St 175. V Ljubljani, sobota dre 3. avgusta 1918. Leto II. UPRLI H MHb socialno mokra stranke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravnlštvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nad*tr, Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42—, za pol let« K 21—, za četrt leta K 10 50 za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46'—, za ostalo tujino in Ameriko K 54 Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru prin mren pcpust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Druga ukrajinska žrtev. V torek je v Kijevu ruski socialni revolucionar z bombo usmrtil nemškega generalnega fini. Bichhoma im njegovega adjutanta. To je drugi atentat, ki so ga izvršili ruski socialni revolucionarji proti oflcieinemu zastopniku Nemčije. Prva smrtna žrtev je bil — kakor znano — nemški poslanik Myrbach v Mostovi. Mirba-cJia so socialni revolucionarji umorili 'S pretvezo, da je 'imel neznansko veliki vpliv na vlado sovjetov. Bil je gospodar v Rusiji. Rado so večinoma pozaprli in na njeno imesto je prišel ka-zaški poglavar Koropacky s svojim dozdevnim ministrstvom. Najpoglaviitejši vzrok upora Rade .te bilo povelje Bichhomovo, ki prepoveduje razdelitev zemlje veleposestnikov na kmete. V resnici upravljajo Ukrajino nmška vojaška oblast-va. Moč in vpliv ukrajinske vlade ne sega dalje, kolikor si jo more izsiliti preko bajonetov vojakov. Zmešnjave v Ukrajini so se začele z mirovnim sklepom v Brest-Litovsku. Osrednje države, na čelu njih Nemčija, so sklenile mir z ukrajinsko vlado, ki v deželi ni imela sikoro nikakršnega vpliva in nikakršne moči. Gospodarji v deželi so bili boljševiki. Vlada, s katero se je sklenil mir, se je mogla držati le nekaj časa z vkorakanjem nemške armade, dokler je ni odstavil komandant nemške armade, in ta je bil ravno general fiichhoirn, ker se mu je zdela pre-socialistična. Po vkorakanju nemških čet v Ukrajino je bilo več kakor čudno, da so se iz io dežele, s katero se je sklenil -mir, objavljala vsak dan vojna poročila; tedaj že simo utegnili slutiti, da poveljnik nemških čet odloča o tern, kakšen socialni red naj se uvede. Vsekakor se je reklo, da gre za to, da nihče ne dobi več zemlje, koili-kor jo more obdelovati. Avstrija in Nemčija sta Posebno interesirani, da je svet obdelan, ker sta v mirovni pogodbi izgovorili del žetve. I'a s tiram krušnega miru z Ukrajino, katerega sedai bolje poznamo, je moral čudno prizadeti ta n vir, kakor vemo iz poročil vojnega stana. Silovito ravnanje z ukrajinskimi revaluatonanci m opravičevali s tem, češ. da so proti samostojnosti Ukrajine, za zvezo z Rusijo in za nadaljevanje vojne proti osrednjim državam. Po večini pa so bili pristaši tistih boljševikov, o katerih so trdili °b uniotru poslanika Myrbachai, da so pod vplivni Nemčije. LISTEK. Rozi&a. Hoaika jc bila dobro dekle pri Dolinarjevih. Dolinarjevi sami tega niso vedeli. Kaj takega gospodar takega o rega dekleta spozna šele tedaj, ko ga zapusti. Rozika jC bila več kot dobro dekle. Tako dobro dekle je nekaj ... ni «16. Preveč boječe, pa premalo uporabljivo. Uporabljiva pa jo bila Rozika. Kdo in kaj vse ni prijalo za njeno delavno roko! Ta roka je bila vedno tu. Ako je gospod Dolinar vstal ob polosmjh, tedaj so kile že tri sobe pospravljene, kruh prinesen, časopisi Pri rokah, hodnik pobrisan, včerajšnji izdatki v knjigi sešteti, kava zmleta, mleko v hiši, kava kuhana, kruh namazan s sirovim maslom za otroke in tri pare raztrganih nogavic zakrpanih. V celoti so imeli pri Dolinarjevih sedemintrideset parov otroških nogavic. Od teh so bili zvečer vedno trije pari raztrgani, manj redkokedaj ali i>a nikoli. Ko je gospa Dolinarica vstala ob polsedmih je bilo /e skoro vse tudi gotovo. Ce je vstal kateri otrok ob sestih, tedaj ni bilo nič manj opravljenega. Ako je vstal kateri otrok ob petih, ker radi majnikovega izleta že od stir.h ni mogel spati, je imela Rozika del svojega jutranjega opravila že za seboj. O neki Dolinarjevi hčerki vem, Ua je nekoč obolela. Ro polnoči jo je mrzlica premetavala po zglavniku se.nintja, tako da jc Rozika prišla iz sosednje sobice in sedla ob posteljo bolnice. In ko je Kar se nam tu razodeva vsled dejanj ruskih socialnih revolucionarjev, ni vprašanje vojne ali miru, temveč so zlasti socialni momenti tisti, ki so dovedli k umoru. Napadalec na generala Eichhorna je pravtako, kakor oni 'na Myrbaoha, .socialni revolucionar. Ruski socialni revolucionarji se ne razločujejo od boljševikov le progra-matično, temveč deloma tudi razredno. Dočim iso boljševiki socialni demokratje, so socialni re-voluclonarci pristaši kapitalističnega družabnega reda. Dočim boljševiki 'odklanjajo nasllstvo, je bojni sistem socialnih revolucionarjev terorističen. Z vojno in v njej nastalo revolucijo so naravno nastopile zmešnjave med predreVolU' denarnimi strankami v Rusiji, k,i o njih še nimamo prave slike. Dočim so boljševiki, katerim pripadajo zlasti delavci in kmetje brez zemlje, hoteli izvesti zmagovito revolucijo z vzdram-ljenjem in organizacijo mas, so propagirali socialni revolucionarji nasilje, naj bi se podžgali v izvršitev strašnih dejanj, da se prestraši vladajoča in ljudska masa ter talko pade absolutizem. Večji del pristašev socialnih 'revolucionarjev se rekrutira iz inteligence in liberalnega meščanstva. Njih cilj ni bil socializem, temveč predvsem demokracija. Toda tudi ti so nastopili za delitev zemlje med kmete. V zadnjem času se deli 'ta stranka v levo iti desno krilo. Levi se nagibljejo k boljševikom, desni morda h Kerjcn-skemiu. Desnostoiječi socialni revolucionarji uporabljajo sedaj v boju proti mogotcim prav tisto bojno metodo, ki so jo porabljali za carstva. Vidni žrtvi teh sta Myrbach in Eichhom. Ironija zgodovine je, da sta bili žrtvi reprezentanta države, ki hoče vsekakor preprečiti razširjenje so-cializiramja, žrtvi pristašev meščanskega reda v Rusiji. Nemška vlada ni sklenila z boljševiki mir zato, ker odobrava njih cilje, temveč iz zgolj vojaških vzrokov. Pristaši meščanskega reda so za stik z entento. Ne ker neobhodno hočejo vojno, temveč ker smatrajo to v interesu meščansko-deimokratične Rusije. Vrgli so carizem, ker so se bali, da bi car utegnil skleniti z Nemčijo mir, in bi tako še nadalje ostali močan. Sedaj se bojujejo z zastopniki Nemčije, ker izrablja vladarstvo boljševikov za svoje cilje. Za dejanje v Kijevu moremomavajaiti dvojni vzrok: Bichhorn ni bil saimo zastopnik nemške sile, marveč je bil tudi tisti, ki je zatrl agrarno 'revolucijo. Dozdeva se, da morejo biti osrednje dr- okrog polpetih prestala že tretji mrzlični napad, je bil že tretji nogavičin par v Rozikinih rokah »ozdravljen«. Nikoli še ni naletel ta ali oni član Dolinarjeve družine, da bi mogel nastopati proti Roziki, češ, da kaj še ni opravila. l.i ako je bila zmleta le kava. Seštejmo tedaj! Prvič je bila Rozika dobro dekle, drugič je bila vzor uporabljivega, dobrega dekleta, namreč imela jc vedno vse v redu, tretjič — pravilna, to sem skoro pozabil, ker sc da težko povedati, ne da bi bilo videti ganljivo. Z eno besedo: Rozika jc bila vse Dolinarjeve rodbine. V vsaki družini najdeš razpoke in razpokice v hišnem redu. Rozika ni mogla videti teh razpok. Vse je lepo zamazala, skrivno, hitro in lično. Da, predvsem lično, kajti ua to se mnogo gleda. Razpoka, kateri se pozna, da je zamazana, je in ostane razpoka, kolikokrat uide tja oko. Roziko je težko kdo prekašal v ličnosti izvršenega dela. Njena kuhinja jc bila še ličnejša. In to nekaj velja. Kdor je prišel k Dolinarjevim na poset, temu so hitro pokazali Rozikino kuhinjo še pri odhodu .ned vrati. V kuhinji se je bleščalo, da je bilo veselje. Vendar ob vsej tej čednosti, vnanji in notranji, bi skoro pozabili, da je bila Rozika sama enkrat tudi čedno dekle. Ko je stopila k Dolinarjevim v službo, je bila Rozika mlada, gibčna služkinja in čedna, kakor bi jo vzel iz škatljice. Čednost je ohranila še kljub njenim letom, gibčnost pa je izguljala s časom. Tako je prišlo, da se Rozika ni omožila, ko je bil čas za to. Kajti v dober zakon treba hiteti bliskovito. Za grom i)oskrbi že pozneje sama. žiave vedno manj vesele miru v Brestu-Litov-skem. Krušni mir se je izkazal kot prevara in sedaj se množe znamenja, da ta mir tudi sicer pogreša vedno bolj ugodnosti, ki so jih pričakovale. Sedanje in bodoče naloge delavskih organizacij. Na vseslovenskem delavskem shodu smo se natančno razgovarjali o današnjem delavskem položaju in o perspektivi za bodočnost, kakor tudi o pomočkih, ki naj jih delavstvo rabi pri svojem delu sedaj in vbodoče. Iz vseh razporov smo spoznali, da je položaj slovenskega delavstva danes neznosen in obupen. Izkoriščanje je povsod naravnost srednjeveško Delavstvo ne najde milosti ne spodaj ne zgoraj — trpi telesno in duševno. Delati mora kot nema žival od jutra do večera in ne zasluži toliko, da bi za silo preživelo sebe in svojo družino. Cene živil so neverjetno visoke in še za te se ne dobi potrebščin, ker se večina blaga proda v tihotapstvu. Bliža se zima, delavske družine so brez obleke, brez obutve in kuriva, brez vsake živežne zaloge. To še ni vse. kar delavstvo muči. Delavstvo je danes st.žno, vsi obrati vojne industrije so militarizirani, in vsled tega je delavec vedno v nevarnosti, da ga za vsako malenkost kaznujejo in preganjajo. Vsi tozadevni zakoni se uporabljajo navadno v korist podjetnika in škodo delavstva. Kaj naj delavstvo napravi v tako obupnem položaju? Posameznik kot tak je ničla, le masa ima moč, s katero si kolikor toliko pomaga. Ta masa pa pride do veljave le, čc je organizirana in solidarna. Ako hoče delavstvo uveljaviti svojo moč, mu je potrebna dobra razredna organizacija. Res je, da sc danes tudi potom organizacije ne da delati čudeže. Aprovizacijo se ne da veliko zboljšati, če živeža ni. Obleči se ne da, če ni obleke, obuti se ne da, če čevljev ni. Potom organizacije sc danes pa lahko doseže, da se od časa do časa delavstvu plače zvišajo, s katerimi si lahko vsaj nekaj hrane in drugega kupi. Naj pomislijo industrijski delavci, kakšne so bile plačevalne razmere pred enim letom in kakšne so danes! Povišek je zelo lep, dasi ne tak, kakor bi si ga želeli in kakršen bi bil potreben. Povdariti je treba, da je ves ta povišek uspeh delavske razredne organizacije. Tam, kjer ni organizacije, tam so razmere veliko slabejše. Tudi na aprovizacijo je naša organizacija nekaj vplivala tam, kjer je sodelovala, če ne drugega, vsaj to, da se je to, kar sc je dobilo, pošteno razdelilo. Pomisliti je treba, koliko več bi se lahko doseglo V vsakem oziru, ako bi naše organizacije bile po številu močnejše pov- Ne da bi jo bili Dolinarjevi zadržavali s silo. Več kot enkrat je rekla gospa Dolinarica: »Rozika, meni se zdi, ta tukaj, ki hodi vedno zvečer pod kuhinjskim oknom gorindol, tega bi že utegnila neka Rozika rada dobiti za moža, ko bi le enkrat napol- odprla kuhinjsko okno in se hotela le prav malo ozreti dol na cesto«. Toda Rozika se nkozrla in ni odprla okna. Ni imela časa. Vedno jc bilo še treba poprej pri Dolinarjevih kaj snažiti in zamašiti. In preden je bilo po vrsti vse v naj-lepšetn redu, potem je postalo na cesti dol pod kuhinjskim oknom že tako temno, da se že ni videlo nikogar več, ki bi tam hodil gorindol. Rozika je potemtakem ostala, kar je bila: v čednosti dobro dekle, vedno zanesljiva pomoč Dolinarjevih. Dokler jim je namreč bila ta potrebna. Toda naenkrat je bil tu čas, ko ni bilo več potrebe; ko se je omožila hčerka, ko sc jc oženil prvi, drugi, tretji in četrti sin, ko sta peti in šesti sin pomrla, ko se ie gospod Dolinar preselil na »jug« in ondi umrl in mu je kmalu nato sledila gospa Dolinarica. Ko je naenkrat Rozika stala sama tu, legala zvečer, se zbudila zjutraj ob določeni uri, pa ni imela pod milim nebom skrbeti za nikogar, za nikogar mleti kave, iskati mleka, brisati hodnika itd. — ostala prav sama, delala sama zase — Rozika. Tega ni prenašala. In tako se je zgodilo, da je stara Rozika čez noč dobila vendarle še moža. Ne, mož je dobil Roziko, z njeno liranilničho knjižico, v kateri se ie tekom trideset let pri Dolinarjevih nabralo precej svet- sod tam, kjer jc delavstvo! Koliko blaga se je delavstvu na nepošten način odvzelo, tam, kjer ni zavesti in koliko več bi se ga dobilo, ako bi bilo bolj organizirano tudi delavstvo. Koliko višje bi lahko bile delavske plače, ako bi organizacija bila povsod močna? Kolikokrat je moralo delavstvo v boju enega obrata sc zadovoljiti z manjšimi dovolitvami zaraditega, ker je bilo delavstvo premalo organizirano? Iz tega sledi, da je mogoče si izboljšati svoj položaj edino potom močne in razredne organizacije. Delavstvo si mora biti svesto še nekaj drugega, in sicer: Organizacija nima pomena za delavstvo samo za časa vojne — da, organizacija bo delavstvu še bolj služila vbodoče. Pomislimo, kakšne bodo delavske razmere po končani vojni. Podjetniške organizacije se že davno pripravljajo, kako bodo naskočile delavstvo in mu hotele odvzeti vse to, kar si je potom organizacije za časa vojne pridobilo, to je takozvane »vojne in draginjske doklade«. Ako bi se podjetnikom poizkus posrečil, bi bilo to za delavstvo naravnost katastrofa. Pozabiti ne smemo, da draginja prve čase po vojni ne bo nič milejša kakor danes. Kako naj bi se delavstvo preživljalo z mizerno predvojno plačo v tej neznosni draginji? Pa tudi to še ni vse, kar nas čaka po vojni. Pomislimo samo na gospodarsko krizo, ki bo nastala za časa prehoda iz vojne industrije v normalno. Prve čase bo brezposelnost velika, vojne podpore se bodo ustavile, pričela bo konkurenca za obstanek itd. Da v takih razmerah ni boj delavstva lahek, bo vsakdo razumel, in jasno je tudi, da bodo kapitalisti to situacijo v svoj prid izrabili, ker kapitalist brez razlike narodnosti in vere, brez razlike ali je državno ali privatno podjetje, nima duše, nima srca za delavstvo. Kapitalist nima zmisla za splošni interes, ima pa pred očmi samo svoj lastni interes. Kapitalist, ki razredni boj najodločneje vodi, hoče zmagati in v svetu sam odločevati. Vsled tega je smešno pripovedovanje meščanskih strank, da se bo razredni boj po vojni oblažil. Dokler je v veljavi današnji kapitalistični sistem, je razredni boj neizogiben. Ni delavstvo, ki ga hoče, je kapitalizem, ki ga vsiljuje. Fz tega je razvidno, kakšne boje bo delavstvo imelo tudi v novem svetu po vojni in v teh bojih bo zmagal tisti, ki bo imel močnejšo organizacijo. Dolžnost zavednega delavstva pa je, da si to organizacijo pravočasno pripravi, ker gorje bo delavstvu, ki ne bo imelo močne razredne organizacije; to bo izročeno na milost in nemilost kapitalistom. Naša dolžnost je, da delavstvo na to pravočasno opozorimo in mu povemo, da njegova rešitev je le v lastni organizaciji in to za časa vojne, kakor tudi po vojni. Danes je glavna naloga delavskih organizacij, da se neprenehoma bore za izboljšanje svojih plač, kar je najbolj revolucionarno sredstvo proti draginji. Po vojni bo naloga teh organizacij, da te plače obdrže in da se bore tudi na drugih poljih, ki se tičejo naših vitalnih interesov in o katerih bomo tovorili prihodnjič. Boj proti internacionalni revoluciji in anarhiji. Prejšnji zunanji minister grof Čemin je 'Slovel skoro do svojega odhoda kot državnik modernega roaziranja, t. j. demokrat. Resnica jc, da se je v edin o prizadeval, pokazati svotjo (naklonjenost celo revolucionarnim naporom. Zlasti v besedah je skoro prekašal svojega konkurenta Kiihlmanna. Odgovorni, ki jih je dajal na raznovrstna 'izvajanja nasprotnih državnikov o demokratskem miiru, način, kako je občeval, z lih kronic. Nikdar ni dvignila nobenega novčiča. Razumljivo je potem pač, kako se je smejal prebrisani zakonski mož v pest, ko ie nekega lepega dne pobasal hranil-nično knjižico s težkimi denarji in jo odkuril v Ameriko, odkoder se ni nikdar več vrnil. Ob istem času je bilo, ko je eden izmed Dolinarjevih sinov izpil svojo kavo. Na dnu skodelice je našel običajno kavino goščo, katero je pozabila njegova žena odliti. Pri tem se je spomnil, da mu Rozika nekoč nikdar ni napravila kaj takega. Oh, Rozika! je vzkliknil in dostavil: »Veš kaj, žena, enkrat bi morali vendarle obiskati staro Roziko.« Stopala sta po strmih stopnicah v podstrešje. Trkala sta. Nihče ni prišel. Slednjič se odpro nasproti vrata. »Aha, Vi hočete k stari Roziki?« so je zadiral žeu-skin glas. »Pa ste prišli prepozno... Predpredvčerajš-njem je umrla in včeraj so jo pokopali... I oda stano-vane še ni izpraznjeno... Lahko ga še vidite, ako hočete... Jaz imam ključe... Le pojdite noter!« Dolinarjev sin in njegova žena sta stala v spoldrugi sobi, V kateri je še predpredvčerajšnjem stanovala Rozika. Ozirala sta se okoli. Le malo. Prijetno njima ni bilo. Zahvalila sta se sosedi in ji dala napitnino, pa sta šla domov. Dolgo časa nista izpregovorila besedice. Slednjič pravi žena: »Veš, kaj ne morem razumeti, mož?« Dolinarjev sin je zamišljen zmajeval z glavo. vlado boljševikov pred pravimi mirovnimi pogajanji, ga označujejo nekako kot avstrijskega Trockega. Toda kar je ta naprednjak uičinil v Brestu Litovskem, nas je seveda nekoliko .potrlo. Iz napovedanega sporazu/innoga miru je nastal nestvor, ki nam je na vzhodu prinesel Sicer mir, toda pridobil vse drugo, le niikakih prijateljev, na zahodu pa možnost sprave šele prav zavlekel. Vzemimo, da je Čemin ravnal tako pod pritiskom nasilnih razmer. Pri obravnavah z Rusijo je moral dati prednost Nemčiji, ki se je pokazala kot naša najboljša zaveznica. Šele razprave z Rumunijo so razkrinkale grofa Černina, da je aneksionist, ki si ga ne morejo želeti boljšega naši nemški in ogrski imperialisti. Ako primerjamo njegove besede z dejanji, tedaj se prepričamo, da je ta poštenjak ravnal baš talko, kakor so .se učili v Kal k s burski jezuitski šoli. Korespondenčni biro je dne 23. julija naznanjal, da je cesar Karel baje pisal ruirmunske-mlu kralju pismo, v katerem ga opozarja na velike nevarnosti, ki prete vsem monarhističnim državam po pretečih socialističnih valovili iz vzhoda. Cesar je v •njem oj>isoval nevarnosti, ki nastajajo ob razširjenju boljševizma čez rusko mejo za Avstro-Ogrsko in ki na isti način ogrožajo tudi ruimunsko kraljevo hišo. Cesar Karel je poudarjal v pismu, naj bi se rumumsiki kralj ž njiim in drugimi vladarji Evrope združil v boju zoper anarhijo. Tudi mu je cesar obljubil, da bi ga, če kralj Ferdinand zapusti ali Irance, Avstrija in Nemčija podpirali v obrambi svojega prestola. Iz pisma je zvenel glas: Sedai je priš-1; čas, v katerem se morajo združiti kralji. Seveda se je temu poročilu uradno oporekalo, češ, da ni šlo za pismo, temveč le za »ustna sporočila«, katera je cesar sporočil po nekem posredovalcu rumunkemu kralju. Ondi se je reklo med drugim, da naj se rumunski kralj v svrho dosega kakega miru obrne na osrednje sile, se nima ničesar bati, ker bi za njegove dežele zahtevani mirovni pogoji bili častni. Rumunija naj bi se združila s štirizvezo, da bi se skupno bojevali proti nevarnosti internacionalne revolucije in anarhije. »Da ste o čednosi Rozike vedno toliko govorili,« je nadaljevala. Dolinarjev sin ni odgovoril ničesar. In žena jo pričela znova: »Ali nisi opazil, da sobi najmanj štirinajst dni nista bili pospravljeni?« »Morda je bila bolna in se ni mogla več prav gibati,« ie zatrjeval sin. '»Ne, bila je do zadnjega zdrava, nama je pravila soseda ... in brisalke so bile šele nesnažne... in za prst na debelo je ležal prah na loncih... v enem je bila še celo kavina gošča... tako gosta!« »To jc nemogoče!« »Dovoli... pa sem sama videla... Reči moram, kar se tiče mnogo hvalisane čednosti vaše družinske Rozike ...« Dolina revjemu sinu je silil trd odgovor na ustnici. Pa bilo mu je, kakor da je Rozika zadnjikrat tiho in pazljivo se kretala v Dolinarjevi hiši, da hitro zamaže ravno načeti nedostatek s pridnostjo še preden gredo k počitku. »Čednosti Rozike pogrešaš?« je rekel mirno, »mislim, da ti morem to razložiti.« »Sem zelo radovedna.« »Porabiti jo jc morala vso v službi drugih, do zadnjega, tako, da zanjo ni od tega nič več preostalo,^ par dni, preden je umrla.« _ »Arb. Z.« m Štev. 175 — [ mi 'Vil Ilc 'PC ■% nima primernejšega sredstva zato, kakor da zviša krušno ceno za 80 odstotkov. Priznamo, da je primerno zvišanje cen za kruh in moko upravičeno. Potrebno bi bilo to, da sc pokrije deficit vojnega žitnoprometnega zavoda, ki je znašal lansko leto 200 milijonov kron iu da bodo mogli mlini malo bolje plačevati svoje delavske uslužbence. Toda cene, ki jih namciava uvesti vlada, prekašajo daleko omenjeno potrebo. Vlada računa seve drugače. Najprej je na pritisk agrarcev zvišala žitne cene mnogo bolj, kakor je bilo to Potrebno. Drugič hoče kriti visoke stroške, ki jih ima Pri uvozu ukrajinske in i umunske moke, z zvišanjem krušnih cen, mesto da bi jih naložila na račun državne Magajne. Kajti, ako bi nosila te stroške državna blagaj-11 a, z drugimi besedami davkoplačevalci, tedaj bi bili prizadeti tudi agrarci; če pa bodo krije te stioske le zvišane krušne cene, potem nosijo te stroške le oni, ki jih Preskrbuje država, ki so torej navezani na aprovizacijo. ^sa ta politika s cenami je torej v korist edinole agrar-cei)i. Njim na ljubo je zvišala vlada krušne cene za 80 “dstotkov! In če bodo potem delavci izjavili,, da pod ta-okoliščinami in razmerami ne morejo več izhajati s SVoiirni plačami, tedaj bo seve kričal ves meščanski svet 0 »visokih plačah«, govoričil o »poželjivosti« delavskega razreda in kazal na grozno višino bankovecv. To je seveda smešno. Ampak ta gospoda ne razume in ne spo- zna tega, da bo zvišanje krušnih cen ravno tako pripomoglo do večjega števila bankovcev, kakor pa zvišanje delavskih plač. Troelstra o mednarodni konferenci. Neumorni bojevnik za mednarodno sporazumljenje, sodrug Troelstra, kateremu je zabranila angleška vlada udeležitov na londonski konferenci delavske stranke, je pisal iz Amsterdama voditelju delavske stranke, Hender-sonu, pismo naslednje vsebine: Vse nade in upi narodov, da bi dosegli vedno bolj zaželjeni mir z orožjem, so se dosedaj izjalovili. Celo vlade, gospodujoči razredi in vojaški voditelji obeh vojnih strank bodo morali priznati, da vojna do danes ni privedla do ciljev, da je njen uspeh — fiasko. Opustošenja, gospodarsko in finančno izčrpanje prebivalstva je privedlo Evropo do propada. Nizozemski finančnik je dejal, da tvorijo celokupni vojni stroški, ki se nanašajo na vojne izdatke in na škodo, ki jo je povzročila vojna, vsoto, ki je enaka vsoti narodnega premoženja Anglije iu Nemčije. Ciin dalje traja ta človeštvo iz-črpajoči položaj, tem bolj se je bati, da bosta končno primorani diktirati mir stiska in beda, Brest-litovski mir nam priča, kam pride stranka, ki pade v tako stisko. Posledica temu pa bi bil mir, ki bi bil k večjemu le premirje in splošna izčrpanost in utrujenost, kar bi bržkone tudi ne vedlo do kake revolucionarne akcije. Ta pa bi bila mogoča le, ako bi bila sklenjena in izvedena mednarodnim potom. Pomoč Amerike je gotovo činitelj velikega pomena; toda Amerika ima dolžnost, pomagali v pravem trenotku, da sc sklene sporazumni mir, ki naj ustvari podlago za zvezo narodov in za odpravo svetovnega militarizma. V tem oziru odločuje spoznanje, da zmaga militarizem ene stranke nad drugo nikakor ne more biti podlaga za mednarodno razoroženje in za to, da sc nadomesti imperialistična metoda mednarodne organizacije, pravice ter medsebojnega sporazuma. Le prepričanje, da so je vojna kot sredstvo za rešitev diferenc preživela iu da je pot mednarodne organizacije in sporazuma nujna politična potreba in življenjski pogoj za nadalini obstoj civiliziranega človeštva, more roditi dober in trajen mir. Zato pa se oglaša danes bolj kot kdaj potreba, da pridi med strankama do sporzumnega miru prej, predno nastopi vsepovsod vsled popolne izčrpanosti najhujša stiska; da se doseže mir, dokler še obe stranki svobodno odločata o svoji volji. In ravno v sedanjem času, ko vlada na obeh straneh neodločnost glede na vojne uspehe, ki sc je z ameriško intervencijo le še povečala, je pravi trenotek za sporazumni mir, ki bi lehko ustvaril trdno podlago za pogoje trajnega miru. Vojaški in diplomatični voditelji se ozirajo pri preciziranju mirovnih pogojev vedno le na trenutni vojni položaj; primanjkuje jim zadostnega mednarodnega in zgodovinskega zmisla ter se dado voditi po egoističnih smotrih vladajočih razredov. Njih vojni cilji so imperialistično pobarvani. Ne kot diplomatje, ampak kot. socialisti bi morali iti zastopniki na konferenco, kajti sicer bi bila prenešeua vojna tudi na polje Internacionale. »Mi pa nočemo iti k pogrebu mednarodnega socializma, temveč k Vstajenju že predolgo zanemarjeno proletarske vzajemnosti. Naj-pleinenitejši vojni cilj mora postati ustanovitev zveze narodov iu onemogočenje bodoče vojne«. Na konferenci naj ne skušajo socialisti reševati vprašanja, kakor so na pr. alzaško-lornsko, ampak naj o njih le razpravljajo in si jih razlagajo. Tozadevna razpravljanja, kakor tudi razgovori, ki na se iz praktičnih razlogov umikajo debatam o postanku iu cilju te vojne, bi odpravila marsikako nesporazumljenje. Rešila pa se bodo ta vprašanja le na oficialni mirovni konferenci vlad. Naša naloga je, pospešiti mirovno konferenco in zaklicati vsaki stranki Interncijonalne, da vpliva na lastno vlado v prid čim pravičnejšega, poštenega in trajnega miru. »Na koncu hočem govoriti še o vprašanju, kakšna naj bo akcija, ki naj jo sklene konferenca. Namen štok-holmske konference je bil, napotiti stranko vojujočih se držav potom mednarodnega dogovora, da vzbude v svoji domovini mirovno gibanje, ne da bi si pri tem nakopali upravičeno očitanje, da so dogovorjeni s sovražnikom. Ta akcija bi se morala zlagati s sklepom, ki razglaša vojni cilj proletarcev: zvezo narodov, ki naj nadomesti imperialistično metodo nacionalnega militarizma z mednarodno organizacijo za varstvo mirnega gospodarskega razvoja vsakega naroda in uvede mednarodno razoroženje. Da postane ta veliki cilj duševna last ljudskih množic v vsaki deželi, naj konferenca sklene, da se prirede za ta cilj, če le mogoče isti dan, demonstracije po vseh deželah.« »Edina sila, ki zamore spraviti v ospredje velike svetovnozgodovinske momente, je delavski razred, ki je nastopal do danes politično v socialistični Internacionali. S tega izvira potreba, da udejstvi svoj moralni in > politični vpliv, ki ga ima, čim prej v prid sporazumnemu miru.« V drugern delu pisma razpravlja Troelstra o predpogojih za sestanek. Njegovo odločno mnenje je, da so vsakršni večinski sklepi na konferenci nedopustni. Nato prijazno svari obe strani: »Po zavzetju Rige je bilo opažati v osrednjih državah naraščajoče prevladovanje aneksionističnih stremljenj. Pomen rajhstagovega sklepa z dne 19. julija 1917 se je zmanjšal. Gibanje za demokratizacijo in parlamen-tarizacijo v osrednjih državah je zadelo ob mrtvo točko. Celo časopisje oficialne socialne demokracije je jelo radi odklonjevanja mirovnih poskusov od strani entente graditi svoje upanje na mir na ugodno vojaško odločitev na zapadu.« Vabljeni so na konferenco vsi, ki se zavzemajo za mir brez aneksij in kontribucij na podlagi samoodločbe narodov. Nobena socialistična stranka torej ni izključena od konference. Ako pa bi zahtevala kaka stranka kot pogoj za razgovor, da morajo druge stranke sprejeti njen program, potem je seveda vsaka razprava nemogoča: »Avstrijska stranka je želji, naj se izreče glede londonske spomenice, že ugodila. Ne dvomim, da bo storila isto v oficialni obliki in temeljiteje kot se je zgodilo to do sedaj, tudi nemška socialna demokracija.« »Energični nastop proti lastni vladi«, ki ga želi londonska spomenica, se mora izvesti mednarodnim potom. Vojna poročila. Z italijanskega bojišča. Dunaj, 2. avgusta. Uradno se razglaša: V mnogih odsekih bojne fronte živahno artilerijsko delovanje. V J udikarijah, jugozapadno A-siaga in južno Guera so se izjalovili sovražni poizvedovalni sunki. Boji v Albaniji. D u naj 2. avgusta. Na obeh reke Semeni prodirajoče čete generalnega polkovnika barona Piflianizer-Baltimia so, zasledujoč umikajoče se sovražne oddelke, dospele do črte Fieri Berat. Ob gornjem teku relke Devoli so naši hrabri bataljoni zadeli na Jjut odpor sovražnika. Nekoliko opirališč smo vzeli v naskoku. Sovražnik se tudi tukaj umika. V bojih zadnjih dni so se odlikovali lovski bataljon št. 36, bosenski in-fanterijskl polk št. 2, in oddelki polkov št. 7 in št. 32, ogrskega črnovojniškega polka št. 4 in baterije gorskih topniških polkov št. 5. in 12. Bitka na zapadu traja dalje. Berlin 2. avgusta. Uradno se poroča: Na flanderski fronti topniški boji in živahno poizvedovalno delovanje. Med Soissonom in Fere en Tardenois je sovražnik včeraj nadaljeval svoje napade. Odbivši sovražne napade smo ob ljutih bojih naših zadnjih čet ponoči po načrtu nadaljevali premikanje naših čet. Silen artilerijski ogenj je uvedel sovražne napade, ki so bili naperjeni proiti naši fronti na obeh straneh Villemontoire in so se popoldne razširili do Hartemesa. Vsi napadi so bili zavrnjeni doloma pred našimi črtami, deloma v bližinsikem boju. Z izredno močnimi silami so napadale angleške in francoske divizije zgodaj zjutraj naše črte Grand Rozoy=Feire en Tardenois. Na obeh straneh Beugmeuxa so sovražni oklopni vozovi prodrli čez našo sprednjo črto do višin severno tega kraja. Tu jih je prestregla naša artilje-rija. Po besnem boju so omagali tudi sovražni infanterijski napadi na severnem pobočju višin. Tudi popoldne ponovljeni sovražni naskoki so bili krvavo odbiti. Med Gramaiiom in Fere en Tardenois so se zlomili ljuti infanterijski .napadi in ponovni sunki oklopnih vozov že pred našimi pozicijami. Močnemu artilerijskemu ognju med Fere en Tardenois .in gojzdom Monniere so sledili im fant erijski sunki le severno Cierge-sa, a ostali brez uspeha. V Champagni so se vršili uspešni boji pred našimi črtami. Sevenno-zapadno Perthesa smo v krajevnem napadu pregnali sovražnika iz njegovih sprednjih črt ter smo severno Le Mesmila zavrnili delne sovražne napade. Zapadno Mozele in Selile uspešni (infanterijski boji. V zračnem boju smo sestrelili 14 sovražnih letal in 4 privezne balone. Neka naša zračna floti!ja je tekom noči z bombami uničila veliko francosko municijsko skladišče severno Chalonsa. Na zapadu se pripravljajo odločilni boji. 2 e n c v a , 2. avgusta. Razpravljajoč o vojnem položaju vidijo švicarski vojaški kritiki v raznih znakih, da je nemško armadno vodstvo hitro spoznalo vojaški položaj,'izpremonilo svoje načrte ter storilo več uspešnih protikorakov proti ententni ofenzivi. Za ententnega vrhvne-ga poveljnika je sedaj vse odvisno od tega, je- ii bo mogel spoznati, v čim bodo -obstojali *i nemški proiikoraki. Neoporečno' je videti v cn-tentni armadi neka utrujenost, kar je tem bolj razumljivo, ker Foch ni sted.il /. materijjom V ameriških transportih je prišlo do neke zakasnitve. To je za1 Nemce ugodno. Preludij najstrašnejše bitke na zapad-u je končan. Sedaj se prične prvo dejanje, ki bo morda tudi zadnje dejanje. Hindenburg tajinstveno molči, kar pomeni vedno, da se pripravlja neikati izrednega. Amerika v vojni. Basel, 2. avgusta. »Baissier Naduri eliten« poročajo, -da je število ameriških divizij na pira- vi bojni fronti izredno majhno. Dosedaj se je u-dele žilo ofenzive Francozov (kvečjemu 150.000 Aimerikanoev. Tudi v drugih odsekih fronte, zlasti v Voigezih, je Je malo ameriških čet. Nova francoska ofenziva. Lug a no, 2. avgusta. Vojni poročevalec »Seooila« brzojavi ja s francoskega bojišča: Francoska ofenziva se bo nadaljevala šele potem, ko bodo izriedoo obsežne priprave končane. Vesti iz Rusije. Angleška propaganda na Murmanskom. Moskva, 1. avgusta. Kakor poročajo »Izvestija«, je zaradi usrmčenja člianoiv soivjeta v Kijevu odpotovala posebna komisija v Muir-man, ki je potrdila, da je bil sovjet v liljemiu odstavljen dn da so b‘iilii člani ustreljeni. Komisija je prinesla s seboj mnogo gradiva o viojmn pripravah Angležev na zapadni oibali Belega molja. Gradivo se bo v kratkem objavilo. Ameriški poslanik zapustil Moskvo. W a s h i n g t o n, 2. avgusta. Iz Mosikve javlja poslanik Francois državnemu depairte-mentiu, da je v spremstvu osoibja francoskega, angleškega itn italijanskega posUnnlistsva odpotoval v Arhangelsk. Spor v stranki kadetov. Ženeva, 2. avgusta. Iz Petrograda se francoskim 'listom poroča, da je Miljntav -odstopil kot vodja istraink-e kadetov. Načelnik stiran-ke je sedaj bivši poslanec dume, Maklakov. Japonska intervencija v Sibiriji. Stockholm, 2. avgusta. Japonski štab je dospel v Omsk, odkoder bo dajal svoja povelja. Tehniški oddelek ureja radiioitelegraisko postajo. Razum japonskih oficirjev se nahaja v Omsku tudi več francoskih in angleških časi-nikev. . : . .. ..d,.-. Ceško-slovaške čete zmagujejo. Moskva, 2. avgusta. »Izvestija« poročajo uradno, da so če-ško-slovaške divizije osvojile Jeka te rimo s lav. Ceho-Slovaki prodirajo v zapadnem Uralu. Sovjetske čete se umikajo ter so opustile utrdbo Naras. Čehi nabirajo vojake v Rusiji- Moskva, . 2. avgusta. Češko-sloivaiška vlada (?) v Omsku mobilizira letnike 1912-1920. Med kmeti dn delavci se organizira odpor. Boljševiki v Vladivostoku. Vladivostok, 30. julija. Ker so doibili boljševiki pri volitvah v vladi vostoški občinski svet večino, je gotovo, da bo izvoljen iz njih srede tudi župan. Vojaški transporti v Sibirijo. B a t a v i a, 2. avgusta. Kakor poroča holandska brzojavna agentura, je japonska vlada najela za 70.000 ton transportnih ladij za prevoz japonskih čet v Sibirijo. Delavsko gibanje. — Plačilno vprašanje graških uslužbencev cestne železnice. Pogajanja zastopnikov uslužbencev graške cestne železnice z namestništvom so imela ta uspeh, da se jim zvišajo plače in d-raginjske doklade za 50 odstotkov. Skrčenje delovnega časa je za sedaj nedosegljivo; uslužbencem pa so obljubili, da se uvede z novembrom urni delavna čas. -- Plačilno gibanje kemičnih industrijskih delavcev na Dunaju in Nižjem Avstrijskem, Delavce in delavke kemične industrije je vojna prisilila da so našli pot do organizacije. Tako je bilo na pr. na Dunaju in Nižjem Avstrijskem prav malo te vrste delavcev strokovno in politično organiziranih, vojna pa je temeljito prc osnoval a razmere in delavstvo je uvidelo, da je moč le v trdni organizaciji. Ta moč organizacije se je pokazala v teh obratih že koj leta 1917. in še bolj leta 1918, ko so dosegli delavci opirajoč se na svojo organizacijo in vzajemnost, marsilkaiko zvišanje plače 'in živil, pa tudi znižanje delovnega Casa. Delo po industrijskih obratih je težko, posebno še danes v vojni dobi, dočiim so življenjski in delovni pogoji slabi, včasih naravnost obupni. V takem neprijetnem položaju se nahaja tudi delavstvo kemične industrije na«Dunaju in Nižjem Avstrijskem. Zato, so naročili delavci svojim zastopnikom, da izroče podjetnikom zahteve delavstva omenjenih obratov. Zahteve se tičejo znižanja delovne dobe, ureditev proko-umega dela, nedeljskega dela, plačilnega vprašanj i, družinskih doklad, dopusta itd. Kako st bodo končala pogajanja še ni gotovo. O uspehih pa ob priliki poročamo. Dopisi. — Prodaja čevljev. Znano je, kako se gotovo časopisje in gotovi ljudje trudijo, ljubljanskega »fabrikanta« in graščaka Polaka povzdigniti v nebesa, češ, da ie veliki dobrotnik revežev. Kakšne so tiste njegove dobrote, naj pokažejo naslednje vrstice: Vsak petek prodaja gospod Polak na Dunajski cesti čevlje, tako je bilo tudi 2. avgusta. Ze v četrtek 1. avgusta ob 12. opoldan so se ljudje jeli nastavljati in čakali so do 6. ure zjutraj drugega dneva. Nabralo sc jih je okolo 300. Do tukaj je šlo še normalno, neozirajoč se na to, da je nekaterim prišlo slabo in so se zgrudili; pa vsaj to je že nekaj navadnega. Bolj vredno je, si ogledati, kako ravnajo ljubljanski stražniki. Ljudi, ki so bili že od poldneva prejšnjega dneva tam, pahnili so nazaj, tiste pa, ki so bili toliko predrzni in so mogočnega gospoda angela varuha opozorili, da bi morali vendar priti prej na vrsto, in da nekateri že celo tretji petek čakajo, ne da bi čevljev dobili, mogli so občutiti, kaj je ljubljanski stražnik. Ali ni že to velika kazen za ljudi, ker si morajo toliko časa ukrasti, doma puščati otroke brez nadzorstva, celo noč prebdeti itd. In sedaj vprašamo: »Ali je visokemu ministrstvu znano, da ima Polak nekakšni monopol za izdelovanje čevljev? Vsaj je on tovarnar za obdelovanje kož! Naj oblast usnje razdeli med obrtnike in nadzoruje cene. To bi bilo mnogo bolj pametno. Ako pa slavna oblast hoče samo in samo Polakove milijone podeseto-riti, naj ukrene, da bo čevlje vsak dan sproti oddajal, ker ljudje niso voljni čevlje drago plačati, po 36 ur in več čakati, povrhutega pa se še pustiti suvati. Sicer pa poskrbimo, da se bo ob prvi priliki govorilo o stvari v parlamentu, da bo svet poznal Polakove dobrote in manire ljubljanskih varuhov reda. — Prizadeti. Koliko pomoči smejo pričakovati siromaki v sedanjem izrednem času. Načelnik 11. skupine krajevnega odbora rudarske zadruge v Zagorju ob Savi je napravil prošnjo na slavno c. kr. deželno vlado dne 15. novembra 1. 1., da bi se dala- vpokojenim rudarjem kaka podpora iz pomožnega sklada, ker imajo samo po S—20 K mesečne pokojnine. Zagorski rudarji imajo namreč največ 24 K pbkojnine na mesec. Zenske pa dobe samo eno tretjino. Deželna vlada pa je rabila celih S mesecev, da je rešila prošnjo. Rešitev je naslednja: Litija, dne 21. juilja 1918. Anton Prašnikar, načelnik krajevnega odbora v Zagorju. V rešitvi Vaše prošnje z dne 15. novembra 1917 za podelitev podpore na vpokojene rudarje in vdove bratovske skladnice v Zagorju se Vam v smislu odredbe c. kr. deželne vlade v Ljubljani od 18. julija 1918, štev. 150.025, naznanja, da se Vaši prošnji ne more ustreči, ker so prosilci že tako udeleženi pi i pomožni akciji. G. kr. okrajni glavar: F.kel s. r. Rabili so gospodje pri deželni vladi za rešitev teli par vrstic tako dolgo, da bi siromaki, ki so navezani samo na to majhno pokojnino lahko pomrli gladu, preden je bilo mogoče na prošnjo dati odgovor. Končno pa se jih tolaži s pomožno akcijo v Zagorju. To je tista pomožna akcija, ki deli meso. Ali tista pomožna akcija ima malo pomena za sirotnke. I i hodijo sicer čakat pred mesnico na meso, da gledajo, kako se deli onim pri zadnjih vratih, ki bi si ga lahko kupili po celi ceni. Siromaki pa dobijo tu in tam malo kosti, pa še takrat se jih ponavadi nahruli, tako da se marsikdo boji iti čakat na meso. Gospod okrajni glavar bi bil /.e lahko opustil omenjati pomožno akcijo, če ni vedel povedati kaj drugega. O omenjeni pomožni akciji bomo o pravem času še govorili in morda bo stvar gospodom neprijetna. Iz Trsta sc nam piše: »Slovenski Narod« se jezi nad tržaškimi branjevkami prekupčevalkami, ki da so postale prava kuga .za Kranjsko in Štajersko. Do gotove meje ima »Slovenski Narod« prav. Navijanje cen potom oderuškega prekupčevalstva ie postalo neznosno. Ali kdo je kriv temu? Kdo je kriv, da moramo v Trstu plačevati drago in biti sploh hvaležni, da kaj dobimo, bodisi tudi za drag denar. Brez prekupčevalcev italijanskih in slo- venskih ne bi mogel Trst živeti, zakaj to kar dobimo od aprovizačne komisije za ccl teden, ni niti za en dan dosti. Poleg tega ne smemo prištevati k prekupčevalkam prav vse, kar hodi na Kranjsko in Štajersko iskat živil. ; Po večini gredo ljudje po živila zase. In kam drugam naj | gredo? Mar na razrušen in kamenit Kras? Mar v tužno in izstradano Istro, katere prebivalci so primorani iskati živikfv tujih deželah baš kakor tržačani. Toda zdi se, da sc je šlo »Slovenskemu Narodu« le zato, da udari po »ita- | lijanskih« (?) prekupčevalkah, kakor da žive v našem j narodu sami angelci in svetnice. Ako bi posamezni ljudje nekoliko, vsaj nekoliko, mislili kadar pišejo, bi bilo za ves svet veliko bolje. Dnevne vesti. — Vojnodajatveni zakon in zapriseženi delavci v vojni industriji. Namen militarizacije ie podreditev delavcev pod stroge določbe vojaškega kazenskega zakona. V ta nanm je ^ilo treba napraviti iz delavcev vojake, kar se pa vrši prav enostavno. Minister »odredi«, pa; imamo črnovojniški delavski oddelek, zakaj delavce v črnovojniški starosti seženejo skupaj, jih zaprisežejo, pa.; so — vojaki! S to prisego pa delavec še ne postane vo-I jak. Najvišji deželnobrambni sodni dvor pravi v tlekil razsodbi, da more tak delavec spadati le pod § 588. voj. kaz. zak. (Upornost proti uradnim odredbam predstojnika) ali pod S 4. naredbe po S 14. z dne 25. juilaja 1914, ki velja za militarizirane delavce. Militarizirati v tein zmislu se torej da le redno potrjene delavce, vsi drugi i pa ne spadajo pod subordinacijski paragraf vojaškega j kazenskega zakona. — Izredna seja tržaškega aprovizačnega odseka. V-četrtek je imel tržaški aprovizačni odsek'izredno sejo, v kateri je razpravljal o resnem in težavnem položaju aprovizacije v Trstu. Sodrug Oliva je poročal na seji o intervenciji socialno demokratičnih odiy>slancev pri ministrstvih v zadevi aprovizačnih vprašanj, ki pa ni dosegla nobenega povoljnega uspeha. Ministri so izjavili, da o : zvišanju živilčnih racij ni govora. Sedaj pa smo zvedeli, j da nameravajo zvišati cene za kruh. in moko skoro za j 100 odstotkov. Aprovizačni odbor v Trstu je protestiral j na seji proti slabi upravi centralne vlade v aprovizačnih i zadevah in poživljal vlado, da priskoči na pomoč trža-j ški aprovizaciji z živili in denarjem. — Razglas št. -1004 pr. Zadnje čase so sovražni letalci ponoivno metali le talk e z državi sovražno vsebino. Na podlagi S 13, oddelek C, mi- I nlistrslke manedbe z dne 19. januarja 1853, drž. zalk. šit. 10, se poset in razširjanje takih letakov najstrožje prepove. Prestopka te prepovedi se : kaznuje, v kolikor ni vp o rabi ti določb obč. kaiz. i zakona po § 11 ces. naredbe z dne 20. aprila . 1854, drž. zak. št. 96 z globami od 2 do 200 kron I ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. — C. kr. deželno 'predsedmtšitvo za Kranjsko. Ljubljani«, dine i 30. julija 1918. Za c. kr. deželnega predsednika: Lasehan, s. r. — Preganjanje prijateljev miru v Avstriji. Sociani | demokratični poslanci Florian (irftger in tovariši so v državnem zboru vložili nterpelacjo radi policijskega preganjanja prijateljev miru. Izdan je bil tajen odlok, j naj orožništvo pazi na ljudi, ki so na sumu, da so prija- j telji miru. To politično preganjanje je v toliko nepotrcb-J no, ko trpeče ljudstvo vsak dan uvideva, kako vojna! spravlja narode v pogubo. Radi tega je nravna dolžnost j vseh*ljudi, da delujejo vedno in povsod za mir, in dal pride zatirano in iz vseh ran krvaveče človeštvo zopet j do dihanja. Minister za notranje stvari se vprašuje, kaj; misli tu ukreniti in ali hoče državnemu zboru poročati o j tej zadevi. Pričakovati smerno, da ta odlok pač ni več v veljavi? — I ministrstvo zavrnilo ceilo vrsto prošenj iz razloga, ker dotočni evidenčni 'listi im podatki glede vojaštva niso bili 'točno izpolnjeni. Opozarjamo toraj delavce, naj poslane evidenčne pole točno iz/polnijo, oziroma, če seme čutijo dovolj sposobne, da jih daijo izpolniti po veščem tovarišu v vojaški siužbi. V kratkem se razpošljejo na naslove dclavcev, ki so bili vložili pomanjkljive evidenčne liste nove pole, katere je točno izpisati in poslati na naslov Dr. Henrika Tu/ma v 'Prstu, Via Domemiico Rossetti štev. 23, I- nadstropje. — Družinam plinarniškega delavstva v Trstu. Tržaška mestna plinarna razglaša: Družine onih delavcev, ki so delali pri pečeh v tržaški mestni plinarni in se nahajajo sedaj v vojaški službi, se poživljajo, da čim prej naznanijo Svoje natančne naslove, da se bo mogla zanje vložiti prošnja za odpustitev iz vojaške službe in vrnitev v plinarno. — Sociainodemokratični shod v Knittelfeldu. Nemški socialni demokratke so priredili minuli pondeljek v Knittelfeldu v liimeniu delavstva shod, katerega se je udeležilo na tisoče ljudi. Na shodu so govorili sociainodemokratični poslanci. Namen shoda je bil protest proti nacionalistični politiki nemških naeionalcev. proti hujskanju na vojno in proti narodnosti gonji, ki }o uprizarjaijo meščanski politiki. V resoluciji zahtevajo uveljavljenje socialističnih idej, samoodločbe narodov, demokratizacije na vseli poljih in mir med narodi. — Omejitev prometa ua dunajski cestni železnici. S 13. avgustom bodo dunajske cestne železnice nekoliko °orazu ml j en j u. — C°ho-Slovaki in ententa. Češkoslovaške divizije so hotele oditi na evropsko bojišče, toda ententa jim je nujno priporočala, naj ostanejo v Sibiriji v svrho izvršitve emtentinih načrtov. — Laži o boljševikih. Iz Moskve poročajo: Poročilo o usmrčenju Marije Spiridonovve in Kamkowa je neresnično. P. T. A. opozarja ponovno na neresničnost poročil iz Stockholma, kjer se nahaja Burzev, ki vodi že nad eno leto sistematično lažnjivo kampagno proti boljšc-vikom. = Bratianov kabinet pod obtožbo. V ru- munski zbornici je predsednik naznanil, da se je poročilo informacijskega odseka o obtožbi Bratianovega kabineta v smislu zakona naznanilo obtožencem in se je objavilo tudi v uradnem listu. Pet dni pozneje se prične v zbornici obravnava v tej zadevi. = Vprašanje miru na narodnem socialističnem kongresu na Francoskem. Iz Pariza javljajo: Naroidni socialistični kongres se je pečal z revizijo Longuetove resolucije, ki se zavzema za energično bra/mbo dežele in revizijo vojnih čilijev na podlagi ruske resolucije, za ,Wii-5 eno v e 'izjave in ustanovitev zveze narodov. Resolucija odklanja vojne kredite, dokler se ne dovolijo potmi listi za mednarodni kongres in Obsoja vojni prijazne socialiste, ki Vodijo nasilno politiko. Izreka se proti intervenciji aliiram-cev na Ruskem, dokler se ne vprašajo za svet ruski socialisti. Resolucija je dobila samo 1544 glasov. Voditelji večinskih strank bodo spravili to vprašanje na dnevni red na narodnem kongresu, ki se vrši čez dva meseca. — Angleški delavski minister Barnes je pravil v nekem govoru v Barnsleyu sledeče: Zopet se razširjajo vesti o sestanku z zastopniki sovražnih narodov. Poznam nemški narod dovolj, da vem, da se moram varovati njegovih zastopnikov. Vsa pogajanja te vrste bom odklanjal, pa naj skličejo Nemci kako konferenco v Stockholm ali kam drugam. Svetovna vlada nemških socialistov bi bila za ljudi, ki so zrasli v prostosti in svobodnih državah, neznosna. — Drobno politične vesti. Tisza pojde na italijansko fronto. »Neuo Kor.« piše, da prevzame Tisza po končanih parlamentarnih počitnicah vodstvo polkov na italijanski fronti. Čuden vojskovodja! — Amerikanske izgube na francoski in italijanski fronti do 22 .julija 12.716 mož. —■ »Huni se vračajo čez Marno!« Amerikanski konzulat v St. Gallenu v Švici probčuje po »M. N. N.« poročila iz bojišča o zadnji ofenzivi pod naslovom »Huni se vračajo zopet nazaj čez Marno!« Nemški švicarski listi protestirajo proti temu, češ, da je to rušenje švicarske nevralitete. = Bolgarija in Turčija za mir? Po entent-nern časopisju so se zadnji čas raznesli glasovi, da sta se Bolgarija in Turčija potrudili, ne bi-li mogle skleniti mir z entontnimii državami. Kar se viče Bolgarije, je bolgarska vlada že večkrat demontirala dotične vesti. Sedaj pa je turško poslaništvo v Bernu izdalo službeni dementi, v katerem zanika vesti, da se .ic baje turška vlada naravnost obrnila na enteinto v zadevi mira. = »Narodni Prawo« organ Radosila\vowa, izjavlja v neki polemiki s socialisti, da ne bo'liberalna stranka Bolgarske v sobranju novi vladi odrekla svoje pomoči. To izjavo sprejemajo v političnih krogih z velikim zadovoljstvom. — Ameriško posojilo zaveznikom. Zakladni urad Združenih držav je. zaveznikom vnovič posodil 112 milijonov dolarjev in sicer Franciji 100 milijonov, Belgiji 9 milijonov in Srbiji 3 milj. Aprovizacija. Prodaja praških klobas po znižani c^ni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v ponedeljek, dne 5. avgusta popoldne v vojni pro- dajal ni v Gosposki ulici strankam z zeleno izkaznico B od štev. 500 do štev. 600. Visaka v urad poroča: Načelnik nemškega admiralnega štaba, admiral von Holtzemdorf je 'iz zdravstvenih oizirov podal demisijo1. Njegov naslednik bo« najbrže admiral Sclieeir. Cesar Viljenv je Holtzeindorifa v priznanje njegovih zaslug imenoval za velikega admirala. Vesti iz Rumunijc. Bukarešt, 2. avgusta. Obtoženi ministri so prejeli od predsednika zbornice poziv, da pridejo tekom petih dni v zbornico, kjer naj zavzamejo, kakor določajo predpisi, z ozirom na obtožbo svoje stališče. Obenem so poslali vsakemu ministru eksemplar poročila informacijskega odseka. Liberalni stranki pripadajoči ministri so zbornici odgovorili, da ji ne priznajo zakonitosti in da zaradi tega ne pridejo v zbornico. Bukarešt, 2. avgusta. Zbornica je sprejela včeraj v tretjem branju židovski zakon s 84 proti 13 glasovi. Ministrski predsednik Marvhilonau je smatral za potrebno, da se zakon reši. Angleški parlament odobril vojni kredit. London, 2. avgusta. Angleška poslanska zbornica je soglasno sprejela vladno predlogo o vojnem kreditu. V debati je Bonar La\v izjavil: Kar se tiče denarne pomoči aiiirancem, ni šlo toliko za denar, kakor za moštvo. Ravno tako je ostalo delo mornarice skoraj neopaženo. V juliju 1916 je Anglija financielno podprla Italijo. Dali smo Italiji 313 milijonov v zlatu na razpolago. Brez tega kredita bi Italija ne bila vzdržala svojih naporov. Našim naročnikom. Naročnina za »Naprej« je od prvega avgusta t. I.. za celo leto . . K 42'— za pol leta . . K 21 — za četrt leta . . K 10 50 za en mesec . . K 3 50 Posamezna številka stane 20 vinarjev. Vsi naročniki, ki imajo naprej plačano naročnino, morajo doplačati primanjkljaj, sicer se jim bo list pošiljal le toliko časa, dokler poteče vplačana zvišana naročnina. Obenem obveščamo vse, da se mora naročnina vedno naprej plačevati. Upravništvo. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. „KINO CENTRAL" v deželnem gledališču. Ml -Barna- ba Sobota 3., nedelja 4. in ponedeljek 5. avgusta. Znameniti detektiv Stuart W@bbS ▼ »vojem napeto-zanimivem doživljaju Znamenje z lučjo. Prve predstave vsaki dan tudi mladini pristopne. Torek 6., sreda 7. in četrtek 8. avgusta. Veličastni Robert Reinertov film: AH AS VER. Prvi del sijalne triologije. Ni za mladino. EB- -BSSB- Predetnre se vrše v delavnikih ob 4., pol 6., 7. in 9. zvečer, v nedeljah in praznikih ob pol 11. dopoldan, ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer. Uradnik išče stanovanje s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v biižini mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje“ na poštni predal štev. 2, Ljubljana. MiSi, podgane, stenice, Siurkl! Izdelova- nje in raz-pošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5'— ; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura „Prevasil“ K 350; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 1‘50 in K 3; sem spadajoči razpraševalec K L20; tinktura za človeške uši K L50; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K 150; prašek proti pernim ušftn K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilia po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa H. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, III. W. cs-Rik©) Kavarna „(JMIONE" TRST Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Shajališče sodrugov vseh narodov. - GORICA - Stolna ulica 2- ; F. Bat j el -LJ Stari trg It. 28. Trgovina in mehanična delavnica. Moška in ženska dvokolesa Se s staro prevmatiko šivalni In pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sve-B tilke. Najboljše baterije, m Posebno nizka cena za preprodajalce. zatre čudovito naglo STENICE Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se povsod. Glavna razpo-šiljalniča: Lekarna ,pri upanju* (Apotheke zur Hoffnung): Pčcs 46, Ogrsko. in v prodaja založba „Napreja“ knjige in brošure 30°/o ceneje. Naročila sprejema uprava „Napreja“ v Ljub. 8 obrestuie hranilne vloge po čistih 1 m 4 Rezervni zaklad nad K 1,000.000. 0 4 brez odbitka rentnega davka. 0 Ustanovljena 1. 1881.