Politični ogled. Avstrijske dežele. D u n a j. Pri Njeg. Veličanstvu svetlem cesarju v Išlu je bil minister vnanjih zadev, grof Goluhovski. Pravi se, da so ga zato cesar poklicali k sebi, ker na Balkanu hudo vre. — Predsednik najvišjega računskega dvora je postal pl. Plener, bivši vodja nemških liberalcev. Vodja teh bojda postane baron Čhlumecky, predsednik državne poslanske zbornice. — VVidmann, Dummreicher in Bloch so odložili državno poslanstvo. Štajarsko. Na glavni zbor »Leonove družbe« v Gradec sta prišla tudi ljubljanski knezoškof in vojaški škof. — Poslanec Morre najbolj bujska zoper Kalteneggerja. Ta ga je te dni povabil na volilni shod, pa Moreta ni bilo. Pač ve, da so nemški kmetje konservativni, ne pa veternjaki. — Deželni odbor je z dovoljenimi lOtisoč gld. le nemškim učiteljem plačo zboljšal, na Spodnjem Štajarskem pa nobenemu. Krivica! Koroško. Občina Steinfeld je izrekla poslancu Peitlerju nezaupnico, ker je glasoval v državnem zboru za celjsko gimnazijo. Ti, ki so mu izrekli nezaupnico, ga tudi prej niso volili. Peitlerjevo izvolitev so bili odločili slovenski glasovi, zato je le prav, da je Slovencem pravičen. Sicer pa imajo koroški neraški kmetje druge skrbi, kakor pa hujskanje zoper celjsko gimnazijo. Kranjsko. Sinoči je prenehalo posvetovanje deželnega zbora, kako pomagati Ljubljani in krajem, poškodovanim po velikonočnem potresu. — Politično društvo »Jednakopravnost« ima prihodnjo nedeljo shod v Idriji. — Vipavska železnica je povsem zagotovljena. Vlada predloži dotični postavni načrt jeseni državnemu zboru. Primorsko. Deželni glavar goriški, Fr. grof Coronini, se je odpovedal državnemu poslanstvu in je dobil od svetlega cesarja red železne krone. — Volitve v deželni zbor goriški bodo seplembra meseca, in sicer bodo kmečke občine volile dne 16., mesta dne 19., veleposestniki pa dne 23. in 25. septembra. Hrvaško. Deželna vlada misli baje sedaj obrniti posebno pozornost pravosodni postavodaji. Izdeluje že med drugim načrt novega kazenskega zakonika, pa to po madjarskem kopitu. Drugo le!o se bojda ta načrt že predloži deželnemu zboru. Ogersko. V kratkem bode bojda 31 liberalcev poklicanih v gosposko zbornico. No, potem bode BanflV že lahko vladal. — Dne 10. avgusta bode v Budapešti narodni shod, na katega pridejo slovaški in rumunski zastopniki. Ali se Srbom in Nemcem na Ogerskem tako izvrstno godi, ker se tega shoda ne udeležijo? Vnanje države. Rim. Dne 18. julija je minolo 25 let, odkar je bila razglašena verska resnica o papeževi nezmotljivosti. Škofje, samostani in mnogi odličnjaki so sv. očetu po- slali pri tej priliki udanostne izjave. — Papež so naznanili generalu francoskih misiionov, o. Piccardu, da nameravajo razširiti samostane v Carigradu in Kadikari. Italijansko ima v zadnjem času nesrečo s poslaniki. Nedavno je umrl poslanik v Petrogradu, Curtopassi, za srčno kapjo; zadnjo nedeljo pa je naglo preminol poslanik v Carigradu, groi Catalani. Tega so hvalili, da je najbolj poznal zadeve jutrovih dežel. Belgijsko. Preleklo nedeljo so zopst rogovolili zoper novo šolsko posLavo in sicer v glavnem inestu, Bruselju. Najhujši so socijalisti in radikalci, ki celo grozijo z ustajo, ako večina poslancev, ki je katoliška, sprejme to postavo ali pa če jo kralj potrdi. Nemško. Kmetiškega vprašanja so so polastili tudi socijalisti. Na zadnjem shodu v Frankobrodu ob Meni je Vollmar priporočal, naj se kmetom pri agitaciji dajo zagotovila glede polajšave. Gorje državam, ako bodo kmetje šli v zanjke socijalistov! Rusko. Da se ustreže ob sibirski železnici ležečim naselbinam, ki do zdaj še nimajo svojih cerkev, se bodo zgradili za sibirsko železnico posebni cerkveni vagoni. V teh vagonib se bode opravljala med potom služba božja. Bolgarsko. Stambulovega morivca še nimajo.— Govori se, da se bode kmalu knez Ferdinand odpovedal bolgarskemu prestolu, na korist svojemu sinu Borisu, katerega bode dal vzgojili v pravoslavni veri. To so same prazne marne. Srbsko. Srbi Bolgare pisano gledajo radi macedonskega vprašanja. Srbi se namreč boje, da se bo macedcnska zadeva za nje neugodno rešila. Vendar se pa naravnost ne upajo Bolgarom nasprotovati. Turško. Oni dan so macedonski ustaši zavzeli mesto Melnik. Po hudem boju in porabljajoč dinamit, so pregnali turško posadko. Ustaše vodijo bolgarski častniki. Te dni je Turčija sklicala 3300 mož pod orožie in je poslala v ona macedonska mesta, kjer do zdaj ni bilo vojakov. Azija. Japonci še niso naredili miru na Formozi, ker še ustaši nadaljujejo boj. Sicer se pa Japonci hitro oborožujejo, kakor bi mislili začeti kako večjo vojsko. Veliko skrbi pa japonski vladi dela kolera, ki grozno razsaja po Formozi in Koreji. Razširja se ludi močno med vojaki. Amerika. Na Kubi je sedaj že 54tisoč rednih španskih vojakov. V oktobru pride na Kubo še 30tisoč mož. Sedaj imajo ondi že 15 vojnih ladij, za mesec dnij jih pa še pride 25, da bodo zabranili, da ne bodo puntarji mogli dobivati živeža in streliva iz Amerike.