Velevažni shodi. Politično zborovanje pri Veliki Ne- delji. v deputacijskem kotu pri Veliki Nedelji, baš poleg starodavnih stolpov nemškega vitežkega reda vršilo se je v nedeljo dne 14. maja sijajno politično zborovanje, kakoršnega ormožki okraj že dolgo ni videl. Znamenit je bil ta shod, ker so slovenski državni in deželni poslanci od edino kompetentne strani dobili pri tei priliki sijajno zaupnico in so se v nič razkadile vse tiste laži, s katerimi so polnili nemški časopisi od 20. aprila t. 1. naprej svoje lačne predale in ker je tamošnje nemškutarstvo pokazalo najboljši n najtemeljitejši argument kulture južno štaarskih renegatov . . . s kamnom! Na shod ni bilo nemških gospodov in tudi ne zastopnikov viteškega nemškega reda. Ko so se okoli 9. ure zvečer zborovalci, med njimi odlični gostje iz Središča in Ptuja, podali iz Velike Nedelje proti Ormožu, začelo e iz zatišja padati kamenje . . . Neznani zlikovci bežali so pred razjarjenim ljudstvom proti Veliki Nedelji . . . Kamenje v Celji, kamenje v Laškem trgu n zdaj pri Veliki Nedelji . . . Nemška kultura na južnem Štajarju napreduje. Pri shodu bilo je nad 400 udeležnikov. Jovoril je naiprej državni poslanec gospod Gregorec. Pojasnil je sedanji boj Čehov v parlamentu in osobito poudarjal, da časopisi nimajo vzroka trditi, da so slovenski poslanci napravili kakov dogovor ali sklep zoper češko obstrukcijo. Bratom Čehom se ne boderao nikdar zamerili; oni so naši najzvestejši prijatelji. V avstrijski birokraciji in v nemških ministrih nemamo prijateljev; zato so poročila o slovenskem narodu na najvišjem mestu napačna; treba je za Jugoslovane posebnega minista, ki bi zastopal želje južno-slovanskih poslancev. Poslanec potem obširno govori o jezikovnem načrtu, kterega je on predlagal, ter o razvitju politične krize, ktera se bode morala Čehom ugodno razviti, ker takega naroda vsa Avstrija potlačiti ne more. Potem pa morajo priti tudi zahteve južnih Slovanov na razgovor. — Poslanec dr. Rosina govori obširno o vzrokih izstopa deželnih poslancev. Po njegovem mnenji bi se moral ta izstop že preje izvršiti in to je morebiti napaka, da se to ni zgodilo. Jeden sam sklep kot tisti glede Siidmarke, Studentenheima, celjske gimnaziie itd. bi zastopnikom kterega drugega naroda zadostoval, da njegovi zastopniki ne bi šli več v takovo zbornico. Mi pa smo potrpeli in prenašali celo sramotenje našega jezika v zbornici samo zato, da bi vsaj vladi dokazali, kakove krivice se nam godijo. A deželni namestnik ni naš prijatelj. Nanj uplivajo nauki grofa Stiirkha, zagrizenega nasprotnika Slovencev. Deželni namestnik je obljubil v prvi seji, da hoče priti v dotiko z ljudstvom, a Slovencev v južnem Štajerju tekom dveh let Se nikjer ni obiskal. Nemci in birokracija delajo na materijalno in duševno uničenje slovenskega naroda. V tacih razmerah trebalo je pokazati, da Slovenci nismo dalje voljni prenašati tega preziranja, inače bi se mislilo, da smo z vsem zadovoljni, da sme z nami delati, kakor se komu poljubi. Vspeh izstopa se je že pokazal; vlada je začela dregati zaradi Pesničke regulacije, ki bi gotovo zaspala, če bi samo nemSka večina odločevala. Volilna reforma, kakor so si jo Nemci izmislili, postala je nemogoča in zopet so \o odložili. To so že zdatni uspehi. Ali prej ne gremo v zbornico, dokler se našim zahtevam ne ugodi in se ne izpremenijo druge razmere. Govornik obširno razlaga izdatke deželske za nemSke meščanske sole (100.314 K), deželno realko v Gradci (91.326 K), deželni gimaazij v Ptuji (45.922 K), za nemške telovadnice (22.434 kron) itd. Da, naša deželna uprava niti za to ne skrbi, da se slovenski kovači nauče v deželi umetnega podkovania ali pa slovenske babice svojega posla, ampak moramo jih pošiljati v Ljubljano. Dokler se te razmere ne izpremenijo, ne kaže drugo, nego držati se v vsem gesla: Proč od Gradca. Gosp. dr. Jurtela razloži v temeljitem govoru zgodovino pesničke regulacije, ki bo kmalu praznovala stoletnico. Ni zasluga nemikih poslancev ali nemških oskrbnikov, če Je prišla stvar v tok, ampak zasluga slov. poslanca Robiča in tovariSev ter bivSega namestnika markija Bakema. Govornik je sam posestnik ob Pesnici, zato se tudi sam zanima za to zadevo in jo temeljito pozna; ali več se ob nemSkem nasprotovanju ni dalo doseči vkljub velikim naporom, še le vsled izstopa deželnih poslancev se je začela vlada gibati in upati je, da se bode začelo res regulirati, toda bati se je, da vkljub zadnjemu sklepu deželni odbor začne z regulacijo od zgoraj. Zato naj se deputaeije le pošiljajo na vlado, naj se vlagajo pridno prošnje, a za to ni treba za hrbtom slovenskih poslancev pomagati nemškim oskrbnikom pri njihovih nemškutarskih spletkah, ker s tem najbolj škodujejo sebi in slovenskemu narodu. Tudi ta izborni in temeliiti govor se je burno odobraval. Dva člana znane deputacije: Tomaž Korpar in Jožef Kovačič sta se na to oglasila k besedi. Oba povesta, da so nemški listi lagali v svojih poročilih. Slovenski kmetie so šli v Gradec, ker so mislili, da bode ta deputaeija kaj pomagala in ker so premalo znali iz časopisov, kako ta zadeva stoji. Zoper slovenske poslance niso hoteli kazati nobenega nezaupanja. Oba izjavita, da sta bila in bodeta zvesta pristaša slovenske misli. Končno se oglasi k besedi znani šaIjivec Visenjak, ki zahteva od državnega poslanca, naj on odpravi vse vojaške vaje in kontrolne zbore itd. Še te želje pa je moral ta Ornikov kandidat jecljaje iz nekega papirčka prečitati. Med občno veselostjo zapusti govorniški oder. Ljudje pa so si govorili, naj bi še kda^ tega moža povabili na shode, da bode skrbel za veselost in šalo. Nato so se med občnim navdušenjem enoglasno sklenole sledeče resolucije: Na zborovanju političnega društva ,Sloga' dne 13. maja 1900 zbrani zborovalci izrekajo: I. svojim državnim poslancem zaupanje s pristavkom, da njim naročajo, ako razmere to zahtevajo, prestopiti v najstrožjo opozicijo ali tudi obstrukcijo. Bratom Čehom izrekajo se v niihovem boju za pravice češkega naroda najiskrenejše simpatije. II. Da želijo ločitev Slovenskega Štajarja v upravnem, šolskem in gospodarskem oziru od Gradca; III. Da odobrujejo izstop deželnih poslancev iz dež. zbora, ker bi pri obstoječih razmerah bila vsaka nadaljna udeležba pri deželno-zborskih razpravah le zoper čast slovenskega naroda; IV. Da žele, da se čim preje ustanovi nadsodišče v Liubljani za slovenske pokrajine Štajarske in Koroške ter za Kranjsko. S trikratnim živio na presv. cesarja in papeža, spominjaje se osobito v izbranih besedah devetdesetletnice vladarja na Petrovem prestolu, zaključi gosp. dr. Omulec kot predsednik »Sloge« zborovanie. In zdaj je obča zadovoljnost in veselje zavladalo med zborovalci; le malokdo je odSel, večina je obsedela na prijaznem vrtu g. Goričana razgledovaje lepo okolico Velikonedeljsko. Ti nemški vitezi so pač vedeli, kam so imeli postaviti svojo trdnjavo. A danes se je zdelo, da so ti štirje mogočni stolpi delali podolgovate obraze, a celo bolj kisle obraze pa so delali grajski prebivalci, ko se je ob zvokih hardeške gasilske godbe iz 300 grl razlegal pod gradom urnebesni živio. V tem smo prišli do Mihovec. Kar naenkrat začne pri hramu gsp. Kandriča, ki je bil že v postelji, kamenje, kakor toča padati po Slovencih. Gsp. Peteršič iz Ptuja dobil je rano na roko, g. Petovar iz Ivanjkovee kamen na nogo. V trenotku bili so gasilci hardečki čez plot, da bi zlikovce vjeli. Preiskala so se s pomočjo gospodaria v temni noči vsa poslopja, a capini odkurili so jo v Sumo proti Veliki Nedelji . . . Pojasnila k temu ne bomo pisali. Prepričani smo, da se bode posrečilo c. kr. žandarmeriji poiskati dotične capine, ki so izza plota v temni noči s kamenjem napadali Slovence. A kdo je stal tem capinom za hrbtom? To zborovanje dela vso čast ormožkemu političnemu društvu »Sloga« in hvalo treba ' izreči vsem, ki so skrbeli za izborno uredbo vseh priprav. Pohvaliti moramo tudi gasilce hardečke in trgoviške, sami čvrsti in lepi mladeniči in možje, ki so se skoro polnoštevilno udeležili ter delali red. K sklepu priporočamo Slovencem prav toplo gostilno gosp. Goričana, ki je dobro postregel vsem gostom. Politični shod na Zavrču. (Konec). Dalje je govoril o ustanovitvi postaj za streIjanje proti toči ter rekel, da so se take postaje napravile na deželne stroške v Mariboru, Slov. Bistrici in Radgoni in sicer v vinogradu pristnih nemških nacionalcev. Vsi slovenski poslanci z mirno in čisto vestjo pričakujemo Vašo sodbo. Vsak ima tukaj danes pravico izraziti svoje mnenje, da vemo ali se strinjate z našimi sklepi. Nepopisno navdušenje razlegalo se je daleč na okrog in klicalo se je v jednomer: Proč od Gradca. Živeli slov. poslanci! Cast Vam! Predsednik dr. Brumen pozivlja navzoče, da iim je na prosto dano, se prijaviti k besedi. Temu pozivu se odzove kot prvi Janez Visenjak iz Slomov, prijatelj Ornikov ter ptujskih nemških kričačev. V svojem govoru napadal je okrajni zastop ptujski glede trsnega nasada, ter predbacival zastopu, da je slabo gospodaril. Omenjal je dalje, da ni res da Haložani, kteri so se zglasili, niso dobili dovolj trsja za nasade, in če ga res niso dobili, so to zakrivili občinski predstojniki. Omenil je, da je on dobil dovolj takega trsja, (nepopisen smeh) ker se je kot občinski predstojnik (klici: in prijatelj Ornikov) pravočasno zglasil. (Klici: Mi smo tudi nekaj dobili, pa kar smo dobili, bile so smeti . . .) Dalje je interpeliral državnega poslanca na to, da se odpravijo vojaške vaje, ker so nepotrebne (smeh), da se odpravijo kontrolni zbori (smeh, klici: neumnost), da se Solski obisk skrči na 13 let, (klici: on ja bere in ne govori, besedo odvzeti; dr. Brumen: gsp. Visenjak, jaz sem Vam dal besedo, da govorite prosto, pa ne, da berete iz lista; klici: to mu je Ornik napisal); Visenjak nadaljuje, — da se v šolah naj tudi več nemško uči (klici: Šentaj te Bog, kaj pa bom z nemškim, mi Haložani ne potrebujemo nemškega jezika), da se na vino napravi >col«; da se na luk (čebulo) napravi «col«. (Nepopisen smeh.) Zdaj sem pa fertig. (Klici: Srečno pot! in smeh). Sedaj prevzame gsp. dr. Jurtela besedo, ter v jedrnatih besedah zavrne očitanje predgovornika glede trtnih nasadov okrajnega zastopa. Zakrivil ni okrajni zastop, da se trtnica ni obnesla, ampak zakrivila je dežela, ker je dala slabo trsje. Visenjaku ie vroče postalo in izginil je kot kafra. Poslanec Žičkar je glede Visenjakove interpelacije omenjal, da to kar on zahteva, ni nič novega, da je že poslanec Pfeifer v državnem zboru stavil glede carine na vino potrebne predloge. Tudi glede šol ni Visenjak nič novega povedal. Samo se čudi, da on zahteva 131etne šole, dočim se večina poslancev poteguje za 121etno, oziroma 61et.no Solo. Nesmisel pa je Visenjakov predlog glede nemSkega jezika na slovenskih šolah. On zahteva skrčenje Solskega obiska, ob jednem pa razširjenje Solskih predmetov. Kar je gosp. Visenjak govoril o colnini na luk, to mu je nekaj novega, hoče pa se on tudi o tem vprašanju poučiti, in če ga bo smatral za umestnega in koristnega, staviti v zbornici potrebne predloge. S tem končam. Burno pritrjevanje. Sedaj nastopi gosp. dr. Brumen, oddavši mesto predsednika svojemu namestniku g. dr. Horvatu, ter v jedernatih besedah poSteno okrca predgovornika Visenjaka ter ožigosa krivice, ki se nam gode pri sodnijah in oblastvih glede rabe slov. jezika. Na državnega poslanca Zičkarja stavil je vprašanje glede niegovega stališča nasproti češkim obstrukciionistom. Državni poslanec Žičkar mu na to odgovori, da bode kolikor je njemu znano, slovanska katoliška narodna zveza, h koji on pripada, podpirala v vsakem oziru Čehe. Sedaj nastopi kmet Korenjak Anton od Sv. Barbare v Halozah ter pravi, da smo sami krivi, če se pri uradovanju slovenski jezik ne spoštuje. Občinski predstojniki bi morali dopisovati oblastim slovensko, nemške rešitve zavračati in ti gospodje bi se že naučili slovenske prošnje v slovenskem jeziku reševati. Zatorej zahtevajmo vselei in povsod rabo slovenskega jezika. Prebral je slednjič resolucijo, kojo prinašamo med raznimi stvarmi. Kmet Poharee prosil je državnega poslanca, da bi uplival na to, da se Haložkim kuharjem žganja dača zniža. Tudi drugi kmetje stavili so različne prošnje do gosp. državnega poslanca. Nato je zaključil gospod predsednik to imenitno zborovanje. Klici: Živio! Ziveli slovenski poslanci, hvala Vam za Vaš trud, prosimo le tako naprej. Mi Haložani stojimo trdno za vami, doneli so po gostilniških prostorih. — Nato se je pričela na prostornem vrtu prosta zabava.