Štev. kl Posaine/na številka 20 stotini i^i.ajfi « izvzcmfc' ponedeljek — vsak dan zjutraj« Uredništvo: ulica sv. ančitka Asil:;cga tiev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uređj ;:I5tvtL — Nefrankirana pisnia se ne sprejemsjO; tolropisi se se vrtajo. .dajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lasialli konsorcij H^i f-dinosti. — Tisk tiskarne Edinost. —• Karoćnina rnasa n3 mesec L V.—, pol leta L Si?.— ia cen leto L G0.~. — Telefon uredništva in uprave £te\>- 11-57. V Trstu, v torftk 25. Januarja 1921 Posamezna Številka 20 siotiiik letnik XLVI EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po '20 stotlnk. — O^la?! sc rsčunajo v tiro!:o3ii ene kolčne [72 nm). — Oglasi trgovca T:i obrtnikov nun po 40 stur., osmrtnice, zahvale, poslanice in vj-bila pj L I.—, oglasi deoaraiU zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besedj, najmanj pa L 2. — O^Iis', naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57• mm Mstro-ogrske monarhije in n\m posledic * m j komisije, k^se je vršila 21# t. m., je odo* Nedavno nas je nekdo precej ostro! V državah naslednicah so se osvobo*.brila komisija predlog, ki sta ga stavili oštel in nas poučil, da ni lepo od nas dile poprej vezane sile, ki bodo- s pozb (n^Sa in avstrijska delegacij_a_ glede meje tivnim delom ustvarjale iQ dvigale last? Kake sirote, ako nespoštiljivo govorimo o pokojni Avstriji in njenih brv si h vladavclh- Polival nas je, naj le primerjamo, kako nam je bilo pred vojno in kako nam je danes! Po njegovem je največja nesre* ca za naš narod no narodno gospodarstvo! heloti, so bili poprej n. pr. Slovaki! \la* dajoče madžarsko pleme jih je izsesa* vaio gospodarsko, jim ni dopuščalo ni- Sedaj pa se Pri nas so sicer ne morejo i dobrih« vladarjev, vendar jih je nekaj. Naj jim pojasnimo nekoliko, zaknj sedimo ml drugače! In to ne le z našega jiigoslovenskega, ampak tudi s splošno; evropskega stališča. Ljudem, ki silijo nazaj v nekdanje Ca? se. kalo vid: ukoreninjena čustva, pred sodki, nezadostno poznavanje resničnih razmer in pa nerazumevanje zgodovin škega razvoja in gospodarskih zvez in stikov. Će hočemo pravilno in objektivno soditi, moramo predvsem odgovoriti na vprašanje: j e~li razpad avstro;ogrske monarhije koristen za evropsko blaginjo; se*li vsled tega poveča ustvarjajoča sila Evrope in njena zmožnost za proizva* janje? Kajti od tega je odvisna medna* rodna konsolidacija in s to je v zvezi svetovni mir. Dokaj zanimivo bi bilo. iiko bi mogli že danes sestaviti uradno statistiko, ki bi primerjala delovanje in v-pehe bivše monarhije z delovanjem m vspehi držav;naslednic na vseh poljih materijalnega in duševnega snovanja v teh dveh letih in — to treba posebno pov* dar jati — ob najtežavnejših razmerah, ko se te nove države šede urejajo. Taka statistika bi že sedaj kazala velik napre* dek. Jugosla\ija je n. pr. kljub vsej nc* urejenosti razmer že uvedla naj moder* ne j i voli lini red; je postavila temelj strogo demokratičnemu ljudskemu zastopu in Vi zagotovila mesto v krogu djržav in s tem zagotovila veljavo našemu narodu v mednarodnem življenju. Se*U je kedaj A oliko ^ govorilo o Slovencih in Hrvatih, ko je šlo za urejanje ali preurejanje raz* mer incd narodi in državami — kakor se govori danes?! Kdo jih je štel poprej? /Niso imeli besede. Tujerodna in sovražna diplomacija je odločila o njih brez h jih in preko njih! Besede niso imeli, pač pa dolžnost, da so njihovi sinovi morali prelivati kri za tuje interese! I kega silos učni zavodi, se snujejo kulturne naprave. Povsod se opažajo začetki produktivnega življenja. V teh par letih je Češkoslovaška izvršila več civiHzatorienega dela nego Madžari v stoletjih svojega gospodstva. Tudi v Češki sami je dobil duh sveže delavnosti in podjetnosti nov razmah, ki opravi* čuje nade, da se kmalu nadomesti, kar je bilo zamuejnega v stoletjih, ko je država podpirala skoro izključno le nem« ško manjšino, z očitnim namenom, da bi tako zaostajala v razvoju češka večina. Ves zistem bivše Avstrije, je šel za tem, da bi bilo češko pleme — tako bogato nadarjeno in v toliki meri sposobno za ustvarjanje na vsakem polju — politično in gospodarsko podrejeno nemškemu. V teh dveh letih od osamosvojeni a sem pa se je razvilo tako delovanje na vseh poljih produkcijo, da se ne more morda nobena druga država ponašati 3 takim napredkom kakor Češkoslovaška, Čim se države;nas!ednico končno ure? de, nastane med njimi gospodarsko in kulturno tekmovanje, ki bo blagodejno uplivalo na gospodarsko in kulturno živ* ljenje evropske skupnosti. Že danes Ia* hko rečemo, da se je materijalna in du* ševna bilanca evropski narodov vsled razpada Avstrije in postanka novih dr* ž a v- naslednic nepričakovano zboljšala. Seveda smo šele v začetkih razvoja in uredba novih držav ni igrača. Boriti se moramo s težavami, ki so v naravi sami, in pa s težavami, ki jih — to velja zlasti za Jugoslavijo — zanašajo v državo so* vražmki od zunaj* Toda, novo države so zdrave, imajo iudi podlago v svojih na? ravnili bogastvih in v vrlinah osvoboje* nih narodov. Premagale bodo vse te po* rodne težave. In potem še*lo se pokaže z vso jasnostjo, da je bil razpad avstro* ogrske monarhije blagoslov ne samo za osvobojene narode, temveč za vso Ev* ropo. j IZ JUGOSLAVIJE Politik in književnik Luka Svetec umrl * LJUBLJANA, 22. Včeraj po noči je v Litiji umrl notar Luka Svetec. V C. o Luka Svetec, ki je dočakal visoko sta* ros t 95 let, se je rodil 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku. Po dovršenih pravnih študijah je služboval pri sodniji do leta 1866, nato tri leta pri lj ubljai* skem mestnem magistratu, končno je poslal notar, najprej v Idriji, potem pa leta 1872 v Litiji, kjer je ostal do svoje smrti. Pokojnikovo ime se imenuje ob* enem z imeni dr. Janeza Bleivveisa, dr. Tomana, dr. Josipa Vošnjaka in drugih odličnih slovenskih mož, ki so si stekli neminljive zasluge za slovenski del jugoslovcnskega naroda. Bodisi kot politik — Luka Svetec je bil od 1. 1863 do 1. 1895. deželni poslanec in dvakrat tudi državni poslanec —• bodisi kot kul* turni delavec je od zgodnje pomladi do pozne jeseni svojega požrtvovalnega živ* ljenja neumorno delal za svoj ljubljeni narod. Kakor jo na kulturnem polju krepko podpiral ilirsko gibanje in veli? ko pripomogel k temu, da smo elobili Slovenci enoten pismeni jezik in se je upeli al a pri nas gaji ca, tako je tudi na političnem polju zasledoval veliki cilj na* .sega narodnega uedinjenja. Leta 1865. je bil na Slomškovi slavnosii v Alariboru sprejet prvi vseslovenski program, ki ga je bil razvil Luka Svetce. V tem progra; mu so začtane smernice, po katerih naj bi se doseglo uedinjenio vseh Slovencev v ožiem in vseh Jugoslovenov v širšem zmislu. Luka Svetce je doživel o živo* tvoren i c najdrznejših svojih sanj, umrl je v veliki svobodni Jugoslaviji, v srcu svojega ljubljenega naroda. Slava njego* vemu spominu! Iz konstituante BELGRAD, 22. Danes ob 3. popoldne se je pričela seja odbora za izpremembo poslovnika. Ob času, ko to poročam, seja še ni končana. Misli pa se, da se bo seja nocoj definitivno završila. V p o ne; deljek popoldne bo seja ustavotvorne skupščine. Seja odbora za izpremembo poslovnika. Priseg*} ostane neizpremenjena LJUBLJANA, 22. »Jutru« poročajo iz Belgrada: Danes je padla odločitev v poslovniškem odboru. Na glasovanje je prišel člen 8,, t. j. prisega. Demokrati so se < iločno izjavili za to, da se prisega •ie i ,^nja. V imenu zernljoradničkega klul i\c poslanec Rajer izjavil, da ne sme gled ■ „ isege nastopiti nlkakšna spre* memba. Rajer je v svojem govoru od* ločno poudarjal zvestobo jugoslovenske* ga kmeta do jedinstvene državo in kra* Jja. Pri glasovanju jo 14 članov odbora glas valo pil ti vsaki spremembf prisege. Socialno * demokratični poslanec Brkič se ie izjavil za spremembo iz načelnih i stvo* razlogov, ni pa prijavil mnioritctncga vol um a. Dva muslimanska člana sta se pred glasovanjem absentirala. Današnje glasovanje je razčistilo po* ložaj, kar je pri večini poslancev vzbu* dilo odkrito zadoščenje, ker je sedaj od* prfa pot za pričetek stvarnega ustavnega deia. Posebni pomen se pripisuje dej* stvu, da Muslimani niso glasovali proti. Poročilo poslovniškega odbora je še danes šlo v tisk. Prihodnja seja kon6ti* tuante bo v ponedeljek ali torek. Sprememba v verifikacijskem odboru BELGRAD, 22. Poslanec Tunič, elan Jugoslo venskega kluba, je prišel v veri* fikacijski odbor kot Protičev namestnik, ker je Protiv odložil svoje mesto v tem odboru. Zetnljoraduiki in vlada LJUBLJANA, 22. »Slovenskemu Na* rodu« poročajo iz Belgrada dne 21. t. m.: Kakor se izve iz zemljoradniških kro* gov, je bil na današnji seji kluba sprejet predlog, da stranka vstopi v vlado. Do izvedbe tega sklepa ni prišlo, ker so ne* kateri člani kluba odrekali temu sklepu veljavnost, češ da je nepravilno storjen. Današnja »Pravda« poroča, da pride do novih pogajanj med Pašičem in zemljo* radniki. V polidčnih krogih prevladuje splošno mnenje, da je to potrebno, da se razbistri politična situacija in utrdi sta* liščo vlade, ki jo tudi brez zcmljoradni* kov dovolj močna, da izvede sprejetje ustave. Zoper prevratne elemente LJUBLJANA. 22. »Slov, .Narodu« po roeajo iz Belgrada dne 21. t. m.: No kon* ferenci zastopnikov političnih oblastev, ki se je vršila v ministrstvu za notranje stvari in na kateri so razpravljali o ukrepih, ki so potrebni zoper pretidržav* ne elemente, je med delegati došlo do popolnega sporazuma na podlagi vladne objave. Glede delavskih sindikatov mis slij o delegati, da naj se dovolijo samo oni, ki so organizirani na čisto gospodar* ski podlagi. Da se ne bi dogodilo, da bi biH ti sindikati v bodoče centrale komiu nistične propagande, se predlaga, da bi politična ob las tv a v bodoče nadzorovan la te institucije. Po rudarski stavki. — Obojestranska nezadovoljnost LJUBLJANA, 22. Ljubljanski dopisni urad poroča, da sta se oglasili pri de* želni vladi deputacija Trboveljske pre* mogokopne družbe in deputacija rudar* jev. Obe deputaciji sta se pritožili proti sklepom ministerialne komisije, ki je določila nove mezde. Družbi so mezde previsoke, delavcem prenizke. Vodja deželne vlade je obema deputacijama iz* javil, da nfma deželna vlada prav nobe* nega vpliva na ministerialno komisijo. Družba in delavstvo se bosta pritožila proti postopanju komisije na ministra v odseku Sv. Duh do reke Mure. V s mi; slu tega dogovora poteka meja nastop* no: Od Sv. Duha v vzhodni smeri južno od ;Smireubergovih ribnikov v dolino Radovičevega potoka, tako da pripade približno polovica občine Veliki Boe Jugoslaviji. Odtod se nadaljuje meja za* pad no od Jurskega vrha ter sledi Kamer*! jevemu potoku tako da pripadeta pri* bliino 3 h katastralne občino Pesnica in katastralna občina Vrhovec Avstriji. Na* to se nadaljuje meja približno 2 km po sedanji .administrativni meji med okraj* ni m glavarstvom Maribor in Lipnica do kote 472 južno od Rač, vsled česar pri= padejo severni del občine1 Sičnik, Slatin* ski dol in Slatina Avstriji. Od vrha 472 dalje je v splošnem ostala v veljavi prej* šnja meja med okrajnima glavarstvoma Lipnica in Maribor ter so se izvršile le malenkostne iz gospodarskih ozirov po? trebne izprepicmbe. Pogodba med Grško in Jugoslavijo BELGRAD, 21. Iz Aten poročajo: Grški ministrski predsednik Rhalis je podal v parlamentu izjavo, da se obnovi stari grško*srbski dogovor in sklene nova pogodba mod Grčijo in Jugoslavijo. Spopad med italijanskimi mornarji in prebivalstvom v Splitu SPLIT, 23. Pred par £nevi je prišlo med italijanskimi mofnarji z vojne ladje »Puglia« in nekimi domačini do nežna t* nega spopada pred neko gostilno. :Na* stal je majhen pretep, ki pa jo bil nedolžen, ker se orožje ni rabilo ne z ene nc-z druge strani Nekdo je vrgel par ka* mehov, pri čemer sta bilji lahko ranjena dva mornarja. Na licu mesta se Je iz gole radoved* nosti zbrala precejšnja množica. Mor* narji, ki so mislili, da jili nihoziea misli napasti, so zbežali proti pristaniseu, kjer jih je sprejela tamkaj vsidrana ameriška torpedolovka. Poveljnik italijanske oklopnicc »Pu* glia« je vložil protest pri dalmatinski dc* želni vladi. Dogodku se ne pripisuj o ni* kaka važnost. Iz Češkoslovaške Pogajanja med slovaškimi strankami P RAC A, 24. Pri pogajanjih med slo> vaškimi strankami se je dosegel do se* daj sporazum o sledečih vprašanjih: 1. V Pragi se ustanov i slovaški pokrajinski urad: 2. minister za Slovaško bo sklice* val slovaške poslance redno k sestan* kom. na katerih jih bo obveščal o vseh važnih vprašanjih, posebno o vpraša* njih, Id se tičejo Slovaškega; 3. na Slo* vaškem se izvedejo čim prej občinske volitve in uprava slovaških okrajev se preuredi v čini krajšem času. Glasovi o razdelitvi tešinskega ozemlja PRAGA, 22, Senatna komisija za zu* nanje zadeve in rudi senafc sam sta odo* brila sevresko pogodbe* medz vezni mi in pridruženimi državami ter Ceškoslovaš* ko. Poročevalec narodno i demokratski 9enator Sokol je naglašal', da se s po* godbo zopet potrjuje žrfev češkoslovas^ kega nareda, !ri je pritrdil v razdelitev tešinskega, špiškega in oravskega ozem* Ija. Izjavil je, da sprejema Češkoslovaž* ka to delitev Ie radi trajnih, prijatelj* skih odnošajev z Poljsko, katera bo go? tovo znala to žrtev ceniti. Češkoslovaško * romunska pogajanja PRAGA, 22. Semkaj je došla romun* ska vladna komisija, da bi položila te* melje trgovinski pogodbi. Kom-isija za določitev češkoslovaško * romunske me* je je pričela 20 t4 m. v Marmaros * Sigetu s svojim delovanjem. Evangeliški cerkveni zbor na Slovaškem PRAGA, 24. Cerkveni zbor evange* liške cerkve na Slovaškem je bil otvor jen v Trencinu. Otvoritveni govor je imel bivši poslanec Ivaiika, ki je nagi a* sil pomen prvega cerkvenega zborovanja po 1000 letih sužnjosti pod madžarskim jarmom. Zborovalei so poslali predsed* nikeu Masarvku vdanostno brzojavko. Ruski diplomatski zastopnik zapustil Ameriko NE\V YORK; 23. Ruski sovjetski po* slanik Martens, katerega je bila ame--riška vlada pred kratkim pozvala, naj zapusti Ameriko, se je vkrcal' danes predpoldne na švedski p a mik »Stock* holm«. S poslanikom je odpotovalo tudi vse osobje njegovega spremstva, skupaj kakih 40 oseb. Trapezunt pomorsko oporišče kemalistov CARIGRAD, 23. V Trapezuntu in njega okolici se opaža živahno gibanje. Pokrajina je polna Kemalovega vo* jaštva. Kemal paša si namerava zgraditi v Trapezuntu močno pomorsko oporišče za razvijanje varnih in trajnih Zvez z resnično razorožitev držav Rusijo. Kcmal paša je velel trapezunt* skim oblastim, naj skušajo pokupiti vsa, poslopja, ki so last inozemcev, ker ima namen odpreti v Trapezuntu veliko navtieno šolo. Oblasti so dale zapečatiti vsa poslopja, ki pripadajo zaveztiiSkim podanikom. Ameriških tvorniic pa niso tikali. _________ Amerika in nadv ladje na morju \YASHINGTON, 24. Državni tajnik jc izjavil pred komisijo za zunanje za* deve, da? vojna mornarica Zedinjenih držav ne sme nikakor biti šibkejša od mornarice kateresibodi druge države. Amerika mora imeti najmočnejšo mor^ narico med vsemi državami. Ta politika bo morala veljati dotlej, dokler se ne ustanovi takšna zveza narodov, ki bo Kelonsko vprašanje na Primorskem (Piše L. Likar) Kolon je tako važen činitelj v vrstah j uveljavljala Ie polagoma in se.zo jezila na današnjih mejah. Faidutiijeva doba Socialni organizatorji moderne dobe so takoj uvideli, da jc smoterni boj za osamosvojitev kolona mogoč le na or£a; nizatorični podlagi. Na čelo furlanskih kolono v se je postavil mons. Faidutti ter pričel sistematičen boj proti veleposest* vu. Priznati moramo, da se jc moral vo* ditelj kolonov silno truditi predno je za kolensko vprašanje zainteresiral mini* strstvo in spravil zadevo na dnevni red. Organizacija slovenskega kolona Gibanje furlanskih kolonov ni moglo ostati brez posledic v slovenskem delu dežele. Prvi so se žačeli gibati števerjan-ski koloni. V par nedeljah so zanesli idejo organizacije po vsili Brdih in slo; venski kolon jc nato kmalu strnil svoje vrste v »Zvezi slovenskih kolonov«. Pod vodstvom tir. Pavlice jc zaprijel svojo akcijo in so boril sicer samostojno, toda vsporedno z furlanskim kolonom. Kolonski zakon Kmalu so se jeli pojavljati prvi uspehi. Deželni zbor goriški jc sprejel kolonski zakon, ki sicer ni še kolona do ve del do zaželjenega cilja, a je pri rešitvi kolon* skega vprašanja vendar značil korak na* prej. Predno se je pa zakon izvršil, se jc svet zavrtel v krvavem plesu. Zopet na redni grudi. Minila je vojna vihra in zopet se sta^ novi vračajo k svojemu delu. Tudi kos Ion se vrača k zemlji, toda zaveda se, da ni ta zemlja njegova, vidi in čuti, da mu jc ta zemlja mačeha, dviguje svoj glas in svojo pest ter zahteva svojo osvobodi? tov. ^Zmagati mora, ker jc na njegovi strani pravica. kmečkega proletariata, da sc mora pri reševanju socialnega vprašanja jemati v poštev tudi ta sloj, žalostni ostanek iz fevdalnih časov, ki tlači na stotine naših družin. Kod se razteza koionai? Najmočnejše je v slovenskem delu našo dežele kolonski' sistem razvit po Brdih. Od tocl se razteza preko Štmavra na Kromberg, O željan, Vogersko in ob* jema Bilje, Šempeter, Podgoro. Število kolonij ni natančno določeno, vendar se približno ceni na 700 družin. Prvi boji za osamosvojitev če motrimo zgodovino slovenskega kmeta, moramo iskati prve boje za nje* govo osamosvojitev v kmečkih puntih. Le slabo organiziran je s cepcem in piko* nom napadel gradove, jih u p epe lil in odpovedal grajščakom pokorščino. Te vstaje so bile zadušene v krvi in niso imele takojšnjega praktičnega učinka: vendar pa je seme takratnih mučenikov pognalo krepke kali. V boju za staro pravdo so si kmetje polagoma pridobi* vali posestvo za posestvom. Razkošno življenje izprijenega plemstva in slabe letino so zlomile silo nekdanjih mogot^ cev, veleposestvo jc začelo razpadati. Zakaj ni kolonat povsem izginil? Čudno se utegne komu zdeti, da ni ko* Iona t izginil tudi v okolici Gorice in po Brdih. Toda stvar nam postane jasna takoj, če pomislimo, da so sc veliki po* sestniki naj krčevi tej e oklepali zemljišč v dolini in po Brdih, ker so iz njih črpali največje dohodke. Osamosvojitev jc najprej in najboljše napredovala na Tolminskem; v ostalih krajih pa sc jc Politične vesti Češkoslovaški konzul na Reki REKA, 24. Češkoslovaški generalni konzul v Trstu, g. Jan Šeba, je posetil Reko. V imenu začasne vlade ga je spre* jel kom. Grossich, ki je naglašal pri tej priliki potrebo ozkega prijateljstva med češkoslovaško in Reko. Po uradnem s^ejemu je imel g. Seba dolg pogovor z inženirjem Rubinichem, sedanjim »rektorjem« za trgovino, Inže* nir Rubinich jc razložil g. Sebi svoj na* črt za povzdigo reške trgovine z inozem* Stvom in posebno š češkoslovaško re* publiko. G. Šeba se je popolnoma stri* njal s tem načrtom. Ž inženirjem Rubis nichem sta sc dogovorila glede nadatj* nih pogajanj v svrho vzpostavitve trga? vinskih odnošajev med Ceškokovaško on Reko. ____ Sporazum med Rusi in Poljaki dosežen VAR&AVA, 24. Pogajanja med Rusi in Poljaki za sklenitev končnovcljavnega miru "napredujejo zdo uspešno. Sporam zum se je dosegel V vseh glavnih vpraša* njih. Posebna kombija sestavlja sedaj besedilo mirovne pogodbe. Mir bo pod* pisan v Prvi polovici meseca februarja. Boljševik, ki je vrgel križ s svoje rame. Takšen boljševik ni samo- Serrati, vodja italijanskih socialističnih edinja* šev, ki je pred kratkim zapustil »pravo pot« in ni hotel več iti za Leninom. Tak* snih boljševikov je mnogo po vseh de; želah. Veliko kandidatov za bolj še viška nebesa je bilo poklicanih, a le malo iz* voljenih. To pa vsled tega, ker je »bolj* ševiški križ«, t. j. znamenitih 21 toček, za marsikaterega socialista nekam pre? težko breme. Pred par dnevi jc prispel v* London amerikanski državljan Schwartz. Prišel je iz Rusije, kamor je bil šel kot zastop* nik boljševiških delavskih organizacij Zedinjenih držav. Gosp. Schwartz je imel v Londonu pogovor s poročevalcem pariškega lista »Le Mattin« in njegove izjave so vse — samo ne boljševiške: »Sedaj sem večji sovražnik boljševizma, kot najbolj zagriženi protiboljševik — je rekel g. Schwartz. Ta vladavina se mi gnusi, ker je oskrunila vse svobode, za katere se borim v Zedinjenih državah že 27 let. V sovjetski Rusiji ni ne svobode tiska, ne svobode vero izp oved a n j a in javna zborovanja so prepovedana. Rav* no tako sploh vsak izraz svobodnega mišljenja. Sodišča — ko bi jim človek mo^el dati tO ime — uredujejo ob zaprtih vratih, brez pravnikov, brez od-vetnikov. Siromaštvo in bolezni razsa* jajo povsod. Vsa dežela je le ogromno pokopališče. Vsled tega ne morem več odobravati to samovoljno vlado, ki iz* rablja moč za vsiljevanje svojih naukov. To moje mnenje o komunistični stranki se vam bo moralo zdeti tembolj čudno, če vam povem, da sem bil prej v Zadi* njenih državah radikalni boljševik, to sc pravi večji boljševik kot sam Lenin in sam Trocki. Izpreobrnil sem se k nju* nemu nauku vsled propagande, s katero poplavljata mojo domovino kakor sicer tudi Anglijo in Francijo. Mislil sem, da st£ odkritosrčna, to4a sedaj so se mi Oči odprle in postalo mi je jasno, da jč njun cilj, zavladati potom nasilja na cc* lem svetu in zasužnjiti narode.« Z&nimiv slučaj, vsekakor! Samo je pri takšnih izpre obrnjen c Hi vedno, težko ugeniti, komu gfe njihovo sovraštvo, ali boljševizmu ali pa Rusiji kot takšni. Dandanes ni več nobenega dvoma na tem, da je »borba proti boljševizmu« po« stala gola pretveza in dobrodošlo sred^ stvo, s katerim opravičujejo sovražniki Rušile svc>ie zle naklepe proti niei« 1 Še nekaj odgovora. Projeli smo in objavljamo? Ker jo »Edinost« poživljala svoje ljudi, da naj moško in ne suženj* sko* vdano sprejemajo aneksijo in da naj Italiji tudi ob tmeksijskih slavnostih pokličejo v spomin, da so Jugoslovani še vedno tu in da hočejo živeti samo^ svoje, prosto življenje, je pograbil neki tukajšnji list to priliko in napisal neke neskladnosti, na katere j a dobro bol j obširno odgovoriti, — List očita tostranskim Jugoslo veno m nehvaležnost, ker ne znajo ceniti velikih žrtev, katere je Ita? lija doprinesla za osvoboditev in u jedi; njenje Jugoslovenov. Tudi če bi bili ti večni očitki opravičeni, bi ne bili umests ni. Poglejmo si pa stvar malo od blizu! V prvi vrsti ni treba — po vsem, kar sc je z onimi farooznimi točkami in s krfskim paktom zgodilo — Bog ve kako oblastno trkati na svoje prsi in i rob iti v vesoljni svet, da jc šla Italija za tuje ko* risti, za zmago človeštva in pravice v boj. Saj vendar nismo tako naivni! Ako bi bili tudi do zmage entente v to vero* vali, bi na3 bili ogabni pojavi pri sklepanju miru, kjer so velikani zahtevali jamstva zase, jih pa kratili malim naro; dom, gotovo korenito spametovali. — Vsaka država jc stopila pač le iz lastne sebičnosti na bojno plan, naj ie bila ta sebičnost napadalnega ali obrambnega značaja. Jugoslavija jc Izšla iz te vojne kot neodvisna država le zato, ker je ce; lokupna ententa imela na eni strani in; teres, da razpade glavna opora Nemčije in ker je Italija imela na dru^i 6trani Šć svoj poseben interes, da neha ob-tojatl država, ki ji je bila najnevarnejša politična tekmovalka na jadranskem morju. Jugoslavija je izšla iz te vojne ujedinjena zato, ker je imela vojake, ki so pretrpeli še vse drugo kakor Italija po Ko* baridu, ki so malo Jane izkrvaveli m ven* dar niso niti trenutek omahovali, mar* več se še potem, ko jc bila vsaUljihova dežela zasedena, borili za svoje in svojih bratov osvobojenje. Ne zahtevajte torej hvaležnosti za one »dobrote«, katerih jc bila baje deležna komaj se porajajoča Jugoslavija. Saj vemo, da so p^fzrušitvi Avstrije gotovi krogi delali na A\), da sc zasedna oblast ne ustavi v Logatcu, mar* več da niP^etJuje do Ljubljane, in ako treba tudi se dalje ... Kdo se ue spominja onih in sicer ne le platonttnih simpatij za separatistične težnjo znanih avstrofilov kakor je dr. Frank in njegovi drugi, in one nežne ljubezni mt&krbi za majajoči se kraljevi istolec (starega se* bičneža Nikole? Ni jc bilo priložno* sti, da ne bi bili laški politični, »nesebič* Strta IL ■tlTfci »EDINOST« siti?. 21. V Tr®tu, Une 25. januarja 1 *2t. mft* metali polen pod noge otročiču, kiji« trŽaSkdOfi IlvIlAIftlfl ie koraaj shodil in dei& prve negotove :orake po nevarni,. z zasedarni pose j as zii -po^ti samosvojega političnega življe« nj a. fn ko je zabučalo po vsej Jugosla* vi ji od obupa in gnjeva radi »nesebične* 3a<* rapallskega miru, ali niso tedaj na= vaj ali ministri v Belgradu kot prvi vzrok podpisa pogodbe, da morajo pogoje spre* ieti, ker jih sicer Italija ne prizna in bo delala na vse kri pij c, da razpade in neha živeti Jugoslavija... Italija je pri-poznala Jugoslavijo zadnja, — dokaz, da se je bojevala za njeno osvoboditev in njeno ujedinjenje... Logika, logika »Ere nuove« kje si...? Dasi imamo vz roke za očitke iz prošlosti, vendar no= čemo trditi, da bomo vedno in pod vsa* leim pogojem zanikal? dejanski po-ožaj! Računali bomo z danimi razmerami in spoštovali zakone, če nam ne bodo sta* vili nož na yrk>. Hočemo biti dobri so* sedje, če ne bo »il sacro egoismo« pre* koračil meje pravičnosti in narodne strpljivosti. Domače vesti DAJAMO JAVNOSTI NA ZNANJE, d* ce O priliki apopolliH-ra osobfft nafe^t aredalitv« b> vrlil« nfegdr« r«orgaaiz«cija (»ko« d« j« do*« v nje} zrno.« »To je re«. Ali odkrito vam povem, da ne apre-j* men ničesar, ker vem dobro, da trpite veliko pomanjkanje i Mladenka, o.e bedi taka. Jo že ras. tla lumam izobilja, vendar Boga imam zahvaliti, da me je o-hranil pri zdravju. Zdravje in pridno roke, to je največji zaklad na svetu«. Mladenka se jc dala končno preprositi ter pri-Eedla k mizi. Pri večerji »c je razgo-varjala Rezi-ncrioheva ž® dolgo o svojo nečakinjo. Okoli 11. ure £la ae odpravile k .počitku. Od tistega večera oiata prišli veC lz stanovanja. VVatarici sa je zdelo zelo čudno, da ni videla Re-zincrviche, ko jo je vendar adcer \-idela vsaki dan. Mislila si Je, da «c ji ?e pripetila nesreča v njenem stanovanju. Ker je čitala dan asa dnem v ča-eopis^u o tej aii eni zastrupitvi a pUnom, ji je padlo tak«7 na misel, da «e je moglo tudi Rezinovich e vi pripetili kaj edičnega. Stopila j« k vratom Rezbiovichevega stanovanja ter začela trkati. Iz st-anevanja ni bilo odgovora. Naznanila ja dogodek kveaturi. V fecratkem je etalo pred Rezinovichevo Ltaaovanjcai več orožiiikov. Vdrli ao v stanovanje. Tu se jim Je nudil pretresljiv prizor. Orožnike je obletela groza in bojazen, ko so zrli na maihno posteljico, na kateri sta ležali babica La nečakinja. Driali «ta se roko v roki. Mladeniča je imela vso Čelo okrvavljeno. Rjuha, na (kateri je k žala, je bila vsa p oSkrcpijcna s kr\jo. Eden izmed orožnikov je skočil v bližnjo mesnico te cd tam telefoniral na rešilno postajo po zdravnika. Čez četrt ure je dospel Edravnik, ki je ugotovil srni t. O tem dogodku je bila obveščena sodna komisija, ki je dala odpelj-tti obe žrtvi v mrtvašnico mestne bolnišnice, kjer bosta predani natančni preiakavi. Doslej ta čudežna sni it ni še razjasnjena. Umor se zdi izključen. Kakor sklepajo zdravaHd, gre najbrž za nesrečo ali samomor. Kakor se je meglo pozneje izvedeli od raznili eseb, ni zahajala Rezizicvicheva redno na trg. Temu se flrtavek volivnega i aken a \yiJejo uradno v TOUvni tnreitik oni, Iti to rojeni v kaki občini zase- denega ozemlja, se rrerajo vsi tisti, ki se Ie pristojni in ne tudi rojeni na Primorskem in odtgo-varfa;o enemu ali drugemu naštetih pogojev, sami 2glasiti do najkasneje 28. t, m. pri magistratu in Jzposlevati svoj vpis v volivni imenik, Kezsrsliioo! Pred nekoliko dnevi &c je zgodil v RoJ&nu slučaj, ki zasluži, da pride v ja%"nost, ker S&1* v \"?J nagoti nsza^iLiane rurmore, v katere e huda usede, -vrgla ves na» narod na Primorskem, /ajeni smo žo vsega, toda da pride tako daleč, da bodo celo italijanski duhovniki zasramovali na3c otrečiče — v izpovednimi, tega nismo priča-'•„cvali. — Piiael je pred nekoliko dnevi slovenski oirek It izpovedi v rojansko Cerkev, k ittdijanske-o221 duho;-niku. Moral jo govoriti i njim italijan&ki. Ko pa ga j® duhevnilc nekaj vprašal, je ubogemu malčk i, ki ni dobro razumel, kaj hoče od njega, išla slovenska beseda: .Piosjiu?^ In duho^-nik? Nahrulil jc ctrcka kakor kak cestni pobalin, češ, takšen jezik gt veri; tukaj da se govori italijanski, £n tiatc, ki govore -prosim«, nix) vzame. — Ni treba še pcaebtj omenjati, da je prilei de-v_ek ves objcltan in preplašen dojnor, kjer jo vso iivar pove Jal. Kaj pravi k temu škofijski ordinarijat?! Sluvc.-v.^o matere so Le izrekle svojo tod-bo.«.. Prostovoljno g«, ilno dtuatvo v Hruicvju se naj •LnejSe zahvaljuje \ reni cenjcniiu darovalcem iz in j-.ven naše občine, ki 50 bodisi z darovi za vesc-Uco, ki sa bode vrnila 2. februarja, bodici z denarnimi podporami izkazali svojo nuklonjeno^t napram društvu. — Jakob 13rae, načeln^L. &m*tvme vtsti clasi podružnice Slov. plan. društva so vabljeni Ha sestanek v petek dne 28. i. m., cb 7. uri zvečer v rNarodneiii dorau« pri Sv. Ivami. Na dnevnem redu je važen razgovor radi uredbe zavetišča na Nanese Šentjakobska podružnica CMD priredi na sveč-a!co, dno 2. februarja t. 1., o-b 5. uri pop., prire-Adrijaa v Baukovi j ah je darovala gdč. Anica Marteianc 100 lir ea Frifc. dane enake. PODLISTEK TUJINEC Daa5fo Simuaović. m — Razimem —lekel StanLo — lo jo Lilo eh-ašne*:... Ali jrj tudi nekil; loli, čisto duSevnih, ii člcvelia rauči>o ravno zato, ker iih ne more -z-rači, ker se zde fcrezsmiscljso in,,, — Mari pa aislito, da ja3 nimam takili?.,. Pojit* 19 doli mesto, ki zame ri več tisto, kakor se ga Bporulo.-iino iz 6voje tnkdcsli... Ali pa verujete vi, da /o minoio že -deset let, odkar aUem fci! doli. ramo da ne vidim t.'Mega njihovega novega fcM'enia! Gledam je samo od tu, n^ega in nor-ekD gladino, edkeder aii po starih spominih vidi isto.. Aht — Ta ^edax»*i evet in ti no*ri mladi Dubrovčani! — jc vsklikril pretizljivo ia pogledal Pavlo lako zlobne, da jo Sltrko takoj razumi tudi cakaf. Stari ae Je začel rdečiti in le po vrelu in. čelu je cztal rmea Icakor poprej, a redki in aivi lasje eo ee cnu aafežili, ko j*e anel čepico. Videlo se fe, kako se |e začel vmemfc-jati in kako da ni daleč od pravo M« ćtaaku fe sedaj obžaloval Pavle £a besede, Id s c bil izrekel, kei Je slutil, da bS nato težko preneha! s svojimi tožbami. Ia res se je nekoliko vz-vzravnal v naslonjaču, pak nadaljeval o j tir o: — iMi imamo poceni prav, da žalujemo po prostosti in vellkaiih, vendar mi težko, Lo OKflče izumirajo tudi zadnji njihovi ostanki, ker ni niti daleč nikogar dostojnega, ki bi jih zameni!. Tisto, L ar hoče veljati &edaj, ali iače denarja samo radi de« na.rju, ali nori, samo da nori, ker misli, da se mu bo kdo divil radi te »a! In pogledal je zopet Pavlo, ki je, bleda f» solznih oči motala Lq razmetavala v naročju neki papir, — In ne mislite, da samo jaz tako čutim in trpim! Ta rana Je težka in globoka, ki bolujejo na nji vsi pravi Dubrovčani, a ne «amo velikaSi,, Id a obnemoglo starostno mržnjo gledajo vie tiste, ki se brez epo&tovenja dotikajo nage pro&lovti, tNfanajo prav, da mršijo, ali trebalo bi mrviti tiste... tiate, ki hočejo iz častitljivega Dubrovnika napraviti cirkus V Pavla re ni racala vzdržati, marveč f« udu&Ua jok, U jI (e lo politi! v grlo, otrla solzo ter pregovorila naglo: — Vi ljubite Dubrovnfe — aH, aakaf no Jopa. CCate, da more biti jertakov tudi v njem?.., Tudi jaz ljubim otarino, ali, čestu naf U so dublKVV&Ski spre- mladeaičS živili v lo^a in Te samo ponosno hajali ...i Na te besede starček kakor zbeand: — Odidi, edidi, in nc govori mi večf On Je torej junaki Seveda junak in nc — barlekinl la ko je Pavla od3l& v hažo, ie pogleda! nekolU krat temno za njo j« začel zopet, ali nekoliko bolj tiho: — A, kaj «e vam zdi, gospod Stanko? Leteti na avtomobilu ali na konju, da uii ljudje od strahu lo-mijo vTat, bažeC v jarke... plavati na Lokrunu po nevihti., okakati s skalo^n v morje, saaao da sc zbirajo in prekrižujejo — to je junaStvol — A e če^avLm denarjem Se ponala, vpraSam vaš? Kake •krbl se delajo očetu fn tako fe varujejo cje^ovi trudi t Stanko fe Se spoznat mladega Vlaha, zaročenca Pavlino, na katerega se Je artari Mata toliko srdSl. Stanko pa, čim ga fe videl, se ie e&tyabii vani kakor kako dekle. Nt pa ame! braniti pred starim in zato o! nič odgovoril. — Vapenjati eo mu kc&jj, brea poii, h Srgju... slomiti kanja M sobi roko — to fe fena&tvo! Seveda, gcapica moja, funaalvtr. Jo-IL v mestu So katari, no pravim tak, ali vs»3 sHcen mladenič 7 A tiala dekleta so tete za nfhii -pa se lovi tudi !»• le.,, moja hči, <, j>fujf Jadranska banka CosuMch Dalmatia Gerolimich Libera Triestina Lloyd Lunino Martinloich Oceania Prcmuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Taja val nt« na tržaikem V Trstu, 24. Neprepečatene krone-avttrij^ko-nemške krone čc$kcsicvuike krene dinarji leji marko delarji francoski franki i vic ar s* i franki angleški funti, papirnati an^lcžki funti, zlati rubli napoleoni januarja i 921. 390 470 350 2149 600 1790 2100 302 158 460 500 6% 370 417 trgui januarja 192!. 5'- 6'50 4'50— 5*— 3S 50— 36'— 7525— 76'— 36'- 37'— 45'- 45*50 27 10— 27*20 192'-194 — 430*-434'— 104*-104 50 115'-116'— 15'--16 — 93'- 94'— HALI OCiLUSl SOBO zračno, svetlo, pri dobri družini, čc mogoče e hrano iJČe boljši gospod. Ponudbe na upravnižtvo »Edinostis pod »Poštenost;. f 123 ali pisarniSki uradnik s prakso se sprejmi takoj pod ugodnimi pogoji. — Stenografi i zmožni imajo prednost. — Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval na naslov : Dr. A. Zupančič, odvetnik v Postojn!. • Srebrne krone lahko prodaste po cenah katerih vam nihče ne plaCa kakor < ) u uL Ponđares St. 6, l. n. desne tu ob enem poslovodja za avtomobilno podjet]t-, z mesečno p!ačo L 650.— se sprejme tako]. Pogoji: znanje knjigovodstva in oboli dež. je'ifcov v govoru in lični pisavi. - Ponudbe pod „Administrator" na upravmštvo do 15 2. ŽABNICE, angleško ključavnice, ključe, mizarske klopi, oblice, vijake, žreblje, pile, raŠpe itd.,' prodijam v zalogi železnice-, uL Fabio Filri 5t. 17. 122 SLUŽBE išče priletna gospodična pri gospodu kot kuharica. Ponudbo pod »K. S.« na upravništvo. 119 HIŠKA «a vsa dela eo iiče. Via Hossetti It. 8, IV. Zimich, 120 SLUŽKINJA &a krčmo dobi tajfo^Snjo službo. Naslov pri uprav L 121 ptafa vedno par cent. več nego vsak drugi — kupec, edlnole — Alojzij Povit. trgovina l iazia