Leto V., šiev, 22. V Celju, četrtek due 22. februarfa 1923. 1 ^^^^^I^^^^H ^HDBbKRHB^^^^^^I 1 ^ vA 1 1 /j l ^* ^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^H I ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^F ^^^^^^^^^^^^^^rt^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^^_^^_^^^^^^^^^^^^^^^^i ^^^fl^^^^B^Bi^BH^^^^^B^^n^^^^^^ft FoStnina plačana v gotonini. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. || Izliaja ™*LZLLŠXL&Č2^^70 " II vsaR toreK. ietrleR in sobo«o. Uredništvo : Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadst, Teles. 53. Uprervnlšt-vo: Strossmajerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. f Dr. Ivan Tavčar. Dne 19. tm. ob 13. uri je zatisnil svoje oči eden največjih, najzaslužnej- §ih in najpoštenejših sinov naše velike ujedinjene domovine: dr. Ivan Tavčar. Pokojnik se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo loko. Njegov rojstni dom je bila stara, prijazna kmetska hi§a. Očetu je bilo ime Janez, niateri Neža, imela sta poieg Ivana še dvoje sinov in troje hčera. Najstarejši je bil Ivan, ki je po- sečal nekaj let domačo šolo. Njegov stric, župnik, mu je pomagal, da je nadaljeval »judsko šolo v Ljubljani ter nato vstopii v gimnazijo, nekaj časa je študiral tudi v Novem mestu. Leta 1871 ie položil zrelostni izpit z odiič- nim uspehom. Po maturi so se začele za Ivana težke ure. Ker ni hotel v bogoslovje, se je vpisal na Dunaju v pravoslovno fakulteto ter tam po štirih letih študiranja dosegel cloktorsko Cast. Kakor večina slovenskih visoko- Solcev v tistih časih, se je tudi dr. Tavčar preživljfcl največ sam. Dohodke je črpal iz inštrukcij, pa tudi slovstveno delovanje mu je nudilo gmotno oporo. Na Duriaju je bi! dr. Tavčar čian aka- demičnega društva »Slovenija«, kate remu je predsedoval tedaj Fran Šuklje. Po dovršenih študijah se je vrnil dr. Ivan Tavčar clornov ter nastopil prakso pri Ijubljanskem nemškem od- vetniku dr. Schreyu. Pozneje se je pre- selil v Kranj in bil koncipijent pri dr. Mencingerjii. V letu 1883 je položil odvetniški izpit kot koncipijent dr. Mošeta pred viSjim sodiSčem v Trstu, Čez leto dni pa ie otvoril v Ljubljani Jastno pisarno. Dr. Tavčar je bil izvrsten pravnik in odličen zagovornik. Bil jc eden prvih sotrudnikov.»Slovenskega Pravnika« ter se je zavzemal v tern strokovnem gla- siln za narodne pravice Slovencev. Od leta 1883 je pisal za Mohorjevo družbo poljudno de!o »Pravnik«, ki služi še danes našemu kmetu kot dober sve- tovalec. Leta 1884 je bil dr. Tavčar izvo- Ijen v ljubljanski občinski svet, ki je čez dve leti prišel v slovensko roke. Občinski odbornik je bil 37 let Od leta 1909 do 1914 je bil ljubljanski podZupan, leta 1914 pa je bil izvoljen za župana, kar je ostal do leta 1921. Dr. Tavčar je bii leta 1889 izvoljen za dežeinega poslanca. Leta 1895 pa je prišel tudi v deželni odbor. Leta 1900 je bii izvoljen za državnega po- slanca na Dunaju in je vršil to službo sedem let. Po prevratu 1918 je prevze! dr. Tavčar v narodni v!adi mesto pover- .jenika za prehrano. Pri zadnjih volitvah je bil dr. Tavčar kot kandidat demo- kratske strankc izvoljen za narodnega Poslanca, a ker ie bil takrat ž'e bole- «en je odstopil svoje mesto profesorju Heisnerju. Zadnji dve leti svojega življenja je ür. iavčar preživel večinoma na t Dr. Alojzij Rašin. | Dne 18 t. m. popoldne je umrl v Pragi finančni minister dr. Ra§in. Dr. taäin je bil rojen 18. oktobra 1867 kot sin malega obrtnika v Nehancih na ČeSkem. Po dokončanih gimnazij- skih Studijah se je vpisal na juridično fakulteto v Pragi in promoviral za «toktorja prava I. 1891. Dr. Ragin je W soudeležen na protiavstrijskem po- svoiem posestvu Visoko v Poljanski dolini. Od jeseni je bival v svoji hi5i na Bregu v Ljubljani. Duševno je ostal čil do zadnjih dni. Zadnja dva dni je ležal večinoma v nezavesti in ni mo- gel nič več uživati. Pri smrtni postelji so bili navzoči gospa in dva sina. Vse njegovo življenje je bilo po- svečeno narodnemu delu. Bil je kre- menit značai in ni dopusčal, da bi njegova stranka krenila na napačno pot. Nezadovoljneže je svaril in jih privedel na pravo pct tja, kamor edino vodi politika slovenskega ljudstva: poštenost, značajnost, čistost in pogled v bodočnost. Dr. Tavčar pa ni bil le velik Slovenec, ampak tudi velik Slovan, ki se je posebno zanimal za Čehe. Ko se je vrSil leta 1912 vsesokolski zlet v Pragi, se ga je udeležil dr. Tavčar kot ljubljanski župan skupaj z pod- županom dr. Trillerjem. V Pragi je bil sprejet prisrčno in slovesno. Ko sta trpela leta 1918 naš in češkoslovaški narod je prišel dr. Tavčar zopet v Prago k proslavi petdesetletnice jubileja Na- rodnega divadla. Ko se je ustanovil v Ljubljani Sokol je izbralo društvo leta 1882 dr. Ivana TavČarja za svojega starosto. Radi polilike j*? pozneje odlo2il častno mesto staroste. Kot dolgoletni voditelj politike si je pridobil vsestransko zaupanje svojih sojTjis'jenikov, pri nasprotnikih pa je užival globoko spoštovanje. Kod nese- bičen in dalekoviden politik si je ohra- nil vedno čiste roke. V politiki je de- loval vsestransko, nadalje v novinar- stvu in je bil eden naših najboljšrh pisateljev. Od Jurčičevih časov pa do zadnjega je bil on duSa »Slovenskega Naroda«. Kot novinar je pisal dr. Tav- čar člar.ke, ki so bili vedno na višini. Bil je predsednik ali odbornik naših najvažnejših kulturnih društev, pred- sednik dramatičnega društva, načelnik gledališke intendance, predsednik »Slo- venske Matice«, Družbe sv. Cirila in Metoda. Kot pisatelj je bil dr. Tavčar pred vsem iirik. Znamenita njegova dela so: »Ivan Savelj, Med gorami, Šarevčeva sliva, Vita vitae meae, Grajski pisar, Ivan Solnce, Mrtva srca, satirična utopija »4000«, zgodovinski, roman »Izza kongresa«. Tavčarjev slog je bil tako jedernat in krepak, da ga je ob- čudoval celo Ivan Cankar. Med najlepSa dela pa spada : Cvetje v jeseni in Vi~ soSka kronika. Zatisnil je oči mož, ki je ljubil svoj narod s celim srcem. Ne pozabi- mo njegovih besed, da je najsiadkejša ljubezen tista prva, komaj vzbujena mlada ljubezen do domovine. Velikemu moZu, kremeniternu zna- čaju, neustrašenemu bojevniku za svoj narod ohranimo v svojih srcih trajen spcmin, njegovo irne pa naj venča ne- minljiva slava ! kretu in obsojen na dveletno težko ječo in na izgubo doktorskega naslova. Ko je prestal leta 1895 svojo kazen je postal zopet doktor. Dr. RaSin je bil kot znanstvenik — jurist zlasti na gospodarskem polju. lzdal je tudi knjigo: »Zgledi iz meničnega prava« ter izdal prevod Lorenzovega dela »Marksova socijalna demokracija« in Realove raz- prave »Osemurni delavnik«. Leta 1911 ga je poslala rnladočeška stranka v avstrijski parlament, kjer se je kmalu proslavil kot prvovrsten gospodarski strokovnjak in odličen parlamentarec. Leta 1915 so ga aretirali, obtožili zaradi veleizdaje in obsodili na smrt, skupno z dr. Kramafem, a sta bila pozneje pomiloščena na dosmrtno ječo, iz ka- tere ga je osvobodila poüticna amne- stija leta 1917. Za finančnega ministra je bil imenovan dr. RaSin leta 1918. Znova je postal finančni minister 7. sept. 1922. Da je sedanje stanje češkoslo- vaškili financ tako izborno, je gotovo njegova največja zasluga. Dne 5. jan. 1923 je zadela dr. Rašina zločinska kroglja, ki mu je obtičala v hrbtenici. V petek 16. tm. je dr. Rašin ležal še v dremavici in v nezavesti. Zvečer je postalo telo povsem mrzlo. Okrog pol- dneva pa se je bolnik zbudil iz neza- vesti» se prijazno nasmehlja! in prosil soprogo, naj se vendar poda k počitku. Tekom popoldneva se je še nekoliko- krat prebudil iz omedlevice in je govo- ril celo v času, ko se je utripanje srca smatralo že za prekinjeno. Izredna živčja energija je kljub prenehanju funkcije srca omogočila delovanje mož- gan. Tik predno je nastopila agonija je še izrazil svojo zahvalo tovarišem iz »Pčtke« ter končal: »Želimo dobro državi, da tako obvarujemo njen ob- stoj . . . Oni, ki nosijo odgovornost za nje blagobit, morajo brezobzirno govoriti resnico . . . Vedno sem bil optimist . . . Zato sem moral zarnol- čati istino, ker je Ijudstvo ne more trdti . . . Če pa čakamo na pravi tre- nutek, potem ... smemo govoriti istino . . .« Nato je izdihnil. V pokojniku je bila poosebljena vsa žilavost, doslednost, požrtvovalnost češkoslovanskega plemena. Njegovo Življenje je zrcalo neizprosne borbe. RaSinovo ime je ozko zvezano tudi z našo svobodo. Za časa vojne je veli- kokrat mislil na nas. Cela CeSka žaluje, a ž njo žalujemo tudi mi Jugoslovani. Slava spominu mučenika dr. Rašina! Ucličastna zbopoyanjg demoirpatshe stranhB 9 Ljubljsii. V nedeljo 18. februarja so se zbrali v Ljubljani zaupniki ljubljanske in ma- riborske oblasti demokratske stranke. Ve ika dvorana »Narodnega doma« }e bih; nabito polna. Zborovanja se je udtležilo okoli tSOO zborovalcev. Samo iz ijubljanske okolice se jih je prigla- siio 465 legitimiranih zaupnikov, poleg katerih je posetila zbor z vecjim Ste- viiom bratskn niüriborska dcmokratska organizacija ter krcpka delegacija ljub- Ijanskili zaupnikov. Zastopani so bili vsi okraji Slovenije in vsi stanovi, zlasti mnogo je bilo navzočih obrtnikov in nameščencev vseh strok. Videli smo sivolase bojevnike, ki so izšli \z časov, ko se je v Sloveniji liberalca radi nje- govega narodnega in naorednega mi3- Ijetija in prepričanja preganjalo in za- ničevalo. Predstavljali so se svojim mlajSim tovariSem s ponosorn kotmladi po srcu in jih navduševali za delo za demokratsko stranko. Zbora JDS so se prvikrat udeležili Prekmurd, kjer so spoznali kako lepo raste in se razvija slovenska demokracija. Posebno na- vduSenje je izzval preizkušeni voditelj in stara siovenska korenina g. Rebek iz Celja, katerega v srce segajoče bo- drilne besede bodo ostaie vsem udele- 2encem nepozabne. Na zboru je bilo celo vrsto županov, zlasti iz Oorenjske. Opazili smo župana iz Kranja, Kam- nika, Tržiča in Bleda. Po neprijateljih toliko osovraženi voditeij naprednih Slovencev \z mariborske oblasti dr. Ku- kovec je žel za svoja izvajanja o naj- novejših nacijonalnih bojih na severni meji prav posebno zahvalo. Ce!a vrsta agilnih in marljivih delavcev, ki jih prej niti poznali nismo, je nastopila ob burnem odobravanju zborovalcev. VI- harno ploskanje in burne ovacije zbora so dale nad vse požrtvovalnemu in neumornemu predsedniku liubjjanske oblastvene organizacije dr. Gr. Žerjavu vsaj delno zadoščenje za vse grdobije in besne napade, ki jih je moral pre- stati zadnja leta v političnem boju. V nedeljo je slavila slovenska demokra- cija zopet zmagoslavje svojega ne- umornega dela. Minister n. r. g. dr. Gregor Žerjav, živahno aklamiran, je otvoril ob 10*45 zbor. Predvsem je pozdravil somišlje- nike iz mariborske oblasti, njim na čelu predsednika g, Ivana Rebeka in poslanca dr. Kukovca, zagotavljajoč jih solidarnosti celokupne stranke v na- rodnem boju. Nadalje je pozdravil so- mišljenike iz dežele in ljubljanske za- upnike, kojih boju >;a Cast narodne Ljubljane sledi s trepetom ves slovenski svet. Zboru sta predsedovala izmenično dr. Žerjav in Ivan Rebek. kot tajnika pa sta poslovala ravnatelj Jug iz Ljub- ljane in Ivan Prekoršek iz Celja. Pri precl^edniški mizi so sedeli člani mari- borskega in ljubljanskega načelstva JDS. (Ikivrii referat ic podal ür. Gregor Zerjav; ki >c i>brazložil razl'oge, vslexl kntcrih ic bil sklican izr-cdni zbor za- upnikov ler začel razvijati detnokrat- ski voHtnt program. JDS in naš;i ustava sUi sic v boju med centralists in avfior noniisti srednjo pot. Vitleč, da je oein- tr:i'K'/eni neprovcdljiv smo se od'lociO za administrativno deeeutralüziicijo. z istotako decentictliziraniin upravniin sredstvoni in za dalekosezuo sanioiipra." vo oblxsti in srezov. üredbonlaja ob- lastni'h skiipščin je m-nogo več.ia, kaKor nefatanjih dežehiih zborov. Mesto revi- /ijc iistavc želiino mi izveclbo obJast- »lilt In okrajiiih saniouprav. Vsa .inic?- jativa v lokafniM gospodarskih vpraša- njih je vezana, doklcr ni samoupravc. Zdrava rešitev vsakega javnega posla zahteva, chi v njej roko v roki Uelajo O'kraj^Li hi obla-stne sainouprave. Klerikalci grešijo na našem gospo- darsrvu, ker y meglenih nadah mislijo, uu j in i revizija ustave princse oblast nad solo in zadržujejo izvedlbo wstavc. Plernenski spori se bodo izloeili, ako zastopniki piemen s-odeluiejo v vladi. Najbolj cjaitraJističiie uredbe so izslc. ko. so bi!i klcrikalcii na vladi, a tedaj je bilo vse dobro. V slu- i*:iin, da bi bila revizija ustave neiz- bežna, bouio skusali doseei pri tern one našc zaliteve,. ki jih zadnjie radi odpora railikal.ske stranke nismo mogli dosečL Zapreeili bomo, kar bi mugJo spraviti v dvom tlržavno in narodno edinstvo, kulturno ujediiiK'irje vsega jugoslovaii- skega naroda in svohoido ruirodlnega šolstva. (jovoriiik je na'daljc naštevul: vprasanja, s kojimi se bo bavila bodo- ea skupšeina. Izeuačenje davčnega za- Konodajstva je ena najbolj pereei'h po- treb. IzemrcHo 'naj se vsaj oni niaterl- ahii zal vc sencradje. Za ureditev valutnega vprasanja je trcba pre'd \sein reda v pronictu in v cetakuipni upravi. I^>v- zdiKniti je treba poljedelske in obrtaie procJukeiic. Smo za. Cim veeio svobo- do trgovskejca iudcjstvovaiija, vendar morinno zatreti zločinsko spekuiacijo. Deficit plačilne bilance .se zaenkrat nc more pokriti drugaee. kikor /. doto- kom kapitala od zunaj. V prvih Jerili »zvok-v-ane ¦naciionalizacije so dsi-nes y hudi ncvarnosti in zatcgadelj smo tc&r ko bolj iKTYtozni, ko eujenio o radikal- sko - neniškZh dosrovorih. Z« razvoj na- Stran 2. »NOVA DOBA« Sr«v. 22. sega gospodarstva bo odločilne važno- j sti nova catinska iarifa, ,pri katere-ni vpraSanjn se ho odiočala usoda Slove- iiije. Omogočiti moramo, da sc raz- vije ma njenih tleh industriia in obrt v največji meri. V promctnem vprašaiuu je dose- gla demokratska stranka velik nspeh z gradnjo progc Mur.ska Sobota — Or- mož, ki je začetek velike srednjeevrop- ske proge, po kateri bo Cehoslovaška po podaljšani progi prcko Brcžic, No- vicga mesta in Bule Krajine do'bila maj- bližjo zvezo Vratislave z Jadranom. Napeli bomo vse moei, da sc clmprejc otvori zveza Ljubljane z morjem. Perec je postal problem Južne že- leztiice iu z lijiui v zvezi vprašanje, kako naj se državne železnice odtegne" k> pogu'bncmu vplivu državnega raču- novodstva in birokratizima ter i>osta;- vijo na trgovsko podlago. Vprašanje Jnžue železnice je treba najzrelejse pro- učiti na era strani s finainčnega stali- šča, na drugi pa s stališča witeresa ti~ službencev. Nato se k govornik pečal s stadl- ščem denrokratske stranke napram zahtevam posaineznih stanov. Na pr- vcm mestu inieuujeino stan državnih nameščencev. Kriza državnega naime- ščenca postaja danes državna kriza. Naprani temu zlu je samo deimolkrat- ska stranika nastopila rcatno pot. Izde- lala je službeno pragtnatiko, ki postav- Ija na novo podlago temelina plačila in zagotavlja uradrristvu neodvisnost. Ves čas se je borila za izenacenje in povi- sanje ddklad1, Kar je v tem ozirn do danes izhojene poti, je vse sad neizmer- nega trnda demokratske dclegncijc. Za prihodnji budžet so predvideua1 sned- stva za popolno izenačeuje do'klad, a to nikakor ne zadostuje, arnpak trcha je avfcotnadčne regulacije doktod po vsakokratnem s'tanhi naknpne vredino- st dinaria. Načrt, ki smo ga razvili lan- sko leto, pa je bil odgaden z ozironi Ha r.kcijo za sanaeijo dinarja. Treba, tfa izločimo uradnistvw iz skrbi, da ga vsa- ka spremeniiba stan ja našc valutc spra- vi v obir^cn položaj. V dclu za praig- raa'tiko in regulacijo preiernkov nas nc bo mo1!!]« oimašanje v-elikcga dela u- fadnistva, poduradništva in shi^. 8co &o se v svojem obupii oklenili raznili nc- resnih strank in ne čiitijo, če :na;stopajo proti demokratski strankj, da žagajo na veji, ma kateri sami sedijo. C.hn moc- nejše bo uradništvo v JDS. teni prej bo sprejeta lex Redner, ki odpravlja vsako maksimiranje. Uradništvo naj se odto- i'u ali nas hoce podpreti v baiu za praig- matiko, za avtamatsko regulacijo do- datkov, za sanaeijo uraidiiiških doligotrebna je pre- nrcklba socialnega zavarovanja; srste- matično dielo za ddavske izobraževai- iie zavod-e, v gmotnenr ozirn interven- cija države, da bo resno dclo dostojno plačamo, revizija socijalnega zako.no- davstva. Mi pospesujemo delavsko stro- kovno organizacijo in zastopstvo, oto- sojanio pa njih zlorabljanje v strankar- ske svrhe. VabLmo dc!avs.ki sta'n na.i se v i\m veeji meri' in zanpno oklenc .IP?, ki iii vezana po nobenili ozirih razen na svoj program, in od -katere more delavstvo i)rieakovati resne pomoči v boju za svojc interese gmotne in ku^ turne narave. V okviru siedanjega dru- žaibnega reda sc nw>re storiti za delav- stvo zelo mnogo, kar bo vee vredno, nego ni€giene obljube komunistienih kra-ljestcv na lum. Cjovornik se končiio bavi z dejstvom, da se politično mišlje- nje nasili mas in Ludi inteligcncc šc ru ni'oglo preuOiti na i>otre.be rw>ve držav- ne sitwacia^. Program- JDS jc bil ticko- li'ko pretežek za one male Ijudi/ki niso nioftii urideti, da jc vn \saki odločitv* Y svobodni državi treba voditi račim o potrclbah eclokupnega naroda. Preko teh izborov pa jc neizbežiia1 konsolid'a- cija. velike drzaAnic stranlve le viiraSa- j nje krajše ali daijše do-bc. Vsak federa- lizem v odkritr ii\\ nril^riti obliki je za- četck konca naše države, zato smatra- mo, da sra mogoči sanio dve koncepciji njeiiega nstroja, ali velesrbska ali üugo- sk)vens!ia demokratska, ki hoče dr/.avo nifcsloaiiti na rame jugoslovenske narod- ne zavesti. iPrva koncepcija je zvezana neizbezno s liegemo-nizmom. ki bi tl- ral dnrga plcm-onia v obnp, za pra'vitno smatraino saimo na^o koncepcijo. Za njo smo v Sloveni'ji v najtežjcm bo.ju na branJku domokrati. Pri leh -\iolitvaii se nas hoee izlociti, da bi bila odprta n.oinost komproäiüsa med veiesrbsiko1 koncepcijo in žeJjo klerik:üiznia; da do- bijo Sloveniio v neomejeno eksploata- cijo. Udeležhno se volrtev in prieakuje- mo, da bo jusjoislovonsko naprechio mi- sleče Slovenstvo zabramlo, da bi nad liiiim triumiirali plemenska enostavnost in Svtilturna rcakcija. Vülikoijoteznemu govorn drja. Zer- java jic" sledilo bnrno odiobravaitje in klicamje. Z vinarnim ploskanjem pozdra'v- L'icn se je otflasi} nato k besedi predsed- nik niarüborske oblastne organizacije Ivan Rebek, ki jc sporočil pozdrave §ta- jersfcfii somišljenikov, nakar je izvajal, da smo v današnjem velščastnem ziboru združeni cne misli in cue želje in trd- no odločeni k sknpneinu dielu. Cakajo ras velike naloge, toda zinaigovHa d«- inokra'tska ideja mora predreti iti bo tudi v'kljiiib vsietm našim .sovražntkom zmago-vita na vsej črti. V mariborSkl oblaisti smo 'Organizatoricno dclo tako- rclcoč že dovršMi. Vsi, ki se ne strinjajo s iwstopanjem samostojne kmetxjske stran(ke in narodnih socijalistov, .co sc zdruzi'Lr v napredno kmečkio - obrtno z\ezo, ki se je odločite iti skupno z de- tnokrarsko stranko v boj proti skupne- imi sovražniiku klerikaJi-zttiu. Pemokrat- s'ka strata ni stranka obljitb, ampak si rank a dela, ki svojc 'Obljube tndi Iz- pomi. Zato bo i>oslala v narod.no skiip- ščino Jjudi, ki imajo živijciiskc izkuš- nje in volje dovolj, da s svojiin delova- j ü.iem v ki>rist svojih volilccv pripomo- rejo k ¦notranji konsolidaci'ji države. Strogo kinetijski program .se je pri na.s imvel in racunati moramo z industr'- alizaeijo Slovenije. Zato se je pa celo- kupno naše 'obrtoiištvo odloeilo. da voh dr. Ku'kovccvo demokratsko listo, kl jamči za nspešen razvoj in npostevaiw obrtnis'kiJi teženj. Demokrati in naj^red- na 'k.mečko - obrtna zveza mariborske oblasti se ne bojinio nasili nasprotni- kov. anipak gremo v boj s trdno zn- vestjo v popolno zinago. Dr. Iranjo Lipold, predsednik kra- jevne organizacije v Mariboru opozarja, da izvira sovraštvo ostalih strank prot* demokratoin h tega, ker se zavedajo. da jim jc samo demokratska stra»iTka nevarna. Napadt nas jačijo, obrekovn- ¦nja krepijo. Najlepši dokaz ¦notramje konsolidacije naše stranke v marLbor.ski oblasti je dejstvo, da je bila demokrat- ska lista predložena prva. Zavedaimo sj pa tndi velikega pomena feida voli- lev \ :liubljanski oblasti in zato smo prišli v Linbljano, da skupno / vcuni j manifestirauno edinost in enofcnast nase | stranikc. Hocemo napraviti LjubljanT, j katero nil demokrati iz mariborske ob- lasti ravno talko ceninio kaJkor vi, po^ klon in najodločneje dementirati .ijisi- niuicije gotovega časopisja ki nam o- čita 'omafovaževaiije nascga v-sem SIo- vencem hi .Ingoslovanom dragega, be- lega nicsta. Zadnji čas poskuša tndi ra- dikaima stranka z nasiljem oslabetl nredvsem naše vrste. V dosego tega na- niena se ni sranwvctla stopiti v stöke niti -/. nasinir najhujšimi dednimi so- vražniki Nemci in izrodki naše-ga na- roda. nemskutarji. Izzvala je ob naSJli si-'vcrnih mejah zoiJct nacionalni boj. ne ziivedajoc se pri tern, da bo naletela na najliujsi odpor. i^osluyJli sc bomo v-sen sredstev, di? Jiemsko hiJro zopet pobi- jemo na tla. Sledilo jc dulgotrajno plo- skaiije in vzkliki: Poli /. ncmškmtariio! Poii Hribiir! Predsed-nBk zbora jc podal besedo nato nosilcn demokraiske liste maribor- ske oblasti dr. Vekoskuu Kitkovcu, k'lteranu so z.borova!ci prire.diH viliar- J nc ovacije. Dr. Kukovcc ]c izjavH, da je kriv oporhiniZL-iii \;)Jitcljcv ostalüi jiaprednih straitk. Ja se kljub našenm prizadevajijn niso strnilc vse naiprLiclne slovenske vrste v enotno i'ronto prcrti klerikaliz-inu. Küor misli da bo s tern nas oslabil se moti, kajti našo stranko vodijo ideje, ki vedno bolj prodiraio v širokc masc naroda. Postavitev naSih kandldatur v Mariborski oblasti ni bila sa'blonska. Z ustanovitvijo naprednc kmečko - obrtiic zveae smo pokazaTT, ti-.i jc obiiništvo druga stopnia razvoja, proti kateremu je agrarstvo žc reakci- MiariK). Naši organizatorji in somiSl^e- niki so iia dclu, da zancso naše ideje \\\ naš program v iiarod. Na Stajerslkeir. je nastailo novo vprašanjc, namrcč nem- ško vpra'sanje, ka-terega so nam usM'Fli oni, ki skušajo na sntmoto vsega slo- venskega naroda pri'boritL xnandat z izd;ijajskimi glasovi naših izrodkov. Zadnji dogodki v CcLjn in iVlaiiboTU so v.'ds vse šc boJj podžgali v našem patrl- ötizmu in zato noecmo obračunati z povzroeitelji teh škamlalov. Posebno (^goreenje vkuki v vseh narodniti kTo- iclh radi namestnika rlrfcarja. Na*o dr- žavo smatramo kot jugoslovansko na- rodno dižavo, zato smatramo vsako krepitev že potlačcnega nemštva z:\ naipad na. našo -diomovino. Na svetn ni države in naj bo še tako svobodoani- seljna, kjer bi skušala ka'Iva velika dr- žavna narodna stranka iskati za-sloinbc ])ri narodnih man,iši:nah na škodo svcje- ga lacftnega naroda. Le pri nas se le zgodi'la ta politična in kulturna sramo- ta. Vetiko primorskLh beguncev se jc nasdifo ob naših obmejnih krajih. ki so najkrepkejša opora naše države ob liašin severnih mcjah. Namcsto da bi vlada te podpirala, favorizira nemiške clemcntc. V novr narodni skupščini bo- mo polklicaJi krivcc na odgovornost 'fn ne boimo mirovaii preje, da naj-dcmo o- nega, ki je odgovoren za ta škandal. Mi gremo v boj s trdno zavestk) v T>cr polno zmatgo. Zaupanje v <1emokrats-I\"0 straTiko je večje, kaikor mislimo. (burno pritrjevanje.) Pr. Kraimar je poroča-1 o valit\-ali. Povdarjal je, da jc demokratska stran- ka kljub vscni intrigam ohramla svojo t-notnost, ojačila svojo borbcnost in bo priŠla v Parlament kot najmočnejša In najbolj konsoiicUrana skupina, kateri pripade odiočilna uloga v vodstvu dr- žave. JDS je predložHa vsem napreü- ninT strainkain ustanovitev naipredaega voJihiega bk)ka. SKS iai NSS sta itfeK> naprcdnega ibloka odiklonili. Uvcrjom smo, da bodo nniogr naprednjoki, ki »o pristasi drugih strank popraviti gireH svojih voditeljev s tem, da oddajo «vx>- jc glaisovc JPS, kakor se je to zgodHo v mariborskem okrožju. Na raznih po- svetovanjih se jc sklenilo, da bodi nasi- lcc dfemofkratskc liste za ljnbliansfco o- krožic naš voditelj in ncumorni pobor- nik idej jusjoslovenskc demokracije dr. Gregor Žcrjav. Cela dvoraiia je wlre- jnla drjn. ^erjavu burne ovacije. Ob 13. uri1 je predsednik Rebek pre- kinil zborovanje. Naenkrat jc zadotiefta v dvorani himna ^Hcj Slovani«, »nafcar so se podali zaupnikf v pcjvorkr y Kazi- no k skupnemu obedn, med kateritn st ic razvil prisrčen priiattiljski razgovor. Kot kučegazda Kazine je pozdravi? xa- npnike nien ravnateli dr. Kratnar ter razložil historioen pomen Kaziiie. Or. Zerjav je dvignil ea'5o in napil naši u- ipdinient domovmi in Njcgiovemu Vcft- catnstvn kralju. Pr. Puc se jc spominial naišega prvoboritclja dr. Žcrjava. Nakar se j€ mladini«. Pozno popolduc jc^zakJjivčil zboro- van.ic predsednik dr. Zcrjav, poziv^ia- joč ^^se, naj za bližajočc se volitve h,- N-r.se svojo doJžnost, da bo z-maga čiar, sijajnejša. StaliSče JDS glede ureditve prometa in vpra§anje južne železnice. Z ozirom na kaos, ki vlada na naSih progah in z ozirom na pogajanja o jiuni železnici, ki se te dni vrSijo v Rimu, je zbor zaupnikov v;:el v rar- pravo memorandum zaupnikov-želez- ničarjev, katerega glavno vsebino je po poročilu dr. Žerjava osvoji! kot resohicijo. Glede organizacije ministrsiva prometa se konstatira predvsem, da so prometna sredstva sreČH ali nesreča vsega narcdnega gospodarstva. V naši kraljevini je slaba železniška uprava eden glnvnih krivcev vsakoletne nove dinarske katastrofe in z njo združene draginje. Eksponenti radikalne stranke so bili danes skoro izključno sospodarji tega resorta. Izkazaii so se popolnoma nesposobne, da organizirajo to naj- važnejšo panogo državne uprave. Brez socialno dobrohotne polltike v sobracajnem ministrstvu je škotfa za ves dragoceni material, ki ga danes kupuje državna uprava. Za rabo it? varstvo tega rn?terijala je potrebno fizično in duSevno krepko osobje. Ako uprava za to osobie nima srea in ga pusti propasti, gre novo nabavljeni I kakor stari materijal v niČ. ! Obtožujemo radikalno stranko, da do danes Se niso izdali njeni želeK- niSki ministri potrebnih železniških i zakonov, pravilnikov in predpisov, kar znači, da ni bilo v tej stranki cioslej nobenega zmisla za organizacijo želce- niSke uprave in pravno varnost gosp«- darskih prometnih interesov, Demokratska stranka je dolžna narodu in sebi, da si takoj po volit- vah zagotovi odločujoč vpliv ua or{fa- nizacijo uprave Železniškega omreKja na5e kraljevine. Vse dosedanje konference glede mednarodnega vprašanja južne železnke so pokazale, da so saobracajtii rninistn do sedaj kazali jako malo razumevanja zanj. V kaznjivem zanemarjenju vlad- nih poslov so se Sele k sedanji za- ključni konferenci v Rimu pritegnH« tudi zaslopniki finančnega in zunanjegfi ministrstva. Zato se je bati, da b* naša država oSkodovana, ker je za- štev. 22 »NOVA DOB A« Stran 3. deva, kolikor se tiCe nagih delegatov, sigurno nedovoljno proučena. Bolje bi bilo, da se zadeva po strokovnjakih dobro prouči z vseh, zlnsti s finančnega staliSča, preden se izreče zadnja beseda. Konštatirati rno- ramo, da se v tej zadevi ni zaslišalo niti gospodarskih korporacij. Treba natančneje presoditi ali so Mve, ki bi se naložile državi na korist med- narodnega kapitala in itaüjanske gos- podarske ekspanzije res neobhodno potrebne in upravičene in primerne dobičku, ki ga naj ima narod iz te akcije. Naj bo to opomin sedanji v!adi v zadnjem momentu! Oäobja juZne železnlce se je v zadnjih dneh polotila nervoz- nost in strah pred podržavljenjem, ker so mu znane praktike radtkaiske stran- ke in njeno postopanje z državnimi nameäienci. Demokratska stranka, ki je kazala ves čas svojega sodelovanja v vladi pravo sociaino čuvstvovanje za vse državne nameSčence in. tudi ostale gospodarske slabejše sloje na- roda in ki je s svojim delom za či- novniSko pragmatiko tudi dokazala svoj cut 2a pravno varnost tega naj- važnejsega faktorja državne uprave — bo po svojih izvolienih posiancih vse storila, da se osobja južne železnice — nameščencl in delavci — s podržav- Ijenjern ne oškoduje na pravicah in prejcmkih, kl so si jih priborili in jih ufivajo sedaj pri južni železnici. Zlasti bodo pazili izvoijeni poslanci demokratske stranke, da se novo služ- beno razmerje južnih železničariev nasproti noverriu delodajalcu — državi ne uredi samovoljno s strani ministr- stva saobračaja, temveč v sporazumu s prizadetim osobjem. Kandidatue liste y Sloveniji. Kaadidature v Ljubljaui. Za mesto Ljubljana jc vloženih sedern list. 1. SLS (Dr. Gosar, J. Pissc); 2. NSS (Ivan Der- žič, učitelj Ambrožič); 3. SocijaJistiena stranka delovaega Ijudstva (dr. Li- Pe- rič, Iv. Makuc); 4. Napredni blok (prof. Jo-sip Reiser, dr. Vladimir RavfiBiar); 5. Naradna üudska stranka (Dr. Iv. Su- šteršie, Karel Dermastija); 6. NRS (dr. Niko ZupaniJ, rrgovec Vladimir Fran- ke); 7. SSJ (Zvouimir Bernot, Nlüo* Trobonjač, kovač). Radikalci so. vložill svojo listo šele zuidnji trcrmtek kor ma- ščevanje zn napredm blok. V volitnem okrožju Ljubljana — Novo uiesto jc vložono deset kandMat- aih list in sicer 1. SLS (nosilec fete dr. Korošec); 2. SKS (nosileo Pucelj); ». NLS (nosiilec dr. Ivan Šušteršič); 4. NSS (nosilec Juva«); 5. JDS (uosilec dr. Gregor Zerjav); 6. Slovenska kmečka republükanska stranka (nosilcc dr. Stan- ko SibexiTk Podüpo [>ri Vrbovskem); 7. Sociialisfticna stranka dclovnega Jjudr stva (notsftec Viad. Fabjaneile); 8. NRS (nosilcc dr. VHko Zupanie); 9. Sloven- ska republikanska (Novačanova) stran- ka (nosilec Josip Murn. poscstnik v Kandiji); 10. Bernotova SSJ (nosilec Kar el Kisovec). V mariborskotn okrožju je ^oženul i-najst list in sicer: I. JDS (nosilcc dr Kukovec); 2. SLS (dr. Korošec); 3. SIo- venska republikanska straaika (dr. a. Novačan); 4. Socrjalistično - komimi- s-tična (Rudolf Gotouh); 5. NemSlka li- sta (dr. Schauer); 6. Slovenska ktnedka repiiblikansloi stranka (St. Radio); 7. Bernotova SSJ (Fran Koren, pekovski imojster v Celju); 8. Nczavisna gospo- darslka stranka (nosilec Fran Zagorski, posredovolec zemljišč v Mariboru); V. NSS (Brandner); 10. Radlkaiska llsta: (minister dr. Stojadinovič). Najznačil- 'KiiSa ]e raddkalska lista, na kateri se Je zbrala družba, ki govori za sebe vn ns Ijotrehuie nikakcgu komentarja, mea drtiirinii sc nahajata na listi celo dv» bivsa kamunisticna kandidata. Prvi, Miha Koren je bH nosilec komimistienc liste in >e bil kot naixxlni poslanec vxne- San v znane koinnnistične spk-tkc, arc^ tiran in iztiran iz Beograda. Dru^i kan- didat ic želczničar Jože Nachtigall. To so po scKibi »Jutranjih Novosti« nhoZje, ita katcpei lahko radrkailiia strawka s po- nosom kažc. Njiima se je pridružil bi\- 5i kawlidat NSS brivec Blaž Zupanc iz LaSkcj?a. Me-d druÄimi kandidatl se iiahaja tudi rnariborski primarij zmeri 250/° najnižje place na isti šoli. Vodo- vodnernu mojstru in njegovemu po- močniku se prizna honoriranje nad- urnega dela. V domovinsko zvezo se spremejo Anton Rojnik, pekovski mojster Josip Kirbisch, služkinja Apo- lonija Karnez in delavec Jurij Čander. Užitnina se določi tudi za uvaženo meso. Odbijejo se prtzivi radi davka na vozila. Občinska podjetja. Poročevalca predsednik Rebek in obč. odb. Oobec: Odobrijo se nekatere nove nabave v mestni plinarni. Izjemoma se dovoli v znanstvene svrhe električni tok bakte- rijološki stanici v bolnici. Pri reviziji porabe pavSaliranega električnega toka se je ugctovila pri mnogih strankah občuina zloraba. Tem se odvzame električni tok v boooče pa zahteva pri zlorabi tudi popolna odškodnina. Pred- log obČ. odb. Stermeckija, da se zahteva od teh strank odškodnina tudi za nazaj se odkloni. Povišajo se dohodki pisarniške pomočnice v mestni klavnici. Poročilo finančno gospodarskega odseka. Poročata predsednik dr. Božič in podžupan Žabkar: Določi se za leto 1923 po že sprejetem klju^u najemnina za uradne proü,tore drž. poiicije, drž. trgovske in rudarske Sole. Knjigovod- stvo pri mestnem oskrbniStvu se mora izvesti. Odkloni se ponudba za odkup Rakuschevega skladišča, obenem pa naroči mestnemu uradu, da se uvede postopanje glede popravila ali demo- liranja hiSe. Parcelacijski načrt Jože- fovega hriba se izvede takoj po stro- kovnjaku, da more mestna občina na podlagi tega pogozditi ostali del hriba. Kostanjev les na Pečovniku se odda najviSjernu ponudniku. Po poročilu de- Iegacije financ se odobri 10% režijski prispevek za pobiranje užitnine od strani države. Odklonijo se nekatere proSnje za podporo, pač pa določi po- žarni brambi v Gaberju za nabavo lestve izredni prispevek 500 Din, na- dalje boinici v Zvorniku v Bosni z na- kupom kolekov prispevek 200 Din. Poviša se obrestna mera od zamudnih obresti od W/o na 6%- Za telefon pri mestni policiji prispeva polovica mestna občina, ker ga rabi v slučaju požara. Pavšaliranje nočnega davka se začasno odkloni, ker še ni potrebnih statističnih pociatkov za to. Ponovni prošnji Športnega kluba Celje za pre- pustitev Glazije se ugodt v tem smislu, da se bo vršil komisijonelni ogled. Proti |e socijalistični klub. V imenu obrtno tržnega odseka poroča obč. odb. Janič: Izreče se Io- kalna potreba za posredovalnico služb Idi Sager. Prošnje za stojnicj se iz principijelnih ozirov odklonijo. Namestu odstopivSih gg. Qrego- riča in Rupnika se izvolita kot za- stopnika hišnih posestnikov v razso- diSče gg. Loibner in Šušek. Ob V221 "" zaključi župan dr. MraSovec obč. sejo. Predsedstvo Celjske Sokolske župe vabi članstvo, da se udeleži v četrtek, dne 22. tm. ob 16. uri pogreba velezaslužnega Sokola dr. Ivana Tav- čarja v Ljubljani v krojih. Odhod iz Celja 22. febr. opoldne. Zbirališče: Na- rodni dom v Ljubljani ob 15. uri. Član- stvo vodi br. Smrtnik, ki prisede na vlak v Laškem. Zdravo ! Predsedstvo Celjske Sokolske župe. Sokolsko društvo v Celju se udeleži po veČji deputaciji s praporom pogreba dr. Ivana Tavčarja. Člane, ki imajo kroj vabimo, da se, če Ie mo goče pridružijo deputaciji. Odhod jutri, v Četrtek, z opoldanskim vlakom. Vsak naj skrbi, da bode toplo oblečen. Vze- mite seboj predpisane črne pelerine. Odlikovan je bi z redom sv. Save V. stopnje g. AI. Rihtaršič, gozdar v. p. ObČni zbor ceijskega sokolskega okrožja se je vršil 18. febr. Izvoljeni so bili : načelnik br. Križnik Otmar (Laško), podnačelnik br. Minatti Vilko (Konjice), tajnik Novak 'since (Celje). Razven Rogaške Slatine in Oplotnice so poslala vsa v okrožje spadajoča društva svoja delegate. Občni zbor je potekel |v najboljšem razpoloženju. Med slučajnostim se je razpravljalo 0 okrožnem zletu, ki bi ss vršil letos v Konjice, ako bo pač mogoče premagati različne ovire, ki jih povzroča v prvi vrsti tamkajšnjo nemSkutarstvo, katero zopet začenja dvigati svoj greben in pa mlačnost nekaterih Slovencev, ki ne znajo ceniti pomena Sokolstva. Dijaškt kuhinjl v Celju so daro- vali: g. Karol Perc, gostilničar v Nar. domu nabra! v veseli družbi 30 Din in g. dr. Fr. Mayer, odvetnik v Šo5- tanju v spomin svojega sina Ančeta njegovo hranilno knjižico z zneskom 100 Din. AH ste na nas pozabili? Okoli- Čani iz Lisc moramo gaziti sneg do kolen in nihče se ne pobriga, da bi se s snežnim plugom napravila pot. Ker spada večina poti še pod mesto, prosimo si. magistrat, da ukrene, da se napravi pot, ker posebno otroci v v tem snegu ne morejo v šolo. Kino Giberje. Sreda 21., četitek 22. in pelek 23. februarja »Juri Bully«, detektivska drama v 6. dejanjih. V počeščenje spotnina 11a prvobort- telja slovenskega naroda in pisatelja dr. Ivana Tavčarja ie dairoval u&teliski zbor drž. realne gimnazije v Celju 50 13in Dijaskemu podpornemu dTustvu In 50 Dhi Dija^ki kuhinji v Celju. Turistika in sport Smuško teknio za prve-nstvo Jugo- slavije razpisuje Jugoslov. zimskosport- ski savicz, ¦neprcklicno za dan 25. febr. na Raiceku. Start in cilj nad Rakekom. •proga 17 km. Te'kma jc odprra za vse pri Jngoslov. zimskosportskemii savezu Straa4. »NOVA DOBA« Štev. 22. veririciraue tckmovalcc tcr jc treba u- poslati prijav-e najkasncie do 23. tm. zaetio s prijavnini 10 Din za tekmovaJ- ca ua JZSS, Ljubljana, Narodni dom. Istočasno se vrši damsika sniušika tek- mn na, prost 4 km. Z^iagalci dofoe da- riia in pri&nanje. Udeieženaem sc bo skušala preskrbeti polovična vožnja nn južni železnici. Odhod tia Rakefc je v nedeljo zjutraj. Trening v tcrenu ni do- voljen. Podrobne razpise prcjmejo klu- bi direktno. Vse mformacije dale JZSS. Sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavije se vrši v nedeljo dne 4. marca dopoldne v Poh. Bistrici na letos preurejenem sankaliSču Belvedere. Tek- ma je odprta le za verificirane tekmo- valce JZSS ter se bo tekmovalo: a) v glavni prvenstveni tekmi; b) tekma juniorjev; c) v tekmi dam; d) na dvo- sedežnih sankah. Priiave je vposlati najkasneje do i. marca tl. s prijavnino 10 dinarjev oziroma 20 dinarjev za tekmo na dvosedežnih sankah na JZSS, Ljubljana, Narodni dom. Udeležencem se bo poskrbela polovična vožnja. Smuško tekmo v skokih za pr- venstvo Jugoslavije raz skakalntce v Bohinju priredi Jugosl. zimsko športni savez dne 4. marca tl. Tekma je odprta za vse v JZSS verificirane tekmovalce. Prijave je vposlati najkasneje do 1. marca tl. z priiavnino 10 dinarjev na JZ>S, Ljubliana, Narodni dom. Udele žencen se bo preskrbela polovična vožnja SmučarjJ. Pri Sv. Arehu na Po- horju je vsled novega snega teren za smučanje in sankanie jako ugoden. Uporebite to ugodno priliko. Ruška koča je tudi pozimi oskrbovana. Dnevna kronika. Sožalje vlade k smrtl dr. Tav- Čarja. Ministrski predsednik Nikola Pašič je poslal pokrajinskemu namest- niku Hribarju brzojavko, v kateri iz- raža v svojem in v imenu vlade so- žalje za pokojnim dr. Tavčarjern. Na- mestnik Mribar je posetil z ministrom Velizarom Jankovičem rodbino dr. Tavčarja ter izrazil svoje najtopleje sožalie. PaSiČ je odredil, da se pogreb dr. Tavčarja vrši na državne stroške. Na krsto bo daia vlada pcložiti venec. V imenu JDS za marfborsko oblast je minister n. r. dr. Kukovec izrazil rodbini umrlega Ivana Tavčarja sožalje na bridki izgubi. Pogreb ministra Rašina. Truplo dr. RaSina so prenesli iz zavoda ?.a sodno medicino, kjer se izvräila urad- na obdukcija, v narodni muzej, in bo iz- postavljeno dva dni. Dr. Rašin je iz- razil željo naj se njegovo truplo sežge ter naj pri krsti govori eden članov revolucijonarne vlade, s katerim se je 28. oktobra izvršil prevrat. Z ozirom na določbe dr. RaSina, naj se niegovo truplo sežge, je cerkvena oblast od- klonila asistenco pri pogrebu. Kljub intervenciji ministra monsignora šramka je praški nadškof Kordaš z ozirom na testamentarično odredbo dr. RaŠina vstrajal pri prepovedi cer- kvenih obredov pri pogrebu. Radikal v Kočevju jezačel prvotno po slovensko, sedaj izhaja v nemškem jeziku. Na uvodni strani je poziv stran- kinega okrainega odbora v Kočevju, podpisan Bezirksobmann: Dr. Ivan Sajovic. Tako se postavljamo Slovenci v 1. 1923, to je blagodejni upliv srbske radikalne stranke, ki nam obljublja prerojenje! Kolkovanje vlog na konzulate. Generalni konzulat naše kraljevine v New Yorku opaža, da se vloge, ki se pošiljajo iz tuzemstva neposredno na naslov naSih diplomatičnih zastopstev in uradov večinoma nekoikovane. Zato se opozarjajo stranke, da veljajo za diplomatične urade isti kolekovinski predpisi, kakor za tuzemske urade in oblasti. Generalni konzulat javlja, da se nekolkovane vloge iz tuzemstva ne bodo jemale v obzir, razven vloge, tičoče se zapuščinskih zadev, kjer se bodo kolekovinske pristojbine zahte- vale od prosilcev. Splošna organizacija vojiiih Uivali- dov v Braslovčali se najprisreneje z-ct- hva'ljinic vs^m licitantom, ki so inipo- lncgH pri Irdtaciji v go.stilni Rösner na pustno nedeJjo k dabrernn uspehu dra<ž- be peciva. iPrisrčna zalivaia g. Viiktorju Rösnerju za darilo. Iskreno zahvalo iz- reka vsem skupai. — Odhor. Razne vesti. Sardine, — dsobtiiiice eloveštva. V Južni Aineri'ki jc močno razširjena ta- kozvana rumena mrziica, ki h rnzSir- jaio gotove vrste muhe, žJveCe v moe- virnatiih krajiih. — Sedaj pa so odkriii, da neka vrsta sardin more živeti tu-di v sladM vodji in da uživajo tc sardine najra.ie 'ličinke od niuh, zato so nalovUi mnoffo tch ri;b ter jrh ixhslali v močvirja, kjer naj bi jedk ličinke. Tako moremo Ätcti tudi sardine med drobtinicc ne veiiilec svote denarja najdejo svojo pot v blagajno kazina, na- vaja sLucaj nekej(a nemSkega ffrofa, ki je iz^U'bi'l pred kratkim d'va milijona mark. Ndci- nad:fljni človok pa. je bii iz- roeen skrajnomu pomaj]jkanjii, kajti v teku treh tednov jc izgitbil pet m?liijio- nov mark. — Neki oerlinčan jdl iiiih navzocnost v Zo-ppotu višek ele- gance. — Strast za p-lcs ne vzbuja prav nie manj krit'kc ikol pa i&ralska — strast. Riizentesa P'* niso te strasti pro- ste politieuetfa ferabl'janja. Soifflasno z berlircsilcfoni list.i s^e deJ prcbivalstva Por- renske bridko pritožuje nad deistvoni, da je najti /c*ns:-ki del prebivalstva po- R'osto na plesiščžh v rokah Cl;mov za- \rezn:$kih ökupac-ü-skili sil. — Kljub vsem protestotn moral:.sh">v pa je pies tukaj bolj priljublje'ii kot katerakoli dru- ica zaibaiva. Pustolovščine ruske dvorne dame. Ncdavno so aretirali v Berliim bivso rusko dvorno daimo. hčer ruskega ge* neraki Skarjatina in ruske princezisnje Lubanove, ki se je v rani mladasti i>o- ročila z nekhn ruskim generalom, toda te poroke je bilo kirialu konec. Pozneje se je poročila z nemšldm stabni'ni zdravntkoin dr. F3eiTi.schem. Ker je do- bivala od svojih roditeljev, ki' so imel'i v Rnsiji ugrornriK) po'sestvo, veliike d'e i:arne pomoči1, je živela z no vim možein v sijajnih razmerah. Po smrti dr. Berri- scha je ostala tudi med vojno v Nem-či- ii, ker je postala neinška državljanka. Denarna ponio^ od donia je počasi pre- uchida. Vdova si je služila denar s toJ- mačenjcin ruskega j<;zika v raznili ru- skLh ujctniških talwri-zcih. Ruska revo- Uicija je prekinila med njo hi ined njc- niini sturiši vse ve/.i. Vcseia vdova pa so nfkakor ni moffla uživeti v revsčino, /alo se je spozjiala z ruskHni emigraiiti, ki so ji posojevali vecje vsote. Tod a to i\ ie bilo premalo Pri-čela je krasti kožu- Movino in dragocenosii ter oškodovaia na ta načiin vec rusikili iiruzin za večje svote. Ko se je te dni vrnila iz Kehno- Kijua, Wer je prodaila zoix^t par ukra- •ctcrtih dragocemoirti, so jo na •berlhiskcm kolodvoru aretirali in wroeili sodišču. Opasni Roentgenovi žarki. 24-1ctni inzenjer Kdvard Werner, sin ravnateba pru'Jihi?ce v Aschu, je izumil napravo, s kstero se lahko Roentgeuovi žarki; na- nwsio dosedaiiiHi 10, izrabijo poslej /,a 90 in sc veo odstot. I/>imi jo dal Wer- uor '4>alentirati. Pred tremi tedni pa so jc pri nekem iwskusii saw z Roentgetio- vinri žarki na trebuhu tateo opekol, da jc zdaj unirl. Mladi učcnjak ie postal Žr- tev vede, ki ji ie bil v Cast. Sreino moštvo. Airgleški admiral Me Lee je bil zelo strog poveljiiik. Ne- kosi, (ko je stopil pri Portsni'O-uthu ria su- ho, ga jc vprašat priiateJj: »Kalko se ti godi?« -- »Izvrstno.« --• »In tvojeniu moStvu?« — »Moštvo je zelo veselo in sveeno,<; — »Kako to?« — -Ravno sem dad pretepsti 16 mornarjev; ti so zero srcčni, ker niso bili tepeni.« OlrocI inorajo jestl pomaranee! Na Dnnaju so zdravniki opazili, da prüiaja v boirr.ee vedno več otrak, bolnili na skorbudi. Dognalo se je, da uživajo ti otroci skoraj same močnate jedi (kruh), -prežgano juho in mleko. toda preimalo zelja, k.rompirja in sploh zelenjave. bo to otroci, ki dobivajo le kruha, cmoiköv, rezancev, red!kokdaj fižo bila groKiio užaljena. Pristopil je častntk in vpra^al, kaj ponwrii ta krik. Vojafc mu je vse odkrrtosrčno povcdai. Castnik se je sir »If o uasmejal in okisei. Praziioverje rešHo rojiarja smrtl. V Siaiigtauu v Kini je bil s šestimi dru- giini ro-parji obsojen tudi neki Vong Ah-nyii. Krvnik je odsekal giavei žv vsej šesfcorici- in sedaj je pri^el na vr- sto tudi Vorig. Mcč ie zadcl ob vrat a ga ni presekal. Ta pa so takoij vsi olkoii stoje^i sniatrttH za zaSčito viSjega bitja. Ropar je bii takoj zopet peljan pred sodnika, ki rnu je dal oproščenje ter ga priporočiil v neko bolnico. Ko^jie ropar izlečil svolo rano, ie šel ponošiio v mesto, Tie saino kot svoboden človek, neigo kot bttje, katero stoji pod zasči- to viSjih sil. Tako ie v Kini. ¦ 0b!. konc. posredoualnica ] za promet z realitetami: 9nfon F. ilrzenseh GEL3E R^Blja Fctra c ZZ CELJE Posredujepri prc»ün|i ozir. nakupu zemljišč, niš, vll, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd.. ltd- vestno in točno. 45- 36 za hmelj Y 6—16 cm močni, od 5—9 m cl dolgi, se pro da jo pri P. Higersperger, L^ iPÄLNA i fc&uvufo potpe tniKe I in potplate UstsnouIjenB 18GI. 52-4 Hranilnica mestne občine Celje Y lastni palači jpx»x kolodvoru. llstanoBljEna IBB». Sfanje kranilnih vIoq K 42,000.000. ÜRANILNE vloge, W se sprejemajo od wsako- gar, nžiuajo najpopolnejšo uarnost in ngodno obrestouonje. PoStnc položnice strankam brei- plačno na razpolago. Rentnlno plaču]e zauod iz suojega. V^ednost rexervnög« xaklada K 8,000.000. SPREJEMA tods u uarno shrambo od strank In sodlSC razne urednostne paptrje, uložne knji- žlce i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih »afeblagajnah, tako, da obdržl kljuC slranka sama. OSKRBÜJE suojim oloznikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu ltd. Izw- Suje zo nje tudi Inkaso in druga denama opra- ülla nsjkulgntneje. IZPLAČILA ü Inozemstun izredno ngodno In promptno. Prednosti! J] Cenej cl j ( znatno J t trajnije M ^ nego od kozef . fl WBk Va r s t v o^^l ^ proti vlagi «Qi }T*^i mraza! ^^^ o n «3 S o I 'S. a n Š 3 ui Posojšla vseh irrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojastfiila in strokounjaškl nasueli u useh dejiarnih prašanjlh. _______ ---------------------------* &ev. 22. »NOVA DOB*« Stran 5. Telefon štev. 75 in 76 r*o«ž«i,jaBfc spečke dpžavne r»abzir»©«lne> lot«er»ijö. -WJ -*¦ - Üdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Ceiju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slmnlc Ivan JVIastnak Celje Hraija Petra c. 15 Celje ->riporoča za nakup Iastno izdelanih površnikov, oblek, posameznih h!ač 10 itd. za gospode in dečke. 7 IVilN MflSTMflK CEL3E Rralja Petra c. IS J priporoča svojo zalogo prvo- f\ vrstnega sukna, hlačevine ter *°l vseh krojaških potrebščin itd. Štev. 729/23 Igazglas. Lastnikom elektromotorjev, kate- rim je dovoljeno obratovati po dnevu, je dopuSčeno od sedaj naprej obrato- vati do 17. ure, od 1. marca do 18. ure in od maja do 19. ure. JHESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dne 19. februarja 1923. Za župana: Šublc s. r. Razglas* Komanda celjskog vojnog okruga vzame w najem en korsgsko ftlev, v katerega bi se moglo posta- dlti Stiri oficirske konje. Ponudniki, ki imajo primeren hlev na razpolago, naj se blagovolijo zgla- stti v svrho zaključitve tozadevne po- gpdbe drte 23. tekočega meseca ob 10. uri pri komandi Celjskog vojnog okruga. "Komandant: 347 pukovnik Borivoj ToSič. Kuharico samostojno, z dobrimi spričevali, se išče za zavod v Beogradu. Nastop takoj. ev. tudi pozneje. Vožnja prosta, p-laLa dobra. Vpraša se Gregorčičeva 1 ulica 3/I. nadstr., desno. 348 Rabljeni stoli in mize pripravne za gostilniSki vrt, se kupijo. I Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Stoli«, poštno-ležeče, Celje. 349 mnško bole, citrs in gramofon, še vse v dobrem stanju. Kje pove 346 upravništvo tega lista. 2—1 Lasničat* i^ brivec Fpanjo RoStomaj, PrešepnooB ul st 19, izdeluje kite in lasulje ter kupuje mešane 2—1 lase. Za popoldanske ure se išče absolBBntinja trg. ali meSč. šole k dvema deklicama. Nadziranje in po- moč pri nalogah in učenju. Naslov v 337 upravnižtvu. 2—2 mladi voljčji, čiste pasmc, s plemenskimi iliti, so za oddati pri Em. Supanc, Rogatec Ant. Lečnik O near in juveSir O Ce!jey Qlavni trg It 9 (etveg PaccHiaffo) 46 Oglejte sl nianufakturno trjfovlno (gostilna PlevČak) nasproti Mestnega rnllna NA DROBN0! 55 50-7 J PRIPOROČA |. MA DEBELO! svojim cer jenim odjemalcem veliko množino ino- zemskega blaqa kakoi* sukno z» moške in žen« ske obfieke, cefir, öi Celjska posojilnica d. d. v Celju« v smislu od koncesijonarjev predloženih, od državne uprave odobrenih pravil ter radi tega sklep o likvidaciji Posojilnice v Celju kot zadruge ter vo- litev likvidatorjev. 4. Slučajnosti. CELJE, dne 17. februarja 1923. Načelstvo. VABILO li ustanovnemu obinema zboru „Geljshe posojilniGe d. d. v Geljn", ki se vrši v soboto, dne 3. marca 1923 ob 4. uri popoldne v sejni dvorani v Narodnem domu v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Voiitev začasnega predsednika občnega zbora. 2. Sklepanie o ustanovitvi delniške dru?.be in sprejetje družbcnih pravil, odobrenih od državne uprave. 3. Volitev upravnega sveta, obstoječega iz devet članov. 4. Volitev revizijskega, odbora obstoječega iz pet članov. 5. Sklep o povišanju delni§ke glavnice od Din J 1,000.000'— na Din 2,000.000— z izdajo 15.000 komadov delnic po Din 100*—nom. 6. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi so vabljeni vsi podpisovalci delnic. Za odbor koncesijonarjev „Celjske posojilnice d. d, v CeljH** s dr. Sernec. CELJE, dne 17. februarja 1923. UABILO na redni občni zbor Hf*aT*ils%ice in tposojilnice v Št. Pavlu pri Preboldu, r. z. z n. z., kateri se vrši v nedeljo, dne 4. marca 1923 ob 2. uri popoldne v posojilnični pisarni s sledečim dnevni redom: 1. Poročuo načelstva in n^dzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1922. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. V Št. Pavlu pri Preboldu, dne 20. februarja 1923. Hrsnilnica in posojilnšca v St. Pavlu pri Preboldu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Herman. pečar 1172 24-20 ^*"^ _J__ pKočevine in lesaf är±'—*±*l4A kakor tudi transmls Je, plugl, UrUUJv motorst m mlalilni strojl so staliro v zalogi ppi Karlo Jei zbacher d. d. ZAGREB, VlaSka ul. 25, Tel. 4-90. Oeneralno zastopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Oes. Wien. — Quntramsdorf, Artur Häuser & Co., Schweissanlagen. 0S03lüniCfl D Ceis3U ČCSE K 70,000.000- — narodni dom (na oglu o pritličju) Ce« K 70,000.000*- Sprejema hranilne vlojre na hranllne knJI21ee In tekočl raLCuti ter silt obres«ujeodi.jail.i923 napre) po i7»l>rea odpovedi, 5%% do 6% as odpo- vedjo.vecjestalne naložbe in naloibe denarnlh zavodov po dogovoru. Obav||A vse denarne, kreditn« in potoJUne transakcije najlculaintnefe. ii' wmnx dobavlja 8—5 jnr "-t-i ZAGREB, Bogovičeva ulica br. 3. Brzojavi: Gradivo. Telefon 555. Strati 6. »NOVA DOBA« Stcv. 22. Jules Lemaitre: Krulji. (DaJfcOi MeU miLožico, ki jc napolitjevala uirrnibusc m tramvaje, je opazovala u- bo#c postave. Vse poteze m kretnic ten. trpi'iiov so kazale, s kolikini zata- jevanjem so opravljali to deto, tiho sc jc prijavila v njcj simpatiya za te ue- poznane. Na ulicali in cestni železnici ie bil ves svet po nakljiičju dober vn prijazen do njc, radi njenc prHjndnosti in lepetfa. ubličja1, čudila sc je, da. je na- šia tako Ijubcznive i-judi. Istoeasno se ie oklenila Avdocije z vso vdanostjo in ljubczniio. Avdocija pa, ko jo jc vkiela tako prijazno, ljubko in Icpo, jo jc oboževala. Ta nežnost ]c vsebovala niaterinstvo in iitfled. nekaj kar je bib med velikim duhovnikoni in malim 'kraljern Joasom, uli kar je star rectovnik mlademti novincu, od katere- «a prica'kuje veliko, stara socHalisrinja jc urncla izobraziti Frido za velike reci. Nckesa jutra so listi prinesli novi- eo, da jc princ Kariskin unirK Cez nc- kaj 'dni je rekla Avdocija nilaili prijate- ljick »Pojdite nocoj / menoj.« PeLjala jo jc na neko javno zboro- vanje, na katerem se ic rnzpravl.ialo, ka'ko naj sc proslavi priliodnja obletnl1- ca 18. marca, v rcsnici pa so zborovai- ci poshisa'li plemenite in trpkc bcscdc, porne jezc in maščevanja----- Tudi Avdocija je nastopila. S prT~ rojeno zgovornostjo je zanetila pola^o- ma .pri poslusa'lcih notranji offcnj za to- vaxisa Kariskina. Opisala jc njegovo zivljcnju in požrivovalnost za dobro stvar. Očrtala je nje^ovo trpljenje v prognanstvn. »Ali jc bil on kriv, tovariši?« Na- stevala jc njegove vrline, govorHa o njegovi1 človekoljubnosti, sovraštvii do krivicc, njegov} otroskj ljubezuivosH. Kar nacnkrat pa ic zakričala: »Priča ie nje^ova vniikinja, ki.stoji poleg^ mene.« Vsch očii so sc obruile na I'riUo. oblečeno v crno oriprosto oiblcko, na tfiavi so jo vcnčali krasni rdcekasti la- sje, iz. napol odprtih ust so se bliščaii mau beli zo-bki, njeno oblicje ie kazaio i>otraaiio ganjenosi. Iz bledih oči so ka- iKilc solze, sama ui vcdela, ali1 joka vslccl boltsti nad smrtjo ded«, ali vslcc vcsclja, ki gu jc cutila. da to ljubrjo vsu ta srca naenkral... Avdociia jo jc vzcla tudi na druga zborovatija. a nc na taka, kier jc cutiia da pride do krika in prepirov, anipaK samo na taka, ki so bila podobii:». po- božnim obrodo'iii, kjer so l^ovelicevafl mučeniike in slavi obletnice. Avdocija jo jc izobrazila v rcvolncijonarncm (iir lin, kajti bila jc za vse «las, ki prckli nja im bla&oslavlja, ki razburja in ]>o- mirjuje, ki dela svetn.Lkc in skivi* spo- inint\ bih; jitn jo svcCcnica in proroki- nja . . . Födi je dopadlo na teli zboro- vanjiih. Začctkom sc ji ni dopadla roba- lost iKwill bratov, duh, erne roke, zinr- šene brade. Toda bilo jo je srarn to o- citno pokazati; kmalu pa je 1'jubila ve lcvnc, take kakor so bill. Do tega jo ie vudil -ne;ki' eisti optiinizcm in dra^ocenl dar ne videti in spoznati zla j)n nesre- cc. Ce je sluC:Uuo odkrLla, kljub njeni volji, niictd tov;iriši surovc in hud'obnc, si jc mistila: >'Saj ni njHi krrvda, ne- srečneži sc« Ni marala za ta odikrrtja. Napohijena s takiiinr in slicninii mi- slimi, jc voivodinja ponndila t'ridi dk- sto spremljevalke pri ürotici Windcii, katere rrnož ic bil svetni'k na noslaniš- tvu A'lfaiiije. Frida jc zacctkoma odbila pu-nud- bo, kljub |)rošnjam njenc matere. c po- stala do'bra gospa sčasonia sama rc- volucijonarskc narave vsled revščine, ki jp je stislkala. Kakor bi bilk konser- vativ na ortodoksna krJsijank^i', zvesta carjn, Ce bi ji potekali dncvi na nju*- nein posestvu v Kurlanclu. Toda to jc bil tudi vzrok, da ni razumela, zaika] jc Fridia odklo-nila pri'liko, da bi stopiaa iz revnega življenja v »njen svet«. Avdocija jc po^rcdovala: »Sprcjmite«, je pripomnila Frkii. Vi dt)!gujetc to vasi1 uiateri«. Frida sc jc wdala. Ni prctckio se tc- tlcn dni, odkar je bivala pri grofici WiiKlon, ko sta se srečala s Hennn- 110,111. Kritljevi princ! Dedič absolutnc nio- narhije! Njcgova prisotnost jc navcJah- liila Frido z nezaii|)anjcin in odpororn. Fo preteku dveh mesecev se je naha- jab' Frida že v Alfanijr, sprijaznena zo- nct s starini striccm, inarkijem Frau.en- laub, ki ni hotel nic vedeti o njej in njc- ni inatcri, odkar jo bil princ Kariskin obsojen. (iospa Thaliberg se je nastala '(¦ri starcin plemenitušu, kjcr bi ninrla icz kesana ia/.uii» -.'a ni mogla dokon- Cati Ctivo zadnjega romana, Frkla pa sc jc prcselila na dVor, kjer je ]X)StaTa castna dania princezinje Wilhelmi'ne. Kako se je to dogodilo? Frkla jc inislila, da sc mora. Hcr- nianovi poniKl'bi. upirati. Šla se je po- svetovat k Avdociji. Toda stara pri.ia- teiiica ji jc rckla, predno jo .ie vprašala glode princa: »PoKlite. Morate. Nekega due .sc bova videli, mogocc . . . Ne pksitie nrc, ker je nepotrebno.^- Frida ni siišala o Avdocij» do 4m- va, ko je prišla skrivaj v Marburg-, tin bi tukaj govorila. Zgrabili so jo met! stavkiijocirni. ^ Razuniela je scckij to tfšino ;u /a\- kaj ji starka, ko jo je zap.ustila, ni n::e narocila in ji svetovala. Nič dmi^eKa, kakor da je ljubihi princa in se nui ka- zala takšna, kakor jc bila, «dkrivaia mil poiasconui svoje srec in misK. ie u- plivala n a Her man a. Ko se je pelijaia y kočifli, ob svei- lobi svetitk, je Frida mislila -na svot:t- no uro, ko jc posestovala dUso onega. ki ie imel v rokah usodo naroda. tla bo to l'judstvo osrečila. Voz se ie1 premikal inhno sive#a zidiu tcr se je usiavil pri riirczr»sti!i vratih. Mlada deklica jc pri-tck]'a «J;>j- rat iai pozdraivilu kočijaža: »I)o>ber večer, ded.« Kočija jc zavozila v ilrcvored, poi- nica je izstopila in se poiUiIa skozi vrrv ta prostornega paviljona. »Ali ste se dobrij vozili, gospiKlič- na?« jc vprašala deklica. »hvala Katikii, aH Jc m-oja soba pripravljena?« »Da gospodičiia.« Frida je odprla ok no. Ponosni park in visoiki vrhovi d re vcs so sp'aK poo* sirnini neboin. Nič se ni ganilo, -le IHt- je je suäljalo; Fridine müsli so postalt? v tem niiru in resnotoi svečane in p<>- božnc. Njeno sree je bilo p*ohio nesäuvn- čnega zaupanja. (Dalje prih.) ki postane po gotovem času uCenja lahko definitivna, išče državnabakterijološka sta- nica v Celju. Domačinke s primerno pred- izobrazbo naj se javijo pri Sefu stanice v bolnici. 3—2 Isče se uciteljica za giasovir, za dve početnici. Naslov v upravi. 332 3—2 Dame katerim izostaja ali popolnoma izostane mesečno perilo, naj so brez skrbi. Jaz pomagam in ščitim njih zdravje in pri- našam novo veselje do življenja. Obla- stveno preizkušeno in potrjeno. Obrnite sc takoj na 1345 K* Fesq 2&~12 Hamburg A 118. Papenstr. 95. Očiščeni semenski oues po Din 3 80 (K 15'20) za kg ima v zalogi Biagouni oddelek Zadruzne Zü€ze^> C^Uü- Predstojništvo, ravnateljstvo in uradništvo Po- družnice Ljubljanske kreditne banke v Celju javljajo žalostno vest, da je soustanovitelj, clan upravnega sveta in dolgoletni predsednik centrale, gospod dr. Ivan Tavčar odvetnik, bivši župan ljubljanski, nar. poslanec itd. dne 19, svečana 1923 preminul. Časten mu spomin! Celje, dne 19. svečana 1923.