Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
 ................ -n. j....	         —	—	im	..............
•■Haja »«* e«*trt«U popoldn« j ▼ dnCaJn prM-	|	PoMuncsno ilevllka Dtn 1-90 - Cena: sa 1 mene	|	Oglasi, raklaunod]« In naroCnlna na uprm
<*“» popre) •- llndnUIro: Ijubl)ana, Stari	H	Din S--, n Cetrl leta Din 19--, mm pol lata Din 30*-} ib	I	)uo<wlovanak« tlikarne, Kolportainl oddelek,
3/1 — Natranldrana ptama M na «pre|ema)»	N	tamKrnatvo Din 1-- (ma*cCno) - Oglnal po dopovoro	H	Poljanski nasip It. 3 — Hokoplsl mr ne naCaJa
Naročnikom,
ki nam dolgujejo naročnino za november in december ter onim, katerim poteče naročnina koncem tega leta, smo priložili v današnji številki položnice. ProsimUl, da nam vsak poleg zaostanka nakaže naročnino vsaj Še za en oziroma dva meseca naprej. — Mnogo dela in stroškov pa nam prihrani,. kdor nakaže naročnino za tri mesece naprej. — Naročnikom pa, ki nam dolgujejo naročnino več kot za dva meseca nazaj, pa smo poslali opomine in položnice v kuvertah. Te Še prav posebno prosimo, da nam nemudoma nakažejo na opominu označeni znesek, da jim ne bo treba lista vstaviti.
V novo leto 1927.
Lassalle je strašil svoje nasprotnike »z globoko donečim korakom mas delavskih bataljonov«, in ne neupravičeno. Socialno gibanje zavzema vedno večji obseg in je podobno mogočnemu valu reke, ki drvi v brez-dalj'C, Zakaj sedanji družabni red je krivičen napram malemu človeku. Ni morebiti revščina gonilna sila socialnega pokretai, je to le tista velika razlika med delavcem in pa prešernim gospodarjem-kapitalizmom, ki smatra prvega za orodje oz. sužnja, ki ga vča-si sicer dobro plača, ai velja kot manjvredni element, brez osebnosti, samo poslušni plačanec. Ta ogromna razlika med posedujočim slojem in pa med delavcem je nekaka etična utemeljitev socijalističnegai gibanja. Hegel pravi: »Proti naravi ne more nihče tirjati kako pravo, v družnem odnosu pa zavzame pomanjkanje nečesa obliko krivice, ki se je zgodila temu ali onemu sloju.« Torej v krivičnem družabnem redu tiči vse počelo socialnih prevratov in gibanj in lahko rečemo, da gremo nasproti novemu družabnemu redu — socijali stičnemu, pri katerem moramo zlasti krščanski delavci sodelovati.
Prihodnja družabna oblika mora biti pravična. Razvoj tehnike in industrije je odvzel obrtniku in delavcu osebno noto. Delavec ni več stvaritelj novih produktov v celoti, on je le iz-vrševatelj posameznih kosov, tako da velika masa delavcev ustvarja skupno šele en in isti produkt, kar ima psihološko nujno posledico kolektivistično pojmovanje o družabnem redu, o vsem pridobitvenem življenju, da, celo kasamiško življenje v skupnih hišah in vsa komunistična konsumpcija, vse to ni zanj več nekaj Odbijajočega, ampak je v njegovem duševnem in dnevno enoličnem življenju zavzelo realnost. Zato zahteva Po podružabljenju! Ni to fikcija, to je nujen postulat psihološkega razvoja delavske miselnosti. In še en moment naj podčrtam, ki je merodajen zlasti za individualistična naziranje, ki je Plod liberalizma v znanosti, v religiji itd., da je vse nekaj relativnega, da se vse spreminja, da je tudi gospodarski red podvržen spremembam in Je zato nazor o novi socijalistični uredbi družbe tembolj upravičen in Utemeljen. To je psihološki in zgodovinski razvoj komunizma in socializma.
Krščanski socializem zahteva v tpspodarskem življenju popolen so-Clalističen družabni red, ki temelji na načelih pravičnosti. Mi smo proti Vsaki revolucijonami potezi, smo pa 2a evolucionistično tezo, ki naj suk-cesivno ustvarja v poedincih in v družbi pripravljenost za socijalisti-cen red. Krščanska etika nam je me-‘*o. Mi bomo šli šele po povredno-enju duhovnih zahtev na izvršitev gospodarskega reda in ne bomo ma-
terialisti, ampak pravi krščanski so-cijffllisti, v prvi vrsti delavci in oni brezdomovinci, ki »vandrajo« iz kraja v kraj.
Novo leto naj združi vse krščansko misleče delavce v mladi, neoma-deževani socijalistični strokovni in kulturni organizaciji krščanskega delavstva!	A.
Političen pregled.
Doma.
Na sveti večer smo dobili peto Uzunovičevo vlado. V »novi« vladi so radikali in radičevci. Razen nekaterih sprememb je posebnost nove vlade ta*, da je v njej prevzel prometno ministrstvo general. Poleg tega sta v vladi še dva ministra, ki nista poslanca. Zunanje ministrstvo je prevzel prejšnji finančni minister Perič. Pucelj je prenehal biti minister. V vlado sta vstopila Pavle Radie in ing. Košutič, oba radičevca. Ing. Košutič ni poslanec. Kot finančni minister je postal bančni ravnatelj Bogdan Markovič, tudi nepo-slanec. Boža Maksimovič je notranje ministrstvo obdržal še nadailje. Dve ministrstvi, in sicer za kmetijstvo in socialno politiko, sta ostali nezasedeni in ju bo dobila Slovenska ljudska stranka, ako bo vstopila v vlado.
Ta kriza, ki je trajala skoro tri tedne, je potekala nenavadno burno. G. Uzunovič je stavljal strankam, s katerimi se je pogajal, zlasti pa SLS, takšne pogoje, da se jim je moral dr. Korošec odločno upreti in ostro obsoditi nasilje, ki se vrši nad slovenskim ljudstvom.
Prošli teden je potekala kriza takole : Uzunovič je dobil mandat za sestavo vlade, v katero bi vstopile dve ali več strank. Pri pogajanjih ni imel uspeha, zato je mandat vrnil. Kralj je nato enak mandat poveril Davidovi-ču. Radikalni klub pa je pogajanja! z Davidovičem odklonil, češ, da je po številu mnogo močnejši kot je Davide-vičev klub. Davidovič je zato mandat vrnil. Na predlog predsednika radikalnega kluba je knailj poveril sestavo vlade zopet Uzunoviču, ki naj bi sestavil delovno vlado. Uzunovič se je pogajal z Radičem, Jugoslovanskim klubom in Demokratsko zajednico. Z Davidovičem pogajanja niso imela nobenega uspeha.
V petek so se dogodki vršili zelo hitro. Povsem je bilo že gotovo, da stopi Jugoslovanski klub v vlado. Ker pa je prometno ministrstvo prevzel general in ker je nesel Uzunovič v dvor ministrsko listo v podpis, ne da bi prej o tem obvestil dr. Korošca, je dr. Korošec v imenu kluba proti takšnemu postopanju protestiral in ga označil kot nepravilno. Raditega oba članiat Jugoslovanskega kluba, ki sta bila na ministrski listi (dr. Andrej Gosar in dr. Fran Kulovec), dosedaj še nista prisegla^ tako da SLS še ni vstopila v vlado. Uzunovič pa želi na vsak način, da bi se pogajanja nadaljevala. Jugoslovanski klub je imel o položaju obširna posvetovanja.
Možat nastop dr. Korošca je povsod našel odobravanje. Vsi krogi priznavajo, da je Jugoslovanski klub pridobil na ugledu, ker se ni pustil izigrati. Radikali z novo vlado niso zadovoljni in naglašajo, da ne bodo zanjo glasovali. Zato se ne ve prav, kakšno bo življenje te vlade, v kateri še ni SLS.
Drugod.
Nova litavska fašistična vlada se je s svojim prvim nastopom zelo slabo izkazala. Iz države je izgnala vse nemške časnikarje in več nemških državljanov. Nadalje zapira komuniste in preganja socialiste. — Poljska je skle-
nila z Nemčijo troje pogodb, ki se tičejo zadev državljanstva, arhivov in pojasnil neke druge pogodbe. — Radi dolgotrajnega rudarskega štrajka na Angleškem izkazujejo dohodki iz davkov 140 milijonov funtov primanjkljaja. Vlada bo moralaf poskrbeti, da proračunski primanjkljaj, ki znaša pol mili jarde funtov, krije iz drugih virov. — Nemški državni svet razpravlja o proračunu za prihodnje leto1. Proračun znaša 8 in pol milijarde državnih mark. — Razmere med Nemčijo in Francijo se boljšajo. Francija se močno zavzema za mirovno politiko, kar pač kaže, da je začela resno čutiti, koliko škoduje njenemu gospodarstvu spor z Nemčijo. — V Grčiji zopet grozi revolucija. Topot se upirajo monarhistični častniki, ki bi radi uvedli volarsko diktaturo. — Popolna izpraznitev renskega: ozemlja se pričakuje za dan 31. januar 1927. — Japonski cesar je umrl na pljučnici. Njegov naslednik je njegov sin Hirohito, ki je star 25 let in je popolnoma moderno vzgojen. Pokojni cesar je bil prvi moderni vladar Japonske. Mnogo je potoval po Evropi in si na ta način pridobil moderne nazore o vladjanju. Novi cesar je v številu cesarjev 123. Rodovina, iz katere izhaja, vlada na Japonskem že od leta 600. pred Kr. rojstvom. — V Braziliji imajo revolucijo. Razne posadke so se uprle in pridružile vstašem. — V Angliji se brezposelnost manjša. Sicer piada brezposelnost zelo počasi, vendar upa angleška vlada, da bo to veliko zlo kolikor toliko omilila.
Dr.A~č7:
Brauns o svojem ministrstvu.
Berlin, 16. dec.
Nemški delavski minister doktor Brauns je o svojem ministrstvu dal tole sliko:
»Predvsem vprašanje, ali ima to ministrstvo svoj smisel. Kakor veste, je debata, ki je pa za socialnega politika absolutnio nepotrebna, o tem na dnevnem redu. Meseca decembra leta 1925 je velika nemška stranka v pruskem deželnem zboru celo stavila predlog, da pruska vlada dela na to, da se to ministrstvo ukine. Pred nekaj dnevi je zborovala v enem najboljših hotelov druga družba o tem, kako je treba varčevati. Zato naj se delavsko ministrstvo ukine. Drugi so zopet za ta, da se združi z ministrstvom za gospodarstvo. Moje mnenje je, da je to v interesu stvari nemogoče, ker bi socialna politika potem bila odvisna od gospodarskih interesov kapitala, ki bi dobil premoč. Tudi to mnenje se čuje, da naj bo delavski minister eksponent strokovnih organizacij. Jaz sem proti temu, ker ne gre za interese le enega razreda, ampak za interese splošnosti. Misel, da bodi ta minister iz delavskih vrst, je izgubila vsako privlačnost. Odkar sem leta 1920 prevzel to ministrstvo, je tudi delavstvo se bolj ozrlo na spliosnost. Kar se tiče ministrstva samega, sem za sedanji razvoj. Kakor znano, se je samostojno ministrstvo ustanovilo leta 1918 še v cesarski Nemčiji. Če pogledamo samo dosedanje delo, je obstoj kategoričen. Za to govore predvsem socialni razlogi. Zavarovalno, zboro-valno in tarifno pravo je bilo nepopolno. Na polju delavskega varstva je bilo sicer mnogo odredb, a ni bilo zi-stema. Leta 1921 je izšel nato zakon o delavskem varstvu. Tudi vprašanje o regulaciji delavskih mezd je bilo nepopolno obdelano in določbe raztresene. A glavno: ni bilo garancij za uspešnost, ker je slednja bila odvisna (od dobre volje strank. V tako zvano pravico do dela, ki je sporna tudi še se-
daj, se ni zakonodaja poglobila. Leta 1918 se je ustanioivilo neko skupno sodelovanje med delodajalci in delojemalci, a je šlo narazen. Industrij«! se ni mogla ali hotela vanj vživeti. A za delavce je poudariti še to: večina so nesamostojni mezdni delavci. Število njih ne pada, ampak narašča,. Iz leta 1926 kaže statistikama se je število takih delavcev pomnožilo na Saškem za 30%, v Thiiringenu za 37% in v Badnu za 25%, torej vsekata močna proletarizacija! Dočim je bilo 1914 zavarovanih pri bolniških blagajnah 14 milijonov, jih je sedaj 19 milijonov 1 Več kot jasno, da ta veliki del prebivalstva mora imeti vsaj enega ministra! Kar se mi važno zdi poudariti, je tudi to: Med delicm in kapitalom, gospodarstvom in socialno politiko, sploh celotno družbo in državno zakonodajo imajo vsa vprašanja tudi za delavca svojo posebno stran in ni ga zakona, ki bi šel preko zakonodajnega odra, a bi ne imel interesov i za delavca. Zato mora imeti proletarec v vladi, v kabinetu svoj glas, zato imia tudi s te strani delavsko ministrstvo življenski smisel. Socialni politik mora iti še dalje. In tu ne pride v poštev samia cilj, da izbojuje prisilno moč zakonov, ampak da omili bedo, kjerkoli je, naj bo to stanovanjsko, vprašanje brezposelnosti ali drugo. Za vse te mora skrbeti samostojni delavski minister. Morda bo stvar jasnejša, če pregledamo posamezne nalicge.
Oddelek za vojne poškodovance, po vojni prizadete osebe ima lasten aparat z 116 uradi, celo vrsto bolnic, ortopedičnih zavodov, ambulanc itd. A kljub vsej skrbi se še ne da doseči, kar bi ti ljudje po pravici zahtevali. Proračun leta 1925 je znašal n. pr. 7 milijard mark, a 1 milijarda, torej sedmina je bila določena za te ljudi. Delavsko ministrstvo je tudi izvedlo, da so se od vojnih poškodovancev skoro vsi, razen 20.000, zaposlili. A če vzamemo, da polovica: slednjih sploh ne bi mogla delati, je lostanek majhen. A ti uradi zia po vojni prizadete osebe: 786.000 poškodovancev, 371.000 vdov, 901.000 vojnih sirot, 225.000 po vojni prizadetih staršev, skupno torej
2,239.000	oseb, niso slednjim na razpolago samo pri icdmerjanju rent, ampak v vsakem oziru, z delom in nasvetom.
Oddelek za socialno zakonodajo je enako zgovorna priča. Vojna in inflacija sta zdrobili vse, le drobci so se rešili od tega, kar je bilio. Rente so bile nezadostne, blagajne so doživele bankrot, invalidsko zavarovanje je izgubilo svoje premoženje, iz katerega je prejemalo pred vojno 60 milijonov mark. Zato je bilo treba urediti vse na novo, kar se jje zgcujilo leta 1923. A ne, da bi se spravilo k življenju samo staro! Nova doba, nove vrste, nove naloge, nove organizacije, novo pravo. Že rudarsko zavarovanje je zahtevalo korenita spremembo. Dočim je pred vojno radi nejasnosti določil zmagal v boju vedno kapital, se je po vojni brezobzirno izvedlo razmerje prispevkov: 60 % za kapital in 40% za delavca. Razvoj je pokazal, da je bilo dobna.
Poudariti je bilo treba stvarne dajatve, preskrbitev dela ponesrečencev, vobče družinski značaj. Številke zavarovanj in vsote so ogromne, dokaz, da gre. Nemčija gre pred vsemi drugimi državami v tem pogledu in mednarodni urad dela se trudi, da pribori tej socialni politiki mednarodni značaj.
Tu je omeniti ugovor, da je gospodarstvo preobremenjeno, da preveč trpi. Moje mnenje je, da je treba prelomiti predvsem s tradicijo kot bi šlo za dobrote, a ne za dolgove gospodarstva in družbe. A če tudi gornji očitek
upoštevamo in združimo socialne dajatve in mezdo, je mezda ameriškega in angleškega delavca še vedno višja.
A upoštevati je tudi to: Naša ustava zahteva enotno delavsko pravo, priznanje delavčeve osebnosti. Jaz si zadnji pojem razlagam tako, da delavec sodeluje pri pogojih dela, da se mu to omlogoči, dia vpliva na produkcijo, da dobi delež na gospodarski, socialnopolitični zakonodaji, da dobi svoj lastni način sodelovanja pri pravosod-stvu. Dalje pravi naša ustava v členu 165, dia so delavske strokovne icrga-nizacije enakopravne z delodajalčevimi. Sedaj so strokovne organizacije pri obratih; one predlagajo liste za obratne svete, za tarifna pogajanja, za državni gospodarski svet. Pomen je vsekako drugi kot prej. Dtočim je namreč bilo po tarifnih pogodbah pred vojno 8 milijonov delavcev-ob-vezancev, jih je sedaj 14. A ta obveznost se sedaj laihko izreče tudi za one, ki niso organizirani. Omeniti je posredovalna oblastva našega ministrstva!.
Vsled vpliva državnih oblasti je možno prisiliti poravnavo v vsakem slučaju, a možen je enako sporazum, preden se poda obveznostna izjava. Nasprotniki so zopet dejali, da je s tem zmanjšana odgovornost obeh organizacij. A dejstvo je, da bi po vojni strokovne organizacije same brez državne pomoči ne imele dovolj moči, da o inflaciji niti ne govorim. A naj govore številke: Izmed 13.418 obravnav je bilo 5737 takojšnjih poravnav, pri 3700 se je le podal predlog na obvez-nostno izjavo, a 1800 je doseglo od teh prostovoljni sporazum in le v 707 slučajih se je morala podati obveznostna izjava v 1 letu! Angleško individualistično mnenje se nam je smejalo. Kaj pa je dokazal sedanji rudarski štrajk in kdo prešteje škodo na premoženju? Naša zakonodaja bi tega ne pustila. — Posredovalnih uradov je 119, glavnih pa 19, to je ves aparat. Razumljivo, da je najti težko sposobne ljudi. Ko je, kakor veste, pri železniški katastrofi v Hannovru postal žrtev tudi naš merodajni uradnik, mu tekom 4 mesecev ni bilo mogoče dobiti naslednika. In z zadovoljstvom morem ugotoviti, da naša zapadna industrija ni trpela na štrajkih, prihranili smo milijone bojnih dni!
Kakor veste, smo spravili v parlamentu pod streho zakon o delavskih sodiščih in to vkljub protestom advokatov in državnih pravdnikov. Sodnik ostane, delavski in justični minister postopata pri imenovanju skupno, oba laika se porazdelita na delodajalce in delavce. Mi trpimo v Nemčiji itak na razkolu med justico in ljudstvom. Zato sem prepričan, da bo novo ustvarjeno delovanje ugodno vplivalo na razvoj poti: od ljudstva do sodišča in obratno.
Vi veste, končno, da trpimo na brezposelnosti. Mi smo prepregli z zakonom leta 1922 celo državo z borzami dela, naše ministrstvo je izvedlo podporo brezposelnim, pri kateri je država sodelovala z do 60 milijoni mark mesečno, izvedlo je zasilna dela, da je zaposlilo sto tisoče brezposelnih. Res je, da so socialno-politične dajatve večje kot pred vojno, a to je povsod. Dočim je mesto Berlin izkazelo prej 5 % proračuna izdatkov za socialno podporo, izkazuje v letu 1926 22 %. Načelo je: človek mora živeti človeka dostojno življenje.
Če še navedem, da je nastavljenih za očrtano delo v šesterih oddelkih mojega ministrstva 65 do 75 strokovnih oseb, potem tudi ta najmanjši razlog ne bi govioril za ukinitev. Dobili ste vtis našega dela in naših ciljev in upam, tudi prepričanje, da je posebno delavsko ministrstvo res potrebno.«
Po viničarskem kongresu.
Kongres je za nami. Vse njegove veličine in občutki, katere smo čutili edino mi viničarji, so- nam še v jasnem spominu; besede kongresnih govorov in resolucij so še vedno predmet vsakdanjih razgovorov. Časopisje je prineslo več ali manj vrstic o našem kongresu, kakor tudi o viničarskem pokretu sploh. Rezultat vobče med viničarji je navdušenje za organizacijo, odločnost in delavska zavest v borbi za pravice posameznika in
skupnosti, pripravljenost žrtvovati za čim večji razmaih viničarskega po-kreta, predvsem pa obnovitev prijaL teljskih vezi s tovariši, kateri žive daleč od našega ognjišča »Strokovne a veze viničarjev« še osamljeni, neorganizirani, ter tako prepuščeni popolnoma svoji usodi. Zato je naš glavni cilj ustanovitev novih skupin povsod, kjer žive viničarji. Prošnje in zahteve v tem oziru prihajajo na tajništvo zveze od vseh strani. Zaznamovali bi bas v tem času višek poleta v strokovno organizatoričnem pokretu, da niso prišle volitve v oblastno skupščino.
Za nas viničarje bodi sedaj sledeče prva naloga. Zaupniki in ■odborniki skupin naj dosledno izpeljejo agitacijo za volitve v oblastno skupščino. Mariborska skupščina bo vele-važna za reševanji viničarskega vprašanja: vplivati bo mogla na uzakonitev viničarskega reda ter na izvedbo bolniškega kakor starostnega zavarovanja, ki so bistvene točke zahtev naše »Strokovne zveze viničarjev«. Zato vsi na delo! Vsi člani na agitacijo, da zmaga Slov. ljudska stranka, katera je tudi viničarjem dala priliko
voliti svojega viničarskega zastopnika, katera se je po svojih poslancih . vedno zavzemala za ubogo viničarsko ljudstvo.
Naša dolžnost pa je tudi razširjanje našega časopisja. Težko je plačevati nam viničarjem za naše razmere visoko naročnino. Toda če pomislimo, da je »Pravica« tudi naš viničarski list, vemo, kaj nam je storiti. Kdor sam ne zmore naročnine, naj pridobi enega ali dva in naj si list skupno naroče. Predvsem ne sme biti brez »Pravice« noben naš zaupnik in odbornik, ker je »Pravica« tista medsebojna vez, ki nas vse druži. Če hočemo trdno in enotno viničarsko zvezo, se moramo z ozirom na naše krajevne težave v prvi vrsti poslužiti »Pravice«. Ta list naij prihaja kot redni tedenski pridigar v naše viničarske hiše, kot redno pismo o zahtevah, težavah, od vseh naših tovarišev kršč. socialistov, ne samo viničarjev iz Haloz, Slovenskih goric in Medjimurja, ampak tudi od vseh tovarišev delavcev širom Slovenije. Prezrimo vse težave! Dosedanji naročniki vztrajajmo in pridobivajmo nevih!
Na delo!
Jugoslovanska strokovna zveza.
Strokovna zveza rudarjev.
Trbovlje. V zadnji »Pravici« smo poročali, da bomo pregledali vse nepravilne naprave pri Trb. premogo-kopni družbi in podjetju Dukič. S tem delom je odbor naše zveze takoj pričel. Ugotovili smo, da sedaj niti ena naprava nai obratu dnevnega kopa Doberna ni urejena vsaj delno po predpisih. Seveda odgovarja to še manj pri podjetju Dukič, kjer so naprave pri neprestanem obratovanju tako nevarne, da se delavec sploh ne more umakniti nesreči. Najslabše je pa dejstvo, da razni pazniki in preddelavci gonijo delavce naravnost v smrt s tem, da ne dovoljujejo delavcem počakati, dia se vozički pri odpenjanju ustavijo na enem ali drugem kraju. Delavec mora sedaj med vožnjo odpenjati vozičke, kjer mu lahko spodrsne in pade pod vlak. Ako en ali drug delavec ne dela tako, mu paznik očita, da je lenuh in diai bo odpuščen. O tem imamo dokaze in jfh bomo s skupnim gradivom poslali Inšpekciji dela. Ni čudno, da so pri takem postopanju skoro dnevno grozne nesreče. Kakšne paznike ima na tem obratu Trboveljska družba in podjetje Dukič spregovorimo drugič. Obsodbe je vredno tudi ravnanje z ranjenci pri podjetju Dukič. To podjetje nima prav nikakih obvezil na razpolago. Ako pa jih ima, pa jih ne da, ker je seveda potem treba druge naročiti in plačati pri Bratovski sklad-nici. Dogodilo se je že, da so delavci morali trgati svojo spodnjo obleko, da so svojemu poškodovanemu tovarišu obvezali rano. Seveda je pri takem postopanju večkrat nastopilo zastrup-ljenje rane. Radovedni smo, ali je to znano odboru Bratovske skladnice. Ali odbor ve, dia je njegova dolžnost, da take neredhosti odpnavi. Pri volitvah imate vedno polna usta dobrot za delavstvo, po volitvah pa svojo službo zanemarjate. Mi bomo tem odbornikom v najkrajšem času pokazali, dia prav nič ne naredijo. Ravno tako dremlje tudi II. rudarska skupina. Ali pregleduje obrate? Ali se briga za pravilno ravnanje podjetnika, na-pram delavstvu? Mi trdimo da ne. Po zakonu imajo nalogo, da gledaijo na vse nepravilnosti v podjetju. Tudi tem zaupnikom ni mar delavčevo stanje, zato bomo tudi o teh prijateljih delavstva še podrobneje govorili. Ker hoče naša Strokovna zveza rudarjev napraviti tukaj red, prosimo tem potom vse delavce, da nam naznanijo vsako nepravilno ravnanje ali nepravilno napravo v obratih, seveda vedno podprto z dokazi. V tem oziru se ni bati podjetja, ker v slučaju dokazov prevzame odbor sam vso odgovornost. Do sedaj je ugotovljenih 15 nezakonitih naprav in 8 nezakonitih kaznji-vih dejanj pri postopanju z delavci.
Razširjajte »Pravico«!
Viničarji.
Iz centrale. Načelstvo zveze naznanja vsem skupinam in onim tovarišem viničarjem, kateri žele, da se ustanovi pri njih nova skupina viničarske zveze, da pred volitvami v oblastne skupščine ne moremo storiti nobenega strokovnega sestanka, tečaja itd., ker so v volivno agitacijo zaposlene vse naše boljše moči. To naj tovariši vzamejo na znanje in naij ta čas poskrbe, da bodo vsi viničarji poučeni o važnosti volitev za viničarje in da vsi volijo Slov. ljudsko stranko, katere skrinjica je povsod prva. — Načelstvo.
Ljutomer. V nedeljo, dne 2. januarja, se bo vršila 14. redna seja naše viničarske skupine. Ker so na sporedu zelo važne zadeve, prosimo vse odbornike in zaupnike, da se seje sigurno udeleže. Vse naše člane pa prosimo, da redno plačujejo članarino. Ker zaupniki nimajo časa, da bi večkrat pobirali članarino od hiše do 'hiše, prosimo, diai mu vsakdo plača četrtletni znesek, to je 15 kron. Vsakdo izmed nas pa naj gre na delo, da pridobimo v naše vrste še vse neorganizirane tovariše. Dandanes si vsak sam zase ne more prav nič pomagati in je nujna potreba, da ob času kake krivice stoji za njegovimi zahtevami močna organizirana armada. Le ako se združimo vsi v mogočno viničarsko zvezo, bomo tudi dosegli, kar nam po pravici gre. Zato pa, kadar Vas vabimo na razgovore in shode naše organizacije, pridite vsi, da spoznate veliko važnost organizacije za nas vse. Raztrgani smo, lačni in prezirani od drugih stanov, toda tovariši in prijatelji le korajžo. Potom organizacije si bomo Zboljšali svoje žalostno stanje, s tem bomo pa dobili tudi vpliv in spoštovanje vsakogar, čeprav nas danes še prezirljivo pogleduje. Odločnosti in vztrajnosti nam treba, pa bodo tudi nam prišli lepši časi.
Delavska volilna disciplina.
Kandidatne liste za volitve v oblastne skupščine so vložene, volivni boj se je pričel že na številnih shodih in se bo prihodnje tri tedne dan za dnem stopnjevali.
Hvalevredno je,, da slovensko krščansko ljudstvo, organizirano v treh delovnih stanovih (»Delavska zveza za Slovenijo«, »Jugoslovanska kmetska zveza« in »Jugoslovanska obrtna zveza«) tudi pri teh volitvah, ki so splošnega značaja in važnosti, nastopa pod parolo vzajemnosti delovnih stanov vsepovsod enotno pod zastavo »Slovenske ljudske stranke«, politične organizacije slovenskega naroda.
Izjema, ki pa samo potrjuje pravilo, se je to pot pripetila v ljutomerskem okraju, kjer so nekateri funkci-jonarji tamošnje »Okrajne delavske
zveze za Slovenijo« vložili preko sklepa okrajnega zbora zaupnikov SLS in po že izvršeni seji načelstva SLS, ki je liste potrjevalo, popravljalo ali zavračalo, separatno kandidatno listo pod naslovom »Kršč. soc. delavske zveze« z nosilcem Ignacijem Lipovcem. — Ta korak, dasi je odlično krajevno-političnega značaja, bi utegnil roditi nedogledno slabe posledice za strokovno gibanje štajerskih viničarjev, ki je vsaj trenotno najbolj važ-ao in za celokupni viničarski stan največjega pomena. Neprimerno in napačno bi torej bilo mešati ljutomersko »Okrajno delavsko zvezo« in »Strokovno zvezo viničarjev in kmetskih delavcev« v Ljutomeru v eni in isti posodi. Separatna lista O. D. Z. v Ljutomeru je predvsem vprašanje odnosa le-te do centrale »Delavske zveze za Slovenijo« v Ljubljani in po njej do SLS.
In tu je jedro! Bistvo delavske organizacije, ki je vedno bila strum-nejša od organizacij drugih stanov, tiči v tem, da mora biti vedno disciplinirana in smotrena, t. j., da mora vedno imeti pred očmi tako koristi celokupnega delavstva kakor tudi koristi vseh delovnih slojev. Gorje pa delavstvu, ako gre v katerikolisi-bodi boj neorganizirano!
Temu splošnemu načelu prave, strumne, smotrene, preudarne delavske organizacije ljutomerska O. D. Z. — žalibog — ni zadostila. Svoj korak je napravila tako preko instanc SLS kakor tudi preko inštance svoje stanovsko-politične centrale »Delavske zveze za Slovenijo«, ki ni bila vprašana za mnenje in nasvet. S tem je seveda načeto tudi vprašanje odgovornosti, ki se bo moralo rešiti takoj po volitvah.
Disciplina — to je za delavstvo prva in glavna zapoved. Kjer je ta, tam je slovenski delavec. Discipliniran bo volil, discipliniran se boril m le v disciplini — zmagal.
SREČNO NOVO LETO, želi FRANC PAVLIN,
trgovina a špecerijskim in kolouijalnim blagom.
Centrala: Gradišče 3. — Podružnici:
Trg tabor 4, Borštnikov trg 4.
Ter se najuljudneje cenjenim odjemalcem v nadalje priporoča
Socialno zavarovanje v Rusiji.
Brez obotavljanja moramo priznati, da je socialno zavarovanje v sovjetski Rusiji najmodernejše, najbolj ščiti delavčevo eksistenco. Nobena kapitalistična država nima tako res socialnega zavarovanja.
Razlika med socialnim zavarovanjem v drugih državah in sovjetsko Rusijo je ta, da v Rusiji delavcem za to ni treba plačevati nikakih posebnih prispekov kakor morajo to drugje, ampak nosijo vse breme podjetniki sami, ki je država sama. Podjetniki plačujejo 12 do 14 odstotkov od celokupne mezde za zavarovanje. Delovni čas je natančno določen: za ročne delavce 8 ur, za delavce v nezdravih obratih 6 ur, prav toliko za duševne delavce, za mladostne samo 4 dia 6 ur na dan. Dopust se nastop’ lahko po pet in polmesečnem delu in sicer dva tedna, oni v nezdravih podjetjih pa štiri tedne. V podjetjih obstojajo komisije, ki skrbijo za varnost in ^ zdravstvo in so sestavljene od državnih uradnikov. Mladina pod 1^ leti sploh ne sme biti zaposlena, a še med 14, in 16. letom samo v izjemnih slučajih. Tudi žene na porodu imajo velike ugodnosti.
Bolniško zavarovanje! Do poln® podpore iz bolniške blagajne ima delavec pravico za dobo štirih do petih mesecev z vso bolniško; oskrbo. Starim pohabljenim delavcem daje kon 80 do 100 odstotno pokojnino. .
Vseh teh ugodnosti so deležni vSl družinski člani. Za pogrebne stroške prispeva blagajna 70 odstotkov. Ak° hranitelj družine umrje, uživa pokoj' nino družina. Carska letovišča so se' daj okrevališča za delavce in kmete-Pri vsem tem imajo odločilno besed® delavci.
Tako zakon! Dejanski položaj P^ J čisto drugačen, kakor to poročaj
mm
j Schicht
Nikoli
ni bil najden kos Schichtovega mila, v katerem bi te mogla dokaza« tudi le najmanjša potvorba.
Nikoli
ni Schichtovo milo poškodovalo kosa perila.
Vedno
ie Schichtovo milo čisto in neškodljivo.
Lahko bi ceno Schichtovemu milu tudi snižali, če bi hoteli: rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi.
Tega ne storimo, ker naše geslo je neomajno:
Schichtovo milo je najboljšel
Pristno le z znamko Jelena.
različne komisije. Delavstvo je v resnici popolnoma brezpravno in živi v neznosnih razmerah.
SREČNO NOVO LETO želi svojim čitateljem in sotrudnikom
»Pravica«.
Tedenske novice.
Strašna nesreča rudarja v Hudi-jami. Dne 21. decembra je delal rudar Jožef Breznikar na odkopu pod visečo plastjo. Ob 11. uri je počil les in v istem trenotku se je zrušil odkop in zasul Breznikarja. Ponesre-cenčev tovariš je takoj poklical druge rudarje na pomoč, ki so pričeli takoj z reševanjem. Kmalu so toliko odkopali, da je imel prosto glavo in eno roko, toda celega niso mogli oprostiti, ker je na njem ležal les in zrušeni materijal, ki se je še vedno vsipaval. Delo se je nadaljevalo pod vodstvom g- ravnatelja oziromai cbratovodje, toda tudi brez uspeha. Dajali so Breznikarju okrepčila in je prišel tudi zdravnik. Tovariše je večkrat prosil, naj ga potegnejo ven. Četrt na deveto uro je zopet prosil prijatelja, ki je Prišel, maj ga potegne ven. Seveda je bil poizkus brezuspešen, nakar ga je Prosil, naj mu prinese suknjo, da bo na njo položil glavo. To se je zgodilo, toda ko je položil glavo na suknjo je izdihnil. Postal je žrtev svojega Poklica. Ugotovili so pozneje, da je imel zlomljeno hrbtenico in noge. V takem položaju je revež živel, vkovan v grozne okove, skoro deset ur. Delo se je nadaljevalo in šele naslednji dan zjutraj ob 5 so ga dobili iz zemlje. V četrtek popoldne je bil pogreb, katerega so se rudarji polnoštevilno udeležiti. Pokojnik je zapustil mlado ženo in pol leta starega otroka. Letos je bil v Hudijami to že drugi slučaj smrtne nesreče in vsak rudar je ob Pogrebu z resnostjo mislil in s prijateljem govoril o svojem, nevarnosti | Polnem poklicu.
Smrtna nesreča — posledica poživi« Sov. Vsled pogostih požigov po Gorenjskem prestraišeni ljudje sami stražijo po vaseh. V Križah na Gorenjskem je na sveti večer stražil do polnoči čevljarski pomočnik France Teran. Ko je odbila ponloč je odšel domov. Med potjo pa se je premislil in začel pri sosedovi hiši lezti proti šu-Pi. To je opazil njegov prijatelj Ludvik Gradišar, ki je stražil na svojem domu. Ker ni vedel kdo leze proti šupi, Je poklical: »Kdo je?« Teran se ni nič °glasil, pač pa se je skrival v šupi, se ®*alo pokazal ven in zopet skril. Gra-dišar je poklical še trikrat. Ko se tudi n® četrti klic ni oglasil, je počil strel. Teran je takoj zavpil in se zvrnil na tja. Smrtno zadet je izdihnil v nekaj trenotkih. Ko je Gradišar spoznal, da je ustrelil svojega prijatelja, je bil žeje prestrašen. Takoj je tekel po može, ki so Terana spravili v hišo. Najbrže le 'Teran hotel svojega prijatelja °strašiti in je pri tej šali našel žalostno smrt.
Popotnik kaj bi kuhal jezo v čakalnici nad slabo zvezo, nazaj v kavarno se podaj in vroč niairoči »BUDHHA« čaj! Most čez Savo z Otoč na Brezje, katerega je dne 28. oktobra odnesla, je sedaj aai pešpot dograjen, za vozove Pa še ne.
Dva požara na Sveti večer. Na Sveti večer sta nastala v Ljubljani ob jstem času dva požara. Na Barju se je vnel ob 5 zvečer neki skedenj. Poklicani gasilci so ogenj kmalu lokali-sirali. Pol ure kasneje pa so stanovalci Oražnovega doma v Wolfovi ulici
opazili, da gori v skladišču tvrdke s semeni Sever. Skladišče se nahaja zadaj na dvorišču, v podstrešju pa se je nahajalo precej sena in slame, ki je vse pogorelo. Gasilci so bili sicer večinoma zaposleni pri gašenju požai-ra na Barju, vendar pa so prispeli takoj, ko so bili o tem požaru obveščeni na lice mestai Požar je bil kmalu omejen.
Mesto orla ustrelil — sina. V vasi Vinišče pri Splitu je Boža Valič nehote ustrelil svojega 7 letnega sina Vladka. Nameril je puško na orla, ki je hotel odnesti z dvorišča kokoš, pa je pri tem ustrelil sina v glavo. Otrok je v bolnici čez nekaj ur umrl.
Na potu v cerkev utonila. Julka Bohinc iz Sejancev pri Ormožu je šla preteklo nedeljo k sv. maši k Sv. Lenartu. Čez potok na poti vodi le debelo bruno brez ograje. Dekletu je na brunu najbrže spodrsnilo in je padlo v potok, kjer so jo pozneje našli mrtvo.
Strašna družinska tragedija radi požara. Tovarniškemu delavcu Nande Pikonu na Dobravi pri Bledu so požigalci zažgali hišo. Par dni po tem dogodku se je nesrečnežu zbledlo in je v noči od 21. na 22. decembra prerezal vrat najprej svoji hčerki, potem pa še sebi. Pokojnik je zapustil ženo s tremi otroci.
Na njivi ponesrečil. V Krištancih je Matija Polanič oral na svoji njivi poleg železnice. Mimo vozečega vlaka so se konji prestrašili. Čeprav jih je Polanič držal za uzdo, vendar jih ni mogel obdržati in so ga konji podrli na tla in po njem ter preko njega planili na polje. Ponesrečenec je vsled zadobljenih poškodb nekaj dni na to umrl.
Stavka. Med delavci na parni žagi »Krivaja« v Zavidovičih pri Sarajevu je izbruhnila nedavno stavka. Sprva je stavkalo 3000 delavcev. Iz Belgra-da je bila poslana posredovalna komisija. Ker pa se je izjavila komisija proti zahtevam delavcev, so se pridružili stavkujočim še vsi ostali delavci, tako da stavka sedaj vsega skupaj 4500 delavcev.
Iz Rusije se je oglasil. Posestnik Kurent Šimon iz Čec, občina Trbovlje, je takoj ob začetku svetovne vojne odšel v vojsko; kmalu nato so ga ujeli Rusi. Njegova žena Frančiška ves čas ni cula nič o njem. Poizvedovala je na razne načine, kaj se je zgodilo z njenim možem, pa ni dobila od nikoder nobenega odgovora. Zdaj se je pa nenadoma oglasil iz Rusije. Prosi, naj se mu pošljejo dokumenti, kot krstni in poročni list, domovnica itd., da se more izkazati, kam da spada, ker drugače ga ne pustijo v njegovo domovino. Da je žena to z veseljem storila, si pač lahko mislimo.
Vsakdo se mora boriti za eksistenco, in ta boj ni lahek. Ali je čudno, če omaga oce, mati? V najlepši dobi, ko so otroci še nepreskrbljeni, že prihaja strahotna starost, ker ni zdravja. Kje so vzroki? Ali ste se že kdaj vprašali: »Ali si s čim izpodkopavam zdravje?« Ali se zavedate, da jemljete če tudi po malem strupe, ki grizejo na Vašem zdravju? Čisto »nedolžna« kavia Vam že poganja srce in draži t. j. ubija živce. In še ne prenehate! — Če pijete mesto prave kave Žiko, se boste čudili ugodnim posledicam. Prepričali se boste, da ni mogoče doseči zdravja naenkrat, temveč da je treba graditi v malem.
Društvo diplomiranih babic sporoča svojim članicam sledeče: Na naše razne vloge smo prejeli sledeče rešitve: I. od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev: Z ozirom na našo prošnjo so določili enotni honorar, ta-
ko za deželo kakor tudi mesta v znesku 225 Din. Ta honorar velja za devetdnevno oskrbo. V kolikor bi babice oskrbovale porodnice manj kakor devet dni, se jim bo za vsak manjkajoči dan odtegnilo od honorarja 25 dinarjev. V honorarju je všteta tudi odškodnina za morebiti porabljeni ob-vezilni materijal, ako si ga porodnica ni sama od urada preskrbela. — It. Od velikega župana ljubljanske oblasti: Z ozirom na naše razne vloge je dal veliki župan nalog vsem bkraj-nim glavarjem, da urede zadevo prejemkov takozvanih okrajnih babic v lastnem delokrogu ali pa v sporazumu z občinami in babicami. Obenem naroča, da naj zasleduje vse zakotne babice (mazačke) in jih v vsakem slučaju v zmislu zakona o pravici za izvrševanje babiške prakse, strogo kaznujejo. Nadalje naj poučijo vse občinske funkcijonarje, da je njihova dolžnost skrbeti, da so diplomirane babice revnim porodnicam na razpolago, da te babice podpirajo, ne piai proti njim delajo ali celo podpirajo zakotne babice. — Glasom tega je v Vašem lastnem interesu, da nemudoma naznanite vse mazačke kakor tudi njihove porodnice, natančni naslov istih ter dlan poroda, in sicer direktno okrajnemu glavarju Vašega okraja. Natančno o tem in vseh drugih važnih zadevah bomo razpravljali na občnem zboru. — Želimo vsem tovarišicam prav srečno novo leto. Odbor.
Krekova mladina.
I. plenarna seja. V nedeljo, 26. t. m., ob 10 dopoldne se je vršila I. plenarna seja, ki je bila gotovo ena naj-reprezentativnejših sploh. Razen dveh so bile zastopane vse podružnice, bližnje celo z več odborniki. Iz poročil posameznih podružnic je bilo razvidno, da se v organizaciji dela in sicer dela v pravi smeri in po načrtu. Kljub vsestranskim težavam po posameznih krajih »Krekova mladina« raste, pridobiva na ugledu in seje krščanski socializem vsepovsod. Mnogo se je razpravljalo o našem delavskem tisku, predvsem o »Pravici«. Mi moramo iti za tem, da bo res vsak naš član naročnik »Pravice» in da jo bo tudi čital. Mi, Krekovci, moramo za »Pravico« agitirati, ker je to naše glasilo, da jo bo imel vsak naš delavec. Sledil je razgovor o hranjenju in
navajanju članstva k varčevanju. Sprejetih je bilo več važnih predlogov glede poslovanja organizacije. Seja, ki je trajala skoraj tri ure, je pokazala, kakšno je življenje v organizaciji, pokazala je pa tudi, da tvori »Krekova mladina« prve vrste kršč. socialističnega pokreta.
Iz centrale. Opozarjamo podružnice na zadnje okrožnice in sklepe I. plenarne seje. Podružnice naj takoj sporoče število tistih, ki bi naročili Krekov »Socializem« in »Krekove zbrane spise« I. zv. Kar je naročenega, v kratkem pošljemo.
Krekova socialna šola. Predavanja se bodo zopet pričela z nedeljo, 9. januarja, in sicer po tem-le redu: nedelja: Jesenice; sreda: Preska, Celje; četrtek: Trbovlje, Zalog; petek: Vič. Predavatelje bomo naznanili prihodnjič. Prosimo podružnice, da nam takoj sporoče, ako razpored ni v redu!
Krekova mladina Preska-GoriŽa-ne bo priredila v petek ob 7 zvečer Silvestrov zabavni večer za vse nase prijatelje. Spored bo zelo zanimiv. Vabimo vse prijatelje poštene zabave. Sodeluje tamburaški zbor. Prireditev se bo vršila v Domu v Preski. Vstopnine ni!
Dopisi.
Hudajama. Pojasnilo k zadnjim volitvam v II. rudarsko skupino v Hudijami. Tukaj so rudarji volili po svojem najboljšem prepričanju in oddali glasove možem, ki jim res zaupajo v prepričanju, da bodo le-ti prav in nesebično zastopali koristi rudarjev. Strankarskih list se tukaj ni postavilo in so rudarji, ki jih je volilo 159, oddajali svoje glasove tako, da so dobili: Grilc Franc 148, Drolc Tomaž 144, Lešnik Alojz 135, Krajnc Martin pa 120 glasov ter bili izvoljeni delegatom. Namestniki so pa dobili: Oblak Rudolf 102, Petek Jakob 65, Arlič Franc 61, Primon Jakob pa 51 glasov. Za načelnika II. rud. skupine je bil izvoljen Drolc Tomaž, ziai podnačelni-ka pa Lešnik Alojz.
Za tiskovni sklad.
Za tiskovni sklad »Pravice« sta darovala p. dr. Angelik Tominec iz Ljubljane 30 Din in gdč. Ivana Go-deša 10 Din. Obema najlepša zahvala! — Posnemajte!
Zamjenica kave
m*
mmm
Enrilo
Splošno pril/ublfen
kavni nadomestek
olcusen i cenen.
Dobiva se v vsefi
dobro asortlranU) Kalftnijalnit} trgovtnat>.
Za Sene in dekleta.
Pranje belih volnenih jopic. Kupi kos beneškega mila, zreži polovico v male kosce in vlij nanje osem do deset litrov vrele vode. Razdeli vodo v 2 posodi in jo pusti skoraj popolnoma ohladiti. Potem izžmi dobro v prvi vodi volneno jopico, za pet minut jo položi v drugo vodo, izperi jopico v tej vodi in potem še trikrat ali štirikrat v čisti vodi, ki ima enako toploto kakor milnica (žajfnica). Iztisni vodo in obesi jopico, da se še ostala voda odteče; kar se nabere vode v spodnjih delih jopice, moraš večkrat iztisniti. V zadnjo vodo, v kateri izpiraš, lahko pridaš malo plavila, ker postane bela barva jopice svetlejša. Kakor jopice, tako peremo tudi bele volnene rokavice in sploh vse bele volnene izdelke.
Madeži preležanega blaga. Če perilo ali kako blago dalje časa leži, dobi večkrat madeže. Perilo jih dobi tudi od tega, če visi na nesnažni vrvi. Pri perilu se taki madeži dado dostikrat osnažiti z navadnim beljenjem, ki obstoji v tem, da perilo razprostre-mo na solnčnem kraju in ga večkrat z vodo poškropimo. Pri tem tudi perilo nič ne trpi. — Ali: Eno žlico kuhinjske soli in eno čajevo žličico stolčenega salmijaka raztopimo v dveh žlicah vode in v to tekočino pomočimo madeže. Potem obesimo perilo za nekaj ur na sveži zrak in ga nato izperemo. Tako izginejo še tako stari madeži. — Iz svilnatega blaga osna-žitno preležane madeže na ta način: Zmešamo en del salmijaka in dva dela vode in če je blago črno, pride-nemo nekaj črnila. S to tekočino izbrišemo a čopičem ali z gobo madeže in blago na drugi strani polikamo. — Na glace-rokavicah odstranimo preležane madeže, če rokavice za nekaj časa vložimo v škatle, ki jih napolnimo z žgano soljo (žgano sodo).
čitajte »Pravico«!
Razno.
Nazadovanje brezposelnosti na Češkem in v Angliji. Po uradni statistiki je bilo meseca oktobra na Češkem brezposelnih 66.000, kar znači padec napram septembru za 4.300. — 13. decembra je bilo na Angleškem brezposelnih 4,411.000, t. j. za 96.000 manj kot lansko leto ob istem času.
Moč strokovnih organizacij v Nemčiji. Splošno strokovno združenje v Nemčiji je štelo po svojem letnem poročilu iz leta 1925 v celoti 4,156.451 članov, od teh 751.586 žensk, to je za 158.644 članov več kot v letu 1924. Osrednjih organizacij je bilo 40. Dohodki združenja so se znatno povečali: v letu 1925 so dosegli 147,526.701 mark proti 97,037.600 markam v letu 1924. Izdatki so znašali 125,874.093 mlark. Mestni odbori, ki združujejo vsa strokovna združenja, ki so združena v splošnem nemškem strokovnem združenju, vzdržujejo v 127 mestih strokovne dome, ki so v 102 primerih njihova last. Poleg tega vzdržujejo v 696 mestih knjižnice.
Zdravilo zoper ljubezen. Kljub temu, da poje narodna pesem, dla je zdravilo le za bolezen, za ljubezen ga pa ni, je poslala ob priliki poizkuše-nega samomora nelke mlade lepe odvetnice zaradi nesrečne ljubezni neka gospa, ki je tudi že izkusila, kaj se pravi nesrečno ljubiti, uredništvu nekega bsta navodilo, kako se taka »bolezen« ozdravi. Ta gospa pravi, da je delo, večurno in resno delo edini vir, ki prežene vsake nespametne fantazije, ki vodijo često do zlih posledic. Mi bi pa še pristavili: pa molitev.
Kaj vse iztuhtajo vlomilci. Pred kratkim se je dogodil na Dunaju zelo zanimiv slučaj, ki je nudil Dunajčanom obilo zabave. Neki nevaren vlomilec je prišel pri. belem dlnevu v stanovanje dobro situiranega meščana. Ko je videl, da je doma sama žena, jo je nenadoma udaril po glavi s ključem. Udarec je bil sicer tako
močan, da je gospodinjo podrl na tla, vendar pa ne tako, da ne bi mogla napadenka klicati na pomoč. Na njen klic so priletele stranke skupaj in ko so videle, kaj se je zgodilo, so obvestile policijo. Roparju ni drugega kazalo, da se je skušal skriti v podstrešju. Da ne bi pobegnil, je zasedla policija vse bližnje ulice in hiše, povrhu je pa še poklicala na pomoč ognje-gasce. Kljub temu so morali napadalca iskati celo uro, da so ga stalknili nekje za dimnikom. Za svoje dejanje je seveda dobil stanovanje v sodnijski palači.
Reklama, ki se ni izplačala. Neka nemška tovarna za izdelovanje žepnih robcev je razposlala v svrho reklame nad 10.000 kartonov z enim ducatom žepnih robcev. Robcem je priložila račun s sledečimi besedami: »Radi reklame vam pošiljamo ducat žepnih robcev za nizko ceno 2 mark. Radi bi vedeli, ali ste dostojni in če nam boste plačali ti dve marki.« Teh zgornjih
10.000	je poslane robce sprejelo in spravilo. Za robce je plačalo reklamno ceno celih 10 »dostojnih« prejemnikov. Raditega je tvrdka tovrstno reklamo za nadalje opustila.
Za kratek čas.
Posojeni dežniki. »Ali imaš moj dežnik?« — »Ne, posodil sem ga svojemu prijatelju.« — »Ah, to je strašno. Gospod, ki mi ga je posodil, mi pravi, da ga lastnik od njega zahteva nazaj.«
Kakor ve, tako pove. Bogat trgovec se hoče dati naslikati. Ko pride k slikarju in ga vpraša za ceno, isli zahteva 400 Din. Nič ni bilo. Sliko si je pa le želel, zato gre nazaj. Sedaj bi slika stala že 450 Din. Začuden vpraša trgovec: »Kaj, ali je platno v tem kratkem času tako poskočilo v ceni?«
Izveden lekarnar. Matija: »Naš lekarnar je bolj izveden kot živino-zdravnik!« — Blaže: »Zakaj?« —
Matija: »No, on mi je nekaj dal za mojo bolno kravo in je dejal: ,če to ne bo pomagalo, potlej ne pomaga nič‘. In res, še tisti dan je sivka poginila.«
Natančen. Sodnik: »Kdaj ste rojeni?« — Zatoženec: »Gospod sodnik, prav za gotovo Vam ne moreni povedati, ker se tistega trenotka vec ne spominjam; toda, če smem svojim starišem verjeti, je bilo to dne 15. novembra 1854.«
Zaušnica. Gospod strežaju:	Ža-
ne, od sedaj naprej se ne boš imel več čez me pritoževati. Brez vzroka te ne bom več klofutal. Če bi se pa le spozabil, dobiš za prvo zaušnico pet kron, za vsako drugo pa eno krono!« — Žan: »Potem prosim, da mi eno že v naprej daste; imam v gostilni dolg in bi mi ravno prav prišla, da ga poravnam!«	;	||
Kaj je pošteno? Mali judek vpraša očeta: »Kaj pa je to ,pošteno‘?<: — Stari jud: »To je kmalu povedano. Če najdeš kako malenkost, ni treba nositi na policijo; se ne izplača. Ce pa najdeš kapital, ti pa ni treba poštenega imena!«
Ubogljiv sin. Oče: Že spet si zadnji v šoli; to je že vendar preveč!< — Sin: Jaz sem se ravnal natančno po vaših nazorih, kajti zmeraj ste dejali proti sosedom, da je dandanes najbolj neumno in najslabše, če kdo študira!«1
Odgovor. Učiteljica vpraša učenko: »Kaj so delali Izraelci, ko so prišli čez Rdeče morje?« — »Sušili s° se,« odgovori učenka.
Sočutje. Gospod k bosemu: »Povejte mi, človek, kaj vas nič ne zebe> ko je taka zima, da kar škriplje?« j" Bosi: »Prosim, blagovolite poskusiti.^
Vrednost denarja. Za 1 dolar dobiš 56. 50 Din; za 100 frankov 228 Dinj za 100 lir 257.50 Din; za 100 avstrijskih šilingov 800 Din; za 100 čeških kron 168 Din; zia 100 nemških mark 1351 Din.
Pierre L’Ermite:
Zena i zaprtimi oCmi
Iz francoščine prevedel L. S.
In vendar je vsaj za kogia drugega, zlasti za kakegia slikarja, Marija Durand v vsej svoji preproščini ob tej noši tako mična.
Ta vsakdanja frizura, podolgasto obličje, zelo belo čelo, zelo modre oči, zelo pliavi lasje in za vsem tem odličnost rodu — vse to napravlja ta hip iz Rozaline de Cressy milolepo devico, pred katero bi bili Riaphael, Fra Angelico ali Filippo Lippi namah vzeli svoj kist v roke.
A Rozalina ne razločuje te device, vidi le predpasnik in čepico Marije Durand.
Sicer pa je pravkar zvonec trdo zazvenel.
»To velja najbrž meni...«
Marija Durand stopi na majhen 'bednik, ki služi podstrešnemu nadstropju, in opazi na služni deski poziv: Sobarica.
Počasi gre tedaj doli v kuhinjo.
Šesto poglavje.
Melanija in šofer sta bila v velikem in veselem pogovoru, ko se je Marija Durand pojavila. Zakaj tudi to jutro se je bil pravkar vrnil gospod Ludo-vik, edini sin gospoda in gospe Hughe, v naglici in na skrivaj skozi okno jedilne shrambe, da bi se izognil — ne svoji materi, ki je delal ž njo, kakor je hotel, marveč svojemu očetu, resnemu gospodarju, ki je gledal, da gre v njegovi tovarni v Gobelinski ulici vse dobro in da je vsakdo na svojem mestu od njegovega lastnega sina pa do najmanjšega učenca.
No, gospod Hughe je, ne da bi moral pozve-dovati, opažal, da je sin čedalje pogosteje odsoten. To izostajanje je imelo neizbežne posledice v di-
sciplini in dlonosu tovarne, pa tudi glede miru v hiši.
V kuhinji so dobro poznali ta položaj in še veliko drugih reči. In Melanija je imela svoje posebno veselje, kadar je »gorela cunja«.
Danes pa je imela goreti in še kako! Gospod Hughe, ne zaupajoč telefonu, je bil odšel davi proti pol osmim v tovarno, da bi sam ugotovil, ob kateri uri se vrne sin. In Ludovik Hughe se je vrnil prav nič svež ob enajstih dopoldne — da bi legel spat!
In rtavno to je navadno imenovala Melanija »slaščico«, to se pravi, veselo pričakovanje strašnega prizora, ki mu bodo prisostvovali — kakor predstavi v cirkusu, ko se bosta oče in sin spopadla brez ozirov, ko bo gospa cvilila kot dihur, spustila poplavo solza, ko ji bo postalo slabo itd., cele litanije!
»Poglavitno je tole, Marija: če izbruhne nastop pri jedi, poslušajte pazljivo in nama vse natanko povejte,« ji je priporočala Melanija, pripravljajoč zajtrk na plošči za strežbo.
Kuharica se je že vnaprej smejala in enako tudi Celestin.
»Čujte! Jaz za trdno vem, kaj pride. Pripravljam nfu, tej moji mladi opici, belo kavo s smetanovim sirovim maslom. Na prvi mah bo vzrojil in vas bo brž poslal po sifon. Tedaj pa, Marija, povem vam naprej, nabrusite pete! Predobro ga poznam, svojega »gnusnega orangutana«!«
Tedaj je vnovič zapel zvonec.
»Kerubin gori postaja nestrpen. Pojdite, Marija! Ko se vrnete, nam boste vse podrobno pripovedovali, kar boste videli —«
»— in slišali,« dopolni Celestin.
In res, v prvem nadstropju poslopja se je vrgel mlad mož v večerni obleki v naslanjač. Bled kot je, s kolobarji okrog oči in trudnimi rokami, ima čisto takšen izgled, kakršen je res in kar je pravkar počenjal. Takoj spoznate v njem obiskovalca gledišč, barov in nočnih zabavišč. Montmartre je pustil na ovratniku, s šampanjcem omadeževanem, svoj znak; in smoking je ves siv od prahu
plesišč ... Obraz, tisti lepi obraz, kot je lasten mla-/ deniču, se je osušil in podaljšal.
Za trudnim izrazom v obličju izžetega lahko-živca pa vendar lahko zaslutite močno naravo io celo nekaj kakor začetek napredka, odličen osnutek, zagon proti nejasno zaznanemu idealu.
Tega jutra je Ludovik Hughe do kraja zdelan-Vse na njem govori, da ne more več in da hoče poiskati v postelji spanec, ki popravlja človeške norosti. Lačen in žejen je spanja; zato pa je p°' novno zvonil in zopet zvonil, hoteč pogoltniti kaj malega, nato pa leči.
S počasnimi kretnjami začne razreševati vozel pri kravati in odpenjati ovratnik ..., toda v tre-notku, ko namerava sleči smoking, se začuje plaho trkanje na vrata... Končno!
»Naprej!...« zakliče s klejastim glasom. ••
Vrata se odpro napol...
In pred moralno in fizično krpo človeško, k’ se je Ludovik Hughe sam v tem hipu zaveda, da je, in na mesto buldogastega obraza Melanijineg0> ki ga je pričakoval, se prikaže kar najbolj skromno* kar najbolj deviško obličje ... V sekundi se
začrta
ta čistost na mrežnici, ki je še umazana od blata montmartreske noči, liki rosna kapljica na gnile111 sadežu.
Ta pojaiva, ki ji opazi šele glavo, rame in lake' z roko, ki nosi ploščo, napravi na Ludovika Hugh8 tak silen dojem, da z instinktivno kretnjo zapue ovratnik in kar na hitro spet zaveže kravato.
Zdaj kakor ukovan sledi preprostoljubkj111 gibljajem, s katerimi razloži Marija Durand plošč0 in prtič na prvi mizici, ki jo uzre.
Ludovik Hughe se sprašuje:
Ali vidi stvari točno takšne, kakršne so?-*'
Ali pa je nemara, še v gosti megli svoje vese' ljaške nioči?
Ali res stoji tu pred njim kar najbolj izbran* gospica, ne da bi ga sploh pogledala?
Ali pa je navadna služkinjica?
(Dalje sledi.)
SV01 DOM Sl ZIDA
kdor je stalen odjemalec v poslovalnicah uašega
I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani!
S Nad 400.000 Din ali 1,600.000 kron seje izplačalo članom na 3% popustu (dividendi) v poslovnem letu 1925/26. gj Ker obstoji zadruga že nad 30 let, lahko vsak sam izračuni, koliko bi uteguili znašati v tej dobi članom
napravljeni prihranki.
Priglase novih članov sprejemajo vse naše poslovalnice.
35a Jugoslovansko tiskarno: K. Če&
Izdajatelj: Dr. A. Gusar.
Urednik: Srečko 2O®0*’