'Stalna plačana v gotovini —/■» >. A“b. postale I gruppo Li6Iia 7U lir TRST, nedelja, 7. septembra 1969 Leto XXV. - Št. 208 (7402) dolžnost do otroka Kmalu se bo začelo novo . k° leto 1969-70, prihodnje Pa bomo proslavljali 25- leto 5^*50 našega šolstva po o-■taboditvi. Na Tržaškem in ? Goriškem, kjer so nam “"lasti priznale pravico do šol našem materinem jeziku, J®*' žal še ne velja za naše v Beneški Sloveniji, te na^i očetje in matere vpijmo svoje otroke v sloven-osnovne, srednje in višje . Wnje šole. Statistični podat-^žejo, d ase zadnja leta Jugoma dviga število vpisov Slovenske šole. Po padcih v ražnjih letih je to razvese-Ij 0 dejstvo, ki priča, da na-. starši zaupajo v slovensko 10 in čutijo svojo dolžnost r_°taok in do narodne skup-kateri pripadajo. Ima-, 0 Pa še vedno primere, ta-j® na Tržaškem, kot na Go-s*em, mimo katerih ne mo-tako, ne da bi izrekli besede. Taki primeri so bolj očitni in škodljivi, ko Danes Sp0MENICA SARAGATA v Cuneu velika proslava odporniškega gibanja Na svečanosti bo častni *°st znani partizan Tone Ukmar , CUNEO, 6. — Jutri bo v l.!" Partizanskem mestu, ki je .. 0 odlikovano z zlato meda-10 odporniškega gibanja, o-rednja italijanska partizanska ,'oslava, ko bodo svečano od-tudi velik spomenik in bo imel osrednji govor .*dtednik poslanske zbornice •rtini. Slavja se bo kot čast-U ®°*t udeležil znani antifa-» 'lini borec Tone Ukmar, ki Hjl poveljeval šesti coni v Ita- , ^,#dsednik republike Sara-H! i® ob tej priložnosti po-. Županu Tancrediju Rossu ^nico, v kateri najprej ob-otu*' da se ne bo mogel ib n° udeležiti otvoritve odporniškega giba-in nadaljuje, da gre za Ufestacijo, ki ima globok $ai se Proslav,ia dra' in 'i®n trenutek v italijanski I ®Vr°pski zgodovini: obudi-„ lobode in borba ljudstva 5ar 1 otiranju ter barbarstvu, v, ®9at se ginjen poklanja t "i žrtvam in vsem padlim Vjsc^rm ki so se žrtvovali za "Oltl '^ea*e svobode, pravič-*®r neodvisnosti od vsa-irti -Uie Podrejenosti ter podboj*' da so ti ideali zdaj še D,J .živi kot kdaj koli ter *lo biti dnevno v zavesti. V gre za osebe, ki se sicer trkajo na prša, da so zavedni Slovenci, M bi morali hiti za zgled, ki so celo nameščeni na slovenskih šolah: «Izpljunil te bom, ker nisi ne krop, ne voda.» Tako jim lahko rečemo in nadaljujemo po svoji poti. Do neke mere velja pripomba: Kdor bere slovenski tisk, pisma materi, pozive in priporočila, je že opravil, ali jo bo, svojo dolžnost, zato so taki pozivi zaman, ker ne pridejo do tistega, kateremu so namenjeni. Kdor bere in se zaveda svoje dolžnosti, bo utrdil svoje prepričanje in bo z lepo besedo skušal prepričati še svojega prijatelja, soseda in znanca. Zakaj toliko pišemo in govorimo o vpisovanju slovenskih otrok v slovensko šolo ter poudarjamo odgovornost staršev do svojih otrok in do slovenske narodne skupnosti? Ker dobro vemo, ker nam vse dosedanje izkušnje in sedanje razmere potrjujejo, da slovenski otrok spada v slovensko šolo in ne drugam, da se bo v slovenski šoli najlaže učil in dobro vzgajal, da bo največ pridobil, da mu bo to najbolj koristilo v življenju, da se bo v svojem okolju pravilno razvijala njegova osebnost, da ne bo v njem vzklil čut manjvrednosti, da bo imel bolj široko obzorje, da bo znal spoštovati druge narodnosti in bdita ponosen na svojo narodno pripadnost. V tuji šoli bo otrok kot ribica izven vode; nekaj ga bo vedno tlačilo in se bo s težavo rešil. Razdvojenost ga bo vedno trla in tlačila. Že zaradi samega tega zelo grešijo tisti slovenski starši, ki svojega otroka iz neutemeljenih vzrokov, oportunizma in hlapčevstva ne vpišejo svojega otroka v slovensko šolo. To je huda krivica otroku samemu in narodni skupnosti, ki tako zgubi svoj naraščaj. Tuja šola, pa naj bo kakršna koli, je vedno steza, krajša pot, ki pelje k sovraštvu do lastnega naroda, k janičarjem, ki pridejo na dan v najhujših časih. Zdaj so sicer drugačne razmere, toda nikdar ni lepo biti odpadnik in vsak narod se jih boji. Na nekaj drugega bi rad opozoril naše starše, ki ljubijo svoje otroke in želijo, da bi biii v življenju srečni, da bi prišli do dobrega kruha, ko bodo dorasli. Kdor obiskuje slovensko šolo, se nauči dva jezika, slovenščino in italijanščino, nato pa še tretjega, ali četrtega. Kaj velja znanje jezikov, se lahko prepričamo vsak dan. To vam lahko potrdijo slovenski dijaki, ki so maturirali na slovenskih šolah, pa tudi tisti, ki so dokončali samo srednjo šolo. Razna podjetja in trgovine še pred zaključkom šolskega leta poizvedujejo po slovenskih srednjih šolah in iščejo slovenske fante in dekleta. V dnevnem tisku vsak dan vidimo male oglase: «Iščemo dekleta in fante, ki znajo slovensko«, oglase večjih podjetij iz drugih italijanskih mest za sprejem osebja v službo pod pogojem, da obvlada slovenščino. Vedno več je popraševanja po osebju, ki zna tudi hrvaški jezik, popolnoma naravno pa je, da se bo slovenski fant, ali dekle, prej naučil hrvaščine in drugih slovanskih jezikov, kot drugi. Prav tako razne ustanove in podjetja potrebujejo in iščejo prevajalce za slovenščino, hrvaščino itd. Spričo razvoja trgovine, turizma in sploh medsebojnih odnosov in razmer med Italijo in Jugoslavijo, bo potreba po osebju, ki ima dobro šolsko izobrazbo ter zna slovenščino in druge slovanske jezike, vedno večja. Zato naj hodi slovenski o-trok v slovenski otroški vrtec, v slovensko osnovno, srednjo in višjo srednjo šolo. Potem se bo lahko vpisal na slovensko, ali italijansko univerzo, ali pa si dobil primemo zaposlitev. Pravilno bo oblikoval svojo osebnost in bo ostal član naše narodne družine. Albin Bubnič Po malem arabskem vrhu ameriški «Phantomi» Izraelu V preteklih dneh se je zaključil v Kairu mali arabski vrh. Na sliki od leve proti desni: sirski predsednik Atassi, predsednik ZAR Naser, podpredsednik revolucionarne iraške vlade Ammash in jordanski kralj Husein KAIRO, 6. — ZDA so danes začele dobavljati petdeset nadzvočnih letal «Phantom» Izraelu. Prva letala so že prispela v Izrael. Takoj po prihodu ameriških letal je predstavnik egiptovske vlade izjavil, da dobava ameriških vojaških letal «Phantom» Izraelu je popolnoma uničila vsako upanje v tistih, ki so še mislili, da Amerika hoče mdr na Bližnjem vzhodu. Nato je dejal, da mir, ki ga ZDA želijo, ni mir, ki ga priznavajo Združeni narodi in politični krogi v svetu, marveč je to svojevrsten mir, s katerim se zahteva od ZAR, da se podredi ameriški muhavosti, ki je podobna muhavosti židovske države. V Kadru se je zaključil kongres palestinskega nacionalnega sveta, na katerem so izvolili Jas-serja Arafata za voditelja novega izvršnega odbora, ki ima 11 članov. Prav tako iz Kaira poročajo, da je libanonska vojska poslala palestinskim komandosom v begunskem taborišču Nahr El-Baret v Libanonu ulti-matum in zagrozila, da bodo libanonske oblasti s silo zasedle taborišče, če ne bodo izročili komandosov, ki so povzročili 28. avgusta spopad z libanonsko policijo. V Amanu je vojaški predstavnik jordanske vojske sporočil, da je prišlo preteklo noč do spopada med jordanskimi in iz-raleskimi vojaki na področju Al-Maghtas. Predstavnik je povedal, da so Izraelci začeli prvi streljati in da Jordanci niso imeli izgub. Izraelci pa so sporočili, da je prišlo na področju Jam-me do spopada med skupino A-rabcev in izraelsko patruljo in da je bil en gverilec ubit. OB DANAŠNJEM SREČANJU NA VRHOVLJAH . ■■■——i i ■ —■ ■■■—■ -...-i 14 Pismo soborcu v Brda Dragi tovariš! Pišem ti, ne da bi vedel za tvoje ime, a vem da se poznava. Spoznala sva se takrat, ko sva v ceroveljski šoli dobila puško, tisto dolgo francosko «fižolovko», ki nama je segala visoko čez glavo in dol do kolen. Potem sva bila so borca in prijatelja v bataljonu Gregorčičeve brigade. Se spom niš koliko nas je bilo. Kot listja in trave! Zdelo se mi je da so se vsa Brda oborožila za veliki boj. Spala sva po grapah in gozdovih pod Sabotinom in Kobalarjem, se udeležila zbora brigade na Koradi in njene prve akcije — napada na most čez Sočo pri Plavah (takrat sva tudi videla prvega mrtvega tovariša, ki ga je zadela sovražna krogla) skupaj sva pešačila na dolgih nočnih pohodih v Beneško Slovenijo skozi Zapotok in Obor-če visoko gor pod Matajur. Gotovo se boš spomnil prihoda brigade v šentlenart. Bila je nedelja in v črnino odete ženice so hodile k maši. Skozi vas je jahal na konju naš komandant Volodja, lep, visok, črn in pobi prijaznega smeha v očeh. Kako so ga ženice občudovale in si šepetale med se boj: «... ta je gotovo partizanski general». In potem je prišla zima, najina prva partizanska zima in z njo velika nemška novembrska ofenziva. Da- ZAKLJUČEN URADNI OBISK GROMIKA V JUGOSLAVIJI Načela spoštovanja suverenosti in enakopravnosti pomenijo trajno osnovo za medsebojno sodelovanje Skupno poročilo se sklicuje na beograjsko deklaracijo iz 1955. leta, govori o evropski konferenci in raznih mednarodnih vprašanjih - Na tiskovni konferenci je sovjetski zunanji minister poudaril važnost odnosov z Jugoslavijo (Od našega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je zaključil svoj štiridnevni uradni obisk v Jugoslaviji ter se opoldne s posebnim letalom odpeljal v domovino. Na letališču Beograd v Sur-činu so se od njega poslovili jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac s soprogo, člani jugoslovanske delegacije: ki so sodelovali na dvostranskih razgovorih ter sovjetski veleposlanik v Beogradu Ivan Benediktov. Zvečer je bilo istočasno v Beo- gradu in Moskvi objavljeno skupno poročilo o obisku, v katerem je med drugim rečeno, da so dvostranski razgovori potekali v """""......................................inilMiiimiiiHilMlinmiil« ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST V ponedeljek se prično pogajanja s kovinarji 6. -— Danes so uradno potrdili, da se v ponedeljek ob 16.30 N, t!° Predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev in Conflndu-'Syj' bodo pričeli z razgovori o obnovitvi delovne pogodbe za Vil, ri® zasebnih in državnih podjetij. Sindikalne organizacije so po-' tu da *° bodo udeležile tega sestanka, potem ko je FIAT prekliea-ViljSPendiranje delavcev v svojih obratih In kar so sindikati po-Pradpogoj v razgovoru s podtajnikom za delo Torosem. 3 j® Plač se nanašajo zahte-N||(| *Vcev, da se zvišajo do-^ *'r na uro 'n za Hm. 'r na mesec za vse kali ,J® uslužbencev. Sindikati tu-\||( ®Vaio, da se zniža delovni isru tedenskih ur seveda | hhuj. Prejemkih zaposlenih. tudi enake plače med iHori'n Uradn'ta seveda v istih i 2 :,ab'v enake normativne po-'»v j*stočasnmi zvišanjem dne-.tojj^taic ter enako ravnanje nesreče na delu ali V ll’ i!. ilalffftii del delavskih zahtev ®Sa na sindikalne svobodo« P°djetjih in na pravice 'v v tej zvezi. Tako se za-iNic';zija disciplinskih norm, j di do skupščin v podjetjih jHcj.. Prisotnostjo sindikalnih % ,f^jev izven podjetja, za p^dikalnih organizacij zno-2 ter razne olajšave , nje sindikalnih funkcio-AmJ Podjetjih. , vniki industrijcev so že V*jo ?aytačevalno taktiko in da ni mogoče na tako JNžhtn *n hiter način sprejeti ’ gre ^ bo tako pomemben, K) tisoč podjetij, ki so razpršena po vsej Italiji, ko je treba upoštevati različne situacije, ki so pogosto zelo nasprotujoče in ko je treba predhodno tudi slišati mnenje teh podjetij. Pri tem pa seveda pozabljajo, da gre za dolgotrajne priprave in da so morali sindikati delavcev prav tako poslušati mnenje, samo tokrat ne samo deset tisoč gospodarjev temveč preko milijona delavcev, ki so povrh včlanjeni še v raznih sindikatih. Stališče industrijcev zaradi tega ne napoveduje nič dobrega in se lahko pričakuje, da bodo pogajanja trda. Danes so se pričela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za gradbene delavce, ki so se takoj prekinila, ker se niso mogli dogovoriti niti o načinu poteka pogajanj. Vse tri sindikalne organizacije gradbenikov, so v tej zvezi izdale sporočilo, da so delodajalci takoj izrazili stališče, da se pogajanja zavlačujejo, zaradi česar so tudi sindikati pogajanja prekinila in proglasili prvo stavko, ki bo trajala 48 ur 12. in 13. septembra, naslednja pa bo teden kasneje in bo trajala prav tako 48 ur. Med resnimi spornimi vprašanji je tudi teritorialna pristoj- nost delovne pogodbe, pri čemer delodajalci zahtevajo krute okvire, sindikati pa odločno zagovarjajo in celo razširjajo možnost regionalnih dopolnilnih delovnih pogodb. .prisrčnem in prijateljskem vzdušju« ter da so zajeli »širok krog problemov skupnega interesa«. V zvezi z dvostranskimi odnosi je v skupnem poročilu rečeno, da sta se dve strani «izrekli za nadaljnji razvoj prijateljstva in sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo«. Glede ocenjevanja sedanjega stanja jugoslovansko-sovjetskih odnosov poročilo poudarja pomen, ki ga obe strani pripisujeta načelom vsebovanim v beograjski deklaraciji iz leta 1955 in potrjenim ob priliki srečanja jugoslovanskega predsednika s sovjetskimi voditelji v Moskvi leta 1965. Poročilo v tej zvezi izrecno omenja načela spoštovanja suverenosti, enakopravnosti in nevme-šavanja v notranje zadeve. »Obe strani soglašata«, trdi dalje skupni dokument, »da pomenijo ta načela trajno osnovo za sodelovanje med obema državama«. Skupno poročilo govori nato o sodelovanju na gospodarskem, znanstvenem, tehničnem, kultur- nem in drugih področjih ter poudarja pripravljenost obeh strani za nadaljnjo razširitev tega sodelovanja na dolgoročni podlagi. Sledi pozitivna ocena neposrednih stikov med političnimi, družbenimi, znanstvenimi in drugimi organizacijami obeh držav ter želja po čim širšem kroženju državljanov kot koristnem sredstvu za boljše medsebojno spoznavanje, trdnejše vzajemno razumevanje ter za razvijanje prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Skupno poročilo obravnava nato mednarodne probleme ter trdi, da je bila posvečena posebna pozornost problemu sodelovanja in varnosti Evrope. V tej zvezi je poudarjena važnost budimpeštanske-ga poziva ter istovetnost stališč obeh strani, ki smatrata, da bi sklicanje vseevropske konference utegnilo «pomeniti koristen korak k reševanju evropskih problemov, pripomoči k zbliževanju stališč in nastavljanju novih naporov s strani vseh zainteresiranih držav za utrditev miru v Evropi in za razvoj vseevropskega sodelovanja na številnih področjih. Dve strani sta izrazili pripravljenost, tako je rečeno v poročilu, da sodelujeta in izmenjata mišljenje o pobudah, ki bi jih v ta namen sprejeli«. Skupno poročilo izraža podporo Harmonikarski orkester Glasbene matice »Miramar« z dirigentom prof. Oskarjem Kjudrom, ki bo nastopil danes ob 17.30 na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah v okviru I. tabora napredne mladine. N« sporedu bodo tudi razne razstave, športne igre, borbene pesmi, govori in plet obeh strani borbi vietnamskega ljudstva proti agresiji in za svojo nacionalno neodvisnost ter pozdravlja ustanovitev začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama; dalje izraža željo, da bi pariški razgovori privedli do takih rešitev, ki bi zajamčile uresničitev zakonitih pravic vietnamskega ljudstva. «Državni tajnik za zunanje zadeve, se nadaljuje poročilo, je obvestil zunanjega ministra o politiki neuvrščevanja posebno v zvezi z rezultati nedavnega posvetovalnega sestanka v Beogradu. Sovjetska stran je obrazložila stališče Sovjetske zveze do politike neuvrščevanja.« Poročilo nato omenja, da je bil govor še o drugih mednarodnih problemih ter poudarja mnenje obe^ strani, da je treba sporna vprašanja med državami reševati mirno in s pogajanji. «Obe strani sta izrazili prepričanje, je rečeno dalje, da bo ta izmenjava mnenj imela pozitiven pomen za nadaljnji razvoj v utrjevanju jugoslovansko - sovjetskih odnosov. Izrekli sta se za razširitev stikov in posvetovanj med odgovarjajočimi predstavniki o-beh držav.« Skupno poročilo končno navaja, da je Gromiko povabil Tepavca, naj obišče Sovjetsko zvezo in da je bilo povabilo z zadovoljstvom sprejeto. Datum obiska je treba seveda še določiti. Nekaj ur pred odhodom je imel sovjetski zunanji minister v svoji beograjski rezidenci na Dedi-nju tiskovno konferenco ob prisotnosti predstavnikov domačega in tujega tiska. Po kratkem uvodu. v katerem je Gromiko med drugim ugotovil, da je bila izmenjava mnenj koristna ter se zahvalil za gostoljubje, so sledili odgovori na vprašanja časnikarjev. Sovjetski minister je med drugim dejal, da je zgrešeno govoriti o ^normalizaciji« odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ker bi to pomenilo, da je v sedanji fazi položaj nenormalen. Zanikal je tudi, da bi bila Sovjetska zveza spremenila stališče do Jugoslavije. «Mi, je dejal, cenimo odnose z Jugoslavjio ter smo za - razvoj teh odnosov na vseh področjih. To hočem posebno poudariti.« Gromiko je tudi trdil, da ni Sovjetska zveza obtoževala Jugoslavije, da je crevizionistič na« ter obtožil časnikarja, ki je vprašanje v tej zvezi postavil, da »razpolaga s slabimi informacijami o pisanju sovjetskega tiska * Šef sovjetske diplomacije ie priznal, da obstajajo med Jugo slavijo in Sovjetsko zvezo razlike v ocenjevanju »nekaterih dogodkov in dejstev«. V tej zvezi pa je dodal, da sta obe strani odločeni, da delujeta za ublažitev in odstranjevanje teh razlik. «želel bi izkoristiti priliko, je nadaljeval, da poudarim, da bodo s strani vlade Sovjetske zveze in našega vodstva storjeni vsi napori, da bi razširili, poglobili in izbolišali odnose z bratsko Jugoslavijo«. Ozračje na tiskovni konferenci je postalo nekoliko živahno, ko je dopisnik nekega ameriškega lista vprašal Gromika, ali Sovjetska zveza smatra, da pripada Jugoslavija socialistični skupnosti. Sovjetski minister se je diplomatsko izognil neposrednemu odgovoru na to vprašanje, češ da bi lahko ponovil to, kar je že napisano v številnih sovjetskih dokumentih. Poleg vprašanja dvostranskih odnosov je bil na tiskovni konferenci govor o nekaterih mednarodnih vprašanjih kot o sklicanju vseevropske konference varnosti, o ženevski razorožitveni konferenci in o položaju na Srednjem vzhodu. Glede sklicanja konference o varnosti je Gromiko dejal, da je to v interesu vseh držav, tako socialističnih kot kapitalističnih ter da bi taka konferenca imela zelo velik pomen. V tej zvezi se je izrekel za sklicanje posvetovalnega sestanka na visoki ravni o tem problemu. U-gotovil je tudi, da ima Jugoslavija pozitivno stališče v tej zvezi. O razorožitven; konferenci v Ženevi je minister izrazil mnenje, da je bil potek sicer nezadovoljiv, da pa je kljub temu dala nekaj koristnih rezultatov. Glede Srednjega vzhoda je Gromiko ugotovil, da dajeta Sovjetska zveza in Jugoslavijo enako oeeno o položaju ter o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi se položaj izboljšal. Gromiko je zanikal trditev Tel Aviva, da se Izrael ne more umakniti z zase denih ozemelj, ker da mu ni zagotovljena pravica do obstoja »Resnica je, je dejal, da hoče Izrael nagrado za svojo agresi jo. Tako stališče pa odločno od bijamo.« Zunanji minister je konč no ugotovil, da nekatere države, ki so tesno povezane z Izraelom in v prvi vrsti ZDA, ne storijo vsega, kar bi bilo v njihovi moči, da pripomorejo k izboljšanju položaja. V tej zvezi je izrazil željo, da bi tudi te države izkoristile vse možnosti, ki jih imajo za rešitev spora v interesu varnosti in miru na tnm nodročju. Tom Marc nes se mi ne zdi res, da sva se lahko pri Topolovem živa izvlekla iz križnega ognja, tam kjer je ostalo toliko naših: Rudi Mahnič - Brkine, komisar Slavko Federl, namestnik politkomisarja Darko Marušič-Blaž in še drugi. Potem so se najina partizanska pota ločila; mene so vodila tostran Soče, toda še sem se vračal na briške holme m v beneške grape, tja, kjer sem doživljal tisto čudovito partizansko jesen, ko je zorelo grozdje in se medile hruške, v ljudeh pa je bila pomlad, vsa cvetoča, kakršna je lahko samo v Brdih, obetajoča svoj najžlahtnejši sad — svobodo. Danes, ko se zbiramo na Vr-hovljah, od koder je tako lep razgled na vsa spodnja Brda, na Kojsko in Števerjan, Gorico pod njim, na Šmartno in Vižovlje ter furlansko ravan, na Kobalar in Matajur, na ta svet, ki je toliko dal, da bi bil svoboden, sem z mislimi pri vas vseh, dragih bojnih tovariših, pa sem z hvaležno mislijo tudi pri vseh zlatih briških in beneških ljudeh, brez katerih bi takrat ne mogli obstajati niti en sam dan. Pred oči mi stopa Prinčičeva mama v Mar-murju, Simčičeva na Njivcah, Graunerjeva na Humu pa še mama Terpinova v Števerjanu, ki jo je Nemec ubil na pragu domače hišice, in še domačija v Mašeri pod Matajurjem, kjer me je na vsakem mojem obhodu čakala skleda «burjic» in lonček mleka. Vem, tudi ti si imel take mame, vsi smo jih imeli, saj smo bili vsi ena sama velika družina, složna, organizirana, trepetajoča za vsakega svojega člana in trdno verujoča v naš veliki dan. Velik del slovenske zemlje sem prepešačil v partizanskih časih in povsod sem videl dobre in predane ljudi, toda briški so se mi priljubili najbolj; njihov srčni plamen me greje še danes. Pa še nekaj sem ti hotel povedati. Včeraj so imeli partizansko slavje tudi v Fojdi. Tudi slovenske pesmi so prepevali. Gotovo se spominjaš, tudi tam na robu med slovensko in furlansko deželico sva se nekoč tolkla z okupatorji. Takrat sva se srečala z gari-baldinci. Drugačen jezik smo govorili, pa smo se tako lepo razumeli. Isti cilji so nas družili in ko smo se v prostih urah pogovarjali o svobodi, ki mora priti, še v mislih nismo imeli meja, ki jih bo treba postaviti po vojni. Saj me razumeš, za nas so stvari bile jasne tudi o tem vprašanju, toda takrat smo imeli vraga v isti hiši in najprej ga je bilo treba potoči in izgnati. Med svobodnimi ljudmi istih svobodoljubnih teženj po zmagi go-iovo ne bo problemov. Potem se ni zgodilo vse tako kot smo pričakovali in za kar smo se borili. Po sredi čez briške holme je stekla meja in naše partizanske ceste, po katerih smo takrat hodili svobodno, so danes pregrajene z mejnimi zapornicami. Z vrhovelj-skega vrha zreš na števerjan-ski zvonik v drugi državi, ljudje na obeh straneh pa govorijo isti jezik in nosijo v sebi ista čustva. Prva povojna leta niso bila lahka, toda danes tudi na to mejo, ki nama je pregradila najina nekdanja partizanska pota in steze, gledava drugače, ker je drugačna postala tudi meja sama. Kajti če že mora biti, potem naj bo vsaj taka kakršna je zdaj, odprta za ljudi dobre volje. In če je taka in če smo st na obeh njenih straneh zdaj tako blizu in tako skupaj, ali ne misliš, da smo tudi s skupno borbo omogočili, da so stvari danes take kakršne so in da bodo lahko še boljše. Kri, ki je skupaj prelita, nikoli ne more zatajiti. Želim si, dragi bojni tovoriš, da bi danes imela lepo vreme r.a Vrhovljah in da bi se Brda kopala v zlatem jesenskem soncu. Taka so najlepša. Sprejmi lep pozdrav. Pošiljam ga tudi drugim, vsem ki se bomo danes srečali, borcem in borkam, našim partizanskim materam in očetom, pa otrokom, dedičem žlahtnega izročila našega boja. Tvoj Jož« BUJE SLAVIJO SVOJ OBČINSKI PRAZNIK Hrvatska gimnazija je dobila še šest učilnic Predsednik občinske skupščine zagotovil ustanovitev italijanske srednje šole Predvideni nacionalni dohodek * mesku 12 miltojard dinarjev, kar je la dvakrat več kot lani, za dve mnflijaridl ddmarjeiv napovedanih in HBgatoVjjeidh naložb, otvoritev novega deda hrvatske gimnazije, napoved otvoritve nove italijanske srednje šale ab letu in prav tako zagotovljena gradnja sedeža za zdravstvene oemter ter za lekarno, vse to je tšSbo, s dimer se bujska občinska uprava more taitos pohvaliti ob Občinskem prašniku, ki je hkrati tudi praznik grozdja. Na drugi strani tehtnice pa so: vprašanje ureditve cest in komunikacij, vprašanje razvoja in obstanka kmeti jertva v notranjem ali gornjem delu# občine, proti sredini Istre, vprašanje ohranitve zapuščenih nasedaj, vprašanje elektrifikacije po-■lectojdh zaselkov, zaposlovanje novih, mladih delovnih moči itd. Vse te pozitivne in tudi negativne postavke .je v svojem kratkem, zato pa zgoščenem govoru obdelal predsednik Občinske skupščine občane Buje lino žepič včeraj opoldne v sejni dvorani Ljudskega doma v Bujah, kjer je bila sklicana za občinski praznik slavnostna seja bujske občinske skupščine, seja, na katero so bili povabljeni tudi gosti in so se med drugimi odzvali zvezni poslanec in predsednik Italijanske unije za Istro in Reko prof. Antonio Borme, republiška poslanca D. Rakovac in B. Bankavac, predsedniki občanskih skupščin Kopra M. Kocjan, Umaga J. Makovac, Novega grada F. Vodušek, jugoslovanski konzul v Trstu Zlatko Vidas, predstavniki kulturnih in družbenih organd-zaoij in predstavniki tiska. lino žepič je poudaril, da so gospodarske ln socialne razmere buteke občine šibke, da pa se v zadn-iih letih naglo popravljajo, sai ie leta 1967 znašal nacionalni dohodek 3 milijarde 700 milijonov dinarjev, lani je šel krepko čez 5 milijard, letos pa je predviden kot smo že retoli, na 12 mdUijard. K temu izboljšanju so pripomogle nagle spremembe v gospodarskih organizacijah, ki kažejo, še posebne letos, izredno ekspenzijo. Čeprav je del bodočnosti Buj v nadaljnjem razvoju industrije, vidijo v bujski občinski upravi na-daljnjo možnost gospodarskega razvoja tudi v turizmu, prvenstveno v tranzitnem, pa tudi še nadalje v kmetijstvu, ki pa zadaje občini velike težave ne le gospodarskega, pač pa tudi socialnega značaja v tistem predelu občine, ki se rasteza v tako imenovanem »gornjem delu#, to se pravi na področju Oprt-Ija in zaselkov, Zrenja in zaselkov, skratka v tistih predelih, ki so bolj oddaljeni tako od svojega središča, kot tudi od obale. Kar se tiče .napovedane i talija n; ske srednje šole, :e Lino Žepič zagotovil, da bo ob letu začela delovati in to povsem verjetno v svojem lastnem in novem poslopju. Nov sedež pa bo dobil tudi zdravstveni center, za katerega bodo zasadili orvo lopato že prihodnje dni, brž ‘ko se bodo končala praznovanja občinskega praznika. Slavnostno sejo, ki je potekala dvojezično, torej v hrvaščini in_ i-talijanščini. so zaključili z izročitvijo posebnega priznanja podporoč niku LM Marinu Brešanu, namestniku komandirja v Bujah, ki že 20 let vestno opravlja svoio službo čuvarja reda in miru v tem sta rem istrskem mestecu. Po seji je bila otvoritev novega dela hrvatske gimnazije, ki je sedaj dobila še šest moderno ureie-nih učilnic, tako da se odslej 200 rtiiakom ne bo več treba tiščati v oretesnih prostorih. Ob novih učilnicah ie tudi nova velika telovadnica, ki bo ob otvoritvi italijanske srednje šole. služila tudi tej. Medtem pa bo ostalo še vedno odprto vprašanje hrvatske osnovne šole, ki je tudi zelo pereče. Zvečer je trla v organizacij za g •e' škega «Vjesnikn» v dvorani 'ljudskega doma »okrogla miza* z mslovom »Buie včeraj, da"es in utri». Tu so štcvTni hrva ški čas likarji in predstavniki bujskih ob astvenih organov ter gospodarskih jrsamzacij zelo temeljito obdelova-i v glavnem še nerešena vprašanja občine. Žal nam prostor ne dopušča, da bi se ob tei zelo živi disku siji nekoliko ustavili. B de bodo svoj občinski praznik slnv"e ves tedm z vrsto kulturnih in drugih manifestacij. sporočil javnosti, da je petnajst političnih jetnikov, za katere so gverilci zahtevali osvoboditev, že na letalu, s katerim bi se morali odpeljati v Mehiko, od tod pa naprej na Kubo. Med jetniki je tudi biv ši voditelj brazilske komunistične partije, legendarni Gregorio Bezer-ra, ki je star nad 70 let in bi moral ostati v zaporu še nadaljnjih devetnajst let. Po enourni zamudi in nekaterih zapletljajih na letališču, verjetno v zvezi z negodovanjem mlajših vojaških častnikov zaradi »kapitulacije* vlade pred zahtevami gverilcev, je letalo »Hercules* s petnajstimi jetniki odletelo proti mehiškemu glavnemu mestu. Gverilci, ki so ugrabili ameriškega diplomata, so sporočili, da bodo Elbricka osvobodili tedaj, ko bo mednarodno časopisje objavilo prihod osvobojenih jetnikov v Mehiko. PO SESTEM DNEVU STRMOGLAVLJENJA MONARHIJE V LIBIJI Zahodne velesile, Jugoslavija in Italija priznale nov režim Izjava sovjetskega veleposlanika v Tripolisu Včeraj prekinjena policijska ara od 7. do 19. ure TRIPOLIS, 6. — Radio Tripolis je danes sporočil, da je bila policijska ura ukinjena od 7. do 19. ure. To je prvič od ponedeljskega državnega udara, da ni policijske ure podnevi. Britanski odpravnik poslov v Tripolisu je danes uradno obvestil revolucionarni svet, da želi Velika Britanija obdržati dobre odnose z novim libijskim režimom. Radio Tripolis je pri tem dodal, da je odpravnik poslov izjavil, da namerava Velika Britanija spoštovati vse obveznosti, ki jih je do sedaj sprejela do Libije. V Londonu pa je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da je britanska vlada vzela na znanje željo revolucionarnega sveta v Libiji po prijateljskih odnosih z Veliko Britanijo in izjavo, da bo Libija spoštovala svoje med- narodne obveznosti. Po drugi stra- ska vlada je izrazila željo po utr- ni pa, je dejal predstavnik zunanjega ministrstva, si vlada Velike Britanije želi imeti prijateljske odnose z Libijo, o čemer je bil obveščen britanski diplomatski zastopnik v Tripolisu. Tudi v Washingtonu so danes sporočili, da ZDA priznavajo novo revolucionarno vlado v Libiji in da želijo obdržati obstoječe tesne vezi med dvema državama. Sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva pravi, da je vlada ZDA prejela na znanje sporočilo revolucionarnega sveta, da vse države, ki vzdržujejo diplomatske odnose z Libijo, avtomatično priznavajo nov režim. Iz Beograda poročajo, da je jugoslovanska vlada sporočila libijski ambasadi v Beogradu, da priznava Arabsko republiko Libijo. Beograj- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiuiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiu PRED VELIKIM SLAVJEM V BRDIH ZA POGREB HOŠIMtNHA Tuje delegacije prihajajo v Hanoj HANOJ. 6. — Danes je prispela > Hanoj sovjetska delegacija pod 'ror :vcxn Kosigina, ki se bo ude-e ila pogreba predsednika Ho.l-m'nha. Iz Beograda je danes odpotovala v Hanoj na pogreb Hošiminha jugoslovanska delegacija, ki jo vo- J •____g 't \TG1T\£> CZft IZVF j" ii podpredsednik zveznega ns^a sveta Miša Pavi (levic. Prav teko je danes odpotovala iz Varlove poljska delegacije, ki ji načeluje član politbiroja poljske Z c’, ru ene delavske stranke, podpredsednika dr avnega sveta in predsednika sindikatov Innacyja toga Soc inski j«. V Hanol pa ie danes prispela severnokorejska delegacija pod vodstvom predsednika predsedstva ljudske skupščine. Iz Delhija je prišla vest, da bo indijski zunanji minister Dimesh S:n"h v ponedeljek odpotoval v Hanoj na pogreb predsednika Ho-timinha, kjer bo zastopal .indijsko vlado. Zaradi tega, je bil obisk indijskega zunanjega ministra v Beovradu ln Moskvi odločen na dan' ki ga bodo kasneje dotočili. Brazilska vlada osvobodila 15 jetnikov RIO DE JANEIRO, 6. — Brazilski minister Magalhaes Pinto je dvajset minut pred zapadlostjo »ultimatoma* gverilcev, ki so ugrabili ameriškega diplomata Burkeja Elbricka, govoril po televiziji in Včeraj partizansko srečanje odporniškega gibanja Furlanije (Od našega dopisnika) Nocoj je bito v dvorani «Alta pergola« v Fojdtt partizansko srečanje bivših borcev odporniških gibanj Furlanije, posvečeno 25-letoici furlanskih partizanskih republik. Srečanja se je udeležilo nad 590 nekdanjih borcev in veliko število prebivalstva iz Fojde in okoliških naselij. Otvoritveni govor je imel sekretar pokrajinske organizacije ANPI iz Vidma. Fetterico Vincenti, nato pa je pozdravil udeležence župan iz Fojde Roberto Celedoni. V svojem nagovoru je naglasil žrtve, ikl jah je utrpelo prebivalstvo tega področja med osvobodilnim bojem, saj so biHL prav v teh krajah med prvimi, ki so dvignili zastavo odpora prati skupnemu sovražniku. Kft je pozdravili številne goste, med njimi jugoslovanskega zveznega po- i Tineta Remškarja, predsed-1 on je, kat Remškar, poudarili skup-občinskah skupščin Nove Go-1 ni boj slovenskih in italijanskih partizanov in da so sadovi tega bo- stanea nika niče in Tolmina in predstavnike organizacij Zveze borcev onstran meje, je izrazil željo, da bd se sre med Italijo in Jugoslavijo ne samo na pokrajinskem in na drugih nivojih, ampak tudi v lokalnem merilu. Nato je govoril poslanec zbora narodov Tine Remškar, ki je poudaril skupni boj slovenskih in ita-iijanskih partizanov proti nacifa-šžamu, saj je bili prav s tem bojem postavljen temeljni kamen za današnje sožitje med obema državama. Zadnji je govoril poslanec komunistične partije v italijanskem parlamentu in nekdanji komisar garibaldinskih divizij Furlanije - Julijske krajine Mario Lizzero. Tudi ja lepo vidni danes, ko je jugoslovansko - italijanska meja med najbolj odprtimi v sveto. Izrazil je tudi prepričanje, da se bodo odnosi med obema državama še bolj razvili na vseh področjih. Naj omenimo, da so vodstvu italijanskih odporniških organizacij prispele danes številne brzojavke s čestitkami ob 25-letmici partizanskih svobodnih ozemljih v Furlaniji iz raznih krajev Italije in tudi iz Francije. Nocojšnje srečanje se je zaključilo z ljudskim slavjem in s plesom. Za zabavo je poskrbel ansambel Beneški fantje. OMLADIČ ditvi odnosov med dvema državama na vseh področjih. Tudi italijansko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je naročilo svojemu veleposlaniku v Libiji, naj odgovori na poziv revolucionarnega sveta od 5. septembra. Hkrati poudarja željo italijanske vlade, da se ohranijo diplomatski odnosi med Italijo in Libijo in da se še bolj razvijajo obstoječi prijateljski odnosi med dvema državama. Prav tako so danes sporočili v Parizu, da je Francija priznala nov režim v Libiji in da sta bili včeraj med Tripolisom in Parizom izmenjani noti, s katerima obe vladi izjavljata, da želita obdržati in razvijati prijateljske odnose v oboje- stransko korist. Danes je egiptovski list »Al Ah-ram objavil članek, v katerem pi še, da se starost članov libijskega revolucionarnega sveta giblje od 20 do 30 let. List piše, da vodja revolucionarnega sveta še nima trideset let. Libijska tiskovna agencija je danes objavila izjavo sovjetskega veleposlanika v Tripolisu, v kateri je med drugim rečeno: »V mojem in v imenu Sovjetske zveze pozdravljam junaški libijski narod in popolnoma podpiram libijsko vojsko, ki je pod vodstvom revolucionarnega sveta ustvarila socializem v Arabski republiki Libiji. Mi smo vedno podpirali arabski narod v njegovi borbi proti imperializmu in sionizmu. Egiptovska tiskovna a-gencija »MEN* pa sporoča, da je iibijski revolucionarni svet ukazal izpustiti na svobodo vse politične jetnike, ki so bili obsojeni v zadnjih letih zaradi sovražne dejavnosti proti kralju Idrisu. V OKVIRU 11. SŠI Jutri v Padričah začetek tekmovanja v balinanju Tekmovanje, na dveh igriščih, organizira SZ Gaja Jutri, v ponedeljek, se bo začelo v Padričah tekmovanje v balinanju letošnjih 11. SSI. Čeprav je ta panoga letos prvič na sporedu športnih iger se je zanjo prijavilo veliko število tekmovalcev, namreč 80, ki so razdeljeni na 40 ekip. Svoje predstavnike so prijavila naslednja društva: Gaja, Kras, Barkovlje, Sv. Križ, Breg, Zarja in Cankar. Število nastopajočih društev im tekmovalcev bd bilo lahko še višje, saj so se prvotno prijavili tudi Goričani (Mladost), ki pa zaradi za njih neprimernih urnikov tekmovanja, žal ne bodo mogli nastopiti. Vsa tekmovanja bodo v Padričah, kjer se bodo odvijala na dveh igriščih. Začela se bodo ob 20. uri. Tekmovanje se bo v prvem kolu odvijalo takole: PONEDELJEK RIM, 6. — Od 20. do 25. septembra se bo sestal vsedržavni svet KD, ki bo po statutarnih določilih ratificiral sestavo enobarvne vlade in rešitev vladne krize. Dejansko pa gre tudi za preučitev dokaj zapletenega političnega položaja ta za razgovor o nadaljevanju vladne politike. Darila za kraški par Ženin in nevesta, ki se bosta 14. septembra letos poročila na »Kraški ohceti«, bosta deležna lepih daril, ki so jima jih namenile razne ustanove in zasebniki. Danes objavljamo prvi seznam daril, ki jih bosta prejela kraški ženin in nevesta: 1. Ženska narodna noša — darilo repentabrske občine. 2. Moška narodna noša — darilo Slovenske kultur no-gospodarske zveze. 3. Zlata starinska broša — darilo dolinske občine. 4. Poročna prstana — darilo zadruge NAS KRAS. 5. Zlata starinska verižica — darilo »Primorskega dnevnika«. 6. Zb.rka knjig (Slovenska beseda) — darilo Trž»'ke knjigarne. 7. Šestdnevno poročno po tovanje — darilo potovalnega urada »Aurora«. 8. Par starinskih zlatih gum-bov — darilo zlatarne in urarne Malalan z Opčin. 9. Volnena odeja — darilo Hranilnice ln posojilnice z Opčin. 10. Bon za 20.000 lir — darilo trgovine z obutvijo Marcelo Malalan z Opčin. 11. Cvetlični venček za poročno narodno nošo — darilo cvetličarne Svagelj z Opčin. 12. Štirje stari zlatniki — darilo občine Devin-Nabre-žina. 13. Dvajset kilogramov konfetov — darilo trgovine Škabar z Opčin. 14 Umetniška slika I, Varla »Kraški šopek« — darilo občine Sežana. 15 Prenosni frižider »VVeek-end« — darilo podjetja AURORA (G. Nicoli). 16. Avto radio z anteno — darilo podjetja ELET-TRAUTO (Ulica F. Severe 5). 17. 15 kg emajlirnega laka — darilo podjetja »NOVA ADAM«. 18. Hranilna knjižica z vlogo 25.000 lir — darilo TRŽAŠKE KREDITNE BANKE. 19. Originalni japonski »ca-rilion« — darilo parfumerije »ALINE«. 20. Zlat prstan ali uhani k narodni no*l — darilo občine Zgonik. SKLEP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Občina je pristopila h konzorciju za turistični razvoj tržaške obale V konzorciju so tržaška, nabrežinska in miljska občina ter druge ustanove Tržaška občina je sipopolmila svoj pristop h konzorciju za turistični razvoj tržaške obale. Zadevna sklep 60 odobrili na zadnji seji občinskega odbora, dokončno pa ga bo potrdil občinski svet. Konzorcij so ustanovili na pobudo pokrajinske uprave ter so v njem poleg tržaške občine devinsko-rabrežinska in miljska občinska u-prava, tržaška in devinska letoviščar ska ustanova, pokrajinska tuji .na ustanova, trgovinska zborno* in Tržaška hranilnica. Odbor je odobril tudi statut, o katerem so se že prej sporazumeli z drugimi ustanovami, ter sprejel sklep, da bo prispeval konzorciju 700.000 lir na Isto. Namen konzorcija je pospeševati turistični razvoj obale vzdolž vsega Tržaškega zaliva, to je ob obrežju, ki spada pod devimsko-nabrežin-eko, tržaško in indijsko občino Program delovanja konzorcija vsebuje štiri točke: skrbeti za študije, načrte in predloge za vse pobude, ki težijo za razvojem obale, izkoriščajoč pri tem splošne in posebne regulacijske načrte prizadetih občin; nakupovati zemljišča za turistična naselja ter za storitvene naprave m uoorabljati državna zemljišča. ki jih dobe v koncesijo; zgraditi razne naprave, ki so v interesu vsega področja; opravljati uoravne funkcije, ki jih bo prenesita na konzorcij dežela. Konzorcij bo imel na razpolago 4.300.000 lir na leto. Dežflno odposlanstvo na dunajskem velesejmu Ob priliki velesejma je te dni na Dunaju deželna delegacije, v kateri sta odbornika Dulci in Ma-sutto. Delegacija bo imela danes razgovore z avstrijskim ministrom za promet o raznih problemih, zlasti pa o cestnih zvezah med Italijo in Avstrijo. Na Dunaju je te dni tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Ceddaesi, ki ima razgovore z avstrijskimi gospodarskima krogi. Dežela za razvoj jamarstva Deželna uprava se že od leta 1965 žarnima za jamarstvo v Furlaniji -Julijski krajini ln je že dala več prispevkov društvom, krožkom in skupinam, ki delujejo na tem področju. Kasneje Je sprejela zakon, rRSl UL Boccaccio 3 Telet on 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI * M« kraje tudi t inozemstvo id urejuje vprašanje zaščite naravnih jam in podpira vse dejavno- sti, da se poveča tudi premoženje, ki ga jame predstavljajo. Zakon je bal sprejet tata 1966 in dežela je na njegovi podlagi dala po 6 milijonov na leto raznim ustanovam. Pri nas so prejeli podpore komisija za jame «E. BOegcn«, Societa Alpina delile Giulie, skupina tržaških jamarjev, speleotoška sekcija družbe Adriatica dE Scianze, spdeološka skupina «S. Giosto«, združenje Trenta Ottobre, Center podvodnih razisko valcev ((Timavo«, Jamarska skupina «K. Debeljak« in gorska ter jamarska reševalna služba v Trstu. Prispevke so dobila tudi razna društva v Furlaniji in Tržiču. Nadalje je dežela sprejeta zakon o pomoči gorski reševalni službi v Trstu, ki Zbor iz Skoplja v Kulturnem domu Naša kulturno - prosvetna sezona se bo začela z imenitnim dogodkom, ko bomo v ponedeljek, 22. t.m. sprejeli v goste stavni makedonski pevski zbor «Kočo Račin» iz Skoplja. Zbor bo najprej 'nastopil na mednarodnem tekmovanju «Seghizzi» v Gorici, na povratku v domovino pa se bo po posredovanju. Prosvetne zveze ustavil še v našem Kulturnem domu. Zbor šteje 70 članov in je dosegel velike uspehe doma in v tujini na Poznih tekmovanjih in nastopih. Danes zvečer umetni ognji Tržaška turistična ustanova sporoča da bodo danes če bo lepo vreme, umetni ognji pod geslom »Nasvidenje poletje 1969». Prireditev so bo pričeta kot po navadi ob 21. uri. Priredilo jo bo znano specializirano podjetje «Gianquin-to» iz Vidma, ki je na festivalu u-metndh ognjev v Čedadu osvojilo prvo mesto. Umetni ognji bodo trajali okrog 30 minut, v primeru slabega vre- _________ ______ . . v prejema po 8 milijonov lir na leto j mena pa bodo preloženi na pooe-za dobo štirih tet. deljek s pričetkom ob 21. uri. IZROJENI OČE V ROKAH POLICIJE Lastno mladoletno hčer navajal k prostituciji Olta sta iz Zagreba nizkotnim namenom in sta prišla v Trst prav s tem - Namesto v hotel - na kvesturo »Amore* in «5.000» sta najbrž edini besedi iz italijanskega besednega zaklada, ki se jih je 35-letni Zagrebčan Viktor Tomašič naučil, preden je v torek, 2. septembra, dospel s svojo petnajstletno hčerko v Trst, in vendar sta bili dovolj ti dve besedi, da je z njima neizprosno pahnil v nesrečo svojo mladoletno hčerko in sebe. Mogoče se bo kaj več italijanščine naučil med zasliševanjem v varnostni celici tržaške kvesture, kjer je trenutno zaprt zaradi nagovarjanja k prostituciji ter podpiranja in izkoriščanja prostitucije z obtoževalnimi okoliščinami. Najhujše pri vsej zadevi pa je dejstvo, da je bila sredstvo njegovih nizkotnih in gnusnih naklepov njegova lastna hči. Nezaslišnim dogodivščinam zagrebške dvojice v našem mesto je prišel na sled sam komisar letečega oddelka tržaške kvesture dr. Petrosino skupno s svojim namestnikom Volpejem. Visoka policijska funkcionarja sta se začela zanimati za mlado plavolasko dolgih las in belih čeveljčkov in njenega »zaščitnika* že v četrtek ponoči. Opisala jima ju je namreč neka pro-tz Uli< ~ ' ter povedala, da se neznanca vsak večer stitutka lice Trento potikata vzdolž nabrežja. Prvi večer komisarja nista imela sreče. pač pa sta moškega in dekle zapazila na nabrežju včeraj, nekaj po polnoči. Z navadnim avtomobilom in v civilnih oblekah sta se ;om in v neznancema približala in tedaj sta lahko na lastne oči videla, kako je moški, ki ga je že videz izdajal za tujca, ustavljal mimovozeče avtomobiliste ter se z njimi nekaj pogajal. Ker dotlej očitno ni imel sreče, je s pomenljivo kretnjo roke opozoril nase tudi avtomobil v katerem sta bila policijska funkcionarja. Dr. Petrosino in njegov namestnik sta se mu seveda takoj približala in tedaj sta privreli na dan iz neznančevih ust ze omenjeni italijanski besedi. Funkcionarja sta seveda pristala na ponudbo ter brez odlašanja sprejela v svoj avtomobil mlado plavolasko in njenega »zaščitnika*, toda nista ju odpeljala v hotel, kot sta jima v začetku dala razumeti, temveč naravnost na kvesturo. Med identificiranjem je najprej prišlo na dan, da sta neznanca v tesnem krvnem sorodstvu, zato so moškega postavili pred strogo zasliševanje, njegovo hčerko pa predali ženskemu oddelku policije. Pri prvem so nato odkrili bodalo z 10 centimetri dolgim rezilom in 50.000 Ur v denarju, pri drugi pa kontracepcijske tablete in listek skladišča za prtljago glavne postaje, kjer sta po prihodu v Trst pustila vse svoje stvari. Nizkoten, podel in ogaben posel tega izrodka človeške družbe bo — upamo deležen najstrožje kazni, kar jih predvideva zakon a bo še vedno premajhna glede na storjeni zločin. 1. IGRIŠČE SKUPINA A 1. srečanje Križ (Bogateč Zlatan in Sulčič Branko); Gaja (Kalc Anton in Gojča Ivan) 2. srečanje Zarja (Marc Rudolf in Joahin); Kras (Milič Viktor in Kobal Anton) 3. srečanje: zmagovalca 1. in 2. srečanja. 4. srečanje: Sv. Križ (Sedmak Josip in Ferisutti Josip) proti zmagovalcu 3. srečanja. 2. IGRIŠČE SKUPINA B 1. srečanje: Sv. Križ (Guštin Branko in Jelen Jurij) — Barkov-lje (Berdon Franc in Pelicon Eli-cij). 2. srečanje: Gaja (Žagar Alojz in Grgič Ivan) — Gaja (Žagar Josip in Kalc Franc). 3. srečanje: zmagovalca 1. in 2. srečanja. 4. srečanje: Zarja (Križmančdč Mirko in Počkaj Ivan) proti zmagovalcu 3. srečanja. TOREK 1. IGRIŠČE SKUPINA C 1. srečanje: Breg (Paoli Silvij in Vatovec Sergij) — Kras (Milič Marij in Edi), -uiav 2. srečanje: Bankovlje (Pertot Adolf in Legiša Angel) — Barkovlje (Jakovič Silvan in Veljak Štefan). 3. srečanje: zmagovalec 1. in 2. srečanje. 4. srečanje: Zarje (Križmančič Silvester in Grgič Karel) proti zmagovalcu 3. srečanja. 2. IGRIŠČE SKUPINA C L srečanje: Breg (Brajnik Klavdij in Baloš Bruno) — Barkovlje (Černigoj Mario in Guštin Oskar). 2. srečanje: Barkovlje (Berdon Jurij in Pieri Maj-io) — Zarja (Grgič Silvester in Grgič Edvard). 3. srečanje: zmagovalca 1. in 2. srečanja LESTVICA: 1. Veljko Rogušdč (Jug.) 1.32'16”2 2. Slobodan Djatoovič (Jug.) 1.39’59"4 3. Giuliano Cesoraitto (It.) 1.40’41”6 4. Fablo Frandi (It.) 1.42’38’’4 5. Dtaitmar Woenr (Z. Nem.) 1.53’16”1 itd. Tekmovanja se je udeležilo 23 plavalcev, odvijalo pa se je v vetrovnem vremenu in na razburkanem morju. Jugoslovan Rogušdč je prevzel vodstvo že takoj po startu in je nato obdržal prvo mesto do cilja. Danes na Opčinah turnir prijateljstva Na odbojkarskem igrišču na Opčinah bo danes zanimiv moški odbojkarski turnir. Udeležile se ga hod ošitiri šesterke in sicer Zgonik, Dolina, Opčine in Kratkohlačniki. Prvi dve srečanji bosta na sporedu ob 9.30, zaključna tekma pa bo ob 15. uri. Turnir bo veljal za pokal prijateljstva. sko dirko avtomobilov formul* ^ 40 veliko nagrado Italije,.!* .. najboljši Avstrijec Jochen je z »Lotus Ford* dosegel popr hitrost 242,161 km na uro. Pravilnik turnirja za badminton na SŠI 1. Badmintonsko tekmovMiJ®®^ organizira komisija za badm®*" 11. SŠI. ~ 2. Sistem poteka turnirje ločil organizator na podlagi prijavljenih tekmovalcev. 3. Tekmujejo le sicer v enotni kategoriji. 4. Tekmovanje se odvil)* ** se«’ avtomobilizem MONZA, 6. — Tudi v drugem dnevu poskusnih voženj za nedelj- set (finale na dva osvojene in do 11. osvojene točke. 5. Vsak tekmovalec piti z lastnim regularnim M?®* ^ pred tekmo pa mora sodnBW__ na razpolago vsaj eno PeriaI“1'', d TzsilzimAsniil/iii Irii SA bO^O F* 6. Tekmovalci, ki se p stavili z več kot desetmtaU®^ mudo, bodo izločeni brez °oru^)gS 7. Za kar ni predvideno''^ pravilniku, velja glavna P*® bi(j. SŠI, oz. pravilnik medna!«®* montanske zveze. ^ 8. Organizator bo v trebe določala tega pravilnik* menil. IIIIIIIII1IIII1IIIIII ATLETIKA V VIDMU ZA POKAL ERMACOR* Zadovoljivi dosežki V. Cesarja in D. Švaba Stojan Udovič sedmi v metu kopja Na videmskem stadionu pri Pa-demu so bile včeraj popoldne tek me za pokal Purino Eimacora, ki jih je organiziral ASU. Dobre rezultate so dosegli De An na, ki je osvojil kar tri prva mesta (100 m v U"l, v daljini s 6,58 m in v krogli z 12,54 m), Marche-san, zmagovalec v troskoku s 13,73 m ter Lenarduzzi na progi 1500 m a časom 4’4”2. Najboljši rezultat pa je bil De Franzonijev 62,68 v metu kopja, za kar je atlet dobil posebno nagrado. Kar se tiče naših atletov je bil najboljši Vojko Cesar, peti na 110 m zapreke v času 18”4 in osmi v daljini s 6,05. Dušan Švab je dosegel z 18”8 šesti čas na 110 m zapreke. Oba atleta sta imela vče raj trening-tekmo, kajti čez teden dni bosta oba nastopila na dežel- 4. srečanje: Kras (Daneu Silvo nem prvenstvu v deseteroboju. Ce- in Šuc Karlo) proti zmagovalcu 3. srečanja. OB VES I ILA Organizator moške odbojke na 11. SŠI, PD I. Cankar, obvešča predstavnike društev, ki so se prijavila za moško odbojko (MO in MI), da bo žrebanje nasprotnikov v sredo, 10. t. m. ob 20. uri, na sedežu društva v Trstu, Ul. Mon-tecchi 6. Predstavniki društev so vabljeni, da se žrebanja udeleže. PLAVANJI V MARATONSKEM PLAVANJU Jugoslovan Kogušic zmagal v Riccioneju RICCIONE, 6. — JugosJovanski državni prvak v plavanju na progi 1.500 m prosto Veljko Rogušič je zmagal na 15. Jadranskem tekmovanju v maratonskem plavanju, veljavnem za nagrado «G. Mani-oone«. Tekmovanje se Je odvijale na 6.000 m dolgi progi. sar je lahko zadovoljen z včerajšnjim dosežkom, tudi Švab je na visokih zaprekah začel dobro, na zadnjih zaprekah pa je izgubil ritem. Upajmo pa, da prihodnjo ne deijo ne bo ponovil te pomanjkljivosti. V metu kopja sta bila vpi sana dva naša atleta: Stojan Udovič, vedno zelo nervozen, je zase del 7. mesto s 47,’b m, Lucijan Čandek, ki ne obvlada še dovolj tehnike je vrgel orodje na 26,92 cn. Izidi: 110 m zapreke: 1. Fasan (Liber-tas Videm) 15"7; 5. Vojko Cesar (Bor) 18”4; 6. Dušan Švab (Bor) 18”8 krogla: De Anna (ASU) 12,54 m trosaok: 1. Marchesan (Torriana) 13,73 m; 2. Ardessi (Italcantieri) 13,22 m 100 m: 1. De Anna (ASU) 11"1 2 Trangoni (Libertas Videm) 11' 2 400 m: Brezzoni (SGT) 52"4 1500 m: Lenarduzzi (Libertas Videm) 4’4”2; 2. Miani (Italcantieri) 4'6" daljina: 1. De Anna (ASU) 6,58 m 8. Cesar Vojko (Bor) 6.05 m 3000 m ovire: 1. Bertani (Ital cantieri) 10'24"8 kopje: 1 De Franzoni (Torriana) KOŠAŠKA Balkanske igre v Solunu Jugoslavija brez poraza balkanski prvak 1969 Jugoslavija Je tuda tatoe zmagala na 11. balkanskem košarkarskem prvenstvu v Solunu ln je tako obdržala tradicijo zaporednih zmag na tem tekmovanju. Od leta 196: ni namreč izgubila še nobenega srečanja. Jugoslavija si Je priborila prvo me6to na letošnjem prvenstvu v Dzredno draimatočnem zadnjem srečanju te prireditve, ko je premagata izvrstno reprezentanco Grčije s tesnim izidom 72:70 ( 33:33) V Gabrovcu ustanovili športno društvo Olimpija V Gabrovcu so sinoči ustanovili novo slovensko športno društvo, ki se bo — kot je bdi zastavljen delovni program na ustanovnem občnem zboru — ukvarjalo pretežno z nogometom. Nova organizacija se bo imenovala ŠD Olimpija. Sinočnji sestanek, ki je bil v Društveni gostoleli, je vodil Alojz Husu. Društvo si je že pred ustanovitvijo zagotovilo 72 članov, od katerih Je bilo na ustanovnem občnem zboru prisotnih 57. Člani so izvolili za prvo leto obstoja SD Olimpija naslednji odbor: predsednik: Giorgio Perlat; odborniki: Alojz Husu, Anton Furlan, Mario Rusija, Anton ščuka, Božidar Rustja Mlarjan Cemjava. Boris StrekelJ, Oskar Rustja, Cveto Vergimeta. Vojko Vižintin ln Ser-gio Marcuzzi. Bruno Rupel (B*) 62,68 m; 7. Udovič Stojan 47,78 m; 13. Čandek Lucijan 26,92 m *• NOOOMCT MILAN — COMO »:* COMO, 6. - Današnja ^ jega kola turnirja za italijan* wj. ____________1—1_____1 n* TL gometni pokal med Cotnoni ^ lanom se je končala z žinagjj. stov s 5:2 (2:1). Gole so v 1’ p. p. Magistrelli (C)> v jra 4’ d. p. Prati (M), v 34’ Prati (M), v 41’ Riv«ra 0^ (M), v 35’ Combin (M), v 36’ C‘$ tira (C). Kotov je bilo 14D lan. Postavi: . iffjir COMO: Zamparo; P8}**?,'nujni' chero; Ballarini, Magni, vjr^)p Ceriani (Scag Magistrelli, Ciclitira, Pittofrati, Basilisco- ^ A/ITT AKT . • ADQ**lT^ši MILAN : CudicLii ; Schnellinger; Fontana, '‘fLjett1' (Santin), Rosato; Sormani, Combin, Rivera, Prati. j^noM' Sodnik: De Marchi iz P°r0 - Jutri, v MILAN. 6. - ----------- ■ ova bodo naslednje tekme 3. dne tjj .... ----1.: r nirja za talijanski nogomet® 1969 1970. Poleg tekem je ^ie* io\)o uiij. ruicg MfKuiii sodnik. Razpored tekem je nji: „ B*' V Arezzu (ob 21.): Arezzo ri (Mario Campanini); ^ r v Livornu (ob 17.): Liv^ Fiorentina (Riccardo Lattan j ✓ v Cagliariju (ob 17): C*g‘ia Catania (Alberto Caii); -o x v Palermu (ob 17.): P8lerP Catanzaro (Luciano Giunta)' ✓ v Vareseju (ob 17.): Vare5 Verona (Antonio Trono); G* v Milanu (ob 21.): Inter noa (Giuliano Acemese); ■■ Piši (ob 17.): Piša - ^ doria (Alberto Michelotti) i v Turinu (ob 21.): Juven^)^ Brescia (Francesoo Frances. v Vicenzi (ob 21.): LR Vie® Torino (Fulvio Pieroni)! fiK v Monzi (ob 21.): Monza " cenza (Piero Bianchi); -h y v Neaplju (ob 17): Casertana (Rino Possagno)^ gef v Reggiu Calabrii (ob gina — Foggia (Cario r v Perugii (ob 17.):-Temana (Paolo Casarin). v Rimu (ob 21.): Lazio " (Concetto Lo Bello); x v Modeni (ob 17.): Bologna (Alberto PicassoU^ pe(' V Reggiu Emilii (ob giana — Cesena (Mario BOKS NEAPELJ, 6. - Po še nih vesteh naj bi znani ri®8^pirto ganizator boksarskih srečanj jf Tommasi sprejel ponudbo. .'TdvV ganizira 4. oktobra j NeapjPU l* boj za svetovni naslov sreO"T tegorije Benvmuti Scott- VCSIANJI v CELOVEC. 6. - Danes «V' na Vrbskem jezeru v 0^^nju ropskega prvenstva v ves*8 ^tv ženske posadke, repesaži tev v nedeljski finale ,g|o f Vreme je tudi danes nagaJ je** ganizatorjem, saj je ves c« 5K lzflala ob razstavi, na!!,- b° prospekt vseboval le l0 0l,e Podatke o nošah sploh. Za-s® nam zdi prav, da se požrt-vZ-TSti naših l]udi oMolžimo viJ talco’ da na tem rnestu obja-sre^0J>^dat^e’ ^1 so nam jih po- jar^ začnemo z opisom mandri-anil,- n°še’ ki je gotovo pri nas ft i?1 razširjena. Podatki o no- iilidya *n ®re9a Pa bodo sle-„ ',sa3 te noše gotovo zaslužijo poglavje, prav tako kot mMrijarske. j ,.°d krilom na modrc so man-•JfPke nosile opleča, ki jim po-i pravijo tudi rokavi (Bazo-kaM a kratka in širo- bluza, nabrana okoli vratu in lokavih. ki so se pod l.ahtjo j21 ‘ \n se tesno prilegali roki. Predaj je bila pod vratom boga-, te2Vezenina v obliki trikotnike., isti SDnrf”'- motivi so krasili ramena in jPoanji del rokavov. Na koncu ro-tJov ie bila navadno nabrana Jmu/Ca», ki je okoli vratu pra-. čeprav se skoraj vedno kon-jl Ze na ramenih. Pod «kamufco» vtni.Vedno dve luknjici, v katere Jynei° «dvojčke», ki so zlati ali ®rni. Opleče so bile lahko robi! ,zadai °H spredaj, vendar je 21° lepše prvo, saj so v Bazovi-tiste, ki so imele spredaj za-: e opleče, nosile še «nuorc», to ^nekak vezen podbradnik. opleče so oblekle krilo na S**. potrebno *Zale s P" Ifnjih krilVki Plat a° Spodnja krila so bila plginena’ prvotno iz domačega svlna. le zadnje je bilo iz finej-Po™ kupljenega blaga, ob robu g s° ga krasile gube, čipke (v t***. kvačkane) ali vezenina. L1!?' je bilo spodnje krilo iz de-th„eJse9a blaga; pravili so mu ,jrQfranka» (Barkovlje) ali *in-kCl'(Bazovica). Krilo z modrcem .mio močno nabrano, posebno In na bokih. Prvotno . so ivale volnene tkanine (bru-jfl.-. ntezlan, albagas, bovel), poti le so si bogatejše omislile tu-®t>!lena krila. V Barkovljah so tig .odovala vijoličasta, črna, rja-tl’n temnoplava krila s temnim ty~rcem, na Proseku in Konto-iu u Plava ter vijoličasta, v Kri-^l°ličasta; Svetoivančanke so pjb črna. rjava ali plava krila kovljah je lahko trak okoli pasu tudi karirast. Prosek in Kontovel poznata rdeč trak na krilu ter vijoličastega okoli pasu; podobno je v Križu, le da tu trak ni enobarven. ampak na rože. Drugod prevladujejo vijoličasti trakovi, pa tudi zeleni in rdeči. Trak, ki ga zavežejo okoli pasu in katerega konci visijo na krilu, je na koncu okrašen z belo vezenino, večkrat tudi z monogramom, v Barkovljah pa z resami. Na Padričah je posebno cenjen tak trak modre barve, imenovan usločene*. Okoli vraiu so ok' iičanke nosile bele u.ie, na dveh stm-.h obrob-Veue s čipkami in z b-jato vezenino v kotu. Sprednje v.gene rute, pripognjene v trikotnik, je spredaj pokrival predpasnik. Večjo ruto so pa zvezale na glavi. Tudi ta je bila vezena v kotu, ki je padal na ramena ter obrobljena s čipkami, ki so bile ob vezenini bogato nabrane. Pri tej ruti so čipke (valentienne) segale okoli in okoli, čeprav so bile na straneh, ki se jih ni videlo, precej nižje. Ruto hfečorn) so pripognile v trikotnik, jo postavile nizko na čelo, prekrižale za tilnikom in zvezale nad čelom, navadno tako, da so oba vogala podvezale pod ruto, vendar tako, da so se ni- dele čipke. Le v Barkovljah in v Bazovici je bil en vogal prost, kot uruoža od petelina». Novejšega izvora je pri noši kr-pon. Navadno ga nosijo le tedaj, ko niso «gor pokrite». Razen v Barkovljah postavijo krpon tako, da tudi spredaj rese prosto padajo nad predpasnikom. V Križu pa nosijo krpon nad ovratno ruto, kar jasno dokazuje njegov ooznej-ši izvor, čeprav se je že marsikje zgubil občutek za to, kaj je starejše. Pomembno dopolnilo noše je pu-šeljc, ki ga s sponko, imenovano efermo«, pripnejo na prsi. Puielj-ca mora biti toliko, da je «za eno kozo najest». Roženkravt je povsod pravilo, prav tako tudi netaj rdečega (nagelj, gorečka, tudi vrtnica) in plavega, tudi rožmarin dajo v pušeljc in tisto poljsko cvetje, ki ga lahko dobijo, da ie čimbolj pester. Poleg «ferma» in «dvojčkov» so k noši spadali še uhani (zvezdice, koški, moreti), prstani ter dolge verige okoli vratu. Nogavice so bile vedno bele, po možnosti pletene doma, čevlji pa črni z nizko peto, prvotno usnjeni (delo vaškega čevljarja), pozneje pa tudi iz barnela. ŽIVA GRUDEN Pavle Vujišič, odličen letošnji interpret najboljših jugoslovanskih filmov v Pulju. Slika .je iz vloge v filmu Vatroslava Mimice »Dogodek*, ki so ga prikazovali na festivalu v Benetkah 10-letnica smrti pesnika Pavla Golie 15. avgusta je poteklo 10 let od smrti pesnika in mladinskega pisatelja Pavla Golie. Včeraj so mu v Trebnjem na Dolenjskem odkrili spominsko ploščo na rodni hiši. Ob tej priložnosti so priredili večer njegovih pesmi, kome morativni govor pa je imel predsednik Akademije znanosti in u-metnosti Josip Vidmar. Pa prvi vojni leta 1921 je izdal dve knjigi svojih pesmi, leta 1951 pa so izšle njegove «Izbrane pesmi« z razlago Filipa Kalana. Kot dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani je dramatiziral več pravljic, njegov: najbolj znani dramatizaciji pa sta »Petrčkove poslednje sanje« in »Sneguljčica«. Brošura za 80-letnico kontovelske «Danice» Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel je izdalo lično brošuro za 80-letmco ustanovitve pevskega društva «Danica» na Kontovelu (1889-1969). Glavni prispevek z naslovom «Ob našem prazniku« je prispeval domačin Bogomil Gerlanc, ki sicer živi v Ljubljani. Obsežen spis vsebuje spomine in zapiske o prosvetnem življenju Kontovela od začetka do leta 1945. Prof. Samo Pahor je prispeval zgodovinski zapis «Kon,to-vel«, Drago Štoka pa spis »Spomini na Kontovel«. V brošuri sta objavljeni še Aškerčeva pesem «Goreči konj« in pesem te dni u-mrlega kontovelskega revolucionarja Franca Štoke »Kontovel«. Marjan Pertot piše na kraju o delovanju društva Prosek-Konto-vel v sezoni 1968-69. »Odisej ob jamboru« V založbi revije «Zadiv» je te dni izšel z naslovom »Odisej ob jamboru« ponatis glos in polemičnih zapisov, ki. jih je Boris Pahor objavljal v glavnem v »Zalivu« in delno v idrijski reviji «Kaplje», vključen pa je tudi neki njegov intervju v Mariboru Zbirka nosi oznako »Kosovelova knjižnica 1» niiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit||||||ll,|„|,l| lm„ m,,,,,!,ll,IIIIIIIlllllmIIInIIIIIillllllllnllllllilll[lllllllllllllllllllllllllllImiiinii,|,„,n„|l,l,1I„,ll„m„|„,ll,„|l,llII(IIIIIIIimiHIII|llllllllll|llllllllll|1|||||||lllmiII||lll|imilllll)llllllllllllll(lllllllll(ll|||| košatost pa so s primernim številom so navadno bila no živoplave modrce, v Baje prevladovala rjava bar- *°vici H' naj.“ je bila pri nevesti pravilo, sttpV71? Pa tudi črna in vijoliča-kra, krila. Modrc je bil največ-in plav. črna, vijoličasta, plava iHriJ]a-va barva prevladujejo po irtrri1' °kolici, le na Opčinah sre-njj 0 ^di svetloplava krila. Spod-je J^b krila, imenovan cpuoču», . 11 navadno močno podložen. Iq)e o krilom so okoličanke prive-n0 - Predpasnik, ki je bil navad-čaJ2 crnega damaska, čeprav sre-tud* Plave (Križ) in vijoli-strJ. (Prosek in Kontovel). Pedi^ : Pa dajejo noši trakovi: e-la, le Prišit nekaj nad robom kri-«u' rrugega pa ovijejo okoli pa-k%* zavežejo v pentljo. V Star-k 'n Bazovici sta oba traka barve, le da v Barkovljah v Bazovici pa Pre„, °arve, le c Ma-k^hje rdeča, >kt0dnrker Se m< ul! z barvo modrca. V Bar- m"iii a> ker se mora barva trakov NA LJUBLJANSKI TV Profili slovenske kulture na Tržaškem Pod tem naslovom bo slovenska televizija oddajala v četrtek, 11. septembra ob 22.05 po italijanskem času zanimivo oddajo, v kateri sodelujejo slovenski umetniki — gledališčniki, pisatelji, likovniki in glasbeniki slovenske, pa tudi italijanske narodnosti. Iz njihovih besed bomo zvedeli, kaj mislijo o tem, kakšni so medsebojni odnosi dveh nacionalnih kultur, ki nastajata bodisi na istem kraju, bodisi v dveh sosednih prijateljskih deželah, V zgoščeni in pretehtani obliki pripovedujejo ugledni kulturni delavci o ustvarjanju in njihovih sadovih, ki nastajajo v povsem specifičnih pogojih, v razmerah, ki so mogoče za širšo slovensko javnost v matični deželi vse premalo poznane. »Naša oddaja — pravijo pri ljubljanski televiziji — naj bo poskus, da bi prispevali vsaj majhen del k boljšemu razumevanju teh razmer in tega ustvarjanja, vsega, kar naši tržaški rojaki dodajajo kot pomemben delež k celotni podobi slovenske kulture.* V oddaji bodo govorili gledališki delavci Filibert Benedetič, Josip Tavčar in Guido Botteri likovniki Lojze Spacal, Klav dij Palčič, Giuseppe Masche rini in Giulio Montenero, glas benika Pavle Merku in Giulio Viozzi ter književniki Alojz Rebula, Boris Pahor in Fulvio Tomizza. Razgovore z nastopajočimi je vodil redaktor oddaje Jože Hudeček, režiral je Andrej Stojan, filmske posnetke pa je napravil Radovan Riedl. RAZGOVOR V TRŽAŠKI KNJIGARNI Pereče vprašanje šolskih knjig ob začetku novega šolskega leta Knjige za slovenske srednje šole prihajajo iz petih različnih virov, kar ustvarja določeno zmedo - Nekaterih knjig sploh ni več na trgu Bliža se začetek šolskega leta In z njim vsatooietine skrbi za šolske knjige, skrbi za dijake, za starše, za profesorje, pa tudi za knjigarne, skrbi, ki zadevajo finančno stran in skrbi tehničnega in praktičnega značaja. Na policah Tržaške knjigarne so že nakopičene cele skladovnice šolskih knjig, ki čakajo kupce. Prvi že prihajajo, se zanimajo za posamezne knjige, sl jih ogledu-jeijo, razpravljajo o tem in o-nem, kaj pokritizirajo, odhajajo in se spet vračajo. Toda množični naval bo šele prišel in takrat marljivi uslužbenci knjigarne ne bodo imeli ne časa, ne volje za pogovor z radovednim časnikarjem. Zato smo se oglasili v knjigami v teh dneh in zaprosili prijazno Silvano za nekaj informa- Med razgovorom v Tržaški knjigami .....Hlinili........................Hilli....m...........................................................................................n....iiiiiiiihhu.....Hlinil.......................................u JOLKA MILIČ Kozakova «Sodobna trilogij a» (Ob nedavni izdaji Slovenske matice) mA i ie> da td ni moč verjeti, eno-ne vJfHsne, verjameš. s^ko intelektualne odkrite, medsebojno brezkompromisne in ktualne kozerije zle-bij, naletiš niti v elitnih klu-h salonih’ Kaj šele na poM-OifTT11 Postojankah. Toliko fines, °S*''' diskretnosti, kamor-Ij^Ea vzdušja In zbranosti, ve-e ta mlzerije, prikritega in cinizma, bolečine, ji^r^eine dvoreznosti, klovnstva, l^Jtaost! ter rahločutnosti ter bi ^taosti ter notranje pobitosti t^fstine ter načelnih in nena-4],^ eksistenčnih ali demago-^Prašanj, menda le ne zmo-H P°klioni policijski uradniki, Imajo pred lastnim ime-V« , tako laskave ln lasketa-kratioe. Ne, ne zmorejo. Ti verjameš. Močno dvomiš n« , bojiš. Skratka, nisi še sli-a- ta doživel. Zato tl zazvend vse preblago, preabstraktno, ‘tarno, to je čisto nič straš- V k novoveško, domala zažete-bi le bdlo tako! Magari! da < 86 ne moreš otresti vtisa, skupaj nekoliko prikro-tamdšljeno, skambtntrano, ^ • da ne zlagano, v nekakš-Sluhodonečem in retoričnem falzetu, ki te tu pa tam moti. O-vira te, da bd kaj več čutil, kaj globlje doživel, da bi zase, za svoj mali privatni jaz ln problem pobral poduk, namig, razjasnitev. Ost \neš tako rekoč pri svojem. Večkrat alarmiran, a redkokdaj prepričan, malokdaj oz. komajkdaj v živec zadet, pretresen. Dialoge vseeno vestno prebiraš. Nič hlastno in ndč živčno. Počasi, preudarno ln zainteresirano. Ko da bi se jih na tihem učil na pamet, toda hkrati ne pozabljal beležiti na rob listov lastnih miselnih utrinkov. Vsak stavek obideš po dvakrat, po trikrat in včasih spet vse od začetka, s čudovito In pedantno potrpežljivostjo. Pa vendar ostaneš »zbujen«, priseben. Vendar trezen, neprizadet, sam svoj. Hladen in neskaljen. ko kristal. Lahko govoriti, pisati, tako nekako... post festum. Lahko polagati vence in zapise, na rob. Za spomin? V svarilo? Komu v svarilo? In svariti pred čim? Svariti koga? Kako? Sebe? Sosede? Lahko, lahko obračunavati s časom, s preteklostjo, kd že razpada pod rušo, ki neomajno trohni v povešenem grobu, pregrnjema z zaprašeno cunjo mr- liškega prta ln z masivno (deklarativno?) memento ploščo: Ad acta. Storjeno. Zaključeno. Odslej nova era, novo sonce, novi ljudje. Vse vse novo. (Mati mila, kar čez noč? Kar na diktat? Kakšni časi!) Lahko, lahko nazadnje z golo roko po mrtvo kačo, to spokojno in topoumno ždvaMoo z odsekanim repom in z mešički, ki ne brizgajo več nevarnega strupa. Lahko! In res: ne verjameš. Rad bd, a pri najboljši volji ne moreš verjeti. Ne moreš sodoživljati, par-tecipiratd. Pri najboljši vodji ne moreš deliti s kramljajočim kvartetom njihovih muk in bolesti, njihovih dvomov. Ne moreš preko njih začutiti, vsaj na konici Jezika, vso trpkost nekega časa, neke dobe, vso brezizhodnost dane ln na svoja pleča le prevzete situacije. Ne moreš. Pa saj to so ptički ln rožice v primerjavi z zgodovinsko resničnostjo, ob dokumentaciji faktov, še tako časnikarsko ohlapnih in ublaženih. To je le spretna, lepoumniška tirada, ki se izrodi v navadno farso, ki spreminja kri in krče v domiseln dovtip, v posrečen političen vic (glej konec drame). Tu se prihaja in odhaja, sedi ln vstaja, molči, kramlja, kadi, debatira bolj po želji in razpoloženju avtorja kot po normalnih notranjih težnjah štirih domnevnih (a vendar ne sočasnih) političnih zarotnikov in saboterjev. Brez prave krvave nujnosti. Stihijsko. Tu se človek ne obrača od človeka, ne beži pred njun, drug se pred drugim ne krije ln zakriva, kot bi bilo pričakovati v luči stiske in logike —- pač pa o-bratno: sam rabelj se slači ln zvija pred nosom svoje žrtve, čisto samovoljno in neodgovorno, brez razloga ln zadrege, skoraj ekshibicionistično. Žrtev se daje rablju tudi prostovoljno v zobe, nič usodno prignana v stisko ln precep od križnega trenja in kresa* nja ideologij. Kar tako, domala kozersko brezbrižno, kot se včasih dogaja med svojci in doma. Najbrž Je ta duhovni striptiz potreben ,da zve publika čitnprej ln z najmanjšo zamudo besed, s kom neki ima opravka, s predstavniki kakšnih miselnih tokov in političnih smeri — da kmalu otipa srce problema, da uvidd in se, kakorkoli že, znajde, zamisli ah opredeli. (Nadaljevanje na 19. strani) oij. — Predvsem: ste knjige ie prejeli? — V glavnem že, a popolnoma vseh še ne. Kar poglejte te skladovnice. Točnega števila knjig vam v tem trenutku ne bi mogla povedati, po skupni teži pa jih je ofcrtSg'7 torti SV pčl.- ..... — To so seveda predvsem knji ge za nižje in višje srednje šole? — Izljučno za nižje in višje srednje šole, kajti knjige za o-snovne šole so — kot veste — zastonj in jih učitelji sami direktno naročajo in prevzemajo v »■'avnem skladišču pri Sv. Jakobu. — Kako pa se oskrbujete s knjigami za srednje šole? — Večji del slovenskih knjig prihaja že nekaj let iz Slovenije v okviru dogovora v mešani komisiji in po posredovanju pedagoškega svetovalca za slovenske šole pri šolskem skrbništvu v Trstu. Isto velja v obratnem smislu seveda tudi za italijanske šole v Jugoslaviji Knjige iz Ljubljane prevzema naša knjigama. Med knjigami, ki prihajajo iz Slovenije pa ni knjig za poučevanje zgodovine, ker da ne odgovarjajo učnim programom na slovenskih šolah v Italiji. Zato si še vedno pomagajo z zastarelimi izdajami še iz časov ZVU. Italijanske knjige za slovenske šole pa naročamo neposredno pri italijanskih založnikih. Isto velja tudi za slovenske pomožne knjige, ki jih naročamo neposredno pri slovenskih založbah. — Del knjig iz Slovenije prihaja seveda po naročilu oziroma po seznamih, ki jih pripravijo posamezne šole. Ali lahko Slovenija sedaj v celoti zadosti potrebam naših šol? Reči hočem, ali so v Sloveniji na razpolago vse tiste knjige, ki so v seznamih, katere so sestavili posamezni naši šolski zavodi? — V veliild večini so, so pa v predloženih seznamih tudi nekatere učne knjige, kt Jih v Sloveniji ni več na tržišču. In prav tu nastajajo težave, katerim hi se po moji sodbi lahko izognili, če bi se pravočasno pozanimali, katerih knjig ni več na razpolago, ker so razprodane, ter se odloči-11 za druge razpoložljive knjige. Državno učiteljišče »Anton Martin Slomšek« in Državni znanstveni lloej na primer že nekaj let postavljata na seznam Južnič-Koprive »Latinsko slovnico« čeprav je znano, da Je v Sloveniji že nekaj let ni več na razpolago. Nekatere šole so naročile Bajec-Kalanov »Italijansko - slovenski slovar« Državne založbe Slovenije, M je tudi razprodan. Isto velja za zemljepisni atlas. Državna srednja šola »Fran Erjavec« ima na seznamu Bunčevo knjigo »Spoznavajmo slovenski jezik« za VII. r., ki je razprodana. Državni znanstveni licej bo na primer o stal brez Zetjeve «ZoologiJe I.», tretji razred srednje šole «Simon Gregorčič« te Dohne pa brez Bunčeve knjige »Spoznavajmo slovenski jezik« za VIII. razred. Razprodana je tudi knjiga Ovita-novič »Geografska čitanka za iz-venevropske celine«, ki jo ima na seznamu državna srednja šola «Srečko Kosovel« na Opčinah Itd. Nekatere knjige bodo prišle t zamudo, ker so v ponatisu. Vse to povzroča seveda precejšnje težave in tudi razumljivo negodovanje dijakov in staršev. Jezijo se tudi na nas, na knjigarno, čeprav na nas ne pada nobena krivda. — Kako si pa potem, pomagate, oziroma kako si pomagajo dijaki?....... — Nekatere knjige je mogoče dobiti »iz druge roke«, to je rabljene, toda tudi teh je vedno manj. Nekatere šole pa si pomagajo v skrajnih primerih tako, da izdajo knjige oziroma skripte v lastni založbi, kot je na pr. naredila srednja šola na Opčinah, ko je izdala Zgodovino za L, 2. in 3. razred srednjih šol, ah pa šola v Dolini, ki je izdala Bednarikov «Zemljepis Italije«, katerega so letos tudi ponatisnili. — In kako gre s prodajo7 So tudi pri tem kakšne težave'- — Prodaja gre v glavnem zadovoljivo, zlasti za nižje srednje šole. Seveda imamo tudi knjig na zalogi le toliko, kolikor jih je potreba, razen nekaterih pomožnih knjig, ki jih imamo več, ker so vedno aktualne in po katerih je povpraševanje tudi mimo zgolj šolskih potreb, zlasti dela iz slovenske klasike. Za italijanske knjige imamo konkurenco v italijanskih knjigarnah To se sicer mogoče nekoliko čudno sliši, vendar je že tako, da mnogi Slo^ venci kupujejo italijanske šolske knjige tudi v drugih knjigarnah, čeprav niso tam nič cenejše. Pri prodaji knjig pa prihaja do še drugih problemov. Kot znano prejemajo potrebni dijaki za nakup knjig bone. toda navadno jih dobijo zelo pozno. Zato seveda čakajo z nakupom včasih tudi prek samega začetka pouka Nevšečnost je očitna. Druga taka težava pa je tudi v dejstvu, da se na nekaterih šolah zelo pozno odločijo zlasti za pomožne knjige, da pogosto menjujejo naslove in založnike. To poslednje velja v glavnem za italijanske knjige. Zato prihajajo take knji-p pozno v knjigarno in seveda tudi pozno do dijakov. Seveda pa ostaja glavna nerodnost v dejstvu, da nekatere šole vključuje-jo med obvezne knjige takšne, ka jih nd več nikjer dobiti . Potemtakem vam začetek šolsKega leta povzroča kar precejšnje preglavics? ^ kakšne, če samo pomislimo, da prihajajo knjige za slovenske šole kar iz petih različnih virov: iz Slovenije po posredovanju mešane komisije in neposredno od posameznih založb, iz Italije iz sklada vladinega ko-misariata za šolske knjige in od posameznih založb, povrhu pa še iz samozaložnikih pobud nekaterih šol. Očitno je to pač samo Se ena posledica izjemnih razpet-, v katerih je naša slovenska Sola v Italiji. Sicer pa v Tržaški knjigami naredimo vse, kar je v naši moči, da zadovoljimo dijake in starše pa profesorje in pri tem niti ne gledamo samo na trgovski učinek naših naporov. Naš glavni smoter je pomagati študirajoči mladini do potrebnih knjig, kakor je naš smoter na splošno posredovati slovenskemu človeku v Italiji hitro vse, kar prihaja na slovenski knjižni trg v matični domovini in izven nje. Razgovor zapisal Jože Koren DR. FRAN VATOVEC: Slovenska in jugoslovanska časniška beseda 1 9. 2. OSTALIH JUGOSLOVANSKIH DEŽELAH Srbska socialno demokratska periodična publicistika. Obdobje S. Markoviča. Na srbskih tleh pomeni «Radenik» (1871—2) prvi socialno demokratski časnik v času, ko socialno demokratske stranke še ni bilo. Se več. Tu gre za prvi socialistični časnik med južnimi Slovani ter na Balkanu sploh. Po njem si je utrla socialistična misel pot v Srbijo že v času pariške komune. Začel ga je izdajati v Beogradu Svetozar Markovič: oče srbskega socializma in socialno demokratske periodične publicistike. Vidno je stopil v ospredje javnega življenja v času prvotne akumulacije v Srbiji, prodirajočega meščanstva in rastočega nezadovoljstva ljudskih množic. Prelomni časniški program prepovedanega »Radenika« nadaljuje «Javnost» (1873—74) v proletarskem Kragujevcu. Tu je obratovala topolivnica, tedaj največja tovarna v Srbiji. Po smrti «Javnosti» je prišel na svetlo iz delavske tiskarne v Kragujevcu «Glas javnostih, tretji socialno demokratski časnik na srbskih tleh. V času, ko je policijska oblast postavila novo upravo v delavski tiskarni, so se Markovičevi pristaši zatekli v Beograd in ustanovili časnik «Rad» (1874). Skupina socialistov v Kragujevcu pa je spodbudila S. Markoviča, da je pričel izdajati nov socialistični časnik «Oslobodjenje». P0 S Markovičevi smrti 1875 je policija preprečila izdajanje »Oslo-bodjenja« in »Rada«. V Kragujevcu pa je ubiralo «Staro Oslo-bodjenje» (1875—77) stopinje po programski poti «Oslobkar in slovenska politika leta 1918. CZ Ljubljana 1968. Cvetko Kristan: 35 let Ameriškega družinskega koledarja. Nova obzorja 1950—53.-Slovenski socialistični tisk in Trst. Delavska enotnost 1953.-----------Pozabljena obletnica. Ob pet- desetletnici smrti Franceta Železnikarja in Roka Drofenika De- lavsica enotnost, 13. XI 1953.-----------šestdeset let slovenskega socialistic, tiska. Socialistična mišel 1954-3 , 4 in 5/6. Ob 50 lettad socialistič, založbe časopisa «Naprej« v Idriji. Knjiga 58/1. Seznam slovenskih, socialističnemu delavstvu namenjenih kn ia brošur, revij in časopisov (V knjigi Antona Kristana: O deav-skem in socialističnem gibanju na Slovenskem 1848—1896). Ljubljana 1927. ene. Lapajne): Ob jubileju »Napreja« prvega lokalnega socialističnega lista v Idriji. Ljubljanski dnevnik 21. Vin. 1953. Ferdo Gestrin: Prvi koraki delavskega gibanja in odmevi panske komune na Slovenskem. Socialistična misel 1953 Štev. 5 in 6. Cene Kranjc: naše tiskarstvo v letih 1918-1938. Spominski zbornik Slovenije. Ljubljana 1939. Dr Fran Vatovec: Razvoj socialističnega periodičnega tLska na Slovenskem. Večer (Maribor) 11, 19., 23. IV ter 9, 16. V. m 6 VI. 1959.------------V celjskem časnikarskem žarišču je vzklila prva s.ovenska socialistična revija. Večer 3G. VIII. in 2. IX 1967.----------«Rdeči prapor« pomemben dejavnik v slo- venski socialdemokratski publicistiki. Večer (Maribor) 29. IV. 1968 -— - Iz stolpcev «Rdečega prapora« je odmevala uporna misel. Primorski dnevnik 1 V 1968. Dr. Fran Vatovec: Podoba I. Cankarja — časnikarja. Ljub- janski dnevnik 1954. štev. 269 in 272.--------Cankar in-časnikarstvo. Ljudska pravica 1956. Štev. 125 in 126.----------Naj- revolucionamiji slovenački novinarski uvodnik za vreme Au- strije. Novinarstvo (Beograd) 1956. — 4. —--------Cankar u uredništvu »Rdečega prapora«. Naša štampa (Beograd) 1966, broj 143.---------Cankarjevo časnikarsko pero. Rodna gruda 1966. štev. 5.--------Cankarjeve neizpolnjene publicistične sanje Nasi razgledi 28. V. 1966.------------Cankarjeva publicistika in Trst. Primorski dnevnik: od 12. Vil. do 2. VIII. 1966. Ponatis. Založništvo tržaškega tiska. Trst 1906. Str. 40.---------Cankarjev »J accuse«. Delo 27. IV. 1968.-----------Cankarjev revolucionarni «n°wlk °ta. krvavil’ septembrskih dogodkih v Ljubljani pred 60 leti. Večer (Maribor) 20 IX. 1968.--------------Cankar in slovenski socialistični časniki. Večer (Maribor) 8 XI. 1968.____________ Cankarjevo dunajsko časnikarjenje. Pripoved bratov Štefke I of- flerjeve. Delo 9. XI. 1968.------------Štefka Lofflerteva o Ivanu Cankarju Magazin (7 dni) 1968. štev. 45.------------Revolucionarna publicistika Ivana Cankarja. Naša štampa (Beograd) Decem- bar 1968. Br. 162. Dr Fran Vatovec: Neiscrpno publicističko stvaralaštvo Ivana Regenta. Novinarstvo (Beograd) 1968 Br. 1—2.__________________Pred 60 leti je prišel na svetlo Regentov »Delavski list (1908—9). Primorski dnevnik 2 III. 1968. Dr. Fran Vatovec: Publicistični portret Eifoina Kristana in Trst. Primorski dnevnik 26., 27. in 28. V. 1967 --------Publi- cistični portret Btbina Kristana. Naši razgledi 27, V. 1967 m Večer (Maribor) od 27. V. do I. VI. 1967. (Nadaljevanje slediJ Vreme včeraj: Naj višja temperatura 25.9, najnižja 19.3, ob 19 ur' 23.2 »top., zračni tlak 1017,6 stanoviten, veter 17, s sunki dc 31 km/h severovzhodnik, vlaga 50 odst., nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura mo-Ja 21.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 7. septembra MARKO 6 Sonce vzide ob 6.33 in ui- 19.33 — Dolžina dneva 13 00 ,755 na vzide ob 1.29 in zatone Jutri, PONEDELJEK, 8. septemo MARIJA POUDAREK JE NA LJUDSKOSTI Devet predstav na repertoarju Slov. gledališča v sezoni 69-70 Sezona se bo pričela 18. oktobra s komedijo «Martin Krpanj - Med režiserji ponovno Mirko Mahnič in Bojan Stupica - Gostovanje Drame in Opere iz Ljubljane Na svoji zadnji redni seji je u-pravni svet društva «Slovensko gledališče* sprejel repertoar za gledališko sezono 1969-70. Na sporedu je 9 del, od katerih jih bo 7 postavilo na oder Slovensko gledališče, dve predstavi pa bosta nudili Drama in Opera SNG iz Ljubljane. Otvoritvena predstava sezone bo 18. oktobra letos s premiero Levstik - Mahničeve ljudske komedije ♦Martin Krpan*, v kateri bo naslovno vlogo igral na svoj igralski jubilej Danilo Turk-Joco. Komedijo bo režiral eden najboljših poznavalcev in tolmačev slovenske ljudske dramske ustvarjalnosti, profesor Mirko Mahnič, ki se je pri našem gledališču že uveljavil v prejšnjih sezonah kot režiser pasijonskih iger. Ta uvodna predstava sezone in še nekatere druge pričajo, da je umetniško vodstvo gledališča hotelo dati v tej sezoni poudarek na ljudskosti repertoarja in tako gledališče še bolj približati najširšim plastem našega občinstva. K ljudskim predstavam lahko namreč mirne duše prištevamo dramo Bertolda Brechta «Dobri človek iz Sečuana*, ki jo bo režiral eden najuglednejših slovenskih in jugoslovanskih režiserjev sploh, naš lanskoletni gost Bojan Stupica iz Beograda, ki je lani postavil na našem odru izredno predstavo Čehova drame «Tri sestre*. Kot tretja na vrsti pa bo izrazito ljudska komedija našega kontovelskega komediografa Jake Štoke «Moč uniforme*, ki je v daljnjih letih na moč zabavala naše ljudi. Slovensko gledališče se je obvezalo, da bo vsako leto igralo po eno štokovo delo. Komedijo bo režiral Marijan Uršič, ki je v prejšnji sezoni asistiral študijsko pri vseh režijah in tudi režiral pri Studiu. Sledila bo drama italijanskega pisca Ignazia Si loneja »Dogodivščina ubogega kristjana*. To je najnovejše Siloneje-vo delo in obenem tudi njegovo najboljše. Prevod v slovenščino je sploh prvi prevod tega dela v kak tuj jezik. Dramo bo režiral pisa- se ohrani na pokrajinski in deželni ravni sodelovanje strank levega centra. Levi center je namreč edina perspektiva, da se zagotovijo našemu mestu izvoljene uprave, tipati je, da bodo druge zavezniške stranke z vso odgovornostjo ocenile to stvar. KD se mora potegovati za to, da se ne ublaži reformatorski zagon, marveč da se dosežejo zastavljeni smotri in s tem premosti veliki prepad med političnim vodstvom in družbo. 35 odpustov v podjetju Marco Polo Tajništvo Piltea-CGIL Nove delavske zbornice sporoča, da je preje- lo včeraj od Združenja industrij -cev naslednje pismo: «Na podlagi člena 1 medzveznega sporazuma z dne 5. maja 1965 vam sporočamo, da namerava družba Mairoo Polo, ki je včlanjena pri nas, odpustiti 35 uslužbencev zaradi skrčenja osebja, vštevšd dva uradnika in enega poduradnika. Ukrep je postal nujen, ker ni več naročil posebnih izdelkov za ameriški trg, za katere je bilo osebje najeto. Zato je treba ukrep takoj izvesti.« Pokrajinska Piltea-CGIL in sindikat oblačilne stroke CCdL sta na podlagi člena 2 zgoraj omenjenega medzveznega sporazuma zahtevala, da Združenje inidustrijcev takoj skliče sestanek, ter izjavila, da odločno nasprotujeta odpustom. O tej resna zadevi so takoj obvestili delavstvo družbe Marco Polo. Gastronomsko tekmovanje repentabrskih gostincev Tekmovanje bo pod geslom «Kaj so jedli naši nonotb - Zmagovalec bo prejel plaketo «Najboljše kraške kuhinjo v občini Jutri se na področju repentabr-ske občine začne tekmovanje gostilničarjev, ki bo trajalo do sobote, 13. septembra. Za to tekmovanje, ki ga je pripravila zadruga «Naš Kras« v sodelovanju s Pokrajinsko turistično ustanovo, se je prijavilo šest repentabrskih gostiln in restavracij, in sicer pod geslom «Kaj so jedild naši nonotd«. Včeraj dopoldne so gostinci oddali Pokrajinski turistični ustanovi svoje jedilnike in jutri je že na vrsti prva gostilna, ki bo gostom servirala pristna kraška jedila. Vsa prijavljena jedila bo ocenjevala posebna komisija, ki bo na koncu podelila plaketo »Najboljše kraške kuhinje« v občini. Zato si lahko mislimo, da se bodo naši repen-tabrski gostilničarja res potrudili in zato smo tudi prepričani, da bodo poznavalci in ljubitelji kra-ških jedi prišli na svoj račun. Vsak dan sproti bomo objavili ime gostilne, ki sodeluje v tekmovanju in jedilnik, ki so ga za to priložnost pripravile. Poudarja- IZ POROČILA MESTNIH STRAŽNIKOV ZA AVGUST Ponovno so se dvignile cene mesu, olju, mleku in fižolu Predvideva se skorajšnja podražitev sira in skodelice črne kave - Dovoz na zelenjavni in ribji trg dober Poročilo statistične službe mest , sočivja so nekolikp popustile, nih redarjev navaja za pretekli Mleko »Torvis* je v skladu z mesec avgust, da co se cene go-1 nedavnim sklepom pokrajinskega DANES, 7. SEPTEMBRA bo ob 15.30 pred spomenikom na nekdanjem strelišču pri Bazovici svečanost ob 30. obletnici ustrelitve bazoviških junakov telj in režiser v ljubljanski Drami in na drugih odrih Andrej Hieng. Kot peta bo na vrsti Finžgarjeva ljudska igra — drama «Naša kri*. Režija je zaupana Viktorju Molki, ki smo ga doslej pri SG poznali le kot odličnega scenografa, kot režiserja pa prvič spoznali v veseloigri «Matiček se ženi* v izvedbi ljubljanske Drame. Lahek komični žanr bo zastopan z »vaudevillom* francoskega avtorja Georgesa Fey deauja »Sumničenje*. Režiral bo Adrijan Rustja. Tudi tokrat seveda ne bo manjkala otroška predstava, ki jo bo, kot običajno, postavil naš priznani mladinski režiser Jožko Lukeš. Delo še ni dokončno izbrano, verjetno pa se bodo odločili za novo postavitev »Sneguljčice*. . _ . Za gostovanje Drame in Opere iz Ljubljane dela še niso bila določena in je izbira podrejena repertoarju obeh gledališč in rokom. Vseh predstav v sezoni je predvidenih okrog 160 pri nas, v Beneški Sloveniji in onstran meje na Primorskem. Predvidena so tudi gostovanja v Ljubljani, v Zagrebu ip v Skopju. Prav tako bo SG prirejalo tudi razne proslave in večerne recitale. vejemu ;nesu v prodaji na debelo na Tržaškem znatno dvignile pod vplivom dveh činiteljev : splošne težnje po višjih kotacijah v EGS in pa skrčene konkurence med domačimi grosisti. Tudi druge vrste mesa so se v avgustu podražile, razen konjskega, po katerem je povpraševanje razmeroma šibko. Na trgu z maščobami so v avgustu zabeležili rahlo podražitev boljših vrst olja. Drugovrstno blago pa se je v prodaji na drobno ne koliko pocenilo. To pa pod vplivom večje konkurence med proizvajalci olja v kovinskih škatlah, ki so morali sprejeti v svojo sredo tudi nek-danje proizvajalce neembalirane zabele. Kakor znano, je od 12. avgusta dalje prodajalcem prepovedano razpečevati neembalirano olje. Kar zadeva maslo, pa je bilo v avgustu opaziti, da se cene v prodaji na drobno čvrsto držijo starih kotacij, čeprav so se stroški pri proizvajalcih vsled pomanjkanja mleka nekoliko dvignili. Vzporedno s cenami svinine so se v avgustu nekoliko dvignile tudi cene prekajenemu mesu: kotači je pri gnjati so tako poskočile za 30 lir pri kg, vendar samo med grosisti: tržišče na drobno ni zabeležilo nobene spremembe. Pač pa je v prodaji na drobno poskočila za 10-12 lir pri škatli cena mesnih kortserv znane tovarne Simmen-thal. Cene konserviranega sadja in Možu Gabrielu je Sonja Baiss - Maruscelli povila prvorojenca Aarona. Srečnim staršem tz vsega srca čestitajo prijatelji in znanci, malčku pa želijo srečnega življenja in trdnega zdravja. Čestitkam se pridružujemo. odbora za cene od 1. avgusta za 5 do 10 lir dražje. Pollitrska konfekcija stane po novem 65, litrska pa 135 lir. Proizvodnja mleka v deželi ni zadostna, zato se večje količine tega blaga uvažajo iz sosedne Jugoslavije. Nekatere vrste sira so se v avgustu podražile, vendar v večji meri v prodaji na debelo kakor v prodaji na drobno. To velja na splošno tudi za maslo. Kaže pa, da je ta pojav le začasne narave ter da se bodo tudi cene maslu v prodaji na drobno dvignile, kakor hitro bodo grosisti izčrpali sedanje zaloge starega blaga. Mea povrtnina je v avgustu poskočila zlasti cena nekaterim boljšim vrstam fižola, medtem ko so cene rižu nihale. Na trgu s testeninami je avgust potekel povsem mimo. Kotacije vinu so ves mesec nihale, kaže pa, da bodo polagoma začele popuščati, kakor hitro bo gotovo, da se ne bodo sedanje optimistične prognoze glede skorajšnje trgatve spremenile. Na trgu s kavo je mimo: napovedana podražitev pri skodelici črnega poživila se ni uresničila, čeprav je ustrezna »nevarnost* še vedno na dnevnem redu. Tržaški ribji trg je bil v avgustu dobro založen tako z domačim kakor tudi z uvoženim in zmrznjenim ulovom. Cene so bile rahlo višje kot v juliju. Tudi dovoz sadja in povrtnine na krajevne tržnice je bil v avgustu precejšen, čeprav ga ni mogoče količinsko primerjati z julijskim dovozom, na katerega so občutno vplivale pošiljke lubenic. Cene sadju so nekoliko {»pustile, a so bile kljub temu višje od lanskih. Proti koncu meseca so nekoliko popustile kota cdje limon. Trg z gorivom je bil v avgustu miren, le koks se je podražil zaradi višjih kotacij (2000 pri toni) pri viru proizvodnje. Kar zadeva področje obutve in oblačil pa navaja poročilo mestnih redarjev le rahlo pocenitev poletnih čevljev, kar je deloma povezano zlasti z razprodajami v nekaterih tržaških trgovinah s čevlji. mo, da bo komisija ocenjevala jedila opoldne, se pravi za kosalo, vendar bodo jedila na razpolago tudi zvečer. Kot smo že omenili ,.je jutri na vrsti prva gostilna v tekmovanju, in sicer restavracija Škabar (pri Romanotu) v Repnu. Poglejmo, kaj bo ta gostilna nudila gostom, oziroma kakšen jedilnik je pripravila: Domač kruh iz pšenične moke — mešani narezek — kaša — mineštra iz krompirja In fižola — «ble-ke» — juha z domačimi rezanci — kuhana kokoš in kuhana govedina s hrenom — domače klobase s kislim zeljem — ocvrti zajec — sladko zelje — pražen krompir z gobami — fižolova solata — kuhani štruklji — «supe» — potica. Po vsem tem lahko samo reče mo: na svidenje v Repnu! Jutri proslava barona Revoltell« Počastitev bazoviških žrtev na pokopališču Ob 39. oibletnioi ustrelitve bazoviških junakov je bila včeraj popoldne na pokopališču pri sv. Ani skromna komemoracija. Delegacije »Odbora za proslavo bazoviških junakov«, SKGZ in ANPI - ANPIA -ANET, so položile vence k spomeniku mučenikov. Osmega septembra 1869 je umrl ■baron Pasquaile Revoitella, trgovec, politik in mecen na evropski ravni. Po sto letih vidi Trst v liku tega podjetnega beneškega finančnika u-telešene težnje, ki so pripomogle ■k raacvetu tržaškega emporija. Revoitella je namreč posvečal veliko važnost trgovski in umetniški vzgoji, parnorstvu in ladjedelstvu. Kazal je odtočno voljo po širjenju odnosov z raznima, tudi oddaljenimi narodi. Ta vprašanja so še danes bistvene važnosti za Trst. Zaradi tega se bodo na proslavi 100 letnice njegove smrti, ki se prične jutri ob 18. uri v mestnem muzeju Revoitella v Ul. Diaz 27, zbrali zastopniki ustanov, ki so podedovale njegovo dragoceno dediščino umne in včasih celo genialne operativne vztrajnosti, to je zastopniki občine, univerze, trgovinske zbornice. Tržaškega Lloyda, muzeja itd. Uradni govor bo imel profesor tržaškega vseučilišča Giulio Cerva-ni, ki je avtor dela «Le Voyage er) Egipte« (1861-1862) Pasqualeja Re-voltalle, ki kaže njegov poseg pri gradnji Sueškega prekopa, saj je bil Revotalila podpredsednik družbe, ki ga je gradila. Razne plati vsestransko delujoče osebnosti Re-voitelle bodo prikazane tudi r.a zgodovinska razstavi, ki bo priklicala v spoanin protagoniste in urbanistično fiziognomijo Trsta v c9. stoletju. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. ure razen ob nedeljah in praznikih,, ko bo odprta od TO. do 13. ure. Prisotni so počastili spomin padlih z enominutnim molkom. Polaganja vencev so se poleg predstavnikov omenjenih delegacij udeležili še svojca padlih, predstavniki raznih organizacij in lepo število meščanov. Osrednja komemoracija bo danes popoldne na kraju pri Bazovici, kjer so bili ustreljeni Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu obvešča člane širšega odbora, da bo v ponedeljek, 8. t.m. ob 20.30 prva redna odborova seja. Obenem obvešča pevce in pevke me-šanega pevskega zbora, da bo v torek, 9. t.m. ob 20.30 prva redna se. zonska vaja. Priporočamo polnoštevilno udeležbo. Zadruga «NAŠ KRAS« vabi vse prijatelje Krasa KRAŠKI TEDEN Ponedeljek, 8. septembra: ob 19.00 otvoritev «Kraškega tedna« in otvoritev razstave narodnih noš iz Trsta in okolice v Kraški hiši v Velikem Repnu — Otvoritev osmič. Torek, 9. septembra: ob 17.00 začetek tekmovanja kamnarjev v kamnolomu «na Glinci« ('kamnolom v neposredni bližini repentaborskega županstva) — Ob 19.00 začetek tekmovanja predle na kolovratih na trgu v Repnu — Ob 21.00 koncert domačega pevskega zbora. Sreda, 10. septembra: ob 21.00 na trgu v Repnu koncert godb na pihala. Sodelujejo godbe iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka in Trebč — Podelitev Galusovih odličij. Četrtek, 11. septembra: Fantovska v Repnu, dekldiščana na Colu — Ob 21.00 ples na trgu v Repnu. — Igra orkester «Kras». Petek, 12. septembra: začetek priprav na Kraško ohcet. Sobota, 13. septembra: ob 19.00 prevoz bale s Cola v Repen po starih običajih — Podoknice — Ples na skednju. KRAŠKA OHCET Nedelja, 14. septembra: ob 9.30 zbor vseh narodnih noš pred re-pentabrsko cerkvijo — Ob 10.00 poroka v cerkvi — Ob 11.00 povorka s Tabra do Furlanove restavracije ._ ob 12.00 povorka svatov in narodnih noš v Repen — Ob 13.30 poročno kosilo — Ob 17.00 folklorni nastop z udeležbo folklorne skupine iz Brega, pevskega zbora «Danica» iz St. Vida na Koroškem in folklorne skupine zagrebških študentov «1. G. Kovačič« — Ob 18.00 ples na trgu v Repnu, ki bo trajal do polnoči — Igrali bodo «VESELI PLANŠARJI« — Ves dan tekmovanje za slikarski «ex tempore«. VES TEDEN BODO ODPRTE OSMICE, KJER BODO TOČILI PRISTNO DOMAČE VINO — NA VOLJO DOMAČ PRŠUT, DOMAČE KLOBASE Z ZELJEM IN ŠTRUKLJI. I3EH3SSM1S Ravnateljstvo državnega trgovske ga tehničnega zavoda «Ziga Zois« v Trstu, Strada di Guardiella 13, obvešča, da so se začeli popravni izpiti dne l. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored pismenih izpitov Je objavljen na oglasni de-ski zavoda Vpisovanja za šolsko leto 1969/70 so vsak dan od 10. do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra In-formacije v tajništvu zavoda. * * * Lepo priznanje slovenski maturantki Šolske oblasti so med 70 dijaki po vsej Italiji, ki so dobro opravili zrelostne izpite, izbrali tudi dijakinjo Nevo Lukeš, ki je letos maturirala na slovenskem znanstvenem liceju v Trstu, da se udeleži preduniverzitetnega tečaja, ki bo od 15. do 30. septembra v Eriče pri Trapaniju. Na tečaju bodo univerzitetni profesorji predavali o predmetih, za katere so se dijaki odločili, da jih bodo študirali na univerzi. To je vsekakor lepo priznanje, saj gre za omejeno število izbranih iz vse države in je Nevica Lukeš edina izbrana iz vseh slovenskih višjih srednjih šol. čestitamo MIRA in NADA ŠTOKA se toplo zahvaljujeta prosvetnemu društvu Prosek - Kontovel in Konto velcem za odkritje plošče v spomin na kulturno in dramsko delovanje njunega očeta Jake Štoka LOTERIJA Obnovljena dejavnost Krščanske demokracije Pokrajinski odbor tržaške Krščanske demokracije sporoča, da je stranka po poletnem premoru ponovno začela s svojo dejavnostjo. Pretekle dni se je sestalo pokrajinsko vodstvo, kateremu je tajnik Co-loni na kratko orisal zadnje politične dogodke. Sestanka vodstva so se prvič udeležili predstavniki skupin »Nuove cronache* in »Sini-stra di base*, kakor je sklenil po krajinski odbor po izrednem kongresu stranke. Organizacijski tajnik Parma je podal poročilo o včlanjevanju in dejal, da se bo število članov do konca sezone zvišalo ter da znaša število novih vpisov 200. Vodstvo je tudi sklenilo, da bo sklicalo v kratkem skupščine v sekcijah stranke. Prvi teden v septembru se je pokrajinski tajnik Coloni skupno s poslancem Corradom Belcijem sestal z ministrom notranjih zadev Rcstivom in ministrom za proračun ir načrtovanje Caronom. Proučili so vprašanje krajevnih uprav in gospodarski položaj. ‘TJoni je skupaj s pokrajinskim tajnikom KD iz Gorice Cianom posredoval tudi pri predsedniku vlade Rumorju in vsedržavnem tajniku stranke Pic-coiiju glede jedrskega pospeševalca CERN. , Na sedežu stranke so se tudi se-atali sekcijski tajniki. Coloni jim je orisal politični položaj in jim rekel, da KD vztraja na tem, da ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. septembra 1969 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrio Je 13 oseb. UMRLI SO: 23 dni star Mauro Sciulaz, 70-letna C ate rima Possedel vd. Zanon, 704etni Armando Martini!, 91-letna Antonia EiHer vd. Fonha-not, 70-letna Emilia Babičih por. Rosa, 69-Ietni Lodovlco Cova, 70-letnr Giacomo Frausln, 66-letni Antonio Piscanc, 79 letna Olimpda Zupin por. Tooiai, 64-letnl Giovannl Giraldl, 21-letni Salvatore Mineo, 794etni Rar-rnondo Birsa, 69-letni Giuseppe Coen. OKLICI: uradnik Rolando Bovola-to in uradnica Alida Montuori, ladijski častnik Aldo Cuschie In uradnica Anna Tetto, uradnik Dario O-vadia in uradnica Maria Zuliani, u-pokojenec Daulo Aviano In upokojenka Marcelia Vian, podčastnik karabinjerjev Salvatore Macedonio in gospodinja Nudila Derosa, urada'k Olaudio Fratnik in uradnica Silverla Saburri, delavec Michele Romito in gospodinja Gitiseppina Calic, industr. izvedenec Gianeristomo De Marco In lekarnarka Parvindokiht Ta h zib, trgovec Redo Bossi in uradnica Rita Buchberger. pristan iščnik Giuseppe Oneili in baristka Gioconda Ritossa, Pimanoar Giuseppe Citro in gospodinja Giovanna Paliaga, trgovski pomočnik Adriano Cosmini in prodajalka Soola Verginela, uradnik Federi-co Lebani in prodajalka Maria Su-ber, zastopnik Hennes Bud:ni 'in bolničarka Flavta d’Errico, karabinjer Giuseppe Finocchiaro In gospodinja Maria Madone, delavec Nevlo Vuk in baristka Narcisa Deluca, trgovski potnik Marino Luches in gospodinja Margherlta Zarabara, telefonski u-radnik Angelo Catania in telefonska uradnica Maria Benvenuto-Morisani, tehnik Vito Di Bani in šivilja Carla Bacc belli, financac C osimo M at ta in bolničarka Krancesca Camporeaie, trgovski potnik Dario Glavima in *■'-Vilija Maria Alelio, električar Gšo-vanni Lisjak in uradnica Susamna Sa'tterty, uradnik Marco TogneMa tn gospodinja 3p.'«a*lia - Oatoavara, trt. zastopnik Mario Ri*ont in uradnica Bisanca Maria Mifflo, pošioiat Vincen-zo FiiUppeUd kn gospodinja SebasMa-na Pagone, hotelir Sergšo Štern In gospodinja Rita Gianntoi, elektrotehnik Robert Martin im študentk« Donatella Piirona, uradnik Trento Banese Včeraj-danes In gospodinja Riccarda Bergamasco, urar Giacomo Kldzlk In bolničarka Rosamaria Busdon, pomorščak L vio Candusio in uradnica Sandra Furlan, trgovski zastopnik Giovainni Nicoiich in prodajalka Anna Rocco, trgovec Umberto Fasano in prodajalka Silvana Vida, uradnik Claudlo Corrado In uradnica Silvana Tactaro, uradnik Andrea Bliznatoff in učiteljica Renata Velicogna, podčastnik Rosoli-no Ronchi in šivilja Concetta Plocca-ri, uradnik Luciano Cortesi in uradnica Viviana Persa, učitelj Vittorio Grezzi In učiteljica Silvana Burian Llsson, uradnik Bruno Carboni in uradnica Graziella Grison, eletkrični izvedenec Giulio Galati in estetistka Anna Maria Petruzzi, trgovec Fran-co Zazzeron in uradnica Neva Ceglar, študent Ugo Traversa in študentka Luciana Fonda, operni pevec Pietro Fiidppi in plesalka Renata Popek, Antonio Lasorsa in delavka Framcesca BrambMla, Jean Pierre Kalpakjian in Liliana Torresani, fi-nancar Ferdinando Ciola in gospod-nja Gluliana D’Anzi, zdravnik Ser-gio Maturi in uradnica Liliana Ce-rasi, gradbeni izvedenec Cesare Cut-tin in delavka Adriana De Gasperi, tolmač Almet Gurbaca in uradnica Savina Valetic, trgovec Dario Kreva-tin in zobozdravmška asistentka Sonja Papič, Iordan Iordanov in bolničarka Maria Ivanova. BARI 48 49 88 83 20 CAGLIAR1 28 22 77 60 38 FIRENCE 65 80 8» 32 M GENOVA 74 56 32 47 n MILAN 19 30 52 66 3 NEAPELJ 74 82 7 69 24 PALERMO 22 74 54 21 18 RIM 67 38 69 32 30 TURIN 5 57 47 26 62 BENETKE 86 44 ENALOTTO 34 77 64 X 1 2 2 I 2 1 2 1 2 2 X DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1*. ure) Al Lloyd, Ul, Orologio 6. Aila Sa-lute, Ul. Gluha 1. Plccioia, Ul. Orla-ni 2. Vemari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Alla Basiluca, Ul. S. Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava-siml, Trg Libertš 6. Testa d’Oro. Ul. Mazrini 43 ŠOLA ZA STROKOVNO USPOSABLJANJE GRADBENIH DELAVCEV V TRSTU Vodstvo šole sporoča, da se bo pouk začel 15. Oktobra t. L in da se Je začel vpis v tečaje za: ZIDARJE — TESARJE — 2ELEZOKRIVCE — UPRAVLJAVCE ŽERJAVOV — VOZNIKE MEHANIČNIH SREDSTEV ZA PREVOZE PO TLEH — DELOVODJE. V šolo se lahko vpišejo: vajenci gradbeni težaki, ki bi radi postali kvalificirani delavci; • kvalificirani gradbeni delavci, ki bi se radi specializirali • specializirani delavci, ki bi hoteli postati delovodje. Za pojasnila in vpis se oglasite na sedežu šole: ULICA ROSSINI štev. 4 — IV. nadstropje — TELEFON 38670 Kvote: 12 točk — 3.686.000 lir, 11 točlk — 232.500 lir, 10 točk — 19.900 Mr. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Erjavec« v Trstu (Rojan) obvešča, da so se začeli popravni izpiti 1. septembra t.l. Razpored pis. menih in ustnih izpitov je na šolski oglasni deski. Vpisovanje za šolsko leto 1969/70 te vsak dan od 9. do 12. ure. *** Ravnateljstvo državnega znanstve. nega liceja »France Prešeren« sporoča. da so se začeli vsi popravni izpiti-"V—fesenskem izptnem roku šolskega leta 1968/69 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji in klasičnem liceju dne 1. septembra 1969 ob (.39 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo državne srednje šo le «Fran Levstik« na Proseku spo. roča, da so se začeli popravni •zpi. tr 1. septembra. Vpisovanje za šol. sko leto 1969.70 je vsak dan do vključno 25. septembra. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek« v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča, da so se začeli popravni izpiti dne 1. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine Razpored pismenih izpitov je ob Javljen na oglasni deski zavoda Vpisovanja za šolsko leto 1961.70 so vsak dan od 10 do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra (nformac je v tajništvu zavoda naj prinesejo s seboj zadnje spričevalo. * • » Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Trstu, Ul. Montorsi-no 8, obvešča, da je vpisovanje drugi in tretji razred vsak dan od 9. do 12. ure in se zaključi 25. sep tembra. danes ob 15. uri barvni ffi®1 I PROFESSIONIST1 Igrajo: Burt Lancaster, Olau- diia Cardšnale, Jack Polance. Lee Marvta. KINO «|RIS» PR05Sa. danes ob 16. uri Technicolo1 avanturistična film: LA CALDA NOTTE DELLTSPETTORE tibb Igrajo: S. Poiter — B- SteiB61 S. Grand. PAHK MIRAMARSKEGA GRA0u.! »Luči in zvoki«. Ob 21. <(Der neJB. sertraurn von Miramare« v 22.15 »Massimilia^ ščlni; ob Carlotta« v italijanščini. «M» vozi tz Barkovelj, postaj Tj tramvaja « 6» od Miramar predstavo In po njej. ,, oO Jutri, v ponedeljek, 11. a,v®,,n# v 21.00 «Maximilian of . angleščini, ob 22.15 «MassU e Carlotta« v -talijanščini. Nazionale 15.00 «Un minuto Per ^ gare, un istante per m0p^p()vei!a- Cord. Arthur Kennedy. PreP° no mladini pod 14. leto^ pjagst. Fenice 15.30 «id dito neha 1’inverno«. David Niven rina. k., uiamani, twa cicc- -lor. Prepovedano mladini P"^ ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST Vpisovanje v šolo Glasbene ma tiče se vrši »sak dan v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29) od 9. do 12. ure do 13. septem bra. Vpisovanje v Trebčah bo v torek, 9. septembra od 18. do 19. ure. Vpisovanje na Proseku bo v to rek, 9. in v petek, 12. septembra od 18. do 20. ure. Vpisovanje v Nabrežini bo v sre do, 10. septembra od 9. do 12. ure Pričetek pouka bo v ponedeljek. 15. septembra. Vpisovanje v otroške vrtce. Vodstvo ONAIRC sporoča, da bo vpisovanje novih otrok v njegove o troske vrtce ter potrditev, da bodo otroci, ki so že hodili v vrtec, nadaljevali obiskovanje vrtca, od 22. do 25. septembra vsak dan od 8.30 do 12. ure. Prinesti je treba rojstne liste in zdravstvena spr če-vala. ' * * Ravnateljstvo državnega znanstve nega liceja (France Prešeren« spo. roča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1969. Prosvetno društvo v Skednju or ganizira v nedeljo, 28. septembra izlet v Bovec n Trento. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak po nedeljek, torek, četrtek in petek od 19.30 do 21 ure. SPDT prire-d- v nedeljo, 21. t.m. avtobusni izlet v Collino pri Forni Avoltri, ki je krasna turistična točka v Kami ji. Od tod se bodo gorniki povzpeli na Cogiians, najvišji in najrazglednejši vrh v Karn jskih Alpah. Društvena gostilna na Opčinah priredi dne 21. 9. 1969 izlet z vlakom v Novo Velenje. Vpisovanje pri Društveni gostilni na Opčinah do 21. t.m. vsak dan od 17. do 29. ure. Na osnovni šoli na Katlnari Je vpisovanje vsak dan od 9. do 12 ure do 15. t.m. • • * Didaktično ravnateljstvo osnovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Nabrežini obvešča, da so vpisova nja za šolsko leto 1969.70 vsak de. lovni dan do 13. septembra od 9. do 12. ure Za vpis v prvi razred je treba predložiti rojstni Ust In potrdilo o vseh prejetih ceplFh. V druge razrede se vpisujejo učene) < predloutvljo šolskega spričevala. • * • Prispevajte za DIJAŠKO MANCO! Didaktična ravnateljstva sporočajo. da se na vseh slovenskih osnovnih šolah vrši vpisovanje za vse razrede vsak dan od 9. do 12. ure. Učenci, ki se bodo letos vpisali v drugi, tretji, letrti ali peti razred. ZA ZDRAVJE IN VITALNOST ZA DOBRO POČUTJE EKSKLUZIVNA ZALOGA VEL0X r RI ES T E Via Rlsmondo 9 Tel. 761-884 PRIRODNA MINERALNA VODA Slovensko gospodarsko zdru ženje išče družino sposobno prevzeti v najem gostilno Za interesirani naj se zglasijo v uradu združenja. Ul. Filzi 8. Mali oglasi MIZARJA DRUŽABNIKA ali zmož nega delavca išče obrtnik Koršič. Te lefonlrati 725-757. VAJENCA iščem za mesnico Via Co. roneo 36. NOVO PODJETJE v Konfortnlh prostorih sprejme delavke v oddelek za plastiko. Stalna služba, plača primerna sposobnosti, starost 17 - 23 let Predstaviti se pri ACRIDITE, telefon 820-968, tretja prečna ulica vzhodno v industrijski coni. »CITROEN« — mehanična delavnica Samarittam in Miceo in prodaja na domestnib delov Ulica Htttmeyer 4/a c^iU, AdoUo pelL^echničOl®' Gja. Impero 15.00 »Cracatoa va». Ideale 14.30 «La Pecorar'stoni. torio Gassman, Lisa Ga chnicolor Abba 15.00 «Guetra parailelo X«. George Razna obvestila šole. V ponedeljek, 8. t.m. uri na sedežu sindikata slovensko^ Darovi in prispevki 2000 lir za pevski zbor Jože Marc (Vojkov iz - m , ruje 2500 lir za prosvetni 0 6 f* zovici Namesto cvetja na B ^oOO le Husu daruje M ra Suma' za športno združenje Bor. a|D' Ob 25-letnici jnrti Na“e jvanlV ta VVilhelma daruje sest ^ p/ VVilhelm 10.000 lir za spo"' 0„ i; lini partizanom na Upčina fC» obletnici smrti Andreja .go "L ruje družina 2000 Ur za dah" tico. Ob 30. obletnici P°r0 r0sv«u Bogom la Švab 3000 lir za društvo «lvan Cankar«. „e »j V počastitev sponi na pe'1 Baz°vlC' stine Jenko poklanja Nad* Di iaško niat'r0 ZAHVALA poti našega dragega moža- brata, tasta in nonota Franca Gabrovca Klaus K nsky, George H‘ltMvenSa Grattacielo 15.00 «Prima ene Anna edes'1, Tecnnit0" K. Diamant, Evra Creen. [g, Eden 15.30 «L’isola delle letom »iova«'1' ExceIsior 15.00 «La pene -pvfr Ann Linn, Keit Barron. dano mladini pod 18. letom. (jo*. Ritz 15.30 «Una estate m G. Gemma, B. Anderson.; dano mladini pod 18 ' spori* Filodrammatico 15.00 «^ue pjordanJ-storia del West». Andrea terra»-Alabarda 15.00 «Odissea suita P. Neal, F. Gruber. Aurora 15.00 «Peridulum» Peppard Technicolor a !> Cristalio 15 00 «Terideriy»- v pja-si. Technicolor. Prepovedan dini pod 14. letom _.iPhe car°* T^SSS Capitol 16.00 «Sei sinipatrihe 0u£. M- g- Vittorio Veneto 15 00 (5e jj! p:)* V se iskreno zahval tu.iehio ^jjpi zahvala častitemu e- darovalcem cvetja Cerovi ie ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, fci so z nami sočustv ob boifcld izgubi naše drage mame in nome IVANKE ŽAGAR (Ciletove) Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru « darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnico spremili rw I tx)ii poti. Žalujoči: sinova Mirko, Franc, hčere Ste**fl Milka. Marija in vsi sorodniki Bazovica, Trst, ?. septembra 1969 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sofu®1’ ob izgubi naše nepozabne JOSIPINE SEDMAK por. RAPOTEC Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevcem, č. 8- & «< tn '»-m, ki n na kateri koli način počastili ^ nilcu in pokojnice in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči mož Ivan, sin Mario z ženo Marto, hči možem Vilridom, vnuld Sonja, Edvin in Mari* Boršt, Vfflfla Vlcentima, 7. septembra 1969. PfimoršijiTinevlilk LEPI REZULTATI LETOŠNJE UGODNE TURISTIČNE SEZONE Met obali od Seslja na do Devina letos rekordno število nočitev? Obisk pri agilnem turističnem delavcu in hotelirju Vilku Metlikovcu, lastniku «Bele dame» }'rem en o.slovci napovedujejo za Devinu pretežno lepo vreme. Med turi??: ki se tega veselijo, so Jetični delavci na območju se tega veselijo, so tudi delavci na območju de-r^T?nabrežinske občine, ki raču- 7J0 letos----- knji na rekorden obisk. Dose- knn„ Promet je kar ugoden: do čitm4 s0 zabeležili 13.620 no-vec kakor ob istem času lani, 3, nepopolnih podatkih za avgust isrn[laj bi bil lanski obisk v prvih do jnesecih leta presežen za 17 st,,"; tisoč nočitev, saj je dosegel kar 1 ^ar 120.000 nočitev. To je tial l? .^P6*1 za turistični poten-i> 1® šteje 34 hotelov, penzionov n s Pren°čišči, 70 zasebnih sob in 5_kanmingov raz-biwi„ , na področju devinsko nase e občine od železniške pro-jD,,ri) morja, to je na področju, ki slji'a v delokrog tamkajšnje turi-,iji °-letoviščarske ustanove 1 «f->š-j* Pa ima se posebno težo, s “Postevamo, da ga primerjamo v l^etom v lanskem letu, to je Drji, a velikih praznovanj 50-letnice j2°^a Italije v naše kraje. ^Podatkov o letošnjem tujskem tl, je razvidno, da se v hote-ste ^Področju devinsko nabrežin-!ne ustavljajo predvsem JtoS' nato pa pridejo Avstrijci, sosiovani. ki s0 že preseaii Fran. S Angleži, Švicarji itd. Za Fran je “ *'®er velja pripomniti, da jih unjem času močno prizadela j^vacija domače valute, ki je ne jjkrepko posegla v njihov žep, ttijjj Je ustavila za nekaj časa Hor ^enjavo franka. Zato so se Kozakova «Sodobna trilogij a» (Ob nedavni izdaji Slovenske matice) (Nadaljevanje s 3. strani) hdj . Premnogi francoski turisti tiQV 'z naših krajev odpraviti doto^. ^rec* predvidenim rokom, ozi-eije‘1,a,?rsikaterega gosta iz Franje L . bi bil sicer dopotoval v na-fa aje’ sploh nismo dočakali. Kar je tm?eva izvenhotelski turizem, to NatvZem y kampingih, pa kažejo tev .občutno nadvlado Holand-dfijv~zavljan°v vzhodnoevropskih «jj(l ln Skandinavcev. Pri sled-Jite,Pa ne gre toliko za prave Skan- je izvenhotelski turizem, to ’at ' iv P ______________________________ H,!?! kakor za tujerodce s skan-potnim listom, ki se v ie l,'9 mesecih vračajo skozi na-Če nu obisk v domovino, tega 00 september res tak, kakrš-krr, l Napovedujejo meteorologi, po-težav | p v Sesljanu in Devinu brez bs.RRri .9 presegli lanski rekord ke ; nočitev. Za v prihodnje pa V J®. na bolje: tako Sesljan ka ‘bdi Devin imata odlične mož zores krvoločnega zmaja stresel ’z kožo in sestrelil. A streljal je dobro, to pač. Le predolgo je okleval in meril preveč na daleč. Malodane v napačno smer. V že obrabljeno in preluknjano tarčo. Drugič... drugič bo morebiti kje bliže poiskal cilj in sprožil pravočasno. Drugič nemara naravnost v jedro stvari, točno v sredino. Drugič. Ne le na rob. * * * Med svojimi papirji sem našla gornji zapis o Dialogih. Misli so se mi utrnile leta 1962, kmalu po izidu Kozakove drame v 19. številki Perspektiv. Nedavno nam je Slovenska matica vezala Dialoge, skupno z Afero m Kongresom, v knjigo, ki nosi naslov Sodobna trilogija ter nam jih dala spet v premislek. Bi letos, po ponovnem branju Dialogov (ter po čeških dogodkih), na podoben način reagirala ali bi morala svoje misli kako drugače formulirati? Najbrž bi v glavnem ostala pri istem, ker se stvari v resnici, na odru življenja, dogajajo manj počasno in salonsko, kot se pri Kozakovi gledališki četverici. Resnica je bolj groba in brezobzirna, neuro-kavičena. Kri pa ni najbolj primeren element za... gradnjo fars. nosti, da se uveljavita kot pristana za športne in turistične čolne: ob - NASE KRAŠKE KORENINE Del devinskega portiea in «BeIa dama» Seveda ti ne verjameš, vendar ti Dialogov, te bežne, poltragične ko medije in disputa s satirično popo pranim koncem, v bistvu le vesei. Navdušuje te omikanost govorice, plemenita suhoparnost in trdnost stavka, asketska strogost in utemeljenost besed. Čutiš za besedami človeka, duha, ki se nemara še ne koliko vezano in nespretno giblje med ljudmi, a ki je ves prost, ves rešen v svetu pojmov, idej, fikcij in prispodob. Čutiš možgane, ki vrtajo, ki zastavljajo vprašanja in izterjajo odgovore, nepomirljiv inte-lekt, ki se tesno drži na vajetih, a je stalno na preži, ki teška in iz bira, gradi in razdira le po lastni dokončni, akoravno ne vselej enako učinkoviti razsodbi, za ceno neštetih obrobnih in drobnih zamisli, za žrtev dragocenih postranskih besed. Vse to te tako izpolnjuje, da na koncu nagradiš dramaturga z dolgim in iskrenim aplavzom. Z lahkoto pozabiš na vse naštete pomanjkljivosti in na nevažno dejstvo, da ni pravzaprav z Dialogi zadel nobenega posebno živega in sodobnega objekta, nobene posebno nove dileme osvetlil in razčistil ter nobenega ključnega problema načel in premaknil iz bolne ali mrtve točke, iz rjavečih osi. Skratka, nobenega O Aferi in Kongresu je bilo izre-1 mih tako rekoč! Prispodoba o Ada čenih že toliko tehtnih in dragoce-1 movem rebru nih besed, da ni pravzaprav kaj dodajati, človek je le vesel, da je trilogijo dobil v eni sami knjigi in da se lahko poljubno sprehaja po dramskih besedilih. Sprva ga malce preseneti... vdor ženskih likov v tretji tekst. V Kongresu je namreč tudi nekaj zastopnic nežnega spola; ni izključno moška zadeva kot sta Dialogi in Afera. No, in kaj ženske vnašajo v dramo? Kakšne... svežine in pasatne vetrove, če se smem pesniško izraziti? avto cesti gradijo motel AGIP, ki bo tudi krepko posegel v turistično življenje tega področja, predvsem pa je treba računati na nove pobude s strani domačega prebivalstva, ki prav gotovo ne bo odpovedalo v prihodnosti, kakor ni stalo ob strani v preteklosti. Eden izmed najbolj agilnih turističnih delavcev na tem področju je Vilko Metlikovec, lastnik in u-pravljavec »Bele dame* v Devinu, športnik in živahen organizator turističnih večerov. Ko smo ga obiskali v njegovem kompleksu «hotel -bar - restavracija kopališče*, nam je rad spregovoril o turističnih večerih, ki jih je organiziral v letoš-nji sezoni in med katerimi se najrajši spominja gastronomskega tekmovanja z naslovom «Kuhinja v letu 2000» ob Mednarodnem festivalu znanstvenofantastičnega filma na tržaškem gradu, dalje «Devinske no-či», z razsvetljenimi čolni v Devin skem zalivu, uspelega popevkarske ga večera z naslovom «Jukebox Sottovoce», na katerem je sodelovala tudi televizija, številnih športnih tekem v raznih disciplinah itd. Kakšne načrte pa ima Vilko Me tlikovec za prihodnje leto, nismo mogli zvedeti, saj niso še povsem zreli, pa tudi malo tajinstvenosti jim ne more škodovati, «Belo damo* pa namerava v zimskih mese cih vsekakor olepšati in modernizirati, da bo še bolj vabljiva kakor dotslej,. ... 7 F, Poziv KZ vinogradnikom za «Kraški ted«n» Kmečka zveza poziva vse vimo-gnadmiJke, ki še niso utegnili oddati svojega prispevka za. Kmečko ohoet, naj oddajo svoje darilo (steklenico po 1 liter ali po 2 litra viina) do ponedeljka, 8. t. m. dopoldne pri Emdiai Puriču, Velika Repen št. 15. 'Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimimniiiimiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiii Petinosemdeset let Coljeve mame pa je živahna in čila kot mladenka Vsak dan se pred kavo prebere Primorski dnevnik, Jadranski koledar pa je prebrala kar dvakrat • Moža so ji nacisti zažgali v Rižarni, sin Srečko pa je bil obsojen na Tomažičevem procesu na 16 let ječe Vilko Metlikovec Spomini Nabrežinca Da pok. Franca Štoko človek, katerega je ob-narava s premočrtnostjo, ‘"h značajem in energijo, za-Nan n°s kot svetel vzornik m Vg revolucionar. Tudi smrt ne k%Q Obrisati njegovih odlik, po-Nti ,tenega voditelja ljudskih Sbi’ odtaja še naprej vodilo o i; S-O pot brezdomca V b “lini \n', m 'je Čakalo plodonosno r je začel orati ledino i‘Vovanjem v delavskem giba- ™i i.N atnsen j o rrrinn. 8S ES rP __ - bt, siare domovine je princ-“bije boja proti mednarod-JMlzmu, ki je začel v tisti lS*m?aiati sv°i strup P<> svo-svetu Njegovi nastopi v k bog? delavskih pravic so seve-ufcfi, v oči tamkajšnjo oblast, »,.*■ j,® večkrat spravila na «var- mmmm SLS tijjhjo Nabrežinei se g>i spo- Si s' sako je včasih s prepro fftrHe^edami povedal veliko več tftnt , : kot marsikateri univer š!!*tihUteniakar. Ni rabil visoko- rabil visoko domača be-prelivata kot balzam &hUt,en1okar. Ni V* se njegova .bp,. 7e prelivata Affe rane. S* jjSu(aciji Italije in «odsluie. talili 'rmega itletovanja* po faši-Pb n^Porih, ga najdemo spet v bfck r,tah borcev za svobodo. °Nčmi so se že leta 1S41 začele zbirati neorganizirane skupine pristašev OF, ki so začele tipati po terenu in zbirati okoli sebe zavedne sovaščane. Teoretski center je bil v Trnovci pri postelji pok. invalida Josipa Škrka, izobraženemu komunista - samouka, ki nam je razlagal marksizem in krepil vero v bodočnost. Manjkalo pa nam je organizirano vodstvo za akcijsko delovanje. Tovariš Stoka je Uln 1944 priskočil na pomoč tipajočim v temi s koristnimi navodili, primernimi za borbo proti fašizmu v nabrežinski občini, sestavljeni iz dveh narodnosti. Pogum in hladnokrvnost pole. Stoke se je izpričal v dogodku v Tro-garjevi hiši: na dan novega leta 1944 je pok. Franc bil v omenjenem domovanju, polnim nemške so± dateske, ki je imeša na ttborjačus kuhinjo v hiši pa skladišče. Skupno kosilo družine je bilo v navzočnosti švabskih podoficirjev, ki so «heilali» in nazdravljali svoji skorajšnji «zmagi»! Pokojna Stoka in Rudi Pirc iz Saleža, poznejši sekretar okrajnega odbora OF, sta sc pa zraven šalila z ženskami ter se smelo vrinjala v pogovore, ko je bilo konec esesovske «hozane»! Dva dni po tem dogodku je imel pokojnik v hiši Pepota Pikola u-stanovni sestanek okrajnega odbora OF za našo občino, kjer so bile razdeljene razne funkcije in dana navodila za aktivnejše sodelovanje s kraškimi partizanskimi edinicami. Imenovanemu fašističnemu podrep niku je že prej odklenkalo. 10 minut po njegovem «hrabrem» nastopu v brivnici, kjer se je bahal, da so uničeni tisi partizani kraike-ga jiodročja. Pok. Štoko imajo v prijetnem spominu Nabrežinci starejše generacije tudi iz dobe po nesrečni resoluciji iz leta 1948, ko je na zborovanjih dostojno pretresal žalostni razkol komunistične partije. V njegovih izvajanjih ni bilo nikakih o-sebnih napadov na tedanje politične voditelje, vedno je apeliral m slogo na tem našem narodno in socialno ogroženem ozemlju. Ponosni smo. da je iz kraške sredine izšel kontovelski ribič, ki je razpredel svoje mreže po našem občutljivem terenu. Dolžnost njegovih sovaščanov in ostalih soborcev med obema vojnama, v času NOB in po osvoboditvi pa je, da liku tega revolucionarja pripravilo •primeren okvir z opisom njegovega plodonosnega delovanja. Vaščan V mali hišici v Nabrežini-Kam-notami št. 23 živi pri svoji hčerki Rozalija vd. Colja, ki se je rodila 5. 9. 1884, v Gabrovici pri Komnu. Te dni smo jo obiskali in malo pokramljali ob njenem rojstnem dnevu, živa govorica ji teče kot žuboreči potoček, da jo je prav prijetno poslušati. Ne bi verjeli, da ima ta drobna kraška ženica že 85 let. «Dober dan, nona. Čestitam vam. Ne hi rekel, da jih imate že 85. Dobro jih nosite.« «Imam še lahke noge in jih nosim, izbrisati pa jih ni moč, so gube na licih.« Tako nam šegavo odgovori in povabi na kozarček. Na stolu je Primorski dnevnik, na mizi naočniki. «Berete Primorski , dnevnik?« «Vsak dan.« «To ji je prva skrb in hrana, na vse zgodaj, še pred zajtrkom« se oglasi hči. ((Vsak dan bere in bere, časopise in knjige. Ko bere je vsa zatopljena v branje. Večkrat jo pokaram: Mama. si boš pokvarila oči, pojdi spat.« Stara mamica se prisrčno smeji in potrjuje: ((Branje, to je lepo. Ko berem pozabim tudi na hrano. Primorskega preberem vsak dan. Jadranski koledar sem prebrala že dvakrat, kar sem prebrala knjig, jih ne spravite v to kuhinjo.« Predvsem prebere kroniko, potem novice z raznih krajev sveta, zelo rada pa bere tudi romane ln podlistke. In rada pripoveduje o raznih dogodkih iz preteklosti, o življenju v starih časih, o dogodkih v zadnja vojni, o narodnoosvobodilnem boju in grenkih urah, ko so Nemci pustošili po Krasu, odpeljali tudi njenega moža Alojza in ga sežgali v Rižarni aprila 1945, tri tedne pred osvoboditvijo. Z Alojzom se je poročila leta 1905. Oba sta bila iz Gabrovk* pri Komnu. Delal je kot kamnosek v nabreždnskih kamnolomih, leta 1912 pa sta se preselila v Nabrežino. Moč je moral na fronto, družina pa v begunstvo v Borovnico. Hudo je taillo za moža na fronti in za ženo v begunstvu. Po volni so se vsi srečno vrnili v Nabrežino in Alojiz je spet delal v kamnolomih, zaslužek pa je bil tako Skromen, da so se težko preživljali. Imela sta štiri otroke, eden ie"umrl"vi otroških letih, živi pa so še Srečko, Štefanija in Nada, pri kateri mati živi. Srečko je bil na Tomažičevem procesu obsojen na 16 let ječe. Ko je prišel! iz zapora, je odšel naravnost k partizanam, vsa družina je sodelovala, Alojz pa je bil aktivist. Novembra 1944 so ga Nemci aretirali na Krasu in zaprli v koronejske zapore; 6. aprila so ga odpeljali v Rižarno. Bil .ie zelo napreden in zaveden Slovenec. Z življenjem je plačal svo io veliko vero v svobodo. Trdo življenje, skrbi in žalost niso strli naše kmečke ženice, skozi dolga leta je ohranila vedrost in bistrost duha. Želimo ji, da bi še dolgo let ostala tako čila in zdrava ter brala knjige in Primorski dnevnik, kot do sedaj. a. b. uiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimmuuifiiiniiiiiiiiiiimiiiiiimimimuiiimimitimiiiimiiiiimiiii ZLATA POROKA V KRIŽU 1. septembra 1919 sta se v Križu poročila Marija Sulčič in Josip Tanče. Od takrat si naša slavljenca že dolgih petdeset let delita vse težave in dobrote skupnega življenja. Josip Tanče izvira iz znane nabre-žinske družine. Rodil se je 24. februarja 1889 v Brojenci pod Križem, kjer so njegovi starši takrat stanovali. Ker so ga starši krstili v Nabrežini, ga še dandanes Križani kli- iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiii 50 let v zakonskem življenju Hi Pomemben mejnik v zakonskem življenju — zlato poroko — sta včeraj dosegla Peter in Ana Krevatin. Oba živita sedaj v Trstu, kjer u-živata v družbi sinov in vnukov zaslužen pokoj, toda doma sta iz milj-skih hribov, od Hrvatinov, kjer se je Peter rodil leta 1897, Ana pa tri leta pozneje. Otroku kmečkih staršev je oče kmalu umrl, da je moral s trebuhom za kruhom. Zaposlil se je kot zidarski pomočnik, nato pa kot kovinar v ladjedelnicah «Sv. Roka* in «Sv. Marka*. Ko je hodil na delo v mesto se je zbližal z Ano, ki je prav tako delala v mestu. Navdu- ševala sta se za socialistično misel, leta 1921 pa, takoj po ustanovitvi, vstopila v KPI. Sodelovala sta z antifašističnimi organizacijami in prestala zaradi tega večje nevšečnosti. Poročila sta se po vojni v letu 1919, ko se je Peter vrnil iz vojske. Življenje v dvoje je bilo trdo. Ana se je posvetila gospodinjstvu in obdelovala domače njive ter tako možu pomagala v hudih trenutkih brezposelnosti. Sedaj sta zapustila rojstni dom in se preselila v mesto, bliže k sinoma Linu in Gigliu, ki jima kličeta še na dolga leta. Čestitkam se pridružujemo tudi mi. čejo «Nabržinc». Osnovno šolo je dokončal v Križu, nato je obiskoval pripravnico na Proseku in nemško gimnazijo v mestu, ker niso imeli Slovenci pod Avstrijo v Trstu slovenske gimnazije. Gimnazije pa ni dokončal, ker se je skregal z nekim profesorjem, ki ga je užalil kot Slovenca in ga obrekoval z «Win-dische Hund* (slovenski pes). Nato se je Josip zaposlil kot vajenec v trgovini jestvin, pozneje pa je bil sam gospodar trgovine v Ul. Com-merciale. Leta 1911 je bil poklican v avstrijsko vojsko ter ostal cela tri leta v Karlovcu, Bjelovaru in v Skadru. Izbruh prve svetovne vojne ga je doletel pri vojakih, tako da je moral ostati v vojski še nadaljnja štiri leta in se potikati od Karpatov do italijanske fronte. Eno leto po končani vojni se je oženil z Marijo Sulčičevo. Po vojni se ni več poprijel svojega poklica, delal je pri raznih podjetjih, dokler ni šel v zasluženi pokoj. Kljub svojim 79. letom je Josip Nabržinc še vedno zdrav in čil in še dela v svojem malem vinogradu Njegova soproga Marija pa nam ni dosti povedala o svojem življenju. Rodila se je 21. januarja 1899 v Križu pri Komami. Kot prva ter najstarejša hčerka številne družine, bilo je devet otrok, je morala Marija takoj po končani šoli poprijeti za delo, da je pomagala družini. Vedno je delala in garala ter je imela tudi po poroki pri sebi brata in mu pomagala. V zakonu je Marija povila tri otroke, od katerih sta dva živa. Sin Ladi je bil v posebnem bataljonu, ko je bil star komaj 16 let. Po padcu fašizma je šel v partizane v prekomorsko brigado. Sedaj ko bi morala uživati zasluženi pokoj, pa ji grozi izgon iz rojstnega doma, za katerega je žrtvovala skoraj vse svoje življenje. Želimo ji, da bi se zadeva uredila po mirni poti. Slavljenca sta že od vsega začetka naročnika našega dnevnika. Čestitkam otrok, sorodnikov ter vseh prijateljev se pridružujemo tudi mi ter jima kličemo: «Še na mnoga srečna letal* Zdi se, da Kozak ni kdove kako naklonjen ženskam. Riše jih brez mrve simpatije in sočutja, z zastrt^ ali odkrito ironijo. Odreka jim «že-neroznost*, čut solidarnosti, veličino. Zdi se tudi, da ima o njih docela ustaljene in deludentne predstave. Premeril jih je — vse tako kaže — do zadnjega centimetra ter jih do grama in miligrama pretehtal, nato pa spet stlačil v nekdanje, povsem nespremenjene, ali le neznatno popravljene ženske modele, ki pa so še dandanes en vogue in bodo bržčas — v moški pameti — kljubovali večnosti. Kozakova profesorica spada v kategorijo (v nekakšno podzvrst) hi steričnih, pardon, himničnih bab, ki padejo dobesedno v trans, brž ko zagledajo oz. zaduhajo Zeusa, moškega. («Samson Mož in moški! čeprav v letih, vendar moški v dozorelem sijaju... Kje je profesor Samson?) str. 99) (— Profesor Samson! Profesor Samson! Brez primere v svojem sijaju... str. 100). Tereza je nagnita, kaptativna kreatura, ki moškega brez vsakega sramu le mozga in izžema, ki hoče še in še več, kajti njen pohlep ne pozna mere in dna. Zavoljo nje dokončno propade njen mož Vincent. (»Utišati se je dal šele, ko je bil opozorjen, kakšne so lahko zanj posledice afere, ki ga je vanje zvlekla njegova gospa, str. 152). Katarina pa spada med optativ-na bitja, je tipično materinsko po-laščevavska natura, ki človeku na zadnje zraste čez glavo s svojimi rituali nenehnega in obsedenega služenja. (»Tvoja intimna želja je, da bi me imela kolikor se da blizu pri roki...* str. 112. »Dobra, dobra si, Katarina. Samo za vraga ne ubiraj tega bodrilnega tona! Jaz nisem nobena kuhinjska mačka, ki jo je treba kar naprej maternizi-rati»... str. 113 — «Ne dotikaj se me, ne dotikaj. Ne prenesem, če me kdo nepoklican treplje po glavi*... str. 121 — Zlobno: Ni boljšega kot skrbeti za nekoga, kajne?... str. 152 — «Kadar koli se poskušam rešiti, kadar koli se vzpnem, se mi obesiš na tilnik in me tiščiš z glavo pod vodo. Ti ne preneseš, razumeš, ne preneseš, da bi se pobral, ker me imaš najbolj takrat, kadar se valjam pod mizo (str. 147). Vse te tri Kozakove ženske figure so vse prej kot polna, mikavna in pozitivna stvorjenja. Pa so sploh ljudje... kot Vincent, Gabrijel, Damjan, Klement, Just, Samson, Benjamin itd? Ženske so sploh ljudje? Ali so samo in nič drugega kot ženske? Za moške v bistvu cokla in čista negativiteta, zase nemara četrti kontinent (il quarto mondo), ki se mukoma prebuja in trga iz mrež mračnjaštva in kolonializma. Skratka, kaj si je na boljšem drama s temi tremi raprezentantka-mi nežnosti? Po mojem mišljenju bi sijajno izpadla tudi brez njih! Vincent je navsezadnje tako jedra in mogočna osebnost, da bi se lahko mirne vesti kompromitiral in propadel sam, brez milostnega u-darca (coup de grace) in kolaboracije njegove brezprimerne sladke polovice. Gabrijel prav tako: če mu ni do materniziranja in trepljanja po glavici, kaj se potem pritožuje, če ga njegova Katarinca le površno posluša (prevzeta od lastnih misli, skrbi in tegob) ter ga »tunka* pod vodo, namesto da bi ga potegnila na suho? Kaj ne zna plavati sam, brez ženskega »šlaufa* okoli pasu? če ga njeno čuteče materinstvo spravlja v živčnost, pa naj bi bil sam do nje — tu in tam, kot oče nebeški: čuječ, virilen, bodrilen in paternalističen. Naj bi on za spremembo prisluškoval njenim atmosferskim motnjam, razpoloženjem in duhovnim premikom. Saj ženske nismo na svetu samo za to, da smo moški pendant: da jih osrečujemo, dopolnjujemo in visimo kot amulet ali bisaga za njihovim pasom. Tudi me smo neodvisna, samonikla in avtonomna bitja. Zaradi nas sa- je hebrejska izmišljotina, nesporazum, ki se vleče iz noči časov' v svetlobo današnjih dni Himničnih profesoric je res še kak ducat, nemara kohorta, legijon, to drži, a njuno število se vidno tanjša. Skrajni čas je, da pogledamo resnici v oči: moški v starem pomenu besede (kot glava, kot misel, kot poglavar) izgineva, kakor izgineva ženska kot sužnja, kot predmet, kot satelit, kot hetera in vestalka. Prej ko slej bo na svetu prostora le za človeka le za ljudi, ne glede na njihovo barvo in spol. Seveda z ženskimi, moškimi in vsemi drugimi prirojenimi in pridobljenimi človeškimi lastnostmi in značilnostmi v najpozitivnejšem pomenu besede. Jolka Milič Študijske štipendije «GabrieIe Foschiatti» Tžaško županstvo sporoča, da je razpisan natečaj za tri študatfske štipendije, in sicer za eno po 100.000 lir in dive po 50.000 lir z denarjem, ki ga je dala na razpolago občani Tržaška hranilnica, dia bi počastili spomin Gabrieleja Foschiaittija ob 25-detndci njegove, smrti. Štipendije dobe vseučiliščni-U, italijanski državljani in bivajoči v tržaški občini, ki so opravili vse predpisane izpite z vsaj povprečno oceno 24/30. Za študenti prvega letnika pa, če so opravili maturo s povprečno oceno 6,50 desetinke. Prošnje je treba poslaiti do 24. septembra v sobo št. 32 županstva, kjer je urad za predložitev aktov. Umrl je Ivan Puntar zadnji kontovelski ribič S smrtjo Ivana Puntarja smo zgubili zadnjega kontovelskega ribiča v grljanskem portiču. Pokojni Nini, kot so ga imenovali domačini, je preživel skoraj vse življenje na morju. Ni bil tako star, rodil se je 26. junija 1901 na Kontovelu pri Klinjevih. Tudi on, kot njegov oče, in praded, je hotel postati ribič. Zaljubljen je bil v to naše Jadransko morje. Vedno je bil na svojem čolnu ter ribaril poroči in podnevi. Veslal je, da je imel roke trde od žuljev kot kraški kamen, toda motorja na svojem čolnu ni hotel montirati. Vsi, ki so stalno zahajali v Grljan, so ga dobro poznali. Če ni bil na morju je bil na obali, kjer je šival ali pospravljal mreže. Kot običajno je hotel tudi v ponedeljek zjutraj k morju v Grljan, toda počutil se je slabo. Hčerka ga je odpeljala v bolnišnico, kjer je čez dvajset minut umrl. Pokojni Nini je bdi zelo priljubljen med vaščani, ker je bil preprost, prijazen, pošten in dober človek. Ženi Angeli, otrokom in vsem sorodnikom naše sožalje. Pokojnemu Ninitu naj bo lahka kontovelska zemlja! POZOR/ Cenjeni gostje MARKET RESTAVRACIJA E O o o s s j s CD O Obiščite naše sodobne lokale v neposredni bližini obmejnega prehoda na Škofijah I Z veseljem Vas bomo sprejeli in lepo postregli a v našem Marketu in restavraciji R-g^f-a/tin K-crp SKBOFI.EX VSE ZA KINO £N FOTOGRAFSKI MATERIAL rrst. UL Mazzini 53 feL 733-36) Prijatelje in naprošamo da enance nas obiščejo TRGOVINA ELEKTR0-G0SP0DINJSKIH PREDMETOV KRIŽMAN Veliki Repen 85 Tel. 227-115 A L G 0 R ^ MEHANIČNA OELAVNICA S KAROSERIJO GRGIČ rhuO^r prodaja vseh VRST NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOMOBILOV NA RAZPOLAGO FIAT 1100 (leta 1958), FIAT 1100 (leta 1960), F1A1 500 (leta 1962) BIANCH1NA FAM IGLI ARE 500 (leta 1961), FIAT 600 (leta 1959), GIARDINETTA FIAT 500 (leta 1953) Sprejema vsa popravila avtomobilov in karoserije ter pranje in čiščenje — Cene ugodne! Hitra postrežba! PADRIČE - Telefon 226-161 PnmoršlaTliievTtfifc W¥ mm NEDELJA, 7. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 8. SEPTEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Bach: dva korala za orgle; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Program za najmlajše; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 D. Dobričanin: Skupno stanovanje; 17.20 Orkestri; 18.00 Rahmaninov in Ravel; 18.45 Pratika; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 L. Rehar: «U paštni nigdr ne zmanka dela*; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 11.00 Skladbe za godala; 11.25 Tržaški zbori; 12.00 Plošče; 19.30 Knjižne novosti. KOPER 8.30, 32.30, 15.30, 20.15 Poročila; 8.10 Glasba za praznični dan; 9.00 Prenos RL; 10.10 Zabavni zvoki; 10.30 Nedeljsko srečanje; 10.45 Orkester; 11.00 Nove plošče; 11.15 Melodije; 11.30 Današnji pevci; 12.10, 12.45 in 16.00 Glasba po željah; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.20 Nove plošče; 15.00 Domače viže; 16.00 Prenos RL; 20.00 Ansambel Star; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Glasba za godala; 10.15 Ura glasbe; 11.40 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Fabrizzi in Biaggini v «Avditoriju C»; 14.30 in 15.10 Nove pesmi; 16.00 Operna antologija; 16.30 Popoldne z Mino; 18.00 Simf. koncert; 19.00 Plošča za poletje; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Orkester; 21.15 Klavirski duo; 22.20 Zbori. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.10 Orkestri; 13.00 Kvizi; 13.35 Juke box; 14.00 Vaš prijatelj Via-nello; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.18 Popoldanski spored; 17.30 Glasba in šport; 20.00 Glasbena fantazija; 20.40 Sopranistka L. Petrazzini in tenorist A. Bonči; 21.25 Arthur Rimbaud; 22.40 Francoske nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Čajkovski in Chopin; 12.10 Literarna oddaja; 12.20 Boccheri-nijeve skladbe; 13.00 Schubert in Schumann; 14.00 Tržaška folklora; 14.05 Simf. orkester. 16.30 Cico-gnani: Belinda e il mostro; 17.30 Sličice iz Francije; 19.15 Koncert; 20.30 Preteklost in sedanjost; 21.00 Klub poslušalcev. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Malipierove skladbe; 10.10 Na sporedu je Martin; 12.00 Sopranistki M. Barrientos in R. Scotto; 12.30 Plošče. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.30 Inform. oddaja; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Pristaniški koncert Piran — Koln (prenos iz Pirana); 10.30 Orkester Dragon; 11.05 Še pomnite, tovariši... — a) F. Biočič: Ladja je bila končno rešena; b) A. Keš-Stojan: Javka; 11.50 Naši poslušalci čestitajo; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Novi ansambli domačih viž; 14.40 Nedeljska reportaža; 15.05 Zabavne melodije; 16.05 Zabavna glasba; 16.30 K. Kusenberg: Hitro življenje — humoreska; 1/.05 Narodno zabavna zakladnica; 18.05 Športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 «V nedeljo zvečer*; 23.15 Zaplešite z nami; 24.05 E. Littman: Dialogi; 24.15 Godala v noči. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Kmetijska oddaja; 14.46 Športno popoldne; 18.15 Program za mladino; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. S. Kaufman in M. Hart; Non te li puoi portare appresso; 22.50 Športna nedelja; 23.20 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.20 Na mejah Arizone. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zborovsko petje; 19.20 Znani motivu; 20.00 Športna tribuna; 21.00 Odlomki iz svetovnih romanov: Cervantes: Don Ki-hot; 21.35 Romantične melodije; 22.00 Slov. solisti. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.45 Banfield: Alissa (opera v enem dejanju); 14.45 Drobci folklore. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Poje Tom Jones; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 11.00 Popevke; 11.30 Zna ne pesmi; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Prisluhnimo jim skupaj; 14.35 Danes pojo; 15.05 Za oddih in razvedrilo; 16.30 Iz operetnega sveta; 17.40 Znani popevkarji; 18.00 Od opere do opere; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 James Last Band; 22.10 Motivi za vsakogar; 23.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka F. Cirones; 12.05 Kontrapunkt; 14.45 in 15.10 Nove pesmi; 15.45 Glasbena mavrica; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Mo derne melodije; 17.05 Mladina in poletje; 19.30 Luna park; 20.15 Glasbeno potovanje; 21.00 Koncert; 22.05 Orkestri. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14 30, 19.30 Po ročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.09 Kako in zakaj?; 10.00 Roman; 10.40 Izbrane pesmi; 11.35 Ansam bel tedna; 11.50 Pevci lahke glasbe; 13.00 Poje Aznavour; 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.35 Znanstvena oddaja; 16.35 Z glasbo na počitnicah; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Glasba po željah; 21.00 Harmonike; 21.30 Glasba Latinske Amerike; 22.10 Kvizi; 22.40 Angleške plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Rousellova Simfonija štev. 2; 11.25 Od gotike do baroka: 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Glazunov in Trojan; 14.00 Trio Casella izvaja Brahmsa; 15.30 Purcellova opera: Dido and Aeneas; 16.30 Klavirske skladbe; 18.45 Od hominida do robota; 19.15 Koncert; 19.55 Kezieh-Squarzina: Bouvard e Pecuchet. FILODIFUZIJA * 8.00 Koncert za začetek; 10.10 Wardove skladbe; 10.20 Mozartove sonate; 11.00 Paisiello, Boccherini in Hummel; 12.00 španske narodne; 13.30 Antologija interpretov. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.30 Inform. od daja; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radoved neže; 10.20 Orkester in zbor; 10.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Iz zgodnjega klasicizma; 13.30 Kme tijski nasveti; 13.40 Pihalni orkestri; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Lepe melodije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.40 Zbor »Jakob Gallus* iz Trsta; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Iz Doni zettijeve »Lucie Lammermoor* 19.15 «Signali»; 19.35 Lahka glas ba; 20.15 Ansambel M. Dovžana 21.00 Orkester Slov. filharmonije 22.35 Pisan drobiž; 23.15 Za lju bitalje jazza; 24.05 Literarni nok turno — Igor Malahovsky: Pesmi 24.15 Orkestri zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za najmlajše: 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: Processo alla citta; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanje 1969: Anatolij Kuznecov; 22.15 Simfonični koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 7. DO 13.-IX. 1969 NEDELJA, 7. septembra 21.00, 23.05 Poročila; 10.30 Z ansamblom Borisa Franka; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.50 Disneyev svet; 12.40 TV kažipot; 15.20 Monza: avtomobilske dirke; 17.30 Konjske dirke v Ljubičevu; 19.15 Ribdč Janis — film; 20.45 Cikcak; 21.35 Ljubezen po starem — humor; 22.20 Videofon 22.35 Športni pregled; 23.25 Dokumentarni film; 23.55 Kolesarske dirke Pa-riz-Bordeaux. PONEDELJEK, 8. septembra 21.00, 23.00 Poročila; 10.35, 15.45 TV v šoli; 11.30, 16.40 Angleščina; 19.35 Tiktak: Suzankin svet; 19.50 Zabavno glasbeni album; 20.20 Mož z jezera; 20.45 Cikcak; 21.35 A. Hieng: Gluhi mož na meji — TV drama; 22.50 H. Berlioz: Rimski karneval. TOREK, 9. septembra 21.00, 24.10 Poročila; 10.35, 15.45 TV v šoli; 10.30, 16.35 Ruščina; 19.45 Risanka; 19.55 Po Sloveniji; 20.15 Po sledeh napredka; 20.30 Plesni orkester RTV Zagreb; 21.35 Dober dan, žalost — film; 23.05 Dosežki medicine: Operacija kolka; 24.15 Waterpolo Italija-Jugoslavija — posnetek iz Budimpešte. SREDA, 10. septembra 21.00, 23.50 Poročila; 10.35 TV v šoli; 18.45 Oddaja za otroke; 19.30 Velika pustolovščina — film; 20.00 Pisani trak; 20.15 Jazz por tret; 20.45 TV prospekt; 21.35 D. Cimarosa: Tajni zakon — opera. ČETRTEK, 11. septembra 21.00, 23.15 Poročila, 10.00 Otvoritev zagrebškega jesenskega velesejma; 10.35, 15.45 TV v šoli; 11.30, 16.40 Nemščina; 18.00 Budimpešta: Waterpolo Jugoslavija-NDR — prenos; 19.15 Pionirski TV dnevnik; 19.45 Neznani -— iz cikla Od zore do mraka; 20.15 Ljubljanske variacije — reportaža; 20.45 Cikcak; 21.36 Kmetijstvo; 22.05 Profili slovenske kulture na Tržaškem; 22.50 Smart — film. PETEK, 12. septembra 21.00, 23.50 Poročila; 10.35, 15.45 TV v šoli; 19.15 P. I. Čajkovski: Koncert za violino in orkester; 20.00 Po Sloveniji; 20.20 Svet na zaslonu; 21.35 Princ študent — film; 23.20 Poletni kviz. SOBOTA, 13. septembra 15.55, 21.00, 24.00 Poročila; 10.35 TV v šoli; 16.00 Motorne dirke za nagrado Jadrana — prenos iz O-patije; 18.00 Velesejemski biro; 18.15 Po domače s Henčkovim Ansamblom; 18.40 Disneyev svet; 19.30 Kitajska vojna —• iz cikla Sprehod skozi čas; 20.00 Budimpešta: Waterpolo Jugoslavija-SZ — prenos; 20.45 Cikcak; 21.35 TV magazin; 22.35 Rezervirano za smeh; 22.50 Inšpektor Maigret — film; 23.40 TV kažipot. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Na posvetu v Trstu so izmenjuli mnenju o uvto cesti vSovodnjuh Strokovnjaki ANAS so zagovarjali svojo traso - O razgovorih bo v župan Ceščut poročal na bližnji seji občinskega sveta v Sovodnjah Občinski odbor v Gorici je imel v petek zvečer svojo običajno tedensko sejo. Na začetku je župan Martina poročal, da je deželna u-prava poslala odlok o odobritvi splošnega urbanističnega načrta za Gorico, ki bo sedaj na vpogled občinstvu, kot navajamo podrobneje na drugem mestu. Ob tej priložnosti je župan pohvalil odbornika za javna dela Lu-pierija za vso skrb, ki jo je pokazal pri tem problemu. Lupieri pa je s svoje strani poročal o dveh sestankih, ki jima je prisostvoval na deželnem odborništvu za urbanistiko in kjer je bal govor o trasi nove državne ceste Gorica - Krmin, o kateri smo že pisali, ter o problemu avtoceste Villesse - Gorica s posebnim ozirom na predlagano spremembo trase v Sovodnjah. Lupieri je nato predložil odboru v odobritev načrt za nekatere gradnje, med katerimi je tudi kanalizacija v Ul. Baiamonti. Posamezni odborniki so potem predložili odobritev stroškov in nekaterih drugih ukrepov vsak iz svojega oddelka. Kar zadeva posvetovanje na deželnem odborništvu za urbanistiko v Trstu v zvezi z avto cesto skozi Sovodnje, so bili poleg drugih prisotni tudi župan in odborniki sovo-denjske občinske uprave, njihov občinski tajnik dr. Bukovec, goriško občino pa je zastopal odbornik Lupieri. Predstavniki ANAS in njihovi izvedenci so zagovarjali načrt, ki ga je predložila ANAS, češ da je tehnično boljši in cenejši, kakor oni, ki ga je predložila občinska uprava Goriški regulacijski načrt je na vpogled občinstvu Na osnovi odloka predsednika deželnega odbora z dne 4. julija 1969 št. 92/Urb., ki je bil registriran na Računskem dvoru dne 25.8.1969, register 12, list 325, objavljen v izvlečku Uradnega vestnika avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine št. 26 z dne 29.8.1969, s katerim je bil odobren splošni regulacijski načrt za goriško občino. V izvedbi postopka, kot je predviden po zakonu za urbanizem in v zvezi z okrožnico ministrstva za javna dela od 7. julija 1954 št. 2495 GORIŠKI ŽUPAN SPOROČA da bo za ves čas veljavnosti odobrenega načrta Splošni regulacijski načrt na razpolago in na prost vpogled občinstvu skupaj s kopijo odobritvenega odloka in sicer v splošnem občinskem tajništvu (oddelek V.-tehnični urad — soba št. 1). V Gorici, 6. septembra 1969 Župan: posl. Michele Martina Glavni tajnik: dr. Ottavio Palin iz Sovodenj samo v osnutku. Lupieri je ugovarjal tudi, da bi so-vodenjska varianta škodila goriški industrijski coni ter da bi jo razdvojila. Poleg tega bi bile tehnične težkoče za premostitev železniških prog in pokrajinske ceste. Po drugi strani pa so tehniki ANAS zagotavljali, da bi se lahko še pogovorili o nekaterih spremembah pri prvotnem načrtu, ki pa bi tako-rekoč šel v «prekopu*, čim bi čimmanj motil splošni urbanistični načrt Sovodenj. Sovodenjski župan Jože češčut, ki je vodil svojo delegacijo, je vzel na znanje njihove izjave in obljubil, da bo o njih poročal na bližnji seji občinskega sveta. Obenem pa bo občinska uprava iz Sovodenj še nadalje in v stalnem stiku s pokrajinsko upravo, da bi odstranili ovire, ki se bodo pojavile pri izvajanju tega načrta. Celoten razgovor o tem problemu pri deželni upravi je trajal tri ure ter je bil izčrpen in živahen. Sestanek je bil po mnenju predstavnikov iz Sovodenj le posvetovalnega značaja in ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev. Šlo je predvsem za medsebojno izmenjavo mnenj, ki jih bodo eni in drugi šo globlje preučili. Zato so predvidena še nadaljnja posvetovanja o tem problemu preden bodo povlekli končne zaključke. Jutri v Števerjanu seja občinskega sveta Za jutri, 8. t.m. z začetkom ob 21. uri je sklical župan iz Štever-jana Klanjšček sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu je odobritev načrta za gradnjo parkirišča pred županstvom; dalje odobritev stroškov za podelitev šolskih podpor s prispevkom deželne uprave; odobritev načrta ENEL za postavitev dveh transformatorskih kabin na Valerišču in na Jazbinah ter najem posojila 10 milijonov lir pri mestni hranilnici v Gorici za ureditev javne razsvetljave. Razpravljali bodo tudi o zvišanju dopolnilne doklade občinskim uslužbencem. Seja je javna in se je udeleži lahko vsakdo, ki ga zanima razprava o občinskih problemih. Počasno delovanje zdravniške komisije za civilne invalide Na podlagi posebnega zakona iz leta 1966 imajo civilni invalidi pravico do uradnega priznanja svoje bolezni, do vpisa v posebni register in do olajšav pri sprejemanju v javne in zasebne službe. Civilni invalidi so bili s tem zakonom (št. 625 z dne 6. avgusta 1966) izenačeni z invalidi dela, vojnimi in- validi in z vsemi podobnimi kategorijami. Na Goriškem delujeta dve zdravniški komisiji, ki ugotavljata vzroke bolezni, če komisija ugotovi bolezen dotične osebe, jo nato vpišejo v posebni register, ki ga hrani pokrajinski urad za delo. V Gorici čaka na rešitev svoje prošnje čez 2000 oseb, ker komisija rešuje približno samo 10 prošenj na teden. Na ta način bodo vse do sedaj vložene prošnje rešili šele čez dve leti. Da bi do rešitve vseh teh prošenj prišlo v krajšem času sta se zavzela demokristjanska občinska svetovalca Piani in Vodice, ki sta poslala županu interpelacijo, v kateri zahtevata naj bi se občinska uprava zavzela za hitrejši postopek pri reševanju prošenj. V nedeljo Avsenikovci v Števerjanu Niii!iiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||l||||iiiiiiiiiiitl|„,M1„,,|||l|||||iiii||||||||||||||l|||||||||||||||||,,,|,| V POPOLNOMA PRENOVLJENI STAVBI V ULICI MflMEU Danes svečanost v Državni knjižnici ob 50-letnici povojne obnovitve V knjižnici je zelo veliko slovenskih knjig - Popoldne in jutri bo sestanek knjižničarjev občinskih knjižnic na Goriškem - Zanimiva razstava goričkega tiska od 18. stoletja do današnjih dni Danes bodo slavili v poslopju dr-1 rane menice z velikimi vsotami, v, nekaterih primerih pa gre za cel kup protestiranih menic na račun ene in iste osebe ali podjetja. Ne- v Trži- milHIIIItlllllllllllllllllllllllltlllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiilllliiliitUlIlllllllHIIII Vpisovanje v slovenske šole na Goriškem V slovensko nižjo srednjo šolo v Gorica, Ul. Randacoio 10, se nadaljuje vpisovanje do 25. tjn. Tajništvo je v ta namen odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. Vse podrobnejše informacije pri vpteu. Staršem priporočamo, naj si na oglasni deski šole ogledajo tudi seznam kpjig, ki so potrebne za posamezne razrede in naj jih takoj naročijo pri kakšni slovenski knjigarni, V občinske otroške vrtce na področju gorniške dbčtne bo vpisovanje od 15. do 20. septembra. Slovenske otroke bodo vpisovali v vrtcih v Ul. Randacoio, v Ul. Cro-oe In v Sentmavru. Pri vpisu morajo starši predložiti potrdilo o oepljenju otrok proti kozam, dar viol lin otroški paralizi. Na višje srednje šole se vrši vpis na tajništvu šole v Ul. Croce v Gorici vsak delavnik od 9. do 12. ure do 25. t. m. Prizadeti naj ne čakajo zadnjega dneva in naj se vpišejo že prej. V slovensko trgovsko šolo v Gorici se bo vpisovanje zaključilo dne 25. t. m. Sola je triletna ter se bo lanskemu prvemu letos pridružil še drugi razred. Kdor se želi vpdsati v to praktično strokovno šolo, naj ne čaka zadnjega dne. V Glasbeno šolo v Goflcl vpisujejo gojence do vključno 13. t. m. na sedežu v Ul. Ascold 1/1, tel. 24-95 vsak delavnik v dopoldanskih urah. Reden pouk se bo začel v ponedeljek, 15. t. m. Za Sovodnje bo vpisovanje enkrat pozneje. Vpisovanje v Slovenski dijaški dom Vodstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča, da so se odprla vpisovanja v Slovenski dijaški dom za šolsko leto 1969-70. Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v ta aloveraki zavod kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Zavoda. Prošnje se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa pojasnila dobe zainteresirani pri upravi doma, v Ulici Monte-santo 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Renato Pahor Kot smo že pisali se je pri Pe-schieri ob Gardskem jezeru smrtno ponesrečil pri prometni nesreči dne 28. avgusta komaj 19-letni Renato Pahor iz Jamelj. Njegova smrt v tako tragičnih okoliščinah je globoko presunila vse, ki so ga poznali. To je pokazal tudi pogreb v Jamljah, kjer so ga številni domačini spremili na njegovi zadnji poti. Pokojni Renato je bil po poklicu natakar ter je bil zaposlen komaj 7 mesecev v nekem gostinskem podjetju pri Brescii. Obiskoval je slovensko nižjo srednjo šolo v Gorici ter bil v slovenskem Dijaškem domu. Pozneje je dovršil natakarski tečaj v Lignanu. žavne knjižnice v Ulici Mameli svojstven praznik. Praznovali bodo petdesetletnico obnovitve knjižnice, ki so jo pričeli urejevati takoj po zaključku prve svetovne vojne, leta 1919. Obnovitveno delo je trajalo polnih pet let in javnosti so bili prostori knjižnice odprti šele leta 1924. Vodil jo je v takratnih časih prof. Carlo Battisti, ki bo imel na današnji slavnosti tudi osrednji govor. Knjižnico so za današnji praznik temeljito očistili in obnovili. Stavba je popolnoma prepleskana, danes bodo otvorili nova skladišča, v kratkem bodo odprli še dve posebni sobani, prvo za otroke, drugo pa za delavce in študente: ta bo odprta tudi v večernih urah. Knjižnico vodi danes dr. Guido Manzini, Toskanec po rodu, ki se je v našem mestu precej udomačil in ki je uidi popolnoma razumel pomen, ki ga ima in ki ga je v preteklosti imela Gorica v kulturi slovenskega, italijanskega in nemškega naroda. Knjižnico bogatijo danes številne zbirke slovenskih knjig, v njej je precej slovenskih časopisov iz pretekle dobe, na žalost pa manjka v njej dosti tega, kar smo goriški Slovenci ustvarili v preteklosti, tako da v njej ne dobimo danes jasne slike o preteklosti slovenskega življa v našem mestu in v naši deželi. Knjižnica hrani vrsto starih rokopisov in knjig o naši zgodovini in raziskovalci dobijo v njej mar sikaj zanimivega. Njenemu ravnatelju dr. Manziniju pa je treba izreči samo zahvalo še za drugo iniciativo. V približno desetih letih je znal ustvariti v skoro vseh občinah naše pokrajine mrežo občinskih knjižnic, ki so se v glavnem zelo dobro obnesle. Baje je goriška pokrajina na prvem mestu v državi po številu javnih knjižnic. Med temi knjižnicami ena že deluje na slovenskem etničnem področju in sicer v Doberdobu; naši Kraševci so zelo marljivi bralci knjig, saj ima po številu prebivalstva ta knjižnica sorazmerno največ bralcev na Goriškem. Kmalu bodo odprte knjižnice v Števerjanu, Sovodnjah, Podgori in Štandrežu. Tudi v teh bo obilo slovenskih knjig na razpolago. Danes popoldne m jutri zjutraj se bodo v prostorih državne biblioteke zbrali tudi knjižničarji občinskih knjižnic, da bi si izmenjali svoje izkušnje. V okviru današnjih svečanosti bodo otvorili tudi zanimivo razstavo goriškega tiska od 18. stoletja do današnjih dni. Razstava bo od prta za javno«t. ko elektrotehnično podjetje ču ima n. pr. za več kot 4 milijone protestiranih menic v prvih dveh avgustovskih tednih. Za več milijonov protestiranih menic ima neki gospod iz Gorice, čigar ime beležimo v tozadevnih biltenih go-riške trgovinske zbornice že več mesecev in ki je veljal v goriških krogih za zelo bogatega in solidnega človeka. Najvišja protestirana menica v tem času je na račun neke osebe v občini Foljan: menica je za 2 milijona lir. Ista oseba pa ima še eno protestirano menico v občini Zagraj v vrednosti 1.500.000 lir. V goriški občini ima najvišjo vrednost menica za 1.200.000 lir, v Gra-dežu pa menica za 1.000.000 lir. Število protestiranih menic po posameznih občinah je naslednje: Kopriva 2, Krmin 19, Doberdob 17, Fara 3, Foljan 6, Gorica 315, Gradiška 27, Gradež 65, Mariano 5, Tržič 140, Moša 1, Romans 6, Ron-ke 49, Zagraj 6, San Canzian 12, Števerjan 1, šlovrenc 4, San Pier 2. Sovodnje 2, Štarancan 15, Tur-riaco 4, Villesse L Vrednosti posameznih protestiranih menic v doberdobski občini so naslednje: 6.000, 10.000, 4.000, 15 tisoč. 10.000, 7.000, 7.000, 15.000, 10 tisoč, 10.000, 500.000, 201.760, 200 tisoč, 50.000, 50.000, 50.000, 12.000 (pet menic z najvišjimi vsotami pripada eni in isti osebi). V šte- verjanu protestirana menica ima vrednost 100.000 lir, v Sovodnjah pa 53.000 in 25.000 lir. Cestna nesreča na na križišču pred sodnij‘o Do trčenja je prišlo med dvema avtomobiloma včeraj ponoči ob 1.15 na križišču pred sodnijo. Iz Ulice Nazario Sauro je na vso moč hitel fiat 500 z registracijo GO 32560, ki ga je šofiral lastnik 20-letni Gilber-to Terpin, bivajoč v Ul. LunghTson-zo 113. Iz Ul. Vittorio Veneto pa je prihajal fiat 124 z registracijo UD 130906, ki ga je vozil 50-letni Bruno Trombin iz Cervignana, ki je imel v avtu tri ženske, od katerih je ena dobila lažji udarec pri trčenju. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji letečega oddelka, ki so obema prisodili kazen: Terpinu, ki je vozil deloma na levi strani ceste, Trombiniju pa, ker ni upošteval prednosti. Škoda je na obeh avtomobilih precejšnja. Skuterlst je podrl pešca Včeraj nekaj po polnoči se je pripetila pri št. Lovrencu prometna nesreča pri kateri je dobil precej hude poškodbe 20-letni študent Claudio Vecchiet iz Kaprive. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju zaradi zloma desne noge in številnih odrg-njenj po telesu. Vecchieta, ki je hodil peš, je blizu gostilne »Alla Campagna* podrl od zadaj skuterist 20-letni Mario Zolli, Ul. Duomo 4. Veliko število protestiranih menic na Goriškem Na Goriškem so v prvi polovici avgusta protestirali 702 menici. Število samo po sebi ni važno, čeprav je nekoliko višje od onega, ki ga beležimo običajno vsakih petnajst dni, vendarle pa je treba podčrtati dejstvo, da gre tokrat za protesti- MLADINSKI ENODNEVNI IZLET V KOZJE pri Rogaški Slatini priredi Komisija za mladino in šport pri SKGZ v nedeljo, 14. septembra ob 50. obletnici SKOJ. Vpisovanje pri SPZ v Gorici, Ul. Ascold l/l, tel. 24-95. Potni stroški po 1200 Idr ne osebo. PD »POLZELA* S ŠTAJERSKEGA gostuje danes ob 17. uri v Prosvetni s Finžgarjevo ljudsko Igro dvorani v DOBERDOBU ■RAZVALINA ŽIVLJENJA. Prireditev je pod Sledi srečanje z Vabljeni! okriljem domačega P. d, »Jezero* gosti In prosta zabava murnoma* film- unmmmt.................................... Miiiimmimu..................... Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V tednu od 31. avgusta do 6. septembra se Je v goriški občini rodilo 26 otrok, umrlo je 14 lju-<ži, poročilo se je 9 parov in 12 parov so oklicali. ROJSTVA: Dario Brumat, Paolo Hmeljak, Natascia Gigoi, Sara Bra-dasohda, Annaldsa Sluga, Mauro Di Oecco, Gianpdero Brunett, Sergio Sandrin, mrtvorojena Maria Flaaiban, Karen Marzolo, Lara Rossi, Massi-mo Bosa, NUcoletta Bressan, Rede-rico Candussd Elisa Baruzzinl, Mas-samdiliamo Lemandon, Ketty Altamira, Federico Franz, Gdammarco Gio-nesello, Luoa Severa, Igor Bolzan in Silvia Paulovich. UMRLI: gospodinja 594etna Maria Živec por. Banmes; 7 ur stara Maria Perich; zdravnik 85-letni An tenore Barnaba; upokojenec 63-let-ni Marino Menobti; invaliu 76-letoa FUomena Stel par. Bolzan; upokojenec 78-letni Benedetto Donda; u-pokojenec 77-detnd Giuseppe Kosainc; upokojenec 73-tetni Mario Pula; u-pokojenka 86-letna Orsoda Folicar-do vd. Stopar, brivec 36-letni Dario Fagotto; upokojenec 69-letni Pietro Dd Lemardo; upokojenec 56-letnd Mi. rosilavo Obla; duhovnik 76 - letni Luigi Pavlin; upokojenec 91 -letni Gtovannii Goruppi in zidar 5f-'etr>i Brit'to G'-loto. POROKE: industrialec Giordano Marcssi. Zulb in gospodinja Verena Vescc-vo; finančni stražnik Romolo Aqui-M in delavka Diana Barbderi; de-lavec Carlo Višin in gospodinja Franca Damaeld; šofer Mario Gergo-let in delavka Charolett Bilitags,-uradnik Guido Pagura in gospodinja Clara Oolldni; uradnik Lucdano Belland in uradnica Prancesca Pe-truz; uradnik Guenrino Gicuta m uradnica Demamaria Scaralbotti-vulkandizatar Rino Vecchiet in u-radndoa Annamaria Marega; mehanik Giuseppe Cargnel in gospodinja Maria Agresti. OKLICI: študent Alfrede Gori up in študentka Domata Panciera; tl-naničnd podčastnik Luigi Dd Marco in gospodinja Giustdna Bosdn; hidravlik Mario Buiatti in delavka Grazia Maria Visdntin; karabinjerski oficir Salva tore Macedonio In gospodinja Nldla Derosa; šofer An-tomdo Veliscech in delavka IsoM-na Brandolino; trgovski potnik Ser-gdo Arcangeld in študentka Madda-lana Sfiligoj; uradnik Glorglo Donda in študentka Gduliana Mirenzl; uradnik Savo Sfiligoj in gospodinja Nada Rijavec; mehanik PuJivio Do-ratdiotto in delavka Lina Bumderot-to; kemik Ermamno Eremendi ln profesorica Tullda Ceppd; trgovec Giuseppe Brizzi in delavka Oddna Crist.ina Catiarin; železničar Orlando N a- rini in gospodinja Franca sR** pan®3 «S0< venski barvni — ob 16- ^ 20-1 vod RENČE: »Tarzan v NeW ^ jO ameriški film — ob 17 ..jjp KANAL: «Molk», švedski ob 16. in 20. uri. DEŽURNI LEKAltt0 J* Kor*0 GORICA . Danes ves dan in P011^, prta lekarna Tavasani, lija 10; tel. 25-76 TRŽIČ je v V Danes ves dan in P°n žiču odprta lekarna dr. B* Ul. Toti 52, tel. 72701. DEŽURNA CVETLICA^«# Danes Je v Goriol odpri* čarna Michel Ferdinand0' XXIV Maggio 22, tel. «2?» ZAHVALA ^ (p Ganjeni ob Izrazih tragiičnd smrti našega Renata Pahori^, se še enkrat zahvaljuj00^0 gji *** Id so nam stali ob stra» . kor kok pomagali. Žalujoča družina ,n Jamlje, 7. septembra 1 V nedeljo, 14. t.m. bo znan’ 1 v sambel bratov Avsenik gosto* ^ Števerjanu na tradiconalnern P niku grozdja, ki ga organizira ^ svetno društvo «Briški grič«-senikovci bodo imeli popoldne cert na dvorišču gostilne *rčgnjb z izbranim sporedom PJ1 , go-polk, mazurk in valčkov. ‘ ra\ ne tovo bodo privabili na konce j-e samo mladino, ampak tudi st ljubitelje lepe domače glaspe. ie-čer bo sledil ples. Za pijaco 0 dačo bo tudi dobro PoskIL1 y. Pridite tudi vi, ne bo va® Z&t zač«1*® v Z* Avtobusni izlet SPD v Ker se je že od samega prijavilo za družinski izlet pia-greb, ki ga prireja Slovensko ninsko društvo v nedeljo. 2 ■ v več udeležencev kakor jih £ na-avtobus se je SPD odločil0- ^ daljuje z vpisom izletnikov ^ gi avtobus pod pogojem, # dovolj prijavljencev. Vpisovanj vrši na sedežu SPD v ^°n Ascoli 1/1, tel. 24-95. Kdor se udeležiti naj pohiti z vpis00*’ ne bo prišel prepozno. VERDI. 15.15—22: «Gli gin« J. Cassavetes in B. Eklan0-- ^ maskope v barvah; mla®® 14. letom prepovedan. CORSO. 15-22: «GLi anrf MlJ, bili«, D. Nlven in L. A^rvs». Ameriški kinemaskope v MODERNISSIMO. 15.30-22: ** tra faccia del peccato«. o dokumentar v kinemaskolPu spolni svobodi v svetu. ^ VITTORIA. 15.15—21.30 una moglde infedele«, St. ^ ln M. Boquet. Prancosld^ ^ film; mladini pod 14. l0toP povedan. [*• CENTRALE. 15—21.30: p. gazze lo farmo«, R. Lavi. Ameriški barvni Tržič EXCELSIOR. 14.00: «GU _ bili«, J. Cassevates in B. Barvni film. jv AZZURRO. 15.00: »Justine". wer ta J. Palance. Bari®3 ^ PRINCIPE. 15.00: »Metti a cena«, J. L. Trintign®1 wrf',£l*' Bolkan. Kinemaskope v l\ova Gorica SOČA (Nova Gorica): «p0 zločina«, ameriški bari®3 16., 18. in 20. url. DESKLE: «Obračun na oceanu«, francoski °b 20. SVOBODA (Šempeter): _ plen«, ameriški barvni n®1 16., 18. ta 20. uri. ŠEMPAS: «Veliki ponare^ jO- francoski barvni — ob gr PRVACINA: «Kekčeve ukaI1^n. SoršlčI "5nevmfc — 21 - 7. septembra 1W aron Tate v mojem spominu [1 Zločin, o katerem govori svet: «Satan» se je 8. avgusta preselil v Bel Air «Hollywood bi me hotel drugačno«. mislila) ocenjeval. Domov grede I jo vsi filmi Polanskega svojevr-: me je «napadel»: nepričakovano sten, čeprav včasih nekoliko pre- me je zgrabil k sebi, z desno ro- več baročni čar. Toda Roman Poko me je objel okoli pasu, z levi- j lanski razburja svet tudi s svo-co mi je zamašil usta in mi z jim privatnim življenjem. Zelo globokim glasom šepetal: všeč mi je tvoj vrat, všeč so mi tvoje žile... Drugo srečanje je bilo še svobodomiseln in moderen. . se ne brani čudnih in nevarnih druščin. Njegovi prijatelja so uživalci ma- I J* ntoall nisem bila tako sreč-1 otroka,« nam je *®ralka Sharon Tate med - 1TT*£ * * *** Sha™ ko * 'to «Ko bi vsaj Ma' hčerk« ' in najina konverzacija postala bolj Ufetefc * v/flJ Z m. pristna in neposredna.. Pripovedo- •* Prši' > J k Z’ °Je ZC’ •; m?" I vala mi je o njenih otroških letih, s. d«»* ■“v r-t ar , , Staron UUI »4 »" 5“ NA! Woyzek Frokowski, A- [ . UHpe^. Jtri °leta stom Stanovanje je bulo brez luči, Ro-; verskih sekt, kot Je na primer t( p, Pol?er, Jay Sebring in Ste- je QSV()jila' nazi ((Miss Babv» O- iman J® prižgal svečo in se odst ra- «Društvo Satana«, ki ima v Arne De ,/f147 MamiIa’ perverzne spoj- je odsla v 'hoUv- Inil- Cez nekaJ časa ®® Prftiho- riM presenetljivo število «vemi- « ***,. neverjetni mistični obre-: , _ _L „4 t«koi za mo,j hrbet... obrnila sem. kov«, Ti pripadniki hudiča prireja- & predvsem dolgčas, to naj večje ^o^t^ tMlenta preživljala se se 0(1 Sroze: Roman jo v svojih klubih za nas nepojm- ’ najnevarnejši strup, so ž»1 , Sha,rt>n ■ ^ ^ vlogo se s!a6im brez sramu». «Roman ^S prav gotovo ze vedo, sazlo- MGM je podpisala sedemletno po . krčmarjeve hčerke, ki je moje najljubše mamilo. Omam- V|^dbV katerose 16 obvf,alf. jo neke zimske noči ugrabi mrtvi lja me njegov rdeči Ferrari, o Stežka 10050 delo Dr,ve. u- bo pokorno in marljivo sledila < njegova p^jja..,,, «PrepovfL C V«t o zločinu, k, nima pn- sčasoma pretvorile v novo Marihm risa' vratu... Zgodba je ti- dal mi je kaditi, ker mi je nikoUn 2. V še tako pisani zgodovini; Moarb* V «učm predam« so se-1 p;čna ^ režiserJa Polanskega> M kvaril ^be... ^ intimnega pe-kriminalogije, je na mah, v a a- °J P - e °f°fra./e. j se v vseh svojih filmih igra z gro- rila ne smem več obleči, ker mi šro&la svet in je še vedno pred- l-l° ®- ay“..oy,>’ na . a er . !e‘ a" zo. Spomnimo se samo «Rosema- je zapuščalo sledove na koži...« — /j izredne pozornosti, ker je 11)11 ;'1T® J/0 P°™jala svoje polo >s baby», v katerem protagonist- Kolilko je bilo resnice v teh izja-^ Mimi žrtvami tudi lepa, ko- ^1° m lept^’ 8 3° ',e T ka Mia Farrow da na svet nič vah? 26-letna filmska igralka Sha- a™° ' | manj kakor samega Satanovega si-j Sharon se je nasmehnila in mi , .. •J1,S0J oga'!na! Treba pa je priznati, da ima- odgovorila: «Ne snominiam se več. fije (katerih se je Sharon pozne-' hl1 Tate. /J/ron Tate ln njenega moža 2^ Polanskega sem spoznal ^ia je sramovala) naslovili «Tate Gallen« in bralce omenjene revije za e Pomladi v Rimu, kjer je rame moške« podučili, da je samo v slavni londonski umetnostni; galeriji mogoče videti toliko lepega, in da ne more biti nič bolj dražljivega pod soncem, kakor romantični «tete-a-Tate»... snemala film «12 + 1». Nar , Sr6čanje, kot so navadno naj-2 srečanja, je bilo zgolj na-/bo. S prijateljem Petrom. ataaaiuyiiiiuj: boj že nekaj odličnih filmov, s ka-! terimi si je zaslužil naziv «novd Hitchkok«, novi režiser strahu: «Nož v vodi«, «Repulsion», «Cul de Sac«. In prav strah je hilo prvo čustvo, ki je v Sharon Tate prebudil Polanski. Prisluhnimo, kako se je odvijalo njuno prvo srečanje: «Roman me je takoj povabil na večerjo« je pripovedovala Sha-rom, «in me ves čas samo molče ogledoval , in (tako, .sem si vsaj Prizor iz filma «Lepo te prosim, ne grizi me po vratu!*: Roman Polanski (Alfred) in Sharon Tate (Sarah) rrfnr«/i»i iiiiiiiiiuiiiiniu Saša Dobrila SAD MAŠČEVANJA kaj sem govorila pred enim letam... Kdo bi sedaj vedel, če sem bila iskTena, ko sem bruhala neumnosti, na katere ste me sedaj vi spomnili. Igralke moramo prevečkrat biti po vsej sili ((originalne«, tako se ne zavedamo, kdaj naša originalnost postane neokusna in cenena. Kar vem, 'kar zelo dobro vem, je resnica, da ljubim mojega moža in da sem mu neizmerno hvaležna, ker mi je odprl pogled v nova obzorja.« Bel Air, 8. avgusta Sharon nisem utegnil vprašati, katera in kakšna so tista čudovita nova obzorja, ker se je prav te- j daj približal naši mizi Roman Polanski. ((Slovenec?« se je prijetno začudil Polanski, ko je izvedel, kdo sem in mi stisnil roko. «škoda, danes nimam časa, toda upam, da se bomo še videli« se je opravičil Polanski in odpeljal svojo ženo proti dvigalu, še za trenutek sem lahko opazoval Sharon Tate, ki sd je znova nataknila črne naočnike in se ljubeče stisnila k možu, ko jo je ta objel okoli pasu. Potem so se vrata dvigala odprla in zakonca Polanski sta se odpeljala v peto nadstropje. Čudno, če danes pomislim na Sharon Tate, se je spomnim prav v trenutku, ko Je z možem stopila v dvigalo. Ves najin prejšnji razgovor se mi zdi nepomemben. Nočem sedaj reči, da sem že takrat imel občutek, da bo nekega dne Sharon tragično preminila, nasprotno, bila je tako polna življenja in optimizma, kljub naučenim frazam tako pristna in simpatična, preprosta. Toda ne vem, nekaj me je v njej kljub vsemu i motilo in ne morem ugotoviti, kaj. Prijatelj, ki naju je takrat predstavil, meni, da so te moje misli in dvomi le posledica vesti o zločinu, v katerem Je Sharon zgubila življenje. Morda bo zares tako, čeprav se jaz s tako razlago ne morem sprijazniti. Res pa je, da me je njena smrt prizadela. Nič zato, če sem jo komaj poznal, Sharon je bila igralka, in vedno mi je tesno pri srcu, kadar premine kateri od «moiih» -igralcev. Zato sedaj nočem podrobno o-pisovati prizora, ki se je tisto jutro nudil policiji, ko je prišla na mesto umora. Odveč je tudi vsako ugibanje, kako in zakaj je prišlo do tragedije, ki je bila usodna tudi za tri prijatelje zakoncev Polanski (Woyzek Frokowski. Abigadl Parent, Jay Sebring), medtem ko se je 17-letni Steve Parent zgolj po naključju ‘ znašel ” na mestu u-mora, a je moral kljub temu plačati z življenjem. Naše bralce pd želim spomniti, kako je skoraj vedno bridko življenje hollywood skih zvezdnikov. Kaj manjka tem ljudem, ki jim je življenje poklonilo vse: lepoto, slavo, bogastvo?... V specializiranih revijah vidimo fotografirane njihove vile, avtomobile, spalnice, ljubice, ljubimce, ■Hill llllllllltlllllllllllllllllllllllll'HII It lllllllillllllllll Filipova kuharica Sharon Tat« včasih tudi Oskarje, vse je tako lepo, brezskrbno, bogato. Toda j najbrž vse ne more biti tako rožnato. če nam časopisi prinesejo novice o samomoru Marilyn Monroe in Judy Garland. o umoru žene igralca Mickey Rooneya, Bar bare Thomson, in njenega prijatelja Miloša Miloševiča, če zvemo, da je 15-letna hčerka Lane Turner zabodla (zaradi ljubosumja!) maminega ljubimca — naj navedemo le najbolj kričeče primere zadnjih let. Toda po »primeru Tate« se je sam hudič preselil — iz črnih zgodb Romana Polanskega — v jisrečni« Hollywood, mrmrajo lepe igralke in postavljajo pred svoje vile na ducate varnostnih agentov Dolgčas, največje zlo Kaj se je zgodilo tiste strašne noči v ((vili smrti?« Orgije, ((verske« in «posvetne», so bale na dnevnem redu v hiši mladih zakoncev Polanski. Vsi mladeniči, ki so v dolgih laseh imeli cvetje, kadili marijuano in bili pripravljeni «na vse«, so bili dobrodošli v hra- mu poljskega režiserja. Ni izključeno, da se je «party», pod vplivom pretirane količine mamil tiste noči spremenil v pokol. Ali pa se je « Društvo Satana« hotelo maščevati nad režiserjem zaradi filma «Rosemary’s baby»? — ugibajo v Holiyw s OJ Princ Filip Edimburški se je naveličal »dvorske* kuhinje. Zacedi-lc so se mu sline po ocvrtem krompirju, jajcih s slanino na angleški- način, skratka po zdravi hrani, ki mu je za Elizabetino mizo ne bodo nikoli podajali. V svoje stanovanje, v severnem delu windsorskega gradu je povabil 20-letno Ann, ki mu kuha, streže in občasno tudi dela družbo... VODORAVNO: starogrški državnik, ki je bil znan* po svoji pravičnosti, 8. samodržec, neomejen vladar, 14. francoski pesnik, avtor drame «Cyrano de Bergerac« (Ed-mond), 15. Beethovnova tretja simfonija, 16. Stritarjeva novela, 17. znamenje, 18. osebni zaimek, 19. starožidovski pisatelj, 20. Ober, 21. potomec, 22. nikalnica, 23. paro-bek, 24. visoka vzpetina, 25. polotok v Srednji Ameriki, 29. slovenski pisatelj (Janez, «Bobri»), 30. pritisk množice, gneča, 31. kubični meter, 32. debelo mleto žito, 33. Ime novega svetovnega šahovskega prvaka Spasskega, 34. maroški kralj, 35. preklic kake vesti ali trditve, 37. del gledališča, 38. ime slovenske pesnice Novy, 39. začetnici središča Dolenjskega, 41. namizno pregrinjalo, 42. vrtni pridelek, 43. k izmet, 46. kemični znak za lutedj, 47. sodobni slovenski pisatelj (France), 48. nepotrebna zel, 49. otroški predmet za igranje, 51. ladja za prevoz vlakov ali avtomobilov, 52. po Homerju mračno brezno, kamor Je Zevs vrgel titane, 53. ime angleške filmske i-gralke Rodgrave OPTIKA o FOTO o KINO = ZIGLIO — TRST • C0RS0 ITAUfl 28 • TEL 94-030, 94-095 APARATI m FILMI m PAPIR m POTREBŠČINE VELIKA IZBIRA OČAL NA DROBNO NA DEBELO i NAVPIČNO: 1. otok na jugoza hodu škotske, 2. starejši ameriški filmski igralec (Mickey), 3. antič-j no ime otoka Visa, 4. poklic, so-j oialni položaj, 5. jezero v Etiopiji, j6- ime nemške pesnice Seidel, 1. j kratica za ((delniško družbo«, 8. i plačilno sredstvo, 9. državna blagajna, 10. gosta pijača, 11. Ludol-fovo število, 12. ocvrt košček slanine, 13. pristanišče na Formozi, 17 krajši naziv predvojne slovenske knjižne revije, 20. ime treh pergamskih kraljev, 21. pevec, ki poje sam, ne v zboru, 23. vojaško poveljstvo,^ 24. starejši francoskij filmski igralec (Jean), 26. norveška pisateljica, Nobelova nagrajenka (((Kristina, Lavransova hči«), 27 redkejše ime za drozga, 28. reka, ki teče skozi Shakespearovo rojstno mesto Stratford, 29. gorovje med Francijo in Švico, 31. trgovski pomočnik, 32. organizacija delovnega ljudstva, 33. Ime madžarskega skladatelja Bartoka. 34. težko oborožen pe*ec v starogrški vojski, 35. športni rekvizit za metanje, 36. knjdžica visokošolcev, 38 po vojni umrli prvak ljubljanske Drame (Ivan), 40. omet, 42. bela, izvezena ženska ruta, 43. nekdanji poljski konjenik s sulico, 44. ožji sestanki, 45. vrsta žita, 47. del parnega stroja, 48. predpona, ki o-značuje visoko starost, 50. enaka soglasnika. 51. kratica televizije. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. sreda, 6. kapar, 11. statut, 12. ogorek, 14. glavar, 15. Adana, 16. LK, 18. Loren, 19. Odets, 20. lar, 21. oven, 22. tla ka, 23. Dana, 24. Ga, 25. Redms, 26, notes, 27. Ramains, 30. novec, 31. tekst, 32. Miran, 33. polet, 34. nacizem, 36. komik, 37. narek, 38. IS, 40. vlak, 41. tačka, 42. mošt, 44. Ann, 45. Nitra, 46. barka, 47. SO, 48. kanat, 49. tonkm, 50. čardaš, 52. lantan, 53. liana, 54. Co nan. SKOP Veljaven od 7. do 13. septembra 1969 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pred seboj i* mate zelo ugoden in važen teden. Predvsem boste morali pojasniti nekatere nesporazume. Priredite sestanke s prijatelja. Cas je zelo u-goden za uresničenje važnih načrtov. Svoje misli morate vedno jasno nakazati. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ta teden vas l \ čaka zelo zanimivo [ I in važno srečanje, Id utegne imeti ve- lik vpliv na vse življenje. Nekateri pa bodo imeli možnost ljubimkanja. S prijatelji boste uresničili neki sku- pen načrt, ali pa pojdete na skupno potovanje. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Za vaše čustvene odnose je mnogo ugodnih vplivov, ki bodo nar domestiii neugodni vpliv boginje ljubezni. Preživljate zelo razgibano obdobje in se boste spoznali z mnogimi novimi ljudmi. V svojih družbenih odnosih bodite bolj izbirčni. R\K (od 22. fi. do 22. 7.) Otresite se vseh negotovosti in ( J življenje se vam bo V 1‘ 1 J nasmehnilo. Ce išče- ' te sorodno dušo, potujte in pojdite v novo družbo. Zelo važno bo prijateljstvo z nekim tujcem. Možnost potovanja v inozemstvo zaradi študija ali spopolnjevanja. LEV (od 23. 7. do A' "S, 22. 8.) še ta teden f \ boste morali biti ( J zelo potrpežljivi v V J odnosih z ljubljeno v----^ osebo. Izogibajte se sporov in nesporazumov. Odnosi v družini bodo precej napeti, pa tudi s prijatelji ne pojde vse najbolje. Ugodno pa se bodo razvijali vaši načrti. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Zaradi vašega spremenljivega razpoloženja bo življenje precej razgibano. Na splošno pa bo položaj za vas ugoden. Spoznali se boste z mnogimi ljudmi in sklenili prijateljstvo. Ne lotite se preveč lahkih del, ki vam ne bodo dala zadoščenja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Imeli boste priložnost veliko potovati in izboljšati odnose z o-sebami, ki so vam zelo pri srcu. Sploh se boste dobro razumeli z vsemi. Tudi na delu sd boste znali ustvariti ozračje soglasnosti in si pridobiti nove prijatelje. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. II.) Vpliv je zelo ugoden in ga boste lahko izkoristili, ko boste srečali osebo, ki vam je pri srcu. Navezali boste tudi nove stike. Cas je zelo primeren za sestanke zaljubljencev. Uresničili boste tudi neki skupni načrt. STRELEC (od 22 n. do 21. 12.) Da bodo vaši sestanki kar najbolj zanimivi, morate najti za predmet vaših razgovorov kaj boli izv'mega. Bodite bolj popustljivi, če se hočete ogniti sporom. Ta teden boste imeli precej obveznosti, 1 ki jih boste zelo težko izpolnili! _____ KOZOROG (od 21 V T\ 12. do 20. 1.) V ] ljubezni ne mislite' 1 J samo nase, marveč v ~Jy predvsem na osebo, ^ ' ki deli z vami svoja čustva. Morali se boste nekoliko žrtvovati, a kmalu bo to vse poplačano. Na delu bo- dite bolj podjetni in marljivi, saj boste imeli od tega le korist VODNAR (od 2 do 19. 2.) Ce hoteli navezati še in bolj pris čustvene stike, morate bolj J#WV4 v diti. Morali boste tudi neke liko žrtvovati. V družini bodi nastali spori glede ureditv stanovania. ki pa se bodo hi tro izgladili, RIBI (od 20. 2. d< 20. 3.) S tem teč nom se bo morali nehati vaša zaskrt P*y Ijenost, ali pa bi - ^ moralo vsaj priti di razjasnitve. Menjavanje ugod rtih in neugodnih vplivov b< zahtevalo od vas nekaj nape ra, da prebrodite težave. I družini bo položaj na splošni dober. NOV ŠPORT NA LETOŠNJIH 11. SŠI Badminton je prijetna igra primerna za vse starosti V mnogih državah je ta šport izredno razširjen, v Italiji pa ga goje le kot rekreacijo Hotel in Motel «GRAD0T0ČEC» OTOČEC Ob Kru - Tel. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV ln XVIII. Priznana mednarodna in narodna restavracija Vsi športi niso enako razširjeni po j slovensko ime, in sicer perjanica svetu. Ponekod so zelo priljubljeni, j (po žogici). Mednarodno badminton- HrncrnH lih na clrnrai no rvvzna in cim forlopani in en nctanntrili 1 1QQ9 drugod jih pa skoraj ne poznajo. Tako na primer rokometa v Italiji skoraj ne poznamo, v vzhodnih in severnih državah pa sodi med najbolj množične športe sploh. Nekaj podobnega je tudi z badmintonom. V Italiji ga sicer poznamo, toda le kot nekakšno rekreacijsko aktivnost na plažah, kjer dopustniki z loparji preganjajo žogico s peresi po zraku. V mnogih sosednjih državah pa goje badminton kot pravi šport, imajo svoje badmintonske zveze, klube, državna prvenstva, turnirje itd. V zadnjih letih se je badminton izredno razširil tudi v Sloveniji, kjer se s to zvrstjo ukvarja vedno več športnikov. Badminton je izredno star šport. Poznali so ga pred 2.000 leti Indijci, poleg njih pa tudi stari Kitajci in Inki. Angleški kolonialni častniki so to igro prinesli iz Indije v Evropo, v angleškem mestu Badminton pa so ji dali leta 1872 sodobna pravila. Igra je po tem mestu tudi dobila ime, ima pa tudi sko federacijo so ustanovili I. 1932 in trenutno šteje ta zveza že več desetin držav. Za nas bo torej nastop v badmintonu novost, vendar ne popolna. Nekateri naši športniki so se med letošnjim tečajem v Rovinju že poskusili v tej spretnosti (in sicer na improviziranem igrišču) in nekateri med njimi so se izkazali s presenetljivo spretnostjo. Badminton igrajo na igrišču, ki meri 13,40X5,18 m. Razdeljeno je na dve polovici, deli ju pa mreža, ki je razpeta v višini 155 cm. Za dvojice je igrišče nekoliko krajše, a širše. Igra se začne tako, da igralec ki servira, udari perjanico (žogico s peresi) nižje od višine kolka, pa- f — doubla — r\roL.a psikgla ____________________________________________I n 4 1'9« -)f— v?e -jf- 3*96 Tekmovalni koledar 11. SŠI Organizacijski odbor 11. SSI je sestavil koledar vseh letošnjih tekmovanj na tej prireditvi (razen mladinskega nogometa, ki je bil že v avgustu), da bi tekmovalcem in odborom nastopajočih društev olajšal pregled nad vso manifestacijo. Zaradi težav z i- grišči bo morda v kakšnem primeru prišlo v tem razporedu do manjših sprememb, v glavnem pa zapisano. bo vse obveljalo tako, kot je 7. september — nedelja 24. september — sreda Nogomet MO, j. Odbojka ME v; bližanje v; zaključek prijav za nogomet 8. september — ponedeljek Balinanje v. NI. 25. september — četrtek 9. september — torek Balinanje v. Košarka MO v. 26. september — petek 10. september — sreda Balinanje v; zaključek prijav Odbojka ME v; bližanje v. za namiani tenis 27. september — sobota Nogomet NI p; košarka NI p, 11. september — četrtek MO v; planinsko - Orienta- Balinanje v; plavanje v. orjski pohod n. 12. september — pe*ek 28. september — nedelja Balinanje v; plavan.e v. Nogomet MO j; košarka NI j 13. september — sobota in p; kros (atletika) p. Namizni tends NA. MI, Me p; 29. september — ponedeljek atletika za Goriško v Sovod-njah p; balinanje v. Odbojka IVO v. 14. september — nedelja Nogomet MO J. 30. september — torek Odbojka JVH v. 1. oktober — sreda 15. september — ponedeljek Odbojka ŽE v; namizni tenis Košarka MO v. MO v; rusko kegljanje v. 2. oktober — četrtek Odbojka MO v; zaključek pri- 16. september — torek jav za atletiko NI in NE, Odbojka MO v; rusko keglja- streljanje ter «med dvema n;e v; namizni tenis ŽE v; zaključek prijav za koJa.rko, ognjema« NI in NE. bližanje, POP, atletika, bad- 3. oktober — petek minton. šah. Odbojka ŽE v. 17. seotember — sreda 4. oktober — sobota Odbojka ME v; namizni tenis «Med dvema ognjema« NI in MO v. NE j; atletika NI in NE j in p; košarka ŽE J Ln MO p; 18. september — četrtek Namizni tenis MO. ŽE v . nogomet NI p; odbojka ŽE v. 5. oktober — ponedeljek 19. september — petek Nogomet MO J; košarka ŽE j Odbojka ME v; šah v. in MO p. 20. september — sobota 6. oktober — ponedeljek Atletika MO, ŽE, MI, ME p; Odbojka MO v. badminton v. 7. oktober — torek 21. september — nedelja Streljanje Nogomet MO j; atletika MO, 8. oktober — sreda ŽE, MI, ME j; badminton p. Streljanje 22. september — ponedeljek 10. oktober — petek Odbojka JV1E v; šah v. Streljanje 23. september — torek 12. oktober — nedelja Košarka MO v. ZNAKI: Zaključna slovesnost 11. SSI. MO — moški, ŽE — ženske, Ml - - mladinci, ME — mladinke, NI naraščajniki, NE — naraščajnice. j večer, n — noč. — jutro, p — popoldan, v — OBVESTILO sti pa mora v nasprotno diagonalno četrtino igrišča. Igrišče je namreč razdeljeno na polovico tudi po dolžini, če se perjanica dotakne mreže to ni napaka. Namen igre je v tem, da spravi igralec žogo preko mreže, preden se dotakne njegovega telesa, okvira loparja ali tal njegove polovice igrišča. Pri pošiljanju perjanice preko mreže žoga seveda ne sme končati izven igrišča, prav tako pa igralec tudi ne sme udariti žogice dvakrat zaporedoma. Točkovanje je na prvi pogled nekoliko nenavadno, vendar v resnici ni zapleteno. Običajno igrajo moški do 15 točk, ženske pa do 11. Igralec servira pri parnih točkah z desne polovice igrišča, pri neparnih pa z leve. Podobno kot pri odbojki lahko tudi tukaj zbira točke le tisti, ki servira. Za stran serviranja so seveda odločilne točke, ki jih je dosegel server. Badminton je izredno koristna in zdrava igra. Primerna pa ni le za mladino, ampak tudi za starejše športnike. Naučiti se je ni težko, nudi pa prijetno razvedrilo. Zato se bo gotovo tudi pri nas kmalu uveljavila in razširila. Tako danes na 11. SŠI Organizacijski odbor ll. SŠI obvešča, da bo v svojem uradu, v Ul. Geppa 9 v Trstu, sprejemal v uradnih urah prijave tekmovalcev in ekip v naslednjih rokih: DO 10. SEPTEMBRA: namizni tenis; DO 16. SEPTEMBRA: košarka, bližan je, planinsko - orientacijski pohod, atletika (MO, ŽE, MI, ME) badmiton in šah; DO 2. OKTOBRA: «med dvema ognjema», atletika (NI in NE) ter streljanje. Da bi v zadnjih dneh ne prišlo pri prijavah do gneče, naproša organizator, naj društva prijavijo svoje tekmovalce in ekipe čim prej. Ker mora letos imeti vsak tekmovalec za nastop na igrah Izkaznico, vabi OO 11. SŠI vsa društva, naj dvignejo te izkaznice v uradu SŠI ter jih nato izpoljnjene prinesejo zopet v urad zaradi registracije. • * * SD Zarja vabi. kot organizator etošnjega odbojkarskega tekmovala 11. SŠI za članice in mladinke, sa društva, ki so se prijavila za o tekmovanje, da se udeleže žre-lanja nasprotnikov, ki bo v torek I. t. m. ob 21. uri na društvenem edežu v Bazovici. Društva, ki so a turnir članic ali mladink pri- eno ali dvema ekipama. V na-irotnem primeru bo organizator nouirm • BiceuM CHEJVUN DE EER OPATIJA Ilitli V okviru 11. slovenskih športnih iger bodo v soboto, 13. sept. popoldne, na igrišču v Sovodnjah, kvalifikacijska tekmovanja v atletiki za goriško področje. Na sporedu bodo naslednje discipline: 800 m MO daljina MO, ŽE višina MO, ŽE, Ml, ME krogla MO, ŽE, MI, ME Tekmovalci, ki bodo zasedli najboljša mesta v teh kvalifikacijah, bodo nastopili na atletskem tekmovanju 11. SŠI v Trstu. V ostalih disciplinah bodo lahko nastopili v Trstu neposredno brez kvalifikacij. nvoVMt! ČLANI 9.30 v Trstu, stadion «1. maj» ŠDB — MLADOST 9.30 v Križu REPEN — BARKOVLJE * * . 9.00 v Nabrežini KRAS — KONTOVEL * * * PRIJATELJSKI NOGOMET Danes, v nedeljo, ob 16.30 v Križu Vesna — CR Provincia SVEŽA JAJCA tli Restavracija Marinella Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo Izredni popust. Vsak večer godba s plesom. PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna 'Zvezda razen torka in barski program telefon 21-239 RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane Jedi z domačimi specialitetami, pristen k raški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA gg*PRI ODDIHU SOLKAN SKALNIsKA 10 (Nova Gorica) Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete, rojstne dneve itd.) ,, Konkurenčne cene 1 kdor ponudi DONAT ponudi zdravje DONAT — po vsebini in količini mineralnih soli edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, jeter, želodca in presnove. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — 300 let ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Q Bolti LEV LEV Li"bli,"i VOŠNJAKOV* TELEF 310 555 Telegram LEVHOTEI Telex 31350 . KATEGORIJA ‘A’ Sodobno opremljene Apartmaji Restavracije Restavracijske terase u clng kavama Zabavni artistični program P1" na glasba Aperitiv® Razgledna terasa Te™“* za sončenje Banketne konferenčne ivorane talnica Frizerski s«0" Menjalnica Taksi sl® Lasten parkirni prosti" Pristajališče za helikoP". le Boksi za pse dilnlca za divjačina Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. Hotel «Grad Mokrice* ob avto cesti Ljubljana - Zagreb 32 konfortnih sob-restavracija — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom. ^[HTRALRIVIERApoctoro! Moderne sobe, mednarodna kuhinja« «GIRL BAR» c mednarodnim program0® odprt vsako noč Žterfe RESTAVRACIJA dK 81.114 A LR E R G 0 AJŠEVICA (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru Hotel «S0ČA» Moderno urejen hotel - Pristna kuhinja s specialitetami žaru — domača postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in PleS — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna. PIRAN - IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE HOTEL SLOM LJUBLJANA TITOVA UL. 10. TEL. OD 20641 DO 20645 n SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno -potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu s modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexl: 34-122 Vu Plovba 34-123 Vu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-4711 do 73-477 Hotel z modernim konfortom 0 Priznana mednarodna in narodna restavracija • Nočni bar z mednarodnim artist* nim programom • Kavama- • -Bistrd z delikateso, etisPr*' som, snack barom in slaščičarno • Klubski prostor) 1» b#B" ketna dvorana • Aperitlvnl bar PORTOROŽ PORTOROSE ItOULETTE CII EM IN DE FER HAH .AHA V HOTELU PORTOROŽ Odprlo vse leto KVALITETNO SVEŽE MESO. VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČ^1 IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI Preko tvojih trgovin na ŠKOFIJAH in v KOPRU IU::U:i:::i:::::::::::::::::::::::::::::::::::::aU::::!!::!iiiii5:Sii:UU5::ii&,u,::!8l£iSiSišiiffiSU:B£::Hiiši:ii::U&::::::::!::::a^ GEORGE SAND Indiana 63. «Ta trenutek je pravkar napočil,« je rekla. «Poslušam.« »Bodite torej potrpežljivi, ker vam moram povedati dolgo, dolgo zgodbo, Indiana — mojo zgodbo.« »Mislila sem, da jo poznam, saj se nisem skoraj ndkoli odmaknila od vas.« «Ne poznate je, niti enega dne niti ene ure ne poznate,» je žalostno rekel Ralph. «Kdaj bi vam jo bil neki mogel povedati? Po božji volji je edini primerni trenutek, da vam jo zaupam, prav zadnji trenutek vašega in mojega življenja. Toda kot je bila včasih blazna in pregrešna, tako je danes nedolžna in upravičena. Ob tej url, ld ml jo naklanjate zato, da spolnite potrpežljivo in prijazno nalogo, katero ste vršili do mene, nima nihče pravice očitati md ob tem kakega osebnega zadovoljstva. Prenašajte torej do konca breme moje nesreče, in če vas moje pripovedovanje utruja in draži,, poslušajte šumenje slapa, ki poje mrtvaško pesem nad menoj. Bil sem rojen za ljubezen, tega nihče med vami nd maral verjeti, in to zaničevanje je odločilo o mojem značaju. Res pa je zagrešila narava čudno protislovje, ko md Je podarila zanosno dušo, na obraz pa mi Je položila kamnito krinko in nepremagljivo težo na jezik; odrekla ml Je, kar daruje surovejšim ljudem, namreč zmožnost, da bi spovedal svoja čustva z besedo ali z očmi. Tako sem postal sebične*. O mojem bitju so sodili po zunanjem videzu, in moral sem se posušiti kot neploden plod pod surovo skorjo, iz katere se nisem mogel izluščiti. Komaj sem prišel na svet, že me je zavrglo srce, ki sem ga bil najbolj potreben. Mati me Je z gnusom odstavila od dojke, ker moj otroški obraz ni znal vračati njenega smehljaja. V dobi, ko komaj lahko razlikuješ misel od potrebe, sem bil že žigosan s priskutnim vzdevkom sebičneža. Tedaj je bilo odločeno, da me nihče ne bo imel rad, ker nikomur nisem znal dopovedati, da ga ljubim. Onesrečili so me in govorili, da tega sploh ne občutim, malone izgnali so me iz očetovega doma, zapodili, da sem moral živeti med skalami, kakor uboge morske ptice. Indiana, sami veste, kakšna so bila moja otroška leta. Dolge dneve sem prebival v pustinl, ne da bi vznemirjena mati iskala sledov mojih korakov, ne da bi se v tišini grap oglasil prijateljski glas, da bi me opozoril na noč, ld me kliče v hlev. Odraščal sem sam, sam sem živel, vendar Bog ni dopustil, da bi bil do konca nesrečen, ker ne bom umrl sam. Toda nebo mi je že tedaj naklonilo darilo, tolažilo, upanje. V moje življenje ste stopili, kot da ste bili nalašč ustvarjeni zame. Ubogi otrok! Zapuščeni kakor jaz, kakor jaz vrženi v življenje brez ljubezni in zaščite, ste mi bili kot nalašč namenjeni, tako sem si vsaj domišljal. Sem si domišljal preveč? Deset let ste bili moji, izključno moji, brez tekmecev, brez muk. Tedaj še nisem vedel, kaj je ljubosumnost. Tista doba je bila najmanj mračna, kar sem jih doživel. Iz vas sem si napravil sestro, hčerko, družico, učenko, svojo družbo. Kolikor ste me potrebovali, toliko je bilo moje življenje lepše od življenja divje zveri; za vas sem se otresel potrtosti, v katero me je pahnilo zaničevanje mojih naj-bližjlh. Ceniti sem se začel, kolikor sem vam bil koristen. Indiana, vse vam moram povedati: ko sem sprejel breme življenja zaradi vas, sem v svoji domišljiji upal, da mi bo povrnjeno. Navadil sem se (odpustite mi besede, ki Jih bom govoril, še danes jih izgovarjam samo trepetaje), navadil sem se misliti, da boste moja žena; že otroka sem vas imel za svojo zaročenko, v domišljiji sem vas krasil s čari mladenke, nestrpno sem čakal, da bi že postali veliki. Moj brat, ki si je prilastil moj delež ljubezni v družini in je užival v domačih opravilih, je obdeloval vrt na griču, ki je podnevi viden odtod; novi lastniki so ga spremenili v riževo polje. Skrb za cvetlice mu je napolnjevala naj lepše trenutke, vsako jutro je odhajal z nestrpnim očesom in spremljal njih rast, se prav po otroško čudil, da niso mogle zrasti v eni noči na ljubo njegovemu pričakovanju. Zame, Indiana, ste bili vsa moja zaposlitev, vsa moja radost, vse moje bogastvo; bili ste mlada rastlinica, katero sem gojil, popek, kar nestrpno sem čakal, da se razcvete. Tudi jaz sem vsako jutro prežal, kako je zopet vplivalo sonce, ki je obsijalo vašo glavo, kajti tedaj sem bil že mladenič, vi pa še otrok, že so vrele v mojih prsih strasti, ki Jih niti po imenu niste poznali; mojih petnajst let je pustošilo mojo domišljijo, vi ste se pa čudili, ko ste me pri igri z vami pogostorna videli žalostnega in neveselega. Niste mogli razumeti, da kak sadež, kaka ptica zame ni več takšen zaklad kot za vas, in že sem se vam dozdeval hladen in čudaški. Vseeno ste me imeli radi takšnega kot sem pač bil; kljub svoji otožnosti namreč nisem živel enega samega trenutka, ki ne da bil posvečen vam, zaradi mojega trpljenja ste bili mojemu srcu še dražji, redil sem blazno upanje, da vam bo nekega dne dano, da ga spremenite v radost. Joj, odpustite md svetoskrunsko misel, od katere sem živel deset let: 6e se je prekleti otrok pregrešil, ko je upal v vas, lepo in preprosto deklico gora, Je tega kriv Bog, ki mu je dal to predrzno misel za edino hrano. Od česa pa naj bi živelo to strto, zatajeno srce, ld Je imelo vsestransko vse polno potreb, a nikjer zavetišča? Od koga je smelo pri- čakovati pogled, smehljaj ljubezni, ako ne od vas, K* se’“‘ vaš ljubimec in hkrati skoraj oče? Ne bodi vas groza, da ste doraščali pod okriljen* ^li gega ptiča, ki ga je požirala ljubezen; pregrešna mis®1 ni ogražala vaše deviške duše, moja usta nikoli niso **Kri' cveta nedolžnosti, ki Je pokrivala vaše dneve kakor vajo zjutraj sadeže vlažni hlapi. Moji poljubi so bili ^ePe skl, in kadar so se dotaknile vaše nedolžne in razP°L$K« ustnice mojih ustnic, se niso opekle ob žgočem ognj*1 ^ sle. Ne, nisem bdi zaljubljen v vas, dekletce s sinjin*11 0’ Takšni, kot ste bili v mojem objemu, s prečistim jem in prijaznim dobrikanjem, ste bili le moj otrok. ‘tniljst moja sestrica; pač pa sem bil zaljubljen v vaših P® let, ko sem se predajal sam ognjevitosti svojih PetJ let, in požiral prihodnost z lakomnim očesom. w J<* Ko sem vam prebiral zgodbo o Paulu in Virginiji. le na pol razumeli. Vendar ste Jokali, slišali ste zgod*** ijD' in sestre, ko sem drgetal od sočutja in odkrival te®n |e D’19 bimcev. Ta knjiga je postala moja mučilnica, vam P® L 0* v veselje. Poslušali ste, ko sem vam bral o navezano® stega psa, o lepoti kokosnikov in o petju črnca in vam Je bilo všeč. Sam pa sem ponovno prebiral P° fpev med Paulom in njegovo prijateljico, vihrave surnnj®^1’ in skrite muke drugega. O, kako dobro sem 5^ tista prva vznemirjenja doraščanja, ki išče v svoje*1 razlago skrivnosti življenja in se zanosno okle*1® predmeta ljubezni, ld se mu ponudi! Toda bodite V f Indiana, nisem se tako pregrešil, da bi za en sam “jed* spešil mirni potek vaše otroškosti, mi ni ušla nobena ^ ld bi vam povedala, da so v življenju muke in solz^rpo® J let sem vas pustil v popolni nevednosti, v popolni*jj» ld ste Jo uživali od trenutka, ko vas Je dojilj« P01 moje rake nekega dne, ko sem sklenil umreti. (Nadaljevanj* UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, n, TELEFON 93-808 in 94-638 — Postni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA it. 20 - Telefon 87-338, 95-823 - NAROČNINA) meseč**0 ti# vnaprej, Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, oeloletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 60 pora (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l.ooo starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) — Poštni tektHM račun: Založništvo tria***? 0p 11-6374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banld v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v 41 n m enega stolpca trgovski 150, tinančno-upravni 250. osmrtnioe 160 Ur — M beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi - tz vseh drugih pokrajin Italije pr! «Societ& Pubblinitš Italtana« - Odgovorni urednik Sianisiav kknko - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega n«**. Trat