Glasilo krščanskega delovnega ljudstva ................ -n. j.... — — im .............. •■Haja »«* e«*trt«U popoldn« j ▼ dnCaJn prM- | PoMuncsno ilevllka Dtn 1-90 - Cena: sa 1 mene | Oglasi, raklaunod]« In naroCnlna na uprm <*“» popre) •- llndnUIro: Ijubl)ana, Stari H Din S--, n Cetrl leta Din 19--, mm pol lata Din 30*-} ib I )uo. Za Sene in dekleta. Pranje belih volnenih jopic. Kupi kos beneškega mila, zreži polovico v male kosce in vlij nanje osem do deset litrov vrele vode. Razdeli vodo v 2 posodi in jo pusti skoraj popolnoma ohladiti. Potem izžmi dobro v prvi vodi volneno jopico, za pet minut jo položi v drugo vodo, izperi jopico v tej vodi in potem še trikrat ali štirikrat v čisti vodi, ki ima enako toploto kakor milnica (žajfnica). Iztisni vodo in obesi jopico, da se še ostala voda odteče; kar se nabere vode v spodnjih delih jopice, moraš večkrat iztisniti. V zadnjo vodo, v kateri izpiraš, lahko pridaš malo plavila, ker postane bela barva jopice svetlejša. Kakor jopice, tako peremo tudi bele volnene rokavice in sploh vse bele volnene izdelke. Madeži preležanega blaga. Če perilo ali kako blago dalje časa leži, dobi večkrat madeže. Perilo jih dobi tudi od tega, če visi na nesnažni vrvi. Pri perilu se taki madeži dado dostikrat osnažiti z navadnim beljenjem, ki obstoji v tem, da perilo razprostre-mo na solnčnem kraju in ga večkrat z vodo poškropimo. Pri tem tudi perilo nič ne trpi. — Ali: Eno žlico kuhinjske soli in eno čajevo žličico stolčenega salmijaka raztopimo v dveh žlicah vode in v to tekočino pomočimo madeže. Potem obesimo perilo za nekaj ur na sveži zrak in ga nato izperemo. Tako izginejo še tako stari madeži. — Iz svilnatega blaga osna-žitno preležane madeže na ta način: Zmešamo en del salmijaka in dva dela vode in če je blago črno, pride-nemo nekaj črnila. S to tekočino izbrišemo a čopičem ali z gobo madeže in blago na drugi strani polikamo. — Na glace-rokavicah odstranimo preležane madeže, če rokavice za nekaj časa vložimo v škatle, ki jih napolnimo z žgano soljo (žgano sodo). čitajte »Pravico«! Razno. Nazadovanje brezposelnosti na Češkem in v Angliji. Po uradni statistiki je bilo meseca oktobra na Češkem brezposelnih 66.000, kar znači padec napram septembru za 4.300. — 13. decembra je bilo na Angleškem brezposelnih 4,411.000, t. j. za 96.000 manj kot lansko leto ob istem času. Moč strokovnih organizacij v Nemčiji. Splošno strokovno združenje v Nemčiji je štelo po svojem letnem poročilu iz leta 1925 v celoti 4,156.451 članov, od teh 751.586 žensk, to je za 158.644 članov več kot v letu 1924. Osrednjih organizacij je bilo 40. Dohodki združenja so se znatno povečali: v letu 1925 so dosegli 147,526.701 mark proti 97,037.600 markam v letu 1924. Izdatki so znašali 125,874.093 mlark. Mestni odbori, ki združujejo vsa strokovna združenja, ki so združena v splošnem nemškem strokovnem združenju, vzdržujejo v 127 mestih strokovne dome, ki so v 102 primerih njihova last. Poleg tega vzdržujejo v 696 mestih knjižnice. Zdravilo zoper ljubezen. Kljub temu, da poje narodna pesem, dla je zdravilo le za bolezen, za ljubezen ga pa ni, je poslala ob priliki poizkuše-nega samomora nelke mlade lepe odvetnice zaradi nesrečne ljubezni neka gospa, ki je tudi že izkusila, kaj se pravi nesrečno ljubiti, uredništvu nekega bsta navodilo, kako se taka »bolezen« ozdravi. Ta gospa pravi, da je delo, večurno in resno delo edini vir, ki prežene vsake nespametne fantazije, ki vodijo često do zlih posledic. Mi bi pa še pristavili: pa molitev. Kaj vse iztuhtajo vlomilci. Pred kratkim se je dogodil na Dunaju zelo zanimiv slučaj, ki je nudil Dunajčanom obilo zabave. Neki nevaren vlomilec je prišel pri. belem dlnevu v stanovanje dobro situiranega meščana. Ko je videl, da je doma sama žena, jo je nenadoma udaril po glavi s ključem. Udarec je bil sicer tako močan, da je gospodinjo podrl na tla, vendar pa ne tako, da ne bi mogla napadenka klicati na pomoč. Na njen klic so priletele stranke skupaj in ko so videle, kaj se je zgodilo, so obvestile policijo. Roparju ni drugega kazalo, da se je skušal skriti v podstrešju. Da ne bi pobegnil, je zasedla policija vse bližnje ulice in hiše, povrhu je pa še poklicala na pomoč ognje-gasce. Kljub temu so morali napadalca iskati celo uro, da so ga stalknili nekje za dimnikom. Za svoje dejanje je seveda dobil stanovanje v sodnijski palači. Reklama, ki se ni izplačala. Neka nemška tovarna za izdelovanje žepnih robcev je razposlala v svrho reklame nad 10.000 kartonov z enim ducatom žepnih robcev. Robcem je priložila račun s sledečimi besedami: »Radi reklame vam pošiljamo ducat žepnih robcev za nizko ceno 2 mark. Radi bi vedeli, ali ste dostojni in če nam boste plačali ti dve marki.« Teh zgornjih 10.000 je poslane robce sprejelo in spravilo. Za robce je plačalo reklamno ceno celih 10 »dostojnih« prejemnikov. Raditega je tvrdka tovrstno reklamo za nadalje opustila. Za kratek čas. Posojeni dežniki. »Ali imaš moj dežnik?« — »Ne, posodil sem ga svojemu prijatelju.« — »Ah, to je strašno. Gospod, ki mi ga je posodil, mi pravi, da ga lastnik od njega zahteva nazaj.« Kakor ve, tako pove. Bogat trgovec se hoče dati naslikati. Ko pride k slikarju in ga vpraša za ceno, isli zahteva 400 Din. Nič ni bilo. Sliko si je pa le želel, zato gre nazaj. Sedaj bi slika stala že 450 Din. Začuden vpraša trgovec: »Kaj, ali je platno v tem kratkem času tako poskočilo v ceni?« Izveden lekarnar. Matija: »Naš lekarnar je bolj izveden kot živino-zdravnik!« — Blaže: »Zakaj?« — Matija: »No, on mi je nekaj dal za mojo bolno kravo in je dejal: ,če to ne bo pomagalo, potlej ne pomaga nič‘. In res, še tisti dan je sivka poginila.« Natančen. Sodnik: »Kdaj ste rojeni?« — Zatoženec: »Gospod sodnik, prav za gotovo Vam ne moreni povedati, ker se tistega trenotka vec ne spominjam; toda, če smem svojim starišem verjeti, je bilo to dne 15. novembra 1854.« Zaušnica. Gospod strežaju: Ža- ne, od sedaj naprej se ne boš imel več čez me pritoževati. Brez vzroka te ne bom več klofutal. Če bi se pa le spozabil, dobiš za prvo zaušnico pet kron, za vsako drugo pa eno krono!« — Žan: »Potem prosim, da mi eno že v naprej daste; imam v gostilni dolg in bi mi ravno prav prišla, da ga poravnam!« ; || Kaj je pošteno? Mali judek vpraša očeta: »Kaj pa je to ,pošteno‘?<: — Stari jud: »To je kmalu povedano. Če najdeš kako malenkost, ni treba nositi na policijo; se ne izplača. Ce pa najdeš kapital, ti pa ni treba poštenega imena!« Ubogljiv sin. Oče: Že spet si zadnji v šoli; to je že vendar preveč!< — Sin: Jaz sem se ravnal natančno po vaših nazorih, kajti zmeraj ste dejali proti sosedom, da je dandanes najbolj neumno in najslabše, če kdo študira!«1 Odgovor. Učiteljica vpraša učenko: »Kaj so delali Izraelci, ko so prišli čez Rdeče morje?« — »Sušili s° se,« odgovori učenka. Sočutje. Gospod k bosemu: »Povejte mi, človek, kaj vas nič ne zebe> ko je taka zima, da kar škriplje?« j" Bosi: »Prosim, blagovolite poskusiti.^ Vrednost denarja. Za 1 dolar dobiš 56. 50 Din; za 100 frankov 228 Dinj za 100 lir 257.50 Din; za 100 avstrijskih šilingov 800 Din; za 100 čeških kron 168 Din; zia 100 nemških mark 1351 Din. Pierre L’Ermite: Zena i zaprtimi oCmi Iz francoščine prevedel L. S. In vendar je vsaj za kogia drugega, zlasti za kakegia slikarja, Marija Durand v vsej svoji preproščini ob tej noši tako mična. Ta vsakdanja frizura, podolgasto obličje, zelo belo čelo, zelo modre oči, zelo pliavi lasje in za vsem tem odličnost rodu — vse to napravlja ta hip iz Rozaline de Cressy milolepo devico, pred katero bi bili Riaphael, Fra Angelico ali Filippo Lippi namah vzeli svoj kist v roke. A Rozalina ne razločuje te device, vidi le predpasnik in čepico Marije Durand. Sicer pa je pravkar zvonec trdo zazvenel. »To velja najbrž meni...« Marija Durand stopi na majhen 'bednik, ki služi podstrešnemu nadstropju, in opazi na služni deski poziv: Sobarica. Počasi gre tedaj doli v kuhinjo. Šesto poglavje. Melanija in šofer sta bila v velikem in veselem pogovoru, ko se je Marija Durand pojavila. Zakaj tudi to jutro se je bil pravkar vrnil gospod Ludo-vik, edini sin gospoda in gospe Hughe, v naglici in na skrivaj skozi okno jedilne shrambe, da bi se izognil — ne svoji materi, ki je delal ž njo, kakor je hotel, marveč svojemu očetu, resnemu gospodarju, ki je gledal, da gre v njegovi tovarni v Gobelinski ulici vse dobro in da je vsakdo na svojem mestu od njegovega lastnega sina pa do najmanjšega učenca. No, gospod Hughe je, ne da bi moral pozve-dovati, opažal, da je sin čedalje pogosteje odsoten. To izostajanje je imelo neizbežne posledice v di- sciplini in dlonosu tovarne, pa tudi glede miru v hiši. V kuhinji so dobro poznali ta položaj in še veliko drugih reči. In Melanija je imela svoje posebno veselje, kadar je »gorela cunja«. Danes pa je imela goreti in še kako! Gospod Hughe, ne zaupajoč telefonu, je bil odšel davi proti pol osmim v tovarno, da bi sam ugotovil, ob kateri uri se vrne sin. In Ludovik Hughe se je vrnil prav nič svež ob enajstih dopoldne — da bi legel spat! In rtavno to je navadno imenovala Melanija »slaščico«, to se pravi, veselo pričakovanje strašnega prizora, ki mu bodo prisostvovali — kakor predstavi v cirkusu, ko se bosta oče in sin spopadla brez ozirov, ko bo gospa cvilila kot dihur, spustila poplavo solza, ko ji bo postalo slabo itd., cele litanije! »Poglavitno je tole, Marija: če izbruhne nastop pri jedi, poslušajte pazljivo in nama vse natanko povejte,« ji je priporočala Melanija, pripravljajoč zajtrk na plošči za strežbo. Kuharica se je že vnaprej smejala in enako tudi Celestin. »Čujte! Jaz za trdno vem, kaj pride. Pripravljam nfu, tej moji mladi opici, belo kavo s smetanovim sirovim maslom. Na prvi mah bo vzrojil in vas bo brž poslal po sifon. Tedaj pa, Marija, povem vam naprej, nabrusite pete! Predobro ga poznam, svojega »gnusnega orangutana«!« Tedaj je vnovič zapel zvonec. »Kerubin gori postaja nestrpen. Pojdite, Marija! Ko se vrnete, nam boste vse podrobno pripovedovali, kar boste videli —« »— in slišali,« dopolni Celestin. In res, v prvem nadstropju poslopja se je vrgel mlad mož v večerni obleki v naslanjač. Bled kot je, s kolobarji okrog oči in trudnimi rokami, ima čisto takšen izgled, kakršen je res in kar je pravkar počenjal. Takoj spoznate v njem obiskovalca gledišč, barov in nočnih zabavišč. Montmartre je pustil na ovratniku, s šampanjcem omadeževanem, svoj znak; in smoking je ves siv od prahu plesišč ... Obraz, tisti lepi obraz, kot je lasten mla-/ deniču, se je osušil in podaljšal. Za trudnim izrazom v obličju izžetega lahko-živca pa vendar lahko zaslutite močno naravo io celo nekaj kakor začetek napredka, odličen osnutek, zagon proti nejasno zaznanemu idealu. Tega jutra je Ludovik Hughe do kraja zdelan-Vse na njem govori, da ne more več in da hoče poiskati v postelji spanec, ki popravlja človeške norosti. Lačen in žejen je spanja; zato pa je p°' novno zvonil in zopet zvonil, hoteč pogoltniti kaj malega, nato pa leči. S počasnimi kretnjami začne razreševati vozel pri kravati in odpenjati ovratnik ..., toda v tre-notku, ko namerava sleči smoking, se začuje plaho trkanje na vrata... Končno! »Naprej!...« zakliče s klejastim glasom. •• Vrata se odpro napol... In pred moralno in fizično krpo človeško, k’ se je Ludovik Hughe sam v tem hipu zaveda, da je, in na mesto buldogastega obraza Melanijineg0> ki ga je pričakoval, se prikaže kar najbolj skromno* kar najbolj deviško obličje ... V sekundi se začrta ta čistost na mrežnici, ki je še umazana od blata montmartreske noči, liki rosna kapljica na gnile111 sadežu. Ta pojaiva, ki ji opazi šele glavo, rame in lake' z roko, ki nosi ploščo, napravi na Ludovika Hugh8 tak silen dojem, da z instinktivno kretnjo zapue ovratnik in kar na hitro spet zaveže kravato. Zdaj kakor ukovan sledi preprostoljubkj111 gibljajem, s katerimi razloži Marija Durand plošč0 in prtič na prvi mizici, ki jo uzre. Ludovik Hughe se sprašuje: Ali vidi stvari točno takšne, kakršne so?-*' Ali pa je nemara, še v gosti megli svoje vese' ljaške nioči? Ali res stoji tu pred njim kar najbolj izbran* gospica, ne da bi ga sploh pogledala? Ali pa je navadna služkinjica? (Dalje sledi.) SV01 DOM Sl ZIDA kdor je stalen odjemalec v poslovalnicah uašega I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani! S Nad 400.000 Din ali 1,600.000 kron seje izplačalo članom na 3% popustu (dividendi) v poslovnem letu 1925/26. gj Ker obstoji zadruga že nad 30 let, lahko vsak sam izračuni, koliko bi uteguili znašati v tej dobi članom napravljeni prihranki. Priglase novih članov sprejemajo vse naše poslovalnice. 35a Jugoslovansko tiskarno: K. Če& Izdajatelj: Dr. A. Gusar. Urednik: Srečko 2O®0*’