SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sábados •
Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires

CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO"
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto II.
BUENOS AIRES, 17 AVGUSTA 1935
Štev. 94
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In sa celo leto ¥ arg. 5.—, za pol leta 2.60. • Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«,
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
POSLEDNJI POSKUS ZA OHRANITEV MIRU V AFRIKI
¿ ***** I
Slovanstvo
Ko so se v največji slovanski drža-u izvršile globoke notranje spremeni 1)6 v skladu z marksističnimi načeli, !e svet bil uverjen, da je pod novim ^skiin rižimom za vselej pokopana ^slovanska misel, za katero so se na ^Sevali, v časih pred vojno, rodolju ' slovanskih svobodnih in nesvobod-"'h narodov. Marksizem vsebuje tudi "»jem internacionalfzma, narodnosti °íe priznavati nobenih pravic, pa je torej mnenje o propasti vseslovr.n vsaj na videz utemeljeno,. Pravimo: vsaj na videz, zakaj v res ilci utemeljeno ni moglo biti. Kakor 10 vsakemu nepokvarjenemu človeku dojeno rodbinsko čuvstvo, tako kocini v njem tudi ljubezen do naro-,4> iz katerega je izšel. Seveda so iz-"tno — kakor v rodbinah, tako v navdih —, a izjeme veljajo za tega in ^ga posameznika, ne za skupnost. zMo je povsem naravno, da sta tudi Sovjetski Rusiji začeli prihajati iz 1 najvidnejših voditeljev države be-
"narod" in "domovina". ^ lani je pisal Vasilovski v mo¡-:-°vski "Pravdi", najvažnejšem sovjet listu, naslednje globoke besede: Z materinskim mlekom srkajo se-S naši otroci tudi ljubezen do do-ltQvine. Naši ljudje ljubijo zemljo, na ^teri so sp rodili, zemljo, kjer so pre Vli svoje detinstvo in svojo mladost kjer je njihova bodočnost; ljubijo .'Si pod katerim se rode in razvidi vetrove, ki jim žvižgajo, pa svoje Ve'^astne gore; ljubijo svoje temne ^dove svoje reke, morja in oceane,
M i*
JJni oblivajo bregove; ljubijo svoje (top.. .
"li in svoj jezik!"
A'i bi bil kdo par let prej pričako-
tako vzhičeno opevanje ljubezni
, 1-odno grude in do materinskega je
a v sovjetskem listu?
'Mrojeno čuvstvo, dolga leta brzdalo •
^ lrt tlačeno, je bušnilo v tem priit.e-
1 vso silo iz srca na papir, ^'i dolgo tega, kar se je svet začu-s ' ko je iz Stalinovih ust padla be-
4	"domovina". Začudenje onih ne-
kemunističnh krogov, ki gle-^ domovine in naroda tavajo še v t. je nazorno prikazala tedaj ka-nekega francoskega lista: le-tCaf&ki voditelj Leon Blum ves za-j^'ien buli, z listom v roki, predse jfj čudi: "Kaj?Tudi v Rusiji ima-" imovino?"
(j^4' tudi v Rusiji imajo in čutijo prvino, čutijo ljubezen do svojih ,L ^i in svojega jezika — Jjubezen
®Vojega naroda! v tega pa do zopetne obuditve slo skc misli, ideje vzajemnosti vseh paskih narodov, ni velik korak, y se zavedajo Italijani in Neme.i več glasov prihaja iz njihovih ' ki opozarjajo na — slovansko t^st. Nedavna obnovitev prija-(rlf.S('Va med Češkoslovaško in Rusijo, «^Je moskovskih "Izvestija", da v> Sovjetska -Rusija zaščito slo-W narodov za nič manj važno raščito Francije, pa še sto dru-vftn^akov jim je v dokaz, da se ^¡o-\tt V° oln^a- Poročevalec pariškega t)Sa" je naslikal bojazen rimskih Ute °v s sledečimi besedami: "Rusija V iepega dne spraviti v gibanje °vansko ideologijo, da pripomore ?H^'užitve med Jugoslavijo in Bol-Pa utegnila pomagati Be-W U ter v veliki meri onemogočiti In at1ski in politični vpliv Italije
Ik llžnjem vzhodu". Neki nemški
5	hn .
„ Je pred n«kaj tedni opoza-,Parola vseslovanstva je spet za W M'er>čati v orkestru moskovske ^Hi]J<i ,politike in vedno lx>lj se v
1 listih
naglašajo vezi ruskoga Wna rusko zemljo in s Slovani A,a sveta". 1 tli
v^ lso ta znamenja varljiva, mar slovanskim naro-01išo bodočnost? Dal Bog tako!
Včeraj so se sestali v Parisu zastopniki Anglije, Francije in Italije z namenom, da najdejo podlago za mirno rešitev italijansko-abesinskega spora - Vojne priprave se med tem nadaljujejo
Včeraj so se sestali v Parizu zastopniki Anglije, Francije in Italije, da se pomenijo o italijansko-abesinskem sporu ter najdejo, če mogoče, podlago za njegov mirno rešitev. Največ zt nimanja za dosego sporazuma kažejo Angleži, ki l>i radi preprečili izbruh vojne, ker bi spopad med Italijo in A-besinijo utegnil imeti dalekosežne posledice, katerih vpliv bi se čutil v obsežnih bratskih kolonialnih posestvih.
Londonska vlada je dosedaj močno prigovarjala Italiji in Abesiniji, da bi vsaka izmed teh držav nekoliko popu stila, a njena prizadevanjá niso imela doslej nobenega uspeha. Abesinci so še nekam popustljivi, in je njihov cesar pretekle dni izjavil, da bi bila Abesinija pripravljena odstopiti Italiji en del pokrajine Ogaden, če bi ji v zameno dali izhodišče na morje in poleg tega veliko posojilo, ki bi Abesi-# Jf	+	Jf
Pred konferenco Male antante
Konec tega meseca se sestanejo na Rledu zunanji ministri držav Male antante na konferenco, katero je sklical dr. Stojadinovič za v četrtek, 26. avgusta. Tej konferenci pripisujejo v evropskih političnih kogih veliko važ nost, ker se bo gotovo bavila z važnimi evropskimi mednarodnimi vprašanji.
Predvsem bodo ministri Beneš, Stojadinovič in Titulescu razpravljali o spet aktuelnem vprašanju povratka Habsburžanov na dunajski prestol. — Stališče Male antante v tej zadevi jo že znano: vse države, ki jo tvorijo, odločno nasprotujejo restavraciji habsburške vladarske hiše. Na konferenci se bodo zastopniki Malega sporazuma posvetovali o ukrepih, s katerimi naj bi se preprečil povratek bivše ser sarice Zite in njene družine v Avstrijo.
Drügo važno točko posvetovanj bo tvorila napovedana konferenca podonavskih držav, ki se ima vršiti v Rimu. Ministri se bodo morali domeniti glede skupnega nastopa in zadržanja v celi vrsti vprašanj, ki bodo prišla na rimski konferenci v pretres.
DR2AVE MALE ANTANTE IZMENJALE SVOJE DIPL. ZASTOPNIKE V VARŠAVI
Države Male antante so obenem od-poklicale svoje diplomatične zastop-niko iz Varšave. Češkoslovaški minis ter Girsa je odpotoval v Prago, romun ski minister Cedere je bil premeščen v Rio de Janeiro, jugoslovanski minis ter Lazarevic pa v Ankaro. Na Cede-rejevo mesto pride Titulesujev osebni prijatelj Visoianu, nova poslanika Jugoslavije in Češkoslovaške pa še nista bila imenovana. Ker so vse. tri države obenem odpoklicale svoje ministre, smatrajo to v političnih krogih kot diplomatsko manifestacijo, ki naj poljski vladi dopove, da Mali antanti ni po godu zunanja politika Poljske, ki so vedno bolj približuje Nemčiji in Madžarski.
AMNESTIJA V RUSIJI
Osrednji sovjetski izvršni odbor je pomilostil na tisoče uradnikov, ki so se bili kot voditelji poljedelskih zadrug pregrešili zoper predpise v letih 1932 in 33 in ki so od tedaj sedeli v raznih ječah. Mnogi izmed teh so bili kaznovani radi prestopkov, ki so jih zagrešili, ker predpisov niso pravilno razumeli ali pa ker niso z zadostno vnemo izvrševali svoje funkcije.
niji omogočila, da začne temeljiteje izkoriščati svoja naravna bogatstva.
O tem predlogu pa Italijani že sedaj pravijo, da zanje ni spremljiv. Po krajina Ogaden je epa izmed najbolj revnih Abesinije in v Rimu pravijo, da imajo kolonialnega peska že več ko dovolj. Poleg tega je še vprašanje, kdo naj Abesiniji odstopi primerno pristanišče.
Sploh pa je že sedaj gotovo, da rim ska vlada ne bo pristala na nikako po
talija začela s sovražnostmi v septembru ali oktobru, ko preneha doba deževja. Računajo, da bo do takrat j mola zbranih v Eritreji in Somaliji svojih 400.000 mož, vštevši seveda urojen-ce iz obeh navedenih kolonij in tudi one iz Libije, ki so že začeli prihajati v Eritrejo.
Tudi sedanja pariška konferenca ne bo torej rodila nobenega uspeha. U tem si ji na jasnem tudi angleško javno mnenje, ki postaja vsak dan
Prihod abesinskih v Addiá-Abebo,
ravnavo. Preveč, se je že angažirala s svojimi pripravami, da bi mogla še nazaj. Te dni so bili poklicani pod o-rižje še vsi oni vojaki letnikov 1911, 1913 in 1914, ki so bili do sedaj iz razlogov začasno oproščeni mobilizacije; vseh je kakšnih 20.000.
V Massauo, eritrejsko priistanifeče, prihaja vsak dan po dvoje, troje par-nikov, ki izkrcavajo orožje, municijo in vojaštvo. Splošen vtis je, da bo I-
bolj neugodno razpoloženo napram I tal i j i. Nekateri listi celo zahtevaj", naj angleška vlada jasno pove Italiji, da jo pripravljena če treba tudi s siio braniti neodvisnost Abesinije, zajamčeno v posebni pogodbi, ki so jo pod pisale Anglijá, Francija in Italija le ta 1906. Tudi bivši minister Snowden jo hud na Zvezo narodov, ki noče dd-ločno nastopiti in s tem samo pcmaga Italijanom pri izvedbi njihovih načr-
Huda katastrofa v Italiji
Pri Ovadi, severno od Genove, se je podrl nasip umetnega jezera Ortiglietto — 200 človeških žrtev in velika materialna
škoda
tov. Ta znani angleški politik napove duje, da bo Italija, ako se ji posreči zasesti Abesinijo, obrnila svoje oči r.a Avstrijo, katero bo spremenila v italijansko pokrajino.
Abesinci se med tem pripravljajo, Ponovno so izjavili, da se bodo borili do zadnje kaplje krvi proti vpadni-kom. Odločno besede je povedal te dni tudi abesinski minister v Parizu Tecla Havariat: "Etiopija", je deja', "je bila svoboden narod še preden se je katerikoli evropske ljudstvo organiziralo kot narod. Zato ne bo noben Abesinec pripravljen odpovedati se svoji vekovni dediščini v korist kakšne drugo države, pa naj si bo še tako mogočna. Boljša je smrt nego suženjstvo, kajti svoboda pomeni za Eti-opca vse, suženjstva pa • ne prenese, četuti bi mu morda prineslo gospodarsko blagostanje!"
^ * ^ * *
Socialno skrbstvo v Sev. Ameriki
To dni je bil objavljen v Združenih državah Severne Amerike važen so-sialni zakon, ki uvaja splošno in obvezno zavarovanje za starost in za slučaj brezposelnosti.
Zakon je bil odobren v parlamentu z izredno veliko večino. Določa, da bodo morali delodajalci in delojemalci prispevati do 1950. leta v poseben sklad, iz katerega se bodo plačevale pokojnino, odškodnine v slučajih nezgod in podpore brezposelnim. Računajo, da bo šlo vsako leto v ta sklad preko 2,700 milionov dolarjev. Vsak delavec, ki jo dosegel 65 let starosti in ki je brez dela, bo imel pravico do pokojnine, ki bo znašala od 10 do 85 dolarjev mesečno. Zakon predvideva tudi takojšnjo podporo zvezne vlade onim državam, ki nemudoma prevzamejo skrbstvo za vdove, sirote, slepce in bolnike.
V torek se je dogodila v Severni 1-taliji huda katastrofa, ki je za trenutek odvrnila pozornost italijanske javnosti na mrzlične Mussolinijeve priprave za vojno proti Abesiniji.
Pri Ovadi, severno od italijanskega pristanišča Genove, so bili leta 1915 zgradili velik nasip, ki je zadržal vode rek Or v a in Torba. Storilo se je ra ta način umetno jezero, zvano Ortiglietto, ki je merilo svojih devet kvadr. kilometrov površine. Voda tega jezera so rabile nekatere tovarne za proizvajanje elektriške struje.
Zadnje dni so bili v onih krajih močni nalivi, ki so povzročili, da je, voda v jezeru narastla za pet metrov nad normalo ter izvrševala vedno huj ši pritisk na jez. V torek, ob 1.30 popoldne, se je nasip vdal pritisku na dveh krajih. Zagrmelo je, kakor da se je sprožilo sto topov obenem in proti dolini se je začel valiti orjaški vodeni val, pobirajoč vse, kar je našel na poti: hiše, tovarne, mostove, ceste in vsakovnstne naprave.
Katastrofa je prišla za prebivalstvo nepričakovano in so se utegnili rešiti samo oni, ki so stanovali v višje ležečih hišah. Ker se je nesreča dogodila po kosilu, ko so bili moški že spet na delu v vinagradih in poljih, je med žrtvami — katerih skupno število ia-čunajo na kakšnih 200 — največ žensk otrok in starčkov.
Materialno škodo cenijo na 60.000.000 lir.
Voda je poplavila nižje ležečo dolino, ki se vleče proti Genovi, v dolžini 40 km in v širini treh km. Podrla je celo v bližino omenjenega pristanišča ter deloma poplavila tvornice jeklarske družbe "Ilva". V sredo je voda začela polagoma odtekati. Debela plast blata pokriva ruševine, izpod katerih izkopavajo trupla ponesrečencev.
Iz vseh bližnjih krajev je bilo odposlano v okraj Ovada vojaštvo, ki je takoj začelo z reševalno akcijo. Prizadete kreje je obiskal tudi italijanski kralj.
ITALIJANSKI
NAKUPOVALCI
Ni še preteklo mnogo časa odkar je Mussolini dal objaviti izjavo vrhovne ga italijanskega vojnega sveta, ki je zagotavljal, da ima Italija vse, kar rabi za vojno ter da ji ni treba ničesar kupovati v tujini. Sedaj pa prihajajo iz najrazličnejših krajev sveta poročila, ki govore o italijanskih nakupo-valcih živeža, živine itd.
Pred nedavnim smo pisali, da so rimski agentje pokupili velike množino jugoslovanske turšice, v Braziliji so se domenili glede dobave velike količine mesa, nakupovalci pa so se pojavili tudi na češkoslovaškem, na Poljskem, v Indiji in celo v Združenih, državah Severno Amerike, v Mi-ssouriju, so se zanimali za, 2.000 mul, ki bi jim prav prišle v goratih krajih Abesinije.
NENAVADNA KAZEN
Zagrebška policija proučuje sedaj novi prometni pravilnik, ki vsebuje, med drugim, povsem svojevrstno kazen za avtomobiliste, ki motijo s trobilom svojega vozila nočni mir spečih Zagrebčanov. Pravilnik vsebuje določba, da sme policija izprazniti pnevmatike onim avtomobilistom, ki bi se pregrešili proti nočnemu miru, ter zahtevati, da kršitelji na licu mosta spet lastnoročno napihnejo kolesa — Ženske niso izvzete.
PROPAGANDA PROTI VOJNI
Na Angleškem je začelo krožiti med hišnimi gospodinjami verižno pismo, ki poziva Angležinje, naj v znak p^<-testa proti italijanskim afriškim načrtom ne kupujejo več italijanskih proizvodov. Vsaka hišna gospodinja, ki prejme takšno pismo, je naprošena da ga razmnoži ter odpošlje dalje svo jim prijatiljicam in znankam. Prvo takšno pismo je napisala lady Frieda Harris, žena liberalnega poslanca.
TE2KA NESREČA Z GRANATO
Iz Gorice poročajo, da se je pripetila dne 10. t. m. pri Dolgi njivi težka nesreča, ki je zahtevala življenje dveh mladih slovenskih fantov. Fran Brezigar, star 25 let, Stanislav ■Pajt, star 15 let, in Stanislav Vidii, 25 let' star, so našli na nekem travniku staro granato iz vojnih časov. Hoteli so jo odpreti, pa jim. je v rokah eksplodirala. Prva dva so drobci takoj ubili, tretjega pa so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, kjer £6 bori s smrtjo.
& + & ^ ^ + RAZNE VESTI
Dva italijanska iredentlsta, žensko in moškega, so aretirali v Švici. Z denarno pomočjo, ki sta jo prejemala iz Italije, sta izdajala neki mesečnik ter delovala za priključitev enega dela švicarsko dežele k Italiji. Obdolžena sta veleizdaje.	>
Čudovite eksperimente dela zdravnik dr. Willard v Hollywoodu. Posrečilo se mu je obuditi spet k življenju opico, ki jo je pet dni imel v ledenici s 35 stopnjami mraza in ki ni kazala nobenega znaka življenja več. Namen teh poskusov, ki so vzbudili splošno pozornost, je ugotovili ali bi bilo mogoče potom mraza uničiti bacile v je-tičnem človeku. Več oseb se jo dr. Wi-llardu že ponudilo za eksperiment.
V	neki mehiški vasi je skupina obo roženih mož napadla županstvo, zajela načelnika občine ter njegovega tajnika in ju obesila.
Načrt za obnovitev vojnega brodovja
ima pripravljen angleška vlada. Vso ladjo zastarelega tipa naj bi se tekom •šest let zamenjale z novimi. Stroški bodo znašali svojih 200 milijonov funtov šterlingov.
9.000 ton žita je kupila Italija v Rusiji za svojo vojsko v Eritreji in Somaliji. Iz ruskih pristanišč ob Črnem morju bodo žito prepeljali naravnost v afriško pristanišče Massauo.
14 delavcev je umrlo v italijanskem premogovniku pri Grossettu, ker jo voda iznenada zalila rove.
Preko 5.000 bolnih italijanskih vojakov in delavcev so do sedaj prepeljali iz Afriko spet v Italijo. Tako javlja sueška družba. Poleg tega pa so bolnišnico v Afrki tako prenatrpane, da so morale oblasti tudi eno izmed večjih ladij spremeniti v bolnišnico.
Potres so imeli prejšnji teden v Kolumbiji, v pokrajini Marino. Potres je bil v zvezi z izbruhom ognjenika Galeras. Mnogo ljudi je zgubilo življenje.
Francoski pomorščaki in ladjedel-niški delavci so se pomirili. Ladje so spet začele voziti. Predsednik, republiko jo imel te dni govor, v katerem se je dotaknil tudi dogodkov v Brestu, Toulonu in drugih mestih. Dejal je, da prav dobro razume, aki se delav stvo v državah z diktatorskim režimom bori z nasiljem za zaščito svojih pravic, ne more pa razumeti, kako da so izgredi mogoči v demokratični Fran ciji.
V	Brest-Litovskem so usmrtili poljskega kapetana Okulicza. Sodišče ga je obsodilo na smrt, ker je vohunil za neko tujo državo.
I Nobile, znani italijanski zrakoplove«, so je vrnil v Italijo, spremljajoč zemljsko ostanke svoje žene, ki mu je umrla v Rusiji, kjer je bil uslužbou kot strokovnjak pri gradnji zrakoplovov. V Rimu je Nobileja sprejel papež v posebni avdijenci.
V	Boliviji so podaljšali mandat sedanjega državnega predsednika Teja-de Sorzana. Vlada je podala ostavko, da omogoči predsedniku reorganizacijo vlade, ako jo smatra za potrebno.
Washingtonsko poljedelsko ministr stvo predvideva, da se bodo cene žita letos znatno dvignile. Mnogo pa zavisi v tem pogledu še od žitne politike kanadske vlade, ker razpolaga Kanada z veliko zaloga žita še iz prejšnjih let.
Precejšnje število fašistov, živečih v tujini, se je prostovoljno prijavilo za vojno proti Abesincem. Sestavili bodo posebno legijo ter jo poslali v Afriko.
Radi osebnega spora je japonski podpolkovnik Aizava zabodel svojega predstojnika generala Tetsusano Nega to tako, da je kmalu izdihnil. Dogodek je vzbudil na Japonskem največjo pozornost.
MObtUW
RUSSIA
ARlT/c
Vsina prireditev za naše malčke!
Jutri, v nedeljo, bo v dvorani ul. Alsina 2832 (dve kvadri od "Plaza On ce") velika Taborova prireditev, kale re čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje .slovenskih osnovnih šol v Buenos Airesu, torej za vzgojo naših malčkov. Že zato je pričakovati, tla se bo Taborovemu vabilu na udeležbo pri tej prireditvi odzvalo kar največ cenjenih rojakinj in rojakov, ki se za vedajo važnosti vzgoje našega izseljenskega naraščaja.
Pa tudi spored prireditve je nad vse privlačen. Društveni orkester, ki ju sedaj dobil v osebi g. Josipa Košute svojega novega dirigenta, bo izvajal — kot uvod v prireditev — štolzovo ouverturo "Iz polabskih gajev". Sledi-dili bodo kratki, a zanimivi nastopi nekaterih učencev in učenk naših šol ter, poleg drugih točk, dve lepi pesmi, ki jih bo izvajel Taborov moški zbor.
Najbolj veselo točko sporeda pa bo tvorila nad vse zabavna veseloigra v treh dejanjih "Trije vaški svetniki". Udeleženci bodo imeli priliko zabava tiso na račun hudih zadreg v katere bo zašel radi svojih starih grehov po toški župan Porenta, ki ga bo igral naš znani komik Gustav Dečman, do-čim nam bo Porentovo energično ženo Urško predstavljala Pavla Štrukljeva. "Trije vaški svetniki" bodo prav gotovo zadovoljili vse one, ki radi vidijo na odru kaj veselega.
Poleg tega je tudi vstopnina nizka. Društvo je namenoma tako ukrenilo, ker hoče dati vsakemu našemu človeku priliko, da pokaže svojo dobro vo ljo, ko se gre za prireditev v korist naših malčkov. En peso za prireditev, ki vsebuje bogat spored, prosto zabave in ples ter traja od 4. popoldne do 11. zvečer, res ni mnogo. Mladoletni otroci, v spremstvu staršev, imajo seseda, kakor vedno, prost vstop......
Ker je spored precej dolg in ker treba dati tudi mladim ljudem priliko, da se po sporedu nekoliko zasučejo, prične prireditev točno ob določeni u-ri, t. J. ob 4. popoldne. Cenj. rojakinje in rojaki naj blogovolijo to vpošteva-ti.
Na svidenje na prireditvi na našo šolo!
ICELAND'
FRANI
O tiskovni svobodi
Notranji minister dr. Melo je imel odgovarjati v sredo na interpelacijo posl. E. Dkkmanna, ki je zahteval, dftwvlada pojasni, zakaj je objavila zna ni dekret o obveščevalnih agencijah. Minister ni prišel na sejo kongresa, marveč je poslal samo pismo, v katerem pravi, da proučuje omenjeni dsk ret državno pravdništvo; ko se bo iz-reklo o njegovi ustavnosti ali protiustavnosti, bo minister prišel dajat od govor.
Dr. Melo pravi v svojem pismu, da se dekret doslej ni uveljavil spričo mnogih prizadevanj, ki so stremela po tem, da se predpisi o obveščevalnih agencijah prekličejo. To trditev dr. Mela izpodbija ,tukajšnja "Prensa", ki javlja, da nekemu njenemu poročevalcu na pošti niso hoteli sprejeti brzojavke, v kateri je poročal o razsajanju gripe v Clorindi (Formosa). Vodja poštnega urada mu je odpošiljat ev brzojava zavrnil, češ da bi takšno poročilo utegnilo razburjati duhove. Uradnik se je skliceval na de kret, o katerem notranji minister zatrjuje, da se sploh še ni uveljavil...
SPITZ BERGI
Qftt&NLAND
CANADA
Splošna stavka v Misionesu
V teritoriju Misiones se je začela v ponedeljek splošna stavka, katero je odredil '^Ljudski odbor za gospodarsko zaščito teritorija", in sicer v znak protesta proti temu, da kongres doslej še ni odobril zakona o ustanovitvi od bora za yerbo, ki naj bi s primernimi ukrepi skušal olajšati krizo, katera je nastopila radi velikega padca cen tega glavnega proizvoda mi&ionskega teritorija. Zastavkali so delavci, trgov ci in celo študentje.
Navedeni zakon je kongres medtem že začel proučevati in je zato verjetno, da se bodo v Misionesu potolažili.
Nenavadna "banka"
Na ul. Florida 377 je poslovala že nekaj tednov neka "Agencia Race", nenavadna "banka", katere "posli" so obstojali v tem: vsakemu vlagatelju ji! črez 48 ur izplačala vloženo vsoto in ■40-odstotne obresti. Če si torej pred-včarajšnjim vložil 100 pesov, si danes — črez dva dni — prejel 140. Posli agencie "Race" so se tako sijajno raz vijali, da je štela že več tisoč klijen-tov. Pred nekaj dnevi je policaj zapazil pred hišo, v kateri je imela agencija svoj urad, tako veliko število o-seb, da je postal pozoren. Pozanimal se je ter ugotovil obstoj nenavadne agencije, ki je tako sijajno obrestova- , la denar. — Voditelja urada, nekega Sanchza Noro, je povabil na ketmsa-rijo, kjer je mož pojasnil, da se gre tu za svojevrstno "verigo blagostanja". Ker so pa takšne "verige" prepovedane, so Nori na komisariji naprtili globo. Mož se je brž pritožil pri sodniku, ki je pa globo odobril.
V torek so klijenti agencije naleteli na zaprta vrata, na katerih je bil pri-lepjen listek, ki se je skliceval na <>-menjeno obsodbo ter čbveščal, da je agencija primorana ustaviti svoje delovanje za 48 ur, da se popolnoma pojasni ta zadeva, ki meče temno ?nč na njeno poštenje in resnost.
Vprašanje pa je, ali bodo urad sploh še odprli. Rekli smo že, da je imel tisoče klijentev in nekateri so vložili' celo po 1.000 pesov.
Pa se bo kdo vprašal: ali je takšna agancija, ki črez 48 ur izplača vloženi znesek in povrhu še 40-ocl-stotne obresti, sploh mogoča?
Seveda je. Takšno "poslovanje" ra-čina z dejstvom, da se bo krog vlagateljev vsak dan bolj širil ter da bo agencija vsak dan prejemala več denarja, nego ga mora izplačati. Ker pa višina vlog ne more rasti v neskončnost, mora prej ali slej zmanjkati de-1 nar in zadnji vlagatelji so oškodova-
VANCOUVER
SAN FRANCISCA
Ruski letalec Levanovski, ki se pripra vlja na polet iž Moskve v San Fran cisko in namerava preko sev. tečaja. <—
onega, ki ga je imel v rokah morilec Cora.
Izvedenci boto tekom prihodnjega tedna predložili svoje poročilo.
Spor med intendantom in mestnim svetom
Tekom neke razprave v mestnem svetu so se nekateri mestni možje tako spozabili, da so s hudimi izrazi na padli buenosaireškega intendanta. Ta se jo čutil tako užaljenega, da jo mest nostra svetu sporočil, da prekinja z njim vse odnošaje, dokler ne dobi zadostnega zadoščenja. Nastal je s tem v občini čuden položaj, s kate-* jim so je večina listov obširno bavila. Spor se je rešil v torek s tem, da je predsednik mestnega sveta sklenil črtati iz zapisnika žaljive besede, nakar je intendant izjavil, da smatra incident za zakljičen.
Pravilnik o poslovanju bank
Vlada je odobrila pravilnik k zakonu o poslovanju bank, katerega je izdelal odbor za organizacijo Osrednje banke. Pravilnik vsebuje podrobne določbe o bančnem poslovanju ter o zaščiti vlagateljev.
prijateljev in znancev se je vrs>|a svatba v restavraciji g. Živca na Pa" ternalu, ki je brezhibno poskrbel za postrežbo številnih gostov. Svatba i° potekla ob najboljšem razpoloženj" navzočnih.
Mlademu paru iskreno čestitat«0 ter mu želimo mnogo sreče in za<i°" voljstva v novem stanu!
Mendoško vino za Japonce
Poljedelski minister pokrajine Men doza je imel pretekle dni važen razgovor z japonskim poslanikom. Po-sanik je ministru sporočil, da se neko veliko japon. podjetje zelo zanima ?.a mendoško vino ter povedal, da namerava nakupiti vsako leto 1.500 sodov po 225 litrov. Za sedaj bodo poslali na japonsko nekaj sodov mendoške kaplji ce za poskušnjo.
Odnošaji z Rusijo
Radi nekega incidenta, ki se je dogo dil na argentinskem poslaništvu v Moskvi in za katerega ruska vlada ni dala zadoščenja, je Argentinija preki nila leta 1928 svoje odnošaje s Sovjetsko zvezo. Danes med argentinsko Re publiko in ZSSR ne obstojajo diplomatske vezi, pač pa trgovinske.
Eden izmed socialističnih poslancev jo predložil prejšnji teden v kongresu resolucijo, s katero naj bi parlament izrazil željo, da se obnovijo redni od-nošdji z yeliko slovansko državo. Po daljši razpravi,, tekom katere je eden izmed članov parlamentarne večine izjavil, da utegne biti to vprašanje ak-tuelno, ker so se v Rusiji izvršile v zadnjim času važne socialne in politične spremembe ter je ZSSR spremenila svoje zadržanje tudi v mednaroi nh vprašanjh, je kongres sklenil izročiti socialistični predlog v proučevanje komisiji za zunanje zadeve.
Preiskava proti V. Gori
Preiskava za razjasnitev vseh okoliščin, v katerih se je izvršil umor senatorja Bordabehereja se še vedno nadaljuje. Morilec Valdez Cora je bil prejšnji teden spet. priveden pred sod nika, a je izjavil, da ne namerava dati nikakih nadaljnjih pojasnil. Boji se najbrž, da bi se zarekel ter s tem poslabšal svoj položaj. Mož precej samozavestno nastopa in to je dalo mno gim listom povod za domnevanje, da ščiti morilca kakašna "višja osebnost".
Najvažnejše vprašanje, ki ga skuša preiskovalni sodnik popolnoma pojasniti, je to-le: ali je imel Bordabehere, v trenutku ko je morilec streljal nanj, v roki samokres ali ne V slučaju, da jo pokojni senator v usodnem hipu navalil na poljedelskega ministra z orožjem v roki, bi se obtoženčev polo žaj seveda mnogo izboljšal. Okrog te točke se suče vsa preiskava. Nekateri trde, da je bil Bordabehere oborožen, ogromna večina dosedanjih prič pa je izjavila, da to ni res.
Da se vprašanje popolnoma razčisti, je sodnik imenoval izvedence, ki bodo ugotovili, kako je bilo s streljanjem. in ali so priletele krogle tudi še iz kakega drugega revolverja mimo
Štorklja
Hišo našega rojaka Rajnumda mana je posetila štorklja. Ženi Cecil')1 jo prinesla čvrstega in zalega sinčk8' Mali in novorojenček sta v najboljši zdravju. Srečnim staršem naše šesti' ke!
Dež izboljšal položaj poljedelstva
Dežek, ki jc po precej mesecih suše nastopil prejšnji teden, je tudi pretekle dni zalival žejno zemljo v nekaterih pokrajinah. Od vseh strani po ročajo, da se je položaj poljedelstva in tudi živinoreje znatno izboljšal ter gledajo kmetovalci z večijtn zaupanjem v bodočnost, ki jo je suša tako hudo ogražala.
Prodajalna jestvin in točilnica vina
BRATOV KURINČIČ
Ul. Chiclana 3890, vocal Castro
U. T. 61 (Corrales) 3681 - Bs. As-
Naročila se sprejemajo tudi P° telefonu. - Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. - Ob nO" deljah vhod za CASTRO 2290.
Himen
Prejšnjo soboto sta se poročila rojak Ludovik Mislej, doma iž Razgorij, in rojakinja Ivanka Curk, iz Slapa pri Vipavi. Oh veliki udeležbi sorodnikov,
Poštna hranilnica
Poštna hranilnica, ki je bila ustanovljena 5. aprila 1915, se stalno razvija. Od svoje ustanovitve pa do 31. julija t. 1. je sprejela okrog 607 milijonov pesov vlog, izplačala pa 544 milijonov. Vlagateljev ima danes 1 milijon in 625 tisoč in na vsakega pride povprečno $ 62.70 prihrankov.
Poset brasiljskega poljedelske ga ministra
V torek se je pripeljal v Buenos Aires braziljski poljedelski minister dr. Odilon Braga. Prišel je v uradni misiji krepit vezi med Brazilijo in Argen-tinijo ter bo ostal tu do 21. t. m. — Spremlja ga več višjih uradnikov nje govega ministrstva.
Nadebuden mladenič
Prejšnji teden je med seloma Aldo in Andino, pri Rosariju, napadel komaj 16 let star fant Alberto Barrio-nuevo nekega D. Herrera ter ga z železom tako lopnil po glavi, da se je mož nezavesten zgrudil. Pobral je na-padencu 40 pesov, ki jih je nosil pri sebi. Da bi zabrisal sled o roparskem napadu, je zavlekel nezavestnega Herrero k reki Carcaraža ter ga vrgel v vodo, da je utonil. Policija je pa le izsledila fanta, našla denar, ki je bil skril, ter dosegla, da je svoj zločin priznal.
Novotarija v kongresu
Kongres je odobril v torek zakonski predlog o uvedbi elektro-mehaničnega načina glasovanja v zbornici. Poslancem ne bo treba več odpirati ust, dvigati rok ali pa vstajati, marveč bodo kar s pritiskom na gumb oddali svoj "glas". Napeljave bodo stale 17.700 funtov šterlingov in 28.000 arg. pesov.
V zvezi z razpravd, ki se je vnela glede te zadeve, je poslanec Spinetto povedal, da stane parlament argentin sko republiko vsako uro 16.000 pesov...
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. A. Alem 150 - BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI:
BUENOS AIRES	CHILE	BRASIL	PARAGUAY
Mercado de Abasto SANTIAGO Rio Santos C. pres. Franco Corrientes 3223 VALPARAISO SAO PAULO ASUNCION
Izseljensko društvo „Tabor*
vabi cenj. rojakinje in rojake na
Veliko Prireditev za Slovensko Šolo
vršila se bo 18. avgusta 1935 popoldne v dvora"1
UL. ALSINA 2832
SPORED:
1. Émil Štolz: "Iz polabskih gajev"—ouvertura — svira orkester 2. Deklamacije učencev in učenk slov. osnovnih šol 3. "Ciganska sirota" — prizor s petjem in godbo
4.	Chopin: "Nocturno" — Solo za gosli '(g. Josip Košuta) s spremljevanjem klavirja (Marica Mavčeva)
5.	A. Nedvčd: "Ljubezen in pomlad'' — moški zbor
6.	E. Adamič: "Vasovalec" — moški» zbor
7.	Maks Real in Maks Ferner:
"Trije Vaški Svetniki"
Velezabavna veseloigra v treh dejanjih. V glavni vlogi naš z»3"' komik Gustav Dečman. Dve urici najboljšega razpoloženja!
OSEBE
HRANILNICA:
Komu boste zaupali svoje prihranke?
Banco Germánico Vam- nudi popolno varnost in primerne obresti!
KROJACNICAIN TRGOVINA
"MOZETIČ"
DENARNE POŠILJKE:
Potom katere banke boste fcoslali de nar svojim domačim?
Banco Germánico sprejema vso, odgovornost, da bo Va9 nalog
najtoCneje, najhitreje i najvarneje izvršen. VOZNE KARTE:
Kje boste kupili ladijsko vozno karto?
Banco Germánico je predstvni'ca vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozlvnice po najugodnejših pogojih.
IZSELJENSKA POŠTA:
Kam naj Vam pašiljajo pošto, de nima te stalnega bivališča?
Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za. izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov.
Naše uradne ure: od 83^ do 7 zvečer; ob sobotah do SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj. odjemalkám veliko izbero klobukov, torbic, kož .in fantazij
šimen Porenta, župan ..........................Gustav Dečman
Urška, njegova žena ................................Paula štrukljeva
Fani, njegova hčerka .......................Amalija Berginčeva
Blaž Šimcc, kolar ...........................Ivan Berginc
Marij anca, njegova hči ..........................Helena Godinova
Peter Bavdek, pak ..................................Valerij Godina
Tine Štempihar, učitelj ..........................Vladimir Blaznik
Barbara Lahajnarjeva ........................Kati Jekšetova
Jakec, njen sin .................. -	Martin Keber
Janez Hrastar. župnik ..............................Josip živec
Dr. Klepec, zdravnik ..............................Srečko Špula
Šurlova Lenčka, potovka ......................Mara Lipičarjeva
Mica, dekla pri županovih ....................Irena Jekšetova
Po sporedu: PLES IN PROSTA ZABAVA ^ Svira ojačeni društveni orkester. Začetek točno ob 4. P VSTOPNINA za moške in ženske: $ Člani prispevajo prostovoljno.
Čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje slovenskih
osnovnih šol v Buenos Airesu.	,
I -j	'
Podprimo naso šolo! Vsi na prireditev za násé ma .
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal)
Izdelujemo fine in navadne obleke po naj novejši modi. Cene merne. Delo solidno
M. PRINČIČ & J. KUKANJA
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. NaS
atelje j« odprt tudi ob nedeljah in praznikih
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA"
Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Airee
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni
JOSIP FAGANEL
Soliš 1235 (blizu Consti-tucióna) — U. T. 23-7U02
Stran 2
NOVI LIST
ARGENTINSKE VESTI |
NOVI LIST	Stran 3
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
VESTI IZ DOMOVINE
"POF" IN KONCENTRACIJ SKA TABORIŠČA
Zagrebške "Novjosti", beograjsko krtine" in za tema listoma skoro vsi domovinski časniki pišejo, da je vlada Jevtič-Marušič pripravljala režim Cistične diktature. Svojih nasprotni k°v ge je nameravala iznebiti na ta n&čin, da bi jih konfinirala v poseb-n'h koncentracijskih taboriščih. Za takšna taborišča so bili že določeni ■fiali, od vsega sveta odrezani kraji v ®°sni in Črni gori. Načrt za koncentra ciiska taborišča je sestavil notranji Minister Jevtičeve vlade Velja Pop'.>-v'č> ki je baje tik pred padcem Jevti-Cevega kabineta razposlal vsem ba-ukaz za konfiniranje opozicio-"^Iccv. Sestavljena je bila baje tudi ^ "črna lista", na kateri je bilo okrog s,° uglednih političnih osebnosti.
Velja Popovič je dal tudi pobudo za 0r8aniziranje posebnih čet "Patri'otske Mladinske fronte" — POF — po zgle ^ čet italijanskih "škvadristov" ali hitlerjevskih "SS". Poslanec Branko Kaludjerčič je v Politiki" objavil, da je Jevtič-Maru-"jugofašistični režim" snoval v ^flamentu priganjaške čete v obliki Petork, ki bi imele nalogo skrbeti, da 1)0 parlament vselej pokoren vladi. %tič je te vesti zanikal le v totiko,
da •
* lo izjavil, da mu o petorkah ni znanega in da tudi za dekret o 0tlfinacijah ni nič vedel.
STAVKA TISKARJEV
V tiskarski industriji je nastal spor
^d delodajalci in delojemalci. Šlo je
*a «podaljšanje dosedanje kolektivne
klovne pogodbe. Tiskarski delavci so
^htevali, da se pogodba podaljša za
"'t.let, lastniki tiskarn pa niso liote-
^ pristati več ko na eno leto — pač
^ Pričakovanju, da botio po preteku
: roka mogli zničati plače.
listov je radi stavke prišlo v
ePrUike. Za časa kongresa na >pr.
)llsta mogla iziti "Jutro" in "Slovenski
narod", poleg drugih. Pozneje sta začela izhajati v skrčenem obse-
«U.
STRELI NA MEJI
^ne 13. julija je gnala skupina ti-
°taPcev, pod vodstvom Antona Kraj-
• • 20-ictnega posestnikovega sina iz
. 4ll> dvanajst konj črez Babno polje
j Po Belih vodah iz Jugoslavije v
I	Tihotapstvo konj zadnje čase
| ° cvete, ker so v Italiji cene znatno
J0 nego v Jugoslaviji.
meji je tihotapce zapazila ita-
^'atiska straža ter streljala za njimi.
^tov ni zadela, pač pa je postrelja
^ vse konje. Tihotapci so začeli be-
Pa jih je na begu zapazil jugo-
v&nski graničar, Ker se na' njegov POzj«,
v niso hoteli ustaviti, je začel w%ti. Krajca je zadel z dvema kro r"a v rebra. Fanta eo brž prepelja-jj.na Rakek in od tam v Ljubljano. Jer ga zdravijo.
i I**************************!
*
Zobozdravnika !
Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov DentisU
''»'les 2534 - Donato Alvarez 2181 , U. T. 59 La Paternal 17JI
6&l*JlšeE IN KROCLIŠČE
"^Rl PUŠKI"
AT° ALVAREZ 2251
s
b,)i0 1 ter 110111 skrbel, da lai(j V VSeni zadovoljni cenj. ro-' ka*erim se priporočam za obisk
ANDREJ REBE
ZBOROVANJE IZSELJEN SKIH ORGANIZACIJ
Dne 1. julija se je v Delavski zbornici vršila letna skupščina Zveze izseljenskih jorganizacij, na kateri je bilo zastopanih okrog 50 društev iz dr žave in inozemstva. Skupščino je vodil predsednik Milan Marjanovič iz Zagreba, navzočni pa so bili tudi zastopniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ter drugih oblastev.
Poleg drugih vprašanj, ki so stalno na dnevnem redu zborovanj izseljenskih organizacij, so zborovalci razpra vljali podrobno o repatriaciji in kolonizaciji izseljencev ter o ustanovitvi posebne izseljenske banke v državi. S tem vprašanjem se bo bavil poseben odbor, izvoljen v ta namen. Skupščina je soglasno sklenila, da pristopi k Delovni zajednici Jugoslovanov v tujini, o kateri smo svoj čas že pisali.
V	dvorani banovinske uprave se je vršil predpoldne prvi slovenski izseljenski kongres, ki ga je priredila družba sv. Rafaela. Zborovanje je vodil predsednik družbe pater Zvonimir Zakrajšek, med udeleženci pa so bili tudi nadškof dr. Srebrnič, škof dr. Tomažič, podban dr. Pirkmajer, odposlanec ministrstva za socialno politiko ter zastopniki drugih oblastev.
Popoldne je bil kongres za nekaj časa prekinjen, nakar se je spet nadaljeval. Sprejete so bile nekatere resolucije v zvezi z izseljenskim vprašanjem, njih besedila pa še nimamo,
SVINJA ODGRIZLA
OTROKU ROKO
V	vasi Vranji, blizu Stankovca v Dalmaciji, je svinja napadla G-meseč-> no Mijo Kapetanovičevo ter ji oclgriz nila desnico v zapestju. Starši so bih ta čas na polju. Ko so se vrnili, so komaj rešili otročička, da ga svinja ni popolnoma raztrgala.
SREDNJE ŠOLE V SLOVE NIJI
V	preteklem šolskem letu je bilo na državnih srednjih šolah v dravski banovini vpisanih 0.324 dijakov in 2.707 dijakinj.
Ker smo že pri šolah, naj še pove eno, da je na Slovenskem vsega 4.127 učiteljev in učiteljic.
LJUBLJANA DOBI VSE UCILISCNO KNJIŽNICO
Finančni zakon za leto 1935-36, ki ga,je vlada predložila skupščini v raz pravo, vsebuje pooblastilo prosvetnemu ministrstvu, da sme v soglasju z ministrskim svetom, odobriti 7 in pol milijonov Din kredita za gradnjo vse-učiliške knjižnice v Ljubljani.
STROGA KAZEN ZA PONAREJEVALCE
V Ljubljani sta bila obsojena radi po-narejevanja 50-dinarskih kovancev dva brata, Ivan in Tone, iz Sinje gorice. Prvi je dobil tri in pol leta ro bije, drugi pa dve leti in pol. Izgovarjala sta se, da sta čitala v listih, kako ponarejajo denar, pa sta še sa ma padla v skušnjavo, "ker sta bila v stiski in sta si hotela kupiti kravi-co".
DOGOVOR GLEDE LISTOV Z ITALIJO
Prejšnji mesec sta se jugoslovanska in italijanska vlada dogovorili, da bodo smeli odslej prihajati v Jugoslavijo štirje italijanski dnevniki, v Italijo pa štirje jugoslovanski.
Na podlagi tega dogovora je notranji minister dr. Korošec odredil, da se smejo v Jugoslaviji spet prodajati naslednji dnevniki; "Tribuna", "Corriere della Sera", "Popolo d'ltalia" in "Stampa"; prvi izhaja v Rimu, drugi in tretji izhaja v Milanu, zadnji pa v Turinu.
Italijanska vlada pa je odprla mejo "Slovencu" in "Jutru" iz Ljubljane, "Obzoru" iz Zagreba in "Politiki" iz Beograda. Ta dogovor smatrajo kot o-čividen znak, da se začeli odnošaji med Italijo in Jugoslavijo boljšati. Ni pa mnogo verjetno, da se bodo jugoslovanski listi razširili v Julijski krajini; ljudje se bodo bali čitati jih iz strahu pred preganjanjem krajevnih oblasti, ki so doslej vodile vojno celo proti slovenskim motitvenikom.
VESTI S PRIMORSKEGA
Rihemberški "atentat" pred sodiščem
Lani smo poročali, da so našli v noči od 25. na 26. julija v Rihembergu obetreljenega najemnika dela ob železniški progi Luigija Nittija. Karabi-nerjem je pripovedoval, da je zalival cvetlice na vrtu, ko je iznenada stopi! k njemu neznanec ter dva krat ustrelil proti njetnu. Nitti je bil zadet v bok.
V Rihemberku so izvršili velike pre iskave. Prišla je v vas celo fašistična tajna policija. Aretirali so več domačih fantov ter jih gnali v zapor, a črez nekaj časa so jih izpustili. Preis kava je ugotovila, da je bila krogla, ki so jo vzeli iz Nittijeve rane, iz Ni-ttijevega revolverja. Nitti, ki je slo vel kot velik fašist in ovaduh, se je pri zasliševanjih tako zapletel v protislovja, da so proti njemu uvedli sodno postopanjej češ da je simuliral napad.
Pretekli mesec se je vršil pred kazenskim sodiščem v Gorici proces. — Državni pravdnik je dokazoval njegovo krivdo ter je zahteval 15 mesecev zapora in 1.400 lir globe. Obtoženega Nittija je branil tržaški fašistični odvetnik dr. Roba, ki je sodnikom našteval dolgo vrsto zaslug, katere si jo za fašizem stekel njegov klijent. Na podlagi tega govora je sodišče Nittija oprostilo radi pomanjkanja dokazov.
Ta proces nazorno kaže, kakšnih sredstev se poslužujejo privandrani hlapci režima v svojih prizadevanjih, da bi škodovali našim ljudem ter so sami obdali s čim svitlejšo fašistično glorijolo.
Črniški dekan aretiran
Zadnje dni junija je bil aretiran splošno znani črniški dekan Lojze No vak. Pridržali so ga v zaporu teden dni. Vzrok te aretacije ni natančno znan, a je baje v zvezi z eno izmed zednjih cerkvenih procesij v Črničah.
Župnik Pišot pred konfinacij sko komisijo
Lani smo več krat poročali o poostrenem političnem postopanju napram naši duhovščini v Julijski Krajini. Mnogo, duhovnikov je bilo poklicanih pred konfinacijsko komisijo in tudi konfiniranih, nekaj pa jih je ostalo doma pod raznimi policijskimi nadzorstvi. Med temi je bil tudi župnik Janko Pišot s Planine pri Vipavi, ki je bil obsojen na tri leta policijske ga nadzorstva. Pred časom pa kot
Slovenska gostilna
"Pri veselem Štajercu"
Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo svira slovenska godba za ples. Kroglišče in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obisk se vljudno priporoča
ŠTEFAN CELEC
Man. Estévez 499 — Avellaneda
nam poročajo so župnika Pišota ponovno poklicali pred konfinacijsko ko misijo v Gorico. Ta mu pa ni mogla ničesar dokazati in je bil radi tqga oproščen konfinacij e. Pravi vzroki ra di katerih preganjajo župnika Pišota nam niso znani.
Ker je ualil "gospoda miličnika"
V Rihemberku se je pred nekaj me seci pripetil neznaten incident. Neki Maksimilijan Vidmar se je na cesti spri z ne^im miličnikom in ga žalil. Bil je takoj aretiran in poslan v goriške zapore. Pred dnevi se je vršil proti njemu proces in ga je sodišče ob sodilo na 7 mesecev ječe, 150 lir denarne globe in plačilo vseh sodnih stroškov.
Premestitev goriškega prefekta
Goriški prefekt dr. Introna Salvato-re je premeščen iz Gorice v Pesaro, ■ Na njegovo mesto pride dr. Tom. Ciam poni iz Auile.
Iz zapora je pobegnil, pa so ga miličniki prijeli
V ajdovske zapore so prepeljali Leo polda Rijavca, starega 22 let in dema iz Šempasa. Osumili so ga, da je hotel pobegniti črez mejo, ker je imel bit vpoklican pod orožje. Fant pa je 6. julija nenadoma izginil iz ječe. 0-, blasti so priredili za njim velik lov ter razposlale tiralico na vse strani. Po dolgem iskanju se je končno miličnikom posrečilo, da so ga zajeli v gozdu poleg Cola, vsega izmučenega in gladnega. Seveda so ga spet spravili pod ključ in se bo moral sedaj zagovarjati še zaradi bega.
Trdovratno preganjanje našega človeka
Dne 1. julija so v Šembijah pri Kne žaku aretirali na njegovem domu Ru dolfa Šenkinca. Po temeljiti preiskavi so ga odvedli v bistriške zapore, kjer so ga izredno strogo zasliševali — Ker je bilo vse prizadevanje, da bi ga spravili ob svobodo zaman, so ga kmalu izpustili. Istočasno kot pri Senkincu so izvršili preiskavo še pri nekem drugem v Šembijah. Obe preiskavi pa sta izpadli negativno in ni bilo, nikakih posledic.
Zgoraj omenjeni Šenkinc Rudolf je našim čitateljem že znan iz raznih drugih poročil v listu. Politične oblasti ga stalno že več let zasledujejo. Bi! je že neštetokrat, v zaporu celo v rimskih ječah. Vsakokrat- pa so ga kmalu izpustili, kar je popoln dokaz, da mu hočejo umetno naprtiti odgovornost za stvari, ki jih ni nikoli storil S to zadnjo aretacijo je ponovno dokazal svojo nedolžnost.
Povratek iz Afrike
Iz Roko in okolice je bilo odšlo v Afriko kakšnih 100 specializiranih delavcev. Od teh se je v julijo vrnilo 13, ker so oboleli za raznimi tropičnimi boleznimi in jih niso mogli spraviti v tnmošnje bolnišnice, ki so itak že prenapolnjene z bolnimi vojaki.
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, bost« najboljše postrežem.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70
Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik
EMIL ¿IVEC PATERNAL Osotio 5085
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlM
SVOJI K SVOJIM!
Slov. Babica
Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20.
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
LIMA 1217	U. T. 23—3389
Krojač
izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal)
T. 59—1271
j ALBERT BELTRAM •
•	priporoča cenj. rojakom svojo
•	trgovino črevljev, šolskih po-
•	trebščin in tobakarno. Ima ve-
•	liko izbero copat in nudi naj-
5 bolj ugodne cene
•
5 Dto. Alvarez 2288, esq. TreHes
•••••••••••••••••••••••••••i
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 6207
Oddajajo so lepe zračne sobe z zdravo ln domačo hrano od $ 2.— dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA
Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča
E. KRAVANJA
Draginja radi vojnih priprav proti Abesiniji
TRST, julija 1935.
Cene najpotrebnejšim življenjskim potrebščinam so se v zadnjem času zelo dvignile, kar povzroča zlasti pri ubožnejših ljudeh velike skrbi. Naraščajoča draginja je v zvezi z vojnkni pripravami proti Abesiniji, ker poku-puje država živila in drugo za vojsko. Ta problem je postal še bolj pereč, ker se radi velike suše obeta slaba letina.
Za julij je izdal Medsindikalni odbor naslednji cenik, ki bo do nadaln-jega v veljavi za tržaško pokrajino: Kruh	1.40—1.80
bela moka	1.55—1.65
koruzna moka	1.05—1.10
riž	1.55—1.80
fižol	1.85-
testenine	1.00—2.90
meso	4.00—7.00
salamo	16.
Iz tega vidimo, da so cene najpotrebnejše lirane izredno visoke, kar zelo slabša položaj najnižjih ljudskih slojev. Vendar pa so cene še višje, vsaj po pripovedovanju naših ljudi, čeprav
jih oblasti uradno drugače beležijo. «
V zvezi s tem so nanimive številke ki jih je prinesel "Neues Wiener Jour nal" pretekli mesec, kjer primerja reno najnujnejših potrebščin v raznih državah. List prinaša daljši tabelarični pregled najvažnejših živil, razsvetljavo in kurjave. Cene jso sestavljene na podlagi ugotovitev mednarod nega urada dela v Ženevi za leto 1934 v avstr. šilingih. Preračunane so po povprečnem tečaju. Iz tega posne mamo nekaj podatkov v svrho primerjave z raznimi državami.
Kruh, bel: Avstrija 154, Nemčija 145, Jugoslavija 34.
Kruh, črn: USA 101, švedska 79, 1-talija 76, Nemčija 67, Nizozemska 66, Avstrija 62, ČSR 44, Španija 40, Madžarska 34, Jugoslavija 29.
Pšenična moka: Italija 77, Jugoslavija 24.
Maslo: Švica 810, Italija 514, Avstrija 411, ČSR 389, Jugoslavija 315, Anglija 280.
Goveje meso: Švica 451, Italija 378, Nemčija 298, Jugoslavija 99.
Sladkor: Italija 280, Nizozemska 165, Jugoslavija 159, Nemčija 143, Švica 42.
Kava: Avstrija 1273, Italija 1038, Jugoslavija 564, USA 317.
Premog: Španija 2229, Italija 2153, Jugoslavija 446, Madžarska 392.
Električni tok za razsvetljavo: Nizo zemska 34, Italija 79, Švica 77, Jugoslavija 08.
Vatikansko glasilo o slovenskem jeziku
"Istra" piše:
Povodom cvharističnega kongresa v Ljublj ani, kateremu je prisostvoval tudi papežev legat kardinal Illondl, se je mudil v Ljubljani tudi posebni poročevalec uradnega vatikanskega glasila "Osservatore Romano", dr. Ma rio Boehm. On je zelo slikovito in z zanosem opisoval v vatikanskem org a nu nekoliko krat (1., 2., 3. in 4. julija) kongresne svečanosti same in o-no, kar je sicer videl v Ljubljani. V istih dopisih, ki jih jo list objavil na najbolj vidnem mestu, je dopisnik poln navdušenja za Slovenijo. Posebno velik vtis je naredilo na vatikanskega novinarja slovensko petje na kongresu. Na nekem mestu pravi on v svojem dopisu:
"Naj bo blagoslovljen izum radia, ki prenaša to petje v plemenitem slovenskem jeziku, ki je tako prikladen za izražanje najvzvišenejših ^pojmov in čuvstev religije".
Smatrali smo za potrebno — dodaja "Istra" —, da to zabeležimo in da podčrtamo takšno pisanje vatikanske ga službenega lista "Osservatoreja", da bo to ostalo zapisano na straneh našega lista ter da bi se opazila razlika med tomi besedami in med onim, kar se s tem "plemenitim slovenskim jezikom" dogaja v Julijski krajini in
celo v sami cerkvi, in sicer ne samo
£
radi akcije fašistične Italije, marveč tudi zato, ker imajo visoki cerkveni predstavniki v Julijski Krajini o slovenskem in hrvatskem jeziku povsem drugačno mnenje.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl odvetnik dr. Dragotiu Treo. Pokojni je večji del svojega odvetniškega in javnega življenja prebil v Gorici ter je imel kot sokolski delavec in politik veliko vlogo v življenju goriških Slovencev.
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE lyiAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE ' IN ZA DRU2INE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE.
KR0JACNICA
"TRIESTINA"
Izvrši obleke vsake vrste Iz najboljšega blaga ter po nizki ceni. Naročite si obleko in prepričani boste!
Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju.
Franc Melinc
B AUNE S 187 (vogal Paz Soldán)
Bs. Aires — U.T.59 Paternal Í262
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
ZASEBNO KLINIKO
Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41-4985
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v naši kliniki specillzirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K.
VELJANOVIC Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo,
in sicer po jako zmernih cenali. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure
r
Stran *
NOVI LIST
ZA POUK IN ZABAVOj
ALI RES 2IVIMO V DOBI NADPRODUKCIJE
Statistika zt 1934 petdesetih najvažnejših držav ugotavlja:
Leta 1934 je umrlo za lakoto oziroma pomanjkljivo prehrano okoli 2 in pol mil. oseb.
Samomorov jo izvršilo zaradi lakota 1,200,000 oseb.
Zaradi padca cen pa je bilo uničenega blaga: 267,000 vagonov žita, 258 milijonov centov sladkorja, 26 milijonov kilogramov riža in 25 milijonov kilogramov govejega me sa.
Navedeno ni blago, ki je bilo še u-ničeno, kakor kava, bambaž itd. ali ga je uničil ogenj ali poplava itd.
Tudi statistika o umiranju in samo morih iz bede ni popolna, ker mnogo primerov statistika ne zajame, ker be da davi svoje žrtve po najbolj skritih kotih.
ZANIMIVE ŠTEVILKE
Kdo pravi, da je statistika pusta in dolgočasna veda, ki nikogar ne zanima? Kako naj bi n. pr. brez nje vedeli, kaj se vse zgodi v povprečni uri našega časa?
Statistika nam pove, da se pred vsem vsako uro rodi 5400 novih občanov, v istem, času pa umre 4630 smrtnikov. In zopet v istem času ubije pet najst morilcev kakšnega človeka, zgo di se 198.000 zločinov, ocl katerih bo storjena pokora samo za 177 tisoč de liktov. V eni uri se 1200 parov vključi v zakonski jarem, 80 se jih loči in razveže, industrija predela 300 ton vlaken za blago, izdela za 50 milijonov dinarjev tobačnih izdelkov in 2 milijona litrov piva, ljudje popijejo 50 milijonov čaš kave. V eni uri zaslu ži kitajski kuli 16 par naše veljave, predsednik ameriškega električnega truster pa 4500 Din, brzojavk odbrzi 114.000, filmska industrija izdela 40 milijonov metrov filma, časnikov izi de 60 milijonov izvodov itd. Vsako uro so primerijo štirje veliki viharji ter en potres in zemlja opravi 1700 km pota okrog lastne osi. Vse to'se odigra takorekoč v času, ko ti zajtrkuješ. Pa reci, da statistika ni zanimiva stvar!
POTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud
OKO IN DOLGOST ŽIVLJENJA
Iz biološkega laboratorija Rockefeller] eve ustanove v Cold Spring Har-boru v državi New York prihaja presenetljivo poročilo ameriške akademi je znanosti. V poročilu je rečeno, da se je posrečilo z uspehom preizkusiti in potrditi poskuse, ki sta jih delala dva ameriška biologa z dvema očesni ma zdravnikoma na vseučiliških klini kah v Leipzigu in Goetingenu. Pobudo za te poskuse je dalo dognanje, da se očesna leča skoraj v vsakem človeku izpreminja v svojih lastnostih ta-ko, kakor se človek stara. Njena prož nost pojema in normalno videč človek postano dolekoviden. Če leča prezgodaj otrpne, pomeni to po mnenju stro kovnjakov na kolumbijski univerzi, da je dotičnemu človeku odmerjeno razmeroma kratko življenje, če pa nastopi dalekovidnost ali presbiopia zelo pozno, lahko človek upa, da bo dočakal visoko starost, če ga ne doleti nobena nalezljiva bolezen ali nesreča.
To sta preizkusila omenjena strokovnjaka z očesnima zdravnikoma na 5000 dalekovi'dnjh ljudeh, ki sta jih o-pazovála do smrti in ugotovila, da se ¡•o v polovici primerov njuna hipoteza izkazala za pravilno. Nekateri paci-jenti, ki se jim je obetala po očesni hipotezi visoka starost, so umrli razmerama zgodaj baš zato, ker so podlegli pljučnici, raku ali kaki drugi bolj ali manj zunanji bolezni. Zato je v poročilu ameriške akademije znanosti rečeno, da je fiziološko staranje merjeno na prilagoditvi očesa dedno. Iz tega sledi zaključek, da lahko po človeškem očesu sklepamo, kako dolgo bo človek še živel.
Poročilo se zaključeje z besedilni: "Naravni pogoji staranja in smrti za-rad,i starosti bodo tem očitnejši, čim cnergičnejša bo borba proti nalezljivim boleznim, Zato bo v bodočnosti življenja poedincev vedno bolj opredeljeno s tem, kar je nazval Francis Galton dedni zaklad in ne. bo več podvrženo slepim naključju."
OTROKOVE SPANJE
z V splošnem velja pravilo, da potrebuje otrok od 6. do 12. leta 12 ur spanje, od 12. do 20. leta pa 9 ur. Ven dar ne smemo pozabiti, da so narave, ki si odpočijejo že z manj spanja, m takšne, ki ga zahtevajo še več.
Slabotni otroci ga potrebujejo na vsak način več. Otrok, ki hodi v šolo, mora vstati zjutraj tako zgodaj, da ima dovolj časa za oblačenje in zajtrk, torej vsaj eno uro prej, negóse odpravi v šolo. Zato pa mora zvečer tudi zgodaj spat, do 12. leta najkasne je ob 7. in po 12. letu najkasneje ob 8. ali pol 9. zvečer.
Ženski kotiček
Vedenje na prireditvah
Nikjer nismo tako izpostavljeni opazovanju s strani drugih, kakor baš na prireditvah v prostorih naših d ruš tev in v dvoranah, ki jih najemajo za vprizarjanje večjih iger. Zato bi bilo pričakovati, da s'e baš ob takšnih prilikah kar najlepše vedemo ter skrbimo, da so lepo obnašajo tudi naši malčki.
Pa ni vselej tako, kakor bi človek pričakoval, obnašanje mnogih izmed nas na prireditvah ni brezhibno, ka-
kor bi moralo biti, da bi nam delalo čast tudi pred tujci, ki se mnogokrat udeležujejo naših veselic v družbi slo venskih družin.
Predvsem smo ženske potrebne, da l*i nas kdo okregal. Kako težko brzdamo svoje jezičke tudi tedaj, ko se je zastor na odru že dvignil! Premnogo-krat je na naših prireditvah, ob začetku dejanj, kakor v čebelnjaku. Nič se no zavedamo, da s svojim klepetanj itn motimo druge gledalce, ki so se udeležili veselice predvsem zaradi igre. Ali jo res tako težko brzdati se ter prihraniti "novice" za odmore med posameznimi dejanji ter za takozvano "prosto zabavo"? Kako drugače izgleda v dvorani, ako vse takoj utihne, ko se je zastor dvignil ter vsi pazljivo slede igri? Te dni sem nekje čitala, da v Nemčiji zaprejo gledališka vrata, ko so prične predstava ali koncert. Kaj ko bi mi toliko posnemali Nemce, da bi zaprli — usta, ko se prične igra ali petje Večina gledalcev bi nam bila hvaležna, hvaležni pa bi nam bili tudi igralci. Po cele tedne se mučijo, da se pripravijo za nastop", ali ni naša dolžnost, da s pazljivostjo sledimo njihovi igri ter da jim s tem vsaj nekoliko poplačamo njih trud?
Ko bi vsak, posebno pa vsaka izmed nas nekoliko o tem razmišljal in raz-mišljaja, bi bilo na naših prireditvah takoj bolje v tem pogledu.
Tudi naše malčke smo že preveč razvadile. Dovoljujemo' jim, da tekajo po dvorani, da govore itd. Res je za otroka nekoliko mučno, če mora tekom dejanja ves čas mirno sedeti. Pa je potrebno! Pod'brigajmo se tekom ot'morov, da se bo otrok v našem spremstvu nekoliko sprehodil ter si razgibal kosti. Pokažimo na prireditvah, da imamo dobro' vzgojene otroke, ki so znajo brezhibno obnašati! Ne dovolj ujmo jim, da se med igro oddaljijo od nas in motijo druge udeležence!
Najbrž bo treba še mnogo pridigo vati, preden bo na naših prireditvah tako, kakor je treba. Upam pa, da bodo tudi te skromne vrstice, ki sem jih tu napisahi, vsaj nekoliko poma gale.
M-a.
ANA CHARP0VA
BABICA
dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolgo, letno prakso v porodnišnicah, se pri poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penzionistke, posebno z dežele. — Prvovrstna postrežba.
CABRERA 4311 . U. T. 71 Pal. 2383
Diplomirana krojačnica
"TIVOLI" Bar
Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — 1|2 litra
piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mayo 6GG
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
Najboljšo postrežbe Le íoü¿jcí atut
¿¿jdstt ?rf
LEOPOLD U£AJ
SAHKENBIA 4872 - PATERNAL
±
NAZNANILO
Sporočam, da sem otvoril v lastni hiši ul Ramón Lista esq. Espronceda 2t>00
(V. Devoto)
TRGOVINO JESTVIN
ter nudim cenj. odjemalcem točno postrežbo in zmerne cene. Blago se dona ša na dom. — Cenj. rojakom se vljudno priporočam
Viktor Cernič
Migliaji za hišne gospodinje
PRIPOROČAJTE	biau>n.u t ei a zeustt.a na sv««, i<^ou<iO
N. — m	_	v dobi danaznje "kratke" mode, se
O V 1 listi	more P°našati s laKšnimi lasmi, ka
.,.,.....—i,..................kor Františka Sterne iz Londona
Svileno perilo likaj med dvema rol ccma, sicer se lahko prežgo niti in tu di izgubi blesk in prožnost.
Svilene šale ali kako druge tančico pereš najhitreje v bencinu, kateremu si pridejala nekoliko kuhinjsk' soli. Ko se sol popolnoma razstopi, na moči šal v to tekočino in ga iztiskaj. Ako iz prvo raztopine še ni dovoli čist, ponovi postopanje. Izžeti šal glad ko-napni na likalno desko, da se. posuši. Likanje je večinoma nepotrebno
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe vseh v r s) t
Velika izbera modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires
MALI OGLASI
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-i erry. — Clínica General de Niños, t'inogasta 5744	Ul". Liniers 5^8
NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U'. T. 54 Darwin 5172 in 2094
PREK0M0RSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
23. G ral. S. Martin in H. Chiftain 26. ( Ant Delfino
Proti Evropi odplovejo
20. Augustus
22.	C. S. Tome, H. Monarch in Jamaique
23.	Vigo
24.	Cap Airona
VREDNOST DENARJAT
100 dinarjev
100 lir 100 šilingov 100 mark
1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev
BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN"
25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. P® polnoči. Odprto podnevi in ponoči
Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25
Samo pristna pijača
Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
9.20 30.70 74.-"
j 52.50
1870 25.-16.20 1)77.-*
ALEXANDER DUMAS:
SULTANETA-KANOVA HČERKA
Mol lah [Hadži Solimán, pobožen Turk, ki so ga bili poslali iz Istaru-bula v gore utrjevat vero hribovcev ter jih obenem podžigat k uporu proti Rusom, je počival na terasi mošeje; bil je že opravil svoja umivanja in avoje molitve.
Hadži Solejman je bil šele pred nedavnim imenovan za mollaha vasi C.o čen Igalis, in zagotovo je vprav radi tega tako dostojanstveno zrl v svob brado ter resno gledal oblačke dima, ki so se dvigali iz njegovega čibuka.
Sicer pa je Hadži Solejman od časa do časa in z vidnim zadovoljstvom obračal svoje poglede v temne odprtine dveh ali treh jam, izdolbenih v skalah vprav nasproti njega.
Levo od mollaha so se dvigali vrho vi, ki ločijo Čečino od Avarije, bolj v daljavi pa so bili zasneženi vrhovi Kavkaza.
Hadži Solejman jo ležal pod kupulo ter Je z brezbrižnostjo, ki je prirojena sanjaškim narodom, zrl v mirno kru eoto narave, ki je bila tako dobrohotna napram muslimanski lenobi.
Komaj je bil mollah priprl oči ter je njegov medli pogled bil tak, kakor da sta v njem ugasnila ogenj in solnč na svetloba, ko je zagledal, kakor v megli, jezdeca, ki sta počasi jezdila v hrib, ležeč nasproti gore, v kateri
so se nahajale jame.
"Neftali!", je zaklical mollah ter se obrnil proti hiši, ki je bila mošeji najbližja in pred katero je stal osed-lan konj.
Na ta poziv je stopil iz hiše prijazen Čirkazijec, s kratko in neobrito brado in s "papakem", ki mu je pokrival polovico obraza.
"Vidim dva jezdeca", je nadaljeval "ki prav gotovo.ne bosta mogla prispeti v vas".
"Žida sta, ali pa Armenca", je odgovoril Neftali, "ki nista hotela tro-šiti denarja za vodnika in ki se bosta ubila na stezi, po kateri sta krenila; samo hribovske koze in najbolj spretni čečinski jezdeci pridejo srečno po oni poti."
"Ne, brat Neftali", je odvrnil mollah; "dva krat sem bil v Meki ter prav dobro poznam žide in Armence. Ona jezdeca nista Armenca in tudi žida ne; če bi bila, bi prihajala trgovat ter bi imele s seboj tovore; vendar pa poglej in prepričaj se o tem, kar pravim, ti, ki si mlad in imaš boljšo oči nego jaz". In kakor govoreč sam s seboj, je mollah dodal: "Včasih sem na razdaljo ene vrste mogel prešteti gumbe na obleki ruskega vojaka in vselej je obtičala v neverni-kovem truplu krogla, katero sem mu jaz poslal! danes bi na isto razdaljo komaj razlikoval bivola od konja".
Hadži Solejman je zavzdihnil.
Med tem ko je mollah govoril samemu sebi, je bil Neftali prihitel na teraso mošejo opazovat potnike, ki sta se bližala.
"Dan je topel in ježa naporna", dejal mollah. "Povabi potnika, naj se okrepčata ter dovolita konjema, da so oddahneta. Morda prinašata kakšno novico; in poleg tega nam koran zapoveduje, da pogostimo popotnike".
"Še preden se je koran razširil po teh hribih," je odgovoril Neftali, "ga ni 'bilo popotnika, ki bi bil zapustil vas, ne da bi bil v njej našel počitku in okrepčila, na da bi nas bi) blagoslavljal pri odhodu ali pa šel dalje brez vodnika, ki ga je spremljal na poti; vendar pa, če hočeš, da ti odkrito govorim, se mi zdita ona dva jezdeca sumljiva. Zakaj se izogibata poštenih ljudi ter tvegata življenje na nevarni stezi, na mesto da bi šia skozi vas?"
"Naj bo kakorkoli, zdi se mi, da sta naša rojaka", je dejal Hadži Solejman ter si zasenčil oči z rokama. "Oblečena sta po naše I morda se s ra 6ata s pohoda, na katerega je šel tvoj očo' s stotnijo naših mož, ali pa sta morda brata, ki ju veže prisega in sta namenjena maščevati kri s krvjo".
"Ne, Solejman", je odgovoril mlade nič ter odkimal; "ona dva človeka nista od naših. Noben hribovec bi ne prišel naravnost sem, ponašat se,da se je boril proti Rusom, ter kazat svojega orožja. Tudi maščevalca nista; ko bi to bila, bi si ne zakrivale obraza, četudi bi šla skozi skupino svojih naj bolj neizprosnih sovražnikov. Včasih obleka vara, Hadži. Kdo more reči, da nista morda ruska ubežnika? Pred ne davnim jo neki kozak pobegnil iz vasi Gumbet, kjer je bil umoril svojega
gospodarja ter mu ukradel konja in orožje. Zlodej jo hudo prebrisan in včasih tudi najbolj krepostni človek podleže njegovi skušnjavi".
"Kjer je vera omahljiva, tam ni kreposti, dragi Neftali", je dodal mollah; "toda molči! Pod pokrivalom drugega jezdeca vidim kodre".
"Naj se spremeijim v prah, če ni res, kar praviš", je vzkliknil Neftali.
"To jo 'Rus, oziroma, kar je še hujše, tartarski 'čagida'! Počakaj, boš kmalu videl, kako mu jaz nakodram lase! Črez pol ure se vrnem, Solejman, in, ali bosta naša gosta ali pa bo eden izmed nas premeril globočino prepada!"
Neftali je v par skokih poletel po stopnišču vzel puško, skočil na konji ter v galopu oddrvel v hrib, ne ozirajoč se na strmine in pečine.
"Samo Bog je velik!", je ponosno vzkliknil Hadži, kresoč iskre, da bi prižgal svoj ugasli čibuk.
Neftali je kmalu prijezdil do obeh potnikov, katerih utrujena in s penami pokrita konja sta s svojim potom močila ozko stezko, ki je vodila v hrib.	i
Oni izmed jezdecev, ki jo jezdil spre daj, jo nosil pleten oklep, kakor je v navadi pri čespsurcih, drugi pa je je imel čerkeško nošo, dasi je z njego vega krasnega pasu visela perzijska sablja na mesto "šaske".
Ali sta se jezdeca hotela braniti pred solnčnimi žarki, ali pa nista ma rala, da bi ju kdo spoznal — dejstvo je, da jima ni bilo mogoče v.ideti ob-
raza, skrita pod "bakliki".
Neftali jima je sledil precpj časa po ozki poti, ki je mejila prepad; koso jo pa pot nekoliko razširila, ju je prehitel ter jima zaprl pot; oprl je puško na sedlo ter dejal:
"Salem alejkum!
Sprednji jezdec jo privzdignil svoj "bakli" samo toliko, da je lahko videl a da ni kazal obraza, prijel tudi sani za puško, se vzravnal v stremenih ter odgovoril:
"Alejkum salem!"
"Bog naj blagoslavi vajino pot!", je nadeljeval Neftali, pripravljen, da ob prvi sovražni kretnji ustreli potnika, kateremu je želel božji blagoslov.
"Tebe pa naj razsvetli, da ne boš potnikom nikoli več križal poti", je odgovoril jezdec s pletenim oklepom. "Kaj hočeš, kunak?"
Ponudit sem vama prišel počitek in jelo, za vajina konja pa hlev", je odvrnil Neftali. "Za goste je v moji hiši vselej prostora. Popotnikov blagoslov množi živino. Nikar ne dovolita, da bo na našo vas padla sramota, da spada med one, mimo katerih gredo potniki, ne da bi se en sam hip ustavili v njej".
"Hvala ti, brat. Nisva prišla v gore iskat gostoljubnosti; mudi se nama".
"Pazita!", jo odvrnil Neftali; "brez vodnika gresta v veliko nevarnost!"
"Vodnika?", jo odgovoril jezdec ter se začel smejati: "vodnika v Kavkazu? Boljo poznam hribe, nego vi vsi, kar vas je; moja noga je stopila že
na takšna mesta, do katerih niso Prl" šli jaguarji in še kača ne, marveč •1-a' mo orli. Hej, prijatelj, umakni se 5 poti! Nisem namenjen v tvojo hišo 111 nimam časa, da bi ga zgubljal s ta bo!"
"Niti za korak se ne umaknem, kler mi ne poveš, kdo si!", je odvr11 mladenič.
"Alaha zahvali, Neftali,'" je oni v pletenem oklepu, "da sem prijatelj tvojega očeta ter da sva s''
C'
z njim skupno mnogo krat borila» den zraven drugega, proti Buscim | makni se, pravim, ali pa bo vkU^ prijateljstvu, ki me je nanj vez0'"
.jiJC
tvoja mati kmalu jokala, ko bo v' ,.
la kose mesa svojega sina med zob0^
šakalov in v kljunih orlov... Nevl(',
■ išč«*
m sin! Potepaš se po stezah m '•
tv<)'
zdražbe s popotniki, dočim kosti
jega očeta trohnijo na ruskem
in kozaške žene prodajajo njeg°x"
i v<5
rožje. Neftali, tvoj oče je umu
raj v boju, na drugi strani Tel i
. gofl'» * Sedaj, in ker hočeš vedeti ka®
glej me I"
"Sultan Ahmed kan!", je vzk,llC.^f mladenič, precej zmeden radi ki jo je pravkar izvedel, in Pa kanovega strogega pogleda.
,, ¡o o1
'sDa, jaz sem Ahmed kan: , > ¡
11 oí*'
govoril vojvoda; "yendar pa 1 y dobro: če poveš komu, da si vl ^ varskega kana, bo moje mašeča
(\ O
' padlo na vse tvoje, potomce,
njega rodu!"	.j ¡i»
Neftali se je spoštljivo ulxiaK"'flije. mimo njega sta jezdeca krenila
IZDAJ A i Konsorcij "Norega Usta'
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.