Nesrečni sad nemško-liberaliioga smitanja. Še preden so bile razpisane nove volitve za deželni zbor Stajerski, so nemški liberalni listi mesčane šuntali, naj pokažejo sedaj svojo moč, svoj upliv na kmetske ijndi, da Slovenci pri volitvah propadnejo in se nemški liberall- "Slaie cem je Celjani, i pa nemjs celjskim zem, t. j. gospodstvo meščanov, n podaljša zopet na 6 let Posluhnili na ta nauk so naj najbuje pa Slov. bistriški prisel,škutarji. Začeli so močno rogovi ,,lisjakom" s prajzovskira šulvereii/^, z l.ižmi, (lenarjem, snopsom in pretepi. Ceravno Siov. liistrica s Slov. (-jrradceni in par tvgi vknp še ne 5000 ljudi ne šteje, voli vendar 1 poslanca, med tem ko 55.000 kmetskili Ijndi v ptTijsborogačkem okraji tridi le 1 poslanca ima. Pa to jim ni zadosti. Še kmetom pšejo svoje liberalne glavače, n. pr. Sclimidererja in hočejo tako celo okolico, ves okraj strahovati in zapeljati. Globoko doli proti Makolam, visoko gori v Pohorje so potovali in ljudi šuntali zopcr svoje dosedanje poslance ter lcgali, da so ti ,,Poljakom 16 milijonov šenkali". Ko so izvedeli, da bo pri sv. Martimi na Pohorji dne 6. julija sliod, sklenejo to zabraniti iu sloveuske govornike pretepsti. V to so najeli več zapeljanih mož, odvisnih rogoviležov. upijanjeuili faiitov, drvarjev. Najlmjši je bil g. Stigerjev pristaš, St. Vrečko (Šturm), potem Zorko iu Repnigg. Ta je fantom 3 litre šnopsa kupil, da so ga kai* skoz krov ulivali. Zorko je v noči poprej maj s slovensko zastavo podžagal iu podrl. Vse je bilo iz Bistrice tako nasnovano, da bi Slovencem shod zabranili. Veselili so pa se uže naprej tako močno in naglo, da so kar v Gradee ,,Tagespošti" telegrafirali, da je shod razgnan ,,gespreagt" in v Maribor, da so slovenski govoraiki bili tepeni. Toda Bog je vse drugače obrnil Slovencem na čast, nemškutarjem v nesrečo, jiliovim šuntarjem v Bistrici, Mariborn in Celji pa v sramoto in mogoče tudi v pogubo. Bilo je pa tako: krasuo nedeljo G. t. m. pridejo gospodjc dr. Itadaj (čeravuo bolelien), dr. Dominkuš, Deoko in Žunko k sv. Martinu na Pohorji, ostanejo pri službi božji in se podajo v gostilno vrlega domoljuba in krčmarja Trgleca. Od nemčurjev najeta in podšnntaaa, deloma uže pijana drnbal pod komando Stvmna, Zorka in Repnika začne ropotati in krioati okolo liiše in v lojpi. V sobo pa jo le Zorko sto])il. Titkaj izvolijo navzooi župani in domoljnbi g Žigarta za prodsednika; dr. Iladaj zaor.e poročati o. dcžalnein zboru štajerskem. Grovori nekaj časa vedno moton od treli šuutarjov in neke pijane babc, ki so npijali: 16 milijonov ste Poljakom ,,šenkali". Sedaj da dr. Radaj shod sklenoti, se vsedo s tovarši k žnpanom ter pijejo in jejo mirno, kar jim je krčmar dati raogel. Po preteku '/2 ure vzdignejo se vsi iu odidejo z župuikom vred. Drubal je sicer upila, nck fantič je celo dr. DominknŠLi liotel pot zastaviti rekoc: ,,vun V-as pa ne pustimo". Toda smeliljaje mu reče: otročle, kaj bi rado ? Fant stopi osramoten v stran in Zorko suue Je možkega, da je padel med odhajajoče. Kalcih 1000 korakov od krčme srečajo dva žandarja, ki na vpvašanje dr. Radaja odgovorita, da ga prideta branit, ker sta čula, da sovBistričani rogoviležov v št. Martinu najeli. Žaudarja sta res 0 pravem času prišla, kajti sedaj je drnhal nameravala za gospodi vdreti jn kamenje poganjati, ali ko zagleda bajonete, umakne se nazaj. Clospodje so potem prišli kmalu k aaiodnemu Šlambergerju v Kalšab, kder so bili radostno sprejcti, in zvečer domov v Maribor. Nobenemu se ni zgodilo nič žalega. Po odbodu dr. Radaja gre drulial v Grossovo krčmo, kder začue pretep. Vrečko (Sturm) udari z glažom neko žensko po glavi. Žandarji prihitijo iz šole na pomo6, so pa zasramovani. Zgrabijo torej Sturma iu ga ženejo k Trglecu, ali sedaj jih napadne vsa drubal kričajoč: ,,ubijte žandarje". To bi se zgodilo pa hrabri Žigert, vrli Ačko, župan Bojtinski, pogumni Trglec (domači župan Vrečkov brat se je pa sramotno za Smartinčanje obnašal) priskoči, do zamorejo žaBdari bajonete rabiti. Pozneje zažene se še enkrat druhal v nje, pa je zopet s pomočjo Slovencev vodbita. Ranjenib razsajalcev je 7 in v kajbo odpeljanib 5, namreč: St. Sturm (Vrečko), Anton Koren, Andrej Pristavnik, Martia Brentuša in hlapec Anton Blažič, Sturm je bil ves raztrgaa, je grozno pgoval na cesarja (česar se je gotovo le tam naučil, kder zaani Sorschagg) in ko so ga mimo Stigerjeve biše v Slov. Bistrici gnali, je zaupil: glejte zdaj nemčurja ženejo, pa sem moral tako delati, ker me je plačal. Zadosti. Slovencem more ta grdi Basledek bistriškega šuntanja le koristi. Kmet Pristavnik iz Kalš, ki je z nemškutarji vlekel, je djal: ,,do sedajsem znjimi držal, sedajpame j c s r a m". Da, sram bodi vse, ki so kedaj bistriškim zapeljivcem svojo slovenstvo, svoj rod, svojo pamet, svoj glas prodali. Sedaj je čas poboljšanja. Slovenci, otreste povsod Bemško-liberalne jerobe ia zapeljivce. Volite povsod slovenske volilae može, slovenske poslance!