6. štev. ? Kranju, dne 12. februarja 1910. XL leto. • GORENJ Političen in gospodarski lisi * Iranj s dostavljanjem i 4 K, a pol leta 2 K, * » številka po 10 via. VBBWjaivo naročnine m m otin. niitvo jo no pristavi 4 i, bo po*tJ n ealo i drago dtt&ve atmae 5*00 K. — Na naročbe fans istodobne — Urodaiitvo ia aprav-K. FlorioBo v «Zvezdi». Izhaja vsako soboto ===== zvečer == laierati oa računajo a ctlo stran 60 K, a pol straai 80 K, a četrt strani SO X. Inscrati m plačujejo naprej. Za Branja oznanila se plačuje a petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, a večkrat tnaten popust — Upravnistvo boj- m blagovolijo prtJUjili naročnina, ro> Uaasaerjo, ovnanih. sploh vse upravne zadeve, arodniitvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankiratL — Rokopisi se ne vračajo. Okrožna bolnica v Kranju. Govor deželnega poslanca Cirila Pirca v deželnem dram. Visoka zbornica 1 Delelna bolnica v Ljubljani že zdavnaj več ne zadošča nastalim potrebam. Prenapolnjena je vedno — v preteklem letu se je v deželni bolnici zdravilo krog 10.000 oseb — in včasih tudi pri najboljši volji ni več mogoče sprejemati bolnikov. Čcstokrat se dogaja, da se morajo zdravniške oskrbi še vedno potrebni rekonvalescenti odpuščati pred časom, samo da napravijo prostor novodospeiim bolnikom. V izboljšanje teh ne-vzdržljivih razmer je dovolil deželni zbor precejšnjo svoto, da se bolnica nekoliko modernizira in se pridobi vsaj nekoliko novih prostorov. Seveda se bo na ta način le deloma odpomogio obstoječim nedostatkom, in gotovo je, da bo dežela morala šteti še sto- in stotisočake, akc naj se deželna bolnica uredi tako, da bo ustrezala vsem potrebam in modernim higijemčnim zahtevam. Vzpričo ne baš sijajnega gmotnega položaja dežele kranjske pa pač ni misliti na to, da bi se deželna bolnica v doglednem času adaptirala v navedenem smislu. Zato je pač pozdravljati vsak korak, ki bi utegnil — če ne takoj, pa vsaj sčasoma — kolikortoliko omejiti naval na deželno bolnico in jo razbremeniti. V mislih imam okrožno bolnico v Kranju, katero je sklenil ustanoviti zastop kranjskega zdravstvenega okrožja v svoji seji z dne 17. januarja i 1. Ko se je pred leti v tej visoki zbornici govorilo o manjših bolnicah na deželi, so se izražali dvomi, da bi mogli taki zavodi prav uspevati. Tekom let se je pokazalo, da je bila ta bojazen neopravičena. Če pogledamo v sosednje kronovine, zlasti na Štajersko, vidimo, da se različne okrajne in občinske bolnice razvijajo čedalje lepše. Prav tako smo se uverili na Kranjskem, da v zadnjih letih na deželi zasnovane bolnice uspešno delujejo v blagor trpečega človeštva. Tako okrožna bolnica v Postojni, občinska na Krškem in ženska v Novem mestu, da ne govorim o krasno uspe-vajočem zavodu usmiljenih' bratov v Kandiji pri Novem mestu. Kar je mogoče na Notranjskem in Dolenjskem, se more izvesti tudi na Gorenjskem. In gotovo bi bil Kranj že po svoji naravni legi primeren za tako bolnico. Pritegniti bi se moglo k tej bolnici vsak čas cerkljansko okrožje, ki leži itak v istem sodnem okraju, prav tako ves tržiški okraj in tudi še droga sosednja okrožja. Kakor od drugod, tako silijo tudi iz teh okrajev v deželno bolnico obolele osebe, ki bi sicer lahko ostale v domači oskrbi, ko bi imele doma na razpolago potrebno postrežbo ali, ko bi zdravnik ne bil preoddaljeu, Vsi ti bi našli zavetja v okrožni bolnici, kjer bi se tudi lahko izvrševale enostavnejše kirurgične operacije in se nastanil porodniški oddelek. Bolnica bi bila prava dobrota za obolele dijake, različne nastavljence, posle in druge osebe, ki so nakazane na tujo postrežbo. Brez dvoma bi bolnica v kratkem opravičila svoj obstoj in, kakor drugi enaki humanitarni zavodi na deželi, pospeševala razbremenitev deželne bolnice in sploh decentraliziranje glede oskrbovanja obolelih oseb. Sklep zdravstvenega okrožja, sporazumno z dovoljenjem in s pomočjo poklicanih faktorjev, ustanoviti okrožno bolnico pa ni samo opravičen glede na krajevne potrebe, marveč ima zase tudi to prednost, da je izvedljiv v najkrajšem času in z uprav minimalnimi stroški. Zastop zdravstvenega okrožja je namreč postavil svoj načrt na realno podlago. Zaveda se, da treba z ozirom ni sredstva, ki jih ima na razpolago in z ozirom na deželne finance za početi akcijo kar najskrom-nejše, ako naj ima kaj uspeha. Zato ne misli na zgradbo bolničnega poslopja, marveč se je obrnil s prošnjo na občino kranjsko, da naj mu z dovoljenjem deželnega odbora odstopi za bolnico hišo, ki je last občinskega ubožnega zaklada in se je gradila pred leti kot infekcijska bolnica. V tem poslopju sta v ta namen rcservirana dva prostora, sicer se pa nahaja ondi še več sob, ki imajo zadostno zrakovine, svetlobe ter urejeno ventilacijo, tako da bi bile prav prikladne v bol-nične namene. Vsak čas se v teh prostorih postavi lahko najmanj 20 postelj. Poslopje se nahaja ob periferiji mesta, je izolirano in ima obsežen vit Tudi razkuževalni stroj je v posebni hišici na razpolago. Občinski zastop mesta Kranja je v principu že sklenil, da je pripravljen to hišo dati v najem zdravstvenemu 'okrožja' v bolnične namene. Bolnico bi seveda upravljal zastop zdravstvenega okrožja, ki je tekom let iz upravnih prebitkov prištedil nad 15.000 K, kar bi s početim zadostovalo za nabavo potrebne oprave. Sklenil je tudi zvišati zdravstveno naklado za 2%, kar znaša na leto nekaj nad 2000 K. Zdravniška oskrb bi bila osigurana po okrožnem zdravniku, postrežba bolnikov pa po usmiljenih sestrah iz Zagreba, ki so se nastanile v Kranju. Tako je mogoče biez posebnih žrtev ožrvo-tvoriti v Ktanju okrožno bolnico, kakor hitro bi se zadobilo v to potrebno oblastveno dovoljenje. PODLISTEK. Pravljica o zvezdah nepre-inSčiiIcaha Ko je po ukaza ljubega Boga nastal svet, je stvarnik ustvaril tudi neštete zvezda v podobi nežnih vil, katerih zlatolaa kodri sveder in v tihi nočni ari tako krasno Ueaee in se svetijo. Vsaki vifi-zvezdi je tal odločen gotov prostor aa modrem sttbeakera travnika. Ta prostor so smele le po dnevi zapustiti. Zvečer pa, ko se je solnee, njih kraljica, ločno od neba, so morale zopet zavzeti svoje prostore in ondi ostati, da jih jo zopet zjutraj pozdravilo zlato solnee, njih kraljica. Tako so je godilo mnoga, mr^ga leta. Nekoč p& so v nebesih obhajati veliko svečanost, katero so ae smeta udeležiti tudi zvezde-vile. Ves dan so se tako dobro zabavale. Naposled je napočil večer. Solnena kraljica jo se zdavnaj izginila in pUvolase vilo-zvezde so brez skrbi rajale naprej. Prišla je ta polnoč in vile še vodno niso mislile na svojo dolžnost Ta jo videl ljubi Bog, ki jo sedel na svojem visokem, zlatem prestolu, da so prostori zvezd-vil se vedno prasni Dal je poklicati vile, ki so pozabile na svojo deftnost predse in jim je govoril s grmečim glasom: «04 te ure naprej zaukazujem, da boste priklenjene s zlatimi verigami na ovoje prostore in da boste morale tam ostati do godnega dno !• Tisočletje so minila ia tako hudo kaznovane zvezde-vile so še vedno priklenjene na svojo prostore. Podnevi pa jih no more videti človeško oko, ker jih somčna kraljica iz usmiljenja in sočutja pokriva s svojo zlato obleko, da se jim ni treba sramovati svoje kasni. Josip Prema:: V.mladem cvetju. Roman. Ivanu jo bilo to znano in zato si je hotel izbrati za svojo namero ravno njega. Že mu je sicer parkrat plačal po županu sa € najboljšega*, ki pa vaeeno ni imel toliko moči, da bi Simon popolnoma razvezal jezik. Povedal je tožnono, kav človek lahko sam opazi na prvi pogled, a Iran le ni odnehal in bil je skoro gotov, da ga pridobi na svojo stran.. dimen je ravno nekaj vlačil is lepa — zelo podobno steklenica — in nastavil na usta, ko je stopil izza vogla Ivan. Zelo debelo jo potrt, drugače bi so mn bilo zaletelo, ker skoro se je p: iileca prestrašil, a ko ga je spoznal, je pokimal in »godrnjal: «Za vraga I Ravno piti som hotel pa me prestrašite. Menil som, da je prišel ta — grajski. Pa kaj vas nosi ponoči smola tod okoli. Saj deklet vendar ni pri meni, da bi hodili pod okno.* Ivan se je prisiljeno nasmehnil in prvi Up ni vedel, kako bi napeljal pogovor na pravo stroja. «AE ste bik v graščini P* ga je vprašal Simon in spravljal stoMeoieo v šop« «Ne! Se nič kaj ne razumeva s tem, ki je prišel, da poučuje otroka. Kaj ni to neumnost in brez potrebe: saj je šola v vasi I* Šioaen je pokašljsl, pljunil v stran in se obrisal s rokavom preko ustnic. «Ne vem, kako bi dejal,* je odvrnil. «Vi mislite po svoje, gospa Ana pa po svoje. Kaj ji morete 1» «No, aaj nimam nič zoper njo, ampak ferez-potrebno ae mi zdi —.» «1, koliko je na svetu brezpotrebnega,* ga je prekinil Sunen — «pa je vendar. Tako je bilo in tako bo, pa naj se pes obesi. Mi vemo in ne razumemo, kaj se pretvarja in godi v gosposkih glavah 1 Vi bi to še lasje razumeli, saj ste študirali v mestu in še vrag vedi kje. Pa tudi vam na bilo potrebno, tako bi rekel, aaj boste itak doma goapodwii. Tisto pa, kar je na vaši pošti posla, pa bi ae še jas apel opraviti.* •Verjamem, verjamem, Simon,** mu jo pritrdil Ivan in sedel poleg ojega na vegasto klopieo, — c saj brati in pisati znate, kakor sem eni, da sam naš tupan ne tako! Laško tudi snete, od tistega lutrskega gospodarja pa ste se gotovo tudi nekoliko nemško naučili. Učen človek ste Siraen,* ga je hvalil Ivan oa dolgo in široko in apel s tem tudi nekoliko pridobiti njegovo naklonjenost. A Simon, kakor se jo videlo, se je kaj malo zmenil se Ivanovo BvaKsanje in lamahnil je s roko, kot bi hotel reči} «Oh, kaj ta malenkost*. Ker to dani val predpogoji, bi bolnica izvestno napevala kar najlepše, seveda le s pomočjo onih faktorjev, ki imajo sodelovati pri takih humanitarnih napravah. Dobro vem, da ni nikakega upanja, da bi se v letošnjem proračunu upoštevala okrožna bolnica v Kranju, in zato v tem pogledu ne stavim nikakega konkretnega predloga. Pač pa prosim visoki deželni odbor, da se pri sestavi proračuna za leto 1911. glede na podana pojasnila ozira na prošnjo kranjskega zdravstvenega okrožja za deželni prispevek k ustanovnim in vzdrževalnim stroškom nameravane okrožne bolnice v Kranju. Mična dogodbica iz »Bogoljuba«, ali kakt urediti, ia dobi leUobraien Bln visok« službo In hči dobrega In bogatega ženina. ▼ nekam kraju nate domovine je živel več let (čudna stvari) maš katoliškega prepričanja, ki je v svojem prostem času pri domači duhovščini z veseljem in zvesto opravljal v prid cerkve neko prav nizko delo lote in leto. (Čudovito I Kaj neki je | opravljal P) Imel je sina in hčer, katerima pa ni mogel dati nikake posebne izobrazbe. A izobrazbo otrok je nadomestil Bog a svojim blagoslovom. Ta blagoslov, ki ga jo met sadobil s svojo poštenostjo In a svojo postransko, a dolgo in zvesto službo v prid cerkve in duhovščine, se vidi še dandanes nad sinom in hčerjo, kajti sin ima kljub mah* izobrazbi nenavadno visoko službo (laprament, kdo neki je to, pa ne morda gospod državni poslanec Go-stmearf), istotako je hči izredno dobro omozena. Sedaj je pa «storje» konec v »Bogoljubu*, a nam pa roji po glavi ta čudovita ideja: Kako nespametno je, da se pošilja otroke v šolo, da se izobrazijo, ko je vendar čuuo na dlani v tej lepi 'Bogoljubovi* povesti, da naj starši v prostem času (lahko tudi ves dan) opravljajo pri domači dnhovščrai ali katerem klerikalnem mogotcu nizko delo leta in leta s veseljem in zvesto, potem bodo pa njihovi sinovi dobili nenavadno visoke službe in hčere se bodo dobro molile. Zares, da se svet le ne izmodri in se vedno le izobražuje, ko je vendar ta «Bogoljubov* recept pravi, čudoviti dokaz, da izobrazbo ni treba, ampak je treba duhovščini ia cerkvi zvesto, s veseljem in seveda — zastonj slutit', vse drugo le pride. kolka družbe sv. Cirila in Metoda 20./IX, 1908. — Poslanec Povše poroča v imenu upravnega odseka v zadevi zvišanih tarifov južne železnice, kateri predlog se sprejme, istotako predlog za zgradbo normalne železnice od Metlike do Kar lovca. — Dr. Šušteršič je vložil predlog glede volilne dolžnosti za državni zbor. Predlog se sprejme. — Poslanec Pogačnik poroča o prora čuou deželnih dobrodelnih zavodov, ki izkazuje velik primanjkljaj. V debati govore poslanci dr. O razen, dr. Zajec, Jarc in poročevalec, na kar se odsekov predlog sprejme. Poslanec dr. Vilfan vloži nujni predlog v zadevi varstva planinskega cvetja, ki se glasi: Deželni zbor skleni: 1. Deželni odbor se poživlja, da čim preje sklene novelo k zakonu z dne 28. maja 1898. št. 28 dež. zak. iz leta 1898, v katero novelo se razširi varstvo planink in kraljeve rože na drugo planinsko cvetje; 2. vlada se poživlja, da naj pri podrejenih oblastvih skrbi za to, da se bode zakon z dne 28. maja 1898, št. 28 dež. zak. strogo izvrševal. — Nato se razpravlja o gledališkem dolgu, o nekaterih prošnjah od gorskih sprevodnikov in deželnih dacarjev, o uravnavi voda na raznih krajih, o Lichtenthurnovi sirotišnici, o podpori Marijanišču (predlog finančnega odseka pade, sprejme pa se predlog poslanca dr. Trillerja, da se dovoli le 50.000 namesto 100.000 K posojila), o učiteljskih prošnjah za podpore, o zd avstvenih zadevah in konečno o raznih prošnjah za pokojnino, oziroma za zvišanje pokojnina, V popoldanski seji poroča dr. Pegan, da se je v zadnjem zasedanju jeseni vrinilo v zakon, s katerim se je izpremenil občinski red in občinski volilni red za občine na deželi, nekaj statističnih napak, katere je treba popraviti. V debati pobija poslanec dr TriHer predloge deželnega odbora, ki se pa seveda sprejmo s klerikalnimi glasovi. — Potem se razpravlja o uravnavi gorskih potokov in o cestnih zadevah na Notranjskem. — O prošnji občin v kranjskem in kamniškem okraju zaradi zgradbe normalnotirne železni ce z električnim obratom iz Kranj a v Kamnik, predlaga upravni odsek: Deželnemu odboru se naroča, da naj se ne podpira in priporoča samo te prošnje na merodajnem mestu, temveč to traso, ki spada v okvir celo Kranjsko obsegajočih železniških projektov, že spravi v splošno razpravo na dne 24. januarja 1910 sklicanem deželnem železniškem shodu. Odsekov predlog se sprejme. — Reši se nato precej prošenj za podpore. Pri prošnjah primarijev za ureditev plače, oziroma za zvišanje sedanje remuneracije se vname precejšnja debata, v kateri govore poslanci dr. O razen, Demšar, dr. Zaje in dr. Šušteršič, ki pravi, da so primariji dobro in pošteno plačani. Sklep deželnega zbora, s katerim so se uredile plače deželnih uradnikov in s tem tudi Crimarijev, mora veljati vsaj za — dvajset let. se take prošnje, kakršne so te, se morajo kratko-malo odkloniti, kar bodi povedano na adreso vseh deželnih uslužbencev. Poslanec dr. Vilfan utemeljuje nato nujnost svojega tozadevnega predloga. Poudarja, da sicer obstoji zakon v varstvo planinskega cvetja, toda ta zakon se jako redkokdaj uporablja, naše Kranjski deželni zbor. XXII. seja z dne 28. januarja. Poslanec Gangl vloži nujni predlog glede izboljšanja poštne prometne zveze z Idi i jo in da j se mi Kovku ustanovi neobhodno potrebna šola; "J?™ se JaKO reaKOJaaJ uPoraD,ja' "a~ poslanec dr. Novak glede zaplembe narodnega Pam.ne.s° pa PravzaPrav ž* POPolnoma oropane planinskega cvetja. Nujno je, da se napravi novela k obstoječemu zakonu, ki popolnoma uredi to stvar. Tudi na Štajerskem in Koroškem se je sklenil podoben zakon Naša planinska flora šteje več raritet, zato jih je treba varovati, ker privabljajo tujce v naše kraje. Predlaga, da zbornica sprejme nujnost predloga. Nujnost predloga se sprejme soglasno. Predlog se odkaže upravnemu odseku. «da se z Da pa bi Simon kaj sinil o Ani, je Ivan zasukal pogovor na drugo stvar. •Ali je to res, Simon,* je dejal gospo baje nič kaj dobro ne razumete?* Sušen je skoro poskočil ras klop, razširil temne oči v velikem začudenju in dejal s osornim glasom: •Kaj! Kdo to pravil P* Ivan je vedel, da ni udaril na prave struno, ker je govoril grdo laž, a stal je miren. «1, po vasi se tako govoril* «Fej, in vse Zapolje,* so je raztogotil Simen in debelo pljunil «Vi ste tukaj rojeni, ampak rečem vam, da ne poznate ljudi tako dobro kakor jaz. Same klepetulje, opravljlvci in nevoščljiva 1 Da som jaz s župnikom, bi ne dal nobenemu odveze, potem pa naj tarnajo in moledujejo kakor hočejo, saj je njih popolnost itak samo na obrazu, v srcu pa so gnili in omadeševsni kakor garje, tej l Da bi se jaz ne razumel s gospo P1 No, ta je lepa i Vse Zapolje je ni vredno, povem vami Rad bi poznal tistega, ki vaša je to natrobU. Sicer pa mi je vseeno, naj se govori tako ah tako, radi hudobnih jezikov še ni nihče umri, ako ni imel druge bolezni, in tudi jas ne borni* •Prav, prav, Simon,* ga je pogovarjal Ivan In se na tihem jezil, da ima Simen za vse drugo dovolj besed, samo za razmere in dogodljsje v gradu — nobene. «Saj jaz temu nisem veroval, ker vem, da sta si s gospo na dobri roki, ampak nuslil sem, morda je temu vzrok kaj ta Osole, kakor se mu pravi, učitelj malega Milana.. .* Dalje prih. Gospodarski del. V škofjeloški klavald se je leta 1909 zaklalo: 1084 goveje živine, 2162 telet, 1182 prašičev, 172 ovac, 12 koz in 87 kozličev. Vpeljalo seje pa na ogled v mestno klavnico celo leto 2 zaklani govedi, 157 telet, 433 prašičev, 2 ovci in 33 kozličev, dalje 252 kg govejega mesa, 375 svinjskega mesa in 475 slanine. — Meseca januarja L 1. se je v tej klavnici zaklalo 88 goved, 122 telet, 215 prašičev in 1 ovca. Vpeljalo pa se je 10 zaklanih telet in 48 zaklanih prašičev. « Teaeaitki solem v Kranju ene 7. februarja 1010. leta. — Prignalo se je: 130 glav domaČe goveje živine, — glav bosanske goveje živine, —• glav goveje živine hrvaške, 4 domača teleta, — hrvaških telet, 46 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 3 domače ovce, — hrvaških ovac, —- koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13—, proso K 7 50, rž K 950, oves K 8—, ajda K 7 — repno seme K, fižol ribničan K —, man-dalon K —, koks —, krompir K 2*30 za 50 kg, seme dom. detelje K 60*— do 65*—. Naročajte in širite nas list! Poučni listek. Potni spomini. Veak, kdor hočj danes gospodarsko napredovati, povzdigniti svoje gospodarstva, zboljSati si svoj položaj, ntrditi si socijaloo stanje in sploh hiteti s tokom fiasa, se mora ali veliko u€iti v mladosti, kakor tudi te v življenju ali pa proučevati gospodarske razmere drugih sosednjih deželanav ali narodov, ki stoje gospodarsko, kulturno ali so« cijalno (družabno) višje nego mi Slovenci. Resnica je, da stokanje in jamranje o slabih časih nič ne pomaga. Kdor edinole sedi dom s v zapečku. obdeluje svoje polje, kskor se je nsvsdil od umrlega očeta, se drži starokopitnih prejlajih navsd, ta gospodarsko zaostaja, ne more iti vzporedno z onim, ki upošteva pridobitve na gospodarskem polju in si jih obrača v svoj prid. Pridobi človek tudi mnogo s proučevanjem in čitanjeoi knjig, a največ pa uči človeka to, kar vidi pred očmi te ustvarjenega, narejenega; posebno če se mu tudi dokaže dobičkonosnost in rentabilitets novih naprav. Da se to res prouči, zato treba poučnih, gospodarskih potovanj. Kranjci smo zadnja leta na vaeb poljih mnogo napredovali. Podvzeli smo med drugimi več skupnih poučnih potovanj, katera so se vršila pod firmo in pokroviteljstvom kmetijske družbe kranjske. Tako n. pr. so sli naši gospodarji L 1904 v Švico. Knjigs g. V. Rohrmana o tem potovanju meni, da je marsikomu znaua. Leto pozneje so šli naši gospodarji čez južno Tirolsko, gornjo Italijo proučevat vinstvo. In lansko leto se je udeležilo iz vseh slovenskih pokrajin 69 gospodarjev poučnega izleta ali potovanja v bratske češke dežele. Tudi pisec teh vrstic je več časa premišljeval, da bi podvzel daljšo pot, da bi videl na lastne oči uspehe, o katerih ae večkrat čuje, kako se spona-šajo in koliko je tem priporočilom in b val ara verjeti. Končno se je odločil na pot v mesecu oktobru ravno minulega leta. Namen mu je bil spočetka iti po naši državi, to premotriti ter so mogoče ob drugi priliki podati čez meje avstrijskega cesarstva. Odhod. Torej prve dni meseca oktobra sem napolnil svoj kovčeg a potrebščinami, obleko in nekaterimi knjigami, kar sem vedel, da neobhodno rabim na enomesečnem potovanju, ter se odpeljal po železnici iz Ljubljane proti Celju. Prvi izstop je bil v Celju, a od tu sem se takoj zopet s prvim vlakom odpeljal naprej proti Mariboru, kjer sem določil v načrt, da si ogledam ondotoo okolico z mestom. Da bi Vam popisoval Celje, menda ni vredno. Je malo mesto, s raznimi uradi, katerega prebivalstvo je zelo zagrizeno v nemškem duhu ter nasprotno Slovencem, katerih okolica ima večino slovenskega prebivalstva. Pomoč dobivajo celjski nemčurji iz Nemčije, Sui-marke, Schulfereina itd. Pripomnim, da se od C sija dalje po savinjski dolini pričae pridelovanje hmelja, kateri donaša ondotnim gospodarjem lepe novce. Železnica gre od tod, ena po savinjski dolini proti Sp. Dravogradu, druga jnžna železnica proti Mariboru in nasprotno proti Ljubljani. Srce pa zaboli človeka, ko se vosi proti Mariboru in vidi samo nemške napisne table le pri Storeb, bližaji železniški postaji, ter napise: Deutsche Voiksschale ali Privat-Kiadergarten ia podobno. Dolioa dalje proti Mariboru, posebno krog St Jurja je jako 'epa z obilnimi travniki, obsojana polja z deteljo in travo. Kar je polja, jo obsojano s koruzo, da je bilo res krasno gledati take domove v rumeni o lupljenj turščici. Hiše so le bolj rasstresene po valovitem svetu, o katerem ni moč reči, da bi bil hribovit, vasi niso tako skopaj, kakor n. pr. pri nas na Gorenjskem. Ker v kamena polja ne sejejo ozimnega žita, to slamo po-žanjejo in puste kar na njivah postavljeno in zloženo v šapih. Ko pa pridemo do Po nize v, vidi se kar planinsko gospodarstvo, sami travniki z lepo pašo in vsa polja obsojana. Koruza izgine. Pasla pa ae je živina pomurskega plemena, t j. siva štajerska sivina, vmes pa so rili po pašnikih tudi prašiči. Od Ponikev do Poljčan se vidijo zopet vinogradi z bolj slabo rastjo in pa neka tovarna lesnih izdelkov. Okrog slovenske Bistrice jo videti jako krasne in obširne aadne vrtove, krasno v vrste zasajene. Prideluje se tod jako mnogo finih mašanc-karjev, ki so v trgovini jako cenjeni in zateljeni. Pri Pragerakem se dolina razširi v lepo ravnino, katera se vleče ob Pohorju. Vidijo ae sami travniki, a niso tako zeleni ia rodovlti kot dosedanji, iz njiv narejeni. Tu je tudi — v Račju — velika, zelo obširna tovarna za opeko ia drovašne cevi. Drevaša se imenuje osuševanje močvirnih travnikov, kjer ae položo lončene cevi, da ae odteka po njih talna voda. Tako ni treba po travniku jarkov. Seveda tega vsakdo ne zmore, pač bolj premožni posestniki, ali pa ondi, kjer se združijo vsi krajani v zadrugo a tem namenom, da osuše svoja zemljišča. Zato se pečajo v teh krajih zelo s živinorejo, tn so mlekarne n. pr. Št. Jurij, Koče itd., odkoder pošiljejo posestniki mleko v Maribor, kjer se na* kaja velika mlekarna, da šole mleko podelnjo in izdelke prodaje dalje. O tem izpregovorim kmalu več* Dalje prih. I priloga „Gortnlcu" Iftv. 6 z I. WO Maša sveta dolžnost |o, da skrbimo ss svoje zdravje. Daije. Prihajam k drugemu momentu: sedeči način življenja v zaprtem prostoru, pomanjkanje izdatnega gibanja v zraku in luči. Gotovo je to največje važnosti Tako kakor doslej, ne sme iti dalje, da na pr. prideta pri naših srednješolcih v šolskem času na 44 ur duševnih vaj le 2 uri telesnih vaj. Mi moramo brezpogojno priboriti poleg telovadnih ur ter nalog, prosto popoldne za igranje. In visokošold se morajo potruditi, da jim boljinbolj postanejo telesne vaje, kolikor mogoče pod milim nebom, življenska navada. Ena ura izdatne telesne vaje povprečno na dan, je za zdravega moža v Vaši starosti gotovo potreben minimum. Pravi blagoslov je, da je prišel v navado telovadni šport med našo akademično mladino in veselim se, ko morem trditi, da se ponuja tu v Monako vem in v okolici množice najlepših prilik za to. Hribolastvo in potovanje, plavanje in veslanje, po zimi drsanje in ski, vse morate negovati — seveda v pametni meri in ne da bi zašli v tekmovalne ekscese Angležev in Araerikan-cevl In še nekaj drugega bi morali mnogo bolj izdatno gojiti na naših visokih šolah poleg telovadbe, telesne igre, zlasti igre z žogami. Te so neprecenljive ne le samo zaraditega, ker krepe kakor komaj kake druge telesne vaje srce in dihalno sesalko, ampak tudi zaradi tega, ker pospešujejo duševno zdravje, vzgoje krepak značaj, razvijajo samostojnost in hitrost v odločtvi, razsodnost in hladnokrvnost, vztrajnost in potrpežljivost; ker odpravijo mehkužnost in občutljivost, zložnost in blaziranost, kot vir najsvežjega, najbolj zdravega veselja, kot budteljice brezpri-mernega ču*tva radosti nad lastno, prekipevajočo mladostno močjo. Ne moremo preceniti, kako velika bo korist, katero donese našim izobražencem sistematična telesna vaja. Toda — jaz morem svariti z vsem povdarkom! — sama zase ne bo ta vaja zagotovila niti nam posameznikom zdravja in življenja, niti našim družinam nadaljnega obstanka, ako ne bomo odstranili tudi dveh drugih škodljivosti, kateri vplivata brezdvoma jako škodljivo na našo generacjo: zloraba alkohola in spolne bolezni. Dalje prih. Občni sbor kranjsko planinske podružnico. Dodatno k zadnjemu splošnemu poročilu o občnem zboru kranjske podružnice »Slov. Pl. Dr." prijavljamo podrobneje tajniško poročilo o podružničnem delovanju v preteklem letu. Tajnik prof. Bučar poroča: Z upravičenim ponosom zre lahko kranjska podružnica S. P. D. na svoje delovanje v preteklem letu. Odborniki, ki so prevzeli lansko leto podeljena jim častna mesta in ki so razven tajnika ostali isti, kakor prejšnje leto, so si bili vsvesti, da jih čaka velika, težavna in odgovorna naloga. Treba je bilo vendar že enkrat pričeti z gradbo prepotrebne planinske postojanke .Prešernove koče" na Stolu. Načrti in troškovniki, katere je dal napraviti in pregledati odbor po raznih ve-ščakih, so daleko presegali podružnične zasnove. Vsled sklepa občnega zbora z dne 29. decembra 1908 je dal odbor napraviti nov — peti načrt za gradbo »Prešernove koče" in 2 proračuna. Vele-pomemben korak je storila podružnica na izvan-rednem občnem zboru dne 9. marca 1909, kjer se je konečno na podlagi oprezno in vestno sestavljenih proračunov sklenilo oddati gradbo koče ponudniku cenejega proračuna za skupno svoto 12.000 K in najeti posojilo 9000 K. Takoj je bila pripravljena večina odbornikov, da prevzame poroštvo za dolg in priskočilo jim je blagohotno na pomoč še nekaj rodoljubnih gospodov izven odbora. Njihova požrtvovalnost zasluži najiskre-nejo zahvalo. Vsaj pa bode podružnica tudi lahko s svojimi dohodki, podporami, darovi, prebitki veselic dolg obrestovala in v kakih 7 letih amortizirala. Z ozirom na to, da je rabil odbor pri gradbi koče tehničnega izvedenca, se je mesto odsto-pivšega odbornika prof dr. VI. Herleta volil z vzklikom v odbor inž. Karel KHvanec, ki je načrt temelUto predelal in popravil. 1. aprila 1909 se ie pogodba podpisala in stavba koče oddala petletnikoma Jurgelu in Legatu Iz Sela. Zaradi ve-ikega snega se je pričela graditi koča precej pozno; 1. junija zapele so prvič lopate vrh Malega Stola. Delo pri gradbi so večkrat nazirali posamezni odborniki, v prvi vrsti g. načelnik Stavba je hitro napredovala; o tem so se lahko tudi prepričali člani podružnice, ki so večkrat posamezno in dvakrat tudi o priliki podružničnega izle a v prav mnogobrojnem številu pohiteli na Stol. Začetkom septembra je bila koča dograjena in 8. septembra 1909 smo jo provizorno otvorili. Radi pozne sezone ni kazalo letos nabaviti potrebnega inventarja; postavili smo samo neobhodno potreben štedilnik, pri katerega nakupu nam je dovolil gosp. veletržec Peter Majdič iz Celja znaten popust. Bodi mu izrečena tem potom najtoplejša zahvala! Koča je zelo solidno zgrajena, pokrita in I obiti na vseh straneh z eternitora. Takoj spomladi • pričnemo z nabavo in transportom pohištva. Treba bo seveda zopet potrkati na rodoljubna srca prijateljev planinstva, da nekoliko prispevajo za hišno opravo. Julija se vrši slovesna otvoritev koče, ki bo gotovo pravo zbirališče vsem pla nincem in izhajališče na različne točke naših krasnih Karavank. Prva skrb odbora je bila, okrepiti podružnico z nabiranjem novih članov. Z vztrajno agitacijo je narastlo število članov od lanskega leta od 83 na 158. Podružnica šteje 117 domačih in 41 zunanjih članov. Vsekakor lep napredek, vsaj se je število članov skoro podvojilo. Sploh opažamo, da zadobiva podružnica, odkar si je postavila svojo prvo planinsko postojanko, čimdalje več i)rijateljev in podpornikov.' Posebno nežni spol e poln navdušenja za prospeh in napredek pre [oristnega planinstva. Radi preselitve smo izgubili člane: dr. Janka Šavnika, ki se je preselil v Trst, knjigovodjo Antoloviča, ki je prevzel službo v Sarajevu, in trg. sotr. Dullerja, ki je odšel na Dunaj. Dijaških izkaznic smo tekom leta izdali 34. Novi vir dohodkov za gradbo »Prešernove koče" si je postavila podružnica v tem, da si je nabavila po zgledu Ciril Metodovih nabiralnikov lične nabiralnike z napisom »Prešernova koča" in jih postavila v Kranju v gostilnah: pri Mavru, JoŠtarju, Novi pošti inJezeršku, v kavarni Geiger in Jegličevi gostilni na Selu poleg Žirovnice. Nabiralniki so se dobro obnesli. Hvala vsem gostilničarjem na prijaznosti; posebno zahvalo in priznanje pa zasluži vrla prijateljica naših planin, gospa Ivanka Jeglieeva, ki je z živahno agitacijo že tolikokrat napolnila podružnični nabiralnik. V prid gradbi »Prešernove koče* je priredila podružnica lansko leto dve veselici, in sicer dne 4. julija v kranjski »Zvezdi" in dne 1. avgusta pri Jegliču na Selu. Za prireditev prve veselice so si največ zaslug stekle agilne, požrtvovalne in iznajdljive gospe in gospice kranjskega mesta, ki so pod spretnim in priznanim vodstvom gospe Marije dr. Kušarjeve zastavile vse svoje moči v njen prospeh. Prireditev veselice na Selu pa so prevzele rodoljubne domače dame na če u jim g. Kalanova iz Žirovnice in ondotne letoviščarice. Njim pristoja vsa zahvala in priznanje. Zahvaliti pa moramo tudi vse one radodarne kranjske meščane in gospode izven Kranja, ki so v gotovini ali jestvini in pijači prispevali v prospeh obeh veselic Udeležba pri obeh veselicah je bila povoljna, vendar smo pričakovali pri veselici v Kranju posebno iz Ljubljane večje udeležbe. Veselica je vrgla čistega dobička 1351*41 K. Tudi veselica na Selu je dobro uspela. Z živahnim zanimanjem so se je udeležili domačini. Pohvalno moramo omeniti udeležbo vrlega kranjskega meščanstva — bilo jih je črez 100 — in slavnega kranjskega godbenega kluba »Sloga", ki je radovoljno sodeloval pri veselici. Prebitek te veselice znaša okroglo 386-85 K. Dne 4. julija, na dan veselice, je praznovala podružnica tudi svojo desetletnico. Dne 12. julija 1909 je preteklo deset let, ko je po inicijativi prof. dr. Frischaufa in sedanjega načelnika savinjske podružnice Fr. Kotzbeka, peščica kranjskih rodoljubov v gostilni na »Stari pošti" ustanovila našo podružnico V proslavo desetletnice je izdala podružnica na dan veselice slavnostno, s slikami opremljeno brošurico, obsezajočo uvodno pesem, životopis ranjega podružničnega ustanovitelja in načelnika Janka Majdiča in zgodovinski in statistični pregled podružničnega delovanja v preteklem desetletju. Brošurico so dobili vsi dosedanji člani brezplačno. Poslali smo jo tudi mnogim prijateljem slovenskih planin; nekateri so se odzvali in doposlali večje ali manjše prispevke za »Prešernovo kočo", večina se jih pa odlikuje še sedaj z molkom. Da bi nam vsaj vrnili brošurico 1 Odbor je v preteklem letu obnovil in popravil nekatere markacije in opremil pota z napisnimi tablicami, posebno v Joštarskem pogorju m na Stolu. Kakor prejšnja leta, tako je tudi lani odbor skrbel svojim članom za zabave in izlete, kolikor je bilo možno. Priredil je svojim članom 4 izlete: 20. maja iz Kranja črez Štefanjo goro v Kokro; 9 junija iz Kranja črez Javornik In Jamnik v Podnart; 28. in 29. junija in zopet 8. septembra (k provizorični otvoritvi koče) na Stol. Zabave ni manjkalo pri takih izletih nikdar, umevno pač vsakemu, ki pozna vpliv planin na duševno razpoloženje. Mnogo članov je napravilo samostojno, kakor vsako leto, nekaj lepih turna Kamniške planine in odtod v divje - romantično Logarsko dolino in mično Solčavo, na Stol, Golico v Triglavsko pogorje, Bohinj i. t d. Pri tem ne omenjamo manjših tur v Joštarskem in škofjeloškem pogorju. Koncem avgusta je izstopil iz odbora dolgoletni zaslužni podružnični blagajnik, g. Rudolf Kokalj. Ker ga odbor navzlic ustmenemu in pismenemu prigovarjanju ni mogel pridobiti, da bi nadalje obdržal svoje funkcije, je vodil dokonča leta blagajniške posle g. načelnik. Odstopivšemu blagajniku za požrtvovalno delovanje iskrena zahvala 1 Odbor je imel v preteklem upravnem letu 15 sej, v katerih je sklepal o vseh važnejših stvareh. Mnogo je bilo posvetovalnih sestankov, posebno glede Prešernove koče. Raznim izve* dencem, ki so se udeleževali teh posvetovanj, posebno g. stavb, svetn. Bloudku, izreka odbor srčno zahvalo Pismeno podružnično poslovanje je bilo kaj živahno. Prejeli smo 60 in odposlali 104 raznih dopisov. Mnogo zadev je pa odbor rešil ustmenim potom. Vložili smo prošnjo za podporo na ministrstvo za javna dela. Upamo, da ne bo brez-vspešno. Hvaležno se spominjamo končno vseh podružničnih prijateljev. Njih imena sta že razglasila »Gorenjec" in »Planinski Vestnik". Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da so darovali podružnici: Kreditno društvo v Kranju 75 K, gosp. Rud. Kokalj 50 K, ki nam je izročil tudi volilo pokojnega J. Majdiča v znesku 200 K, in Ivanke Jeglič. V prijetno dolžnost si štejemo, da jih danes na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo za njih požrtvovalnost in naklonjenost. Podružnica stopa v drugo desetletje svojega delovanja. Čaka nas še mnogo dela in nebroj težavnih nalog. Prosimo vse člane in prijatelje podružnice, da ji ostanejo še nadalje naklonjeni, da agitirajo za našo podružnico, da pridobe kolikor mogoče novih članov in jim vcepijo zanimanje za naš Stol in naše slovenske planine sploh. Naše geslo bodi: Agitacija od ust do ust — od osebe do osebe. Dobrodošli so nam vsi, ki imajo le dobro voljo, podpirati podružnične težnje, dobrodošli vsi brez razlike stanu in mišljenja. Čimveč nas bode zbranih v krogu kranjske podružnice, temveč sredstev bomo imeli na razpolago in tem več potrebnega in koristnega bode društvo lahko napravilo. Le v združenem delu je moč in zmagal Dopisi. Novice Is CerklJsjL Nnjno potrebno je, da vsakdo takoj poplača naročnino za «Gor6njca». Vemo dobro, da so je v tem letu marsikdo odločil, da si naroči naš list. Zato z naročnino nikar ne odlašajte, knjige morajo biti v redu. Plačuje se lahko: ali naravnost tiskarni v Kranju, ali pa potom poštne položnice. Kdor ve za znance, ki bi naročili list, naj sporoči njih imena upravniltvu »Gorenjca*. Ponesrečil se je Fran Jenko v Cešojevku. Imel je opraviti v gozdu, kamor je šel z vpreše-nimi voli. Okrog roke, oziroma prstov si je ovil vrv, voli so se splazili in voznik je izgubil dva prsta na roki. Prav dobro so se imeli neki usmo-viei v predpustuem času. Lastnik goitilne «pii JanieU jo tel s svojo boljšo polovico na neke te-nitnino. Nekdo porabi to priliko, pride v kito zgoraj imenovanega in si prilasti pet rainjev klobas. Oba sta se dobro imela, gostilničar na svatbi, uzmovič s klobasami. Celo stvar ima sedaj v rokah oroiništvo. Veseli nas, da sejo oglasiltodi novičsr iz Šenčurja, Potrebno je, da Se nekoliko prepiha ondotne razmere. V tem ozira so potrebni kraji «pod gorami». Teb se bodemo tudi mi še od časa do časa dotaknili. Občni sbor kmečke posojilnice in hranilnice v Cerkljah se vrši v nedeljo,dne 87; februsrja popoldne po nauku. Kakor slišimo, prav dobro napreduje. Natančnejše poročilo objavimo, ko dobimo v roke vse podatke in ko so odobri računski zaključek. . . Dobra poceni zdrava mora biti resnična kava za družino. *Cb je pa fKathreiner dCneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrecno poudarja ime SCathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in j sliko župnika 3(neippa kot varstveno znamko. Tildilske novice. V Z g. Tuhinju imamo neko osebe, ki so hoče na vsak način smatrati sa velikega in imenitnega, Grozno smeren je ta človek; ko vendar ve, da noben Tnhinjec več ne mara zanj in da naj-sadnja tuhinjska babniea na njegova besede ne da niti piikavega oreha več, se kljub temu se vedno »ili v ospredje. Saj mi sami dobro vemo, da mn jo g. Eogelman v želodcu in tudi vemo, zakaj. Da vsak Tubinjec visoko spoštuje g. Eagelmana kot mola, ki je sa nas veliko večjega pomena in večje koristi, kakor vsa sgornje-tuhmjska klerikalna garda, te tudi ta človek dobro ve. Zato nam nikakor ne gre v glavo, da ta motiček te vedno upa, da bo s svojim laznjivim in zavistnim čivkanjera po »Domoljubu* nas Tuhinjce pripravil do tega, da bi zapustili g. Engelmana in se zopet oklenili kskega druzega is klerikalne vrste. Smo vas te siti do grls. Sedaj le pamet, brate 1 Kar lepo mirno se vsedi za r! hs premišljuj o dnevih svoje slave, o dnevih, so bili in so prešli in bedi zadovoljen, če te Tu-ttnjd pustimo na miru za kozle, ki si nam jih včasih streljal. Seljsnov in Smarčanov se je tudi lotilo te dično »Domoljubovo* dopisuoče, toda ne vemo zakaj. Mogoče zato, ker se je včasih napilo za nase grofe. Ko bi se ta človek hotel ssj nekoliko ravnati po nauku pregovora o prezdirju in brunu, kako dobro bi bilo to za njega 1 Prvič bi bilo to jako koristno za njegov veliki rdeči nos, ki prejssno priča, da ravne ta »gospod* raztrga največ hlač po go-stilash, drugič bi pa to nič ne škodilo njegovim možganom, za katere smo se v zadnjih časih, ssj kakor kažejo njegovi sveti v »Domoljubu«-, prav zelo začeli bati. S svetom, ki ga nam daje, naj se mož le sam maže, njemu je najbolj potreben I Mi ža brez njega varno, kaj je prav in kaj ni prav. Denarja, tega pa tolikol Tako rotljajo g. Štrukelj ž njim, da je groza. Takega bogatina pa se pač nismo videli. Zadnjič so se sami bahali, sedaj pa zopet po »Domoljubu* oznanjajo svojo bogatijo. Kar strah nas je, da bo lepega dne nal župnik zaklical in se potipal po trebuhu: «Kje ste se, dragi, videli kaj večjega in veUčastaejšegal* Samo čudimo se, da g. župnik kljub svoji bogatiji trpe, da morajo Tuhinjci, zlasti fantje, zastonj delati ia prispevati za njihov «Dom». G. župnik, koliko je že dala hranilnica, glede katere ste se tad-njiš tako rotili, da od nje ne vzamete grošaPl In kaj ste rekli takrat pred fanti glede hranilnice, če so oni pripravljeni pomagati postaviti »Dom* 1P Mi vemo! O tem bomo Se govorili 1 Radovljiško notice. Plesni venček, ki ga je priredila zadruga leske pivovarne dne 5. t. m. v prostorih gostilne R. Kunsteli, se je izborno obnesel. Udeležba je bila prav lepa — posebno častno je bila zastopana okolica —, domača, tako neprisiljeno domača, da Ere po deželi le en glas, ob letu zopet kaj takega, jubljanski salonski orkester je kaj neumorno igral, priporočamo ga vsem onim društvom, ki hočejo imeti dobro m ceneno godbo. Uresničila se je tista pesem, ki pravi: .Prej pa ne gremo dani, de se bo delal dan — tje prof Ljubljan'." Znano omizje .Trta" je imelo svojo plesno zabavo v nedeljo, 6. t. m., v gostilni Legat v Lescah, Zabava in udeležba imenitna, zopetni dokaz, da naši trgovski komiji uživajo vsestransko zaupanje. Družba sv. Cirila in Metoda je lahko zadovoljna z našimi fanti, kajti naklonili so ji lep dar 50 K 17 vin. Živeli 1 Odhodnico sta obhajala v četrtek dne 10. t* m. Radovljico zapuščajoča davčna uradnika g. T. Tavčar in g. St. Košir v znani gostilni .Lectar". Kako priljubljena sta bila imenovana gospoda v Radovljici, pokazal je ravno ta večer, kajti zbralo se je okrog 40 udeležencev, ki so se hoteli še enkrat posloviti od odhajajočih gospodov. Ta večer se je izrekla marsikaka navdušena beseda, a iz vseh je zvenela resnica, da sta bila imenovana gospoda moža na svojem mestu, ki sta vedno in povsod kazala svoje pošteno srce, svoje značaje, da jih je rodila slovenska mati na slovenskem ozemlju. Odhajočima gospodoma kličemo pri odhodu: Ostanite vedno taka in simpatije slovenskega naroda Vaju bodo spremljale povsod. Omenjamo sklepno le še to, aa se je na tej odhodnici nabralo 16 kron za družbo sv. Cirila m Metoda kakor odgovor na znani .Slovencev" članek, a v protirozegerjev aklad se je pa votiralo 30 kron. Glavna družba sv. Cirila in Metoda mora biti ponosna na zavedne Radovljičane; kajti v teku enega tedna smo nabrali za njo tele doneske: na plesnem venčku leske pivovarne se je .napelo" 10 K 53 h, omizje .Trta" natisnila 50 K 17 h, na odhodnici se je zbralo 16 K, tedaj skupno 76 K 70 h, a v čepu je pri občini .vse glin* že toliko, da se pošlje v kratkem 200 kron v protirozegerjev sklad. Upajmo pa, da se še kaj zbere. Živeli posnemovalcu Znani slovenski mecen Ata I. zaplot-nitke književine se je v svoji velikodušnosti spomnil radovljiškega .Sokola" ter mu poslal po svojem ministru vseh antrig lep dar 50 kron. Upajmo, da ni bil to prvi in zadnji dar Njegovega stanja, temveč da je to šele pričetek. Is Bmalee se nam poroča: Ker nas posivijo g. župnik Tomo Potočnik, na zagovor v št. 6. • Gorenjca* s dno 29. januarja 1910, da ni sploh aič resnica*, kar se je godilo glede občinskih volitev in glede prošnje do ljubljanskega škofa, da bi ga bil on prosil za spremstvo k dežel oi vladi, poročamo sledeče: 1. Po zanesljivih osebah lahko do-kažemo, da ae je g. župnik res udeležil shoda ali kooetskega sestanka v Vrbi, in da je res ondi agi-tiral za občinsko volitev. In kakor jo tukajšnjemu ljudstvu vobče znano, da je še pri vsakih tukajšnjih shodih ali volitvah, katerih se je g. župnik udeležil, imel on vedno glavno besedo, in tudi to vemo, da je pri zgoraj imenovanem shodu on bil glavni govornik. 2. Radi preklica« izjave Simona Prešsrna v listu »Slovenec* št 17., poročamo: Simon Prešeren je res govoril, da je on po zanesljivi osebi poizvedel, da je g. župnik prosil za spremstvo k deželni vladi ljubljanskega škofa radi občinske volitve. Po objavljeni 'prekucni izjavi pa se je g. Pre-lern vpričo zanesljivih oseb izrazil, da je on to preklical le radi prošnje njegovega sina-duhovnika. Kaj lepo poučilo: Prešern naj bi ostal na cedilu, župnik Tomo Potočnik pa bi si umil roke. Toraj, g. župnik, dobro se Vam dela — čestitamo I Is Sele. Županstva se je odpovedal naš župan g. Fr. Sraid. Med vzroki odstopa je menda glavni ta, da je bil klerikalni večini v občinskem odboru premalo strankarski in da je izkušal, vsaj nekoliko biti pravičen tudi naprednjakom. Tudi so mu zamerili, da je šel včasih v Šiberjevo gostilno. Mož je nazadnje vendar izprevidel, da ga imajo le za tlačana, ki jim dela, medtem ko drugi koman-dirajo, in je odstopil. — Tudi od mest cerkvenih ključarjev so klerikalci odrinili vse, ki niso bili najstrastnejti klerikalci. Nam je to le všeč, ker je to prej mnogim sicer zavednim možem kolikor toliko vezalo roke. J b f ukinja. Z druge roke smo prejeli tudi tale dopi*. Modra, z maslom namazana buča v Zg. Tuhinju se je raiuoli teden v »Lazili ubu* spravila nad g. Engelmana. Iz same za vidljivosti ne ve, kako bi ga osmešim ter s tem ponižala. Pregovor pravi: »Kdor drugirn jamo koplje, sam v njo pade*. Tako bo tudi z modro bučo iz Zg. Tuhinja. Ste razumeli? sr Zanesiilno priCa&nieino od Vas, da naročite »Gorenjca". Ker M radi uredili naklado. Ifas prosimo, da izooltte Clmprel poslati naročnino. Jforenlec" ne manlka] o nobeni kmečki, pa tndl o nobeni mestni jrtHI Godovi prihodnjega tedna: 13. Katarina, Vrativoj; 14. Valentin, Bretislav $ 15. Favstin in J o vita, Ljuboslava, Pravosiav; 16. Julijana, Dobrana; 17. Konštancija, Strahomir, Svetopolk; 18. Simeon, Miloalava, Bratomil; 19. Konrad, Ostoj. j_ V Kranju, dne 12, februarja 1910. 0 nameravan! rekonstrukciji ministrstva javljajo, da pride pri rekonstrukciji v poštev 5 port-feljev. Strsnke, združene v »Slovanski Eaoti*, si bodo tudi nasproti novi vladi pridržale popolno svobodo, poslanci, ki bodo v.topili v kabinet, pa bodo izrecno izjavili, da s tem, ako vstopijo v ministrstvo, še ni rečeno, da bi njihove strsnke morale brezpogojno glasovati za vsako vladno predlogo. Češki minister rojak ima poslati član gosposke zbornice Staročeh dr. Matuš, čj so točna poročila, ki prihajajo o tem z Dunaja. Buko vinski deželni sbor je sprejel deželno-zborsko volimo reformo. Reformni načrt temelji na narodnih kurijah. Deželni zbor bo štel 72 poslancev in sicer 42 Nemcev (med tomi 32 Zidov) 10 Malorusov, 10 Poljakov in 10 Romunov. Radi češkega deželnega sbora dobrodušni baron Bienerth še ni izgubil vsega upanja. Veliko* nočne počitnice poslanske zbornice bo vlada baje porabila, da iznova skliče češki deželni zbor in poizkusi doseči sporazumljenje med Cehi ia Nemci. Češki deželni odbor je s odrom na finančni položaj dežele izdal na vse deželne blagajne ia računske pisarne okrožnico, v kateri pravi, da se smejo izplačevati le poprej postavno določeni sueški. Vihu-tega se bo zelo omejilo stavbi nsko delo, katero iz* višuje dežela in pa izplačevanje dež. podpor. Avstro-Ogrska ti Srbija. »Fremdeoblatt* poroča, da ata se pogovarjala .zunanja ministra Aebr enthal in Milovano vič o vplivu grško-turških razmer na položaj aa Balkanu. Razpravljalo so je tudi o trgovskih odnošajih med Avstro-Ogr-sko in Srbijo popolnoma zadovoljivo. Pogodba med Khuenom ia hrvatsko-srbsko koalioijo obsega po poročilih sledeče točke: 1. Hrvaški sabor se ne razpusti, temveč bo še ta mesec sklican na zborovanje. 2. Vlada se sestavi is samih madžaronov. 8. Vprašanje železniške pragmatike se odstavi od pogajanja. 4. O volilni reformi ae ima razpravljati pozneje. 5. Deset izpraznjenih mandatov v sabora se prepusti mad-žaronom, da bo tudi njihova stranka primerno zastopana v saboru. To je popolna kapitulacija meščanske opozicije pred Khuenom, 0 sbliiaaja med Avstrijo Ia Rastjo se ia zadnji čas mnogo pisalo. Trdilo se je tudi, da pojde avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand v Peterburg obiskat carje. Sedaj se s Dunaja poroča, da ni o prestolonaslednikovem obisku v Pe-terburgu nič znanega ia da se morajo poročila o zbližanju med Rusijo in Avstrijo presojati s gotovo rezervo. »Rječ* objavlja izjavo nekega ruskega diplomata o zbližanju med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Stvar je v resnem teku. Spletkarijo pa druge velevlssti. Italija se že ponuja, da posreduje, a posredovati hoče tudi Nemčija. Angleška se pa že boji posledic, kakor tudi Francoska, če se približajo trije cesarji. Avstrijsko - rusko sbllšanje, o katerem se zsdnji čss mnogo piše, provsrokuje na Balkanu precej skrbi. Zlasti na Bolgarskem se boje, da se dožene sprava Avstrije in Rusije na račun balkanskih narodov in vsled tega je zopet oživela ideja balkanske federacije. Francoska sboraiea se je s 167 proi 116 glasovi izrekla za fakultativno uvrščenje malih kmetov ia njihovih rodbin v delavsko zavarovanje. Bivii perzijski ish je poizkušal napraviti revolucijo v Perziji, a njegovo odposlance so aretirali ob meji. Novičar. Skrajna frivolnost. Odkar je prišlo vprašanje jugoslovanskega ministra na dnevni rod, smatra vsak zaveden Slovenec to vprašanje za najbolj važno točko vsega teženja naše javnosti Nobena umazaaost naše klerikalne stranke ai provzročila toliko gneva ia opravičenega ogorčenja, nego slutnja, da stranka iz osebnih strankarskih ozirov ©težko« čuje ugodno rešitev tega vprašanja. Vsa slovenska javnost čuti, da šele potem, ko se nam uresniči ta želja, postanemo politična individualiteta, potem Sele se začne za nas politično življenje. Marsikaj, kar sta že vprizorila »vodilna* ljubljanska dnevnika, v medsebojnem boju nam ni bilo všeč, naravnost nečuveno pa je, kar se je zgodilo zadnje dni. Najprej je začel »Slovenec*, ki hoče imeti prednost v vsaki netaktnosti, poizkušati svojo skrhano dovtip-nost nad jugoslovanskim ministrom. Sedaj sledil mn je tudi »Slovenski Narod*, ki izbija nad tem, za vsakega Slovenca svetem vprašanju, slanične dovtipe. Gospodje, nekoliko več resnosti, tako postopanje je po našem mnenju ne le neslano, ampak naravnost — frivolno. »Cirilmetodarlja*. »Slovenec*, glasilo ljubljanskega škofa, je zagrešil zopet grd napad na družbo sv. Cirila in Metoda. Ta list piše: da je »cirilmetodanja svobodomiselna komedija* ..... da naj »naše (klerikalne) organizacije začnejo brezobziren boj zoper liberalno cirilmetodarijo* ..... »da je vsakega katoličana sveta dolžnost, da nastopi zoper cirilmetodarijo z vso silo* ..... «cirilmetodanja je proti narodna in strup sa narodno idejo.......cirilmetodarlja je pesek v oči*..... »fantovsko in dekliško organizacijO treba mobilizirati zoper poizkuse cirilmetodarstva* ..... »Kdor da le en vinar sa cirilmetodarijo, podpira' liberalizem in ne more biti več pristaš katoliških in ljudskih načel*......na koncu napoveduje neizprosen boj družbi sv. Cirila in Metoda. V svoji skrajni podivjanosti kliče »Slovenec*: »S cirilmetodarijo na prag!» —--Kaj tako nesramnega le nismo čitali. Družba sv. Cirila in Metoda je obrambna družba, ima plemenit namen, ohraniti slovenskemu narodu slovensko deco v narodno ogroženih krajih. Družba ni čisto nič politično barvana, marveč ima pred seboj samo svoje jasno začrtane namene. Sole in vrtci, katere Vzdržuje, so take, da se ne more nihče nad njimi spodti-katil Sedaj pa pride »Slovenec* s takim podlim napadom na našo prepotrebno družbo. Nimamo besed, da bi dovolj ožigosali satansko početje »Slovenca*. Z njegovim napadom morajo biti zadovoljni najbolj Lihi in Nemci, ker ti želijo, da bi družba razpadla: v tej želji se je pridružil našim največjim sovragom ljubljanski »Slovenec*. Odgovorimo na njo s tem, da naberemo prav obilo darov za družbo sv. C rila in Metoda. Kurentov večer, ki ga je priredil agilni čital* niški odbor v Kranju pustni torek zvečer, je prav dobro uspel. Prišlo je toliko občinstva, da so bili čilalniški prostori nabito polni. Da, izkazali so sa premajhni. To dejstvo nam iznova kliče t postavimo prostoren naroden dom t G. pl. Sladov* nas je s svojim petjem, plesom, igranjem na zvončke ter cevke i. L d. naravnost očaral. Kdor ni bil pri teh produkcijah dobre, zidane volje, temu ni veš pomagati. Sprem1 je vanje na klavir pa jo bilo jako pomankljivo. Drugič naj odbor za tak posel angažira moč, ki bo vajena takega spremljevanja. Ia takih moči imamo v Kranju dovolj. Kajne P Burka, katero sta predstavljala gg. Franc Crobath mi. in Janko Sajovic, je silno ugajala občinstvu. Sta pač pokazala, da ae da tudi is neznatne igrice kaj napraviti, če je resna volja tukaj. Kakor kdo more 1 Njuni originalni kostimi so občinstvo kar fasciniralt. — Se eno: prenovljeni, okusno pobarvani svetli prostori in elegantni zastori napravijo na posetnika čitalnice najboljši vtisk. Res, v takem ličnem lokalu moraš biti dobre volje, če ne bi hotel S preno vljenjem js pokazal odbor fin, dober okus. Le tako naprej 1 Sodne pevske vaja kranjskega čitalničnega pevskega zbora so za molki zbor vsako soboto, za mešani zbor pa vsak torek, točno ob pol 9. uri zvečer v društveni dvorani. Po okrožnici je vabljenih črez 70 pevk in pevcev; ker pa se zglašajo še vedno in vedno novi, je gotovo, da bo čitalnični pevski zbor v Kranju eden največjih in najpomembnejših na Kranjskem. Tako je pravi Kdor zeli še pristopiti v ta pevski zbor, naj se zglasi ali pri današnji pevski skušnji ali pa prihodnji torek, zakaj na poznejšo zglasitev se za letos z ozirom ne red in točnost ne bo več oziralo. Brezplačen vstop je dovoljen vsakemu, da ima le posluh in dobro voljo. Ha cesarja Franca Jožefa gfnmasljt v Krasta so danes dopoldne zaključili prvi tečaj šolakega leta 1909/10. Ob 8. uri zjutraj je služil zahvalno mašo v gimnazijski kapeli katehet dr. France Perne. Potem pa so se učencem razdelili polletni izvidi. Kakor čujemo, je končni uspeh jako ugoden, vendar nekoliko slabejli, kakor lani. Nenadoma Je umrla v Žirovnici pri svojih sorodnikih gospa Marjeta Smole, rojena Hikel. Ranjka je bila prejšnje čase v Kranju dolgo let odlična cerkvena pevka in kaj marljiva članica čitalničnega pevskega zbora. Nje močni in zelo nizki alt je bil jako simpatičen, a tudi gori v sopranskih glasovih je bil prikupljiv in siguren; sploh je imela umrla izredno velik glasovni obseg. Ga bi se bila popolnoma posvetila petju že v mladih letih, bi bila gotovo ena najboljših slovenskih altistk. Naj ji bo lahka gorenjska žemljica! Društvo sa promet tujcev na Bleda je priredilo v času od 8. januarja do 11. februarja 1.1. gostilničarski tečaj. Vršil se je v hotelu .Lujizine toplice" na Bledu in vodila ga je gdč. Fani Rei senauer, seminarna učiteljica z Dunaja. Udeležilo se ga je 20 gospodičen, in sicer: Tončka Am-brožič, Bled, Pavla Černilec, Podbrezje pri Pod-nartu; Celestina Jane, Col nad Vipavo; Francka Jurca, Bukovje pri Postojini; Mici Kobentar, Št. Jakob v Rožu; Francka Koželj, Olševek nad Kranjem, Micka Lebar, Bled; Francka Legat, Jesenice; Malči Mirtič, Javornik; Manca Pavlin, Bled; M. Perne-Treven, Jesenice; Tončka Pretnar, Jesenice; Milka Šliber, Selca pri škof ji Loki; Zinka Tavčar, Bled; Rezika Vole, Olševek nad Kranjem; Tila Vovk, Bled; Marija Zupan, Spodnje Oorje; Marija Zupane, Lancovo pri Radovljici; Kati Žerovc, Bled; Jerica Žvegelj, Gorenje Oorje. — Učni predmeti so bili: Teoretični in praktični pouk v hotelskem kuhanju; kalkulacija; nauk v serviranju (g. Ivan Kenda, hotelir iz Ljubljane); pouk v gostilničarskem zdravoznanstvu (g. dr. Gabor Hočevar, zdravnik na Bledu); pouk o načelih tujskega prometa. Kot kuhinjski' šef je posloval gosp. Jan Fiala, hotel Tivoli, Ljubljana. — Dne 10. t. m. je napravilo vodstvo tečaja sklepni obed, pri katerem so gospodične pokazale, česa vsega so se naučile. Servirale so štirinajst jedi, katere so bile vse najfineje in najokusneje prirejene. Miza je bila lično okrašena s planinskim cvetjem; vsak gost je dobil lep šopek. Obed je obsegal tele jedi: Ruska solata; carska juha; parmezanov kipnik: morski jezik po vzorcu dobre gospodinje; obložen rostbif; telečji briželjc; romanski punč; indijanci; solata - zavarek; a rti čoke s holandsko omako, torta .Malakoff"; Esterhaci - krema; pecivo; kava. Jedilni listek so krasile slike: Bled, portret udeleženk tečaja in Lujizine toplice. — Med obedom navdušeno izpregovori prvi gospod Jakob Peternel, načelnik društva za promet tujcev na Bledu i. t d., omenja zahvalno onih faktorjev, ki so omogočili ta tečaj, pove, kako priznalno se je izrazil o tečaju in napredku gojenk ravnatelj Hess iz Dunaja, ki je prišel inšpicirat tečaj, in opominja gospodične, naj poneso pridobljeno znanje v življenje ter naj je izkušajo ondi praktično in vsestransko izrabljati. — V imenu udeleženk se je zahvalila gdč. Zinka Tavčarjeva z Bleda. — Krepke napitnice sta še imela gospoda France Rus, nadučitelj in župan na Bledu in Ivan Kenda, hotelir iz Ljubljane. Obeda so se med drugimi udeležili gospodje: Jakob Peternel, načelnik društva za promet tujcev na Bledu i. t. d; France Rus, nadučitelj in župan na Bledu; Leopold Stuchlv, c. in kr. major v p.; Karaschta, c. kr. obrtni nad zomik iz Ljubljane; Drag. Repe, trgovec L t. d. na Bledu; Ribič, c. kr.gozdarski oskrbnik; I. Foratner, c. kr. postajenačelnik v Lescah: dr. Fran Benedik In dr. Oabor Hočevar, zdravnika na Bledu; gospa Fani Valtrinv, lastnica hotela Lujizine toplice na Bledu, in voditeljica tečaja gdč. Fani Reisen-auer i. t. d. — Omenjamo, da je tretjino stroškov ta tečaj prevzela država; prispevala bosta tudi deželni odbor in obrtna in trgovska zbornica V Ljubljani. Društvo za promet tujcev na Bledu je prvo v Avstriji, ki je priredilo tak tečaj. Častitamo 1 P. OmassBa afera ikofa Jegliča f «S1. N.» poroča, da je pri nedavno umrlem prelatu Rozmanu v Ljubljani služila njegova nečakinja Frcnčiška Rozman, ki je imela precej prihranjenega denarja, hranilne knjižice je imel shranjene stric-orelat. I>to-tako njeno zavarovalno polico. Ko je Frančiška po smrti strica hotela imeti svoje hranilne knjižice in polico, jih ni bilo nikjer. Vsled tega se ji je zmešala pamet. Od sodnije postavljeni ji skrbnik je preiskavi! stvar in prišel tako daleč, da je vložil tožbo proti tm škofa BoDsventari. Dognalo se je? da zavarovalno polico hrani — on — in, kjer je polica, bodo tudi hranilne knjižice. Pričakujemo, da pojasni «Slovenec» to zanimivo afero. Težko je verjetno, da bi škef šel tako daleč — med sleparje. Dražbi Cirila In ■•toda sta darovala kot odgovor na nesramni napad v «Slovencu» pod «CirUmetodarija» za obrambni sklad gospa Pavla Seidl, c. kr. prof. soproga v Gorici 200 K ia »Neimenovani » rodoljub papirno rento za 200 K. Klerikalnim masadem v odgovor. V peti številki .Domoljuba* se je pod naslovom .Liberalnim mazačera v odgovori" spravil nek častit dopisnik nad mene — .liberalnega dopisnika .Gorenjca* in .Slovenskega Doma'." Da me za ta slučaj ne bodo nazivali po krivici dopisnika imenovanih dveh listov, prosim slavno uredništvo, da mi blagovoli potrditi,. da članka v drugi številki .Gorenjca" o klerikalnem shodu pri Kumru na Trati jaz nisem pisal. (Potrjujemo*. Opomba uredništva.) — Spoštovani dopisnik pravi, da bo postaja od Jarca obljubljene železnice na mojem fiosestvu na Dolenji Dobravi. Zdi se mi, da se e gospod dopisnik hotel malo norčevati iz moje revščine. Pa premoženja ne more imeti vsakdo; saj vendar poznate v svojih vrstah dosti mož, ki se prej niso mogli tako, nositi in niso imeli takega bogastva kot zdaj. Dostikrat je skoro nevarno imeti premoženje, saj revno ljudstvo se mora tako ravnati; bo menda že res v kakem slučaju, kar sta trdila Francoza Brissot in Proudhon : -La propriété c'est le vol. — Imetek je tatvina." Častiti gospod župnik je — kakor poroča .Domoljub" — hvalil mojo pobožnost, ker sem šel s svečo v roki po blagoslov, ko so prišli v našo vas obhajat, in me je stavil drugim dijakom v zgled zavoljo tega. Hvala lepa I Če se prav spominjam, sem bil zadnjič zraven, ko so prišli obhajat Petra Bohinjca na Dobravo. — Pri nas je navada, da pridejo po blagoslov vsaj sosedje in vzamejo sveče seboj. Zakaj bi naj bil jaz delal izjemo, če so drugi prinesli sveče seboj. Hočete me proglasiti za nekakega brezverca, vendar imam v sebi toliko pietete, da se v takem slučaju držim kakor drugi. In če bi ne bil šel blizu, bi zopet kazali name: .Poglejte, kakšen je; še blizu ne pride 1" — Gospod dopisnik mi očita župnišča. Pravi, da je morebiti malo ljudi na Kranjskem, ki bi bili prišli nepovabljeni v toliko župnišč, kakor ravno jaz. Javno povem, da je takih župnišč šest; če bo treba, jih pa vam naštejem in povem, kdaj Un kako sem bil prišel vanje. V zadnjih dveh letih sta med tistimi dva. — Pravite, da se sladkam pristašem vaše stranke. Prijazen sem z vsakim človekom, ki je prijazen z menoj ; to, vendar ni hjpavščina. Gospodu dopisniku ni treba daleč okoli iskati hinavcev. Ozre se naj po svojih vrstah, pa bo že kaj našel in dobil. Če dobivam podporo od naprednjakov, jim moram biti pač hvaležen. Nerazumljivo se mi pa zdi, kako mi more vsied tega .Domoljub" prisojati komandiranie poljanskih mož. Še prevzel se bom, če mi boste pripisovali tako stopnjo. Za enkrat naj bo dosti Odgovora. Če imate vi, častiti dopisnik .Domoljuba", še kaj na srcu, se pa blagovolite oglasiti. Z vsem spoštovanjem udani Pavle Miklavčič, jurist. Dolenja Dobrava, dne 10. svečana 1910. Nezgoda aa železnici Z Jesenic se poroča s dne 5.. L m.: Danes ponoči so se med vožnjo postnega vlake št. 17 iz Celovca v predoru odprla vrata nekega vagona, treščila ob steno predora, in razbita padla na tla. Velika sreča je, da ni vsled tega vlak skočil v predoru s tira. Tudi poškodovan ni uibče. tJosl uspehi škofova gissnsslja. Dva dijaka, ki sta s prav dobrim uspehom dovršila IV. razred škofove gimnazije v St. Vidu, sta začetkom letošnjega šolskega leta prestopila v V. razred na nekem ljubljanskem gimnazijskem zavodu. Uspevala sta tako «dobro», da so jima profesorji svetovali, naj se vrnete nazaj v IV. razred. Dijaka sta sama uvidela, da imata premalo znanja za V. razred ter sta se ravnala po nasvetu profesorjev. A tudi v IV, razredu, ki sta ga že absolvirala z dobrim uspehom oa škofovi gimnaziji, jima prede taso slaba, da je veliko vprašanje, ako bosta do« bila prvi red v zimskem tečaju. To dej stvo osvetljuje dovolj vrednost škofovih savodov v St Vidu. Prepričani smo, da slučaj,' ki smo ga navedli, ni osamljen, marveč da se je enakih slučajev prigo-dilo že nebroj. Čudimo se, kako je mogla učna uprava podeliti škofovim zavodom pravico javnosti norico takih, eklatantno slabih učnih uspehov. Zato pravimo: Kdor hoče vzgojiti svoje sinove v nevedneže in v duševne revčke, ta jih naj da v Škofove Irntvidske zavode t S Potokov pri Jsvomiku nam poročajo, da se zadnji čas gospodinje vedno pritožujejo, da je temu ali onemu izginila kokoš. Sedej so izsledili kokošjega tatu. Loveč Frane Rev is Potokov je ustrelil prav pitanega lisjaka, ko je ravno hotel zopet Iti na kokošji loj. Ženskam se je srce zelo ohladilo, da so za enkrat rešene tega nepovabljenega goita. Lansko leto je najhrže ravno ta lisjak vzel g. Kalanu krasnega pava in več kokoši, «Tria» je poslala 60 K 17 v v obrembni sklad C ril in Metode kot prebitek zabavnega večera, prirejenega dno 6. t. m. v restavraciji gospoda Le* gata v Lescah. Zabava je bila nadvse prav zadovoljiva. Poselili so jo radovljiški« domači ia rede- NaprednjaUf Podoirajtto ta iirlsec svoje časopisje teke, kaker te delale klerikalci. Napreduje le tista stranka, ki ima dober in zele razširjen tlak. Katere] berite in naročajte »Gorenjca" l ljubi drugih krajev. Čast, in predvsem vsakomur posebno zahvalo za prispevke in sodelovanje. Te kronice, katere smo v omenjeni sklad poslali, naj služIjo kot nujni odgovor € Slovencev! drilmetoda-riji» ter naj velja obenem, še drugim v izpodbujo. In «Siovenec*, Je se Napoleon Veliki hočeš stoti Toliko, v to ie lahko dam razumeti Časi, kot takrat pri njem, niso daleč NaglašaU posebej, to bi b'Io odveč Ko grba bode tvoja Bresovka pa moja. Umrl je v Trstu gosp. Blaž Doblda v visoki starosti 86 let Naj v m. p. Zimski Islet v Bohinj. Tržaška podružnica slovenskega planinskega društva vabi na zimski izlet v Bohinj, ki ga priredi v nedeljo, dne 18. februarja 1910. Odhod iz Trsta v nedeljo zjutraj s Iportnim vlakom ob 5. uri 40 min. prihod v Bohinjsko Bistrico ob 9. uri 28 min. —- Povrat ▼ Trst z istim vlakom ob 9. uri in 56 min. zvečer. Na Bohinjski Bistrici bode ta dan raznovrstna zabava na krasnem sankališču. ki je oddaljen četrt ure od kolodvora, vozilo se bode s smuči, dalje s samni do divaega bohinjskega jezera itd. Sani sa sankanje se dobe v hotelu «Triglav», kjer bode pripravljen ob 1. uri skupen obed. — Člani «Siov. plan. društva» plačajo za rabo sankalilča 50 vin. na dan in za rabo sani 60 vin. Planinci 1 Ta zimski polet vas vabi v našo dtvno slovensko Švico, romantični Bohinj, ki bode nudil ta dan vsem krasno zabavo ter pokazal divote, a katerim ga je odičila snežna zima. Glas Is občinstva. Zelo hvaležni bi bili vsi konjski po;e;tniki, ako bi «Gorenjec* uradi snega na novem mostu sporočil, da sneg vsaj tolika časa na mostu ostane, dokler je po vseh drugih potih taistega dovolj, kajti konji različnih posestnikov, kateri vozijo les i. t. d., trpijo strašansko. Kakor je znano, se izven mesta dosedaj še ne more sploh brez sani peljati in je toraj zelo potrebno, da tta novem mostu sneg ostane, ker drugače vozniki ob-tiče na taistem. Olas občinstva Is Radovljica. Nekaj radovednežev si usoja slavni odbor ljudske knjižnice prav uljudno vprašati, zakaj se ne kupijo za knjižnico nove knjige in zakaj se nevezane knjige, kakor .Zvon" in druge ne dajo vezati? Knjige, ki so sedaj v knjižnici, so skoraj vse prebrane, a za nove pa nihče ne poskrbi. Tudi se ne ve, kaj je z denarjem, ki se nabere pri izposojevanju knjig; vprašamo torej, v čigavo dobro gre ta denar? Gospodje I Ako vam je mar napredek ljudske knjižnice, vzdramite sel Telovadaega društva „Soka!" na Jeseaieah redni letni občni zbor se vrši v nedeljo, dne ¡3. februar a t t. ob dveh popoldne v restavraciji pri .Sokolu" na Jesenicah. Dnevni red je razviden v društveni telovadnici. Nenavadna poroka se je vršila minuli ponedeljek v Lešah pri Tržiču Poročil se je 46 let stari Primož Lotrič z 45 let staro Marijo Mo-korel. Poroki je prisostvoval kot drug 18 let stari Ženinov sin Viktor, kot družica 17 let stara nevestina hči Nežika. Pač redek slučaji Drobiš. Poročil se je g. Stanko Adler, sem« Ijeraerec v Kamniku, s gospico Josipino Polak. — Ministrstvo sa uk in bogočastje je dovolilo za popravo župne cerkve in zvonika v Radovljici državno podporo 5000 K. — Za Ciril-Metodove obrambni sklad je dosedaj priglašenih 557. Listnica uredništva. V poljansko dolinoi Odgovor »Domoljubu* glede cestnega odbora, o gasilnem društvu in o zadrugi pride prihodnjič t Vsako soboto nov spored, Osi 18. do M. ffsbesusi>|n s 1 Od jajca do pečenke« 3&* (Znanstvena slika po naravi In v barvah.) V tej sliki se nam slikovito in poucijivo predočoje rojstvo in življenje ter smrt kokoši. Čudežni kaleidoskop. (Sreča v hiši.) Velika fantastična slika v barvah. — Absolutna novost) Velika popolnost v ispeljavil nevesta Com-noya. (Velita druu.) Koncert Teodorja. (Jako smešno.) 54 V*« natiuafacjU povedo dnevni lepaki, Čea ga m» Po nJem ti Jed dISI, Želodec ne boleha In glava ne boli t Zahtevajte izrecno ,,FL0RIAN" Zavračajte ponaredbe! Ljudska kakovost liter K 2-40. Kabinetna kakovost . , 4-80. j Naslov za naroČila: .FLOR'AN", LJubljana. Postavno varovano. Preklic. Jaz podpisana Murnik, babica in posestnica V Velesovem It, 16, preklicujem kot neresnično, da bi ae bil v moji hiši it. 16, ki je bila prej last Janeza Pelkota, posestnika na Visokem it. 52, našel v peči dinamit; obžalujem to svojo ne-osnovano govorico ter zahvalim g. Janeza Pelkota, da je odnehal od tožbe. V Kranju, dne 12. svečana 1910. Frančiška Murnik. — Ženska sežgala dva otroka. Mnuii torek popoldne sta orožniski postajenačelnik iz Sesane Kandutto in načelnik orožniske postaje v Nabrežini aretirala v Sesljanu (ob morju pod Na-brešino) neko Franfiiiko Leban in njenega ljubimca Gasparinija. Ta aretacija je vzbudila po vsej bližnji okolici ia v Trstu veliko senzacijo, ker se namreč gre sa grozen zločin, katerega je zagrešila Lebanova z vednostjo Gasparinijevo. Lebanova je namreč poročena, toda ločena od svojega mož«. Uvela pa je skupaj z gori imenovanim, s katerim je imela dva nezakonska otroka. Kakor je, prišlo sedaj na dan, je ta ženska porodila pred štirimi leti otroka ženskega spola, a ga takoj umorila in sežgala v peči. Pred d verni leti je pa porodila otroka moškega spola, katerega je na isti grozoviti način umorila. Or?zniki so namreč prišli na tako gotovo sledove, da jim je zadostovalo za aretacijo obeh obdolžencev. V Trstu je ta grozna vest vzbudila splošno senzacijo. Podrobnosti o groznem zločinu še manjkajo. Pozneje se poroča z ozirom na dogodek še sledeče: Grozna vest o dvakratnem detomoru v Sesljanu, še vedno razburja vso bližnjo in daljno okolico. Med tem ko zaslišue saprto Lebanovo in Gasparinija preiskovslni sodoik v Komnu, poizvedujejo orožniki med ljudstvom, posebno med ženskim svetom, ako morda kdo kaj pozitivnega ve, ali vsaj sumi o vsem tem, kar sta povedali mali hčerki Lebanove. — Sosednje ženske utrjujejo orožnikom, da niso opazile, da bi bila Lebanova zadnjih let v blagoslovljenem stanu. Mogoče, da je bil kak jske razrede na neki kranjski gimnaziji in govori po- SDlnoma slovenski, italijanski, nemški in angleški, bog svoje inteligence ga tovariši imenujejo — •advokata*. Zakonski mož Lebanove — Frančišek Leban se je sam 'glasil, ko je cul o groznem zločinu. On je zaposlen v neki tovsrni v Trstu in stanuje v ulici Riborgo pri neki delavski družini. Ko so mu tovariši povedali, kaj se govori in piše o njegovi soprogi, je takoj tekel na južni kolodvor, odkoder se je odpeljal v Sesljaa. Tam so ga pa takoj ustavili orožniki in ga potem zasliševali celih šest ur, od ostrih zvečer do dveh zjutraj. Leban je izjavil, da ae veruje, da bi bila njegova soproga taka grozna morilka in velika grešaica. t ViUk požar. V Jassvju na Rumunskem je pogorelo 00 hiš. Požar se je pričel v tovarni masti, v par trenutkih se je r žar razširil s silno nsglico. 83 osah Je smrtaonevarno ranjenih; ranjenih je tudi več egcjigascev* Loterijska srečka dne 6 februarja 1.1. Gradec 17 43 52 80 76 Hiša se- v lepem prometnem trgu na Dolenjskem, s dežem c kr. uradov, tovarn in železnice z gostilniško in mesarsko obrtjo se takoj proda ali odda v najem — K hiši pripadajo gospodarska poslopja in polje. Kje, pove upravništvo .Gorenjca". 57 JflKoliV«! % ne monjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-lilij ino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Tešin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v doseg j lepega, mehkega in nežnega t inta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d. 65 40-1 ****m+***0> 5500 notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo Kalserjeve 58 24-1 prsne karamele ■ tremi Belkami • kašelj* hripavoat, naslizenoat, katar," krčeviti in hripavl kašelj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se pri H. Roblek, lekarna, Tržič. Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v KntfM posojilnici v Ljubljani (nasproti Figovca:: v lastni hiši:: Dunajska cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrejtojejo po hy\$, HV kmečki posojilnici je naloženo II :: še nad 15 milijonov kron: :: II Rezervni zaklad čez 800.000 kron. i Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 84 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—4 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Pozor. Pozor« 50X00 parov čevljev. 4 paro čevljev samo K 8«—« Ker je več tvornic ustavilo delo, sem dobil naročilo, da spravim večjo množino pod tvorniško ceno v denar. Dobavim vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove: rjave ali črne, galoširane s kapicami in i močno nabitimi podplati, elegantni in po najnovejši fasoni. Velikost po številki. Skupaj 4 pari K &—. Razpošilja se po povzetju. Raspošilj alnica čevljev: P. Lust, Krakov itev. 24/8. Zamena dovoljen'', ali denar nazaj. 84 6—4 Učenca s popolno oskrbo sprejme takoj Ivan Levičnik urar v ICr-ca« juu 40 8-8 Po ceni se proda 47 3—8 (zadnja Izdaja) Več se izve pri Lovni Bebel]a ? Kranju. Proda se 890 -2 Cofticiahisa štev. 84 v Kranju. Več se poizve pri lastniku I. Cofu v Kranju! 5to žgane kaVe fru|o aa fcafr ptsttjt 41 10-2 za kilogram Brasil - mešanice, jako dobre......K 3#— Zajutrek-Melange, fini okus.......3-40 Central, nežne, fine ......... - .„360 Karlsbader Melange, močne, fin aroma . n 4 — Dunajske Arabia-Spezialitete, jako priljubljene mešanice ..........„ 4-40 razpošilja po povzatju ,Arabia(, Iraport kave In čaja Dunaj m/2, Untere Viaduktgasse Nr. 35. Kavarne, restavranti, inštituti, zavodi dobe prednostno ponudbo. Ma debelo In drobno! 5olsK« potrebščine vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina Anton Adamič 43 18-8 galanterijska in modna trgovina KRANJ :: Glavni trg. Posebno ugodne cene za dijake! Klobuke, čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, žepne robce, glavnike, denarnice, mila in drugo toaletno blago, krtače, torbice i. t. d. Telovadni čevlji v veliki izberi I :: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna! Ma debelo ln drobno! Line 1908: asi«-tta. lKOlalna najvitj« priznanje BJBJ R.Woif"tS Fllialka Dunaj, dud&j ni-Am Heumarkt 21 Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani loHotnobili na Vroč i par z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejsi stroji na moč za 249 26-9 ose Industrijske In gospodarske obrate. Skupna itdeUva n»d HftO.000 PS 8979 1522 :: Našim rodbinam priporočamo KolinsKo ciKorijo. Samo ''»OŽSl wt** je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč, večjo nogo milo ali milo in soda ne da bi kvaril perilo. 32 14—3 Minlos= pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje bliKečo belo te ter j« popolnoma brez duha. Zavitek 7j kg stane samo 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Na debelo i L. Minlos, Dunaj, I. fflolkerbasiei 3. Zlate svetinje: Berlin, Parti, Ria itd. ^> Najboljše kosmetično ZObOčIstllno sredstvo J zde lov ate Ij 0. S«ydt Ljubljana, Spital.-Siritar.ut. 7 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška aaloga 49 52-2 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki aa sahtevanje sastonj. Glinaste peči 188 52-85 štedilnike, banje ia kopeli, kakor tudi kipe, vaze In druge glinaste iidelke v vseh barvah, trpešne in cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna pači; in glinaatih izdelkov v ljubljeni. ms s ms s ■■■■■■ uuuuuuuuuu ■ sjsj Električna gonilna sil*, m M Tourna oljnatih barf, laka in firneža Brata £b«ls Črkoslik&rja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja CjBbljua ■*«««••»-•. nasproti hot. »Union1 ustanovljeno 1842. ,58—23 Telefon 154. :::::::::: Josip Pogačnik v Radovljici krojaški mojster Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno. priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega In brnskega sukna. — Naročila ae isrvrinjejo po najnovejflem kroja točno in osno ter ne sprejemajo popravna. Specijailsf. v izderoviiju frakov U saJotskJI sekeaj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroja ter po želji naročnika. — Kdor si teli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 62—49 Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 62-11 Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. 52-25 MajTečja trgovina m Soreajskem. Rudolf Rus urar v Kranju Niki Soskopf are od 4 K naprej Cilinder „ „ 5 „ Srebrne Anker »t ê n n 18 Ustanovljeno leta 1885. Martinova Gesta 20 9 Pantt Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne ^'••"•SB železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—29 LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogata zaloga pohištva mke vrste v vseh esnah. Oils-dale, Bilke v vseh velikostih. t. Popolna oprave ia vile. špeoljailteta: Gostilniški stoli. Pohištvo li železa, otroške postelje In vozički po vsaki ase/. Modrost li žična-tega omrežja, afrl-čanske trava ali žima, prve vrsto vodno r zalogi, Ia spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan g okraski. Oprave za Jedilno sobe, salone, predsobe, osle garnitura. ia sodo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodalo. SpeolJaJItote v nevestinih balah, fallt! prostati, pritlično In r /. ntd- stropju. Čudovito potmi ga bototo, vilo In za IstovlUa 62 aid. MPH K« zaittc CMl-Mctoivfc družbe! Trgofsko-obrtsa bauka ¥ Ljubljani registrirana zadrug« z omejenim jamstvom. Uradni prostori: Šelenburgova ulica i m (pri »Malica"). Vplačani dalažl K I0I.8B0. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 47,7o > rentni davek plača zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka Čekovno knjižico. Daje posojila na najrazličnejše načine. Ravnotam Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Eskomptira trgovske menica. Preskrbuje vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov i. t. d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12—5 Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno aH pismeno v zadružni pisarni. Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. de 12. ter popoldne od 3. do 5. Zobozdravniki atAllA obotehnlšlil »ItJlJU dr. gthfard Globok v Kranju 220 52-28 |e slavnemu občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Sloraa.&ljco^irt3L ulloa <6t. «*• stirbeiD-DiDetia li koistrokcljjko klluEiviinrstro. Zidno omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, resna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d. Specijaliteta: 76 52-48 valjični zaatori (Rollbalken). Priložnostni nakup. Umetni mlin. • • Žaga. • • Kovačnioa. Mlin je sezidan po najnovejšem sistemu, Jako dobro opravljen, brei konkurence in ima dela v izobilju. Žaga |e opremljena s cirkularnimi in dragimi žagami. Kovačnica ima vse orodje in stroje. ===== Zraven spadajo tudi travniki, njive in vrtovi. Proda ftojako vredno radi rodbinskih razmer. Vpraša naj se pri 251 20-17 Jostnii Kramser. p°sesmikn o»«i«ega mirna, vwr * Lavamund, Lavantinska dolina, Koroško. — Dopise se proil v nemškem Jeziku. Dendrin sa uničenje bolezni in Škodljivcev na sadnem drevju. Obnesel so je posebno proti zajčji Škodi. Prospekti gratis. 294 8-8 Zavoj za poskušajo brntto 5 kg franko 4 sT. Tovarna karbollneja R. ivenarius Aaitetten, Nižje Avstrijske. Zaloga pri Fr. Dolens, Kranj. Tonnies v Ljubljani T jovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost sage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratiiom. Motorje za bencin in surovo olja, najcenejša gonilna sila. POSOJILNICA V RADOVLJICI Beservna naklada iznaša: i registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«Vu ali s IV* amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 192-28 Denarni promet ▼ letu 1008. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici HT vsak dan f| od 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. isvsemši nedelje in praznike. Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. kdaj« ktasorcjj .Gorenjca.. Odgovorni nrednlk Miroslav Ambroži«, Lastnina in Usek Iv. Fr. Lamereta v Kranin.