GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVI.
KAMNIK, 7. APRILA 1986
• Druga občinska kandidacijska konferenca
Soglasna podpora kandidatom
Delegati delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter delegati občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, izvoljeni v DPZ občinske skupščine so na 2. občinski kandidacijski konferenci z glasovanjem podprli kandidate za vodilne in druge dolžnosti v občini, republiki in zvezi. Ker delegata za zvezni zbor skupščine SFRJ občina Kamnik nima, so podprli predlagane iz ljubljanske regije.
Mandatar za sestavo občinskega izvršnega sveta Janko Gedrih je delegate seznanil s kadrovsko problematiko, s katero se srečuje pri sestavi novega izvršnega sveta. Poudaril je, da bo vztrajal pri takšnih kadrovskih predlogih, ki bodo zagotavljali uresničitev nalog izvršnega sveta in njegove odgovornosti za stanje na posameznih področjih. Predvsem želi najbolj kakovostno pokriti področja planiranja in tekoče ekonomske politike, prav tu je naletel pri oblikovanju predlogov na največje težave. Posebno pozornost želi nameniti pokrivanju komunalnih dejavnosti, preskrbe, obrti in turizma ter družbenih dejavnosti, kar je posebej pojasnil. V razpravi so delegati opozorili na potrebo po ustrezni zastopanosti drobnega gospodarstva in obrti v delu izvršnega sveta. Posamezni pomisleki so bili izraženi tudi v zvezi
• Na letošnjih splošnih delegatskih volitvah v združenem delu in v krajevnih skupnostih smo izvolili 2000 delegatov, ki bodo naslednja štiri leta delovali v 240 delegacijah. V združenem delu je bilo za delegiranje v občinsko skupščino izvoljenih 424 delegatov oziroma 66 delegacij, v krajevnih skupnostih pa 213 delegatov oziroma 2$ delegacij, vključno z 12 člansko delegacijo kmetov za delegiranje v zbor združenega dela občinske skupščine.
Za skupščine interesnih skupnosti je bilo izvoljenih v združenem delu 25 posebnih, 33 združenih in 32 splošnih delegacij oziroma 831 delegatov. V krajevnih skupnostih pa so Izvolili 19 posebnih, 27 združenih in 13 splošnih delegacij oziroma 532 delegatov, vključno z delegacijo kmetov.
s predlogom mandatarja glede pokrivanja področja urejanja prostora.
Pordčilo o opravljenih aktivnostih med prvo in drugo kandidacijsko konferenco sta posredovala predsednik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja Tone Žibert in predsednik volilne komisije pri predsedstvu OK SZDL Adolf Prašnikar. Iz predhodne ocene opravljenih volitev je moč ugotoviti, da so delovni ljudje in občani z veliko odgovornostjo in pripadnostjo opravili volitve. Udeležba v združenem delu in krajevnih skupnostih je bila boljša kot pred Štirimi leti. Znani so tudi končni rezultati o udeležbi, saj so volilne komisije zaključile delo in upoštevale vse pravočasno prispele glasovnice po pošti. Ugotovimo lahko, da so volitve povsod potekale v skladu z volil-
no zakonodajo. Aktivisti SZDL in ZSS so opravili veliko delo, kar je prištevalo k spodbudnemu vzdušju na samih volitvah. Predhodno je že predstavo OK SZDL posebej poudarilo sredine, kjer so bila volišča izredno dobro pripravljena in izreklo priznanje občinski volilni komisiji, volilnim odborom in komisijam v KS in OZD za njihovo pripravljenost in sodelovanje, v številnih primerih tudi pozno v
čenče v, tako v OZD kot pri nosilcih samostojnega osebnega dela ter pri njih zaposlenih delavcev. Volitev se je udeležilo 10.155 delavcev, kar predstavlja 89,40 odstotka. Samo za družbeni sektor je bilo vpisanih 10.354 volilnih upravičencev, volitev pa se je udeležilo 9.444 delavcev oziroma 91,2% odstotka. Nekoliko slabša je bila udeležba pri nosilcih samostojnega osebnega dela ter pri njih zaposlenih de-
OBČINSKA SKUPŠČINA
Predsednik občinske skupščine Anton IPAVIC, 1949, dipl. prav. Podpredsednik občinske skupščine Milan MARINIČ, 1952, dipl. ing. elek.,
Vanda REBOLJ, 1947, prof. pedag. in predm. uč. mat. in fizike Predsednik družbenopolitičnega zbora Brigita ZALEZINA, 1944, viš. šola za org. dela
Namestnik predsednika DPZ Brane MODRIJAN, 1962, ključavničar
Predsednik zbora krajevnih skupnosti Tone OGOREVC, 1963, komercialist
Namestnik predsednika ZKS Janez BENKOVIČ, 1948, dipl. ing. Predsednik zbora združenega dela Boris KRAPEŽ, 1948, sred. teh. šola
Namestnik predsednika ZZD Nada IRT, 1946, oec. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IZOBRAŽEVANJE
Predsednik skupščine Janko BLAGŠIČ, 1943, prav. Podpredsednik skupščine Milena PRAŠNIKAR, 1945, učiteljica Predsednik zbora uporabnikov Mira POTOČNIK-ŠTUPAR,
1957, dipl. ing. org. dela
Predsednik zbora izvajalcev Nadja ŽIBERT, 1945, učiteljica ZDRAVSTVO
Predsednik skupščine Cvetka CVEK, 1952, dipl. psih. Podpredsednik skupščine Marta PAJEK, 1952, prodajalka Predsednik zbora uporabnikov Anka HUBAD, 1948, viš. tek. šola
Predsednik zbora izvajalcev Drago AHLIN, 1953, zdravnik KULTURA
Predsednik skupščine Marija PODOBNIK, 1954, profesorica Podpredsednik skupščine Janez MALEŠ, 1942, gimn. mat. Predsednik zbora uporabnikov Harold PRAPER, 1939, učitelj Predsednik zbora izvajalcev Tone LIPOVŠEK, 1945, ing. str. ZAPOSLOVANJE
Predsednik skupščine Alojz JERMAN, 1952, VUŠ Podpredsednik skupščine Vanja KLADNIK, 1963, učiteljica RAZISKOVANJE
Predsednik skupščine Jože HOMAR, 1957, bioteh. fak. smer lesarstvo
Podpredsednik skupščine Roman JAKIČ, 1948, dipl. ing. kem. teh.
SOCIALNO VARSTVO
Predsednik skupščine Tatjana KORJTNIK, 1953, soc. del. Podpredsednik skupščine Jožica JEGLIČ, 1951, priučena krojilka TELESNA KULTURA
Predsednik skupščine Anton ŠUŠTAR, 1942, zavar. zastopnik Podpredsednik skupščine Bojan POLAK, 1943, dipl. ing. stroj. Predsednik zbora uporabnikov Bojan KUKANJA, 1953, elek. inšt.
Predsednik zbora izvajalcev Mirko DESNICA, 1936, ing. org. SOCIALNO SKRBSTVO
Predsednik skupščine Ivana SKAMEN, 1952, višji soc. del. Podpredsednik skupščine Mojca REMS, 1956, soc. del. Predsednik zbora uporabnikov Fehtija ADROVIĆ, 1955, fin. knjig.
Predsednik zbora izvajalcev Milena PIRC, 1961, delovna tera-pevtka
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZA-VAROVAJA
Predsednik zbora Mavricij KOTNIK, 1926, upok. Podpredsednik zbora Ana CERKVENIK, 1927, upok. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Predsednik skupščine Zdenka DROLC, 1950, dipl. prav. Podpredsednik skupščine Dušan DROLC, 1958, ing. stroj. Predsednik zbora uporabnikov Mija SENOŽETNIK, 1955, VUŠ Predsednik zbora izvajalcev Peter PETERLIN, 1938, gradb. teh. OTROŠKO VARSTVO
Predsednik skupščine Jože MIHELIČ, 1952, VUŠ Podpredsednik skupščine Tomaž OKORN, 1935, ek. teh. Predsednik zbora uporabnikov Silva VAVPETIČ, 1943, soc. del. Predsednik zbora izvajalcev Milena ČIMŽAR, 1950, med. sestra
noč in jutranje ure, da bi pravočasno ugotovili rezultate.
Po končnih podatkih je bilo vpisanih 11.359 volilnih upravi-
VABILO
Vse delovne ljudi in občane vabimo na proslavo ob dnevu OF 27. aprilu, ki bo v petek, 25. aprila 1986 ob 19.30 v dvorani Kina Dom Kamnik. V kulturnem delu programa bodo sodelovali:
- kamniška godba
- MPZ Svoboda Duplica in otroški pevski zbor
- dijaki SENŠRM in Glasbene šole Kamnik.
Vljudno vabljeni OK SZDL Kamnik
stotna na volišču v Pšajnovici, Vranji peči, Zlata kaplja v Nev-ljah, v osnovni šoli Gozd in Rudniku kaolina Črna, Bistrici-ca v KS Kamniška Bistrica in Klanec v KD Komenda. Pod 90 odstotna pa je bila volilna udeležba v Špitaliču, Kamnik Center, Podgorju, Duplici in Mekinjah.
Za listo delegatov v družbenopolitičnem zboru je glasovalo 14.635 občanov ali 75,47 odstotka, proti 1637 občanov, medtem ko je neveljavno glasovalo 1493 občanov.
Za delegate v skupnosti kmetov in kmetov za Zbor združenega dela je glasovalo od 1162 volilnih upravičencev 1104 kmetov ali 95 odstotkov. »ZA« delegacijo je glasovalo 920 kmetov, »PROTI* pa 95 kmetov, medtem ko je bilo 89 glasovnic neveljavnih.
Kljub kasnejši celoviti oceni in analizi že sedaj ne gre spregledati nekaterih težav, predvsem tehničnega dela, ki so povezane z glasovnicami, tiskanimi na ;obeh straneh ter zapletenosti v zvezi z glasovnicami za delegacije SIS, saj pri starejših občanih-ne omogoča jasne in' razumljive opredelitve.
Pri kandidatih za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS je prišlo do sprememb, saj nekateri kandidati niso bili izvoljeni. Delegati so s posebno obrazložitvijo sprejeli nove predloge za predsednika skupščine SIS za socialno varstvo, predsednika skupščine SIS za raziskovanje ter predsednika zbora SPIZ občine Kamnik. Vse kandidate, ki so dobili vso podporo za vodilne funkcije, vključno s spremembami v celoti objavljamo. Volitve bodo opravljene na prvi seji občinske skupščine oziroma skupščin SIS v novem mandatu.
R. PFAJFAR
STORIMO VSE, DA BOMO LAHKO PONOSNI NA SVOJ KRAJ, ZDRAVO, ČISTO IN BOU ZELENO OKOLJE
OK SZDL Kamnik poziva vse občane, mlajše in starejše, ki jim je do čistega in zdravega okolja, vse organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in zlasti vse šole, da se aktivno vključijo v akcijo OČISTIMO SVOJE OKOLJE, ki bo tokrat v dneh od 18. do 22. aprila. Nepogrešljiv člen v verigi vse bolj organizirane skrbi za lepši videz, privlačnost in kulturo našega življenjskega okolja so turistična društva, od katerih tudi letos pričakujemo pomemben prispevek, tako v sami akciji, kot pri njeni popularizaciji ter preraščanju v stalno obliko delovanja. Za začetek morda predlog, da občinsko očiščevalno akcijo in teden čistoče čimprej razširimo na ves april, vsak po svojih močeh in sposobnosti.
Kako bomo ravnali z zbranimi odpadki? Komunalno podjetje Kamnik bo v soboto, 19. aprila postavilo na dogovorjena mesta v KS zabojnike in zagotovilo odvoz, 21. in 22. aprila pa bodo odvažali kosovni material na tistih območjih občine, ki so uvrščena v reden odvoz smeti in odpadkov.
Po mnenju predstavnikov občinske volilne komisije je bilo volišče v Mostah najlepše urejeno. Poleg cvetja, ozvočenja in ostale okrasitve so pozornost volilcev vzbujali številni panoji z vsebino o samoprispevku. Za tako urejeno volišče gre zahvala volilni komisiji, mladini m nenazadnje učencem in vodstvu šole. Od vseh krajanov se jih je 60 odstotkov izreklo sa samoprispevek. S tem so se odloČili, da bodo iz svojega OD pomagali graditi učilnice in telovadnico pri šoli, pločnike, Kolesarsko stezo, ceste, kanalizacijo, društvene prostore . . .
V. O.
Nepotrebni amandmajski zapleti
Sprejemanja predloga letnega plana o izvajanju družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990 v letu 1986, ki so ga vsi trije zbori občinske skuščine sprejeli v decembru 1985, še bolj izrazito pa sprejemanje predloga dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1995 (2000), okaterem je občinska skupščina sklepala na seji konec marca letos, sta opozorila na vprašanje uresničevanja poslovnika o delu občinske skupščine.
Ob sprejemanju letnega plana za leto 1986je
katerega delegati izhajajo iz občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in ki naj bi oblikoval in sprejemal temeljne razvojne usmeritve občine in politiko razvoja, sprejme dolgoročni planski dokument z enim večinskim glasom. Pri tem pa velja poudariti, da, sodeč po razpravi, ni šlo za nobena vsebinska razhajanja, pač pa predvsem za način sprejemanja tega dokumenta.
Izvršni svet se je namreč znašel v časovni stiski, saj bi moral po odloku predlog plana
zaradi predlogov za spremembo in dopolnitev predložiti občinski skupščini že do 30. septem-besedila, ki so jih posredovale delegacije in bra 1985. Zato je trpela pregledanost gradiva in druženopolitične organizacije neposredno pred amandmajev, ki jih je izvršni svet skušal še v
lavcev. Vpisanih je bilo 1.005 volilnih upravičencev, volitev pa se je udeležilo 711 delavcev ali 70,74 odstotka, kar je bistveno boljši rezultat kot na volitvah leta 1982. Najboljša je bila volilna udeležba v Gozdnem gospodarstvu, PTT, SO Kamnik, Alpeto-ur, Arboretumu in osnovni šoli Toma Brejca. Najslabša pa v Graditelju, Integral - TOZD OPP, Planinki, Eti in Utoku.
V krajevnih skupnostih je glasovalo 17.765 občanov od skupaj 19.380 volilnih upravičencev, kar predstavlja 91,66 odstotka. Volilna udeležba je bila 100 od-
sejo, ah na sami seji, posebna skupina delegatov morala pripraviti predlog amandmajev (predlog za spremembo m dopolnitev predloga plana). Delegati so se odločili na podlagi ustno posredovanih dopolnitev.
Se v težjem položaju so se znašli delegati, ko so sprejemali dolgoročni plan občine. Kot je opozoril eden izmed delegatov, so delegati do-
zadnjem trenutku upoštevati, čeprav niso bili dani v skladu s poslovnikom občinske skupščine. Le-ta namreč določa, da mora biti predlog za dopolnitev ali spremembo akta (amandma) predložen v pisni obliki in obrazložen. Amandma je treba poslati predsedniku zbora najmanj S dni pred sejo zbora. Izjemoma lahko delegat, katerega predlog podpre še 9 delegatov, pred-
bili k 38 stranem osnutka dolgoročnega plana laga amandma na seji zbora. Tudi tak amand kar 43 strani sprememb in dopolnitev, ki naj bi, ma mora biti pismen in obrazložen, skupaj z osnovnim besedilom, predstavljale predlog plana, o katerem naj bi delegati glasovali.
Na seji so nekatere delegacije in samoupravne interesne skupnosti posredovale še dodatne predloge, nekatere je izvršni svet kot predlagatelj upošteval, nekatere pa zavrnil. To je predstavnik IS skušal delegatom ustno pojasniti. Vendar je glasovanje, še posebej v družbenopolitičnem zboru (DPZ), pokazalo, da vsem delegatom ni bilo jasno, o katerih amandmajih glasujejo. Tako so vsaj svojo odločitev pri glasovanju pojasnili delegati družbenopolitičnega zbora in s tem dali podporo predlogu delegacije KS Duplica, da naj se besedilo predloga plana napiše v celoviti obliki in ponovno predloži delegatom. Po daljši razpravi so sicer tudi delegati DPZ predlog plana sprejeli. Vendar je le ostal grenak občutek ob dejstvu, da je to zbor,
Dosedanja praksa pri sprejem-nju odlokov in drugih aktov v skupščini, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku (osnutek in predlog) namreč kaže, da k osnutkom ni dosti pripomb, tudi v javni razpravi se še ne odraža dovolj pravi interes za ureditev določenega vprašanja. Ko pa je na dnevnem redu predlog akta, pa začnejo podati pripombe.
Ne gre za to, da bi se zavzemali zgolj za formalno spoštovanje poslovnika, ki dokaj podrobno ureja pravila ravnanja pri sprejemanju aktov v občini, puč pa zato, da bi delegati, preden dvigajo roke, vedeli o čem bodo dejansko odločali. To pa bo mogoče zagotoviti le tako, da se bodo tako delegacije pri oblikovanju in posredovanju dopolnil in predlogov kot tudi izvršni svet držali skupno dogovorjenih pravil v občinskem statutu in poslovniku.
F. Svetelj
• Zadnja seja občinske skupščine v tem mandatu
Vse več
delegatskih pobud
'Sedemindvajsetega marca so se na zadnji seji v tem mandatu sestali delegati vseh treh zborov skupščine in poleg predloga dolgoročnega plana, nekaterih odlokov,, analize uresničevanja občinskega samoprispevka in informacije o sprejetih programih za uvedbo krajevnega samoprispevka sprejeli tudi poročilo o delu skupščine in skupščinskih delovnih teles v obdobju 1982-1986, predlog programa dela zborov za leto 1986, poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Kamnik in poročilo o delu upravnih organov občine Kamnik za preteklo obdobje.
Predsednik občinske skupščine Anton Ipavic je v uvodu dejal, da ne moremo biti zadovoljni z vpetostjo občinskih teles v neposredno delo skupščine, vse preveč je tudi še normativizma. Vendar pa je pohvalno in spodbudno, da vse več pobud prihaja tudi s strani delegatov, kar vsekakor pomeni konstruktivni prispevek pri oblikovanju enotne politike.
V poročilu o delu skupščine jc med drugim zapisano, da je bilo minulo mandatno obdobje zelo zahtevno. Zaostrovanje nakopičenih nasprotij v družbeni reprodukciji in družbi nasploh je terjalo bolj učinkovito delo skupščine in njenih organov pri pripravljanju in sprejemanju odločitev, pomembnih za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj naše občine. Oceniti kaže tudi uspešnost uresničevanja sprejete politike, sklepov, normativnih aktov in drugih poročil in usmeritev. Ugotoviti je mogoče, da so bile
v skupščini sprejete zadeve v dobršni meri uresničene ali pa se glede na njihovo dolgoročnejšo usmeritev še uresničujejo. Žal pa so tudi primeri, ko posamezni dejavniki svojih nalog in obveznosti niso uresničili, zato bo treba tem vprašanjem v novem mandatnem obdobju posvetiti vso pozornost in zaostriti tudi osebno odgovornost.
O uresničevanju delegatskega sistema v poročilu lahko preberemo, da je za to področje izredno pomembno informiranje in obveščanje delegatov. Delegatsko glasilo predstavlja pomemben prispevek k nadaljnjemu uresničevanju delegatskega skupščinskega sistema v naši občini. Vendar pa je to, čeprav ne nepomemben, šele prvi korak k zagotavljanju večje kakovosti dela. Zato bo potrebno vso pozornost v bodoče nameniti vsebini gradiv, njihovi jedrnatosti, celovitosti in razumljivosti. Vsebina gradiva za delegatsko odločanje se je sicer stalno izboljševala, vendar pa še vedno nismo v celoti uspeli s pripravljanjem povzetkov, opozarjanjem na bistvena vprašanja' s pripravo možnih variantnih rešitev. , Med pomembnimi zadevami so v poročilu tudi delegatska vprašanja, pobude in odgovori v zborih občinske skupščine. Vprašanj in pobud delegatov je vse več in so pomemben kažipot interesov delovnih ljudi in občanov.
V predlogu usmeritev za nadaljnje delo zborov je zapisano, da je več pozornosti treba posvetiti samostojnosti zborov pri odločanju o zadevah, za katere so pristojni, kar bo vplivalo na
skrajševanje dnevnih redov zasedanj in krepilo resnično odločanje. Predlagatelji gradiv naj v bodoče gradiva predložijo v takšnem strokovnem jeziku, ki bo razumljiv vsem delegatom, predvsem pa, da bodo kot osnutek pripravljena v več različicah, kjer naj bodo razložene tudi posledice vsake od njih. Gradiva morajo biti obvezno opremljena tudi s povzetki, ki bodo v pomoč vsem delegatom.
Delegacija krajevne skupnosti Duplica je k poročilu poslala pisno pripombo, v kateri med drugim pravi, da je pogoj za nadaljnji obstoj in razvoj delegatskega sistema, da se dogovorjene stvari tudi izvedejo, in da informacije ne ostajajo v krogu delegatov, kar se danes še vse prevečkrat dogaja. Veliko delegacij in delegatov po mnenju delegacije iz Duplice žal še ne pomeni velike aktivnosti in dobre povezanosti s krajani in delavci. Zato je potrebno uporabiti vse samoupravne poti in zakonske možnosti, da se po delegatski poti sprejeti sklepi tudi izvedejo, ob vsakem sklepu pa je potrebno določiti, kateri upravni organ občine je odgovoren za njegovo realizacijo.
Ze na seji predsedstva SZDL pa je Franc Svetelj opozoril, da v poročilu o delu izvršnega sveta pogreša odnos izvršnega organa do delegatov skupščine, poročilo o tem, kako je izvršni svet funk-cioniraFkot izvršni organ skupščine, kako je odgovarjal na vprašanja in pripombe delegatov -pomembno je namreč nekaj besed nameniti tudi tej vlogi izvršnega sveta.
ROMANA GRČAR
Uspešni smo bili povsod, kjer smo usklajeno nastopali
Danes dajemo obračun štiriletnega dela izvršnega sveta. V poročilu dajemo poudarek problemom, načinu njihovega razreševanja in opisu zastavljenih nalog. Zavedamo se namreč, da se s potekom ene mandatne dobe delo ne sme prekiniti, čeprav prihajajo novi nosilci nalog. Dobro zastavljeno delo bodo le nadaljevali s svežimi močmi, korigirali pa ga tam, kjer poteka manj uspešno. V izvršnem svetu menimo, da je enega in drugega dovolj, je dejal Franc Jeras, predsednik izvršnega Sveta na skupni seji zborov Skupščine v uvodu k poročilu o delu izvršnega Sveta v minulem mandatu. Nadaljeval je:
V nastopnem govoru pred štirimi leti sem vam v imenu izvršnega sveta ponudil osnovne obrise programa dela. Naj ponovim le nekatere:
- obljubili smo, da bomo vso pozornost namenili gospodarstvu občine in industriji kot njegovi osnovni nosilki. Obljubili smo, da bomo zaščitili njegovo akumulacijo ž namenom, da se opomore, notranje uredi in prenovi proizvajalna sredstva. Da se začasno omeji družbena potrošnja na sektorju splošne in skupne porabe, da se ponovno preverijo zastavljeni cilji in uskladijo programi z omejenimi možnostmi gospodarstva.
Ta izhodišča smo dali v aprilu leta 1982, ko smo še živeli na veliki nogi, ko je bil dolgoročni program gospodarske stabilizacije še v povojih, ko smo še porabljali neustvarjeno akumulacijo in so bila finančna sredstva bank do 15-krat cenejša kot so danes, dinar pa do tujih valut nekajkrat prevrednoten.
Te osnovne smernice smo vgradili v vse planske dokumente, tudi v te, ki ste jih sprejemaj za razvoj občine tja do leta 2000.
Da se nam je takšna naravnanost obrestovala, navajam le nekaj ugotovitev: Družbeni proizvod v občini je porastel, daleč največji delež pa ustvarja industrija, realni osebni dohodki so se po občutnem padcu v prvih letih  lani  ponovno povečali.
Struktura virov finančnih sredstev je ugodna in precej boljša od slovenskega poprečja. Ob realnem naraščanju zaposlenih se je fizični obseg proizvodnje povečal, akumulacija gospodarstva se je v letu 1985 okrepila. Obdržali smo pozitivno zunanjetrgovinsko menjavo, izvoz pa je letno naraščal po po 1 odstotek. Kmetijska proizvodnja se stalno povečuje,, v turizmu je občutno več gostov, domačih in tujih, v veliki meri je sanirano žičničar-stvo in gostinstvo, čeprav se je vrsto let otepalo z izgubami. Končno smo v tej deželi spoznali, da je v kmetijstvo in turizem treba najprej vlagati, potem pa zahtevati rezultate. Sanacija bo dolgotrajna, predvsem kadrovska. Kmečke predele smo z enostransko industrializacijo razseli-li, iz turizma so odšli najboljši kadri, novih pa ne izobražujemo.
Za interesne skupnosti družbenih dejavnosti je gospodarstvo kljub omejenim možnostim namenilo več sredstev, kot je slovensko poprečje. V dokaz navajam le dva podatka. V skupni porabi na prebivalca smo bili v občini Kamnik v letu 1984 na 35. mestu med slovenskimi občinami, lani pa že na dvajsetem, oziroma je bila poraba pri nas za 10 odstotkov višja kot v občini Domžale ali v Škofji Loki. Zato je bilo v Kamniku v letu 1985 zaustavljeno padanje realnih OD izvajalcev v primerjavi z gospodarstvom.
Ti rezultati so bili doseženi v letih težkih in zapletenih družbenoekonomskih razmer, v globoki gospodarski krizi. Doseženi so bili v letih neštetih interevent-nih ukrepov, ki niso spodbujevalno vplivali na gospodarjenje. Kar spomnite se ukrepov par-nepar, bencinskih bonov, bonov za plin, omejitve prodaje osnovnih življenjskih dobrin; pa samoupravnih sporazumov, s katerimi so proizvajalci surovin siromašili našo predelovalno industrijo. Tudi zadnji paket zakonov, ki naravnava zunanjetrgovinsko menjavo, namenja več pozornosti porabi kot pa ustvarjanju de-
viz in ni spodbuden za večji izvoz. Gospodarstveniki ugotavljajo, da kljub izvozni nuji kamniškega gospodarstva ni pravih ekonomskih spodbud, še celo več, spodbude so bistveno manjše. Omejen uvoz, zlasti opreme, pa tudi izvozno aktivnim gospodarjem ne daje optimizma za obnovitev proizvajalnih sredstev. Če pa tega zelo kmalu ne bo moč storiti, se kamniškemu gospodarstvu pri 90 odstotni iztro-šenosti opreme slabo piše. Ker za sovlaganja v kamniško gospodarstvo, ki je tipično predelovalno, ni velikega interesa, bančna sredstva pa so strašno draga, bo še toliko bolj treba skrbeti za zaščito njegove akumulacije.
V izvršnem svetu menimo, da je gospodarstvo postrgalo vse rezerve; rezerve so le v iskanju atraktivnih proizvodnih progra-, mov in posodobitvi tehnologije. Za nujno realizacijo pa bodo potrebna finančna sredstva in sproščen uvoz opreme.
Izvršni svet je imel različne metode dela. Poleg dela na sejah, ki smo jih imeli približno 160 in na njih obravnavali preko 1700 točk dnevnega reda, smo razvijali metode delovnih skupin in komisij za posamezna vprašanja. V štiriletni mandatni dobi smo imenovali preko 60 delovnih grup, vanje smo angažirali preko 300 strokovnih sodelavcev z različnih področij. Posebej pozorno smo spremljali tista področja, ki so bila pomembna za razvoj občine ter delovne sredine, kjer so nastajale kakršnekoli motnje v delu.
Pa naj so bile to motnje ustvarjanja premajhne akumulacije, neizdelanih razvojnih programov ali pa motnje v poslovni ali samoupravni organiziranosti. Poseg izvršnega sveta je bil uspešen povsod tam, kjer so bile zdrave sile v kolektivu, ki so prevzele izvedbo naloge. Kot takšne posebej izpostavljamo Veterinarski zavod, Meso Dom-žale-Kamnik, Zarjo, Uslugo in še nekatere. Tam pa, kjer te pripravljenosti ni bilo, so motnje še danes.
Člani izvršnega sveta smo se
udeleževali zborov občanov in zborov delavcev, pojasnjevali naša stališča, se soočali s problematiko in si tudi tako ustvarjali pregled nad stanjem v občini. Predvsem zadnji dve leti pa smo skupaj z odborom gospodarske zbornice organizirali redne mesečne posvete z gospodarstveniki, na katerih smo imeli nekaj stalnih točk dnevnega reda: obseg proizvodnje, gibanje zalog in zunanjetrgovinsko menjavo. Organizirali smo posvete s predstavniki krajevnih skupnosti in interesnih skupnosti in z njimi obravnavali žgoče probleme. Sproti smo o stanju v občini in na posameznih področjih obveščali skupščino in družbenopolitične organizacije. Nekaterim se te metode niso zdele sprejemljive vendar pa stanje v občini govori o tem, da so bile dobre in kaže z njimi nadaljevati.
Prav na osnovi dogovora z gospodarstveniki nam je uspelo nekaj akcij združevanja finančnih sredstev za razrešitev skupnih kamniških problemov. Tako je bil razrešen problem Veterinarskega zavoda, združevanje in sanacija podjetja Meso Kamnik z Domžalami, avtobusnega postajališča v Kamniku, javnih stranišč, povezovalne ulice ter samoupravnih sporazumov za vlaganje v investicije v družbenih dejavnostih. Morda je s tem tudi dobro trasirana pot za poskus združevanja    akumulacije za
kakšno od dobrih naložb v gospodarstvu, kar bi bil največji prispevek k prestrukturiranju kamniškega gospodarstva.
Rezultat teh posvetov je tudi razrešitev dolgoletnega prostorskega, ekološkega in proizvodnega problema lokacije obogatitve kalcitne rude v Stahovici. Sprejet samoupravni sporaum o pogojih zazidalnega načrta med investitorjem, KS Godič in Kamniška Bistrica ter skupščino občine, daje zagotovilo, da bo ta desetletje trajajoč spor učinkovito razrešen. Na nas je zdaj odgovornost, da bomo sporazum tudi izvedli.
Delo upravnih organov je izvršni svet sproti spremljal in bil do njih kritičen. Vztrajal je, da na odgovorna mesta kadrujemo strokovnjake iz gospodarstva, kar pa je skoraj nemogoče ob takšnih politiki nagrajevanja, da je s prehodom na odgovornejše mesto v upravo, delavec kaznovan. Se več, to nagrajevanje nam povzroča negativno kadrovsko politiko tudi pri obstoječih upravnih delavcih, kajti dobri odhajajo. V tem smislu je izrečena tudi kritika delu komiteja za družbenoekonomski razvoj, ka: mor moramo kadrovati nekaj dobrih ustvarjalnih kadrov, vendar pa jih ob takem nagrajevanju ne dobimo!
Kljub skrajno omejeni splošni porabi smo uspeli polepšati občinsko stavbo, preseliti službe,
ki imajo največ opravka z občani v pritličje, urediti veliko in malo sejno sobo in delno posodobiti birotehnično opremo. Zadnje dni smo podprli koncept računalniške obdelave podatkov, ki nam ga je ponudila republiška uprava za družbene prihodke. Na vztrajanje izvršnega sveta so se delavci uprave iz 7 delovnih skupnosti organizirali v eno, kar je gotovo prispevek k urejanju samoupravnih pravic upravnih delavcev.
Kljub nekaterim spodrsljajem, ki smo jih imeli v izvršnem svetu in nekaterim nalogam, ki bi jih lahko uspešneje razrešili, smo v situaciji anarhično vodenega gospodarjenja z uspehi zadovoljni in se svojega dela ne sramujemo. Uspehi pa niso samo plod ozke skupine ljudi, ampak usklajenega dela celotnega delegatskega sistema, družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa dela vseh delavcev in občanov. Zato se v imenu izvršnega sveta zahvaljujem vsem, ki ste nam pri reševanju problemov in oblikovanju politike pomagali.
Trdim, da bi analiza uspehov in neuspehov jasno pokazala, da smo bili uspešni povsod tam, kjer smo usklajeno nastopali, da pa so neuspehom dostikrat vzrok tisti, ki so voz gospodarjenja vlekli v napačno smer. To naj bo tudi osnovno izročilo, ki ga naš izvršni svet daje naslednikom.
Sprejet dolgoročni
plan občine
Gradivo, ki so ga v sodelovanju s strokovnimi službami SO Kamnik pripravili delavci Biro-ja-Zavoda za urejanje prostora Kamnik, delavci ITEO-ja iz Ljubljane in drugi strokovnjaki, je bilo kot osnutek sicer že dovolj zgodaj pripravljeno - delegati so ga sprejeli na julijski skupščini - vendar pa je še vedno nekaj »sivih lis«, ki jih bo treba popraviti med izvajanjem dolgoročnega plana, so dejali člani predsedstva OK SZDLN na svoji redni seji, 18. marca.
Sicer pa je projekt »KAMNIK 2000« kar je drugo ime za dolgoročni plan, katerega predlog so delegati vseh treh zborov na svojem zadnjem skupščinskem zasedanju v tem mandatnem obdobju sprejeli z večino glasov, prvi dolgoročni plan, v katerem naj bi se začrtala uporaba prostora, na osnovi katere se potem planira vse ostalo.
Prav zaradi pomembnosti pričujočega dokumenta so člani predsedstva menili, da je bilo premalo pripomb; nekaj več jih je bilo le za prostorski del, o katerem je potekala vse od sprejetja osnutka javna razprava po krajevnih skupnostih, vodila pa jo jc socialistična zveza.
Prostorski del plana je namreč, po besedah predsednika komiteja za urejanje prostora in varstva okolja Alberta Rejca, osnovni pravni akt za kakršnekoli posege v prostor - skupaj, seveda, s srednjeročnim družbenim planom. Vse pripombe, ki so jih delegati dajali v javni razpravi na osnutek pričujočega dokumenta, je bilo v glavnem možno upoštevati, vendar pa le tiste, ki so se nanašale na strnjena naselja, je v uvodu k obravnavi predloga dolgoročnega plana na zasedanju delegatov vseh treh Zborov skupščine dejal Albert Rejc.
Na seji je bilo podano več pisnih pripomb delegatov na ta dokument, vendar jih večino ni bilo mogoče upoštevati, zato je izvršni svet sprejel enotni amandma k predlogu plana, kjer je poudarjeno, da je plan dodelan le v prostorskem delu, ekonomski in socialni del pa sta površna in posplošeno napisana. Kljub temu je bila na skupščini rdeča nit razprave delegatov oziroma pripomb na plan predvsem težnja in zahteva nekaterih delegatov, da so pripravljala gradiva glede na to, da vsebuje predlog plana 43 sprememb na 38 strani osnutka (pripomba delegacije KS Duplica), pokazali, da. zadeva Še ni zrela za sprejem, sploh pa, da je gradivo površno pripravljeno in so dolžni še enkrat pripraviti osnutek. Predsednik socialistične
zveze je na skupščini dejal, da se vsekakor strinja z ugotovitvijo delegacije Duplice, vendar pa po njegovem stvari ne gre zapletati, sploh pa, če se zavedamo dejstva, da bi bil ponoven osnutek povezan z velikimi materialnimi stroški. Strinja pa se, da je treba plan med izvajanjem temeljito popravljati, predvsem pa nakazati konkretne rešitve.
Delegati vseh treh zborov so torej na zadnjem zasedanju z večino glasov sprejeli predlog dolgoročnega plana. Kljub vsemu pa ne bo odveč, če napišemo še nekaj o sami razpravi, o argumentih za in proti, skratka o zelo mešanih občutkih pri sprejemanju tega »baročno barvitega dokumenta« kot ga je na seji predsedstva OK SZDL označil Milan Marinič.
Približno tretjino opredelitev, ki pravzaprav nič ne povedo, bi brez problemov lahko izpustili, konkretneje bi bilo potrebno spregovoriti o razvoju usmerjenega izobraževanja, veliko je neusklajenih podatkov, predvsem glede razvoja industrije v Kamniku. Vendar pa je treba povedati tudi to, da je za površno narejen planski akt kriv tudi neresen pristop posameznih nosilcev planiranja, je dejal na seji skupščine predsednik izvršnega sveta Franc Jeras in predlagal delegatom, da plan sicer sprejmejo, vendar s priokusom grenkobe.
Sicer pa so imeli pripombe na predlog dolgoročnega plana tudi delegacije Titana, Kmetijska zemljiška skupnost, občinska izobraževalna skupnost, delegacija KS Moste, Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik, Zveza telesno-kulturnih organizacij in delegacija KS Duplica.
Občinska izobraževalna skupnost zahteva, naj se besedilo v planu dopolni med drugim tudi s pojasnilom, da bo na območju Komenda-Moste-Križ samostojna osnovna šola v Mostah s samostojno pedagoško enoto v Komendi tako, da bosta imeli obe šoli skupaj 24 oddelkov, na katerih bodo z boljšo organizacijo kombinirane prostorske in kadrovske kapacitete. To propom-bo je izvršni svet vnesel v enotni amandma k predlogu plana in bo zato tudi upoštevana. Kmetijsko zemljiška skupnost ne daje soglasja za odlaganje odpadkov v Suhadolski gromozni jami, kot alternativno lokacijo pa so predlagali opuščene glinokope na meji z občino Šiška. V svoji pripombi na predlog plana so tudi zapisali, da je lokacija za prodaj-no-skladiščne prostore Kmetijske zadruge Emona neustrezna, in da je primernejša na Grabnu ob železnici.
Delegacije Titana v svoji pisni pripombi na predlog plana ugotavljajo, da je premalo obdelan tisti del dolgoročnega plana, kjer je opredeljen razvoj industrije -tej sta namreč namenjeni le dve strani. Glede na lastno izkušnjo delegacija ugotavlja, da v dolgoročnem planu niso bili upoštevani plani organizacij združenega dela. Med navedenimi programi, ki naj bi omogočili t. i. prestrukturiranje gospodarstva, ni nobenega od Titanovih, čeprav nekateri povsem ustrezajo kriterijem prestrukturiranja: na primer program strojegradnje, razširitev programa izdelave orodij in tudi drugi. Zato Titanove delegacije sprašujejo, ali so ti programi za občino nezanimivi ali pa so za njihov izpad iz plana bili po sredi drugi vzroki.
ROMANA GRČAR
KOMISUA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
POZIVA
samoupravne organe delovnih organizacij, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, društva in druge organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih.in nagradah občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske št. 6/64-1974) in Pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik, dostavijo komisiji do 15. 5. 1986 predloge z obrazložitvijo za podelitev
- zlate plakete Kamnika
- srebrne plakete Kamnika
- bronaste plakete Kamnika
- javnega priznaja Kamnika
Predlogov, dostavljenih po 15. maju 1986, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
V osmih krajevnih skupnostih bodo referendumi 20. aprila
Potrebe in možnosti v razvoju šolstva
V štirinajstih krajevnih skupnostih so imeli referendume za uvedbo samoprispevka že na dan volitev, 16. marca, za preostalih enajst krajevnih skupnosti pa so se na posvetu s predsedniki KS zmenili, da bi referendume izvedli, ko bi imeli vsi usklajene programe za samoprispevek. Vendar pa so se uspeli dogovoriti le v osmih, tri mestne KS, Kamnik-Center, Zaprice in Perovo, pa naj pred občane z referendumom pridejo šele, ko bodo uskladile svoje programe in jih tudi predstavile občanom, je bilo rečeno na zadnjem posvetu, ki je bil 20. marca v sejni dvorani občinske skupščine. Preden predstavimo programe krajevnih skupnosti, ki bodo referendume imele 20. aprila, naj omenimo še nekaj misli z že omenjenega posveta.
Beseda je tekla predvsem o vzrokih za neenotnost in nepripravljenost za akcijo v mestnih krajevnih skupnostih. Eden glavnih vzrokov za neaktivnost je predvsem v zakoreninjenem mišljenju ljudi, češ, saj mesto ni le naš problem, ampak tudi občinski. V starem delu mesta živi le malo ljudi, stara podstrešja so zapuščena in neizkoriščena. Miselnost in interes ljudi v mestnih krajevnih skupnostih sta povsem drugačna kot v vaških. V blokih ljudje niso zainteresirani za lepo urejeno okolico, zelenico, kaj šele, da bi prispevali za asfaltiranje ceste v naselju. Ti ljudje se zelo počasi vključujejo v okolje. V vaških krajevnih skupnostih vedo, da bodo poleg samoprispevka še dodatno prispevali za gradnjo objekta, ki je v neposredni bližini njihove hiše, tudi za delo bodo poprijeli, medtem ko v mestnih to ne pride v po-štev.
Programi krajevnih -
samoprispevkov
za obdobje 1986-1991
v osmih krajevnih
skupnostih, ki bodo imele
referendum 20. aprila
DUPLICA (1,5%): Največ tako zbranih sredstev bodo namenili za komunalno urejanje in opremo osnovne šole Duplica, ostala sredstva bodo porabili za urejanje cest in za financiranje programov dela družbenih organizacij in društev, varstvo okolja in spominskih obeležij, delovanje krajevne skupnosti in vzdrževanje kulturnega doma na Duplici.
KOMENDA (2%): Polovico zbranih sredstev bodo namenili za komunalno dejavnost, četrtino za gradnjo šestih učilnic, zaklonišča in večnamenskega prostora pri šoli v Komendi, ostalo pa za obnovo in vzdrževanje cest, za sofinanciranje programov družbenih organizacij in društev in varstvo okolja in spominskih obeležij.
ČRNA (2%): Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo porabili za asfaltiranje in vzdrževanje cest razširitev pokopališča, ureditev PTT omrežja, vodovoda, sofinanciranje programov društev in družbenih organizacij in varstva okolja in spominskih obeležij.
GODIČ (2%): Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo porabili za ureditev pločnika pri cesti 314, obnovo cest v Godiču, ureditev vodovoda Kršič-Brezje, obnovo ceste Godič-Brezje, sofinanciranje pokopališča in mrliške vežice v Stranjah, sofinanciranje programov družbenih or-.ganizacij in društev in varstvo okolja in spominskih obeležij.
KRIŽ(2%): Sredstva iz samoprispevka bodo porabili za gradnjo vodovodnega rezervoarja na Križu, gradnjo pločnika ob regionalni cesti Moste-Križ s kolesarsko stezo, dopolnitev hidrant-ne mreže, sofinanciranje gradnje mrliških vežic, ureditev avtobusne postaje, adaptacijo gasilske orodjarne, vzdrževanje vaških poti, obnovo ceste Križ-Komen-
da, sofinanciranje programov družbenih organizacij in društev, za varstvo okolja in spominskih obeležij in za sofinanciranje dograditve šolskih prostorov OŠ Moste Komenda.
PODGORJE (2%): Sredstva bodo namenili za povečanje pokopališča in gradnjo mrliške vežice, ureditev avtobusnih postajališč ob regionalni cesti z javno razsvetljavo, gradnjo pločnika od Svetčeve ulice do ceste na pokopališče, asfaltiranje lokalnih cest, sofinanciranje programov družbenih organizacij in društev, varstvo okolja in spominskih obeležij, razširitev telefonskega omrežja.
SELA (2%): Zbrani denar bodo namenili za obnovo ceste Podhruška-Sela, obnovo osnovne šole Toma Brejca-podružnica Sela, obnovo pokopališča Sela, sofinanciranje programov družbenih organizacij in društev, za varstvo okolja in spominskih obeležij.
TUNJICE (1,5%): Sredstva bodo namenili za dograditev vodovodnega omrežja v Tunjicah in povezavo vodovodnih sistemov kamniški vodovod-vodovod Laniše, za razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice, vzdrževanje krajevnih cest, razširitev ceste Strehovec-Škle, rekonstrukcijo lokalne ceste Tunjiška
mlaka-Laniše in lokalne ceste Tunjice-Gmajnica, obnovo in razširitev javne razsvetljave, ureditev avtobusne postaje, razširitev telefonskega omrežja, sofinanciranje programov družbenih organizacij in društev in za varstvo okolja in spominskih obeležij. *
Referendumi v treh mestnih krajevnih skupnostih (Perovo, Zaprice, Center) bodo predvidoma maja.
ROMANA GRČAR
REZULTATI REFERENDUMA
16. marca so imeli v štirinajstih krajevnih skupnostih referendume za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum je v vseh krajevnih skupnostih uspel, rezultati pa so naslednji:
ZA je glasovalo: v Srednji vasi 73,10 odstotka krajanov, v Nev-ljah 69, v Mostah 60,83, v Volčjem potoku 67,2, v Mekinjah 60,46, v Motniku 71,2, v Tuhinju 78,8, v Novem trgu 69,78, v Šmartnem 79,5, v Šmarci 60,12, v Kamniški Bistrici 70,1, v Špita-liču 50,22, v Vranji peči 79,45 in v Pšajnovici je za samoprispevek glasovalo 83,62 odstotka krajanov.
Ena od značilnosti razvoja naše občine v sedemdesetih letih je bila intenzivna, tržno usmerjena stanovanjska gradnja, ki jo je pogojevala sorazmerna bližina Ljubljane in nizke cene stanovanjske gradnje. Posledica tega je bil izredno visok priselitveni porast predvsem mlajšega prebivalstva in oblikovanje novih populacijskih centrov. Tej intenzivni stanovanjski gradnji ni sledila ustrezna gradnja objektov družbenega standarda, kar je vodilo v izrazito poslabšanje prostorskih pogojev za delo družbenih dejavnosti, predvsem šolstva, otroškega varstva in zdravstva. Temu se je pridružil še razkorak med lokacijami obstoječih zmogljivosti in poselitvami prebivalstva.
Tako je število osnovnih šol od leta 1969 nespremenjeno, glede na večje potrebe so se povečale le zmogljivosti obstoječih šol. V preteklem srednjeročnem obdobju, od leta 1981 do leta 1985, se je stanje še zaostrilo, saj je bilo zaradi znanih gospodarskih razmer investiranje v objekte družbenega standarda zelo omejeno, tako da so bile na področju osnovnega šolstva, razen nadaljevanja gradnje šole na Du-
Samoprispevek tudi za učilnice
»Uh, kaj že spet ta presneti samoprispevek!« je zamrmral moški srednjih let, z očmi uprt v plakat, ravno ko sem se pripeljal mimo. V spomin so se mi tako vtisnile besede - presneti samoprispevek, da sem začel premišljevati o njem. Kaj je pravzaprav samoprispevek? To je zbiralna akcija, podobna zbiralni akciji starega papirja, vendar s to razliko, da se pri samoprispevku zbira denar, ki ga uporabijo za gradnjo objektov, ki jih 'kraj potrebuje. Res je, da se denar za samoprispevek odteguje od mesečnega osebnega dohodka in da starši težko odstopijo del plače za samoprispevek. Vendar mislim, da moramo mlajši generaciji dati možnost lažjega izobraževanja in večje varnosti v prometu. Del zbranega denarja bomo namenili za izgradnjo sedmih novih učilnic in telovadnice, pešpoti do Komende in Križa.
V naši vasi smo dosedaj že imeli samoprispevek, ki se je kljub slabi propagandi dobro ob-
nesel. Zgradili smo javno razsvetljavo, tako da nam vsako noč luči razsvetljujejo našo ma-
^&nv* "Jbabim. TJoSvr^oi ^1«<U. loWj»  X>. Goli low fnm fLut
laf:   .IK    \>:'tw: .<<■-•-■ Jm&o' ĆaLwtw -
lo, prijazno vas. Upam, da se bo tak uspeh ponovil tudi letos in da bomo zbrani denar pametno porabili. juvan Marko, 8. c, OŠ Komcnda-Moste
samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti sprejet naslednji prioritetni vrstni red investicij v osnovnem šolstvu:
A/ 1. Dograditev funkcionalnih prostorov v nadgradnji objekta - A na Duplici - okrog 100 milijonov din
2. Dograditev obeh učilnic pri osnovni šoli Nevlje okrog 60 milijonov din
3. Dograditev petih učilnic in zaklonišča v OS Komenda -okrog 120 milijonov din
4. Dograditev 7 učilnic in zaklonišča v OŠ Moste - okrog 310 milijonov din
5. Dozidava dveh učilnic z zakloniščem v OŠ Kamniškega bataljona - okrog 60 milijonov din
6. Dograditev osmih učilnic, male telovadnice in zaklonišča -okrog 250 milijonov din - pri OŠ Duplica
7. Ureditev okolice OŠ Duplica
8. Ureditev igrišč in okolice OŠ Frana Albrehta - okrog 100 milijonov din
9. Dograditev učilnice v šoli v Mekinjah - okrog 15 milijonov din
B/ Ureditev zaklonišč v obstoječih objektih - okrog 55 milijonov din
SAMOPRISPEVEK
plici, opravljene le manjše adaptacije, ki pa prostorskega problema niso rešile. Zaradi tega smo se v občini ob pripravljanju dolgoročnih in srednjeročnih planov znašli pred velikimi potrebami na eni in nejasnimi materialnimi možnostmi na drugi strani. Poseben problem pri načrtovanju razvoja družbenih dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju je bila zato opredelitev investicij, njihovega vrstnega reda in dinamike izvajanj, finančnih virov in njihove realnosti. Ta opredelitev je bila še toliko težja v današnjih pogojih visoke inflacije, administrativnega poseganja na vsa področja družbene produkcije in spreminjanja zakonodaje. Težko, če ne celo nemogoče je realno oceniti materialne možnosti za vlaganje v razširjeno reprodukcijo v družbenih dejavnostih v celotnem planskem obdobju.
Tako je bila z dogovorom o temeljih družbenega plana občine sprejeta odločitev, da ima prednost na tem področju dograditev zdravstvenega doma, v nadaljevanju pa investicije v šolstvu po prioritetnem vrstnem redu, sprejetem v izobraževalni skupnosti. Skupščina občinske izobraževalne skupnosti in njeni organi so se tako znašli v izredno težkem položaju, ko je bilo treba opredeliti prednostni vrstni red investicij v osnovnem šolstvu. Na seji skupščine konec februarja je bil tako v predlogu
Investicijski program, ki je bil pripravljen na podlagi analize potreb predvideva za okrog 1,16 milijarde din vlaganj. Jasno je, da celotnega investicijskega programa ne bo moč uresničiti v naslednjih petih letih, ampak se bo moral nadaljevati še v naslednjem srednjeročnem obdboju. Obenem pa je izredno težko opredeliti, koliko investicij bo mogoče realizirati v tem srednjeročnem obdobju.
Po podatkih in napovedih, na katerih je bil pripravljen dogovor o temeljih družbenega plana občine ter izpolnitvi vseh pogojev, ki jih ta plan predvideva (rast družbenega proizvoda, re-
produkcijska in akumulativna sposobnost gospodarstva, prispevek medobčinske zdravstvene skupnosti), bi bilo mogoče oceniti, da bi lahko v osnovno šolstvo iz vseh virov v tem srednjeročnem obdobju investirati okrog 400 milijonov din v cenah * 1985.
Seveda pa je realnost take ocene odvisna od mnogih pogojev. Predvsem je treba vedeti, da bo sistemski vir za financiranje investicij v prvi vrsti ostanek čistega dohodka, izločen po zaključnem računu v organizacijah združenega dela. S samoupravnim sporazumom tako združena sredstva bodo v prvih treh letih namenjena dograditvi zdravstvenega doma, v nadaljevanju pa za šolstvo. Drugi viri, ki predstavljajo le majhen delež potrebnih investicijskih sredstev, pa so še sredstva krajevnega samoprispevka (v okviru programa KS) in združena amortizacija osnovnih šol, ki pa je tudi minimalna. Možen vir je tudi združevanje iz prispevne stopnje z vkalkulira-rijem v ceno storitev ali izločanjem po zaključnem računu, vendar je tudi ta vir močno vprašljiv glede na vsakoletno omejevanje sredstev za družbeno dejavnost. Združevanje sredstev za investicije zahteva tako tudi izredno strokovno zahtevno in samoupravno usklajeno aktivnost, saj se s sprejemanjem sporazuma o združevanju iz čistega dohodka za posamezno investicijo odločajo delavci v delovnih organizacijah, da o materialnih možnostih za tako združevanje ne govorimo posebej. Jasno je, da bo tako združevanje uspešno, če bomo dejansko vsi dogovorjeni in odločeni za tak način združevanja sredstev, saj je administrativnih in zakonskih okvir toliko, da vsako obotavljanje, oziroma neizpolnjevanje dogovorjenih obveznosti lahko ogrozi realizacijo celotnega programa.
Vsekakor pa velja ugotovitev, da je verjetnost za uspešno realizacijo teh nalog toliko večja, kolikor bolje bomo nanje pripravljeni.
J. Z.
V slogi je moč
Tega naj se zavedajo vsi, ki bodo glasovali za krajevni samoprispevek.
Poglejmo samo našo šolo, v kateri se drenja približno 380 učencev. Tudi naše ceste so nujno potrebne popravila, prav tako pločniki.
V vsej kamniški občini je veliko potreb, zato ne moremo čakati, da bo denar prispevala občina. Sami se moramo potruditi in ponoviti samoprispevek. Sadovi naših prejšnjih 'samoprispevkov so prav očitni. Šola ima igrišče za odbojko in napravo za skok v daljino. Pohvalimo se
lahko z urejenim središčem Most, z ureditvijo in razširitvijo javne razsvetljave in mreže hi-drantov, pločnikov, zimsko službo na krajevnih cestah, urejenimi makadamskimi cestami in še marsikaj priča o naši prizadevnosti. Odločimo se za tako potreben samoprispevek!
Tudi mi, ki smo sedaj še učenci, bomo enkrat delavci. Takrat bomo nadaljevali delo staršev in prevzeli skrb za urejenost našega kraja. Besede mikajo, zgledi vlečejo!
Urška Humar, 7. b. OŠ Komenda-Moste
Samoprispevek: zakaj »za«
MIHELA ČIMŽAR -KS Tu-njice
Samoprispevek je potreben. Brez njega ne bi imeli telefona, vodovoda . . . Najbolj nujna je pri nas gradnja mrliške vežice in športnega igrišča, kjer bi zelo prizadevna tunjiška mladina lahko koristno uporabila svoj prosti čas. Verjetno bi marsikdo pripomnil, kaj jim bo igrišče, na njivah in travnikih naj se rekre-irajo! Pa ni res. Tudi mladina v vaških krajevnih skupnostih potrebuje svoj prostor, razvedrilo. Sicer pa so prav tu mladi največ pripravljeni tudi sami z lastnim delom prispevati, da družabno življenje v krajevni skupnosti ne zamre. In še nekaj bi bilo v Tunjicah treba čimprej narediti, in sicer cestno razsvetljavo. Včasih bi marsikaj lahko prej naredili, če se le ne bi preveč in predolgo časa samo pogovarjali, dogovarjali, usklajevali. Marsikdaj na-
mreč od pogovora do uresničitve dogovorjenega predolgo traja, četudi je denar že zbran. JANEZ DOVČ - KS Duplice Sem za samoprispevek! Zato, ker je čimprej na kakršenkoli način treba poskrbeti za šolo, vrtce. Če je jasno, za kaj se bo denar uporabljal, ga ni problem zbirati. Mladina namreč nima kam iti. V našem bloku so si uredili prostor kar v kleti. Za te namene naj bi zgradili prizidek ob osnovni šoli, kjer bi z različnimi dejavnostmi lahko zaposlili našo mladež. O tem je treba razmišljati dovolj zgodaj in z vso resnostjo, ne pa da znamo starejši le ugotavljati, da imamo zavoženo mladino, ki se zgubljeno klati po gostilnah.
MILOJ K A KOLARIČ - KS Center
Krajani Centra smo preslabo obveščeni o akcijah, ki sedaj potekajo v zvezi z uvedbo novega
samoprispevka. Je pa res, da se v mestnih krajevnih skupnostih vse preveč kaže nezainteresiranost za udeležbo na kakršnihkoli sestankih, zborih krajanov . . . Vse preveč je »kajmebrigizma«, češ, saj ceste in kulturni spomeniki, izgled mesta in ostalo ni samo moj problem, to zadeva vse občane! Sicer pa, kaj naj vam povem o samoprispevku? Programa naše krajevne skupnosti ne poznam. Načelno sem ZA! Vendar le v primeru, da se dinar porabi in rte leži neizkoriščen in tako izgublja vrednost. Naj se porabi za najnujnejše. Tq pa so v Centru vsekakor ceste! Vsako pomlad še kako občutimo to mokro-cvetočo nevšečnost. Predvsem pešci. Pločniki so ozki, promet gost, pročelja v mestnem jedru pa dva metra visoko oškrobljena. Kaj pomaga njihovo obnavljanje in pleskanje, če vsako pomlad obvezno in po vrsti dobijo dvometrsko blatno oblogo?
Še več je takih perečih problemov, za katere pa mislim, da bi jih morale reševati vse mestne krajevne skupnosti usklajeno. Mali grad, Titov trg in še kaj Kamničane kljub vsemu malo bolj  zadeva  kot oddaljenejše
krajevne skupnosti naše občine. Kljub vsemu se mi več gibljemo v tem okolju in prav zato nam ne sme biti vseeno, kaj se z njim zgodi.
POLONA TURK - KS Zaprice, MU A SENOŽETNIK -KS Duplica
Telovadnic je dovolj, potrbu-jemo večnamensko dvorano -rekreativni center, ne pa Halo, od katere »navadni« občani nič nimamo, meni prva. Potrebujemo pokriti bazen, veleblagovnico, center za družbeno prehrano, je pristavila Mija Senožet-nik, posebej na Bakovniku bi bil obrat družbene prehrane še kako koristen, saj v tem velikem blokovnem naselju živi tudi veliko samskih krajanov, ki se preživljajo ob kruhu in pašteti. Pa tudi veliko družin, ki se vozijo na delo drugam in bi jim velikokrat prišlo prav pojesti kosilo v samopostrežni restavraciji. V gostilnah je hrana draga, vse prevečkrat se zgodi, da v družinah, kjer sta oba zaposlena, delavnike preživijo le ob enem glavnem obroku - v večini kosilo in večerja obenem - okrog šestih.
Sicer pa, nobenih bifejev in podobnih lokalčkov več! Najbolj sem proti temu, da bi gradili bife
pri trgovini, kot menda nameravajo pri bodoči dupliški trgovini. Tega je že preveč. Naj raje postavijo priročne kioske s hitro pripravljeno hrano, mlečna restavracija bi v Kamniku tudi prav prišla.
CVETO IPAVEC - KS Duplica
Sem za in proti. Šolo na Duplici vsekakor -potrebujemo. Smo krajevna skupnost z večino mladega prebivalstva, zato bi prišla v poštev tudi gradnja novega igrišča. Če bi bil samoprispevek zopet občinski,, bi bil proti. Kaj imamo od novozgrajenega zdravstvenega doma? Čakalna doba pri zobozdravniku je enaka, če ne daljša kot prej. Če si zob ne bi popravljal pri zasebnem zobozdravniku, bi čez tri leta, ko bi v Kamniku prišel na vrsto, lahko pokazal le škrbine. Za zobe je človek pripravljen dati marsikaj, za hitro in dobro popravljene tudi milijoni "niso problem. Z boljšo organizacijo in. kakovostnejšim zdravljenjem in popravilom zob bi tudi v družbenem sektorju lahko zaslužili, le več volje, zagnanosti in prave spodbude za delavce v zobozdravstvu, pa bo!
ROMANA GRČAR
Delegati za 10. kongres komunistov Slovenije
Na programsko volilni seji naše občinske organizacije zveze komunistov so izvolili tudi pet delegatov za kongres ZKS, ki bo od 17. do 19. aprila v Ljubljani. Za delegate na tem kongresu so bili izvoljeni Vanda Rebolj, Ivan Peršin, Franc Kerec, Igor Mlakar in Anton Ipavic, Janez Humar pa je bil izvoljen za delegata na 13. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo konec junija v Beogradu. Z nekaj delegati smo pripravili kratke pogovore.
FRANC KEREC
Franc Kerec je vodja Stolove-ga odpremnega skladišča v tozdu 2. Delavci tega tozda ga dobro poznajo, saj je v Stolu že 35 let. Poznamo ga kot izredno vestnega in marljivega, nikoli mu ni pretežko opraviti vsako delo, ki je v interesu delovne orgniza-cije. *
Franc Kerec je delegat za 10. kongres ZK Slovenije. Poleg drugih delegatov iz kamniške občine bo na kongresu posegel v naše neposredne probleme, jim tudi skušal dati primerno rešitev in načrte za izboljšanje stanja.
Kako delavci jemljejo delo in kako so zadovoljni z osebnimi dohodki?
Ne delamo slabo, čeprav so vmes tudi izjeme. Veliko starejših delavcev je zelo dobrih, in tudi mlajši. Mlad delavec le potrebuje nekaj priuči t ve nega časa, da se za delo usposobi.
Žal z osebnimi dohodki, ki pri nas niso slabi, še vedno ne lovimo draginje, s katero se vsak dan srečujemo.
S tako veliko inflacijo, kot jo ima Jugoslavija, delavčevo delo razvrednoteno, kar vpliva tudi na prepričanje v ljudeh. Vsega takega stanja pa nismo krivi le Jugoslovani - tudi svetovne razmere se spreminjajo in trgi se zapirajo.
Od kdaj si član Zveze komunistov?
Od leta 1976!
Kako je z delom članov Zveze komunistov v delovni organizaciji Stol in še posebej v tozdu 2?
S svojim delom izrecno ne izstopamo, vsak član pa ima svojo družbeno nalogo.' Vključeni smo v delo mladine, samoupravne delavske kontrole in družbene samozaščite, v samoupravnih oi-
fanih in inventivni dejavnosti, 'udi na sestankih teh organov so naši člani aktivni.
Bolj bi morali biti aktivni pri uresničevanju idejno-političnega dela, naše osnovne zasnove. Velikokrat je premalo, da se vsaka osnovna celica v tozdu ukvarja le s svojimi problemi. Vprašanja so velikokrat širša, s tem pa je potrebno tudi širše povezovanje in reševanje.
Od kdaj si sekretar članov ZK v tozdn 2?
Sedaj je pričel teči drugi mandat.
Domenjeni smo, da bomo imeli aktivnejše in pogostejše, vendar ne predloge sestanke, na katerih-bomo poskušali probleme bolje reševati.
Kakšno je zanimanje članov ZK in rodi drugih delavcev za 10. kongres?
Med ljudmi je zanimanje! Želijo, da bi zadeve premaknili na boljše in bi bili dobri sklepi uresničeni. '
Gradivo za kongres bomo obravnavali pred kongresom. Je preobsežno m preprostemu delavcu po tej plati nedostopno. Vsak član pa mora tudi po tej strani zadevo dobro poznati, če hočemo zavzeti prava stališča.
Kaj pričakujete od 10. kongresa in koliko se je stanje spremenilo na bolje po prejšnjih kongresih? V delo, ki ga moramo opravi-
ti, premalo konkretno, posegamo. Preveč je splošnih, skupnih ugotovitev, premalo odločno in konkretno postavljenih načrtov. Vsega dela zaenkrat ne moremo opraviti. Ni dobro, da nekdo od delegatov pove . nek problem, drugi pa pasivno sprejmejo in nekako predlagajo neko rešitev. Potem se marsikdo ne vpraša več, če je bilo delo opravljeno.
Delo moramo opraviti na trdnem temelju, na pravem predlogu, ki mora imeti najboljšo rešitev. Delovni načrti naj bodo realni.
Približno tako je tudi v delovnih organizacijah. Delavci mislijo, da so ravno v njihovem delovnem okolju zadeve, ki jih je treba takoj urediti, so pa morda drugje bolj pereče.
Ko se zadeve začno spreminjati na bolje, je boljše za vso družbo. Ne moremo na hitro in veliko, vendar neprekinjeno in po delih. Ko bo tudi preprost delavec to videl, bo potrjeno upanje, ki v njem še tli: da smo tako kot pred desetletji sposobni dobro delati.
Za prihodnje ne potrebujemo toliko zakonov in sporazumov, ki se bodo poleg množičnosti še neprestano spreminjali, ker temu preprosto ne moremo slediti. V tem so mnogi iskali luknje in koristi, za druge pa je bilo kot neka prisila za delo.
Vsi vemo, da moramo delati. Veliko govorimo in malo naredimo. Odkod bomo jemali, če bo tako!
Za izgradnjo naše družbe, našega življenja in za zanamce smo pripravljeni iti v akcijo z učinkom, a ne pod praznimi parolami.
Naš človek je vedno upal na boljše in bil je za dobro delo. Zanj pa je moral imeti zagotovilo, kot ga je imel po letu JI945: to pa so dobri načrti, zgledi in dokazovanje.
CIRIL SIVEC
IVAN PERŠIN
Rojen 20. novembra 1940, član ZK od 1964, zaposlen v tovarni Titan, kjer dela na razvoju cilindričnih ključavnic.
sleni. Na žalost pa je še vedno veliko več povedanega kot pa narejenega. Zato se bomo komunisti na nivoju tovarne drugače organizirali, saj bomo združeni lahko veliko več naredili kot do sedaj, ko so bili naši pristopi do rešitve problema- precej neenotni. Tako bomo verjetno tudi probleme v kadrovski politiki laže rešili. V orodjarni (primer) nam močno primanjkuje kadrov, prav zaradi neustrezne politike nagrajevanja, ki nove delavce odbija, stare pa prisiljuje, da zapuščajo DO. Zato želimo bolje nagraditi proizvodno in ustvarjalno delo, ki je premalo plačano, in ne težaško delo preveč, kot se včasih sliši.«
- Glede na to, da problemov, ki ste jih orisali ni malo, me za-* nima, če boste na kongresu aktivno sodelovali in če boste, katero vprašanje boste postavili v ospredje?
»Na kongres se pripravljam z upanjem, da bo povezava z občinskim komitejem obrodila sadove, se pravi, da nam bodo dali pobudo za razprave. Sam pa še nisem razmišljal o tem, katero temo bi dal na razpravo, čeprav se bom poglobil tudi v to.
MATIC ROMŠAK
VANDA REBOLJ
Rojena 4. oktobra 1947, iz Kamnika, profesorica pedagogike, zaposlena na Srednji ekonomski naravoslovni šoli Rudolfa Maistra kot ravnateljica.
- Kako se počutite kot eden izmed delegatov za kongres ZKS iz kamniške občine in ali mislite da je to odgovorna naloga?
»Povsem vsakdanje, saj imam že preveč zadolžitev, da bi še ena več lahko kaj vplivala name. Na vsak način pa mislim, da je to zelo odgovorna naloga.«
- Kako ste komunisti v Titanu obravnavali kongresne dokumente?
»Razprave o njih še ni bilo (pogovor je potekal pred desetim marcem), pač pa bo, v okviru Kritične analize, ki jo bomo imeli na nivoju delovne organizacije.«
- Kakšno pa je delovanje komunistov v vašem okolju in kakšne smernice ste sprejeli za naprej?
»V tozdu je sila malo članov ZK, zato je naše delo odvisno predvsem od občinskih usmeritev. Ponavadi obravnavamo dejavnosti tozda kot so: doseganje plana in čim višja proizvodnja. Stalna tema je tudi kadrovska politika ter vprašanje nagrajevanja. Tako pri zadnjem vprašanju, kot pri prizadevanju za boljši razvoj tozda in Titana, kot celote, sodelujemo skoraj vsi zapo-
- Kakšen je občutek delegata za 11. kongres ZKS? Je to odgovorna naloga?
»Prav gotovo je odgovorna naloga, sama izvolitev pa daje dober občutek, saj je nekakšno priznanje za delo. Res pa je tudi, da so z izvolitvijo prišle določene naloge in obveznosti, ki jih bomo kamniški delegati poskušali čim bolje rešiti.«'
- Kako ste komunisti na SEN-ŠRM obravnavali kongresne dokumente?
»Mislim da precej podrobno, saj smo jih obravnavali v vseh fazah, razdelili pa smo si tudi področja, ki nas neposredno zadevajo. Na zadnji seji osnovne organizacije smo, na primer, razpravljali o družbenih dejavnostih, saj nas to po profesionalni strani tudi najbolj zanima.
Sama sem sledila vsemu, posebno pa sem se posvetila vprašanju šolstva in mladine, ki me, kot nekdanjo članico komiteja in predsedstva komiteja, kjer sem bila zadolžena za vzgojo in izobraževanje, zelo zanimata.«
- Kako pa komunisti delate v vašem okolju in kakšne smernice ste sprejeli za naprej?
»V mojem ožjem okolju, se pravi na srednji šoli, smo se prizadevali za uveljavljanje znanja, za drugačno vrednotenje dela učiteljev, pa tudi za pritegovanje učencev v samoupravne odnose. To pomeni, da naj bi se Še bolj uveljavili kot sooblikovalci življenja na šoli. Pedagogi poskušamo doseči tudi čim večjo kakovost pouka ter vračati izrinjeno vzgojo nazaj v šolo. Zato izločamo vse, kar delo šole moti in zaradi česar človek izgublja energijo, ki jo potrebuje za izobraževanje.
Naša prizadevanja so usmerjena tudi stabilizacijsko, saj skromna materialna sredstva, ki jih dobivamo, ne smejo iti v prazno, ampak morajo dati čim večji rezultat.«
- Ali boste na kongresu aktivno sodelovali, in s katero temo?
Na vsak način se nameravam aktivno vključiti v razprave. Dve vsebinski enoti me zadevata že po poklicni strani. To sta: mesto šole in izobraževanja ter uveljav-
ljanje mladine kot soustvarjalca družbenega življenja.
Opozorila bom tudi na pomen vloge ZK nasploh v življenju. Kot vodilna subjektivna sila se morajo komunisti zavedati, da imajo večje naloge in so zato bolj izpostavljeni kritikam. Zato potrebujemo le dinamične, prožne in za delo pripravljene ljudi, ne pa statistov. ZK pa marsikdaj manjka prožnosti in svežine, hitreje bi morala reagirati na družbena dogajanja.«
ANTON IPAVIC
Rojen 23. marca 1949 v Ljubljani, diplomirani pravnik, opravlja dela predsednika skupščine občine Kamnik.
stov iz KS. Te bogate, predvsem pa kritične razprave mi bodo prav gotovo pomagale pri vključevanju in prenašanju stališč in predlogov - izraženih v razpravi. Po drugi strani pa so razprave pokazale, da bo treba tudi v naših vrstah nadaljevati s procesom diferenciacije. Od 120 komunistov v KS se namreč razprav ni udeležilo kar lepo število članov ZK.«
- Kako pa ste komunisti delovali v vašem delovnem okolju in kakšne smernice ste sprejeli za naprej?
»Osnovna naloga slehernega člana ZK je, da deluje tako v okolju, kjer je zaposlen, kot v okolju, kjer živi.
Delo, ki ga opravljam in zapletenost trenutka, v katerem živimo, ne omogoča predaha, ampak zahteva visoko stopnjo operativnosti. Povsem se strinjam s tistim člani ZK, ki trdijo, da je stališč, smernic in sklepov ogromno - toliko da bi jih lahko objavili v nekaj knjigah, da pa žal manjka realizacije sprejetih odločitev. Zato je bilo in bo moje vodilo pri delu v tem, da se je potrebno spopasti s problemi, ki se pojavljajo, kar pomeni, da moram biti kot predsednik občinske skupščine čim več prisoten v združenem delu in v KS.
Čeprav nas, kar se tiče delovanja skupščine in njenih orga-
- So vam z izvolitvijo naložili odgovorno delo?
»Prav gotovo je izvolitev za delegata za 10. kongres ZKS priznanje za dosedanje delo, hkrati pa pomeni tudi veliko odgovornost, če upoštevamo, da živimo v času, ko se soočamo z ekonomsko in politično krizo doma in v svetu. Če k temu dodamo še krizo zaupanja, ki negativno vpliva na vlogo ZK kot avantgarde v naši družbi, potem je prejšnja trditev zagotovo na mestu. Rad bi poudaril tudi to, da naloga delegata za kongres ni le, da se ga udeleži in ga pasivno spremlja, ampak mora v svoje okolje prenesti stališča, mnenja, predloge in pripombe k dokumentom, ki jih bo kongres sprejel.«
- Kako ste komunisti v vašem ožjem okolju obravnavali kongresne dokumente?
»Sem član OO ZK v KS Pero-vo, kjer smo že obravnavali poročilo o delu ZKS med obema kongresoma. Moram povedati, da je razveseljivo, da so mlajši člani naše organizacije poglobljeno pregledali kongresno gradivo; nadalje je pomembno, da kongresnega gradiva nismo obravnavali v ozkih okvirih, pač pa širše, v okviru vseh komuni-
Ponovno pojasnilo
Zaradi ponovnih govoric, ki so se pojavile v javnosti, češ da Mešani študentski pevski zbor Kamnik ni želel nastopiti na osrednji občinski proslavi ob dnevu republike, 27. 11.1985 v avli SENŠRM, dajemo po sklepu IO društva enako pojasnilo in opravičilo, kot smo ga dali organizatorju proslave OK SZDL:
Dirigent zbora Janez Klobčar je bil dne 27. 11. 85 zvečer službeno zadržan kot nastopajoči na otvoritvi novega RTV centra v Mariboru, s katere je bil tudi direktni radijski prenos in posne-' tek na TV. Ker kot redno zaposlen v simfononičnem orkestru ni imel možnosti izostanka, smo morali sodelovanje na proslavi z obžalovanjem odpovedati! Kamnik, 18. 2. 1986 .
PRILOGA: DOPIS RTV
IO MŠPZ Predsednik: JAMŠEK BOGDAN
Opravičilo
Prosimo, da opravičite izostanek z vaj tov. Janezu Klobčarju, Podgorje 26 D, Kamnik, dne 27. 11. 1985, ker je ta dan sodeloval s Simfoniki RTV Ljubljana na koncertu v Mariboru ob otvoritvi RTV doma. Tovariški pozdrav!
Dušan Velkavrh direktor
TOZD Glasbena produkcija
nov, pa tudi uprave, čaka še vrsta nalog, ki so povsem jasne, vendarle menim, da je bilo v zadnjem obdobju storjeno precej za učinkovitejše delovanje občinske skupščine in njenih zborov. Poteka tudi proces nadaljnje preobrazbe občinske uprave, ki mora postati učinkovitejša, zlasti pa morajo njem delavci razumeti, da delajo tu zaradi občanov in ne obratno. Naj dodam še to, da se bo potrebno v novem delegatskem mandatu lotiti odpravljanja vseh slabosti pri delu delegatske skupščine in njenih organov.«
- Verjetno se boste na kongresu aktivno vključevali v razprave, zato nam povejte, katero temo boste predstavili?
»Dogovor kamniških komunistov je, da se vsi delegati aktivno vključimo v delo kongresa. Treba pa bo paziti, da se bomo izognili opisovanju obstoječega stanja, ki ga vsi prav dobro poznamo.
Kot delegat se bom vključil v razpravo s prispevkom o nalogah komunistov v dograjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, pri čemer bomo prenesli konkretne predloge, ki bodo stremeli za večjo učinkovitostjo, ki je po mojem mnenju največja slabost naše ureditve.«
MATIC ROMŠAK
• Komite občinske konference ZKS
O delu izvršnega sveta in upravnih organov
Komite občinske konference ZKS je v pripombah za sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine obravnaval poročilo o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih organov v štiriletnem mandatnem obdobju, ki se izteka.
Ob dejstvu, da je izvršni svet deloval v težkih pogojih gospodarske stabilizacije, prav gotovo ni bilo moč uresničiti vseh zastavljenih nalog. Zato je komite menil, da bi morah v poročilu celovito obravnavati tudi tisti del nalog, ki jih bo treba nadaljevati in uresničiti v naslednjem obdobju. Večjo pozornost bi v poročilu zaslužil razvoj temeljne dejavnosti gospodarstva -industrije in nekatere naložbe, ki so V teku.
Ker je področje družbenih dejavnosti medsebojno precej neusklajeno in neurejeno, po mnenju članov komiteja kaže podpreti zamisel o ustanovitvi komiteja za družbene dejavnosti in razširitvi izvršnega sveta s članom, ki bo vodil kolegijsko voden upravni organ za to pomembno področje.
V komiteju za družbenoekonomski razvoj bo treba več pozornosti nameniti sisom materialne proizvodnje, kjer je vpliv združenega dela in delavcev še vedno premajhen. Enako velja za načrtovanje oziroma planiranje razvoja v celoti.
Delavce v upravnih organih je treba bolj spodbuditi za ustvarjalno delo tudi z ustreznejšimi osebnimi dohodki, bolj bo treba skrbeti za njihovo usposabljanje in še posebej poskrbeti, da bodo ti delavci res v pomoč občanom pri uresničevanju njihovih pravic in dolžnosti. Če želimo imeti dobro in učinkovito upravo, jo moramo tudi ustrezno opremiti, temu smo v preteklem obdobju namenili premalo skrbi.
Ko so člani komiteja ocenjevali uresničevanje programov dosedanjega krajevnega samoprispevka in sprejete programe v krajevnih skupnostih, ki naj bi se financirali z novim samoprispevkom, so menili, da je potrebno te programe uskladiti v okviru ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih.
Neodgovorno ravnanje pomenijo obljube, da bo moč samo s samoprispevkom npr. zgraditi šolo ali jo obnoviti, če to ni usklajeno v okviru programa izobraževalne skupnosti. Podobno velja tudi za obnovo cest, gradnjo komunalnih naprav itd. Če ne bomo združevali sredstev in pri tem upoštevali dejanskih možnosti, se zna zgoditi, da bo vrsta načrtovanih naložb ob koncu srednjeročnega obdobja ostala neuresničena.
Predlogi za združevanje sredstev v OZD za te namene morajo biti pravočasno pripravljeni, da jih OZD lahko vključijo v svoje planske dokumente.
Posebno skrb za usklajevanje programov bo potrebno nameniti v krajevnih skupnostih v mestu Kamniku, če želimo, da bodo sprejeti programi izvedljivi.
Za uvedbo krajevnega samoprispevka v ostalih krajevnih skupnostih, v katerih bo izpeljan aprila oziroma maja letos, bo potrebna široka aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij.
F. S.
Odbor za podeljevanje nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini Kamnik po sklepu, sprejetem na redni seji in na podlagi 2. in 4. člena odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik v počastitev občinskega praznika
RAZPISUJE
nagrado »Toma Brejca« kot javno priznanje za pomembna prizadevanja in dosežke posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tudi zunaj nje.
Rok za dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade »Toma Bejca« je 15. 5. 1986.
Prijave pošljite na naslov:
Odbor za podelitev nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini Kamnik, Titov trg 1.
Odmevi, polemike...
Dupliški »hrib«
Verjetno naj bi se tako imenovala nova izletniška točka, če ne bomo preprečili njeno nadaljno rast.
Za kaj gre? Za bivšo dupliško jamo za smeti, ki se sedaj že pretvarja v hrib.
Kakor je s priložene fotografije razvidno, so smeti in razni industrijski odpadki že prerasli ograjo in, kakor kaže, to še ni dokončna nadmorska višina tega »hriba«.
Naj takoj na začtku opozorim, da ta sestavek ni napisan z namenom kritizirati, temveč opozoriti. Znano mi je, da Komunalno podjetje Kamnik že dalj časa išče novo lokacijo za odlaganje smeti. Marsikdo tudi ve, da je kombinacija z gramoznico v Suhadolah zaradi ne strinjanj a domžalske občine odpadla. Tudi v Kamniku bo, oziroma je vsaka krajevna skupnost proti lokaciji jame na svojem območju, nekako tako kot se upirajo v' širni Jugoslaviji skladišču radioaktivnih odpadkov. Res je, da jama za smeti ni tako nevarna kakor radioaktivni odpadki, seveda dokler so smeti v jami ali pa vsaj do nivoja tal.
Toda na Duplici iz dneva v dan raste kup, kar pa povzroča že določeno nevarnost. Naj povem, da je smrad že pri blagem
No ja, morebiti še, na Silve-strovo, ko prinese tisti za-, stonj... koledar... in imamo potem celo leto pravo srečo, da
ne pogon blok!
s sajami vred tudi
Vaša zvesta Dimka Sajovic
spomladanskem soncu zelo močan in ne upam si pomisliti, kako bo poleti. Idealni pogoji za razvoj zajedalcev - podgan, možnosti za okužbo in še marsičesa. O tem, kaj vse se lahko zgodi, je seznanjena sanitarna inšpekcija, sprašujem pa se, ah je seznanjena s stanjem na smetišču in kaj so storili, da bi nevarnost preprečili. Če bi jamo, ko je bila polna, nasuli z zemljo, zemljišče ne bi izgubilo namembnosti, saj bi bil na njej lahko velik travnik. Od hriba smeti (kup je preblag izraz) pa ni koristi, samo že omenjene nevarnosti. Naj dodam, da je krajevna skupnost pri vsem tem nemočna, saj gre za širše občinske interese. Ne bo pa nič čudnega, če bodo krajani nekega dne sami poskusili preprečiti dovoz smeti.
No, prepričan sem, da problem »hriba« poskušajo rešiti v Komunalnem podjetju in na občinskem nivoju, toda dragi odgovorni, prepočasi in prepozno. Ze mnogo vnaprej se je vedelo, kdaj bo jama polna in da je potrebno poiskati novo lokacijo.
Smešno se sliši, toda je resnično. Novoizvoljeni občinski možje so od starih podedovali poleg vseh težav tudi res velik hrib smeti.
MITJA REDJA
Zakaj tako?
Bolj ko mislim na pravkar opravljene volitve, več se mi poraja vprašanj, na katera si ne znam odgovoriti.
Doslej smo pred vsakimi volitvami prejeli osebna obvestila, iz katerih smo izvedeli, kje kdo voli, in s katerimi smo se na voliščih tudi nekako predstavili članu volilnega odbora, ki je skrbel za evidenco. Tokrat teh obvestil ni bilo in marsikdo se je spraševal, kam naj gre volit. Mogoče kdo misli, da niso bila potrebna, češ, da je bilo vse objavljeno v »Kamniškem občanu«. To drži, vendar žal vsi občani omenjenega časopisa ne dobe, čeprav bi ga morali. Mojo odraščajočo hčerko, ki je tokrat prvič volila, sem komaj prepričal, da je šla z-mano na volišče.
Tako sem pri drugem vprašanju, ki mi ne da miru. Ali res nihče od odgovornih, ki so pripravljah volitve, ni pomislil, koliko je mladih v Kamniku, ki so
letos volili prvič? Menda mi nihče ne bo oporekal, če trdim, da je mlademu človeku dan, ko voh prvič, le pomemben dogodek. Vsaj tam, kjer sem volil sam, mladim ni nihče čestital ali kako drugače izrazil pozornosti. V mojih mladih letih smo ob dogodku, ko smo prvič uresničili svojo volilno pravico, dobili poleg prijazne čestitke tudi nagelj -a to je v teh stabilizacijskih časih nemara prehud izdatek. Vsekakor pa prijazna beseda in stisk roke ne staneta nič!
Za konec imam še eno vprašanje, za katerega pa seveda krivda ne leti na občinsko volilno komisijo. Ali je bilo res nujno, da sta se kava in olje podražila ravno na dan volitev? Zakaj ta ukrep ni mogel počakati vsaj še kak dan? Ali je komiteju za cene (oziroma komurkoli, ki je za to odgovoren) res čisto vseeno, kaj si mislijo volilci?
HARI PRAPER
O dimnikarju, ki prinaša (le) srečo...
Te dni, natančni datum so si zapisali kamniški gasilci, je močno zabobnelo v levem dimniku našega bloka na Kranjski 4 c. Najprej smo mislili, da je spodnji sosed spustil tramvaj skozi dimnik, potem, ko je še zasmrdelo in zagorelo... in so iz sosednjih blokov zagledali tudi plamen na strehi, se nam je posvetilo, kaj je. Takoj smo se prenehali greti ob razžarjenih stenah in priskočil na pomoč gasilcem, ki, so ohladili jeznoriti dimnik.
Toda, te dni smo vsi stanovalci v bloku opazili, da nam peči izvrstno vlečejo!
Glede na vse naštete dogodke smo se začeli spraševati, kako je z našim dimnikarjem? Prejšnje čase smo mu plačevali za ometanje po opravljenem delu iz proračuna hišnega sveta. Po novem mu za ometanje plačuje Stanovanjsko podjetje iz naših prispevkov. Ali to pomeni, da dim-
nikar tudi ometa le na Stanovanjskem podjetju?
Pri nas na Kranjski 4 c ga le redko vidimo. Tudi tokrat, ko je ogenj že pred njim temeljito počistil saje v-dimniku, ni prišel na domenjen dan, da bi očistil še ostale tuljave v stanovanjih, za kar je treba menda tako ali tako še dodatno plačevati!
Kaj naj naredimo?
Te dni smo imeli sastanek hišnega sveta in je nekdo zelo pametno menil, da bi bilo najbolje, če bi na našem podstrešju odprli javno prekajevalnico mesa. Tako bi bila naša varnost zagotovljena, saj bi sosedje v strahu za svoje šunke in klobase nenehno bdeli nad plamenčki v naših dimnikih. Gasilci so pa tako ali tako takorekoč vedno in še za-stopnj pri roki, oziroma pri telefonu.
Ali nam je pošten dimnikar sploh še potreben?
Dan mladosti čez vse leto!
Z zadovoljstvom sem prebrala v zadnji številki Kamniškega občana razmišljanje Janeza Marko-viča o odločitvi kamniških mladincev, da kljub vsemu potujejo v Beograd.
Naj se, dovolite mi, javno vprašam, kaj neki pomeni ta odločitev? Nezrelost, komformi-zem ali le še en način, kako za družbeni denar preživiš nekaj prijetnih dni?
Vse našteto je seveda popolnoma nezdružljivo s svobodnim mišljenjem mladega človeka!
Toda ob vsem tem obstaja tudi način, da dnevu mladosti damo pravo, resnično »mladostno« podobo! Zagotovo lahko že s polovico omejenega denarja za dan mladosti (ali kakšen drug
d?n!) uredimo kamniškega otroška igrišča.
Tako bi Kamniku dah podobo urejenega mesta, ki se zaveda deleža mladih tudi v urbanističnih razsežnostih! Saj če je res, da se sme mesto presojati le po urejenosti parkov in otroških igrišč, potem Kamnik zagotovo ni mesto; otroke brezdušno pre-. puščamo smetiščem, življenjsko nevarnim igralom, polomljenim klopcam in seveda - cestam. To je rak rana našega, sicer lepega mesta, ki traja že leta in leta!
Pozivam vse mlade in odgovorne, da vendarle nekaj storimo za najmlajše. Lahko tudi na sam dan mladosti!
V. V. PERKO
Sanacija javnega odlagališča odpadkov na Duplici
Komunalno podjetje Kamnik odvaža vse odpadne snovi (razen posebnih) na neurejeno javno odlagališče na Duplici. Zaradi nezadostnega nadzora nad vrsto dovoženega odpadnega materiala, odpadke nepravilno deponira in jih ne prekriva se 40-50 cm debelo plastjo zemlje ali plastjo neorganskih odpadnih snovi. Ker komunalna organizacija odpadkov ne zasipa sproti, se organske odpadne snovi razkrajajo, posebno v poletnih mesecih širijo v okolico smrad, predstavljajo odlično -leglo za razmnoževanje insektov ter glodalcev in epidemiološko nevarnost za razvoj in širjenje nalezljivih bolezni. Ograja, ki naj bi preprečila dostop na doponijo nepoklicanim osebam ter živalim, je ponekod razs trgana, drugod pa celo odstranjena.
Da se zagotovi ustrezna higi-
enska ureditev okolja ter zavaruje zdravje ljudi, je sanitarna inšpekcija Inšepktorata občine Kamnik izdala ureditveno odločbo, s katero Komunalnemu podjetju Kamnik nalaga, da takoj prične odpadne snovi organskega izvora sproti zasipati s plastjo zemlje ah plastjo neorganskih odpadnih snovi. Do 30/9-1986 pa mora odlagališče dokončno sanirati, odpadke prekriti s 50 cm debelo plastjo zemlje ter zemljišče vrniti provotnemu namenu. Po tem datumu bo moralo Ko-mualno podjetje odpadke voziti v Ljubljano ah katero drugo primerno odlagališče.
SANITARNA INŠPEKCUA
Pripis uredništva: pojasnilo sanitarne inšpekcije ni bilo naročeno ali zahtevano, pač pa oba prispevka časovno sovpadata za to številko glasila.
Dober dan - Kamniški občan
Večkrat mi pride v roke Kamniški občan in čeprav sem iz sosednje občine, ga kljub temu z zanimanjem preberem.
Moram povedati moje skromno mnenje, da je kot občanov časopis zanimiv, aktualen kot večina podobnih časopisov. Vendar pa je nekaj v njem, to sem že večkrat zasledil, kar se mi ne dopade.
V rubriki »Odmevi, polemike .. .« dopuščate objavo nepodpisanih člankov z vse mogočimi kraticami, pa tudi za obravnavo vsebine teh člankov je verjetno drugje primernejši in pri-stojnejši kraj. To je samo potuha anonimnim piscem in napeljuje in dovoljuje odmeve in polemiko »za vogalom«, kot večkrat rečemo. Tudi v drugih časopisih je tega preveč, čeprav veliko govorimo, še več pa beremo in poslušamo o odgovornosti za kakršnokoli delo. Tudi napisan članek je delo. Najmanj kar lahko v primeru teh člankov napravite, je naslov avtorja posameznega prispevka, kajti najlaže je kritično
in na moč pošteno stati za podpisom OBČAN.
Vas lepo pozdravlja domžalski OBČAN!
LOJZE RUČMAN ★ ★ ★
Tovarišu Ručmanu smo dolžni čisto kratko pojasnilo oziroma odgovor na njegovo razmišljanje o anonimnosti avtorjev posameznih prispevkov. Doslej smo naredili eno samo izjemo in objavili anonimno pismo, ki pa je bilo naslovljeno na samoupravne organe krajevne skupnosti Duplica, kar je bilo v odgovoru na pismo, ki je bilo seveda podpisano, tudi povedano. Res pa je, da večkrat objavimo prispevke, ki so podpisani le z inicialkami ah s psevdonimom, vendar imamo v vseh teh primerih v uredništvu točen naslov avtorja, ki pa iz takih ali drugačnih vzrokov ne želi biti podpisan s polnim imenom. Vsa pisma, ki pridejo na uredništvo nepodpisana, pa dobijo prostor v košu za smeti.
Uredništvo
In memoriam
France
Martinec
1937-1985
Te dni mineva leto, odkar smo se poslovili od njega. Z njim smo izgubili direktorja, so-
delavca, svetovalca in prijatelja. Sedemindvajsetleten se je zaposlil v Kamniku 1. 3. 1964 pri SGP »Novogradnje« Tržič in z odcepitvijo in ustanovitvijo SGP Kamnik je bil 1. 7. 1964 imenovan za v. d. direktorja, leta 1965 za direktorja tega podjetja. To je ostal do svoje smrti, 29. 3. 1985, 21 let. Lahko bi rekli, da je bil oče tega podjetja. Začel je tako rekoč iz mč, ustvaril pa je mnogo.
Vesten in majhen kot je bil, je skupaj z nekaj tedanjimi sodelavci in majhnim številom delavcev pričel orati ledino. Kakor je sam največ prispeval za razvoj podjetja in dobro kolektiva, tako je zahteval tudi od ostalih. Rezultati so bih kmalu vidni.
Iz malega se je razvilo podjetje, ki ima danes 400 delavcev. Pod njegovim vodstvom, s skupnimi prizadevanji operative, pro-ektive in vseh fizičnih delavcev, smo zgradili vrsto objektov, na katere smo lahko ponosni in s katerimi so uporabniki zadovolj-
ni. Delovne zmage v Kamniku, Domžalah, Kranju, Ljubljani in Sarajevu so dokaz temu. O tem priča preko 1500 stanovanj, 20 šol in vrtcev na ljubljanskem območju, 6 šol in vrtcev v Kamniku, zdravstveni domovi, domovi upokojencev in v sklopu sozda IMOS gradnja olimpijskega naselja Mojmilo v Sarajevu, za katero je dobilo podjetje in on sam priznanje mesta Sarajeva . . .
S svojim neutrudnim delom je France Martinec, dipl. ing. gradbeništva veliko prispeval k razvoju Kamnika, saj je vedno pravil, sem Ljubljančan, toda delam in živim v Kamniku.
Francetovo življenje je bil en sam delovni dan.
Njegovi napori in prizadevanja za razvoj Graditelja so vidni. Vsi v Graditelju bi morali pokazati, da njegov trud in prizadevanja niso*bila zaman in da njegovo enaindvajsetletno delo spo' štujemo in smo ga pripravljeni čuvati in nadaljevati začrtano pot.
Kot je vedno dejal: »Borimo se za boljši jutri!«
Poleg svojega rednega dela pa je bil France Martinec, tudi dolgoletni predsednik IO zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, skupščine sklada skupnih rezerv občine Kamnik, član štaba CZ občine Kamnik, predsednik Kegljaškega kluba Kamnik, bil je član koordinacijskih odborov samoupr. stan. skupnosti občin Kamnik in Domžale, član sveta Biroja gradbeništva SRS, član UO ZGIP IMOS in še bi lahko naštevali.
Povsod si je prizadeval s svo-
jim delom prispevati čimveč za dobro vseh.
Pogrešamo njegove nasvete, kritike.
Tak je bil naš direktor in tak bo ostal med nami.
H. M.
Ladu Pavšiču v spomin
Ob smrti postane nepomembno vse, kar je za današnjega človeka najpomembnejše, to je hitenje za višjim standardom, imetjem in nespoštovanjem lepih medsebojnih odnosov, ki so bili nekdaj med ljudmi.
Veliko let smo bili sodelavci. Bil si preprost človek, ki je vsak trenutek vsakemu pogledal v oči in ni nikoh zameril. Težko življenje in vojna ti je vtisnila medčloveške odnose, ko si v sočloveku videl prijatelja in dober prijatelj si mu bil najprej sam.
Tvoje življenje je bila težka pot. Od otroka, ki je že v prvi svetovni vojni stradal, do vajenca in mizarja, ko si služil vsakdanji kruh za svoje domače na Primorskem. Občutil si krivico in zatiranje. Med drugo svetovno vojno si bil partizan, ki je po človeško pomagal sočloveku, skušal izboriti pravico.
Domači, okoliški ljudje in sodelavci smo te imeli vedno radi. Spoštovali smo tvojo odločnost, točnost, obenem pa človeka izredno mehkega srca, za katerega ne, moremo najti druge besede kot - prijatelj. C. S.
Večer slovenske ženske lirike s klavirskim recitalom
Zveza kulturnih organizacij Kamnik je v sodelovanju z Glasbeno šolo nekaj dni po dnevu žensk, Kamničanom pripravila izjemen večer lirike, ki se je prepletala s klavirskimi skladbami. Vse pa se je čudovito ujemalo z grafičnimi monotopijami Maje Zaje, ki je takrat razstavljala v dvorani nad Veroniko, kjer je tudi potekala ta, množično obiskana (za Kamnik je to res izjemno!) kulturna prireditev.
Tistega večera so domov zadovoljni odhajali tako ljubitelji likovne umetnosti kot tisti, ki jim je pri srcu glasba in poezija.
In v kakšnem smislu je bil to večer slovenske lirike? To nikakor ni antologija slovenske lirike, poudarja idejni vodja, nekakšen scenarist tega kulturnega dogodka Tone Ftičar, to je le droben izsek iz del slovenskih pesnic, to je lirika posebne vrste.
»Tako kot z razstavo monoti-pij Maje Zaje tudi s tem delom prireditve skušamo na poseben način odstreti žensko, njeno mišljenje, doživljanje, čustvovanje - posebno še v neposredni bližini praznika, ki smo ga sklenili posvetiti ženskam. Pobuda in vzgib temu početju sta bila želja in upanje, da bi prireditev kot celota bila vsaj mozaični kamenček v intimnem okviru omenjenega praznovanja, pa čeprav -ali pa prav zato — ker je tradicionalna praznikovalna evforija bolj ali manj mimo,« je na prireditvi v uvodu poudaril kulturni animator in tajnik Zveze kulturnih organizacij Tone Ftičar.
Mojca Lah in Slavi Zlobko, prva članica dramske skupine KD Janez Čebulj iz Komende, druga gledališke skupine KD iz Most, sta gledalcem predstavili izbor pesmi slovenskih pesnic Lili Novy, Aste Žnidaršič, Neže Maurer, Mile Kačičeve in Svet-lane Makarovič. Pesmi so bile izbrane iz pesniških zbirk Goreče telo, Zlati Mrak, Čas, ko je vse prav, Tej poti se reče želja, Spomin, Volčje jagode, Izšteva-nja in Sosed gora.
K še globljemu doživljanju izjemno lepo interpretiranih pesmi pa je vsekakor pomagal tudi klavirski recital, ki so ga izvedle učenke glasbene šole iz razreda prof. Martine Bohte. Nataša in Tanja Rebolj ter Ana Pogačar in Eva Bohte so štiriročno zaigrale Beethovno Turško Koračnico, Brahmsov Madžarski ples št. 5 in Grigove: Norveški ples št. 3, Ples A ni t rasa, V dvorani gorske-
ga kraja in Jutro. Martina Bohte pa je med liriko vpletala nežne Chopinove valčke.
Zveza kulturnih organizacij in Likovno društvo Kamnik sta z drugo letošnjo razstavo v teh prostorih v tistem večeru predstavila tudi otvoritev razstave grafičnih monotipij mlade avtorice iz Mengša, ki je obiskovala kamniško gimnazijo in se tudi v tistih letih vključila v Likovno društvo Kamnik. Predstavljeno gradivo je rezultat Majinega petletnega ukvarjanja z likovno dejavnostjo, manjša retrospektiva v času študija in po njem nastalih del so izključno monotipije, likovna zvrst, ki je nekje med grafiko in slikarstvom. Po vzemimo še nekaj besed iz priložnostne zloženke k tej razstavi, katere avtor je kustos kamniškega muzeja Marko Lesar: Gradivo je nastajalo spontao, ob nekaterih nadrealističnih in kubističnih elementih se pojavi tudi pisava, ki pa bi je težko pripisati izrazi-teši pomen. Po krajšem časovnem zamiku sledi druga faza, motivno in stilno enotnejša. Motivna spodbuda ji je svet Orien-ta, predvsem Indije in poezija Tagoreja in Boudelaira, ki avtorico tudi čustveno razvnema. Barvna skala se omeji na topli
3'avi ton, obrazi spominjajo na aljnovzhodno in afriško umetnost. Lahko govorimo kar o dobesedni ilustraciji poezije, saj je tekst tudi dekorativno vključen.
Tokratna predstavitev Maje Zaje je izjema med neakademskim! likovnimi ustvarjalci, ki kliče po nadaljevanju in izpopolnjevanju, nadalnjem ustreznem preverjanju in s tem napredovanju.
ROMANA GRČAR
Turistično društvo
Kamnik
vabi _______
stanovalce, lastnike hiš, sole, tovarne in druge, da krasijo s cvetjem okna, balkone in vrtove!
Komisija bo nagradila 48 najlepših z nagradnim izletom v drugi polovici septembra! Včlanite se v društvo. Članarino pobiramo v poned. sredo in petek v
fisarni, šlandrova 24, od . do 12. ure.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS it. 3/81), Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81), Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik
RAZPIS
Za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti.
Na razpolago so sredstva v znesku 150,000.000,00 din (z besedo: stopetdesetmilijonov).
I. SPLOŠNA DOLOČILA.
1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupnosti imajo sedež v občini Kamnik, ne glede na to kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki
- združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu,
- začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje,
- niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti.
1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah pod 1.1. in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 2 leti oz. vezanim depozitom kot nadomestitvijo namenskega varčevanja v višini najnižjega zneska dveletnega namenskega varčevanja (24.000,00).
1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki najmanj 2 leti oz. vezanim depozitom kot nadomestitvijo namenskega varčevanja v višini najnižjega zneska dveletnega namenskega varčevanja (24.000,00 din).
1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik in namensko varčujejo pri banki najmanj 2 leti oz. vezanim depozitom kot nadomestitvijo namenskega varčevanja v višini najnižjega zneska dveletnega namenskega varčevanja (24.000,00 din).
1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposlenih delavcih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem oz. vezanim depozitom kot nadomestitvijo namenskega varčevanja v višini najnižjega zneska dveletnega namenskega varčevanja (24.000,00 din).
2. pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1986, ki znaša 102.880,00 din.
3. Povprečni mesetni OO na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1985 znašal 54.967,00 din.
4. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa v mesečnih obtokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete.
5. Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m2.
II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI
Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD, če poleg pogojev iz poglavje 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje:
- da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim.
dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
- da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje, nakupa in prenove;
- da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev;
- da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
- da niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD;
- da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje SSS;
- da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakupa in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot.
Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov:
Število družinskih članov	Stanovanjska površina
1	30 m2
2	45 m2
3	58 m2
4	70 m2
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2.
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu in sicer:
Povprečni čisti OD v letu 1985	Višina posojila največ	Doba vračanja , največ
do 100%	50%	10 let
od 100% do 120%	40%	8 let
nad 120%	30%	6 let
Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene.
Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe s posojilom pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OD se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
Delavci, upokojenci, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji:
- da so že izpolnili najmanj 2 letno namensko varčevanje za stanovanjsko graditev pri banki in poteče pogodba o namenskem varčevanju najkasneje na dan odobritve posojila oz. da imajo vezan depozit kot nadomestilo namenskega varčevanja v višini najnižjega dveletnega namenskega varčevanja (24.000,00 din).
- pri nakupu stanovanja se lahko izjemoma namesto namenskega varčevanja oz. vezanega depozita upošteva premostitveno posojilo, ki ga prosilec dobi v DO ah banki,
- če nimajo stanovanja ali pa imamo neustreno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m2,
- da predložijo ustreno potrdilo o višini dohodkov družinskih članov v preteklem letu in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih.
Posojilo lahko pridobijo tudi prosilci, ki imajo ustreno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in
- da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo,.
- da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazila o priglasitvi del z opisom del, zemljiškoknjižni izpisek in predračun.
Za izračun posojila se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov:
Število družinskih članov posameznega	Stanovanjska
stanovanja ali stanovanjske hiše	jwvršina
1	32 m2
2	45 m2
3	58 m2
4	70 m2
Za vsakega nadaljnjega držinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2.
Višina posojila, ki jo prosilec lahko pridobi je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu 54.967,00 din.
Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici:
Če znaša mesečni čisti dohodek na člana družine v primerjavi s povpr. mesec, čistim OD v SRS vi. 1985	znaša lastna udeležba prosilca v % od cene standardnega stanovanja	pripada prosilcu posojilo v % od cene stand. stan. največ do
do 50%	20%	40%
od 51% do 75%	25%	35%
od 76% do 100%	30%	30%
od 101% do 120%	35%	25%
nad 120%	40%	20%
Pri izračunu posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanja se znesek posojila, pridobljenega iz sredstev vzajemnosti po prejšnjih razpisih valorizira po naslednji lestvici:
Leto odobritve posojila	Količnik
1975	16,97
1976	13,98
1977	12,13
1978	10,48
1979	9,35
1980	6,38
1981	4,77
1982	3,82
1983	2,64
1984	1,85
1985	1,48
1986	1,00
Prednost do pridobitve posojila ima prosilec, ki
- ima nižji povprečni dohodek na člana družine,
- kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje,
- kupuje standardno stanovanje,
- bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje.
Skupna vsota posojil prosilcev ne sme presegati:
- pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80%,
- pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60%,
- pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60% predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovajske hiše.
Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjskih skupnostih ali poslovni banki.
Mesečna anuiteta za posojilo ne sme biti nižja od 1.000,00 din.
IV. KONČNE DOLOČBE
Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 30 dni od objave v Kamniškem občanu.
Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazce za prijavo na razpis.
PROSILCI NAJ OBRAZCE ZA PRIJAVO NA RAZPIS IZPOLNIJO VESTNO IN NATAČNO, SAJ NEPOPOLNE IN POMANJKLJIVO IZPOLNJENE VLOGE SAMO PODALJŠUJEJO ROK ZA NJIHOVO REŠEVANJE.
O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik. Rezultati razpisa bodo objavljeni na oglasni deski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi.
Kamnik, april 1986 Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Kamnik
Veterinarski zavod Kamnik - Domžale Kamnik, Perovo 20
CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 (Ur. 1. SRS 43/85) in Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik pripeljati svoje pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti steklini.
Stroški rednega cepljenja so 1.150 din.
V primeru, da lastnik psa ne more pripeljati na cepljenje po razporedu, ga lahko pripelje na cepljenje na Veterinarski zavod Kamnik - Domžale, Kamnik, Perovo 20, od 7. do 8. ure zjutraj.
Opomba: Breje in doječe psice bodo cepljene po odstavitvi.
14. 4. 1986 ob	Kraj cepljenja
8. uri	Motnik, pri Flcgarju
9. uri	Špitalič, pri trgovini
10. uri	Zg. Tuhinj, pri Kavsarju
11. uri	Laze, pri Pošti
12. uri	Šmartno, pri Hvaletu
13. uri	. Pšajnovica, pri Pestotniku
15.4. 1986 ob	
8 uri •	gostilna Zlata kaplja, v Soteski
8.30	Sela, pri Spruku
9.30 '	Srednja vas, pri Ustanku
10.30	Velika l.ašnja, pri Zalazniku
11. uri	Vranja peč, pri šoli
11.30	Sp. Palovčc, pri Kladniku
12. uri	Zg. Palovče, pri Rcmsu
16. 4. 1986 ob
8. uri
9. uri
10. uri
11. uri
17. 4. 1986 ob
8. uri 9.30
11. uri
12. uri
18. 4. 1986 ob
8. uri 8.30
10. uri
11. uri 11.30
19. 4. 1986 ob
8. uri 9.30
Šmarca, pri Jerman
Volčji potok, pri zbiralnici mleka
Tunjice, pri Jamove
Godič, pri Hribarju
Komenda, pri Kramarju Moste, pri mlekarni Križ, pri Čubru Podgorje, pri Rozman
Sp. Stranje, pri Pernetu Kregarjevo, pri Prodniku Krivčevo, pri Jurčku Gozd, Gasilski dom Černivec, pri gostilni
Ne vije, pri Novaku
Kamnik, pri Veterinarskem zavodu
Perovo 20
Zamudniki 21. 4. 1986 ob
8. uri
8.45
9.15 10.50 11. uri 11.45
15.-16. ure
Motnik I*aze
Srednja vas Komenda Šmarca Kregarjevo Kamnik,. Perovo 20
Cepljenje za zamudnike bo na istem kraju kot je rednO cepljenje.
Veterinarski zavod Kamnik - Domžale
Kurirčkova pošta
Akcija kurirčkove pošte je letos stekla v ponedeljek, 17. marca. Skoraj dva meseca in pol jo bomo pionirji nosili po vsej Sloveniji. Po poteh potuje več torbic. Vse nosijo pionirji, ki so ponosni na svojo domovino, na male kurirčke, ki so med vojno pogumno nosili pošto skozi mnoge zasede in se spretno reševali pred izdajalci. V spomin na te kurirčke potuje kurirčkova torbica. Ustavljala se bo v šolah, ob spomenikih, na proslavah, ki jih bomo pripravili pionirji pod vodstvom svojih tovarišic. Ob kurirčkovi torbici se bomo imeli lepo.
Fanči Lešnik, OŠ Sela ★ ★ *
Osrednja proslava je bila 21. marca ob prevzemu kurirčkove torbice od pionirjev iz občine Mozirje. Poleg pionirjev so se je udeležili tudi družbenopolitični delavci in aktivisti NOV iz obeh občin. Kurirčkova pošta je potem nadaljevala svojo pot prek Stranj in Tunjic v Komendo in Moste, pa prek Kamnika v Tuhinjsko dolino in nazaj. Tako je obiskala vse šole v občini. Pionirji so jo pričakovali s slovesnimi prireditvami, prisluhnili so
spominom nekdanjih borcev, RK SZDL pa so pisali pozdravna pisma. 26. marca so pionirji dupliške šole predali torbico domžalskim vrstnikom.
Pionirji OŠ Stranje
Nastop učencev glasbene šole
V četrtek, 20. marca 1986, so nas obiskale učenke Glasbene šole Kamnik. Prof. Martina Boh-te in njene učenke so nam pripravile koncert. Zaigrale so nam nekaj skladb na klavir. Z zanimanjem smo jih poslušali in nagradili s ploskanjem. Posebno sta nas navdušili Eva in Ana. Vse skladbe so igrale štiriročno.
S tem koncertom Smo počastili' svetovni dan invalidov.
Še si želimo takih srečanj.
Karmen Bajt, 4. r.
ZUIM
Dežurstva trgovin
V soboto, 12. aprila od 7 do 19. ure so dežurne: Ba kovnik, Šmarca, Moste, v ne' deljo, 13. aprila od 8. do 11 ure Bakovnik. V soboto, 19 aprila od 7. do 19. ure Emo na, Duplica, Komenda, Stra nje, v nedeljo, 20. aprila od 8. do 11. ure pa Emona.
VABIMO VAS . .
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK na gledališko predstavo
B. Hofman - P. Lužan:
NOČ DO JUTRA
Gostuje Prešernovo gledališče Kranj. Predstava bo v Veliki dvorani kina DOM v Kamniku v PETEK, 11. aprila 1986, ob 20. uri na slovenski veseli večer z naslovom
OČE IN SIN -
SREČANJE Z ANDREJEM IN MITOM TREFALTOM.
Skeči, ljudske smešnice, glasba, nasveti za osvajanje in zakon, pridiga, narečja, podoknice, smeh na smeh -
v NEDELJO, 13. aprila 1986, ob 19. uri v Veliki dvorani kina DOM v Kamniku.
Za obe prireditvi bodo vstopnice po 300,00 in 400,00 din na prodaj od srede, 9. aprila 1986 dalje - od 18. do 21. ure.
LJUBITELJSKI LIKOVNI USTVARJALCI!
Obveščamo vas, da bo v počastitev Dneva OF in delavskega praznika ZKO Kamnik
predvidoma od 23. aprila do 7. maja 1986 v Razstavišču Veronika v Kamniku organizirala razstavo
LIKOVNI AMATERJI NA KAMNIŠKEM.
Vse nepoklicne likovnike vabimo, da v PETEK, 11. APRILA 1986, od 18. do 20. ure prinesejo svoje likovne izdelke v Razstavišče Veronika (nad Kavarno), kjer bo žirija Odbora za Likovno dejavnost ZKO Kamnik opravila izbor za razstavo.
VABIMO VAS K SODELOVANJUI
SMRTI
HOČEVAR Franc, os. upokojenec iz Mekinj, Drnovškova pot, star 93 let
SUŠNIK Ana, preužitkarica, iz Gozda 15, stara 80 let REPNIK Marija, os. upokojen-ka-gostilničarka iz Vrhpolja pri Kamniku 186, stara 69 let. VIVODA Janko, os. upokojenec iz Kamnika, Parmova 17, star 79 let
DRŽANIČ Frančiška, km. upokojenka iz Godiča 62, stara 92 'let
LISEC Alojzij, strojni vpenjalec iz Kamnika, Kovinarska l/a, star 58 let
TURK Franc, osebni upokojenec iz Kamnika, Kovinarska 5, star 76 let
UČAKAR Gabrijela, druž. upokojenka iz Ljubljane, Kolodvorska ul, stara 83 let.
Komunalno podjetje Kamnik
organizira
spomladanski odvoz kosovnega materiala
- 21. aprila bomo odvažali kosovni material občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na ponedeljek, torek in sredo;
- 22. aprila pa občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na četrtek in petek.
Občane prosimo, da kosovni material pripravijo na pločnik ali ob cesti do 6. ure zjutraj.
Društvo invalidov Kamnik obvešča člane, da prireja dva izleta v Avstrijo in sicer:
- v soboto, 19. aprila 1986 in
- v torek, 22. aprila 1986
Prijave sprejema pisarna društva vsak ponedeljek od 8. do 10. ure in sredo od 15. do 17. ure de zasedbe avtobusa.
Cena prevoza je 1.400 din za osebo. Informacije v pisarni društva.
Izvršni odbor'
VVO »Anton Medved« Kamnik
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
KV kuharice
(dojenčkova kuhinja) za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniški
Pogoj: KV kuharica in opravljen higienski minimum
Prijave z dokazili pošljite na VVO »Anton Medved« Kamnik, Kidričeva 23 - komisija za delovna razmerja, v 6 dneh po objavi razpisa.
Zdravstveni dom Domžale TOZD ZV Kamnik, n. sol. o. 61230 Domžale, Titov trg 1
objavlja na podlagi sklepa DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge
vodja službe splošne medicine in (fiziologije za dobo 4 let
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba splošno medicinske smeri, podiplomski seminar iz spi. medicine ali specializacija iz splošne medicine
- 3 leta delovnih izkušenj
- da imajo izkazane organizacijske sposobnosti in da izpolnjujejo celovitost osebnostnih lastnosti, opredeljenih z DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Zdravstveni dom Domžale, kadrovska služba, Titov trg 1, 61230 Domžale.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh od zadnjega dne, ko so se zbirale prijave.
Slovenija papir
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik Medvedova 25, Kamnik
Komisija za delovna razmerja TOZD Kalcit Stahovica
objavlja prosta dela in naloge delavcev za delo v proizvodnji
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 1 mesec. OD določa Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo in Pravilnik o delitvi OD po delovni učinkovitosti.
Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh.
Zdravstveni dom Domžale
TOZD »ZV KAMNIK«
61240 Kamnik, Ljubljanska c. 1
objavlja
javno licitacijo treh nepopolnih zobozdravstvenih aparatov s kompresorji, uporabnih za rezervne dele in telefonsko centralo
Licitacija za zobozdravstvene aparate s kompresorji bo na naslovu: STANE BRULC, Stegne 2, Šmarca in sicer 15. 4.1986 od 16. do 17. ure. Ogled uro pred izvedbo licitacije. Izklicna cena enega zobozdravstvenega aparata s kompresorjem je 40.000 din. Prometni davek plača kupec.
Licitacija za telefonsko centralo bo 15. 4. 1986 v zdravstvenem domu Kamnik, Ljubljanska c. 1, od 9. do 10. ure v kletnih prostorih, ogled uro pred izvedbo. Izklicna cena je 100.000 din, prometni davek plača kupec.
Komisija za delovna razmerja
Tovarne pogrebne opreme »Menina«
Šmarca, Trg padlih borcev 3, Kamnik objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. priprava dela II
2. zastopanje na trgu
Kandidata morata izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. - štiriletna srednja šola lesarske smeri, dve leti prakse v proizvodnji pri vodenju delovnih skupin ali v pripravi dela
pod 2. - štiriletna srednja šola lesarske smeri ali eko-nomske-komercialne smeri, tri leta prakse na prodajnem področju.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložite v 8 dneh po objavi na naslov: »Menina« tovarna pogrebne opreme, šmarca, Trg padlih borcev 3, 61240 Kamnik. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva poteka objave.
DO za gojitev divjadi »Kozorog« Kamnik
razpisuje po sklepu zbora delavcev tn na osnovi statuta DO dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
računovodje
Pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
- zunanjetrgovinski izpit
- 5 let delovnih izkušenj na računovodskih delih in nalogah
Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letno mandatno dobo.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: DO za gojitev divjadi »Kozorog« Kamnik, Pot na Poljane št. 1, s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh po sklepu zbora delavcev.
Zdravstveni dom Domžale TOZD »ZV KAMNIK«
se zahvaljuje likovni sekciji Kamnik pod vodstvom mentorice Alojzije Kovač za poklonjene likovne izdelke, k) so kot stalna razstava na ogled v zdravstvenem domu - Novi trg.
Likovni sekciji osnovne šole Komenda - Moste, pod vodstvom mentorice Stanke Pibernik za poklonjene grafike, ki so kot stalna razstava na ogled v Zdravstvenem domu Kamnik, Ljubljanska cesta 1 in v prostorih ambulante Komenda.
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE SUŠNIK
z Gozda 15
se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, sosedom in Rozki za požrtvovalno pomoč ob njeni smrti.
Žalujoči: sin Nande z družino, sestre Francka, Julka, Micka in Ivana in brat Anza z družinami
Gozd, Nemčija, Žaga, Vrhpolje, Sela, marec 1986
V 72. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari ata
LADO VJENČEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Brumnu in dr. Sedlaku in osebju int. odd. KC Ljubljana in Golnika za skrbno zdravljenje. Hvala tudi njegovim bivšim sodelavcem iz Utoka in našim sodelavcem iz Zarje in Pivovarne Union iz Ljubljane, kakor tudi tov. Modicu za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala sosedu Albinu Potokarju za veliko pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Nežka, sin Dušan in hčerka Ladka z otroki in drugo sorodstvo
Kamnik, marca 1986
ZAHVALA
Po kratki, hudi bolezni nas je prekmalu zapustila naša draga mami, mama, sestra in teta
IVANKA ' KLEMEN
s Starih Sel 8
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vsem sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, mami darovali cvetje in jo tako številno spremili na njeni prerani zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sedlaku in patronažnim sestram za nesebično pomoč ob premagovanju zahrbtne bolezni, ki nam jo je iztrgala iz naših rok, župniku za lep pogrebni obred, tovari-šici Marici za poslovilne besede in vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: hči Olga, sinovi Franc, Vid, Tone, Rado, Zdrav-ko, sestra in bratje z družinami
St. Sela, Zg. Tuhinj, Duplica, Moravče, februar 1986
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi mojega dobrega brata
JANKA VIVODA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali lepo cvetje in mi pisno ali ustno izrekli sožalje. Posebna zahvala dobrim sosedom Hribarjevim za pomoč, katero so mi nudili ob krutem spoznanju resnice, da je njegovo življenje ugasnilo. Hvala tudi dr. Ivanetiču, delovni organizaciji Termit iz Domžal, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoča sestra v imenu sorodstva
Kamnik, marec 1986
ZAHVALA
Po nenadni, hudi bolezni nas je zapustil naš dragi oče, brat, stric in prijatelj
JANEZ TROBEVŠEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Še prav posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, pevcem in govorniku za lepo slovo.
Žalujoči: sin Igor, sestri Darinka in Stanka z družinama, Silva z družino in drugi
Kamnik, februar 1986
999
Veleslalom v Tunjicah
Zakaj pa ne, smo rekli mladinci iz Tunjic in pričeli s pripravami za »odprto prvenstvo Tunjic v veleslalomu«. Z veliko dobre volje smo ves teden pripravljali progo in vse ostalo, kar je potrebno pri organizaciji take prireditve. Čeprav nas ni bilo veliko takih, ki smo bili pripravljeni sodelovati, smo z velikim optimizmom upali, da nam bo uspelo.
In res, v lepem sončnem vremenu se je v nedeljo, 23. februarja, zbralo na našem smučišču preko 90 tekmovalcev in tekmovalk. V tekmovalnem duhu so se drug za drugim spuščali po strmim in skušali "doseči čim boljši rezultat. Žal to vsem ni uspelo.
Pa poglejmo najboljše dosežke po posameznih kategorijah:
CICIBANI do 7 let: 1. Juter-šek Miha 11.10, 2. Žagar Matic 13.20,3. Sheikha Sandi 14.00,4. Podjed Mitja 19.20, - Vrhovnik Katja 33.80.
PIONIRJI 8-15 let: 1. Rak Uroš 19.40, 2. Hribar Tone 21.57, 3. Gradišek Joško 21.77.
PIONIRKE do 15 let: 1. Kern Mateja 26.56, 2. Potočnik Marija 28.84, 3. Kosirnik Anita 30.75.
ČLANICE nad 15 let: 1. Ajdovec Natalija 23.01, 2. Osolin Nina 23.57, 3. Čimžar Darja 25.13.
VETERANI nad 35 let: 1. Virjant Ciril 21.18, 2. Galjot Franc 21.63, 3. Seljak Bogdan 22.46, 4. Juteršek Miro 23.16.
ČLANI 25-35 let: 1. Sedušak Milan 20.17, 2. Kosirnik Franc
20.44, 3. Berlec Marjan 20.76.
ČLANI 16-25 let: 1. Vrhovnik Boštjan 19.77, 2. Golob Andrej 20.02, 3. Golob Rajko 20.12.
Kljub temu, da vsi niso prejeli nagrad (vsi pač ne morejo biti najboljši), upamo, da so bili zadovoljni in da jim ni žal, da so nastopili.
• Organizatorji se zahvaljujemo SD Črna, ki nam je z »elektronskim merjenjem« pomagalo pri uspehu prireditve. Obenem se zahvaljujemo tov. Vrhovnik Slavcu, ki nam je podaril pokal, ki ga je prejel udeleženec z najboljšim časom. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem ostalim krajanom Tunjic za pomoč pri organizaciji. OO ZSMS Tunjice Športna komisija
III. zimske igre
upokojencev
Slovenije
Gora 86
Kljub novozapadlemu snegu je v nedeljo, 2. marca, OO ZSMS Komenda priredila tekmovanje v smučarskih skokih na Koželjevi skakalnici na Gori. Skakalnica, ki dopušča skoke do 17 m, je bila pripravljena že v soboto popoldan, saj so se domači mladinci resnično potrudili in okrasili »malo lepotičko« po vzoru velikih skakalnic. V nedeljo zjutraj je vse presenetila 10 cm debela snežna oddeja, ki pa je bila po enournem delu odstranjena s skakalnice, tako da tekmovanje ni bilo ogroženo.
S poskusnimi skoki so tekmovalci začeli že ob 12. uri, ob 12.30 pa se je začelo zares. Tekmovalci so skakali v dveh skupinah — pionirji in mladinci. Izvedene so bile tri serije skokov, dva najboljša sta Štela za skupno uvrstitev. V konkurenci pionirjev je zmagal Boštjan Kočar, pri mladincih pa Matjaž Štebe.
Skakalnica je bila zelo dobro in pravilno pripravljena, tako da hujših padcev ni bilo. Vendar pa so nekateri tekmovalci popestrili tekmovanje z lažjimi padci. Za najlepši padec je organizator soglasno podelil diplomo Jožetu Koželju z Gore. Ob koncu je najboljšim podelil diplome podpredsednik OO ZSMS Komenda Miran Osolnik. Mladinci so poskrbeli za postrežbo gledalcev, tako da je bilo približno 50 gledalcev zares zadovoljnih s predstavo na Gori in vsi smo se razšli z upanjem, da se prihodnje leto zopet srečamo ob skakalnici.
Se rezultati:
- pionirji: 1. Boštjan Kočar, 2. Aleš Kepic, 3. Iztok Povšnar;
- mladinci: 1. Matjaž Štebe, 2. Robert Slapnik, 3. Jelč Suhovršnik.
JANI SLAPNIK
Prvenstvo Most v smučarskih tekih
Organizator III. zimskih iger upokojencev Slovenije v smučarskih tekih in veleslalomu, ki je bilo 20. februarja, je bila Zveza društev upokojencev Radovljica pod pokroviteljstvom skupščine občine Radovljica. Smučarski teki so bili v Bohinjski Bistrici, veleslalom pa na Kobli. Da so upokojenci zainteresirani za zimsko rekreacijo, govorijo podatki o nastopajočih, ki je vsako leto večje.
Na I. republiškem prvenstvu je sodelovalo nekaj čez sto tekmovalcev, na II. igrah že 190 tekmovalcev, na III. igrah pa je bilo prijavljenih več kot 350 tekmovalcev, vendar je zaradi slabega vremena nastopilo le nekaj več kot 250 udeležencev. Tudi v DU Kamnik se vse bolj razvija zimska rekreacija med upokojenci, saj smo imeli na I. igrah samo enega udeleženca, na II. igrah 6, na III. igah pa že 12 udeležencev, od tega tudi dve upokojenki. Štirje udeleženci so tekmovali v veleslalomu, osem v smučarskih tekih.
S samo organizacijo tekmovanja nismo bili preveč zadovoljni. Kaj pa doseženi rezultati? Kam-ničani smo zelo zadovoljni z doseženimi rezultati naših tekmovalcev. Teki: ženske do 60 let: 6.
mesto Milena Podgoršek in 10. mesto Ana Cer k ve ni k.
Teki: moški do 60 let: 11. mesto Silvo Škapin, 16. mesto Slavko Šuštar in 23. mesto Danilo Cerkvenik.
Od 60-65 let: 10. mesto Maks Štebe, 15. mesto Marjan Adamič in 17. mesto Ivo Vehar. Franc Primožič je v kategoriji 60-65 let med 45 tekmovalci dosegel 2. mesto in prejel srebrno medaljo, Marjan Bovha je odstopil. V kategoriji nad 65 let je v veleslalomu Adolf Ravnik dosegel 19. mesto in Jože Jane-žič 24. mesto.
Tekmovanju je sledilo prijetno kramljanje in obujanje spominov. Po kratkem programu je bila razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim. Na koncu pa še prijateljski stisk rok s trdno obljubo, da se naslednje leto zopet snidemo v še večjem številu. Tudi v DU Kamnik že sedaj načrtujemo, da se bomo udeležili IV. srečanja z najmanj 20 udeleženci, zato že sedaj vabimo vse, ki želijo sodelovati, da se nam pravočasno pridružijo in s tem prispevajo k večji množičnosti.
SLAVKO ŠUŠTAR
V nedeljo, 9. marca, je športno društvo Moste priredilo 4. odprto tekmovanje v smučarskih tekih v vseh kategorijah. Start in cilj sta bila pri Lovski koči na Križu. Kljub temu, da se zaradi slabega vremena vse do zadnjega ni vedelo ali tekma bo ali ne, se Je prijavilo 55 tekmovalcev. Ob progi je bilo precej navijačev, ki so s ploskanjem spodbujali tekmovalce iz Ljubljane, Kamnika, Tunjic, Domžal, Stahovice, Vodic, Mengša, Križa, Subadol in Most.
Pri pionirjih je zmagal državni prvak Tomo Uršič (TSK Ideja Kamnit), drugi je bil Domine Spruk (na državnem prvenstvu je osvojil drugo mesto), tretji pa je bil Klemen Mali (oba TSK Ideja Kamnik). Najboljši pionir iz KS Moste je bil Gregor Ovijač. Pri pionirkah je zmagala Nataša Spruk (Domžale), druga je bila Katarina Mali (TSK Ideja Kamnik), tretja pa Mateja Štembal (Kamnik). Najboljša domača pionirka je bila Mateja Ovijač.
Pri mladinkah je zmagala Judita Klemen (KS Križ), najboljša domača mladinka je bila Irena Ovijač. Pri članicah je bila od vseh tekmovalk najhitrejša domačinka Lilijana Žibert, pri veterankah prav tako domačinka Albina Peterlin in pri veteranih tudi domačin Janez Lavrač. Vsi tekmovalci teh kategorij so tekli 3 kilometre, člani in mladinci pa 6 km. Pri mladincih je osvojil prvo mesto Metod Močnik (TSK Ideja Kamnik), med domačini pa Tomaž Korbar. Pri članih je zmagal Miran Sedušak (TSK Ideja Kamnik).
Pri tekmovanju veteranov, ki so tekli 3 km, je bil težak boj med prvo-uvrščenim Moščanom Lavračem in drugouvrščenim Mengšanom Uran-
karjem. Se nekaj metrov pred ciljem ije bil rezultat neodločen. Vendar se je Urankarju pripetila nezgoda in je tik pred ciljem padel ter prepustil zmago Lavraču. Tekma je dokazala dobro pripravljenost obeh, saj sta bila v cilju precej pred drugimi.
Po končanem tekmovanju je bila slovesna razglasitev in podelitev medalj. Sledilo je žrebanje praktičnih nagrad, ki so jih prispevale delovne organizacije občine Kamnik in obrtniki KS Moste. Nagrad je bilo več kot petdeset, med njimi dva žaumanja, stoli, več parov copat in cokelj, krtače, trakovi za v lase in nenazadnje tudi domače klobase. Pravico do nagrade je imel vsakdo, ki je štartal, ne glede na uvrstitev.
Namen vsakoletne tovrstne smučarske prireditve v Mostah je propagiranje smučarskega teka, za katerega se vsako leto odloča več rekreativcev.
Niso redki primeri družin, ko se za ta šport odločajo vsi. Med tekači je vedno več mladih. Številne analize zdravnikov po svetu so pokazale, daje smučarski tek od vseh športov najbolj zdrav, dajejo mu celo prednost pred tekom in hojo v naravi. To dokazuje, da so športni delavci v Mostah na pravi poti, saj so predhodno že organizirali tečaj smučarskega teka in so že dalj časa edini v kamniški občini, ki skrbijo za rekreativni smučarski tek.
Obiskovalci in gledalci so bih zadovoljni z organizacijo in izvedbo tekmovanja. Za prijetno razpoloženje je z glasbo in besedo skrbel Toni Špeho-nja. Kot sodnika na Startu in cilju pa moramo pohvaliti tov. Ziberta, ki je dobro in pravično opravljal svoje delo in zapisoval vse, ki so pritekli v cilj. Pohvala pa gre tudi vsem, ki so kakorkoli prispevali pri izvedbi moščanske-ga prvenstva v smučarskih tekih.
TATJANA SIVEC
Najmlajši ob zeleni mizi
V četrtek, 20. marca, je bilo v OŠ Toma Brejca občinsko prvenstvo kamniških OŠ v namiznem tenisu. Tekmovale so učenke in učenci 5.-6. in 7.-8. razredov. Prvenstvo je omo-
fočila ZTKO Kamnik v organizaciji ŠD OŠ Komenda-Moste. V konkurenci so sodelovale OŠ Frana Albrehta, Toma Brejca in Komenda-Moste. Največ uspeha so imeli učenci OŠ Komenda-Moste. Pri učenkah sta sodelovali le OŠ FA in OŠ TB, več uspeha so imele učenke OŠ TB.
Tekmovanja se je udeležilo več kot 20 učenk in učencev. V kategoriji 7.-8. r. so tekmovali ekipno, v kategoriji 5.-6. r. pa samo posamezno.
Rezultati: - ekipno dekleta: OŠ TB : OŠ FA 3:0; 1. OŠTB, 2. OŠFA.
- ekipno fantje: OŠ K-M : OŠ TB 3:2; OŠ FA : OSTB 3 : 1; OŠ K-M : OŠFA 3:1 - 1. OŠ K-M, 2. OŠFA, 3. OŠ TB.
- posamezno dekleta 5.-6. r. 1. Erika Šinkovec OŠ TB, 2. Sonja Po-čar OŠ TB, 3. Erika Mali OS FA.
- posamezno fantje: 5.-6. r;: 1. Metod Palčič OŠ FA, 2. Iztok Slapar OŠ K-M, 3. Nermin Hilič OŠ TB.
7.-8. r. - dekleta: 1. Mirjam Ogrinc OŠ TB, 2. Tatjana Haler, OŠ TB, 3. Andreja Korošec OŠ FA.
7.-8. r. - fantje: 1. Bojan Žulič OŠ Komenda - Moste, 2. Ermin Hilič OŠ TB, 3. Boštjan Grošelj OŠ K_M- ŠŠD OŠ K-M.
Obsežen načrt športno-rekreativnih in izletniških dejavnosti
Upokojenci kamniškega društva upokojencev načrtujejo bistveno širši program športno-re-kreativne in izletniške aktivnosti., Že leto 1985 pomeni bistven premik k množičnosti, v letošnjem pa naj bi poleg tega cilja dosegli še vsebinsko bogatitev. Program acij je razdeljen an planinske izlete in pohodevv, na ko-lesarksa srečanja in na avtobusne izlete po ožji domovini in zamej-stvus.
Avtobusni izleti
14. maja: Lamnik - Postojna
- Sežana - Lipica (ogled kobi-> lame) - Izola (ogled počitniškega doma upokojencev, kopanje in kosilo), povratek preko Trsta in Ljubljane v Kamnik.
11. junija: Kamnik - Ljubelj
- Borovlje - Celovec, Beljak -Trbiž - Vintgar - Bled -Kamnik.
16. julija: Kamnik - Gornji grad - Mozirje - Šoštanj, preko Slemena v Črno - Prevalje, Slovenj Gradec - Velenje - Kamnik. Ogled rudarskega muzeja v Črni, kosilo — kmečki turizem.
13. avgusta: Kamnik - Cerknica - Lož - Grad Snežnik -Nova vas - Ribnica, Turjak -Kamnik (ogled muzeja in drugih zanimivosti).
3. septembra: Kamnik - Postojna - Kozina - Hrastovlje -Isstrske toplice - predor pod Učko - Opatija - Ilirska Bistrica - Kamnik (kopanje).
10, septembra: Kamnik - Ljubelj - Borovlje - Celovec —
Beljak - Trbiž - Begunje -Kamnik (ogled muzeja)
8. oktobra: Kamnik - Črni vrh - Ajdovščina - Gorica, No-_ va Gorica, Tolmin, Podbrdo -* Dražgoše - Kamnik (ogled spomenika in drugih zanimivosti)
Vsi izleti bodo ob sredah z odhodom ob 6. uri zjutraj (Trg prijateljstva) iz Kamnika. Povratek okoli 20. ure.
Če bo za posamezno smer zanimanje večje, bo društvo izlet ponovilo.
Udeleženci izletov v Italijo ali Avstrijo morajo imeti veljaven potni list.
Planinske ture in pohodi
29. maja: Z vlakom do Črnuč, nato peš čez Rašico na Dobeno in Gobavico do Mengša. Hoje 5 ur.
12. junija: Z avtobusom do Moravč, nato peš na Grmače, Miklavž, Križevska vas - Trojica - Tabor - Ihan in Domžale. Hoje 6 ur.
26. junija: Z rednim avtobusom do Moravč, nato peš do Hrastnika, Limbarske Gore, Golčaja in v Doline ter Trojane. Povratek z rednim avtobusom. Hoje 6 ur.
10. julija: Z rednim avtobusom do Blagovice, nato peš v Gabrje in Sipek, preko Češnjic na Tr-ndvče in v Lukovo bolnico, nato do Rudnika in v Radomlje. Hoje 8 ur.
24. julija: Z rednim avtobusom v Logarsko dolino, nato peš mimo slapa Rinke na Okrešelj in na
Kamniško sedlo, spust v Kamniško Bistrico. Hoje 6 ur.
5. avgusta: V popoldanskih urah vzpon do Kokrškega sedla in prenočevanje v planinski koči.
6. avgusta: Kokrško sedlo--pod Skuto ali preko Slemena in Turške gore na Kamniško sedlo. Hoje 7 ur. Prenočevanje v domu na Kamniškem sedlu.
7. avgusta: Kamniško sedlo, preko ah pod Planjavo na Koroško, Presedljaj na Belo ter Ko-pišče. Hoje 7 ur.
V prvi del pohodov je društvo vključilo domžalsko »Pot spominov NOB«, ki naj bi jo v celoti prehodili v 4-rundah, dolga je 110 km. Pot je zelo zanimiva in jo zmorejo povprečni pohodniki.
Po zaključku transverzale pohodniki prejmejo na posebni slo-
vesnosti zelo lepe spominske značke.
Drugi del pa je bolj zahteven, zlasti krečenje vrhov od Kokrškega sedla do Koroške, zato za to pot načrtujejo dva in pol dneva. Kdor bo zmogel prehoditi prvi del organiziranih pohodov, bo verjetno imel zadostno kondicijo za naskok na drugi del - prehod čez Kamniške Alpe.
Vsem, ki se bodo prijavili za načrtovane pohode in ture, društvo upokojencev Kamnik priporoča včlanitev v Planinsko društvo Kamnik, ker bodo v tem primeru deležni ugodnosti pri prenočevanjih.
Kolesarska srečanja .in izleti
Lanskoletni odziv članov društva na prvi organizirani kolesar-
Kamniški upokojenci pred naskokom na Triglav
ski izlet, ki se ga je udeležilo kar 27 članov, je ohrabril društvo, zato predlaga v tem letu znatno razširjen program po tem-le razporedu:
8.maja: Kamnik - Zg. Tuhinj
- Kamnik. Pot je dolga okrog 30 km, z majhnimi vzpetinami
5. junija: Kamnik - Komenda
- Zalog - Cerklje - Visoko -Preddvor in povratek po isti poti. Dolžina proge 55 km in je pretežno ravninska
3. julija Kamnik - Mengeš -Vodice - Šmartno - Tacen -Smlednik, Vodice - Komenda -Kamnik. Ravninska pot je dolga okrog 50 km
7. avgusta: Kamnik - Dob -Ihan - Podgorica - Dragomelj
- Domžale - Kamnik. Ravninska pot, dolga 50 km.
4. septembra Kamnik - Radomlje - Dob - Moravče -Kamnik. Pretežno ravninska pot, dolga 55 km.
2. oktobra: Kamnik - Radomlje - Mengeš - Vodice - Brnik
- Cerklje - Komenda, Kamnik. Ravninska pot, dolga 50 km.
Celotni program športno-rekreativnih prireditev je dokaj obsežen in pester. Društvo upokojencev Kamnik pričakuje veliko prijav vseh upokojencev kamniške občine. K sodelovanju pa vabi tudi upokojence iz občine Domžale, saj bo del teh aktivnosti v pretežni meri (planinski po hodni in kolesarski) potekal po obeh občinah in bi bilo sodelovanje zelo dobrodošlo.
Vsi načrtovani izleti, pohodi in ture bodo dobro organizirani in pod strokovnim vodstvom društvenih delavcev.
STANE SIMŠIČ
V najem dam 30 kv. metrov prostora — med Kamnikom in Domžalami za mirno obrt ali skladišče ~ centralno ogrevano. Tel. 340-361, int. 206, Štefan Horvat.
Prodam rabljen jedilni kot 2 X po 155 X 140 cm ob stenj, klop in miza 90 X 90 cm iz macesnovega lesa. Franc Novak, Vrh polje 161, Kamnik.
MONTAŽA TV ANTEN. MATIJA ZIBELNIK, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Tričlanska družina najame manjše stanovanje v Komendi za šest mesecev zaradi izdelave lastnega stanovanja. Ponudbe na tel. 555-021 interna 321.
Iščem žensko za likanje perila (1-krat tedensko). Bezov-šck, Župančičeva 6, Kamnik, tel. 831-176.
Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje s klasičnim ogrevanjem in nizko stanarino za večje. Ponudbe pod »soglasje« na uredništvo Kamniškega občana ali na tel. 832-279.
Prodani 4 nove gume 175 X 14 in globok otroški voziček tribuna. Tel. 832-449.
Kupim parcelo z gradbenim dovoljenjem ali hišo v začetni gradnji v Kamniku, Mengšu ali okolici. Javite na tel. 832-246.
Prodam otroško sobo »Peter« (dve postelji). Tel. 832-744.
Instruiram matematiko in fiziko za osnovne šole. Informacije na tel. 841-106 v večernih urah.
Ugodno prodam šivalni stroj Bagat (v omarici). Tel. 832-714.
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.