz: SP v alp. smuč. (ž) smuk, prenos Liberec: SP v smuč. skokih SP v alp. smuč. smuk (M), posnetek Poredušov Janoš, tv film Ljubljana: DP v hokeju na ledu OLIMPIJA:ACRONI JESENICE, prenos Videoring Pastorki, amer. film V vrtincu Don Kihot, 15/39 Sobotna noč 07.00 Mož pajek, ris. serija 07.30 Iz knjige vrlin, risana serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Maska, risana serija 09.00 Batman, risana serija 09.30 Dogodivščine ježka Sonika, risana serija 10.00 Muppet tv, nan. 10.30 Morska deklica, mlad. nan. 11.00 Povver ranger, nan. 11.30 Nepremagani, amer. film 13.30 Super pop s Stojanom Auerjem 15.00 Konan, nan. 16.00 Xena 17.00 POP party 18.00 Novice, vreme 18.15 Herkul, nan. 19.15 24 ur 20.00 Najini mostovi, amer. film 22.00 Komandosi, nan. 23.00 Možje in žene, amer. film 02.0 Pozno ponoči, erotična serija 03.00 24 ur, ponovitev 09.00 09.05 10.05 11.35 11.40 12.10 12.15 18.55 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.25 21.25 21.45 21.50 21.55 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. NOČNO OBLEGANJE, ameriški film VABIMO K OGLEDU KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 48. oddaja, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU 748. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program KOLOVRAT DOMAČIH, glasbena oddaja 748. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 20. decembra SLOVENIJA 1 08.00 Srebrnogrivi konjič, 17/39 08.25 Mumini, 3/14 08.50 Tabaluga, 3/14 09.20 Telerime 09.25 Zares divje živali, 15/26 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Šmarja - SAP 11.00 Vsi smo ena družina, 18/20 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Vremenska panorama 13.45 Res je! 15.20 Odkrila je romantiko, am. film 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Spoznavanje narave in družbe 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 ZOOM 21.35 Intervju 22.35 Poročila, vreme, šport 22.55 MurphyBrown, 16/25 23.20 Umori, 9/22 00.10 Spoznavanje narave in družbe SLOVENIJA 2 08.45 09.25 10.25 11.25 12.25 13.25 14.20 17.55 19.30 20.00 21.00 22.05 22.50 V vrtincu Veysonnaz: SP v alp. smuč. SL (Ž), kombinacija, 1. tek prenos Alta Badia: SP v alp. smuč. (M) VSL. 1. tek, prenos Harrachov: SPvsmuč. skokih, prenos Veysonnaz: SP v alp. smuč. SL (Ž), kombinacija, 2. tek, prenos Alta Badia: SP v alp. smuč. (M) VSL, 2. tek, prenos Maribor: odbojka finale slovenskega pokala Slovenije M+Ž, prenos Košarka finale slovenskega pokala (Ž), prenos Videoring Spleti čisto blizu vas, tv drama V prihodnosti, ang. dokum. oddaja Šport v nedeljo Lovci na slone, amer. film 07.0 Mali bogataš, ris. Serija 07.30 Jetsonovi, ris. serija 08.0 Priden kuža 3, mlad. film 10.00 Naš Čarli, nan. 11.0 Izganjalka vampirjev, nan. 12.00 Brez zapor z Jonasom 13.00 Punce s pomola, nan. 13.30 Pica, ti in jaz, nan. 14.00 Angeli na delu, nan. 15.00 Zaročenčeva skrivnost nad. 16.0 Hollywoodski portreti: Robin VVilliams 16.30 Sinov prijatelj, amer. film 18.00 Novice, vreme 18.15 Sedma nebesa, nan. 19.15 24 ur 20.00 Super pop s S. Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Umor v Mississippiju, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev .kanali fc 27 46 52 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.00 748. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program 10.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.40 ŠPORTNI GOST; Gostji: MAJA FRECE in PETRA NAREKS 11.10 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.10 749. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program 12.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.35 IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.35 KOLOVRAT DOMAČIH, glasbena oddaja 14.45 IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.45 VIDEOSTRANI 17,00 NOČNO OBLEGANJE, am.f. 18.30 VIDEO TOR glas. oddaja 19.15 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 48. 19.45 SVET ŽIVALI - 0 MOŽU, KI JE VZGAJAL KLJUNAŠE 20.30 VIDEOSTRANI 1 PONEDELJEK, 1 21. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Cofko cof 09.15 Dober večer 09.55 Zvezdica, 7/26 10.25 Zlatko Zakladko 10.45 Izzivi prihodnosti 11.10 National geographic, 11/12 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Intervju 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.50 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.0 Otoški policaj, 3/6 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Gore in ljudje 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.50 Ne/znani oder 23.20 Sanjarjenje, tv igra i SLOVENIJA 2 I 09.30 Vsi županovi možje, 15/24 i 10.00 Zamudniki, 3/22 i 10.25 Pacific drive, 124/130 ; 10.50 Velike romance 20. Stoletja, 9/26 i 11.25 Megeve: SP v alp. smuč. SVSL (Ž), prenos ! 12.30 Indaba, 23/25 j 12.55 Daviš, ravnatelj, 4/13 i 13.15 Nocoj se srečava, ang. film i 15.25 Modri lastovičar, švic. film j 17.05 SP v alp. smuč. SVSL (Ž), posnetek j 17.55 Ženska mojega življenja, 8/12 i 19.00 Lingo, h/ igrica i 19.30 Videoring i 20.00 Studio city ; 22.55 Brane Rončel izza odra i 00.20 Najstrašnejši umor, 5/6 i 00.50 Moloney, 20/21 i 01.40 Studio city I* 1'1 _ ® —j i 06.0 Dobro jutro, Slovenija i 09.00 Marimar, nan. i 10.00 Za Eleno, nan. i 11.0 Kassandra, nan. i 12.00 Roseanne, nan. i 12.30 Cosby, nan. : 13.00 Športna scena j 14.00 Skeči kraljevega letalstva, nan. j 14.30 Angel v belem, nan. i 15.30 Za Eleno, nan. : 16.30 Dinastija Colby komedija i 17.30 Marimar, nad. i 18.00 Novice, vreme i 18.15 Kassandra, nan. i 19.15 24 ur i 20.00 1,2, 3-kdo dobi? ! 21.00 Urgenca, nan. i 21.50 Šola golfa j 22.00 Želite, milord, nan. j 23.00 Reka brez povratka, amer. film i 01.00 24 ur, ponovitev i^ kanali fc it k m 46 ■BBBP 52 i 09.00 DOBRO JUTRO, i 10.15 749. VTV MAGAZIN, ponovitev i 10.35 VABIMO K OGLEDU ! 10.40 KOLOVRAT DOMAČIH., glasbena oddaja j 11.50 TV IZLOŽBA i 12.00 VIDEOSTRANI i 18.55 NAJ SPOT DNEVA i 19.00 REGIONALNE NOVICE i 19.05 OTROŠKI PROGRAM 1 19.25 TV IZLOŽBA j 19.30 OBVESTILA i 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU i 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; ŽELODČNA OBOLENJA; Gosta: dr. BOGDAN FLUDERNIK, dr. RENATA ŠIBLI ! 21.05 REGIONALNE NOVICE i 21.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO j 22.10 ROKOMET, posnetek tekme; GORENJE: PRULE i 23.20 ' TV IZLOŽBA j 23.25 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 22. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.45 Pustolovščine, 15/24 10,15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Otoški policaj, 3/6 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Gore in ljudje 14.50 Ne/znani oder 15.20 Sanjarjenje, tv igra 16.20 Prisluhnimo tišino 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 PoSloveniji 17.30 Glasbena šala (šola) 17.45 Feniks in preproga, 4/6 18.20 Tretje oko, 7/10 19.05 Capek in Klara, 2. oddaja 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.0 Učitelj, 8/18 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Pogovor 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Kako se cerkev vidi v javnosti SLOVENIJA 2 09.30 Najstrašnejši umor, 5/6 09.30 10.00 Zamudniki, 4/22 10.00 10.25 Pacific drive, 125/130 10.25 10.50 Ženska mojega življenja, 10.50 8/12 11.40 11.50 Studio city 12.50 12.45 Sobotna noč 16.30 Pastorki, amer. film 13.40 18.05 Anne le Guen, 1/8 16.45 19.00 Kolo sreče, tv igrica 18.05 19.30 Videoring 19.00 20.00 Aleksader Mežek, posnetek 19.30 koncerta 20.00 21.30 Potovanje v Koromandijo, amer. film 23.45 Vsi županovi možje, 16/24 22.00 00.10 Moloney, 21/21 23.00 nr 06.0 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10.00 Za Eleno, nan. 10.50 TOP shop 11.0 Kassandra, nan. 12.00 Roseanne, nan. 12.30 Cosby, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 1,2, 3-kdo dobi? 14.30 Angel v belem, nan. 15.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby komedija 17.30 Marimar, nad. 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.0 Najboljše za otroke, amer. film 21.45 Razstresena Ally, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Avtobusna postaja, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; ŽELODČNA OBOLENJA; Gosta: dr. BOGDAN FLUDERNIK, dr. RENATA ŠIBLI 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 ROKOMET, posnetek tekme; GORENJE: PRULE 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 750. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 NAJ SPOT DNEVA 20.50 750. VTV MAGAZIN, ponovitev 21.10 KOŠARKA, posnetek tekme; PIVOVARNA LAŠKO : UNION OLIMPIJA 22.30 TV IZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 23. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Glasbena šala (šola) 09.45 Feniks in preproga, 4/26 10.15 Tretje oko, 7/10 12.05 Učitelj, 8/18 13.00 Poročila 14.25 MurphyBrown, 16/25 14.50 Odkrila je romantiko, amer. film 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 PoSloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Tretje oko, 8/10 19.10 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash bridges, 8/18 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Beck, 5/6 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Ljubezenska glasba, 2/3 SLOVENIJA 2 Vsi županovi možje, 16/24 Zamudniki, 5/22 Pacific drive, 126/130 Anne le Guen, 1/8 Pomp V prihodnost, ang. dokum. oddaja Pajčevina Bižična pesem, amer. film Angel, varuh moj, 9/22 Kolo sreče, tv igrica _ Videoring DP v košarki (M) SLO-VAN:SAVINJSKI HOPSI, prenos Ekhaya, 4/13 Pajčevina 23.25 Vsi županovi možje, 17/24 23.50 Leteči odred, 1/9 "' J 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10.00 Za Eleno, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Roseanne, nan. 12.30 Cosby, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 Pop party 14.30 Angel v belem, nan. 15.30 Za Eleno, nan. 16.30 Dinastija Colby, nan. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Pogodba za umor, amer. film 21.45 Nikita, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Sedem let skomin, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev fr5 Tf^ 27 1 MJL# 46 ■UMUP" ' 52 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 750. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.00 KOŠARKA, posnetek tekme; PIVOVARNA LAŠKO : UNION OLIMPIJA 12.20 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 49. oddaja 19.35 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gostje: skupina ORLEK 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegei (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50. fax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3. za katere se plačuje 5% prometni davek. _ HOROSKOP O ven od 21.3. do 21.4. Vaše ambicije se bodo počasi spe} okrepile, ponovno boste dobili zaupanje v svoje sposobnosti, saj bo, nenazadnje, vos zadnji uspeh res velik. V naslednjih dneh boste poslovno zelo izpostavljeni, delo pa wm bo vzelo tudi večino časa. Sploh boste postali pravi workaholik, kar vam počasi ne bo več v prid Poznalo se bo pri počutju in zdravju - neznansko utrujenost boste čutili šele po novem letu, prvi znaki pa se bodo kazali že sedaj. Bik od 22.4. do 20.5. Pričenja se obdobje, ko boste spet vzpostavili stike s starimi prijatelji in znanci, saj boste veliko časa preživeli na različnih družabnih srečanjih. Ugotavljali boste, da v njih ne uživate več toliko, kot ste, a vam bo vseeno všeč, da boste ponovno prišli med ljudi. Pri tem boste ugotavljali, kako močno so se vam spremenile vrednote - tisto, kar se vam je še pred kratkim zdelo pomembno, se vam ne bo več zdelo. Srečo boste iskali le v dvoje, kjer jo sedaj resnično imate. D voj~ka od 21.5. do 21.6. Z močmi vsaj malce varčujte, saj se vam že pozna, da ste zadnje čase pretiravali. Ko boste čutili prve znake utrujenosti, morate takoj ukrepati, sicer se wm bo zgodilo najhujše - zboleli boste in obležali, potem pa imeli slabo vest, ker ne bosfe postorili tistega, kar ste se namenili postoriti. Precej ustvarjalno zavrti boste, zato bi bilo najbolje, če bi si vzeli nekaj dni dopusta in tega združili s prazniki - toko si boste lahko nabrali novih moči in elana, ki ga boste že kmalu potrebovali. Rak od 22.6. do 22.7. Nikar se preveč ne zapirajte vase - povejte, kar vas teži in kako razmišljate, saj boste le tako vedeli, pri čem ste in dobili odgovore na vprašanja, ki vos mučijo v dolgih nočeh brez spanca. Velikokrat boste občutili praznino in nemoč, kar bo po zadnjih dogodkih nekaj povsem normalnega. Moč iščite v dogodkih, ki jih načrtujete, pa čeprav se sprememb po svoje precej bojite. Pri tem upoštevajte sebe in svoje potrebe, kijih odlično poznate. Nikar si ne zatiskajte oči pred tistim, kar vos čaka. Lev od 23.7. do 23.8 Razmere v svojem življenjskem in poslovnem okolju pogosto doživljate kot utesnjujoče in zadušljive. Želite si sprememb, vendar wši poskusi osvobajanja morda niso najbolj učinkoviti. Se vedno se preveč zanašate prav na tisto, kar kis pravzaprav obremenjuje. Odvisni boste od pritiskov, ki vas bodo navdajali z občutkom ogroženosti. Ce bi se problemov lotili bolj zrelo, bi se rešili večine svojih bremen. Partner pa bi vem pri tem nesebično pomagal. Devica od 24. 8. čo 23. 9. Precejšnja zmeda vas čaka na področju partnerskih pa fudi poslovnih odnosov. Ko bodo že vsi pričenjali s praznovanji in veseljačenjem, se boste vi zaskrbljeno spraševali, kaj vam bo prinesla prihodnost V naslednjih dneh boste tarča najrazličnejših škodljivih vplivov iz okolice. Celo vreme bo vplivalo na vaše počutje in razpoloženje. Poskusite se izogniti vpletcrju v stvari, ki no vas neposredno ne vplivajo. In ne iščite prehrupne družbe, saj boste še nekaj dni sami sebi dovolj. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Imeli boste dovolj moči, da boste pričeli uresničevati svoje cilje, nikakor pa dovolj, da bi to lahko hitro izpeljali. Dogodki iz bližnje preteklosti bodo pustili močne sledi tudi na vaši duši, zato boste med iskanjem odgovorov poskušali najti tudi nemogoče. Domači bodo opazili, da niste takšni, kot vos poznajo. Zna se zgoditi, da vam bodo to tudi odkrito zamerili, zato se vzemite v roke in poskusite svoje težave reševati brez do bi to čutili drugi. [korpijon od 24.10 do 22.11. Zelo podjetni boste, predvsem na ustvarjalnem področju, nekoliko menj na čustvenem. lu bo še vedno zijala veliko praznina, ki jo bodo zadnji naporni dnevi v fem letu le še okrepili. Začutili boste, kaj vas bo osrečilo in storili vse, da boste to srečo tudi našli. Pri tem budno sledite svojemu notranjemu doživljanju, saj boste sicer oropani marsičesa lepega. Pred konflikti ne smete bežati - le še močneje bi vos prizadeli in vam povzročili še več preglavic. Strelec od 23.11. do 22.12. Pismo (ali telefonski klic), verjetno iz tujine, vas bo spravilo v močno dobro voljo. Ko boste make premislili in pomislili tudi na posledice, ki jih bo za seboj potegnila novica, se boste sicer malce ustrašili prihodnosti, vsekakor pa boste dosegli tisto, kar si že dolgo vrsto let želite. In za kar že dolgo garate. Denarja bo dovolj, da si boste lahko privoščili fudi malenkosti, ki sijih do sedaj niste upali kupiti. Nikakor pa ga ne bo dovolj za vse vaše sanje. V njih je namreč vse premalokrat vaša družina. Kozorog od 23.12. do 20.1. Končno boste popravili stanje na vašem bančnem računu. Pazite, kako boste pri tem reagirali, da ne boste spet hitro zapadli v nove dolgove, saj se bo zgodilo, da se bodo s prilivi večali tudi odlivi. Marsikatero darilo lahko izdelate sami, saj ste dovolj domiselni in kreativni, da vam ne bo treba kupiti čisto vsega. Mislite malo tudi na sebe in svoje potrebe, ne le na druge. Čustveno boste še naprej precej negotovi in zato tudi dokaj bojeviti. Preden boste ukrepali, vsaj še make razmislite, da se ne boste prenaglili. Vodnar od 21.1. do 19.2. Delovali boste nemirno in nestrpno, trk po se boste tudi počutili. Nemalokrat vas bodo obhajale črne misli, bali se boste prihodnosti, bali se boste tudi prazničnih dni. Zato požrite ponos in zamere, ko vas bodo na zabavo povabili prijatelji, s katerimi ste se že malce odtujili. Ce boste v naslednjih dneh sami, bo vse skupaj le še slabše. Prijateljstvo pa vam bo iz dneva v dan spet pomenilo več in več, saj bodo obrisi prihodnosti vse bolj zamegljeni. Ribi od 20. 2. do 20.3. Počasi se bo tudi za vas pričelo srečnejše obdobje, saj boste srečo našli v dvoje in stvareh, ki vam do sedaj niso prav veliko pomenile. Ce se vam bo zdelo, da bi bili radi sami, to tudi uresničite. Ce se boste bolje počutili med ljudmi, pojdite v družbo. Nikar ne mislite le na druge - pred očmi imejte predvsem sebe, svoja čustva in potrebe. Izrazite jih z močjo, ki si jo zaslužijo, saj drugače ne bo šlo. lo, da bi ustregli drugim in sebi, da bi bili vsi zadovoljni, preprosto ni mogoče. Zavedajte se tega, pa bo vse lažje. Društvo mladinski dom pod Plešivcem Lepo darilo Velenje, 12. decembra - Za člane Društva mladinski dom pod Plešivcem, ki ima sedež v Lokovici, je bila priložnostna slovesnost pri restavraciji Jezero v Velenju zelo pomembna. Na njej jim je namreč predstavnik donatorja Fundacije Sternstunden iz Nemčije predal v uporabo osebno vozilo, vredno približno 3 milijone tolarjev. Kot nam je povedal tajnik društva Boris Glavnik, bodo vozilo s pridom uporabili pri izvajanju dejavnosti društva. Neuradno slednje deluje že več kot 10, uradno pa 5 let. Nastalo je na pobudo njegovega predsednika Silvestra Verhovnika iz Lokovice, ki že 25 let poučuje v Muenchnu. Društvo šteje približno 40 članov. Osrednjo pozornost namenjajo delu z mladimi. Zanje organizirajo razna kulturno- izobraževalna srečanja, med bivanjem v domu, ki so ga uredili pod Plešivcem pred časom, pa jih seznanijo tudi z možnostmi preživetja v naravi. Pred leti so v okolici doma že organizirali delovne kampe, na katerih so sodelovali tudi mladi iz Evrope. Večina društvenih aktivnosti v mladinskem domu poteka predvsem med letnimi počitnicami. Predvsem od pripravljenosti pokroviteljev za sodelovanje oziroma za pomoč pri izvajanju začrtanih dejavnosti bo odvisno delo društva v prihodnjem letu. Za zdaj predvidevajo dve srečanji, in sicer nemške in madžarske ter slovenske mladine, prav tako naj bi organizirali še kakšen jezikovni tečaj. Teh naj bi bilo več v naslednjih letih, ko naj bi temu primerno uredili vse potrebno v domu. ■tp Včeraj je na pot krenil dedek Mraz Izdelovali okraske STARA VAS - Pred bližnjimi prazniki je bila v Domu krajanov Stara vas delavnica, na kateri so mladi Starovaščani pod vostvom Borisa Oblišarja delali okraske za božično drevesce in novoletno jelko ter za okrasitev prostorov. Po končani delavnici so udeleženci okrasili novoletno jelko in prostore Doma krajanov. Mladi Starovaščani se bodo spet zbrali v Domu krajanov v torek, 22. decembra popoldan, ko jih bo obiskal in obdaril dedek Mraz. Uan Več kot 25 predstav Veseli december je čisto zares tu.^Saleška dolina je odeta v praznično podobo, lučke in jelke je pobelil sneg. Vse je v pričakovanju novega in postavljanju od starega leta. Se najbolj se zagotovo naslednjih dni veselijo najmlajši, saj pričakujejo obdaritev še dveh dobrih mož. Dedek Mraz je na pot po Šaleški dolini krenil včeraj, zaključil pa jo bo na Silvestrovo. Prireditve pod imenom Veseli december so tudi letos pripravili na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. Sekretarka Tinca Kovač nam je povedala: "Začenjamo s prireditvami in obdaritvami otrok v Šaleški dolini. Zelo smo veseli, da tudi letos ta praznovanja ostanejo in da bomo tudi letos veselo pričakali leto 1999. Dedek Mraz in bo obiskal vse vrtce v Dolini in nadaljeval potovanje na predstave, ki jih pripravljamo za vse predšolske otroke po krajevnih skupnostih in pa v Domovih kulture v Šmart-nem ob Paki, Šoštanju in Velenju. Predstav bo preko 25, vsaki predstavi dodajamo obdaritev predšolskih otrok v starosti od 3 do 7 let. Vsi otroci bodo vabljeni s posebnimi karticami, tako, da jih že veselo pričakujemo, v dar pa bodo dobili lepo knjigo in sladkarijo. Dedek Mraz bo obiskal tudi vse šole v Šaleški dolini in zaključil to potovanje 24. december, na zadnji dan pouka." Letos so pripravile program tri izvajalske skupine; skupini iz Vrtcev Velenje in Šoštanj ter skupina iz Škal, kjer je igro pripravil KUD Stane Sever. ■ bš Piškoti za opremo . . : . .... ::• : ' , ■ LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.295) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni W ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 13. decembra: 1.SLAPOVI: Naj se sliši naša pesem 9 glasov 2 ALFI: Slovenec 8 glasov 3MENČEK. Ljubezen je prelepa 6 glasov 4.GASPERJI: Z biciklom na pot 4glasovi 5JKUMER: Tam za goro 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 20. decembra l .B. IZ OPLOTNICE: Jaz sem fantič mlad Na Trško goro Kovaška Decembrski dan V. . Tote Štajerske ne dam 2.FVV: 3.KOVAČI: 4.PRIMORSKI: 5.ŠTAJERSKIH 7: Vili Grabner Čaj za čiščenje krvi Potrebujemo: boroč (list) lOg, preslico lOg, lističe sena lOg, materino dušico 10 g, koren broča 15g, sladki koren 15g, cvetove šentjanževke 20g, krešina skorja 20g. Priprava čaja za dva dni: Dajte v posodo za čaj 4 velike žlice te mešanice. Prelijte z dvema velikima kozarcema vode. Ko zavre, naj na blagem ognju vre še tri minute. Čaj za mokrenje Velenje, 12. decembra - Dijakinje srednje šole za storitve Šolskega centra Velenje so v Blagovnem centru Špar v Velenju prodajale lastne kulinarične izdelke, piškote in obeske za praznično drevo. Zaslužek so namenile za posodobitev opreme v kuhinji praktičnega pouka. Tega denarja bo sicer za namene premalo, "a dobra volja je najbolja in z malega raste veliko", so menile dijakinje in se prešerno zabavale ob sladki božični ponudbi (na sliki). Ujm Lepa sakralna pridobitev Potrebujemo: gornik 20g, vresje 29g, pirnica 20g, jagoda 20g, koruzni laski 20g, steblo vijašnice 20g, listi in korenina regrada 20g, njivska preslica 20g, 20g lista suručice. Priprava čaja za dva dni: V posodo za kuhanje čaja dajte 8 jedilnih žlic te mešanice. Nato prelijte z 8 velikih kozarcev vode. Ko čaj zavre, zmanjšajte vročino, in pustite, da še tri minute vre na majhnem ognju. Nato ga odstavite z ognja in pokrijte ter pustite stati 15 minut. Precedite ga in pijte po 2 kozarca dnevno približno 1 uro po jedi. ŠENTILJ - Farani Šaleške dekanije se verjetno še spominjajo lanskega decembra, ko so v svoji sredini lahko počastili kip fatimske Marije ro-marice, ki je od leta 1947, ko ga je izdelal kipar Jože Thedim, prepotoval že domala ves svet. Farani župnije sv. Tilna v Šentilju 6. decembra lani pozdravili kip fatimske Marije romarice, ki je od leta 1947, ko ga je izdelal kipar Jože Thedim, prepotoval že domala ves svet. Verjetno se je takrat domačinu Jožetu Borštnerju, sicer požrtvovalnemu cerkvenemu ključarju, porodila zamisel, da bi takšen kip lahko imela tudi domača župnija. Jože je svojo zamisel v letošnjem letu tudi nadvse uspešno izpeljal. V tujini je za svoj denar kupil nekoliko pomanjšano kopijo tega kipa. S pomočjo domačega župnika in posameznih faranov je obnovil eno izmed cerkvenih kapel in danes se lahko farani šentiljske doline pohvalijo, da imajo prvi v Šaleški dekaniji kip Marije romarice, ki se je v Fatimi na Portugalskem v času od 13. maja do 13. oktobra 1917 prikazovala trem preprostim pastirjem. UM. H ——— V Prelski je spet dišalo - tokrat po kruhu Kmečka ženska lahko veliko zna, če to hoče VINSKA GORA, 8. decembra - Po Prelski je prejšnji torek dišalo po svežem kruhu. Za to so poskrbele ženske iz Vinske gore, ki se povezujejo v Aktiv kmečkih žena Petrovče, v tisti, že celih deset let povezuje kmečke gospodinje s širšega žalskega območja in skrbi, da osvojijo čim več novih znanj. Takih, ki jim pridejo vedno prav! Na domu Dragice in Antona Lesjaka, ki sta jim tudi tokrat nudila gostoljubje, se jih je zbralo štirinajst. Pod budnimi očmi in z razumljivimi nasveti Marije Prajner iz Maribora, so vse dopoldne mesile testo in pekle, pekle ... "Če kmečka gospodinja ne zna speči kruha je slabo," so si rekle in si priskrbele tečaj. Nad njihovo zvedavostjo je bila navdušena tudi Andreja Žolnir, pospeševalka iz Žalca, ki jih je obiskala, da si je pogledala kaj počno. Pa saj ne, da ga ne bi znale, ampak toliko vrst, kot so ga spekle tokrat... Na mizi je bil sadni, ržen, zeliščni (čes-nov), mlečni (z rozinami), ržen, ajdov (z orehi), koruzni, mešani kruh, pa kruh iz Da ogenj v krušni peči ni ugasnil, je skrbel gospodar Anton Lesjak. In čeprav ga nismo vprašali, kdo je priskrbel kurjavo, smo si mislili. ovsenih kosmičev, pince, krofi, francoski rogljiči, preste, žemlje, makovke, ka-jzarice Vse po vrsti so hitele pripovedovati, ko smo jih obiskali, da se ne zanimajo samo za kuho in peko, čeprav je to pomemben del vsakega kmečkega gospodinjstva. Zanima jih pravzaprav vse, čim več bi rade A ni lep pogled? Na oboje: na ženske, ki so pekle in na tisto, kar so spekle? Almanah 99 Tik pred izidom je šesti almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v katerem smo na 288 straneh strnili večino najpomembnejših dogajanj v teh občinah v letošnjem letu. Tudi pri ustvarjanju letošnjega almanaha so nam pomagali številni sodelavci, ki so pripravljali gradiva in pisali uvodnike, njegov izid pa so podprla tudi mnoga podjetja. Vsem smo za sodelovanje zelo hvaležni. Almanah je bogata zakladnica različnih informacij, obenem pa tudi prijetno branje. V teh šestih letih je bistveno spremenil podobo in vsebino, postal boljši, popolnejši in preglednejši in si pridobil v slovenskem prostoru tudi številne posnemovalce. Almanah bomo tudi letos predstavili po proslavi v počastitev dneva samostojnosti. Zaenkrat je almanah še možno naročiti po prednaročniški ceni 2.000 SIT, po predstavitvi pa bo njegova cena 2.500 SIT. Izkoristite torej priložnost in se na to zanimivo knjigo, ki bi bila brez podpore podjetij bistveno dražja, naročite še v prednaročilu. naš čas d o o Aimanah občin Velenje, Šoštanj Foitova 10, 3320 Velenje, tel. 063 898 17 50 in ŠltiaPlHO Ob Palfl 1999 Ime in priimek: EMS0: Naslov: Naročam izvod(ov) knjige Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1999 po prednaročniški ceni 2.000 SIT. Podpis: vedele in čim več znale. Prav z zanimanjem so pred časom spremljale tečaj izdelovanja ad-ventnih venčkov, pa slikanja na steklo, prisluhnile predavanju o klopih... In da so dobre, kaj dobre, odlične gospodinje, dokazujejo številna priznanja, ki jih nosijo z vseh strani. Vse v en glas pa so brez zavidanja zagotavljale, da takega pehtranovega šarklja kot ga zna speči njihova članica Marinka Lesjak ne zna nobena. Zanj je dobila Marinka kipec kakovosti na Ptuju in to je največ kar je možno dobiti na njihovih tekmovanjih na državni ravni. "Pa, da ne boste mislili, da je pehtranov šarkelj enostavno narediti," so še dodale. Desetletni jubilej Aktiva kmečkih žena Petrovče, tak je uradni naziv, vanj pa sodi tudi ta sekcija, so pred časom proslavile v Vinski Gori. Na slovesnosti se jih je zbralo dvaindevetde-set. Če pomislim, kako zgovorne so bile v Prelski, kjer jih je bilo samo štirinajst, si ne morem predstavljati, kako je bilo šele tam, kjer se jih je zbralo, skoraj sto. Takih, ki že veliko znajo in takih, ki bi rade še več, takih, ki so svoje skrivnosti kako kmečko gospodinjstvo narediti čim prijaznejše pripravljene povedati naprej in takih, ki te skrivnosti z zanimanjem sprejemajo. ■ Milena Krstič - Planine foto: Stane Vovk . tm Bliža se namreč leto 2000, prelomnica iz drugega v tretje tisočletje, ki pomeni hkrati tudi dvatisočo obletnico Kristusovega rojstva. Konec leta 1999 bomo zato v Muzeju Velenje pripravili veliko razstavo o božičnih običajih v Šaleški doklini, ki bo seveda prikazala tudi najrazličnejše jaslice, ki ste jih (ali jih še) postavljate v dolini. Za tako razstavo pa potrebujemo predvsem čimveč podatkov o ohranjenih starih jaslicah, pa o jaslicah, ki so nekaj posebnega, ki so izvirne ki ste jih napravili sami, zanimajo pa nas tudi jaslice, ki se jih je dalo pri nas kupiti v petdesetih, šestdesetih ali sedemdesetih letih. Tudi če same jaslice niso kaj posebnega, pa se zelo potrudite pri postavljanju "po- Naj osebnost leta 1998 rečko kolo vodi "Igra", v kateri iščemo naj osebnost leta 1998 se, tako kot smo pričakovali, dodobra razvnema šele zdaj, dobra dva tedna pred koncem leta. Samo v tem tednu je do nas prispelo 195 vaših glasov, razdelili pa ste jih med 18 različnih osebnosti, tako po spolu kot po delu, ki ga opravljajo. Na seznamu tistih, ki ste jih opazili pa je zdaj že 34 različnih imen. Najbrž vas zanima kakšen je vrstni red kandidatov za naj osebnost leta 1998. Po doslej prejetih glasovih je v vodstvu župan Mestne občine Velenje SREČKO MEH, ki se vam je s svojim delom in prešernostjo očitno globoko usidral v srce, na 2. mestu je cvetličarka ALENKA REDNAK z izrednim smislom za poklic, ki ga opravlja, kot pišete. Zanjo glasujejo, zanimivo, tudi bralci iz Žalca, kaže, dajo tudi tam poznajo. Zadnji teden ste poskrbeli, da si je 3. mesto rezervirala učiteljica ANKA VERDNIK -JAZBEC, nežna mama štirih otrok, zborovodkinja več kot 170-tim pevcem in najbolj radodarna botra črnski deklici, kot jo je opisala ena od bralk, ki so glasovali znajo, na 4. mestu je po doslej prejetih glasovih MARJANA KOREN, strokovna delavka pri podjetju za upravljanje s stanovanji Linea, ker je prijazna, ugledna, priljubljena, vesela pa tudi domača, na 5. mesto ste ustoličili zdravnico ALEKSANDRO ŽUBER, prijazno do vseh tistih, ki pri njej iščejo pomoč, saj ne zdravi samo z zdravili ampak tudi s toplo besedo... Recimo, da je to prvih pet, kar pa še ne pomeni, da bo tak tudi vrstni red ob koncu. Še vedno lahko svoj glas namenite komurkoli, ki ga spoštujete, cenite, ker je v tem letu naredil kaj še za druge, ne samo zase... Kaže pa omeniti še eno osebo, ki je doslej na našem "spisku" ni bilo, pojavila se je na novo, ampak prejela je kar zgledno število glasov. To je CVETKA ŽLOF, ki v regiji vodi gibanje Vera in luč in dela z duševno prizadetimi otroki, vedno pa zna prisluhniti tako otrokom kot mladini in odraslim. Če si dobro pogledate ta imena, kaj opazite? Med šestimi kar pet žensk! Vsak teden med tistimi, ki nam pošljete kupon izžrebamo enega izmed vas, ki ga razveselimo s tedensko nagrado, anorakom Našega časa. Tokrat bo nagrado prejel DARKO STRAHOVNIK, Prešernova 6, 3320 Velenje. Nagrado lahko dvignete v tajništvu Našega časa na Foitovi 10 v Velenju. ŠE TO: V naslednji številki časopisa, zadnji letošnji, bomo objavili imena tričlanske komisije, ki nam bo čisto ob koncu akcije, 30. decembra (do tega datuma do 10. ure) bomo še sprejemali glave, pomagala prešteti kupone in izžrebati tistega, ki bo prejel nagrado podjetja Chawa, trgovine MAT - VEL Velenje (telefon 861-440), to pa bo radiokasetofon s CD-jem. Komisijo bomo izžrebali med tistimi, ki ste poslali svoj kupon. Svoj glas za naj osebnost leta 1998, vpisan na iz Našega časa izrezan kupon, nam pošljite na naslov: Uredništvo Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje. aj ■ B « krajine" okrog njih so za nas prav tako zanimive. Če imate torej doma zelo lepe, zelo stare jaslice ali pa jaslice, ki so kakorkoli zanimive in "posebne", nam prosimo pišite na naslov Muzej Velenje, Ljubljanska 54 ali sporočite po telefonu (063) 853-314 naslednje: - Kakšne jaslice imate (materiali, oblika) - Koliko so stare - Kdo je bil izdelovalec - Ali jih še vedno uporabljate oz postavljate za božič in kak dolgo jih pustite postavljene. Kar kmalu po vašem sporočilu Vas bomo obiskali, fotografije in opise najbolj zanimivih, najstarejših, najlepših, skratka naj...jaslic pa bomo objavljali v našem tedniku vse od božične številke do svečni-ce, ko so jaslice običajno romale na podstrešje. Zanimajo pa nas tudi drugi božični običaji v Šaleški dolini, ki jih bomo v časopisu v naslednjih številkah z veseljem predstavljali s sliko in besedo. Posebej to velja za različne običaje z vedeževanjem na božični, novoletni ali trikraljevski večer (vlivanje svinca ipd), za posebej lepo oz. "po starem" urejeno in pripravljeno božično mizo, za božični kruh itd. Tudi za demonstracije le-teh nas obvestite in prišli bomo. Pa pohitite prve jaslice in božične običaje bi radi objavili že v naslednji številki. ■ Mag. Jože Hudales