Pristava - jug (Nova Gorica) Author(s): Mladen Treppo Source: Urbani Izziv, No. 14, INOVATIVNO MESTO (november 1990), pp. 65-69 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179960 Accessed: 26-09-2018 09:42 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 09:42:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Predstavitve dela Ul št. 14/1990 podatke, na vzorec centralnih naselij v Sloveniji predstavlja poizkus kon- kretizacije načeinih izhodišč o príoríteti in smotrnosti prenove na ravni naselij. Od začetka smo se zavedali, da taka primerjava iahko služi le relativné- mu tehtanju in da ne more služitiab- solutnemu vrednotenjuš Tudi ob popolnih in ažuriranih statističnih podatkih je v taki primerjavi vedno mešanica kvantitativnih in kvalitativ- nih prvin, ki jih je že načelno ne- mogoče ponderirati na enotni osnovi, še manj pa je smiselno njihovo matematično seštevanje. Indikatorji sami zase lahko pome- nijo element, vreden upoštevanja pri presoji nujnosti in s tem tudi smotr- nosti prenove na ravni naselja. Go- tovo so nekateri med njimi zelo pomembni in odločujoči. Tako je na primer nemožnost širitve naselja zaradi katerega koii vzroka absolut- ni kriterij, ki zahteva reorganizacijo in boljšo funkcionalno ureditev ob- stojecega. Visoka stopnja intenzitete potresov nujno zahteva posege v konsolidāciju stavb. Velik spomeniš- ki fond nárokuje posebno družbeno skrb, saj predstavlja neobnovljivo kulturno dediščino. Plánská stopnja centralnosti zahteva prilagajanje na- selja tej nałogi na lokalni in regional- ni ravni. V drugo, manj absolutno kategorijo spada kvaliteta stanovanjskega fon- da in komunalne opremljenosti. Obe prvini sta pogoj za kvaliteto bivanja in s tem učinkovitost naselja. Demografska rast in koncentrācijā delovnih mest sta spet drugačna po- kazatelja za potřebo po prenovi. Upoštevanje vseh teh in seveda še drugih pokazateļjev šele daje bolj celovito představo o smotrnosti in nujnosti prenove, daje pa tudi do- točeno představo o prioriteti preno- ve posameznih naselij. Tako so na primer izbrani pokaza- telji s področja naravnih omejitev, zakonskih predpisov, populacijskih trendov, fizičncga stanja, stopnje obremenjenosti in kulturnih vrednot pri nekaterih naseljih bolj poudar- jeni in s tem kažejo na vecjo potřebo po prenovi na ravni naselij. Glede na ilustrativno primerjavo pokaza- teljev in uvrščanja v skupině pri tem izstopajo med središči: - lokalnega pomena: Vipava, Cer- klje, Ljubno, Šentjernej, Poljča- ne, Kozje, Rogaška Slatina; - občinskega pomena: Ajdovščina, Cerknica, Kamnik, Lenart, Met- lika, Slovenské Konjice, Žalec; - ožjega regionalnega pomena: Brežice, Slovenj Gradee, Izóla, Piran, Ptuj; - širšega regionalnega in repub- liškega pomena: Maribor, Ljub- ljana. Drugačna izbira pokazateļjev bi nedvomno spremenila izbor, večje štčvilo pokazateļjev pa bi učvrstilo primerljivost. Prioritete pa ne more določati le pri- sotnost čim večjega števila posamez- nih pokazateļjev, saj moramo upo- oštevati, daje prenova v obliki mod- ernizacije oskrbnih, družbenih, pro- metnih, komunalnih in drugih servisov ter delovnih mest potřebná posebno v obmocjih, ki so deficitar- na glede na ustrezne centre. Končna izbira prioritete za družbeno usmer- jeno prenovo je zato kombinācijā strokovnih pokazateļjev in argu- mentov za potřebo prenovc na eni ter regionalno-političnih in eko- nomskih prioritet na ravni družbe- no-poliličnih skupnosti na drugi strani. V končni fazi je prioriteta tudi stvar samih občanov in njihove pri- pravljenosti na zahtevne in z viso- kimi stroški povezane spremembe ter ukrepe, značilne za prenovo na ravni naselij. Viri: Popis prebivalstva, gospodinjstev in sta- novanj v SR Sloveniji, Závod SRS za statis- tiko, Ljubljana, 1972 in 1982. Dolgoročni družbeni plani občin SRS, 1986 in 1987. Dolgoročni družbeni pian SRS, 1986. Statistični podatki o komunalni opremlje- nosti po naseljih v SRS, závod za statistiko, Ljubljana, 1984. Analiza vršte telefonskih priključ-kov po naseljih, Urbanistični inštitut SRS, Ljubljana, 1984. Kulturni spomeniki Slovenije, Spomeniki I. kategorije, Závod za spomeniško varstvo SRS, Ljubljana, 1974. Pivo skupno porodilo o zgodovinskih sre- diščih, De lovná skupnost Alpe-Jadran, Ljubljana, 1985. Statistični letopis SR Slovenije, Závod SRS za statistiko, Ljubljana, 1986. Začasna karta maksimalnih intenzitet po- tresov, Seizmološki závod SRS, Ljubljana, 1982. Danilo Goriup,dipl. inž. arh. Článek predstavlja povzetek dela razisko- valne naloge Strokovna izhodišča in kritēriji za ugotavljanje smotrnosti prenove, Ul SRS 1986/87 (več avtoijev, koordinator Lenka Molek), poglavje Prenova naselij. Mladěn Treppo Přistává - jug (Nova Gorica) Območje Pristave leži neposredno ob državni meji z Italijo, ob Rožni dolini, in predstavlja dokaj strmo po- bočje nad Rafutsko cesto, orienti- rano proti zahodu. Přistává je namenjena stanovanjski gradnji. Glede na konfiguracijo te- rena je zazidava možná v obliki te- rasastih objektov, ki s svojo etaž- nostjo in funkcionalnimi površinami ter samo notranjo organizacijo spre- mljajo teren. V delu območja, kjer je naklon terena največji, so predvideni štirietažni (K, P + 2) objekti, v delu območja ob rekonstruirani Rafutski cesti, kjer je naklon terena manjši, pa vrstne hiše v poletažnih zamikih. Enako, terasasto, so oblikovane zu- nanje površine objektov (vrtovi, te- rase ...) in proste zelene površine v smislu parkovne ureditve. Prostorska izhodišča se navezujejo na pestrost pejsažnihin oblikovnih naravnih elementov ter na reliefnost oz. razgibanost terena. Zasnova na- selja izkorišča naravne danosti, se jim prilagaja v oblikovanju grajenega prostora, ustvarja ravnovesje med urbanim in naravnim prostorom ter se vključuje v širši prostor. Značil- nosti konccpta so: - raznolikost bivalnega prostora, 65 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 09:42:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 14 /1990 - dostupnost ter spoznavnost ob- močja, - segregācijā vseh vrst prometa, - sistem zelenja kot kontinuiteta, ohranjanjein vključevanje zele- nih površin v stanovanjsko okolje kot zaščitni in oblikovni element, - spoštovanjc regionalne tipike - bi- valnih in oblikovnih pogojev, - raznolikost posameznih stano- vanjskih skupin, - fleksibilnost urbanistične zasnove ob ohranjanju značilnosti kon- cepta. Urbanističnoarhitektonska ureditev Konfigurācijā terena določa posta- vitev tako objektov kakor tudi izgradnjo cestnoprometnih površin in s tem samo organizacijo območja. Tako se glede na možné dostope oz. možné povezave s sosednjimi zazi- dalnimi območji for mirata osrednji, zvezni cesti skozi zazidalno območ- je. Zgornja cesta (stanovanjska cesta 1) se priključuje na obstoječo cesto z uvozom iz severnega dela Rafutske ceste ter poteka, prilagojena terenu, proti priključku z obstoječo stano- vanjsko cesto na južni strani. Spod- nja cesta (stanovanjska cesta 2) ima priključek na Rafutsko cesto na juž- ni strani območja in poteka proti se- veru (v I. fazi je predvideno obra- čališče, v 11. fazi pa se priključi na Rafutsko cesto). I. faza. Zazidava sledi ob oběh ces- tah, uvozi v objekte oz. dvorišča z garažami so tako neposredno oz. preko klančin s ceste. Vzporedno s cesto v zelenem pasu so organizirani parkirni prostori. Niz objektov B ob stanovanjsaki ces- ti 1 ima uvoz na dvorišče z garažami za 4 stanovanjske enote. V vmesnih 7 prostorih, med objekti oz. ob vrtovih v terasah, se oblikujejo dvorišča z garažami za stanovanjske enote ob- jektov C, ki potekajo ob prečni poti za pešce nad nizom objektov B. Na spodnji strani stanovanjske ceste 1 poteka niz objektov A, ki imajo del garaž oz. dostop vezan na cesto, del pa preko dvorišča na spodnjo, stano- vanjsko cesto 2. Na stanovanjsko cesto 2 so vezani stanovanjski objekti v strnjeni in po- samični postavitvi. Dostop oz. gara- že so locirane ob cesti, vrtovi so v terasah ali pa se spuščajo po pobočju in so zaklj učeni s kamnitim zidom, stopnicami inpotjo za pešce, ki pove- zuje objekte v ceļoto. Dvorišča z uvo- zi so ograjena s kamnitimi židovi in portoni kot vhodi na dvorišča objek- ta ali garaž. Vmesne prostore med objekti izpolnjejejo obojestranski vr- tovi v terasah, prav tako ograjeni s kamnitimi židovi, z vmesnimi stop- nicami, ki vodijo do niza objektov A. Na skrajnem južnem delu območja, ob obstoječi vili, so predvidene tri individuálně stanovanjske enote z vrtovi. Obstoječi objekt (vilo) je možno adaptirati v smislu javnega programa (gostinstvo, turizem) s pripadajočim spremljajočim pro- gramom (vrt, terasa, parkirišča). ZAZIDALNA SITUĀCIJĀ I. FAZA 66 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 09:42:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Predstavitve dela Ul št. 14/ 1990 £ § si tg ¡ Í 8$ - I 1 " I 1 - I I I ?! il ^ ¡ - b ls: L IS- * ¡S- P ! I I «- m a> « ' ' • ¿ Jfi a> a> g, a> öS Cl Sí 4 i i I Sí«. I ¡ : i 1 " t ¡ T t I i i lili jllj . iL JĶ ļ. l|i I . lž: I t , li: T . t 1 rT i . r it JĶ ļ. rniit . , u! . I I I 1 1 ! i I M j! 1^ 1 I ^ ¡¡¡¡ļi S 8 S S 8 8 8 6 67 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 09:42:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 14 /1990 IL faza je pogojcna s prebojem spodnjc stanovanjske ceste 2 do se- verne Rafutske ceste. Na spodnji strani so predvideni vrstni stano- vanjski objekti, obstoječi objekt je možno z adaptacijo in prizidavami usposobiti za javni program - hotel z garażami v kleini etáži. Idejne arhitekturne zasnove Izhajajoč iz posebnosti lokacije (iz- redno strmo jugozahodno pobočje) in odločitve za strnjeno stanovanjsko zazidavo, ki naj ob primerno visoki gostoti naselitve še vedno zagotavlja maksimalno individuálnost posa- mezne stavbě, sta bila za naselje pod Refutom izbrana dva osnova tipa za- zidave: četvorček (grupiranje štirih individualnih stanovanjskih objek- tov okrog skupncga dvorišča) in vrstna hiša. Poleg omenjenih parametrov so na izbor tipologie in načina arhitektur- nega oblikovanja vplivali tudi rela- tivna pogostnost pojavljanja podob- nih zasnov v lokalni urbanistični tra- diciji strnjenih vaških naselij in mož- nosti arhitekturnih variacij v enotni urbani shemi, ki jih tako četvorček kakor vrstne hiše omogočajo. Ker gre le za idejne zasnove je obliko- vanje arhitekture čim bolj odprto, med drugim tudi zaradi možnosti participacije bodočih stanovalcev v kasnejših fazah projckliranja. Četvorček. Znotraj enotnega kon- cepta so bili glede na različne po- ložaje v naselju projektirani trije različni tipi četvorčkov. Izredno strm naklon terena, ki na nekaterih mestih presega 30%, je zahteval posebno pozorno organiza- cijo stanovanjskih površin po pře- řežu, saj se po dolžini stavbě kota terena spremeni 6 in več metrov (dve etáži!). Tako dobimo prccej pros- torov, ki so delno ali pri primeru kleti v ceļoti vkopáni, kar je določalo tudi osnovni tlorisni gabarit posamezne enote znotraj četvorčka, kije ozek in podolgovat, tak, kakršnega je defini- rala že stoletna arhitekturna praksa primorske regije. Vsi trije tipi četvorčkov imajo eno- ten koncept, ločijo se le po dostop- nosti. Štiri samostojne enote (stano- vanjske hiše) so združene v obliki črke U okrog skupnega dvorišča v dveh nivojih. Proti ulici se četvorček obrača z kamnitim zidom, z mini- malnim številom odprtin, od katerih izstopa samo "porton" - vhod v spod- njc dvorišče, iz katerega so pri tipu A in B dostopi do garaž in kleti, pri vseh treh pa po dvojném stopnišču dostopi do zgornjega bivalnega dvo- rišča z jugozahodno orientacijo in 68 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 09:42:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV St. 14/1990 Predstavitve dela Ul vizurami proti starogoriškcmu gra- du. V tem nivoju ( + 1) se nahajajo v glavnem vsi bivalni prostori, razen pri zgornjih dveh enotah tipa A, kjer so ti zaradi specifične organizacije (vstop in garaža v nivoju + 2 iz zgor- nje ulice, del nivoja + 1 je popol- noma vkopán in služi kot klet) projektirani v dveh etažah z mož- nostjo vizualnega štika (del dnevne sobe na nivoju -I- 1 je odprt preko dveh etaž tako, da nastopa jedilni del bivalne kuhinjc kot galerija nad dnevno sobo). Nivo + 2 je razen v omenjenem pri- meru namenjen nočnemu delu sta- novanja in je kljub temu, da so zaradi popolne fleksibilnosti stanovanj tlo- risa možné tudi druge variante, po navadi organiziran kot ena spalnica, dva kabineta ter kopalnica. Nivo + 3 nastopa kot možnost samo v zgornjih dveh enotah pri vseh treh tipih. Ta nivo, ki je nujen pri tipu A (zaradi garaže na nivoju zgornje uli- ce - nivo + 2), je pri tipu B přikázán kot samostojno stanovanje (po sta- novanj. izrazoslovju enosobno sta- novanje z bivalno kuhinjo) za "drugo generacijo", pri tipu C pa kot delna razširitev s še dvěma kabincloma in kopalnico. Pri eni od zgornjih dveh enot tipa C je kot možnost prikazana tudi rešitev z vhodom iz čela (in ne iz dvorišča) ter z cnoramnimi stopni- cami. Neto stanovanjska površina posa- mezne enote je pri tipu A 117 m2 ali 160 m2, pri tipu B 117 m2 ali 168 m2 in pri tipu C 117 m2 ali 155 m2. Vrstne hiše tvorijo spodnji rob na- selja. Ležijo pod spodnjo promctno ulico, iz katere imajo tudi glavni vhod in dostop v garaže. Padec te- rena je izkoriščen za polvišinsko zamikanje etaž. Neto stanovanjska površina pri tipu Aje 188 m2, pri tipu B pa 200 m2. Kïiadèh ïreppo, dipl. inž. arh. Zazidalni načrt Prislava • jug, Urbanistici inštitut RS, 1990, urbanizem: Mladěn Trep- po, idejne zasnove objektovr. Peter Pahor. Razmišljanja Janez Lajovic Za novo perspektivo Slovenije in Ljubljane v • A • V • • jutrisnji • A • V • • Evropi Politične spremembe vzhodnega bloka v zadnjega pol Ieta so celotni Evropi odprle popolnoma nove Perspektive, v katerihsi je potrebno na novo ogledati tudi vlogo Slovenije in Ljubljane kot njenega v vsakem smislu najpomembnejšega središča. Dějstvo, da železne zavese ni več in da bo že v nekaj letih ves podonavski bazén funkcioniral kot enoten gospodarski prostor, odpira tudi našim krajem enake možnosti, kot so jih imeli před prvo svetovno vojno, ko je ne le habsburška monarhija, temveč večina današnje Evropě delovala kot skupen organizem, Trst, Pula in Reka pa so bila najvažnejša pristanišča monarhije. Čeprav so se razmere v marsičem spremenile - tako npr. Orient ekspres nima več nekdanjega pomena, ker ga je za daljše razdalje (vsaj do zgraditve hitrih železnic) nadomestil avion, spreminja se struktura težkih in voluminoznih tovorov in s tem obseg in pomen pomorskega transporta, itd. -, smo še vedno v isti prehodni geografski legi, na kateri so (čeprav dokaj abstraktno in bolj ali manj dek- larativno) osnováni vsi dosedanji razmisleki o našem razvoju. Popol- noma nova pa je politična izkušnja zadnjih sedemdesetih let, ki nam in našim sosedom - prav v smislu Prešernove Zdravljice - narekuje v slogi in prijateljstvu ustvarjati skupne temelje za nov razcvet tega dela Evropě. Enako močno željo po sodelovanju in skupnem nastopu v širši Evropi srečujemo pri Hrvatih, zlasti tistih ob Kvarnerju in v Istri, ter v slovenskih in italijanskih krogih vse do Benetk, Padove in Milana. Na tej osnovi in składno z idejo o enotnem gospodarskem in kultur- nem prostoru Alpe-Jadran, ki jo je že prejšnja slovenska viada močno pospeševala, predlagam, da začnemo sestavljati novo izhodišče, novo paradigmo za urejanje širšega slovenskega prostora, lzhajali naj bi ne samo iz spoznanja o odlični geopolitični legi Slovenije (ob najgloblji zajedi Sredozemskega morja v evropsko celino, na katerem je temeljil že Kavčičev koncept dol- goročnega razvoja SRS iz 1967-70), temveč predvsem na dogovoru Ljubljane s Trstom, Koprom, Reko in Puljem o ustanovitvi enotne pris- taniško-gospodarske cone za oskrbo Srednje Evropě. Mnogo razlogov govori takšni zvezi v prid: - geografska lega glavnih treh pris- tanišč, ki imajo v odnosu do ev- ropske celine praktično enakovredno lego, vsa skupaj pa omogočajo cenejši transport do vršte milijonskih mest ne le v vzhodni, temveč tudi v osrednji Evropi - zlasti iz azijskih dežel -, kot so npr. Rotterdam, Bremen ali Hamburg, - že zgrajene pristaniške zmogljivosti in uveljavljene pos- lovne povezave posameznih pris- tanišč, - že zgrajena prometna infrastruk- tura, ki jo je sicer potrebno ob- noviti, dograditi in dodatno medsebojno povezati, - razvojna lakota vzhodnoev- ropskih držav izza železne zavese, ki bo v nekaj letih generirala pomembne transportně tokove, - povečan interes azijskih gospodarskih žarišč za sodelovanje z Evropo in za inves- tir anje v opustošeno vzhodno Ev- ropo, - industrijsko že osveščena populacijska struktura prebival- cev te regije in zaradi ekonomske krize tudi močno motivirana za delo, - dovolj površin za nove in- dustrijske cone, zlasti na osnovi 69 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 09:42:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms