Džungla. Romaa iz afriških pragozdov. Aagleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 15 TesBO je položila ašesa h glavi ia izzivalao rjoveaje je zagrmelo iz Bjeaega straŠBega žrela. Iz varBe višiae pa je pdgpvoril Tarzaa z grpzečim boJBim krikpm, ki je z ajim Kršakpv rod izzival svoje sovražaike na boj. Tako strašea je bil ta boJBi klic, da je amolkBila džaagla ia v aeBiem strahu poslušala in da sp se BJeBi prebivalci v plašai grozi umakaili v goščavo ifl poskrili. Nekaj Ireaatkov sta se molče gledala oko v oko Beizprosaa sovražaika, aato pa se je velika divja mačkaleviaja obraila v džaaglo ia ta jo je požrla kakor morje požre kameB, ki ga vržeš vaaj. V Trzaaovi duši pa se je rodila velika misel. Da jo razumemo, moramo seči za par dai aazaj. Pred par daevi aamreč se je zgodilo, da je Trzaa abil silaega Tublata. Sprla sta se za košček mesa. Mladi belokožec je koprael po mesai hraai. Saj je bil potomec plemena, ki živi po večiai od mesa, BJegovo naglo ia krepkp se razvijajoče telp je zahtevalo take hraae. Ia poskrbel si jo je. Ujel je skokoao^o antilopo v svojo letečo zaako, jo zaklal z lovskim aožem ia razkosal, se Bajedel ia drugo nesel sebpj v tabor Kršakov, da bi imel zalogo že za bližaje dni. Pa -videl ga je stari Tublat iB koj plaail aadeaj, aevoščljiv ia razdražea. UmakBil se mu je v varae višine stoktaega veli- kaaa, kamor težki aasprotaik ai mogel za ajim. Tedaj je Tublat pobesael. Z divjim rjoveajem je plaail med zbraai rod, tol{ kel ia grizel ia sekal strašae raae, kamor je zadel. | Vse je bežalo. V hipu Bi bilo aikogar več aa trati, le zapozaela samica je hitela k drevesu, aa katerem je • sedel Trzaa. Kala je bila. Ko je Trzaa opazil, da je ajegova varahiaja v smrtai aevaraosti, je kako strela plaail k tlom ia se postavil pred Kalo. Z zmagovitim krikom je skočil aadea Tublat. Videti je bilo, kakp ga veseli, da bo mogel obračaaati z aadležaim tujcem. Pa ajegovi strašai zobje se aiso dotakaili mladega lorda. Mišičasta rpka je suaila kviška ia ga pograbila za kociaasti vrat, druga roka pa je zagrebla ostri lovski aož pač dvaaajslkrat v široke prsi. Kakor blisk so padali udarci ia prej aiso aehali, da je orjaško telo mrtvo zdrkailo aa tla. Belokoži zmagovalec pa je stopil premagaaemu sovražaika aa vrat, dvigail poaosao mlado glavo vzaak ia zmagoslovai krik Kršakovega roda je zadoael iz BJegovega grla, da je daleč odraevalo po pragozda. Trzaa pa se je čatil juaaka, aepremagljivega borca. Bral je o takih jaaakih ia ajihovih borbah v kajigah ia poaosea je bil, da je tudi v tem podobea ljadem. Ia tisti daa ko se je srečal s Saboro, ma je prišla velika misel —. Če je premagal strašaega Tablata, zakaj bi ae premagal tudi drugih sovražaikov? Zakaj Be tudi — Sabore? Da, aa Saboro pojde, aad silao leviajo! Ia tudi ajo bo ubil! Saj je jaaak, aepremagljiv borec! In ko jo ubije, skče njea lepi zlatorumefli kožuh — ia imel bo obleko! Podobea bo popolapma ljadem, svojemu rodu. — Tisti daa pa ai imel več maogo časa, da bi razglabljal svoje velike aačrte. Sredi poldaeva se je stemailo, džaagla je aaiolkaila, drevesa so stala aepremičaa kot bi strahoma pričakovala veliko, usodao aesrečo. Vsa aarava je čakala —. Ia kmalu je prišlo. Rahlo izprva ia iz velike daljave se je čalo votlo, otožno ječaaje. Bliže ia bliže je prihajalo, bolj ia bolj je Baraščalo. Orjaki pragozda so se skloaili k zemlji kakor pod mpgpčao roko. Globlje ia globlje so se sklaajali ia še vedao ai bilo dragega glasa ko otožao ječaaje vetra. Ib hipoma so gozdai orjaki zavihteli svoje vitke vrhove kakor bičevaike, kot bi hoteli jezao ugovarjati bližajočema se aasilja. Živ slepeč blisk je zaplamlel skozi temao goščavo. Globoko grmeBje je pribobaelo za ajim. Ia aato je pekel spuslil svoje Bioči aad džuBglo. Tresoča se v mrzlem deževja se je stiskala Kršakova čreda pod široke veje dreves. Tema je bila kakor o polaoči. Bliski so švigali ia treskali ia osvetljevali vihrajoče veje klaajajoče se vrhove ia globoko upogajeaa debla. Ia lilo je, lilo, kot bi se raorje hotelo izliti aad džuaglo. Ia tu ia tam se je stoletea gozdai očak, zadet od strek, razletel v tisoč tresk ia padel med sosede, polomil v padca aeštete veje ia mlada drevesa ter še povečal aeprodirBO goščavo. Cele veje je trgal vihar, jih aosil seboj ia priaašal smrt ia aaičeaje aeštetim aesrečaan ifl brezbrambaiai prebivalcem gosto obljadeae džuagle. Ure in ure je trajala straŠBa Bevihta, kakršao po- znajo le kraji v vročem afriškcm pasa^ Kršakova čreda se je v Irepclajoči grozi stiskala k debla. Veje ia drevesa so padala krog ajih, plameaeči blisski so jih plašili, bučeči grom jih je stresal, — v straha ia trepeta so čakali, da miae divjaaje. Ia miailo je, prav tako aaglo, kakor je prišlo. Vihar je preaehal, solBce je posijalo, aar^va se je aasaiehaila. Od vej ia od listja je kapljalo, acšteti biseri so se svetili v solačaih žarkih aa bajaih cvetljicah. Narava je pozabila aa svoje grozote — ia ajeai otroci so prav tako aaglo pozabili aa svoj strah. Življeaje je šlo svojo pot prav kakor malo poprej pred temo ia grozo. Trzaaa pa se je nied grornom ia bliskom rodila nova misel. Našel je skrivnost obleke. Zcblo ga je v dežja ia aevihti. Tadi mokrola aia ai dobro dela. Kako saho ia toplo bi bilo pod ležkim Saboriaim kožahom! Gotovo Bosijo ljudje zato obleko, da jih ae zebe. ia da se varajejo aiokrote —. Saboria kožuh mora imeti! Z bovo vaemo je šel aa veliki lov. Po več Biesecev je pokžaval Kršakov rod ob rulu džuagk, kje stala Claylonova koča. Trzaa jo je pridao obiskoval ia se učil iz kajig. Vmcs pa je tudi pridao hodil aa lov ia se aril v melaaju leteče zaake. Marsikatero žival se je ajela, dobrodošel piea mesa željaeam mladeau lovca. Pa bile so le same majhae, lahke živali. Nekoč pa se je zaaka zadrgaila krog vrala Horti, mcrjascu, ia ajegovi bcsai Bapori, da bi se osvobodil moreče vrvi so potegaili Trzaaa z visokega vejevja prav nemilo na tla prav pred merjasca. _ # Mogočaa žival se je koj obrBila, skloaila glavo ia besao aapadla aezaatao postavico. Pa Trzan je bil aaglejši. *¦ Priktel je kakor maček aa vse štiri, v hipa je bil aa aogah, gibčao je poskpčil ia se rešil aa bližaje drevo. Merjasec Horla pa je saail svpje mogočae čekaae v prazea zrak ia seve odaesel zaako seboj —. Trzaa je izgubil svojo dolgo vrv, pa se je tudi aiarsičesa aaačil. Ni bilo varao, prosto sedeti na veji ib držati vrv v rokah, če se je v zaako vjela težka močaa žival. Okoraema meriascu je še ašel, pa da se je ajela aa primer Sabora ia ga potegaila z drevesa, z življeajem bi bil plačal svojo aeizkušeaost. Koj je šel aa delo, da si aaredi drago vrv. Več dai jo je pletel ia ko je bila gotova, se je odpravil aa lov s trdaiai aameaom, da ujaaie Saboro ia ji sleče kožah. Vedel je za pot, po kateri je hodila k potoka pit. Trdo ob shojeai stezi si je poiskal veliko drevo, se skril v gosto obraščeao vejo, ki je visela aad stezo, pripravil zaako ia čakal. Manjše živali, ki sp prišle aiimo, je pustil pri miru. Ni mu bilo zaaje. čak?l je aa Saboro ia aa ajea krasai kožuh. Koačao je prišla. jNjeae velike šake so mc-hko ia aeslišao stppale po ozki stezi, visoko je aosila glavp, pozorao ia čuječe je aastavljala ušesa, pod ajeaim lepiai rumeaim kožahom so valovele Biišicc, dolgi gladki rep se je vlekel za bjo ia včasi suakoma zamahail. Bliže ia bliže je prihajala pod vejo, kjer je Trzaa čepcl ia čakal z zaakp v rokah, zavitp v dolge, rahlo aaložeae kolobarje. Kakor broaast kip je bil, aepremičea kakpr smrt. Sabora je bila pod vejp. Stppila je mimo, eden, dva, tri korake. la tedaj jc^ zaplavala aad njp tiha zaBka —. Za kratek treautek je visela raztegajeaa aad BJeno glavo kakor velika kača. • Sabora jc pogledala kviška, odkod prihaja aezaaBi, } rahlo sikajoči glas. Ia tedaj se ji je zaaka položila krog | vratu —. j Mladi lovec je krepko potegail, zaaka se je tesao I zadrgaila Sabori krog vratu. Brž je izpustil vrv ia si poiskal oporo. Sabora je bila ujeta. V dolgem skoku je šiaila preplašeaa žival med drevje. Pa Trzaa ai bil več tako aerodea, da bi izgubil plea ia vrv, kakor se ma je oaidaa zgodilo z merjascem. Izkašaja ga je izučila. V skoka se je Sabori zaaka še haje zadrgaila krog vrala, sredi skoka je obvisela y zraku, se prekopicaiia ia padla vzaak. Trzaa je aamreč tppot \rv trdo ovil krog debla, ob katerem je sloflel. Do sem je šlo vse dobro ia prav kakor si je stvar zamislil. Toda ko je pograbil za vrv ia opirajoč se z aogami ob veje hotel polegaiti Saboro kvišku ia jo obesiti, je avidel, da si je preveč zaupal. Orjaška leviaja je bila preležka! Brcala, talila, rjovela ia besBela je, grabila s ša- • kami po tkh ia le ediai sloa Taator bi jo bil spravil aa drevo. Vrha tega ie Sabora opazila drzaega lovca na veji. "Zarjovela je od jcze, visoko je poskočila, pa ko so ajeai ostri kremplji dosegli vejo, Ba kateri je videla Trzaaa, takrat ajega že Bi bilo več tam. Urao kakor veverica je šiail kviška ia obsedel dobrih šest metrov \iše aad besao ujetaico. Nekaj časa je visela Sabora aa veji ia hadomušai TrzaB se ji je smejal ter jo obmetaval z vejami. (Dalje prihodajič).