Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto H. - Štev. 3 i Gorica - 2. avgusta 1950 - Trst Izhaja vsako sredo NOV PAPEŽEV POZIV ZA MIR Sv. oče je dne 26. julija naslovil nu vse škofe in na ves svet novo okrožnico za svetovni mir, ki se začenja z besedami n Summi tnoeroris«. V tej okrožnici pravi med drugim: »Ker so nam na srcu najbolj svoboda, čast in prospeh Vseh narodov, ne moremo drugače, kakor da vnovič pozovemo Vse narode in njih vlade k resnični slogi in miru. Naj se vsi spomnijo, kaj prinaša vojna in kar ('Ho sumi že izkusili: nič clruge-j« nego razvaline, smrt in sjrloš-obubožan je. Z napredkom ča->'« je tehnika iznašla in spopol-Vila tako smrtonosno pn nečloveško orožje, da lahko uniči ne sanio cele armade in cela bromov ja, ne samo cela mesta, vasi 'a naselja, ne samo vse. zaklade Vere, umetnosti in kulture, temveč tudi nedolžne otroke z njihovimi materami in nebogljene barčke. Vse, kar je človeški duh epe ga, dobrega in svetega ustva-Vil, ali skoraj i\>> KRONANJE M. B. V BARNASU Dne 13. avgusta bo velik praznik za vse beneške Slovence. Videmski nadškof bo kronal kip M. B. - Dobrodošli vsi goriški romarji! Potomec preganjalcev — semeniščnik 6. avgusta. NEDELJA. Deseta po* binkoštna. Gospodovo spremenjenje. 7. PONEDELJEK. Kajetan, spozn. 8. TOREK. Cirijak, Larg 'in Sma« ragd, mučenci. 9. SREDA. Janez Vianej, spoznava« lee — arški župnik. 10. ČETRTEK. Lavrencij, mučenec. 11. PETEK. Titburcij. 12. SOBOTA. Klara, devica. SVETO LETO Sv. oče je odšel sicer v svoje letno bivališče Castel Gandolfo, a prihaja v Rim vseeno dvakrat na teden, ob sredah in sobotah k splošnim sprejemom za sveto-letne romarje v baziliki sv. Petra. Le oni, ki zaprosijo za zasebne avdience, morajo za njim v njegovo poletno rezidenco. Romarjev pa ne prihaja nič manj kot v prejšnjih mesecih. Šole so se končale in zato izrabljajo učitelji in dijaki ta čas počitnic za romanje. Mladina prevladuje sedaj ob Petrovem grobu, zato so tudi ti skupni sprejemi mladinsko živahni. Razna udru-ženja prinašajo s seboj svoje zastave, in zgodi se, da včasih sv. očetu kliče pozdrav tisočero mladih grl in mu maha v čast cel gozd bander in neštevilno rok. Seveda ne manjka pri mladini tudi petja. Preteklo soboto so na enem koncu bazilike pele francoske Marijine družbe svojo himno: Chez no us, na drugem so Belgijci dvignili svoje glasove v pesmi: La Belgique a Marie, v tretji ladiji je pa 800 mladinskih romarjev iz Nemčije prepevalo svoj: Grosser Got wir loben Dich. Iz Italije je bilo pri tem sprejemu 18 romarskih skupin, iz Francije 25, iz Belgije 9, (zelo številni ona belgijskega narodnega patronata z 1750 in ona belgijske dekliške katoliške akcije z 1250 romaricami), iz Nizozemske je prišel ženski klasični licej, iz Anglije dijaki treh šol, iz Škotskega dve skupini, iz Malte romarji iz škofije Gozo, iz Združenih držav severne Amerike 6 škofijskih romanj in ena skupina vojakov z oficirji, iz Nemčije in Avstrije tri škofijska romanja in eno mladinsko iz Bavarskega, iz Grčije je prišla skupina mladih skavtov pa še prekomorske skupine iz Rio de Janeiro, Kube in Kolumbije. Med vso to veselo množico mladih romarjev pa sta bili tudi dve mali skupinici, ki nista kazali onega mladinskega razpoloženja. Na njih obrazih je bil viden znak domotožja in žalosti. To so bili Poljaki, 250 po številu, ki so se zbrali iz Francija, Belgije in Nizozemske, ter še Mihael Togukova. potomec vladarske družine Togukova. ki je vladala na Japonskem od 1603. do 1867. leta. je vstopil v katoliško semenišče v Kioto. Predniki te družine so bili povzročitelji znanega preganjanja japonskih katoličanov v 17. stoletju. Takrat je bilo na Japonskem čez dve sto tisoč katoličanov, ki so imeli o-koli 250 cerkva in zelo razvito versko življenje. Toda grozovito preganjanje, kot jih je le malo v zgodovini človeštva, je uničilo vse delo sv.. Frančiška Ksaverija in njegovih naslednikov. Cerkve so razdejali, duhovnike izgnali iz dežele, oziroma jih obsodili na smrt ter prepovedali katoliško vero pod smrtno kaznijo. Leta 1643. je umrl poslednji duhovnik na Japonskem. Šele 200 let po- zneje so smeli priti prvi misijonarji na Japonsko. Našli so nekaj sledov nekdanjega krščanstva, to je še kakih 2500 ljudi, ki so vedeli nakaj o krščanski veri. molili zdravomarijo ter peli Marijine pesmi. Če bi ne bilo tega dvestoletnega preganjanja na Japonskem, bi bila ta dežela najbrže postala krščanska in zgodovina nadarjenega japonskega naroda in s tem tudi zgodovina vsega Daljnega Vzhoda bi se bila vse drugače razvijala. — Nekateri sorodniki zgoraj imenovanega semenišenika so izjavili, da so na tega člana svojega rodu bolj ponosni kot na vse prejšnje člane kraljevske rodbine Tokugava, ki so vladali na J aponskem. SV. KOLUMBAN Pod predsedstvom predsednika francoske republike Vincenca Auriola so se vršile te dni v zgodovinski opatiji v Luxeuilu velike slovesnosti na čast sv. Kolum-banu, ki je pred 1400 leti začel svoje plodonosno delo pokristjanjevanja Frankov in Alemanov in ki je ustanovil gori omenjeno opatijo. Obenem je ustanovil Samostan Bobbio v Italiji. Po njegovi smrti (615) je nadaljeval njegovo delo sv. Gal, ki je ustanovil svetovnoznani samostan Sankt Gallen v Švici. Sv. Kolumban je bil sin malega, toda junaškega in globoko vernega irskega naroda; zato je razumljivo, da so se imenovanih slovesnosti v Luxeuilu udeležili poleg francoskih odposlancev tudi odposlanci irskega naroda, med njimi sam predsednik irske republike Costello. STALINOVI OTROCI (Nadaljevanje) PIONIRČKI Nadalje sem videl posebno s<-'bo, namenjeno mladim pionirčkom, h katerim pripadajo dejansko vsi rus skij otroci od devetih do štirinajstih let. V tej sobi jc ležal na m zi sov* jetski mladinski list »Pionirska Prav« da«, poleg njega pa še izvod »Kom* somolske Pravde«. To je list za dijaško in delavsko mladno, izha« ja v več kot pol milijona izvod h Na steni je visel stenski časopis šolske pionirske organizacije, % ka« terem se pionirji' zahvaljujejo Sta« linu za to in ono. Šola je imela celodnevni pouk. Dopoldne so hodili starejši1 otroci k pouku, ki jc trajal od 8.30 do 12.30 popoldne pa so iimeli šolo mlajši jii sicer od dveh do' šestih. V sovjet« skih šolah naletite pogosto na dvoj« ni urnik zarad: pomanjkanja prosto« rov, čeprav zidajo sedaj več novih poslopij. Ker je pouk skrčen, majo pa učenci več domačih nalog. Po šoli je poskrbljeno /a razne- igre n otroške zabave. NAČIN POUKA Do tu je razlika v primeril z naš « mi šolami' le zunanja. Pač pa je prepad mnogo večjii v miisebiosti, s katero je prežet sovjetski vzgojni sistem. Partijska ideolog ja je vple« tena v vso učno snov. Otrok se naj« prej nauči', kakšne sO' njegove dolž« nosti do sovjetske države, ki naj bi bila »najbolj demokratična na sve« tu«. In nauči' se, da bodo on jn nje« govi- sovrstniki graditelj« bodoče po« polne komunistične družbe. Zgodovina in zemljepis poučujejo na tako imenovani »demokratični osnovi«. Tako na primer razlagajo ctrokom, da so Albanija, Poljska, Romuniija in Bolgar ja demokratične države in da so njihovi narodi' prija« telji Sovjetske zveze, v lugoslavii pa da vlada tolpa izdajalcev, ki so se prodali zahodnim »imperialistom Ruskim otrokom vbijajo v glavo, c f so prav ti imperialisti največji so ražnikj Sovjetov in da so Združel države na čelu tega tabora. Razi! gajo jim, da je vse, kar je boljšeg!^0 sovjetskega porekla, in da so \dve važnejše iznajdbe od leta 1300 daljP° plod ruskega duha, a da so jih dd^ g' narodi ukradli in si jih pr;H*a stili. Da otroke o tem prepričajo, f"ia poskrbljeno v sovjetsk h šolski’*': knjigah. Tako radia ni izumil Ma coiv, pač* pa Rus Popov. Oče lok motive ni Anglež Stephenson, ai pak dva ruska tlačana. Nadalje znano, kot trdijo sovjetski učbenik da je penicilin odkril neki R us okoj leta 1870, to je pol stoletja prej ki’ angleški strokovnjak Fleming. Pn' letalo je izdelal Možajski, Čolkovsi pa 'je pionir motorja na reaKcijsi pogon itd. Nadalje so ruski razisk‘ valci in mornarji odkrili večino s'’ ta, medtem ko možje, kot Mark Polo ali kapitan Cook, ne pride) več v poštev v sovjetskih šolah. Zato je potrebno, da učitelji pi zorno 'zasledujejo razvoj. Štjsl knjige hitro zastarajo, le inoskov radio in zadnja številka »Pravuc sc nikdar ne zmotita. N'i obvezni da bi morali biti vsi ue:telji vp ni< v partijo, in ni mi, znano, da glede tega nanje prit'iskali. Pač p ne smemo pri tem pozabiti, da pre< stavljajo člani komunistične part v Sovjetski zvezi skromno manjšin .Tih je komaj šest milijonov v pr meri z 200 milijoni prebivalcev. S< veda pa je obvezno, da se učitelj p popolnoma podredijo načelom, ki ji) določa partija. RAZMERJE POUKA DO V E Rt Poglejmo na priimer kako je vero. Kakšno stališče je zavzel partija v tem oziru, je vsem znan' Sovjetska vlada je trdno odločenilw da jzruje iz otroških miisli sleherni ki sled »vraž« in namesto njih da otr<' *r ku tako imenovani marksstičnfl leninistični materialistični in znaijVc stveni pogled na svet. Tako se zgo^f' včas h, da doživi otrok, katerega stali s-ši so še verni' in ga vzgajajo v vcij jj( skem duhu, notranji spor. O tfl stvari sem govoril z ravnateljem n‘{ ke moderne deške šole v Moskvi C »Predvsem«, nij: je odvrnil ravnatelj »v šolah ne razširjamo brezbošt'1] . kot takega. Tudi ni potreba. Razlj ® gamo naravne zakone o razvoju sVi ta in na znanstveni osnovi pojasni1] jemo pojave v vesoljstvu, V vilšjij L( razredih sc otroci učijo Darwino'1 teorije. Seveda se primeri, da prid‘1 jo otroci, katerih starši hodijo I cerkev, k nam im nas sprašujejo tem in onem. Potrpežljivo in jasi1 jim razložimo^, kako je verovanje bajke z znanstvenega stališča nen'1 goče, in to jih običajno zadovov Vrnejo se domov in pripoveduj^ staršem«. Nisem se mogel vzdržati sem ga vprašal, če se kdaj zg1’1 da otroci spreobrnejo starše. Ravi1 tel j se je nasmehnil in suho odvrt11 »V del sem take primere,« nato P je hiitro prešel na drug pogovor. PATRIOTIZEM Takemu pojmovanju se pridružu| v popolnem skladu tudi nova ve ■žii|sovjetskega patriotizma. V zadnjih dnMetiih so komunisti skušali z ogrom« k|nim; napori' ustvariti med Rusi pra« -aDi'o narodno zavest i,n jih prepričat: |,njda je njihovo življenje mnogo bolj5 •j še, kot pa so razmere v tako imenos |Vanem »meščanskem« svetu, ki je kapitalističen in že v razkroju. Vse to se seveda zrcal: tudi v šoli. Ko sem obiskal dekliško šolo, o kateri sem preje govoril, sem spregovoril nekaj besed z ravnatelj eo. Bila je žena 40 let, preprosto oblečena in ne brez humorističnega duha, če bi jo sodil po očeh. Ni imela takega nastopa kot običajno ravnateljica in !e oeistno zelo ljubila otroke. Vpras ,0: fel sem jo. če je pouk sovjetskega Patriotizma posebna učna snov. )>>Ne,« mi je odvrnila, »v našem uč= ■nem načrtu ni to poseben predmet, pač pa je patriotizem vpleten v vso učno snov.« Po sovjetskih podatkih obiskuje osnovne šole, tehnične zavode in gimnazije 34 milijonov otrok. Pouk je brezplačen in obvezen do 7 razres da, to se pravi do 14 ali 15 leta. Telesne kazni so strogo prepovedan ne v vseh sovjetskih šolah. 34 mili* jonov študentov: bodoči sovjetski državljani. Če se bo v prihodnjih letih Sovjetska zveza še bolj zaprla vase In potegnila še tesneje svojo železno zaveso, se ne bomo mnogo čudili, ako tam vzraste nov rod, ki zunanjega sveta ne bo čisto nič po= znal. Današnje ruski študentje so res Stalinovi otroci. im Frontaška mladina v Sovodnjah ,elj V nedeljo 30. julija je Titova frons j|ta priredila na športnem igrišču v gjSovodnjah tako zvani praznik sin* VJvenske mladine v Italiji, ki so se ga a[jpo poročil: h frontaških listov udele* jrtjžil’ tud: zastopniki beneških in tr* .-jižaškiih Slovencev. Manjkali so torej (zastopniki Korošcev, znamenje, da ikj ---J---------------- 7 -....... ....... (Titova zvezda na Koroškem zahaja, če n: že zašla. Mladinski dan je bil posvečen predvsem športu jn zvečer Zabav j ter plesu. Zopet se je pokazan lo, da Titove lire, ki z nj:mi plačuje vse tukajšnje frontaško politično in kulturno delo, naši mladini na žalost še vedno prijetno dišijo, čeprav ve, koliko slovenske krvi in solza se j,ih drži. Uspeh s:'cer ni bil tak, kot se po časopisih širokoustijo, vendar je pokazal, da je preveč naše mladine frontaško usmerjene, ki se ali iz kos ristoljubja ali i'Z nepremišljenosti še vedno pusti voditi za nos. Mladina, kdaj boš spregledala? Ali ne veš, da kar ti komun st ponuja, je vse za*, strupi jeno? Burna seja obč. sveta v Gorici V torek dne 25. julija so prišle Ha vrsto interpelacije svetovalca Bratuža zaradi državljanstva in k1"'opcije in o izjavah sen. Tessito-lija. o slov. manjšini v dolini rk Nadiže. Župan je na dolgo doka-e* zoval upravičenost dosedanjega postopanja, svetovalec Bratuž pa j P1!ga je pobijal. Ko je pa prišla na s|>'CSt,o zadeva senatorja Tessitorija in je svetovalec Bratuž tolmači! | UU svoje stališče, je med italijanskimi svetovalci, katerim se je pridružila nalašč zato izbrana publika, nastal tak direndaj — krik in vik, zmerjanje in grožnje, da je župan moral sejo trenutno prekiniti. Mi to postopanje večine obsojamo. Naj se zavedajo, da svojega prepričanja nikomur s krikom in vikom ne morejo vsiliti. KULTURA NOVA KNJIGA Perry Biikvič: BREZDOMCI i:| V Avstriji je letos iizSel roman, ki !fi ga je napjsal prekmurski pisatelj | Fcrry Biikvič; naslov romanu je »Brezdomci«. Nova knjiga se pridru« Suje onim, ki> opisujejo' dožvetja nit našega naroda med zadnjo vojno in •njki so vedno bolj številne. Novost r(J knjiige je predvsem v tem, da v n« njej najdemo nasl kano življenje no* af vega dela slovenske domovine, k; ga dosedanjih sličnih knjigah nismo še našli, namreč življenje v Prekmur« ju. 1 a košček slovenske zemlje je bil odrezan med vojno od ostale Slovenije ter je zopet prišel pod Ogrsko, ki je to ozemlje imela v po* sesti že do leta 1918. S tega vidika je Biikvičevo delo zanimivo, ker nam iizpri|čuje, da je velika borba zoper komunizem in zoper okupatorja zaješ la tudi ta košček slovenskega naro« da. Druga dobra lastnost knjige je v el? ki optimizem, ki jo preveva, kljub kruti usodi, ki jo glavni ju* | naki. Mate 'n njegov} prijatelji?, do« živijo, ko morajo po končanih bojih j :ni prestanem trpljenju v emigracijo kot vojni zločinci, izdani, osramočen n', osovraženi1 od vsega sveta, da rešijo vsaj življenje. V svojem ideas lizmu so se borili najprej za socialni blagor ljudstva in pozneje za njegos vo svobodo skupaj z onimi, o katerih so mislili, da imajo iste ideale, s komunisti. Ko so pa spregledali ko* munistično zlobo in zahrbtne name* ne, so se uprli) in so hoteli voditi neodvisno borbo za resnično svobodo in pravi blagor ljudstva; toda prevara« ni in izdani po svojih nekdanjih zavez« nikih so po večini' popadali pod kros glami madžarskih orožnikov alj pogi* nili po ječah. Preostali so se s sras nioto narodnih zločincev morali! u* makniti iiz domovine. Kljub temu je v knjigi polno opt ttutema. Njegov nosilec Mate, glavni junak vsega ros mana, vedno upa, ne klone pod težki« m'i udarci, veruje v zmago pravice in resnice. Vendar so me pri branju mnt-li nekateri pisateljev} nazori, ki se s krščansko etiko č sto nič ne ujema« jo. Tako n. pr. razna ljubimkanja, ki se zdijo pisatelju nekaj povsem na« ravnega. Celo prešuštvovanje se zdi pisatelju lepo, če izvira jz ljubezni. Keslerica n. pr. po težkem zakonos lomstvu umre mirno kot nedolžni angel, proseč svojega ljubimca Mas teja: »še enkrat me poljubi v slovo.« Ta moralna indiferentnost v presos janju spolnega življenja, ki je tako razširjena v sodobnem svetu, je go* tovo najtežji očitek tej knjigi z mo< ralnega stališča. Mladinsko leposlovje v Franciji Francoska vlada je sprejela zakon, ki določa, kakšno ne sme biti m la« dinsko leposlovje V knjigah — ta« ko je rečeno — ne sme biti nobena slika, besedilo ali le odlomek, napis ali karkoli drugega, kar prikazuje v lepi luči r;.ip, laž. surovost, sov« raštvo, tatvino, lenobo ali kakršen kol’’ drug prestopek ali zločin. Železna zavesa tudi za radio Nek Odbor gospodarskega in so« cialnega sveta Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki obsoja motenje mednarodnih radijskih oddaj. Resolucija omenja, da nekatere države namerno motijo radijske od« daje, ki prihajajo ;zven njihovega i zemlja iin obsoja tak postopek, ker zanikuje pravico, ki jo imajo vsi ljudje, da so popolnoma obveščen o vseh novicah, nazorih jn idejah, ne glede na meje. katoliški glas“ v vsako slovensko družino I Kmečka opravila v avgustu DAVKI zapadejo v dneh od 10. do 18. t. m. Plačaj jih! NA DOMU: Boj sitnemu mrčesu, predvsem muham, komarjem, ščurs kom, bolham, stenicam, pa tudi m ob jem, tud: prj shranjeni zimski obleki, DDT! V SHRAMBO prihaja vedno več pridelkov. Ker si sc že trudil, da si j'h pridelal pazi, da jih boš imel tako shranjene, da ne bodo trpeli od mrčesa. Kar je zrnatega, ohraniš z Geigv 33 (je neke vrste DDT), pros star pa razkužj tudi z DDT, najbolje z razpršen jem tekočine. Za 100 kg zrnja rabiš 100 gramov Geigv. V HLEVU velja vse to, kar smo svetovali za prejšnji mesec. Uničuj muhe itd. DDT! — Boš jinel dovolj krme. Sena je bilo, a druga košnja je odpovedala zaradi suše. Vsej kos ruzo za krmo, pa tud:' deteljo inkars natko, ki ti bo dala spomladi obilno tečne krme, njivo pa pust-la že pras vočasno prosto za setev koruze. V KLETI naj bo prazna posoda oprana, osušena, zažveplana in zabis ta. Pazi, da se še morebitni ostanek vina ne skisa: polna posoda, če pa to ni mogoče, potem denv vino razkuževalni pripomoček. — Krompir, posebno pa žarka — žaltava slanina ne spada v klet. NA VRTU: pletev n zalivanje! Seješ pa lahko še marsikaj: radič « solatnik lahko seješ še tud' prihodnji mesec, sedaj pa še vrtni korenjeek. Ta mesec je najugodnejši za setev vrzot.inov ali zgodnjega glavnatega zelja: prporočljive vrste so zgodnji Ekspres, malo poznejši Etampes in nekoliko poznejši, zato pa debelejši »volovsko srce«. Ta mesec sejemo tud: motovilec (ardclut) še vedno ru« meno in zeleno endivijo. Ni prepozno za cikor"jo jn koromač. Lahko seješ tudi poletno čebulo, katero boš nos vembra presadil na stalno mesto. —. zadnji čas je za presajanje brokolov in jesenske cvetače (karf jola). — Zimsko solato sej septembra. V SADOVNJAKU obiramo, kar j pač dozori: Za obiranje uporabljaj prmerno lestev jn če le mogoče ne stopaj na drevo. Če pa že moraš na drevo, potem imej na nogah copate, na noben način okovanih čevljev. Posebno za mlado drevo je to važnj. — Poberi vse sadje, ki pade z dres vesa. Iz boljšega napravi sušje, k ti v zimskih mesecih prav pride. Slas bejše daj prašičem, a najbolje b: bi« lo, da bj ga skuhal, ker bi na ta na« čin gotovo zamoril vsako mrčesjo zalego, ki' se bi morebiti nahajala v sadju: ne meči gnilega sadja na gnojišče, temveč v ogenj. — Ta me« sec imaš še čas za cepljenje mladega drevja v speče cko. Ne zamudi,! V drugi polovici meseca b» znalo biti prepozno. — Sii razč stil in uravnal krone mlademu sadnemu drevju? Je sicer pozno, a bolje je, da sedaj to napraviš kot nikoli. Isto velja za odstranitev vejic, ki bi odraščene bi* le v napotje. V7 VINOGRADU so dela v glav« nem končana. A vendar pazi, da ne bo pod trtami plevela. V prvi polo« vici meseca Iv bilo na mestu še pra« šenje popolnoma nezrelih grozdov z arzenatom proti kiseljaku, oz roma grozdnemu črvu — Mlade, predvsem letos vsajene trte boš mora! še škros piti z raztopino modre galice. Si cepil vse one trte, ki si jih jmel v namenu? Prav v prvih dneh avgusta bi lahko še kaj dokončal. V' ostalem pa pros "mo božjega blagoslova, saj smo se trudili in pridno delali. , NA NJIVI je krompir izkopan, res pa vsejana ,ajda bo kmalu evela, jn« karnatko bomo sedaj vsejali, čii\s kvantin smo oplelj. E, ni' vse tako, ker je suša mnogo škodila. Po dežju bo cela narava na novo oživela in pohitela, za kar je zastala zaradi su« še. A mnogo je škode. — Vso krmsko peso im vse vrzote posadi' po njivah. — Preglej koruzo! Odstraniti moraš v.so jalovo, brez storža. Taka ne h'1 smela niti evesti, ker se jalo« vest podeduje. Odstrani tudj vso snetljivo koruzrt, onih črnih gob pa ne meči' na gnoj, še manj pa jih smeš puščati kar na njivi; sežgati jih je treba. — Krmski' pesi, činkvantinu in zelju bi gnojnica še koristila. — Ko« ruzi na njivi* lahko odstraniš prav spodnje liste, najspodnejše 3 ali 4, če so že malo porumeneli. Drugače pa ne. Na noben način ne moreš odstraniti listov tik izpod storža ali nad storžem. NA SENOŽETI b; b la otava, če ne bi bilo suše. Pa bo po dežju le se precej zrastlo. Obupovati se nik* dar ne sme. Jalovost živine na Krasu Prefektura sporoča, da se vrš: zdravljenje jalovosti na državne stroške, če se je jalovost pojavila 6 mesecev po skoku. Za Kras se to vrš; v Doberdobu št. 14 vsak četrtek od 9 do 10 ure od 10. avgusta dal je. Državni odkup žita Prefektura sporoča, da smejo vs' pridelovalci žita to leto oddat; 50n/„ več žita nego v preteklem ietu. Kdor letos prve oddaje žito državi, sme dati 60°/o svojega pridelka. Boštjan frankO: Zadnji drieoi betlkega mučenika Povest iz misijonskega de« lOVANJA V SEVERNI AMERIKI 10. ČAROVNI ŠOTOR Huangov nepričakovani povratek ie ves Andagaron postavil na glavo, ^ovsod so stale razburjene skupine; ‘'delo se je neverjetno, da bi bil Iros ^ez podrl glavarja. Oglašal se je tl'e po maščevanju nad kačjo zalego, ^ajprvo pa je bilo treba vse po« dušiti, da se reši Huangovo življe« 1'je. »črna suknja naj mu streže,« *° rekli nekateri. »Ne,« so branili drugi, »beli mož ^ ga umoril. Saj imamo Tonnera« l'°uta.« »trna suknja pozna umetnosti vseh travnikov,« so dejale ženske. »On ne ve, česa potrebuje rdeči mož,« so zopet ugovarjali drugi. »Tonneranout pozna zelišča naših gozdov.« . »Ravnokar je pregnal smrtnega angela iz koče,« je pristavil mlad ve dež. »Rana ni smrtna, je rekel Tonneranout. Če pojde beli medved v severno lovišče, bo tega kriva črs na suknja.« »Dobro si govoril, brat,« je zakri« čala vsa truma. »Huango bo živel,« je šlo od ust do ust in kmalu so se stari sveto* valei rodu zedinili, da naj zbrani ve« deži priredijo zvečer vt*liko vedeže« vanje, da spoznajo zlo čarovnijo. Tonneranout si je zadovoljno mel roke. Vedel je, da bo Beli medved še pred polnočjo podlegel hudemu strupu, k' ga mu je dal med vodni« mj kapljami. Sedaj bosta občutila ujetnika njegovo irokeško maščeva« nje. Zato je mirno pustil misijonarja pri bolniku; bo še bolj verjetno, da je bledoličnik povzročil glavarjevo smrt. Ondessonk in Timanko si nista skrivala niti za trenutek, da je njun položaj postal resen. Huronec je šel ponovno iz glavarjeve koče v misijonarjevo, navidezno po kako stvar, v resnici pa, da bi odstranil vsakršno sumnjo. Patrova koča *je ležala ob robu vasi, zato je hotel iz nje oditi na sestanek s Clvonatom. Misijonar se pa ni ganil od Huan« gove bobrške postelje. Glavar je junaško prenašal strašne bolečine; bilo mu je veliko veselje, če mu je beli mož govoril o Velikem krščan« skemu Duhu, o križanem Bogu, o blaženem posmrtnem življenju v nes besih. Samo tu in tam je zašepetal: »Jezik črne suknje govori resnico; 'sto je pripovedoval Stari orel males mu Huangu, kadar sta sedela pod šumečimi drevesi ali hodila ob ileros čem Mohavvku.« Ali pa je vprašal: »Krščansk' Bog je torej tudi za Iro« keze umrl? Njegovo kraljestvo je odprto tudi rdečim možem?« Kadar je duhovnik utihnjil, je gla* var zaprosil: »Oče moEtve, odpri moje uho besedam Velikega duha, ki so v tvojih ustih.« Pater mu je rad ustregel. Že je resno premišljeval, ali sme tvegati to noč rešilni poskus. Ali ne zahteva dolžnost od njega, misijonarja, k je prišel izpreobračat pogane, da ostane in reši glavarjevo dušo? Al: ga ne naganja samo mevžast strah pred smrtjo k nočnemu drznemu dejanju? Gotovo, Timanko mora izrabiti pri« ložnost in se rešiti; njega ne zadržuje nobena dolžnost. Toda oče molitve? Vedno jasnejša se mu je dozdevala želja neba, naj ostane pri Huangu. Glavarjeva izpreobrnitev postane lahko odločenega pomena za raz« širjenje vere med zakletimi sovražni« ki krščanstva. Iskal je pripraven trenutek, da bi razodel Timanku svoj sklep in ga pregovoril, naj sam pobegne. Toda nenadoma je misijo« nar opazil, da so se bolnikove poteze vidno spremenile. Govor je postal težak, huda mrzlica je stresala truplo; nastopila je zunanja slabost. V glavo mu je šinila misel: »Tonne« ranout je zastrupil Belega medveda. Strašno se maščuje.« Sklonil se j6 nad Huangom, nežno privzdignil njegovo glavo in mu ohladil pekoče ustnice. »Smrtni ,pt.č kroži nad glavo Be« lega medveda,« je .rekel bolnik in pogledal misijonarju v oči. »Velik: glavar se ga ne boji,« je odgovorjl pater. »Ali ve Huango, da mu oče molitve lahko podeli posebno moč?« »Meni, rdečemu možu?« »Da, mojemu bratu Huangu. Ali veruje v Velikega duha? Ali veruje v krščanskega Boga, kj je umrl na križu? Ali hoče tega Boga ljubiti?« Huango je prikimal; jezik je še komaj zajecljal besedico in oči so se zapirale k globokemu spanju. Misijonar je jenjal. Zunaj je pola« goma nastopala noč. Temni oblaki so se zbirali na nebu. Včasih je vi* harni veter dvignil prah s cest in ga vrtel visoko v zrak. Daljno grmenje je javljalo, da se bFža nevihta. Timanko je stopil pred kočo. Okoli nobenega človeka. Neopažen je smuknil v misijonarjevo kočo in poslušal. Vaški prebivalci so se naj* brž zbral blizu glavnih vrat. Ali so imeli važen posvet? Ali so čakali na S o p D I Stupica v Benečiji Stupica je najmanjša vas nadiške doline, skrita v kotlini ob Nadiži med Voglom, Mijo in Matajurjem pri držitvni meji. Znana je že od prve svetovne vojne. V zadnjih tednih gre nje ime od ust do ust najbolj trpečih Slovencev na tej in oni strani železne zavese, ker je ob bloku dovoljeno srečanje svojcev. Kateri svetnik je izprosil tako zaželjeno, a nepričakovano m is lost? 2e od prvega dne silijo stotine in stotine ljudi od obeh stran' k od* prtemu bloku. Tudi najbolj trdosrč* ni človek ne more pr 'kriti solz, ko gleda pr zore. ki se tam dogajajo. Iz nobenih ust ne pride beseda sovraš* tva, jezik izgovarja le besede ljubez* ni, ki pridejo naravnost iz srca. Števlri radovedneži, ki so prišli od daleč, da bi se osebno .prepričali o novem pojavu, komaj zadržujejo sob ze, in ginjen'1 večkrat odstopijo re* vežem, posebno otrokom, prigrizek, ki so ga prinesli s seboj. Tudi straž* niki ene in druge strani so postal? bolj domači. Sovodnje pod Matajurjem Pred par tedni je nadškofija po* slala v Sovodnje novega vikarja, v esehi nekega italijanskega, oziroma furlanskega duhovnika, ki je pobegnil pred komunisti iz reške škofije. Že samo to, da je prišel iz Reke, je razdražilo živce nekaterim prenape* tim šovinistom, ki so vplivali na domačine, da so nadarjenega duhov* nega pastirja premrzlo sprejeli. Brez komentarja. N O V C Dr. Sfiligoj — zaprt V ponedeljek so orožniki aretiral1 dr. Sfiligoja ter ga odpeljali v go* riške zapore. Kakor beremo v laških dnevnikih, gre za obsodbo iz leta 1041. Pričakovati je revizijo takratne sodbe izvršene od fašistov. »Divji lovec" v Londonu ' Na hinkoštno nedeljo so slovenski izseljenci v Angliji’ uprizorili Finž* garjevega »Divjega lovca«. Predstave se je udeležilo nad 200 gledalcev, kar je zelo veliko z ozirom na razme* tanost ljudi po vsej Angliji. Propad ljubljanske pravne fakultete Leta 1938. je pravna fakulteta na ljubljanski univerzi imela 675 sluša* teijev. Letos pa ima samo 50 redn h slušateljev. Iz tega se vid', da jurist' v sodobni Jugoslaviji nimajo bodoč* nest", ker beže pred pravnim štu* dijem. Smrt msgr. Magheta Te dni je umrl v svojem 76. letu msgr. Karel Maghet. Zadnja leta je stanoval v Krminu, kjer je tudi več let poučeval krščanski nauk na slo* vensk’ šoli. Našega jezika je bil po* polnoma zmožen. V mladosti je bil kaplan v Biljani, pozneje pa morna* riški kurat. Naj počiva v miru! Vatikanski radio oddaja v slovenskem jeziku vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri in sicer na kratkih valovih 31,25 19 metrov in na srednjih valovih 196 metrov. Na istih valovili in oh istem času poslušate lahko ob nedeljah in torkih prenos v hrvaškem jeziku, ostale dneve pa v ruskem jeziku. Gradnja osnovne šole v Saležu Oddelek za javne naprave pri Za* veznjški vojaški upravi STO je skic* nil pred kratkim s tržaškim stavbe* rim podjetjem Urbani & Pacor po* godbo za zidanje osnovne šole v Saležu (opčina Zgonik) za 9,417.600 lir. Gradnja stanovanj v Trstu Zavezniška vojaška uprava je na* kazala zadrugam »Cooperative Edifj* catrici fra i Djpendent’’ di Ent: Pub* blic?1 e Aziende privatc«, znesek 930,000.000 lir za gradnjo približno 670 stanovanj. Popravilo pomola „Bersaglieri“ Oddelek ja zavne naprave pri Za* vezniškil vojaški upravi je pred krat* kim sklenil s tržaškim podjetjem Scarpa & Q in Crebos Člcmcnte po* godbo v znesku 5,085.213 lir za po* pravila in zaščitna dela na severno* vzhodnem delu pomola »Bersagljeri«. Promocije Na univerzi v Fribourgu v Švici je postal profesor političnh in socialnih ved Bonuttj Karel, rodom iz Bukovi* ce, iz znane Bonuttijeve družine. V Rimu na Gregorijanski univerzi pa je postal profesor cerkvenega pra* va č. g. Slavko Bavdaž z Solkana. Obema novima profesorjema iskre* no čestitamo. Smrtna kosa v Ameriki Prve dni julija je v Ameriki umrl Franc Vovk, vipavski rojak. V Arne* riki se je nahajal že veliko let. Doma je zapustil ženo jn tri otroke. Dr. Fr. Jakliču je umrla mati Pri Sv. Gregorju je umrla gospa Ana Jaki č, mati našega dobrega znanca dr. Jakliča. Stara je bila 82 let Naj v miru počiva! Dr. Jakliču pa izražamo iskreno sožalje. Joža Ogranjšek — 70 letnik Sedemdesetletnico praznuje letos g. Joža Ogranjšek, ki je eden izmed pionirjev dela za slovenske naseljen* ce v Holandiji. P. Teot m se ga spominja, kako že od 1. 1926, ko so ustanovili prvo društvo sv. Barbare, sodeluje v odborih. Pa ima tudi zmožnosti za to. V veliki dobrosrč* nesti jn požrtvovalnost’’ ni štel ur in ni ločil ljudi, katerim ho poma* gal. Pridno je sodeloval tudi v ver* sk h prireditvah, zlastj pri procesi* jah, mnogo se udejstvoval na odru. V zasebnem življenju je bil jn ostal zgled vsem, ki ga poznajo. P. Bazilij Valentin — novomašnik Dne 9. julija je v Lemontu pr ameriški Mariji Pomagaj daroval no* vo sv. mašo p. Bazilij Valentin, ki ga vsi dobro poznamo kot pisatelja lanske Mohorjeve povesti »Tonček iz Potoka«. Novomašniika je posveti škof Rožman, ki m,u je tud j pridigal ob nov' mašil Čestitamo! Debata o prenosu goriške stolnice Na namig goriškega nadškofijskega I sta, se je razvnela po naših listih debata o umestnosti ali neumestnosti premestitve goriške stolnice v cer* kev sv. Ignacija. Večina časnikarskih glasov je tej premestitvi do sedaj nasprotna tehničnih jn finančnih razlogov. ŠPORT Nogometne tekme med gori-škimi dijaki v Zabnicah in med tržaškimi dijaki v Ukvah Tekma se je odigrala na športnem igrišču nogometa v Ukvah in sc je končala z zmago Goričanov za 10*1. Moštva so bda: Goričani: Kacin, Kranjec, Sfiligoj; Ravnik I., Ravnik. 111., Bavcon, Korošce. Tržačani: Valenčič, Žužcl.i, Majeenj; Kerševan, Perač č, Maršnvk. Gole so zabili: V prvem polčasu: 5’ Sfiligoj (G); 7’ Korošec (G) 9' Bav* con (G) 19’ Bavcon (G), 21’ Bavcon (G); 28’ Sfiligoj (G). V 2. polčasu: 12’ Bavcon (G); 28’ Sfiligoj (G); 15’ Ravrik (G); 17’ Kerševan (Trst); 27’ Kranjec (G); 30’ Korošec (G). KOLESARSTVO Vsled nekorektnega obnašanja fran* coske publike do italijanske ek’pe, pri kolesarski dirki okrog Francije, se je italijansko moštvo z Bartalijem na čelu celotno predčasno umaknilo. Samo mimogrede v odgovor »Demokraciji« V predzadnji' številki »Demokraci* je« je uredništvo posvetilo daljši članek »tržaškemu dopisniku Kato* 1 'škega glasu«. Ker je v njem več neresničnih trditev, bomo mimogrede odgovorili nanj, sicer prav gotovo ne bi. V pojasnilo: a) Umetno razločeva* nje med tržaškim dopisnikom in uredništvom »Kat. glasu« je trud brez potrebe. Jasno je, da se uredništvo ,'c nenavadno, da ne omenjajo kake kulturne prired 'tve v tako jmenova* nih tržaških vesteh, ko vendar poro* čajo celo o tem, če se dva pijanca stepeta, al'i če si' je kdo zvil nogo. Tudi glede obvestila ni zahteval nihče kake prednosti. Slov. prosveta je prosila slov. radijsko vodstvo, da bi med drugim objavilo v četrtek m v soboto obvestilo o koncertu ko* roških pevcev v Trstu. Torej dva* krat — kot objavijo Slov. prosvetni matici ali Košutovemu ljudskemu cdru ali komur koli'. Pa so ob javili samo v četrtek. To pismo je gotovo videl tudi pisec omenjenega članka, ec je pisal o tej zadevi. Več ljudi jc spraševalo, zakaj ni bilo več objav v radiu, češ da bi Korošcem že lahko posvet'!; več pozornosti,. Morali smo na ta številna vprašanja odgovoriti. V tej prošnjii je menda samo enakost, ne pa prednost, g. urednik? Pa če tu* d’ bi prosili še za kako objavo, to še ni kakšna posebna stvar, saj za* vezniki, ki vzdržujejo postajo, vedno radi poskrbe, da so poslušalci' o vsem čmprej in čmbolje informirani, j 3) »Demokracija« je objavila vabilo na tabor. Pripravljanj odbor je ured* n štvu za to brez dvoma hvaležen. Ni pa res, kar trdi članek, da jc to naredilo uredništvo samo od sebe :n aa se prirediteljem .ni zdelo vredno FOTOGRAFIJE SLOV. TABORA Na razpolago je več najrazličnejših fotografij s slovenskega tabora na Repentabru: fotografije pevskih zborov, različnih prizorov, množice itd. Vse te slike so na ogled v trgovini Fortunat v Trstu (pri sv. Antonu-Novem). Kdor bi želel fotografije naročiti, si jih lahko ogleda in naroči v trgovini. strinja 'n odgovarja za.- vse, kar je v listu. Navadno je tako pri vsakem časopisu. b) ro treba medsebojnega obvešča* n ja in sodelovanja demokratskih Slo* vencev, obveščanja o kulturnih pri* reditvah sc nam zdi več kot razum* ljiva. Seveda ni vsaka prireditev (n. pr. predavanje navadnega filma) že kulturna prireditev. Naše uredništvo do sedaj še ni doblo kakega vab la s STO*ja na kulturno prireditev, ra* zen od katoliških organizacij. Kljub temu pa smo o nekaterih poročali. V odgovor pa: 1) Nikjer v poro* elu o slovenskem taboru nihče r.e pričakuje in ni nikdar pričakoval od »Domokrac je«, da bi kakor koli hva* hla ali poveličevala prireditev Slo* venske prosvete. Zansali smo samo to — kar je mnogo ljudi opazilo — da je z mnogo večjim navdušenjem prav »Demokracija« poročala o »kul* turnem dnevu« na stadionu 1. maja kot pa o slovenskem taboru. Reki1 smo, da je to značilno. Nič drugega. 2) Nihče ne zahteva od radia kak i privilegij kot. trdi omenjeni članek v i D., ki zagovarja tiste, ki o obvestil h j tam odločajo. Rekli smo samo, da prositi za to. V resnici je bilo nam* reč tako, da so prireditelji poslali daljši članek, kj je govoril o namenu in pomenu tabora. Celo sam g. ured* nik, dr. Jež se je oprav č l priredi* teljem, da. ni objavil vsega članka. Dejal je, da ni mcl prostora. zHToj pa da je objav 1 vsaj kratko ob* vestilo. Ali ni le preveč netočnosti? Tako pisanje je pa res stvar okusa, o katerem govori omenjeni članek, če nje drugega. Darovi za sklad L. Kemperleta Namesto cvetja na grob bratu, da* ruje gdč. Micheluzzi Alojzija 500; N.N. 3000; N.N. 2000— Fr. Srčna hvala! »SLOVENSKO ALOJZI JEVIŠČE« Zlatomašnik č. g. Ivan Baloh, Brc* scia 1000 lir (zakasnelo). Vsem našim dobrotnikom .srčnfl hvala Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici i vračajoče sc vojščake? Ne, Tonneranout je pripravljal ve* liko vedeževanje. Visoko vzravnan je stal tani in dajal ukaze poklicanim vedežern. Vtikali so v tla dolge š be z obema koncema in naredili ogrod* je, ki je bilo ravno prav veliko, da so mogli ljudje v njem čepeti v krogu. Nato so položili na skrivljc* ne šibe odeje jn kože in pustili majhno luknjo za vhod. Iz ognja, k' je gorel v bližini, so izgrebli velike žareče kamne in jih nesli v srede nizkega šotora. Nato so odložili obleko razen pasu in se postavili v vrsto. Tonneranout je vzel majhno posodo z vodo in zapovedal okoli stoječim globok molk. Nato so vsi zlezli v kočo. Najstarejši v vas’ je zaprl majno odprtino z debelimi odejami. Vsi so nappto poslušali, ka.j bodo možem razodeli duhovi o Huangovi usodi. Gosti oblak’ so medtem pokrili nebo; sveti bli ki, ki jim je sledilo neprestano grmenje, so neprijazno razsvetljeval veliko vas; posamezne debele dežne kaplje so težko padalc na tla. Iz koče so doneli zamolkli glasovi in se mešali z grmenjem nevihte, »Mat? zemlja, daj nam koruze,« so prosli vedeži; »zelišča gozdov, okrij* te nam svoje moči; sonce, utrdi našo roko jn daj moči našim sekiram; luna in zvezde, dan in noč, učite nas svojih skrivnosti.« Vedežj so se še bolj stisnili in poškropili obraze z vodo, ki jo je Tonneranout prinesel v šotor. Vre* čina je strašno narastla. Kmalu je drl znoj v potokih po telesih. Možje so — napol iz sebe — divje kričali. Eni • so oponašali bivoljc glasove, drugi volčje tuljenje. Množica pa je zunaj spoštljivo poslušala. »Duhovi govore,« so šepetali, »dobri duhov’ so prišli v šotor. Huango bo živci; še mnogo bivolov in volkov bo ubil.« »Tonneranout še molči,« je pri* pomnil nekdo, »njegova beseda bo odločila.« Dež jc šume padal tiho i.n potr* pežljivo. Kadar je zuškripalo tenko ogrodje vsled nenadr^h sunkov zno* ječih se mož, kot da bi se hotelo podreti, so vrste zašepetale. Naenkrat se je razlegel Tonncra* noutov glas: »O življenju pojemo.« »Zdravje oznanjam, brat Huango« »Zdravje oznanjamo, brat IJuan* go!« »Vstani, vzemi ostro bojno sekiro!« »In pojočo puščico!« »Zapoj nam bojno pesem!« »In zapleši mogočen bojn'. ples!« Nato zopet molk. Oblaki so sc razpodili. V daljavi jc bobnel grom. Zvezda za zvezdo se je iskre sc po* kazala na obzorju. 11. PREKO OGRAJ Medtem ko jc bila vsa vas zbrana okoli vedežev, se je Timanko pre* vidno splazil k ograji. Napeto je poslušal, če ne doni preko vasi isto* časno z grmenjem tudi jastrebov krik. Nato je pritisnil svoje uho k kolom, da bi ujel vsak najmanjši šum v bližini. Če ne pojdejo mimo stražniki s svojimi psi, potem se bo sestanek s Chionato posrečil. Huro.nec je rahlo dvignil gril kol in se zmuznil skozi odprtino. Nato je izustil tih jastrebov krik. Komaj je ostri glas izzvenel, že se je oglasil od zunaj odgovor. Timanko je hitel v smeri, odkoder jc prišel krik. Klic je v drugič hrapavo zazvenel; prišel jc jz najbližje okolice. Sedaj sta si stala nasproti oče in sin; ločila ju je samo zunanja ograja. »Timanko!« »Chionata!« »Če so Tiinankovi udje gibčni, naj pride k svojemu očetu.« Mladenič je splezal na najbližji kol in skočil čez. »Moj sin!« »Moj oče!« Objela sta se. »Sedaj proč, Timanko! Gromovnik Fernan čaka s svojimi strelci ob reki Mohawku; tu v bližini pa stoj; na straži naš prijatelj Hitri jelen s svojimi Algonkinci.« »Timankovo srce hrepeni po svo* bodi, toda brez očeta molitve ne more bežati.« »Ondessonkova rešitev je moja stvar. Hiti po pobočju navzdol.« »Črna suknja je v glavarjevi koči; Chionata ga ne more najti.« »Manitu, potem sta izgubljena « »Ne, ne, Tiirnanko privede Ondes*j sonka gotovo do ograje.« Chionata ni silil dalje; poznal je? svojega sina. »Timanko je vreden svojega očeta,« je rekel ponosno! »storil, kar ti veleva srce.« Rešilni načrt je bil hitro določen 1 imanko naj se vrne in pripelje mi' sjjonarja. En Algonkinec naj opomni 1‘ernana in njegove ljudi, naj dobri ■stražijo reko in naj preprečijo Iro' kezom prehod, dokler se beg .ne po1 sreči. Chionata pa bo z ostaFim1 Algonkinci pričakoval ubežnike id ’«tem mestu. Vse to sc jc moralo izvršiti k4* najbolj naglo. Irokeški vojščaki sc taborili ne daleč od reke in priprav Ijalj vkorakanje v Andagaron 2’ drug’ dan. Če bo pa umrl Huang1 ponoči, bodo zagoreli,veliki snopi, I1 plamtijo ob smrti vsakega glavarj1* in pozvali Irokeze k tukojšnjenri odhodu. S tem bo pa izginilo poslih’ nje upanje na rešitev in oba ujetn"^ bosta gotovo morala slediti glavari’ v smrt. (Nadaljevan!6