- GeoSraf i Ja Perl 11 W B 21 GEOGR. OBZORNIK 49600006733,1 GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAPHIC HORIZON Strokovna revija za popularizacijo geografije Založnik Naslov Glavni, odgovorni in tehnični urednik Uredniški odbor Zveza geografskih društev Slovenije Aškerčeva 2 1000 Ljubljana Slovenija Dejan Cigale Professional Review for Popularization of Geography Publisher Association of the Geographical Societies of Slovenia Aškerčevo 2 1000 Ljubljana Slovenia Address Chief, Responsible and Technical Editor Upravnik Prelom Tiskar Izhajanje Finančna podpora Cena Žiro račun Valentina Brečko, Karmen Cunder, Drago Kladnik, Miha Pavšek, Tatjana Resnik Planine, Moja Topole, Ana Vovk Korže Damir Josipovič SYNCOMP Collegium Graphicum Četrtletno Quarterly Ministrstvo za šolstvo in šport 510,00 SIT APP 50100678-44109 Ministry of Education and Sports 4,00 USD Nova Ljubljanska banka 50100-620-133 7383-20885/0 Editorial Board Administrator Typesetting Printer Frequency Financial Support Price Bank Account STROKOVNI ČLANKI 3 PROFESSIONAL ARTICLES Ana Vovk Korže Malta - ostanek kopenskega mostu 3 Malta - the remain of continental bridge med Evropo in Afriko between Europe and Africa Jasmina Bedroč Bangalore - indijski Silicon Valley 9 Bangalore - the Silicon Valley of India Boštjan Gradišar Jordanija - biser Bližnjega vzhoda 15 Jordan - the pearl of the Near East Božidar Zibret Vinogradništvo v Smarsko-Virštanjskem okolišu glede na 21 Viniculture in the Smarje-Virštanj area with respect podnebne in morfometrijske prvine to climatic and morphometric elements Jurij Senegačnik Primerjava nekaterih elementov zunanje strukture 24 The comparison of some elements of the outer structure geografskih učbenikov v različnih evropskih državah of geography textbooks in different European countries DOGODKI, OCENE, DRUŠTVA Vsak avtor je v celoti odgovoren za prispevek. 29 EVENTS, REVIEWS, SOCIETIES Each author is fully responsible for the task. NASLOVNICA Turizem je ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti Jordanije. Ena glavnih turističnih privlačnosti v državi je Petra, nekoč glavno mesto države Nabatejcev (foto: Matej Gabrovec). FRONT PAGE Tourism is one of the most important economic activities in Jordan. One of country's main tourist attractions is Petra, once the cap ital of the state of the Nabataeans (photo: Matej Gabrovec). ISSN 0016-7274 GEOGRAFSKI OBZORNIK MALTA - OSTANEK KOPENSKEGA MOSTU MED EVROPO IN AFRIKO Ana Vovk Korže UDK: 908(458.21 COBISS: 1.04 IZVLEČEK Malta - ostanek kopenskega mostu med Evropo in Afriko Malta je južni košček Evrope, ki močno diši po Afriki, in je zaradi pomembne lege sredi Sredozemskega morja že tisočletja izpostavljen različnim vplivom. V preteklosti so na otočju pustili sledove Feničani, Kar-tažani, Rimljani in Arabci, v 20. stoletju pa še Francozi in Britanci. Bogastvo Malte so slavna preteklost, vroče sonce in dokaj čisto morje, ki se dotika kopnega s strmimi in razgibanimi obalami. Te danosti privabljajo številne turiste. KLJUČNE BESEDE Malta, Sredozemlje, zgodovina, turizem ABSTRACT Malta - the remain of continental bridge between Europe and Africa Malta, a southern part of Europe closely related to Africa, has been, due to its important position in the midst of the Mediterranean, exposed to most diverse influences for millennia. The traces of the past were left on these islands by Phoenicians, Carthaginians, Romans and Arabs, and in the 20th century, even by French and British people. The famous past, hot sun and rather clean sea touching the land on steep and agitated shores are the riches of Malta which attract numerous tourist. KEY WORDS Malta, Mediterranean, history, tourism AVTORICA Ana Vovk Korže Naziv: doc. dr., prof, geografije in zgodovine Naslov: Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta, Koroška c. 160, 2000 Maribor Telefon: +386 (0)222 93 647 Faks: +386 (0)2218 180 E-pošta: ana.vovk@uni-mb.si Osamljeni otoki sredi Sredozemskega morja. Pogled na karto (8) razkrije osamljeno lego malteškega otočja med Afriko in Evropo. Malteško otočje leži 90 km južno od Sicilije, 290 km severno od afriškega kontinenta, 1830 km vzhodno od Gibraltarja in 1500 km zahodno od Aleksandrije. Lega sredi Sredozemskega morja je odločilna za vremensko stabilno in dolgo poletno sezono, kar je za turistične dejavnosti ob obalah otokov najpomembnejše. Geografska lega pa je odločilno vplivala na raznoliko zgodovino tega skromnega otoka. Otoška skupina sestoji iz naseljenih otokov Malta, Gozo in Comino in iz majhnih, nenaseljenih otokov Cominotto, Fifla in St. Pauls. Površina vseh otokov meri 316 km2. Največji je otok Malta z 246 km2, sledi Gozo s 67 km2 in na Komi-no odpade le 2,6 km2. Najdaljša razdalja na otoku Malta od severozahoda do jugovzhoda je 27 km, na najširšem delu pa meri 14,5 km. Otoka Gozo in Comino sta precej manjša. Gozo ima premer po širini 7 km in dolžini 14 km (1). Kratke razdalje omogočajo, da lahko otoke prevozimo z avtom v dobri uri. Nenaseljeni otočki so vrhovi potopljenega kopnega, ki je v času ledene dobe povezovalo Sicilijo z Afriko. Hrbti otokov, zgrajeni pretežno iz apnencev, se dvigajo nad 250 m nadmorske višine (najvišji vrh Ta Dmejrek je visok 253 m), sicer pa so za otoke značilni nizki griči s terasami, na katerih so majhna polja. Na zahodu največjega otoka Malta je »visoka« planota, ki nudi lep razgled na vse strani. Obale otoka Malta so dolge 136 km, Goza pa 43 km. Zanje so značilni številni skalni zalivi, peščene plaže in delno naravna pristanišča. Kraška pokrajina je skoraj brez stalno tekočih voda, tudi izvirov sladke vode je zelo malo, zato dobivajo pitno vodo z razsoljeva-njem morske vode. Vodna oskrba velikih turističnih centrov je odsev vloženega truda in želje po razvoju turizma. Pomanjkanje vode pa odločilno vpliva tudi na razprostranjenost kmetijskih površin. Ravnice so le vzdolž občasno tekočih rek, na njih pa so intenzivno obdelane njive, ki jih umetno namakajo, glavna pridelka pa sta sadje in zelenjava. Toda zaradi pomanj- 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Litosoli so zelo plitve prsti, ki jih občasno prekinja živa skala. Pedogeneza je počasna zaradi majhne količine padavin in skromne vegetacijske odeje (foto: Ana Vovk Koržej. kanja rodovitne zemlje domača kmetijska pridelava ne zadošča porabi. Na pobočjih so skromne površinice za njive pridobili tako, da so pobirali »rastoče« kamenje in ga zlagali ob robovih, kar poznamo tudi na slovenskem Krasu. S tem so zmanjšali moč vetra in preprečili odnašanje prsti, kar je omogočilo razvoj debelejšega sloja prepereline. Zaradi prisotnosti železovih oksidov, ki se sproščajo pri topljenju apnenca, so prsti rdečkasto rjave barve. Prevladujejo litosoli, rendzi-ne, jerovice in manj rjave pokarbonatne prsti. Pokrajina je zelena le pozimi. Kamen je simbol Malte, kajti večina površja je skalnega. Apnenčaste planote so porasle z borno sušnoljubno vegetacijo. Med najbolj pogostimi rastlinami so opuncije, agave, oleandri in brogovite. Malta ima mediteransko podnebje z vročimi in suhimi poletji in milimi ter deževnimi zimami, torej le z dvema letnima časoma, saj leži 35,5 stopinj severno od ekvatorja. Mal- teško otočje ne pozna mrzlih in močnih vetrov, snega, mraza in megle. Dežuje od septembra do aprila, le redko tudi poleti, vendar pade izredno malo padavin. Letno dobi Malta le 570 mm padavin, sončno obsevanje pa znaša več kot 6 ur dnevno, poleti več kot 10 ur. Povprečna zimska temperatura (november-april) je okoli 14°C, poletna (maj-oktober) pa nad 32 °C. Najbolj vroče je od junija do avgusta, ko se dnevne maksimalne temperature dvignejo do 40 "C, zato ob 14. uri večinoma zaprejo trgovine in urade in počivajo. Poletna vročina je znosna zaradi hladnejšega morja, od koder piha rahel veter in blaži vročino. Zimzelena subtropska vegetacija se je prilagodila na visoke maksimalne temperature, ki julija in avgusta presegajo v povprečju 30 "C. Iz preglednice je razviden višek padavin v pozni jeseni ter pozimi, v poletnih mesecih pa pade le dobra desetina vseh letnih padavin. Povprečne maksimalne temperature polet- 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK nih mesecev so blizu 30 °C ali več, najhladnejša meseca pa sta februar in januar. Povprečne temperature morske vode le v avgustu in septembru presegajo 25 °C. Preglednica 1: Mesečna povprečja na Malti za množino padavin, maksimalne in minimalne temperature zraka in povprečne mesečne temperature morja. Meseci Padavine Maks. T Min. T Temp. (mm) pcj (°C) morja (°C) Januar 90,1 15,1 9,5 14,5 Februar 60,8 15,3 9,3 14,5 Marec 44,7 16,5 10,2 14,5 April 24,0 18,8 11,9 16,1 Maj 8,9 23,1 15,1 18,4 Junij 3,8 27,4 18,6 21,1 Julij 0,9 30,2 21,2 24,5 Avgust 8,8 30,6 21,8 25,6 September 40,4 27,8 20,4 25,0 Oktober 123,6 23,8 17,2 22,2 November 76,8 20,0 13,9 19,5 December 100,2 16,6 11,1 16,7 Vegetacija je po razprostranjenosti revna, saj jo mnogokje prekinja kamenje in skalovje. Tisočletno krčenje je povzročilo izginotje gozda. Britanci so v 19. stol. posekali več deset tisoč oljk, da bi na istih površinah gojili bombaž. Arabci so na Malti uvedli kolo za črpanje vode, ki je omogočalo umetno namakanje, vpeljali so gojenje bombaža, ki je bilo glavna gospodarska dejavnost do 20. stoletja. Gojili so tudi limone in fige. Ohranjeno slikovno gradivo priča, da je bilo otočje veliko bolj zeleno. Pokrajina naj bi bila celo tako zelena kot je danes na najbližjem otoku, na Siciliji. Delčki preteklosti soustvarjajo sedanjost. Po ohranjenih pripovedih je okoli leta 6000 pr. n. št. (čas mlade kamene dobe, neolitika) ena od sicilijanskih kmečkih družin zapustila svoje stalno bivališče in se preselila na otoke južno od Sicilije. S seboj so vzeli domače živali, vreče semen in kamnito orodje. S priseljevanjem še drugih Sicilijancev pa so nastala prva majhna naselja na otoku. Novoselci so se na Sicilijo občasno še vračali, kajti potrebovali so železo, ki ga v novi deželi niso našli. Oto- ki so bili takrat poraščeni z gozdom, prst je bila rodovitna, preživljali so se z lovom in ribolovom. Po 2000 letih od prve naselitve so na otok prijadrali novi naseljenci, ki so poznali že svinec. Zaradi suše, lakote, epidemij in državljanskih vojn naj bi prvi priseljenci izumrli. Verjetno je ljudstvo izumiralo počasi, domnevajo pa, da izčrpana prst ni omogočila zadovoljivega obnavljanja prebivalstva. Medtem ko so bili staroselci miroljubni kmetovalci, so bili novi naseljenci vojaško usmerjeni. Uporabljali so puščice iz obsidiana in bronaste sekire, razen tega so skrbno izbirali mesta, kjer so si postavili naselja. Bili so pastirji in niso gradili templjev, kot njihovi predhodniki, temveč so stare templje uporabljali za pokopališča. Pokojnike so sežigali in njihov pepel hranili v ruševinah templjev. Od naselbin prvih priseljencev ni ostalo prav nič. Feničani so bili pomorsko ljudstvo iz vzhodnega Sredozemlja. Na Malti so se ustavili okrog Slika 2: Cvetovi hibiskusa poživljajo na sušo prilagojeno rastlinstvo (foto: A. Vovk Koržej. GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Opuncije rastejo kot živa meja med posameznimi parcelami. Ne le, da ozelenijo kamnito pokrajino, branijo tudi prst pred vetrovnim odnašanjem (foto: A. Vovk Korže). leta 850 pr. n. št., kar so ¡¡m omogočila naravna pristanišča. Prav takšna, varna pristanišča so potrebovali. Ustavili so se na obalah, le redko so se naselili v notranjosti. Navezovali so stike z domačini in se z njimi pomešali. S procesom medsebojnega povezovanja, ki je trajal več stoletij, se je oblikovalo novo ljudstvo. Ostanke, ki pričajo o naseljenosti Feničanov tudi v notranjosti otočja, so našli v Rabatu in Vale-ti. Gojili so oljke in nadaljevali tekstilno tradicijo. Tri punske vojne med Kartažani in Rimljani so trajale več kot 100 let. Takrat sta otoka Malta in Gozo postala del rimskega imperija in Malti je pripadla pomembna vloga pri nadziranju Sredozemlja. Rimljani so na Malti zgradili mesto Melita in otoku dali ime Malta. Mesto je bilo zgrajeno na ruševinah starejšega punskega naselja, kjer se danes nahaja mesto Rabat (Mdina), na Gozu pa mesto Victoria. Pri izkopavanju so našli malo ostankov, saj sta bili mesti od rimskih časov naprej stalno poseljeni, zato je mnogo mozaikov ostalo pod temelji današnjih hiš. Krščanstvo se je na Malti razširilo po letu 60, ko je sv. Pavel na poti v Rim doživel brodolom. Na Malti je ostal tri mesece in spreobrnil ljudstvo v krščanstvo. Ta vera je tudi danes najmočnejša na malteškem otočju. Na sv. Pavla spominjajo krajevna imena, kot sta St. Paulus Islands in St. Paulus Bay, kjer naj bi sveti Pavel ob prihodu pristal. Malteško otočje so zasedli v 10. stol. Arabci, vendar posledice njihove zasedbe niso tako očitne kot v deželah severne Afrike. Zgodovinski viri kažejo, da se je tri četrtine Mal-težanov izreklo za pripadnike islamske vere, toda le navidezno, kajti našli so samo ostanke ene mošeje. Malteški vitezi. Najbolj je na življenje na otočju vplival malteški viteški red. Ne le, da so povsem spremenili mesto in zgradili mogočno trdnjavo v današnji Valeti, temveč so bili pred-straža krščanstva proti osmanskemu cesarstvu. Beli križ na črnih oblačilih je bil prvotno znak skupine, ki se je sama zavezala varovati bolne romarje v sveti deželi. Bili so znani nego-valci v bolnišnici Sv. Ivana v Jeruzalemu in leta 1113 ustanovili svoj red. Čutili so se dolžne varovati romarje na poti k njihovemu cilju, zato so se oborožili in imenovali vitezi. Po letu 1291 so jih osmanski Turki pregnali iz svete dežele in naselili so se na Rodusu. A tudi od tam so jih pregnali in šele čez sedem let popotovanja so dobili od cesarja Karla V. priložnost in se naselili na Malti. Leta 1530 so se naselili, misleč, da bodo tu samo začasno, saj so se želeli čimprej vrniti na Rodos. Ljudje so od vitezov pričakovali, da jih bodo zavarovali pred turškimi napadi. Gradili so obzidja okoli mest in se naseljevali le za njimi, kjer so se počutili varne in šele z zmanjšanjem nevarnosti napadov so se naselili tudi zunaj obzidij. Nekateri bogati Maltežani so zgradili svoje vile tudi daleč vstran od mest. Valeta je glavno mesto republike Malte, je upravno in gospodarsko središče. V mestu, ki leži na majhnem polotoku, živi nekaj več kot 9000 ljudi. Živahno je v turistični sezoni, sicer se domačini iz Valete izseljujejo. Balkoni in dekorirana izbočena okna so orientalska dediščina. Zaradi strateške lege je bila Malta pomorska baza francoskega in britanskega imperija. Po prihodu Napoleona (1798) so Maltežani na pomoč poklicali angleško floto. Od sredine 19. stol. do 1964 so bili otoki kolonija Velike Britanije. V drugi polovici 19. stol. so doživeli hiter razcvet pomorske trgovine in postali zatočišče glavne flote britanske mornarice. Z odprtjem Sueškega kanala je Malta dobila osrednje 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK mesto v Sredozemlju. V drugi svetovni vojni so otok močno prizadeli bombni napadi, ki so uničili na tisoče hiš. Neodvisnost je Malta dosegla 21.9. 1964 znotraj Commonwealtha in se čez deset let proglasila za republiko. Danes si prizadeva za članstvo v EU s prilagajanjem evropskim zahtevam. Maltežani zagotovo brez tujih denarnih sredstev ne bi uspeli dvigniti življenjske ravni na stopnjo, kakršna je danes. Maltežani so nasledniki priseljencev in osvajalcev. Na malteškem otočju je I. 1999 živelo okrog 381.603 ljudi (2), toda v poletni sezoni se število podvoji. Po gostoti naseljenosti spada med gosteje naseljene države, saj na km2 živi 1300 ljudi. Letna rast prebivalstva znaša 0,49% (I. 1999), k temu prispeva 3,6%o naravni prirastek in 1,24 %o migracije. Pričakovana življenjska doba je 77,7 let, in sicer za ženske 80,2 let in za moške 75,4 let. Starostna struktura kaže normalno porazdelitev po starostnih obdobjih, zanimivo pa je, da je v starosti od 0 do 64 let več moških kot žensk in da se to razmerje spremeni v prid žensk šele po 65. letu (2). Kot rezultat prebivalstvenega mešanja je iz semitskih, latinskih in rodsko-grških potez nastala mešanica, ki jo poosebljajo Maltežani s svojim značajem. Po naravi so zelo prilagodljivi. Govorijo malteški jezik, ki za nevajeno uho zveni kot arabščina. Toda to je le prvi občutek. Jezik je mešanica arabščine in italijanskih besed. Je semitskega izvora, kar se kaže v uporabi latinskih pismenk. Arabščina je dala malteškemu jeziku več svojih besed tudi zato, ker so številne sicilijanske besede prav tako arabskega izvora. Uradna jezika sta malteščina in angleščina, pogosto uporabljajo tudi italijanščino. Prebivalstvo je pretežno rimskokatoliške vere. Temeljne gospodarske značilnosti Malte. Zanimivo je, da sta najpomembnejša naravna vira Malte kamen apnenec in sol, kar je posledica nastanka in sestave tega otočja sredi Sredozemskega morja ter dolgih vročih Slika 4: Turistično najbolj obiskan otok Malta pritegne s svojo kulturno dediščino in naravnimi lepotami raznovrstne obiskovalce (foto: A. Vovk Korže). 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK 38% 18% 15% ■ Francija G Nemčija □ Italija ■ zda D Velika Britanija □ druge države Slika 5: Države, v katere Malta na/več izvaža. poletij. Prevladujoča apnenčasta sestava površja in zelo plitve prsti vplivajo na to, da na Malti pridelajo le 20% hrane, ki je potrebujejo, ostalo uvažajo. Obdelovalnih površin je 38%, od tega jih 3 % stalno umetno namakajo. Otočje ima tudi omejene vire pitne vode. Vedno več je pridobivajo s procesom desalinizacije. Nimajo domačih virov energije, razen sončne energije, ki pa je statistika ne prikazuje kot pomemben vir energije. Po podatkih za leto 1996 je znašala proizvodnja energije 1.425 bilijonov kWh, vso energijo so proizvedli doma (torej je nič ne uvozijo in nič izvozijo), po virih energije pa je na prvem mestu fosilno pridobljena energija (v termocentralah 100%), drugim virom, kot so vodni, nuklearni in drugi pa ne pripisujejo vidnega deleža (2). Po BDP spada Malta med manj premožne države EU. Leta 1998 je BDP znašal na prebivalca 13.000$, letna rast BDP pa 4%. Po sektorjih ustvarja največji delež BDP turizem s storitvenimi dejavnostmi in sicer 71 %, industrija 26 % in kmetijstvo 3 %. Letna stopnja inflacije je 2,8 %. V javnih službah je zaposlenih 34 % zaposlenih, v drugih službah 32 %, v industriji in gradbeništvu 22 % ter v kmetijstvu le 2 %. Najpomembnejše panoge industrije so turistična, elektronska, gradnja in popravilo ladij, gradbeništvo, proizvodnja hrane in pijače, tekstilna, obutvena, oblačilna ter tobačna. Med kmetijskimi proizvodi so iz Malte poznani paradižnik, cvetača, grozdje, pšenica, ječmen, krompir, citrusi, rezano cvetje, zeleni poper in pa svinjina, mleko, perutnina in jajca. Gozdov na Malti ni. Primerjava izvoza in uvoza pokaže, da je gospodarstvo precej odvisno od sodelovanja s tujimi državi, saj je uvoz večji od izvoza. Tako izvažajo le stroje in transportno opremo, uvažajo pa tudi stroje in transportno opremo ter industrijske izdelke, hrano in pijačo ter tobak. Iz večjih evropskih držav in ZDA Malta tudi največ uvaža, tretjina uvoza pa odpade na druge države. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije Malte ni med slovenskimi zunanjetrgovinskimi partnericami. Več sto let je moralo miniti, da je otočje prenehalo biti odvisno od vojaških interesov, strateške lege in pomembnih posameznikov. Z željo, povezati se s svetom, razviti skrite potenciale in razkriti lepote nekdanjega kopenskega mostu med Afriko in Evropo, se gospodarstvo republike Malte približuje evropskemu. Številne novogradnje in posegi škodujejo izgledu pokrajine, ki jo le tu in tam še ni predrugačil človek. 1. Azzopardi A. E. 1995: Malta und seine Inseln. Plurigraf, Nami - Temi. 2. Central Intelligence Agency. The World Fact-book 2000. Medmrežje: iidp./www, odci.gov/ cia/publications/factbook/mt.html. 23.7.2000. 3. Encarta World Atlas 98. Microsoft Corporation. 4. Gospodarska zbornica Slovenije, Statistični urad RS, Gospodarski kazalci, avgust 2000. 5. Malta 1994: Dežele in ljudje. Mladinska knjiga. Ljubljana. 6. Malta mit Gozo, 1995: Polyglott-Reiseführer. Polyglott - Verlag. München. 7. Malta Network Resources. Medmrežje: http://www. maltanetworkresources.com/ malta.gif. 23. 7. 2000. 8. Svet v žepu, 1997. Malta. 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK BANGALORE - INDIJSKI SILICON VALLEY Jasmina Bedrač UDK: 913(548.2 Bangalore) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Bangalore - indijski Silicon Valley Bangalore, glavno mesto indijske zvezne države Kar-natake, zadnjih nekaj let doživlja bliskovit razvoj, ki je zlasti posledica sprejetja Informacijsko tehnološkega načrta leta 1997. Kljub razvoju pa Bangalore še vedno ostaja tipično indijsko mesto z naraščajočimi razlikami med bogatimi in revnimi. KUUČNE BESEDE regionalna geografija, Indija, Bangalore ABSTRACT Bangalore - the Silicon Valley of India Bangalore, the capital of Indian state Karnataka is experiencing in the last few years a quick develop ment, which is mainly result of Information Technology Policy that was announced in the year 1997. In spite of this development, Bangalore remains typical Indian city with increasing differences between wealthy and poor people. KEY WORDS regional geography, India, Bangalore AVTOR Jasmina Bedrač Naziv: profesor geografije in zgodovine Naslov: Veljka Vlahoviča 53, 2000 Maribor, Slovenija Telefon: +386 (0)247 12802 E-pošta: jasminabedrac @hotmail.com Bangalore, glavno mesto indijske zvezne države Karnatake, je svoje ime dobilo, kot pravi legenda, po kuhanem fižolu (»Benda Kaluru«), ki ga je tukaj živeča starka postregla lačnemu kralju v desetem stoletju. Sodeč po zgodovinskih dejstvih pa je današnje mesto Bangalore ustanovil leta 1537 plemenski poglavar Kem-pe Gowda. Od takrat je Bangalore zamenjal kar nekaj vladarjev; med najpomembnejšimi so bili mysorska dinastija Wodeyar, Haidar Ali, njegov sin Tipu Sultan, pa seveda tudi Britanci, ki so zapustili čudovite avenije, parke, cerkve, muzeje in vile. Najbolj mogočna ter razmeroma nova stavba (zgrajena leta 1954) pa je vsekakor Vidhana Soudha, kjer je sedež sekretariata in državnega zakonodajnega zbora. Za Indijce je ta zgradba v neodravidskem stilu pomembna ne samo zaradi svoje funkcije, pač pa tudi kot turistična atrakcija, ki razsvetljena ob nedeljah zvečer privabi številne radovedneže in občudovalce. Omembe vredne so tudi arhitekturne stvaritve, kot so Attara Kacheri, kjer ima svoj sedež državno sodišče, Vladni muzej, Državna centralna knjižnica ter Bangalorska palača, v kateri še sedaj bivajo potomci zadnjega mysorskega maharadže iz dinastije Wodeyar. Rast števila prebivalstva sovpada z gospodarskim napredkom. Hitro rast je doživelo mesto v času po letu 1950, kar dokazuje tudi rast števila prebivalstva. Leta 1951 je štelo mesto 786.000 prebivalcev, leta 1981 2,922.000, leta 1991 že 4,130.000 prebivalcev, danes pa naj bi štelo mesto več kot 6 milijonov prebivalcev. V zadnjih dvajset letih pa je Bangalore postal eden od poglavitnih juž-noindijskih industrijskih centrov z usnjarsko, kemično, telekomunikacijsko, letalsko, elektronsko in računalniško industrijo. K temu je seveda pripomogla napredna vlada zvezne države Karnatake, ki je kot prva država v Indiji leta 1997 objavila Informacijsko tehnološki načrt. Glavni cilji tega načrta so bili izkoreniniti revščino, nuditi večje možnosti za zaposlitev in enakopravnost ženskam, računalniško opismeniti otroke v osnovnih šolah, usmeriti mlade v študij računalništva, elektrotehnike in informatike, kar bi jim kasneje omogočilo večje možnosti za zaposlitev, vzpodbuditi poslovno sodelovanje z nean- GEOGRAFSKI OBZORNIK gleško govorečimi državami ter dati dominanten položaj Karnataki in Bangaloru v informacijski tehnologiji. Investitorjem so nudili odlične pogoje; poleg razmeroma poceni delovne sile z visokošolsko izobrazbo so jim bili na voljo raziskovalni inštituti, infrastrukturno popolnoma opremljeni informacijsko tehnološki parki in največje davčne olajšave v Indiji. Znotraj informacijske tehnologije je dosegla največje razsežnosti vsekakor softverska industrija. Najpomembnejša tovrstna podjetja, ki imajo sedež v tem mestu, so 1MB, Novell, Microsoft, Oracle, Sybase, Hewlett-Packard, Siemens, Motorola, Compaq in Digital. Kot kažejo podatki, se je načrt izkazal za uspešnega. V obdobju 1991-1992 je 13 soft-verskih podjetij ustvarilo 1,5 milijona ameriških dolarjev prihodka, v obdobju 1998-1999 je 271 podjetij ustvarilo že 875 milijonov, za obdobje 2002-2003 pa napovedujejo celo 2,5-3,0 milijard ameriških dolarjev prihodka. Preglednica 1 : Softverska podjetja in njihov prihodek od leta 1991 do 1999(2). Leto Št. softverskih podjetij Prihodek (v milijonih ameriških dolarjev) 1991-1992 13 1,5 1992-1993 29 5,15 1993-1994 53 22,5 1994-1995 79 50 1995-1996 125 120 1996-1997 163 245 1997-1998 207 500 1998-1999 271 875 Zaradi pozitivnih, pa tudi negativnih posledic (preobremenjenost infrastrukture, nekontrolirano širjenje mesta, ekološko obremenjevanje okolja), ki jih je prinesel razvoj informacijske tehnologije v Bangaloru, se je vlada Karnatake odločila, da vzpodbudi in usmeri razvoj informacijske tehnologije tudi v drugih mestih Karnatake. Kot najprivlačnejša in najprimernejša Slika 1: Vidhana Soudha je bila leta 1954 zgrajena v neodravidskem stilu in je sedež sekretariata in državnega zakonodajnega zbora indijske zvezne države Karnatake (foto: Igor Barton). 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK izstopajo Mysore, Hubli, Mangalore in Mani-pal. Da je Bangalore postal indijski Silicon Valley, ima levjo zaslugo liberalno usmerjena vlada Karnatake, ne gre pa tudi zanemariti naravnogeografskih značilnosti samega mesta, zlasti podnebnih značilnosti. Podnebje. Bangalore se nahaja v samem osrčju južnega dela Dekanske planote, natančneje povedano na karnataškem platoju, ki se rahlo nagiba proti vzhodu. Mesto se ponaša z zelo ugodno klimo štirih obdobij oziroma letnih časov. Obdobje suše z jasnim vremenom traja od decembra do februarja. V tem obdobju so temperature najnižje (januarja je srednja minimalna temperatura okrog 14 °C), pade pa tudi najmanj padavin. Sušnemu obdobju sledi poletno obdobje od marca do maja, ko se pojavijo najvišje temperature, in sicer aprila (srednja maksimalna temperatura 33 °C), pade pa tudi že nekaj več padavin. Temu obdobju sledi monsunsko obdobje (veter piha z jugozahoda) od junija do septembra s prevladujočo nizko oblačnostjo in temperaturami, ki se gibljejo okoli 1 8 °C ter minimalnimi dnevnimi temperaturnimi amplitudami. Kljub temu, da je to deževno obdobje, pa pade največ padavin meseca oktobra, ki pa že sodi v postmonsunsko obdobje oziroma obdobje umikajočega se monsuna, ki v času oktobra in novembra piha s severovzhoda. V tem obdobju se pojavljata tudi jutranja rosa in megla, ki sta značilni tudi za obdobje suše. Ozračje tukaj ni ne vlažno in ne suho; najvišja relativna vlažnost je septembra (76%), najnižja pa januarja (63 %). Mesto leži na nadmorski višini 949 m. Letno prejme 914 mm padavin, kar postaja ob naraščajoči potrebi po vodi za kmetijske, industrijske in gospodinjske namene vse večji problem. Je pa takšna klima, ki ne pozna ekslremov, nadvse ugodna za bivanje človeka, tudi belega človeka. Ugodna klima in rdeča lateritna prst omogočata pašno živinorejo (drobnica in govedo) ter poljedelstvo (proso, sladkorni trs, betel, tobak, krompir, mango, papaja, grozdje, lubenice, banane, kokosovi orehi). Kljub 914 mm padavin, ki omogočajo rast tropskega listopad-nega gozda, pa polja in nasade namakajo, in Slika 2: Siemens je eno izmed najpomembnejših softverskih podjetij, ki ima svoj sedež na Mahatma Gandhi Roadu (foto: Igor Bartonj. sicer iz vodnih zbiralnikov, saj tukaj ni na razpolago nobenih večjih tekočih ali stoječih voda. Parki. Mesta Bangalore pa se ni po naključju prijelo tudi ime »Mesto vrtov«. Obiskovalca prevzamejo slikoviti drevoredi, ki aprila zac-vetijo v vsej svoji pisanosti, ter urejeni in negovani parki, za katere skrbi množica vrtnarjev. Najznamenitejši je vsekakor Lalbagh, ki ima za sabo že kar častitljivo zgodovino. V 1 8. stoletju ga je ustanovil Haidar Ali, njegov sin Tipu Sultan ga je razširil s številnimi novimi rastlinskimi vrstami, pripeljanimi iz Kabula, Mauritiu-sa, Perzije in Turčije. V njegovem času je bil park v lasti kraljeve družine in zaprt za javnost, proti koncu 18. stoletja, ko je park prešel v roke Britancev, so ga še dodatno razširili s sadnim drevjem, cvetočimi rastlinami, začimbami in celo z zelenjavo (zelje, cvetača, korenje, rabarbara, zelena, špinača, repa, redkev, zelena solata, sladkorna pesa). Z namenom, da bi čim bolje oskrbeli najobčutljivejše rastline, so zgradili rast- 11 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Skoraj ni /e stvari, ki je ne bi bilo mogoče kupiti na indijski tržnici, tudi na City marketu [foto: Igor Barton). Slika 4: Razvoj je mestu in srečnim posameznikom prinesel nesluteno bogastvo, ki se kaže tudi v sami arhitekturi floto: Igor Barton). 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Brezdomci so svoje zatočišče našli na nikogaršnji zemlji, kjer so si postavili nekakšne šotore, kjer živijo brez vodovoda, kanalizacije in elektrike (foto: Igor BartonJ. linjak, ki naj bi služil tudi kot razstavni prostor. Po vrnitvi parka v indijske roke je za dobo dvajsetih let (1836-1856) nadzor nad parkom prevzela Agro-hortikulturna zveza, nato pa je nadzor prevzela vlada. Park danes meri že okoli 100 hektarjev in ga vsakodnevno, še posebno ob koncih tedna ter ob praznikih obišče množica ljudi. Park je tudi priljubljena točka za družinske piknike, za katerimi pa nemalokrat ostane tudi kup smeti. Ne tako priljubljen in tudi ne tako množično obiskan je Cubbon park, ki pa je prava oaza miru sredi prometnega kaosa. Zjutraj se v park podajo zlasti ljubitelji tišine, zelenja in jutranjega teka. Popoldne je park skorajda prazen, razen redkih sprehajalcev lahko srečaš le speče ljudi na klopeh in potepuške pse. Sicer pa je bil ta park ustanovljen v 19. stoletju, ustanovil pa ga je kraljevi namestnik v Indiji, lord Cubbon, po katerem je park tudi dobil ime. Tržnice. Zelene in pisane od cvetja ter sadja so tudi tržnice. Največja in tudi najcenejša je tržnica z imenom City market, kjer se že od zgodnjega jutra preriva množica prodajalcev, kupcev ali pa le radovednežev. Se posebno pestre so vonjave, od sadno sladkih, ostrih vonjev začimb do vonjav po gnijoči zelenjavi, po krvi pravkar zaklanih kozličkov, jagenjčkov in piščancev ter po živalskih in človeških iztrebkih. Nekoliko čistejša je tržnica Rüssel market v samem središču mesta, kjer že za 20 rupij dobiš velik ananas ali kilogram banan ali pa šopek petnajstih vrtnic (1 rupija = 5 tolarjev). K temu pa sodi obvezno barantanje ter stokanje trgovca o njegovi številni družini, ki jo mora prehraniti in o dragi šolnini, ki jo plačuje otrokom. Dovolj vztrajni pa uspejo znižati ceno blaga za polovico ali pa še več. Razlika med bogatimi in revnimi je videti nepremostljiva. Indijski Silicon Valley ali Mesto vrtov ali Bangalore, kot piše na zemljevidu, pa ostaja ob skokoviti rasti in hitrem razvoju še vedno tipično indijsko mesto, kjer se po tudi najbolj prometnih cestah brez- 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Zapisan revščini (foto: Igor Barton). skrbno sprehajajo svete krave. In prav te krave se prehranjujejo izključno z odpadki, žal pa niso edine. Kljub osupljivemu bogastvu, ki se kaže v razkošnih vilah in apartmajih, h katerim spadajo čistilke, vrtnarji, varnostniki in šoferji, pa te presune pogled na številne brezdomce, ki so svoje zatočišče našli v »šotorih« in barakah, postavljenih na nikogaršnji zemlji, brez vodovoda, kanalizacije in elektrike. Njihova kuhinja, kopalnica in pralnica, včasih pa tudi spalnica je velikokrat kar pločnik. Vladna pomoč in priložnostna dela velikokrat ne zadoščajo za preživetje, zato se ljudje, zlasti otroci in invalidi podajajo v beračenje, nemalokrat pa so v to prisiljeni in v ta namen tudi pohabljeni s strani staršev in skrbnikov. Srečuješ jih povsod, na ulicah, na tržnicah, pa tudi v avtobusih. In nesmiselno se je slepiti, da bo razvoj odpravil revščino in tudi beračenje. Razvoj bo le še v večji meri vplival na vse večji razkorak med bogatimi in tistimi, ki si bodo le s priberačenim denarjem lahko kupili prgišče riža. 1. Bangalore IT. The Official Website of the Department of Information Technology, Government of Karnataka. Medmrezje: http:// www. bangaloreit. com/bangalo-re_parks.htm. 25. 10.2000. 2. Bangalore IT. The Official Website of the Department of Information Technology, Government of Karnataka, India. Medmrezje: http://www. bangaloreit. com/karnataka_ it/ itindustry.htm. 25. 10.2000. 3. Bangalore IT. The Official Website of the Department of Information Technology, Government of Karnataka, India. Medmrezje: http://www.bangaloreit.com/Mahithi.htm. 25. 10.2000. 4. Bangalorenet.com. Your Complete Internet City Guide. System Solutions (Bangalore) Pvt Ltd. Medmrezje: http://www.bangalorenet.com/culture/ info.htm. 25. 10. 2000. 5. India 2000. Research, Reference and Training Division. Publications Division. New Delhi, 2000. 6. India Handbook. Trade & Travel Handbooks. Trade & Travel Publications Ltd. Bath, 1995. 7. Oxford School Atlas. Oxford University Press. New Delhi, 2000. 8. Bangalorenet.com. Your Complete Internet City Guide. System Solutions (Bangalore) Pvt Ltd. Medmrezje: http://www.bangalorenet.com/horticulture/ history.htm. 25.10. 2000. 9. Bangalorenet.com. Your Complete Internet City Guide. System Solutions (Bangalore) Pvt Ltd. Medmrezje: http://www. bangalorenet. com/ horticulture/gardens, htm. 25. 10.2000. 10. Virtualbangalore.com. Multimedia Studio Limited. Medmrezje: http://www.virtualbangalore.com/ sightseeing/inBang.htm. 25. 10. 2000. 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK JORDANIJA - BISER BLIŽNJEGA VZHODA Boštjan Gradišar UDK: 9131569.51 COBISS: 1.04 IZVLEČEK Jordanija - biser Bližnjega vzhoda Jordanija je v večjem delu puščavska dežela, ki med arabskimi državami na Bližnjem vzhodu simbolizira politično stabilnost in predstavlja zgleden primer prehoda iz tradicionalnosti v sodobnost. Na njenih tleh so se v preteklosti razvile mogočne civilizacije, ki so obvladovale ne le jordanski, ampak tudi širši prostor in v njem pustile globoke sledove. V prihodnosti se bo še bolj oprijela turizma, za katerega je več kot dovoli temeljev, tako kulturno-zgodovinskih kot naravnih. Že zdaj je turistov iz različnih delov sveto iz leta v leto več. KLJUČNE BESEDE regionalna geografija, Jordanija, Bližnji vzhod, turistični tokovi, kulturni spomeniki ABSTRACT Jordan - the pearl of the Near East A prevailingly desert country, Jordan symbolizes political stability among the countries of the Near East, representing an ideal example of transition from the traditional to contemporary way of life. On its territory, some mighty civilizations developed in the past that controlled not only the Jordan area but much larger areas and left deep traces in it. In the future, the country will further develop its tourism, for which there are sufficient bases there, so from the cultural-historical as the natural aspects. Even by now, the number of tourists from various parts of the world has been increasing from year to year. KEY WORDS regional geography, Jordan, Near East, tourist flows, cultural monuments AVTOR Boštjan Gradišar Naziv: univerzitetni dipl. geograf in prof. zgodovine Naslov: Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Dom Bohinj, Ribčev Laz 63, 4265 Bohinjsko jezero, Slovenija Telefon: +386 (0)45724140 Uvod. Jordanija je dežela bogate zgodovine in zanimive sedanjosti. Njene glavne značilnosti so velika naravna nasprotja, družbena stabilnost, kulturna prepletenost in prijazni ljudje. V »nemirnih vodah« Bližnjega vzhoda je uspela ohraniti notranjo stabilnost in postala vzor sosednjim državam. V sodobni zgodovini Jordanije je sinonim za državo kralj Husein II., ki je v svoji 47 let dolgi vladavini uspel prepeljati državo prek vseh viharnih dogodkov in jo preobraziti v sodobno državo z izoblikovano razvojno vizijo. Jordanija je edina arabska dežela, kjer iskanje nafte ni bilo uspešno. Edino omembe vredno naravno bogastvo so fosfati, katerih izkop se v zadnjih desetletjih močno povečuje. Jordanija danes meri le 88.946 kvadratnih kilometrov. Na severu meji na Sirijo, na zahodu na tako imenovani Zahodni breg (Cisjorda-nija, ki je bila pred izraelsko okupacijo njen sestavni del) in Izrael, na jugu na Saudovo Arabijo in na vzhodu na Irak. Meje s Sirijo, Saudovo Arabijo in Irakom so bile začrtane po 1. svetovni vojni, po razpadu Turškega cesarstva, meja z Izraelom pa zaradi izraelske okupacije Zahodnega brega še vedno ni določena. Uradno ime države je Hašemitska kraljevina Jordanija, po državni ureditvi je ustavna dedna monarhija z dvodomnim parlamentom, ki se deli na osem provinc (Irbid, Al Balqa, Al Mafraq, Az Zarqa, Aman, Al Karak, Aj Jafilah in Ma'an). V Akabskem zalivu ima Jordanija izhod na Rdeče morje, obalna črta meri le 27 kilometrov. Prvotno je imela Jordanija samo 15 kilometrov obale, vendar je leta 1965 kralj Husein Sau-dovi Arabiji odstopil 6000 km2 jordanske puščave, v zameno pa dobil 1 2 kilometrov obale. Zgodovinski pregled. Z osvojitvijo zahodne Azije je Aleksander Veliki (Arabci so ga imenovali Dhu Al Oarnian, kar v prevodu pomeni »tisti z dvema rogovoma«) na ozemlje zdajšnje Jordanije zanesel helenistični vpliv. Precejšnji del Bližnjega vzhoda je v tem času prevzel grški jezik in se razvijal pod vplivom grške kulture. V tem obdobju je na ozemlju Jordanije imela pomembno vlogo tudi država Nabatejcev, 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Primerjava Jordanije s sosednjimi državami (10). država površina (v km2) število prebivalcev (1994) gostota poselitve uradni jezik glavno mesto število prebivalcev Jordanija 88.946 4,217.000 46 Arabski Aman 1,580.000 (1995) Sirija 185.180 14,171.000 77 Arabski Damask 1,444.000 (1994) Irak 438.317 19,951.000 46 Arabski Bagdad 3,844.608 (1994) Saudova Arabija 2,400.900 17,498.000 7 Arabski Rijad 1,975.000 |1990) Izrael 20.770 5,420.000 261 Novohebrejski Arabski Jeruzalem 567.100 (1993) ki se ¡e razvijala med letoma 400 pred našim štetjem in 106 našega štetja. Veličastna civilizacija, ki se je razvijala predvsem s pomočjo trgovine, je imela središče v Petri. Večino ozemlja nabatejske države si je leta 106 priključil Rimski imperij. Rimsko obdobje na ozemlju Jordanije je trajalo do leta 395, ko se začne bizantinsko obdobje. V času rimske nadvlade so nastala številna pomembna mesta, na primer Philadelphia (Aman), Gera-sa tJerash), Gadara (Umm Qais), Pellas in Dion (Irbid). Zaradi dobro razvitega cestnega omrežja je zacvetela živahna trgovina. V času bizantinske nadvlade je trgovina z razširitvijo trgovskih poti na Daljni vzhod postala še bolj pomembna, napredovati je začelo tudi kmetijstvo. Po spreobrnitvi Konstantina I. se je krščanstvo začelo hitro širiti tudi proti vzhodu. Takrat so zrasle številne cerkve, danes znane po bogatih mozaikih. V 7. stoletju je ozemlje prešlo pod arabski nadzor, ki je s posameznimi presledki (na pri- Slika 1: Rimljani so na ozemlju današnje Jordanije zgradili številna mesta, med katerimi je najpomembnejša Gerasa oziroma Jerasn (foto: Boštjan Cradišar). 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK mer med križarskimi vojnami) trajal vse do 16. stoletja, ko so na območje zdajšnje Jordanije prišli Turki. S prihodom Arabcev je prevladala muslimanska veroizpoved. Turško obdobje je trajalo več kot 400 let in se je končalo s turškim porazom v 1. svetovni vojni. S propadom turškega cesarstva je začela nastajati sodobna Jordanija. Podobno kot druge naslednice turškega cesarstva je nastala po 1. svetovni vojni, ko sta se zmagoviti velesili Velika Britanija in Francija lotili upravnega preurejanja arabskega sveta. Transjordanija je samostojen emirat pod britanskim mandatom postala leta 1923, že dve leti prej pa je bilo dogovorjeno, da se na njenem ozemlju ne smejo naseljevati Judje. Leta 1925 so Transjordaniji priključili pristanišče Akabo, s čimer je emirat dobil izhod na morje. Velika Britanija je še naprej skrbela za njegovo zunanjo politiko, obrambo in finance. Britanska mandatna vladavina se je končala 22. marca leta 1946 in 25. maja istega leta je bil emir Abdulah proglašen za prvega kralja. Ime novonastale države Transjordanija se je uporabljalo do leta 1949, ko ga je zamenjalo ime Jordanija. Kljub neodvisnosti so britanske čete ostale v državi in se dokončno umaknile šele leta 1957. Leta 1949 je Jordanija zasedla in si leta 1950 priključila Zahodni breg, imenovan tudi Cisjordanija. Izgubila ga je v šestdnevni vojni z Izraelom leta 1967 in od takrat je ozemlje Jordanije spet omejeno na nekdanjo Transjordanijo. Sodobno zgodovino Jordanije je močno zaznamoval kralj Husein, ki je državo vodil med letoma 1952 in 1999. S politično karizmo in ugledom je državo uspešno vodil ter jo preobrazil v nekakšen most med tradicionalnim arabskim svetom ter razvitim Zahodom. Po njegovi smrti ga je nasledil sin Abdulah, pred katerim so številni izzivi sodobnega sveta. Med političnimi izzivi sta v ospredju prizadevanje za ureditev palestinskega problema in odnosi s sosednjim Izraelom. GEOGRAFSKI OBZORNIK Naravne razmere. Najbolj izstopajoča naravnogeografska enota Jordanije je suha visoka planota, ki se razteza v smeri od severa proti jugu. Od Velikega tektonskega jarka na zahodu (od reke Jordan in Mrtvega morja) se postopoma dviga proti vzhodu, kjer se vzpne do nadmorske višine 900 metrov. Na njej je večina jordanskih večjih mest. Na zahodu države je skrajni severni del Velikega tektonskega jarka, ki se širi po dolini reke Jordan in pod Mrtvim morjem ter se po Wadi Araba nadaljuje v Akabski zaliv. Dolina reke Jordan je na območju Galilejskega jezera 213 metrov pod morsko gladino, Mrtvo morje pa je z gladino, ki je 395 metrov pod gladino svetovnega morja, najn .. ¡očka zemeljskega kopnega. Visoka planota se na skrajnem vzhodu spusti v sušne ravnike Jordanske puščave, kjer Jordanija meji na Irak. Jordanska puščava je del Sirske in Velike Arabske puščave. Puščavski del zavzema dve tretjini ozemlja države. Za podnebje Jordanije so značilne precejšnje razlike med zimo in poletjem. Poletja so suha in vroča, za turista včasih celo prevroča, zime pa so vlažne in hladne. V severnih delih države lahko tudi sneži. Najhladnejši mesec je januar, ko se lahko temperature spustijo pod ledišče. Povprečna zimska temperatura je 7,2 °C. Temperature pozimi znižuje predvsem hladen veter. Takrat prevladujejo zahodni in jugozahodni vetrovi, poleti pa vzhodni vetrovi. Najtoplejši mesec je avgust, ko se lahko temperature v dolini reke Jordan vzpnejo celo do 50 °C. Povprečna avgustovska temperatura v glavnem mestu Amanu je 25,6 °C. Glavnina padavin se izcedi v zimskih mesecih. Na severozahodu države je povprečno do 660 mm padavin, v najbolj sušnih vzhodnih predelih pa jih je ponekod samo 1 25 mm. Prebivalstvo. V Jordaniji živi več kot štiri milijone ljudi, ki pa so po pokrajini razporejeni zelo neenakomerno. Velika večina jih prebiva v severnem delu države, kjer so, z izje- Slika 3: Wadi Rum ali Mesečeva dolina predstavlja izziv številnim avanturistom, saj množičnemu turizmu dolina še ni povsem odprla vrat jfoto: Boštjan Gradišar). 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK -Aman -Akaba Slika 4: Povprečne mesečne temperature v Amanu in Akabi (v °Q (5j. mo pristanišča Akabe, tudi vsa večja mesta. Daleč največje jordansko mesto je prestolnica Aman, kjer živi več kot milijon in pol ljudi. Velika večina Jordancev je arabskega porekla, vendar to ne pomeni, da so vsi tudi muslimani. Arabce namreč združujeta jezik in iste kulturne tradicije. Naziv Arabec ne določa narodnosti ali celo vere. Tudi v Jordaniji je precej Arabcev kristjanov, v glavnem pripadnikov grške ortodoksne cerkve. Arabskega porekla so tudi Palestinci, ki predstavljajo več kot polovico jordanskega prebivalstva. Jordanija je edina arabska država, ki je po ustanovitvi Izraela leta 1948 palestinskim beguncem podelila državljanstvo. Njihovo število se je še povečalo po letu 1967, ko je Jordanija izgubila Zahodni breg. Med lokalnim prebivalstvom in palestinskimi begunci v preteklosti ni bilo večjih konfliktov in mnogi Palestinci v jordanski državi zasedajo pomembne položaje. Manjšinsko prebivalstvo v Jordaniji sestavljajo Cerkezi, Cečeni in Armenci. Cerkeze so v drugi polovici 19. stoletja na območje današnje Jordanije naselili Turki. Pomemben demografski, politični in vojaški dejavnik v Jordaniji so beduini, ki jih je nekaj več kot 40.000. Mnogi so se že ustalili in ne živijo več nomadskega življenja. Ker je bilo nekoč zanje poljedelstvo manj vredna gospodarska dejavnost, so se ukvarjali zgolj z živinorejo. Se vedno živijo v izrazitem patriarhalnem okolju, kjer je družina osrednja socialna kategorija. Gospodarstvo. Hitrejši gospodarski razvoj države se je začel z industrializacijo na začet- ku šestdesetih let 20. stoletja, ki jo je omogočila raznovrstna pomoč Združenih držav Amerike, Velike Britanije in arabskih držav, proizvajalk nafte. Šestdnevna vojna z Izraelom leta 1967 in Zalivska vojna med Iranom in Irakom v osemdesetih letih sta gospodarski razvoj Jordanije upočasnili. Posebno hud udarec je za gospodarstvo pomenila izguba Zahodnega brega. Za kmetijsko rabo je primernih le 6% ozemlja. Večina obdelovalnih zemljišč je na območju doline reke Jordan, kjer gojijo agrume, banane, oljke, tobak, fižol, vinsko trto in še nekatere kulture. Z izgubo Zahodnega brega se je površina obdelovalnih zemljišč zmanjšala za polovico. Od leta 1986 skušajo povečati pridelavo in obseg obdelovalnih zemljišč z namakanjem, za kar uporabljajo predvsem talnico. Z namakanjem naj bi na severu na novo pridobili že okrog 20.000 ha obdelovalnih zemljišč. V sušnih predelih je še vedno v ospredju nomadska živinoreja, s katero se ukvarjajo beduini, ki se še niso ustalili. Redijo ovce, koze in kamele. Leta 1965 je kmetijstvo zaposlovalo 37%, leta 1987 pa samo še 7% aktivnega prebivalstva. Delež kmetijstva v BDP države je približno desetina. Industrijo najdemo predvsem na severu države. Glavna industrijska območja se širijo med Amanom in Zargo. Najpomembnejše panoge so živilska, tekstilna, petrokemična in kemična industrija ter industrija gradbenega materiala, pomembno vlogo pa ima tudi predelava fosfatov. Tovarne so v lasti domačega in tujega kapitala. Preglednica 2. Število turistov in dohodek od turizma v Jordaniji v letih 1992-1998 (4j. Število turistov Dohodek od (v 1000) turizma (v USD) 1992 669 547 1993 775 562 1994 858 581 1995 1074 661 1996 1103 743 1997 1127 774 1998 1256 853 indeks 98/92 188 156 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 3: Poreklo turistov, ki so obiskali Jordanijo v letih 1 992-1998 (2J. 1994 1995 1996 1997 1998 indeks 98/94 Afrika 779 2300 2313^ 2338 2750 353 Severna Amerika 66.129 96.801 100.159 99.191 101.927 154 Južna Amerika __3749 6545 7801 8485 6685 _178 Severovzhodna Azijo___6308_6742 8275 7651 7677 122 Jugovzhodna Azija 14.608 25.993 25.617 25.923 _13.151 90 Avstralija in Nova Zelandija 10.044 13.032 12.914 14.303 13.105 130_ Evropa _ 202^943 355.575 373.016 365.036 338.706 167 Bližnji vzhod_ 553.050 566.561 572.657 604.101 772.427 140 skupaj _ 857.610 1,073.549 1,102.752 1,127.028 1,256.428 _147 Jordanija velja za eno od najbolj privlačnih turističnih držav na območju Bližnjega vzhoda. Številni kulturnozgodovinski spomeniki in naravne znamenitosti iz leta v leto privabljajo več turistov, ne le iz sosednjih držav, ampak z vseh koncev sveta. Najpomembnejše turistične točke so Petra, Akaba s toplim Rdečim morjem, Aman, Jerash, Madaba, gora Nebo, Mrtvo morje in Karak. Med njimi ima osrednje mesto prestolnica nabatejske civilizacije Petra, kamor se zgrinja največja množica turistov. Za hiter razvoj turizma sta zaslužni tudi sodobni mednarodni letališči v Amanu in Aka-bi, od koder se turisti usmerjajo proti drugim, ne preveč oddaljenim turističnim točkam. Število turistov se je močno povečalo v devetdesetih letih. Leta 1992 je Jordanijo obiskalo približno 670.000 turistov, leta 1998 pa jih je bilo že več kot 1,250.000. Z naraščanjem obiska se je seveda povečal tudi zaslužek, kar se pozna tudi v gradnji novih hotelskih in drugih bivalnih zmogljivosti. Novi hoteli so zrasli predvsem v Amanu in Akabi. Največ turistov je iz bližnjih arabskih držav (največ iz Saudove Arabije in Kuvajta). Pomembno vlogo imajo tudi evropski turisti, med katerimi jih je največ iz razvitega zahodnega dela (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija). Jordanijo obišče tudi precej turistov iz Severne Amerike, drugi deli sveta pa so le simbolično zastopani. Glede na dosedanji razvoj in stanje turizma je mogoče pričakovati, da se bo turizem razvijal tudi v prihodnje, še posebno zato, ker Jordanija velja za eno od politično najbolj sta bilnih držav na območju Bližnjega vzhoda in ima jasno opredeljeno gospodarsko vizijo. > 1. Cambridgeov podatkovnik. DZS. Ljubljana, /995. 2. The Hashemite Kingdom of Jordan. Ministry of Tourism & Antiquities. Medmrežje: http://www. mota.gov. jo/S_nationality. htm. 5. 10. 2000. 3. The Hashemite Kingdom of Jordan. Ministry of Tourism & Antiquities. Medmrežje: http://www.mota.gov.jo/S_Hotels.htm. 5. 10.2000. 4. The Hashemite Kingdom of Jordan. Ministry of Tourism & Antiquities. Medmrežje: http://www. mota. gov. jo/S_Arrivals. htm. 5. 10.2000. 5. The Hashemite Kingdom of Jordan. Ministry of Tourism & Antiquities. Medmrežje: http://www.mota.gov.jo/catl-02.htm. 5. 10.2000. 6. Khouri R. G., Carule F. 2000: Art and History of Jordan. Bonechi, Firence. 7. Natek, K., Perko, D., Žalik Huzjan, M. 1993: Države sveta 1993. DZS. Ljubljana. 8. Tarawnek, A. 1996: Jordan, History culture traditions. MP Graphic Formula. Rim. 9. Tarrier, D. 2000: Art and History. Petra. Bonechi. Firence. 10. Svet v žepu. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1997. 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK VINOGRADNIŠTVO V ŠMARSKO -VIRŠTANJSKEM OKOLIŠU GLEDE NA KLIMATSKE IN MORFOMETRIJSKE PRVINE Božidar Zibret UDK: 911.2:634.8(497.4-111 COBISS: 1.04 IZVLEČEK Vinogradništvo v Smarsko-Virštanjskem okolišu glede na podnebne in morfometrijske prvine Virštanj leži v Podravski vinorodni deželi. Spada med zelo primerna območja za pridelovanje kakovostnih vin in ima več kot 80 % prvovrstnih vinogradniških leg. Na razširjenost vinogradov vpliva relativna nad morska višina, saj so omejeni na termalni pas. Na razširjenost vinogradov vplivajo tudi minimalne temperature in z njimi povezani negativni vremenski pojavi (pozeba, megla). V katastrski občini Virštanj se je v obdobju 1824-1998 površina vinogradov močno zmanjšala zaradi trtne uši in deagrarizacije. KUUČNE BESEDE vinogradništvo, Virštanj, Smarsko-Virštanjski okoliš ABSTRACT Viniculture in the Smarje-Virštanj area with respect to climatk and morphometrk elements Virštanj lies in the vinicultural region ofPodravje. It ranks among very favourable areas for the production of quality wines and has over 80% of first