Dobri izreki — zaklad za celo življcnje. Stari kmct Gradišar je bil vedno dobre volje. Doživel je že pet in sedemdeseto Ieto in dosti preterpel, in vcndar ni nikoli nobeni človek slišal nevoljne besedc iz njegovili ust. Tudi v naj večib križih in težavah je bil popolno vdan in miren. Xjegov sosed niu cnkrat rečc: Ljubi starček, uči me, kako da bi bil niiren in vesel pri vseh težavah tega življenja! Ako bi bil jaz mogel toliko preterpeti, kolikor ste vi preterpeli, bi bil že davno na unem svetn. Starček odgovori nilademu sosedu, da je vsak človpk pri vseh težavah ia križih, ki ga zadevajo, Jahko vdan in miren. Vendar niladi sosed ni s temi besedami zadovoljen, in še bolj tiši, da naj mu starček pove, kako je to mogoče. ,,Ce tedaj noceš drugače, da ti to na tanko razložim," pravi starček, ,,poslušaj me: Ko sem bil še mlad, sem se naučil nekaj lepih izrekov, kterili sem se pri vseh svojih poznejih težavah in križih živo spominjal. Še nisem bii osem Iet star, ko nam je Bog Ijubega očeta vzel k sebi iz mile domače hiše. Moja Ijubeznjiva mati so me takrat jokaje učili moliti: wTi, o Gospod! si naš oče in naš rešenik. Večno je tvoje ime!" — Leto in dan potem so mi umerli tudi priserčna mati. Milo inilo sem se solzil na njih gomili. Utolažil pa me je zopet lepi izrek, ktprega so me naučili ranjca mati na smertni postelji, in šel sem miren s pokopališča domu misleč: ,,Moj oče in moja mati sta me zapustila; pa Gospod me bo milo sprejel. Kmali sem vidil, da je res tako. Pobožen in premožen sosed me je vzel k sebi za svojega otroka, in me je, Bog niu daj dobro! prav lepo odgojeval in prelepo za me skerbel. Ko sem odrastel in šel po svetu, mi je še skerbno naročal, rekoč: „Vse dni svojega življenja imej Boga pred očmi! Varuj se, da kdaj v greh ne privoliš in ne pustiš vnemar zapoved Gospoda svojegaBoga! Hvali ga vsaki čas, in prosi ga, da n aj vodi vse tvoje stopinje, in da bodo v njein storjeni vsi tvoji sklepi!" (Tob. v 4. p. 6. in 20. v.) Ta lepi nauk mi je prinesel obilno blagoslova. Velikrat sein bil v priložnostih, da bi bil kaj hudega storil; pa vselej se mi je zdelo, kakor, da bi se mi bile zašeptale na uho te svarivne besede mojega pobožnega odgojitelja. Ze nekaj let se je steklo, in rad bi bil že v kakem stanovitnem stanu, kjer bi bil mogel bolj delati na božjo slavo in na srečo svojemu narodu; toda vselej je svet druge naprej in mene nazaj postavljal, in mi na zadnje še celd ni zaupal, terme je vedno globokeje potiskal v tamnice. Revež pa vendar nisem obupal in seni se spominjal izreka, ki mi ga je enkrat neki dober prijatel povedal: wPri vseh zopernostih se to- laži, in sp olniij zvesto vse svoje dolžnosti; z akaj, kdor svojih dolžnost ne opravlja zvesto, kdo bi takerau pomagal?* Poznpje sem bil vendar bolj srečen, in sicer toliko , da sem se ožpnil in veselo pričakoval boljših dni. Moja zakonska družica je bila podoba pobožue in dobre gospodinje. Bog nama je podelil ediuega sinka, kteri je bil najno naj večje veselje na svetu. Tako je ininulo nekaj let v presladkem miru. Pa naenkrat mi pokosi nemila smert inojo toliko drago ženico. Kolena so se mi šibile in serce se mi je tergalo, ko je zagernil černi grob mojo priserčno družico. Vendar hitro se mi je žalost pomirila, ko sem se spomnil milili zadnjih besed blage ženke: ,,Vi zdaj žalujcte; toda zopet vas bom vid i 1 a, i n v a š e s e r c e s e b o v e s c 1 i 1 o, i n n i h č e v a in no bo vzel vašega veselj a". Tudi še zadnji steber mojega upa in veselja se podere. Umerje nii kraali potem moj Ijubi sin, nioja edina prihodnja podpora. Mislil sem, da bom žalosti umerl, tako me je boIpIo pri scrcu. Preteklo je že precej časa, in nisem se še utolažil. Moje stanovanje, moje polje, lepi pisani travniki in zeleni gojzdi, nič nie ni več veselilo. V sredi med vsemi ljudmi sem mislil, da sem sam in zapuščen ; in lej ! kar hitro se mi vpodobi v duši izrek, na kterega že dolgo nisem roislil: ,,K t e r i s o I z n i s ej ej o, b o d o v e s e 1 i ž e 1 i". In pri tej priči se ini je v diihu zdelo, kakor da bi bila prišla moja Ijuba ranjka žena in niili sin v rajski svetlobi k meni in mi po velili licili solze brisala. Ta mila podoba me tudi zdaj še vedno obdaja in spreralja po vseli krajih mojega trudapolncga življenja. Tako, Ijubi mladi prijatel, sem mislil in delal, da sem se vselej v vseh nemilih okolišinah miril in tolažil. Zapomni si: Dobri izreki —zaklad za celo življenje."