3 nč. 29. številka. Izdanje z a nedeljo 7 marca (v Trstu, v soboto zvečer dne 5. marca 1896.) Tes'iij XXI. „EDINOST" ivshftjii po trikrat na teripn r š stili i/-danjih oh tovklh, oestK»*.l*i>fti in Bobotnh. Zj'.iti 'njr- izdi.nji' •■>.• hnjfi oh H. uri zjutraj. veporno vn oh T. uri ve« er, — Obojno izduaje stan t-: z% jeflpi! inefiac . f. 1.—. iz-.-n Avstrija V. I h zn tli munec . . „ 3.— , , 4, 0 l>ol letu ... 6 — ., , „ 9.— 7H VHfi Itto . . r 12.— „ „ , ln — Naročnino je plačevati naprej m naronto brez položeno lumbnira se uprava ne ozira. Posamične F.te. sliko ht> dobivajo v pio-dajalninah tobakn r tVfift' no !5 r.v .. izven Trat* po 4 nvč. Oglas« so ) >v' un,j tarifu ▼ potit«; »,. naslov j; dobolinii črknrui no plaPnj* prostor, ko'.tkor obserra Mavii.tnih vrntic. Poslan« osmrtnico 'i- j ,vnc zahvale. '"ft«' i rln' i itd p« •• runa jo po pogodbi. Vwi • opisi n:\j sr po iljaio uredništvu: ulica Gasernia 5t. t S, V«akn pi-mo mora biti frankovano, ker ".-fradkovrtnu so ui-spr imajo. Ri> •• s s ne Naročnino. reklam«, .i» »pre- j •.'»■{ iijtr ftVHiitrv mIk*. Mulino vw-ooio iiAr. H, li. nadat. Naročnino in oglase je pla&ovati loco Trut. ' Vlnrte rolrh.^vi ••'i** »o prost* ptiHtnino. Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko. ',,»' rilinoati J« moč". Italijanska doslednost in italijanska morala. Kakoršna je stranka doma, taki so nje zastopniki na Dunaju : oni tolmačijo zakone iz izvajajo temeljna načela po — svoji hipni potrebi. Italijanska gosdoda imajo sicer mnogo več nasprotnikov, nego si mislijo, sosebno v izvestnih panger-manskih krogih, kjer delajo naši gospodi lepe obraze, ker jih — rabijo. Ali gospoda so slepi in slepci ne morejo videti stvarij takosnih, kakoršne so. No, nam ni dolžnost, da bi si razbijali glavo zanje in če že po vsej sili hočejo imeti takih prijateljev in če hočejo tudi na Primorskem doživeti ivoj Amba Aladži in Aba Garima — zgodi se njihova volja! Jedna dolžnost nam pa je, koji se ne smemo izogibati za nobeno ceno. Računati nam je se svojstvom naših Italijanov, označenim že gori: oni si urejajo tolmačenje zakonov, izvajanje temeljnih načel in vse svoje postopanje — po potrebi tre-noU. i. Fer pa ne vidijo nikjer nasprotnikov, nego m^i1 nami Slovani, je seveda vse njih postopanje domu in na Dunam urejeno le na podlagi njih si va do nas Slovanov. 0 vf. česa oni, italijanska gospoda. 1 gotovo belo, jasno, opravičeno, pošteno in plemenito; ako pa zahtevamo mi Slovani toisto in n ' podlagi istih zakonskih določil in temeljnih polit jui Slovanoviči, Isteklosmi ter i Spectabilisi. l>a! To je bilo veselo življenje, kakor v raji pred prvim grehom naših prvotnih roditeljev! In zdaj!? Koli otožna jesen je nastala po toli bujni spomladi v listkarskih gajili obeh dnevnikov ljubljanskih, doČim je umetno pognalo listje vladne elastičnosti kar skoz noč pozeblo, a tisto Ali pa je res zahtevala potreba, da glasujejo proti nam? Ali si Ittlijani res koii.stijo z izvajanjem take politiške morile in s tako nedoslednostjo ?! Uverjeni smo, da pride dan, ko bodo goapoda jeli spoznavati, da so frivolno igrali z zakoni in načeli iu da s to nevarno igro se ne morejo čuvati lastne koriti. Gosp6da zahtevajo italijanskega vseučilišča. Zahtevi sami na sebi ne bi nasprotovali mi, ker je naše obzorje — kakor umestno naglasa „Pen-eiero Slavo" v nekem članku o tem predmetu — veliko širše nego pa obzorje Italijanov. To pa že rečemo omenjenemu listu, da se nam vidi neopravičen njega optimizem, ko se nadeja — ako smo ga prav razumeli —, da bi bilo mogoče v dogledni bodočnosti paktirati se sedanjo stranko italijansko. Ta stranka je zlezla že prenizko, da bi se mogla povspeti do vzvišenih nazorov, kakor-šni so nacrtani v dotičnem članku. Pogoje, ki jih stavlja omenjeni list privoljenju z nase strani za osntitje italijanskega vseučilišča, podpišemo tudi mi, ali sedanja italijanska stranka, se svojo logiko in svojo uiorAlo in svojo — zaslepljenostjo, jih gotovo u e podpiše ! Vse res, kav piše „Pensiero Slavo" : italijansko vseučilišče ne bi smelo biti trdnjava itali-janstva, ampak spajati bi morala našo mladino z italijansko kulturo, kar mi razumemo le tako, da bi se na tem vseučilišču morala vršiti tudi slo-vensko-hrvatska predavanja! Nadalje bi morali Italijani odnehati od sedanje njih borbe proti Slovanom ter pospeševati bi morali preporod Slovanov. Italijani bi morali prenehati z zanikanjem pravice Slovanov do obstanka. „Pensiero Slavo* pravi sam, da italijansko vseučilišče je prazna utopija, dokler se Italijani ne spremene v tem zmislu. Mi pa smo uverjeni, da ta utopija ostane še dolgo utopij«, ker smo uverjeni, da italijanska stranka ostane takosna kakoršna plitvovoduo jezerce slovanskega radikalizma se je vstavilo ob neprekopui „trdiui". Da pač! Sic transit gloria minuli! Duhoviti pisec nedeljskih pisem je odjalml na pogubonosnem raku na oni boljši svet, kjer se mu ni treba bati grdogledih vohunov s „bolščečimi očmi", ki ti i ga zalezovali ter vohali okrog njega, s kakšno mastjo si mazili svoje lasč in s čem si črni svoje brke. Z malim „s"-oin so obmolknili i ostali njega sotrndniki pod črto ! Najdlje sta mu ostala verna druga: poskočni Spectabilis in pa prostonogi Kre-tanov. A prvemu je smrt vzela zakonski njega „General-Komando", da se je užaljen umaknil tja doli v Slavonijo, pod — Babino goro ; poslednji pa šviga zadnja leta — ne bodi grdo rečeno! — s trebuhom za kruhom kar z železnim vrancem križem domovine — pri tem si . pač ne utegne ogledati po svoji navadi s ptičje perspektive dotičnoga kraja, kamoli ga opisati v kratkopoteznih arabeskah I In tam na onem bregu Ljubljanice? Tisti jezični posnemovalec Jonatana Svitta, ko ga je ovadil nek polžar, potegnil je takoj svoj škoipijonski rep med noge ; mnogobrojni ligaši pa so se podoktorili, požupničili iti pokorarili, in saj veste: honores mutant moreš! Uto velja tti li o naših elastikarjih iu — sit. venia verbo — o njih protinožcih. — — •— ~ — Ali kakor sem rekel : ni njih pomoril toliko smrtni meč, negoli zlobni miš j e z i k ! In to Vara dokažem prihodnjič ! Samo Skok. je — se svojo logiko in svojo moralo —, ker se premeniti ne more ! Se-le potem, ko moč prerajo-jočega slovanstva ustvari z elementarno silo tudi med našimi Italijani drugačne nazore, drugačne potrebe in — drugo stranko, potem še-le bode mogoče govoriti o spravi med nami in Italijani. Se sedanjo stranko, se sedanjimi možmi ni misliti na pogajanja. Ta stranka stoji in pade se svojo moralo. To pa je gotovo, da se ozirom na to stranko uresniči prorokovan je „Pensiera* : Italijani se zagrešajo zločinstvom; zločinstvom, ki upije po osveti. Ta osveta mora priti. Zgodovina se maščuje in kaznuje. Nje maščevanje ne prihaja vsikdar neposredno ; toda tem hujše, čim pozneje pride. Da, ta kazen pride sedanji stranki italijanski — nje propad. In 3e-le potem bode možno govoriti o spravi in morda tudi o italijanskem vse-nčilišeu! Naši šolski odnošaji. Govor slov. poslanca dra. Grego r « a v seji po-slanske zbornice dne 17. februvarja 1896. (Dalje.) O Gobanzu nočem govoriti dalje, saj sem ie o drugi priliki dovolj jasno izjavil in utemeljil svoje meuenje. Gledć deželnega šolskega nadzornika Zindlerja pa trdim, da nikakor ni primeren za nadzornika gimnazijev, ker je matematik in ne filolog. Nam Slovencem je od nekdaj strupeno nasproten in ostane do konca svojega življenja. Najnovejši dokaz nam je dal ob Celju. V prvi razred tamošnjega nemškega gimnazija je bilo vsprejetih 64 učencev in takoj je odredil deželni šolski nadzornik, da je zasuo vati vsporednico, 89 učencem na novi slo-vensko-uemški šoli pa se je odrekla ta dobrota. Ko se je objavilo imenovanje novega deželnega šolskega nadzornika Linhardta, zavladala je velika radost po izvestuih nemških listih. Pozdravljen je bil kakor trdnonemški mož. No, v tem pogledu se niso motili dotični krogi, kajti takoj je otvoril novo Šolsko vojno proti nam Slovencem, pri čemer je le deževalo samovoljnosti in nezakonitosti. Šolski zakon ne dovoljuje deželnemu šolskemu svetu, da bi se pri nameščenju učiteljev smel izogibati terno-predlogov dotičnih okrajnih šolskih svetov. Kadar pa gre za popolnjenje slovenskih učiteljskih mest, ne poznata tega zakona deželni šolski nadzornik Liuhardt iu njega šolski svet. V Ormožu je razbil obstoječo štirirazredno dvojezično šolo v jedno dvojezično dvorazrednico in jedno nemško dvorazrednico, in to v nasprotju z razsodbo upravnega sodišča, v koji je izreeno prepovedano, da bi se pri snovanju takozvanih priložnostnih šol šolski otroci izposojevali ali jemali iz že obstoječih šol. (To se je dogodilo tudi v našem sv. Križu in ko je namestništvo nastopilo proti tej nezakonitosti, zašumelo je v italijanskem taborju. To je morda tudi jeden vzrokov, zakaj toli srdito sovražijo okrajnega šolskega nadzornika Dolinarja. Op. ur.) Sicer pa se je zagrešil še z drugo protiza-konitostjo. Ob tej važni priliki niti zaslišal ni dotičnega okrajnega šolskega svćta. Nadalje so se v najnovejši čas po večih trgih Spodnjega Štajerja zasnovale nemške ljudske šole. Vse te nemške ljudske šole so bile zasnovane protizakonito. Zakon pravi izrecno, da za osnovo šole je izkazati najmanje pet let po 40 otrok, dolžnih obiskovati šolo, ki ne obiskujejo še ni-kake šole. Tu ni bilo tako v nobenem trgu. V Ljutomeru imamo 14 nemških poleg 69 slovenskih otrok, v Ormožu 12 nemških poleg 67 slovenskih otrok, v Laškem trgu le 10 nemških in 115 slovenskih otrok (Čujte!), v Vojuiku 17 nemških in 52 slovenskih otrok, v Vitanju 18 nemških poleg 46 slovenskih otrok. Te sole sa toraj nastale nezakonito in obremeujajo nezakonito deželni proračun. Niso imeli na razpolago toliko nemških otrok, kolikor jih predpisuje zakon in vzeli so jih. kolikor jih je manjkalo, slovenskim starišem na ta način, da so jih toliko časa terorizovali in zavajali, dokler niso dali svojega dovoljenja za ta moderni otroški rop. (Pra* tako kakor pri nas. Na isti način nabirajo tudi pri nas otroke za Legine šole : podkupovanjem, zavajanjem in terorizmom. Op. ur.) Med drugim se mi je poročalo iz Ljutomera: Tamošnji davkar je baje pisal nekemu slovenskemu posestniku, naj pošlje svoje otroke v novo nemško šolo, za to bode imenovali zapriseženim cenilcem. (Čujte !) Opaziti mi je še nastopno: Deželni šolski svet štajerski in njega nadzornik Linhardt se kažeta jako nemilostna nasproti slovenskemu učitelj-stvu. Nedavno je bilo 57 šol preloženih iz tretjega v drugi plačilni razred, to je prišle so od 600 na 700 gld. Od teh je pripadlo nemški Gornji Štajerski 35, nemSki Srednji Štajerski 18 in slovenski Spodnji Štajerski le 4 šole. Ko se je doznalo o tem, vzbudilo je v spodnjem delu dežele veliko zgledovanje in ogorčenje. (Kontne prih.) DOPISI. Z Dunaja. — (Izv. dop.) — [Komerz akad. društva „Slovenija*.) Pod skromnim naslovom komerza so priredili 4. t. m. dunajski „Slove ni j ani* veselico, na katere moralni in umetniški vspeh so izvestno ponosni. Velikanska in elegantna Lannerjeva dvorana je bila kmalu dubkom polna najodličnejšega slovanskega občinstva. Poleg izredno lepega in velikega venca gospej in gospic, Rusinj, Srbkinj, Hrvatic. Slovenk, Čehinj in Nemk, omenim naj izmej gospodov le sledeče: častni član „Slovenije", Josip Stritar, dvorna svetnika Šuklje in Volkmer (oba z rodbino), drž. poslanci Koblar, Pfeifer in Višnikar, rektor monsignor dr. Sembratovič, vitez Prti-schenkh-Khan, perzijski polkovnik (z rodbino), rit-mojster Andrejka, ces. teles, straže, rus. docent dr. Ščepkin, ravnatelj Stoy (z rodbino), rač. svetnik Stejskal, zastopnik „Lidove osvčte", dr. Lenoch, dr. Kozič, dr. Primožič z gospo, urednik Podgor-nik, dr. Murko, c. kr. stotnik E. Schola (z obi-teljo), dr. Zavadi 1, dr. Mantuani in dr. Izmej društev so bila v obilnem številu zastopana: Aka-demicky spolek, Bukovina, Sič, Romania Juna, I Zora in Tomislav. Tako je bil komerz resnično rendenz-vous dunajskih Slovanov in poosebljena ideja slovanske vzajemnosti. „Slovenija" uživa na Dunaji že od nekdaj, letos pa še s posebno upravičenostjo renomć, da ima najboljše pevce mej vsemi bratskimi narod-uostmi. V tem smo se preverili tudi na ta večer. Krasna zbora „Večer na Savi" (Zaje) in „Naša Zvezda" (Vilhar) je pel močni in vrlo izuijeni zbor pod spretnim vodstvom g. Zupatica z največjo fineso, pristnim čutstvom in popolnim razumevanjem. Vsem dunajskim Slovanom poznani in priljubljeni sloven. kvartet (gg. Jesenko, Kersnik, Dolenc in Goršič) je zapel Hajdrihovo „Slovo lastovki', Vilharjev „Izgubljeni cvet" in vsled silnega ploska še Sattnerjev „Pogled v nedolžno oko". Ako rečem, da me je spomnil ta kvartet slavne češke „Kytare*, meuim, da sem označil njegovo vrednost najbolje. — V g. Leonu Souvanu »mo spoznali pravega umetnika ua glasovirju. Ponosni smo nanj tem bolj, ker je i sam nadebuden skladatelj, o čemer nas je uveril s svojim finim „Menuetom". Nadejamo se, da pridobi „Slov. glasbena Matica* v tem gospodu kmalu vrlega sotrudnika — komponista! — Dobri tenoristi so bele vrane; mi Slovenci pa jih imamo toliko, da se ponašajo žnjimi cel6 najboljša nemška gledališča. Pogačnik (Naval), Trtnik in Bučar so dika pevcev; isto bi skoro rekli o g. Jesenku. Njegov mili, metalično čisti, zvonki glas ima neznansko silo do človeškega srca. Naj bi našel i ta gospod svojega Mecena, ki bi koristil ne le vrlemu pevcu, nego i časti domoviuski in umetnosti! Njegovi samospevi „Domovini" (Zaje) „Pogled v nedolžno oko" (Nedved) in „Šumi gozd" (Nedved) so bili pač najlepši del vsega koncerta. — Tamburaški zbor hrvatskih prijateljev je rešil svojo nalogo s prirojeno spretnostjo iu zanosom. Vsa čast in iskrena hvala jim! Po tem oflcijelnem delu se je razvila najži-vahnejša zabava pod predsedstvom g. Gruntarja mej popevanjem šaljivih zborov, napitnic in govorov. Poleg navdušene napituice g. Gruntarja do movini, g. Štupice damam, g. Muhiča poslancem, g. Lukana rodbinam, omenim naj zlasti govora g. drž. posl. K o b l a r j a , slovanski vzajemuosti in „Sloveniji*. — Ura je šla že na pet, ko se je razšla vsa vesela družba. H konen pa naj dostovim še — na se!)i ma-lenkonsten — a poznavatelju razmer preznačilen moment. „Slovenijani* so priredili mej bučnim vskli-katijem in gromnim ploškom sijajno in demonstrativno ovacijo gospodoma Kob-larju in Podgorniku, uredniku „Slovanskega S veta". Domonstracija je bila obrnjena na naslov znanih „rodoljubov* in klevetnikov ... gospodoma pa v zasluženo zadošCenje za taistih javne in skrite napade . . . Naj bi ostala „Slovenija* vedno tako čila in zdrava, pa tako odločna in delavna, kakor je sedaj pod tihim, a tem plodonosnpjšem vodstvom g. pliil. Reisnerja! A. B ... K. Političke vesti. T TRSTU, dne 7. mare* 1896. Državni zbor. Poslanska zbornica je vsprejela v drugem čitanju zakon o izplačevanju mezde rudarjem. Poljedelski minister je izjavil, da vsaki poljedelski minister bi se moral zavarovati proti ukazovalnemu utikanju v trenotku Štrajka. Kar je povedal posl. Pernerstorfer o nepristojnostih v rudnikih Ostroviško-Karvinskih, je neresnično, izvzemši jeden sam slučaj. Isti minister je prosil, da bi zbornica čim preje rešila predlogo o organizaciji gospodarskih zadrug. Se zasnova-njem takih zadrug dovrši zbornica Še veče socijalno politiško delo, nego je danes vsprejeti zakon. Med nemškimi liberalci in vlado je nekoliko napetosti, ker prvi grajajo dejstvo, da se jo železniško ministerstvo zasnovalo naredbenim potom in brez vednosti parlamenta. Levičarji so se kar naenkrat spomnili pravic parlamenta, dočim trdi vlada, da je zasnovitev ministerstev stvar krone same in se sklicuje na razne precendenčne slučaje. V včerajšnji seji proračunskega odseka je poslanec Beer — po dolgem obrambenem govoru govoru grofa Badenija — in ne hotć se dotekniti pravic krone, predlagal resolucijo, poživljajočo vlado, da naj bi imela ozir na pravice parlamenta, kadar se vrše take spremembe, ki imajo upliv na proračun države. Grof Badeni pa je iaya*;il kar naravnost, da ne pristane nikdar na to zahtevo, vendar pa je zatrdil, da hoče viiikdar spoštovati pravice parlamenta. In grof Badeni je zmagal, večina proračunskega odseka se je postavila na njegovo stran. Sicer pa more le politiški otrok misliti, da je levica zaresno mislila na opozicijo; marveč le pobahati se je hotela pred volilci, češ: vidite, kako korajžni smo. Špai^jska in zjediigene države severo-ameriške. Še se ni poleglo razburjenje po Španski, provzročeno po vesti, da je zastopniška zbornica zjedinjeuih držav severoameriskih pripoznala upornike proti Španjski na otoku Kuba, kakor vojujočo se silo. Ta sklep, ako bi se uveljavil, bi moralno močno povzdignil upornike in za španjsko oblast na otoku Kuba bi lahko postal jako neva-run. Umevno je torej ogorčenje Španjcev. Sicer pa se trudi sedaj predsednik zjedinjenih držav, Cl»-velaud, da bi potolažil Španjce. Tako je minister-stvo v Madridu prejelo brzojavko od svojega poslanika v Washingtonu, glasom katere je izjavil predsednik Clevelaud, da ne pripoztia upornikov na otoku Kuba kakor vojno silo in da, doklr hod« on predsednik, ne dopusti nikakega posredovanja upornikom v prid. Kriza v Italiji. Kakor je potrebno za re-šenje krize, posvetuje se kralj z raznimi odličnimi osebami in parlamentarci. Mnogi menijo, da bodo v novem ministerstvu zastopane tudi vse skupine dosedanje opozicije. Največ upanja, da postane ministerski predsednik, ima baje dosedanji minister Saracco. No, mi ga ne zavidamo na tej sreči. Težave bode imel velikanske. Na jedni strani bode pritiskali nanj prijatelji kolonijalne polike, in med temi je menda tudi krona, na drugi pa javno me-nenje, ki je site velikanskih žrtev za Afriko. V zmislu tega javnega menenja je baje sklenilo ka-cih 45 poslancev, da bodo pobijali vsako minister-stvo, ki ne bode značilo popolne spremembe v načinu vladanja kakor tudi v a/ričanski politiki. Da se preprečijo izgredi, nastavljene so vojaške čete po mestu v Rimu ; vseučilišče rimsko pa so zaprli, ker so se bali izgredov. — Vprašanje, da-li je Baratierija postaviti v obtožne m \ stanje, prepustiti hoče ministerstvo Crispijevo novemu minister,stvu v rešenje. Italija v Afriki. Kakor smo omenili že v današnjem zjtitranjem izdanju, so poročila, ki prihajajo z bojišča v Afriki tako zmedena, tako nasprotujoča si, da ob skrajni vestnosti in najboljši volji nt možno prirediti si sliko, odgovarjajočo res popolni resnici. Zatorej se danes omejujemo na to, da beležimo brez pripomenj one vesti, ki se Sirijo o zadnji katastrofi pri Aba Garimi in nje pos!edicah. O Adigratu zatrjujejo, da isti sicer ni se padel, pač pa da ga oblega izdatna vojska Šoancev. I ta utrdba da se ne bode mogla dolgo upirati, ker je preskrbljena z živežem samo za tri dni. Stiska je tem veča, ker je bilo pribežalo v utrdbo Adigrat do 2000 begunov po izgubljeni bitki pri Aba Garimi. — O Gallianu pravijo, da ni padel, pač pa da je u j e t zajedno s kapitanom Castellazzijem in 400 belimi vojaki. Nadalje se zatrjuje, da se je Baratieri odločil k bitki samo zaradi tega, ker njegova vojska ni imela več živeža, toraj iz obupa. Vojaki da so se bili zares junaško, dasi so bili iztradani. Toda ni bilo vrhovnega vodstva, ker je bil Baratieri popustil vse. Gotovo je, pravijo najnovejša poročila, da sta padla generala Da Bormida in Albertone kakor junaka, o generalu Arimondiju pa da ni glasu. Morda je ujet tudi on. Nadalje beležimo vest, ki zatrjuje, da je pri Aba Garimi padlo najmanj 4500 mož, od katerih jih je bilo 3000 samo od kolone Albertone, ki je posekana in razdejana popolnoma. A še jeden glas nam je zabeležiti, ki inači za Italijo novo nevarnost, to je namreč vest, da derviši oblegajo utrdbo Kasala, naj-važnišo italijansko postojanko na skrajno zapad* nem delu Eritreje. Različne vesti. Umrla je v Orehku pri Postojni dne 5. t. m. občeznana posestnica gospa Neža N o 11 i. Pokojnica je bila tamkaj poznana kakor pobožna lena iu dobrotnica ubogih in šolske mladine. Mestni svit tržaški. Skoro vso sinočno javno sejo uašega mestnega sv&ta napolnila je razprava • pregledovanju novega tržaškega vodovoda na papirju. Kakor znano, narisala sta te načrte italijanska inženirja Barazer iu Ducati. Načrte pa naj sedaj pregleda in prouči posebno „mednarodno razsodišče« strokovnjakov, kar bode stalo lepih novcev, a vodovoda vendar še ne bode z lepa. Seji je predsedoval župan dr. Pitteri, prisot* nih bilo je 36 svetovalcev. Takoj po odobrenju sapisnika IV. seje pričela je razprava o predlogu gled6 razsodišča, ki naj presodi Barazer-Ducatijeve načrte za vodovod. Odsek za preskrbljevanje vode predložil je, da se izvolijo v razsodišče: senator Briosohi v Milanu, Beckmann v Parizu, in Pfor-heiner v Gradcu, katerim naj bi se pridružila tudi inženirja Paladini iu Salmoiraghi. To proučevanje stalo bi malenkost 30.000 frankov, pravo bagatelo za tržaško — prazno občinsko blagajno. — V glavni razpravi o tem predlogu je prvi spregovoril svetovalec Vio, izjavivši se s finančnega, socijalnega, gospodarskega in zdravstvenega stališča proti temu predlogu. Svoj govor je zaključil z opomnjo, da je javni interes čuvan le tedaj, ako se loti vprašanja o vodovodu občina sama ter si najde potrebnega posojila za pokritje stroškov. — Tega govornika je potem pobijal podžupan Mojzes Luzzat-to, naglašujš, da je bil mestni svčt v javni seji sklenil že lani, da si hoče pridržati mestna občina glede vodovoda popolnoma proste roke. Sedaj da gre le zato, da izreče razsodišče, kateri obeh predloženih načrtov je boljši. (In za to Trst menda lahko zavrže borih 15 tisočakov. Saj jih imamo! Stavec.) Proti predlogu je govoril *atem svetovalec Geiringer, za predlog pa svetovalec Venezian. O glasovanju vsprejel je zbor z večino glasov predlog odsekov, t. j., da je predložiti načrte inženirjev Barazer in Ducati razsodišču zgoraj navedenih peterih čl&nov in v ta namen dovolil je zbor potrebni kredit 30.000 frankov. Slednjič je zbor vsprejel brez razprave predlog delegacije, daje vsprejeti zapuščino 1400 gld., katero je volil pok. dr. Lionel Senigaglia v prid mestne knjižnice. S to zapuščino pomnoži se knjižnica za 1400 zvezkov. Zb >r je dovolii 250 gld., da se napravijo potrebne police za knjige. — S ttm je bil izcrpljen dnevni red in ob 9. uri je župan zaključil sejo. Doneski za muško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. FlenSkajneri v božjem strahu so nabrali na romanju na predgorju dobre nade 2 kroni 70 stot. G. Jakob Požega je nabral v svoji gostilni 8f» stot., g. Matija je kaznoval v gostilni g. Požege pevce, ki so narobe peli, na 1 krono in jo je daroval šolski družbi. Odbor bratovščine sv Cirila in Metoda naznanja vnovič vsem članom in prijateljem bratovščine, da se bode sv. maša-zadušnica za blagopokojnoga predsednika preč. g. Jožefa K r i ž m a n a darovala v župni cerkvi sv. Jakoba v torek, dne 10. t. m. ob 5!/a uri zjutraj. Pri maši bode pel pevski zbor bratovščine. 4 Iz Sežane nam pišejo: Za tukajšnjo možko podružnico sv. Cirila in Metoda je poslal g. Ferdo Lah 5 K., nabravši 4 na Blaževo v Dntovljah, 1 K. pa je dodal satn. Živeli! Porotniki za prihodnje zasedanje porote v Trstu. Izžrebani so za'prihodnje zasedanje : Bertos Vincenc, Bartole Anton, Graden Fran, Mahorčič Aleksander, Štrekelj Leopold, pl. Wannick Ivan, Di Demetrio Konstantin, Exner Rudolf, Wellussig Fran, Pizziga Josip, Thaller Alfons, Tonnies Emil, Vianello Leopold, pl. Leitenburg Oton, Marega Ivan, Eckel Isidor, Hausbrandt Herman, Fabiani Josip, Walmarin Gracijan, Balanz Ivan, Zennaro Anton, Jasbitz Henrik, Puchleitner Fran Alojzij, Anninger Alojzij, Finotti Ivan, baron Burlo Ant., Sadnik Fran, Zelen Andrej, Krainpelfeld Gustav, Avanzo Ernest, Cognevich Peter Filip, Oblaschiak (Oblaščak) Jakob, WUnsch Viktor, RupnikRikard, Tureck Edvard in Scorcia Fran. — Razven teh 36 glavnih porotnikov je izžrebanih 9 namestnikov. Ti so: Valle Dominik, Simrisich Ivan, Galatti Jurij, Miklaucieh Josip, Notarangelo Ignacij, San-cin Anton, Škabar Andrej, Fegitz Karol in Valerio Pompej. Obče delavsko izobraževalno prava varstveno in podporno drultvo v Trstu vabi na mesečni shod, ki bode jutri, dne 8. marca, v gostilni „Econoino*, ulica Economo št. 4. ob 2. uri popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika in prečitanje zapisnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Interpelacija radi knjižnice. 5. Delovanje delavcev. 6. Posamični predlogi. Rojansko posojilno in konsumno društvo, (vpisana zadruga z omenjenem poroštvom v Rojanu) vabi na V. redni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo due 15. marca 1896. ob 11. uri zjutraj v prostorih „društvene krčme* v Rojanu po*nastop-nem dnevnem redu: — 1. Poročilo predstojni-štva o delovanju v ininolem prometnem letu. — 2. Čitanje računskih poročil in bilance in predlog nadzorništva dati absolutorij za delovanje v minolem letu. — 3. Razni predlogi in nasveti, 4. Eventualna dopolnilna volitev v p edstojuištvo, nadzorništvo in razsodišče. K obilni udeležbi vabi predstojništvo. Op. Ako ne bode ta občni zbor sklepčen, skliče se v smislu §. 36. zadr. pravil v nedeljo dne 21. drugi, ki bode sklepčen ne gledč na število prisotnih. Vstop je dovoljen le udom, ki imajo polno pravico zadružnika v smislu §. 12 in 13 zadr. pravil. Letno poročilo bode razpostavljeno zadnja dva dni v društveni pisarni. Posojilnica v Nabrežini, vknjižeua zadruga z omejeno zavezo, vabi na redni občni zbor, kateri bode dne 15. marca 1896. ob 3. uri pop, v občinski pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo nadzornega odseka. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev treh članov v nadzorni odsek za 1. 1896. 5. Razni nasveti in predlogi. — K obilni udeležbi vabi častite zadružnik« in prijatelje zadruge NačelniMvo. Starost papežev. Sedanji slavni glavar katoliške Cerkve, papež Lev XIII., stopit je dn6 2. t. m. v svoje 87. leto, dnč 3. t. m. pa je slavil 18letnico svojega kronanja. Izmed vseh papežev bilo jih je le 19, ki so vladali 15 do 20 let in samo 9 jih je vladalo nad 20 let. Prednik sedanjega sv. Očeta, papež Pij IX., doživel je 86. leto, a vladal je 32 let. To je bil v obče najdaljši pontifikat. Nad 86 let živeli so samo trije papeži, in samo jeden doživel je 100 let. Ta pap^ž je bil Gregor IX.. ki je uinrl leta 1242. Zasačen tat. Pek Josip Črmc v ulici Giulia prijavil je te dni policijskemu koinisarjaui v uliti Scussa, da mu na tajnonten način gine denar iz zapite miznice v njegovi prodajalnici. Zmasjkile mu je že kakih 33 gl. ceI6 desetaki so izginjali. Vrli policijski agent H e y d en je naglo našel tatu. Prijel je 151etnega vajenca Frana lT. iz Komna, službujočega pri omenjenem pekovskem mojstru. Pri dečku našli so 10 gld. in pa, kar je glavna stvar, ponarejen ključ, s katerim je odpiral dotično milnico. Pozneje je isti Hejden zaprl tudi 231etnega pomočnika Alojzija K. iz Kamnika, ki je bil menda v zvezi z vajencem U. Najnovejše vesti« Dunaj 7. Odsek za volilno presnovo odklonil je v svoji današuji seji vse predloge, ki so nasve-tovali spremembe vladnega načrta ter je vsprejel vladno predlogo, tičočo se premembe državnega temeljnega zakona. Madrid 6. Dijaki v Valenciji priredili so pred tamošnjim fraucozkim konzulatom pojave simpatije. London 7. Glasom poročila iz Kaire v listu „Times*, prerezali so Abesinci in derviši brzojavno zvezo med Kasalo in Masavo. Velika vojska -ter vi.Se v navaljuje na Kasalo. (Glej politiške vesti. Ured.) Bruselj 9. (Komora.) Posl. Lorand je utemeljil v daljšem govoru svojo interpelacijo gledš govoričenja, da nastopijo v Sudanu skupno ; Kongo-država, Anglija in Italija. Minister za vnauje stvari je potem častnimi besedami omenjHl civili-žatoriške namene kralja Belgiškega, ter je ogorčeno zavrni) trditve posl. Loranda, reksi, da je isti hotel tožiti belgijsko vlado, čeč, da ista ne skrbi za belgijske interese. Tr^uvlmkc brzojavke. Budimpešta. Pšenica »•* je«on 7.08 —7.10 Picnicn za •pomlad 1898 8.76 —ilo 6.78. Ove« z« spomlad 6.08—8.10 --ltr. za »pomlad 6.44 - 6.45 Koruza za oktober —.— maj-juni 1896 4.20-4.21. l'Aenica nota od 7H kil. f. 6 90-7*05 od 79 kil. t'. T--7.10., od HO kil. f. 7.05- 7.16 od 81.kil. f. 7 10 —720. od H2 kil. for. —.--.—lef.uon 5-95-7.— probo 6 05—8-45. Pšenica: Ponudbe, in povpraševanje omejeno. Prodaja 18.000 mt »t. po nespremenjenih eenali. Praga. Neraiinirani «U =• i __ =?Ba|8 imiiii & »i** gr ^ g*!*?;*0, a ~ »^•ael- alg S tro^ 3. 2. < 5 ~ Z • _ a i* ~ _ _ "5. * as a"-6 S S- P- S. — 3 i 5 iT n • »iJS* >5. 0 » 3 P»1 S. of-f^ ?? < y O- Liniment. Capsici comp. • sidrom iz Ricliterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo: dobiva p» 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh ls. kurilih. Zahteva naj se blagovoljno to apleftno prff-ijub ljeno domače sredstvo . n kratko kot niciterjev liniment s „atom" tur naj ho previdnostno v sprejmejo le tak: steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro". Richteriev** lekarna >fi(7i. V zmislu §§. 8 in 12 postave z dne 23. junija 1892 št. 35. dež. zak. razpisuje podpisani zdravstveni okrožni odbor službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje ormoško t., obsegajoče politične občine 1. trgovsko, 2. . Franjkovsko, 3. ormoško, 4. hardečko, 5. i humsko 6. litmerško, 7. velikonedeljsko, 8. podgorsko, 9. šardinjsko, 10. sodinsko, 11. cvetkovsko in 12. pušensko, z letno plačo to o n. av. v, Razven tega in privatne prakse zvezani so s to službo dohodki za ogled mrličev in pa dohodki od okrajne bolniške blagajnice ormoške. Pi -osnje za to mesto z dokazi, predpisanimi v §. 15. gori navedene postave, vložijo se naj vsaj do 25. marca 1896 pri podpisanem okrožnem odboru. Odbor zdravstvenega okrožja ormoškega I. dne 22 februarja 1896. Načelnik Hanželid 1. r. IVAN H. POHLY TRST I Ulica Coroneo št. 9. zastopnik Vla Nuo a na vogalu via S. Lazzaro Novenarofbe najmodernejšega blaga za spomladno sezono ao nam už<> prispele in so; Perkall, sateni, volnene tkanine za gospe in gospodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in ve- Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in °kitničarke. ! Uzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najnim naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnik Brat e Rikarić i/,?e!', ?e,ji r ht- Petru' l;V/ II UUIIU, priporočaj«, svoje zaloge v Trstu: Via ronda res št. J. Fiazza detla Jalte 2, via Madonnina 2, Ptazsetta CordaUioli z uhodom tudi r uliei 1 o r rente po nnjnižjil* cenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva »n metro itd. Naročbo so spremljejo tudi z dopi-niso. Lathyrus silvestris Wagneri (Wagnerjev ploSniati gozdni grah). v Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih »novij I Vspeva tudi na najpustejših vrstlh tal, celo na pesku, grušči, itd. itd. Najveća redilna vrednost je *J5 SO"/,, proteina (detelja ima le 13-5%) Vstrajen — upira se vsaki suši. Brošura zastonj Polygonum aachalinenae (Sachalinov koren). Vspeva povsodi vstrajno, tudi na vlažnih, ilovih, in močvirnih tleh. Visoka reailna vrednost. Ima v sebi 18.97% proteina. „InternatIona!ti SaaUtelleLandwirthacliaffllehe Genell-schaft mit tiescliriinkter Haftnng, Kircheim u. Teck, Wiirttetnberg. Glavni zastopnik za Trst, Primorje, Istro in Dalmacijo Jakob pok. C. Prister. Trst. J jO^p&sumojiMo [./3/3/3/3/3/3/3/3/3/3/3/3/3, it je Ss dobi povsod - V2 Kile za 25 kr. G je zdrava hlsna ia družinske pijaoa, ki se izdeluje v Kathreinor-1 jevih tovarnah tor ima podoben okus kakor prava bobova kava. Poleg drugih pred-nostnij se ta sladns kava že po tem okusu odlikuje prod drugimi takimi izdelki. Kathreinarjova kava je naJoku3n«Jšn, najzdravejša In najcenejša primas 1- ___________bobovi kavi. Ona je čisto prirođen plot,* ' ^ w c®"» zrnih m se rabi z velikim pridom namesto cikorijo in drugih zmletih tvarin, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa kupuc ne more prepričati, iz česa da so; uradne preiskave so pa dokazale, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Ii začetka se vzame en.i tretjina Kathroinerjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsako polovico. Tako poslana kava veliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreinerjevo kavo priooročajo najimanltnojsl zdravniki, vsaki dan je bolj obrajiana kot zdrava re-dllna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotlsočerlh družinah. Dobra je pa tudi »čista«, to jo, broz primesi bobove kavo, kor je zdrave, lehko prebavljiva, redilna in ob euetn okusna jed. Vsaka vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako ara je mar za lastno z lravjo, naj rabi odslej Kathroiner-Knalppovo sladno kavo. Le na to naj vsak pazi, zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago Ceno češko posteljno perje!! boljšega f. 0; 5 kg. novega, dni • i; . -kubljt-Ti« fra, brez pralni * 4 HO, 5 kg. klg. snežnobelepi, mehkega kakor < aj:inje perje, skublje >«»ga f. 9, 12, 15; 5 kg. polpiiginje f. 6, 7 20 9; 5 fcg. snežno belega, mehkega kakor gaginjf perje, neoskubljen» {•«, f. 12, 16. Oaermje perje (puh) ' f. 1.80, 2.40, 3, 3 :<0 po '/9 kg. Prešite odeje, jalto dobre komad od f. 2.30 m prej. Uazpošiljatov franko po t» /"tju. Kar ne bi bilo po v.i ji, »H«n.>nja ali vzamo nazaj. Pri naročhnh t>' o« >•• n 'Mnjunoga nuslova. BENEDIKT SACHSEL, Kfatlan 4F9, fpška. F,di»r,gtl«. Izdavatelj in odjrnvnrn' • v- . j. Trstu.