Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 1 Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 2 Oglasi Občina Gornji Grad na podlagi javnega razpisa za od- dajo neprofitnega stanovanja v najem (objavljenega na spletni strani: www.gornji-grad.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem Predmet razpisa je: 1. trosobno stanovanje, v izmeri 106,52 m², na naslovu Attemsov trg 23. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 23. februarja 2018 do vključno 12. marca 2018, do 10.00 ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: http:// www.gornji-grad.si/?q=javni-razpisi 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitne- ga stanovanja – NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Gornji Grad, Attem- sov trg 3, Gornji Grad. Dodatne informacije lahko dobite vsak dan od 7 . do 11. ure na telefon- ski številki (03) 839-18-50, Erika Podbrežnik. OBČINA GORNJI GRAD Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Zgornjesavinjski rejci za dobrobit živali .......... 4 Občina Nazarje, Komunala Mozirje: Čistejša Savinja, višje položnice .......................... 4 Sanja in Jaka Tamše: Izdelujeta unikatne steklene izdelke ................. 8 Goran J. Horvat: Razstavlja v Šmarju pri Jelšah .............................. 17 Zimske olimpijske igre: Robnikova in Zajc zaključila s tekmovanjem ............................................................... 21 DP v smučarskih skokih: Bombek, Mogel in Vodušek najboljši, ekipi prva in druga ...................................................... 21 Golte: Jan Napotnik sedmi na domači FIS tekmi ..... 21 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 8, 23. februar 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (PV) (BK) (KF) Reja živali in etičnost bližje skupaj Rejne živali sodijo v kategorijo živali, ki jih je človek udomačil in začel izkoriščati za proizvo- dnjo hrane, kože in krzna ter pridobivanje dru- gih materialnih dobrin. Skozi čas so rejne živa- li postale tako rekoč nepogrešljive za zadovolje- nje človekovih potreb in užitka. Človekovo prisvajanje živali in upravičeva- nje njihovega izkoriščanja izhaja iz antropocen- trizma. To je nazor, katerega glavna zamisel je človekova nadrejenost naravi. Antropocentristi verjamejo, da človek ni enakovreden del narave, ampak je njegovo mesto višje v lestvici; smatra se kot gospodar živalstva, rastlinstva in Zemlje nasploh. Antropocentrizem se je uveljavil zlas- ti v krščanstvu, islamu in judovstvu, kar je pos- ledica zapisa v Stari zavezi, da je judovski bog Jahve ustvaril človeka kot gospodarja vsem os- talim bitjem. Po tej logiki človek predstavlja središče sis- tema, ostala narava pa je le sredstvo, s katerim zadovoljuje lastne potrebe. Antropocentrizem je tako sestavni del miselnosti sodobnega člove- ka, nasproti pa mu stojijo načela ekološke eti- ke in gibanja za pravice ter dobrobit živali. Po- zitivna posledica teh nasprotij je, da rejne živa- li vstopajo v sfero etičnosti in načrtnega zago- tavljanja njihove dobrobiti. Pri tem različne družbene skupine in organi- zacije različno razumejo stanje dobrobiti živali v reji: gibanja za pravice živali se zavzemajo za ži- valim prilagojeno rejo, genetski inženiring sku- ša živali prilagoditi potrebam industrije in s tem zmanjšati njihovo trpljenje, mesna industrija podpira hitro in masovno vzrejo živali, znanost in politika pa iščeta srednjo pot, ki bi zadovoljila interese vseh prej omenjenih skupin. Evropska unija spodbuja do živali prijaznej- šo rejo z ukrepom dobrobit živali. Glavni cilj te- ga ukrepa je izboljšanje pogojev reje, torej stan- dardov za krmo, namestitev, pašo in izpust ži- vali, s tem pa tudi počutja domačih živali. Dob- robit živali vključuje zdravje, dobro počutje, na- ravno vedenje in psihološko komponento, da živali ne trpijo zaradi bolečin, strahu ali tesno- be. Takšna reja prinese dodano vrednost konč- nim izdelkom – mesu in mesninam, ker na ta na- čin vzrejeno meso in prirejeno mleko dosegata boljšo ceno na trgu. V Sloveniji je v programu za razvoj podeželja 2014–2020 za plačila v zvezi z dobrobitjo živali na voljo 32 milijonov evrov in pol. V ta ukrep se je za prašiče lani vključilo 256 kmetijskih gospodar- stev, za govedo 7.490, za drobnico pa 601 kmetij- sko gospodarstvo. Pri prašičereji bi si želeli večjo vključenost rejcev, pri govedoreji in reji drobnice pa je vključeno število rejcev že nekoliko nad na- črtovanim, pravijo na kmetijskem ministrstvu. V tokratni temi tedna smo preverili, kakšno je sta- nje na tem področju v Zgornji Savinjski dolini. Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 4 Tema tedna, Aktualno OBČINSKI SVET NAZARJE Čistejša Savinja, višje položnice Nazarski občinski svet je na fe- bruarski seji obravnaval elaborat o čiščenju komunalne odpadne vo- de, ki ga je kot izvajalec te obve- zne gospodarske službe pripravilo Javno podjetje Komunala Mozirje, predstavil pa njen direktor Andrej Ermenc. Elaborat prikazuje dvig cene čiščenja, čemur je povod de- lovanje centralne čistilne naprave. Svetniki so z večino glasov zviša- nje cene čiščenja potrdili. Centralna čistilna naprava (CČN) v Lokah pri Mozirju, kjer se čistijo odpadne komunalne vode, je bila zgrajena 1987 in razširjena v letu 2000. Sčasoma je njena učin- kovitost padala in je postala ekolo- ško nesprejemljiva. Občine Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji, iz ka- terih so do CČN napeljane kanali- zacije, so pristopile k skupni izved- bi izgradnje nove čistilne naprave, za katero so zagotovile financira- nje. Od lanskega maja nova napra- va poskusno deluje, investicija pa še ni povsem končana. Čeprav so se z naložbo prijavili na več razpi- sov, do sedaj niso bili uspešni, upa- nje polagajo v zadnjo vlogo, na ka- tero še nimajo odgovora. JP Komunala Mozirje kot uprav- ljavec CČN spremlja delovanje v času poskusnega obratovanja. Me- ritve so pokazale, da so rezultati čiščenja zelo dobri. Nova naprava ZGORNJESAVINJSKI REJCI ZA DOBROBIT ŽIVALI Evropska unija s podporami spodbuja do živali prijaznejšo rejo Po podatkih mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je v letu 2016 v ukrep DŽ – govedo vstopilo 256 zgornjesavinj - skih kmetij. V letu 2017 je vstopilo v ukrep DŽ – govedo 286 kmetij s 3.854 komadi goveje živine. Ukrep DŽ – drobnica je bil prvič uveden v lanskem letu, vanj je vstopilo 15 kmetij s 621 živalmi. Na našem ob- močju gre le za ovce. Že od leta 2007 Evropska uni- ja z ukrepom dobrobit živali spod- buja rejce k nadstandardni oskrbi njihove živine. Slovenija je ukrep prvič uvedla leta 2014 za prašiče, kasneje ga je razširila na govedo in drobnico. Ukrep zagotavlja nad- standardne pogoje reje za boljše počutje živali. V Sloveniji je v pro- gramu za razvoj podeželja 2014- 2020 za plačila v zvezi z dobrobitjo živali na voljo 32,5 milijona evrov. V ukrep je od leta 2016 vstopilo tudi nekaj manj kot 300 zgornjesavinj- skih kmetij. ŽIVALI, KI ŽIVIJO V BOLJŠIH POGOJIH, DAJEJO BOLJŠE MESO IN MLEKO Živali, za katere je dobro poskr- bljeno med vzrejo, dajejo boljše meso in bolj kvalitetno mleko. To je tudi glavni cilj ukrepa dobrobit živali (DŽ), ki ga lahko rejci dose- žejo zgolj z izboljšanjem pogojev. Ukrep tako predvideva izboljšane standarde za krmo, boljše prosto- re, v katerih so živali nameščene, ter pašo in izpust živali. Vse to vpliva na boljše počutje živali, saj je za končno vrednost iz- delkov njihovo zdravje pomembno, prav tako tudi psihološka dimenzi- ja, torej, da ne trpijo bolečin, stra- hu ali tesnobe. Izdelki iz tako vzre- jenih živali lahko na trgu dosežejo boljšo ceno. SKRAJNI ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV JE 6. MAJ Pogoji za vstop v ukrep DŽ se razlikujejo glede na vrsto živa- li, ki jih ima rejec. Ukrep za praši- če je namenjen kmetijam, ki redijo vsaj deset plemenskih svinj oziro- ma plemenskih mladic ali najmanj 50 tekačev ali pitancev. Kmetije, ki redijo govedo ali drobnico, lahko v ukrep pristopijo, če redijo najmanj toliko živali, kot ustreza dvema gla- vama velike živine, torej goveda ali drobnice, ki jim bodo zagotovili pa- šo (za različne kategorije živali so namreč različni koeficienti). Rejci, ki se prijavijo v ukrep, mo- rajo zahtevke za podporo vložiti v okviru tako imenovane zbirne vlo- ge, le-te pa vsako leto vlagajo v času subvencijske kampanje. Le- tos ta poteka od 26. februarja do 6. maja. SKROMNA VKLJUČENOST PRAŠIČEREJCEV V aktualnem programu za razvoj podeželja, ki traja do leta 2020, je ukrepu DŽ na voljo 32,5 milijona evrov. V lanskem letu se je vanj vk- ljučilo 256 prašičerejcev, med nji- mi ni zgornjesavinjskih kmetij. Pravzaprav je po podatkih kmetij- skega ministrstva interes v praši- čereji premajhen in bi želeli večjo vključenost rejcev. Povsem drugačna slika je pri vključenosti v ukrep govedorejcev in rejcev drobnice. Leta 2016, ko so ukrep razširili na govedo, se je vanj vključilo 6.760 kmetijskih gospo- darstev, lani že 7 .490. V lanskem le- tu se je v ukrep vključilo tudi sko- raj 300 zgornjesavinjskih kmetij z nekaj manj kot 4.000 komadi go- veje živine. Na kmetijskem ministrstvu so se odločili, da za sedaj ukrepa ne bodo širili na perutnino, saj za to v tem programskem obdobju ni denarja. Kot razlagajo, je izvedba ukrepa DŽ za perutnino zelo zah- tevna. Evropski predpis, ki omo- goča ta ukrep tudi za rejne živali s kratkim proizvodnim ciklom, kot je to perutnina, je bil sprejet šele sre- di lanskega leta. REJCEM V UKREPU PRIPADAJO LETNE PODPORE Rejci, ki vstopijo v ukrep dob- robit živali, prevzamejo določe- ne obveznosti, s katerimi so po- vezani dodatni stroški. Za kritje teh stroškov zato prejmejo letno podporo. Za pašo govedi dobijo 53,4 evra na GVŽ, za pašo drob- nice pa 27,6 evra na GVŽ. Pri DŽ za prašiče pa lahko rejci izpolni- jo več zahtev, od teh je odvisna tudi višina podpore. Za plemen- ske svinje in plemenske mladi- ce prejmejo 140 evrov na GVŽ, za plemenske prašiče podpora zna- ša 42,74 evra, za tekače 36,7 evra in za pitance 70 evrov letne pod- pore na GVŽ. Tatiana Golob Živali, za katere je dobro poskrbljeno med vzrejo, dajejo boljše meso in bolj kvalitetno mleko. (Foto: Igor Solar) Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 5 Aktualno STAVKOVNI VAL ZAJEL POLICISTE, ZAPOSLENE V ZDRAVSTVU IN SOCIALNEM VARSTVU TER ŠOLNIKE Za odpravo plačnih anomalij in varčevalnih ukrepov Začetek preteklega tedna, od 12. do 14. februarja, je zaznamo- val stavkovni val. S ponedeljkom so v stavko vstopili policisti, v to- rek je potekala opozorilna stavka v zdravstvenih domovih in social- novarstvenih ustanovah, v sredo pa so stavkali šolniki. Stavkajoči so zahtevali dvig plač, večina poklic- nih skupin pa ima tudi svoje stav- kovne zahteve. POKLIC POLICISTA PONOVNO RAZVREDNOTEN Ob stavki leta 2016 sta policijska sindikata z vlado dosegla spora- zum, ki je policistom prinesel viš- je plače. Ko so bila sredi lanske- ga leta v okviru odprave plačnih anomalij določena boljša vredno- tenja delovnih mest tudi pri preo- stalih pooblaščenih uradnih ose- bah, so bila po besedah policijskih sindikatov porušena razmerja, do- govorjena s stavkovnim sporazu- mom, poklic policista pa je znova razvrednoten. Med drugim pričakujejo tudi, da se uredi posebno nagrajevanje za vsako leto opravljanja poklica s policijskimi pooblastili, nadomesti- lo za dolžnost ukrepanja v vsakem času ter ovrednoti prepoved član- stva v političnih strankah. V času stavke je bilo delo na Po- licijski postaji Mozirje organizirano tako, da stavka na varnost obča- nov ni vplivala. V torek med 8. in 10. uro je sledi- la opozorilna stavka v zdravstvu in socialnem varstvu. V ustanovah, ki spadajo pod okrilje Zgornjesavinj- skega zdravstvenega doma Nazar- je, je delo v ambulantah poteka- lo za paciente nemoteno in stav- ke niso občutili. Zdravniki so delali po običajnem urniku, sestre pa so se izmenjevale. Zaradi narave de- la stavka ni potekala v pediatrični ambulanti. Iz Centra za socialno delo Mozir- je so sporočili, da stavko podpira- jo, niso pa se je udeležili, prav tako se stavki niso pridružili v Varstve- no delovnem centru SAŠA in nje- nih organizacijskih enotah. Zapos- leni DEOS-a, PE Centra starejših Gornji Grad so podporo stavki iz- razili s plakati s stavkovnimi zahte- vami, v času stavke pa so opravlja- li le najnujnejša dela. Zborovanja v Ljubljani se zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu Zgornje Sa- vinjske doline niso udeležili. Opozarjajo, da sta obe področji kadrovsko podhranjeni. Zahteva- jo uveljavitev kadrovskih standar- dov in normativov, višje plačilo de- la na praznik, v nedeljo in ponoči ter ustrezno ureditev drugih dodat- kov za manj ugodne delovne raz- mere. Prav tako zahtevajo pravico do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe. V SREDO SO BILI ŠOLE IN VRTCI ZAPRTI Zaposleni v osnovnih šolah so 14. februarja sodelovali v splošni stavki vzgoje in izobraževanja ter tako izrazili nestrinjanje z odno- som vlade ter nesprejemljivo niz- kim vrednotenjem njihovega dela. Tudi vrata šol in vrtcev Zgornje Savinjske doline so po večini osta- la zaprta. Del zaposlenih se je na- potil v Ljubljano, na delovnih mes- tih so ostali zaposleni, ki so bili do- ločeni za stavkovno stražo, in tisti, ki so poskrbeli za otroke, ki so bili na ta dan vendarle prisotni v šolah in vrtcih. Pridružujejo se stavkov- nim zahtevam za uskladitev plač vseh strokovnih delavcev v osnov- nih, glasbenih, srednjih in višjih šolah ter dijaških domovih. Čeprav se zahteve nanašajo tudi na glas- bene šole, je v sredo na Glasbeni šoli Nazarje potekal pouk kot vsak drug delovni dan. Če vlada v naslednjih tednih na pogajanjih ne bo pripravljena prisluhniti zahtevam šolnikov, se 14. marca ponovno obeta splošna stavka v vzgoji in izobraževanju. Barbara Rozoničnik Andrej Ermenc: »Rezultati kažejo, da je voda, ki iz čistilne naprave odteka v Savinjo, sedaj čista in ustreza predpisanim zahtevam.« (Foto: Marija Lebar) Z nedavno stavko so policisti zahtevali, da se jim vrne status, ki si ga zaslužijo glede na naloge, pooblastila ter vsakodnevno odgovornost in nevarnost. (Foto: Klemen Udovič) je s seboj prinesla nekatere nove stroške, nekateri dosedanji pri či- ščenju odplak pa so se zvišali, kar zahteva spremembo cen. V elabo- ratu je bilo izračunano 48-odsto- tno povišanje glede na dosedanje cene. Te so ostajale nespremenje- ne vse od leta 2013, od kar je v ve- ljavi nova državna uredba s tega področja. KOLIKŠNO BO POVIŠANJE ZA POTROŠNIKE? Kot je pojasnil Andrej Ermenc, bo povišanje odvisno tudi od pora- be vode za posamezno gospodinj- stvo, od te količine je odvisen tu- di izračun čiščenja. Cena storitve se povečuje za približno 22 centov. Položnica za 10 m3 bo torej višja za dobra dva evra brez vštetega DDV. Razliko v ceni v vmesnem ob- dobju pokrivajo občine. Župan Ma- tej Pečovnik je dejal, da je nazar- ska občina v lanskem letu za ta na- men plačala okoli 9 tisoč evrov. No- ve cene bodo veljale potem, ko bo- do elaborat sprejeli in zvišanje po- trdili občinski sveti v vseh petih občinah, v katerih obvezno javno gospodarsko službo čiščenja voda opravlja JP Komunala. NOVE CENE BO POTRJEVALO VSEH PET OBČINSKIH SVETOV Na vprašanje svetnika Boštja- na Cigaleta glede spremembe cen v drugih občinah je Ermenc pojasnil, da to velja tudi za obča- ne Ljubnega in Luč, od koder se odplake odvajajo na občinski či- stilni napravi, s katerima upravlja Komunala Mozirje. Obe sta slabo učinkoviti in se predvideva grad- nja novih oziroma adaptacija. V skladu z uredbo vsi občani, za ka- tere obvezno javno službo opra- vlja mozirska Komunala, stroške pokrivajo solidarnostno. Po krajši razpravi je občinski svet glasoval o predlaganih skle- pih in z večino glasov – dva sve- tnika sta glasovala proti – sprejel sklep, da soglaša s predlaganim zvišanjem cene storitve čiščenja komunalne odpadne vode za 48,4 odstotka brez DDV in da nove ce- ne pričnejo veljati, ko jih potrdijo še ostali občinski sveti. Marija Lebar Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 6 Politika, Gospodarstvo GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE V letošnjem razpisu za naj inovacije so novosti Gospodarska zbornica Sloveni- je je že objavila povabilo za prija- vo najboljših inovacij realiziranih v minulem letu, ki jih bodo oceni- li in nagradili v letu 2018. Krovna zbornica izvaja razpis v sodelova- nju s 13 območnimi in regionalni- mi zbornicami po vsej državi. Po- leg zlatih, srebrnih in bronastih priznanj bodo podelili tudi zahva- le za prispevek na inovacijskem področju. POZORNOST VSEBINAM KROŽNEGA GOSPODARSTVA Letošnja novost je podelitev po- sebnega priznanja za mala oziro- ma nova podjetja. Novost je še le- tošnji inovacijski izziv, za katere- ga se bodo potegovale inovacije s področja krožnega gospodarstva. To so inovacije, povezane s trajno- stno energijo, alternativnimi in se- kundarnimi surovinami, funkcio- nalnimi materiali, krožnimi poslov- nimi modeli, procesi in tehnologi- jami. Vsak prijavitelj se prijavi na razpis v regiji, na območju katere ima poslovni subjekt uradno pri- javljen sedež. RAZPIS TUDI V TUKAJŠNJI OBMOČNI ZBORNICI Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je začela objavljati razpise in izvajati izbore za najbolj- še inovacije med prvimi v Sloveniji, tukajšnji inovatorji pa so med naju- spešnejšimi tudi na državnem nivo- ju. Letos je SŠGZ objavila že 19. le- tni razpis, prijave pa bodo spreje- mali do 6. aprila, je povedal direktor zbornice mag. Franci Kotnik. Marija Lebar OKROGLA MIZA Z OKOLJSKO MINISTRICO IRENO MAJCEN Trajne rešitve poplavne varnosti bodo možne šele po sprejemu študije V organizaciji stranke DeSUS, območnega odbora Zgornje Sa- vinjske doline, in v sodelovanju Občine Nazarje je v sredo, 14. fe- bruarja, v Nazarjah potekala okro- gla miza z ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Dogodka so se udeležili županja, župani ali predstavniki občinskih uprav vseh sedmih tukajšnjih občin, največ besed pa so namenili ukrepom za poplavno varnost. Spregovorili so tudi o okoljskih vsebinah in o čis- tilnih napravah v dolini. POTREBEN PONOVNI RAZPIS ZA IZDELAVO ŠTUDIJE Dogajanje je povezoval pred- sednik OO ZSD DeSUS Miran Ura- tnik. V začetku pogovora je mini- strica Majcnova pojasnila, zakaj sistemskih ukrepov za poplavno varnost na našem območju še ni mogoče zagotoviti. Še vedno na- mreč ni sprejeta ustrezna hidrav- lično hidrološka študija. Ta je tu- di pogoj za črpanje kohezijskih sredstev. Ministrstvo je študijo naročilo, naročnik jo je izdelal, a študija ni prestala recenzije, zato je ministr- stvo zdaj v pravnem sporu z izde- lovalcem študije. Potreben bo nov razpis za izdelavo ustrezne študi- je, je povedala ministrica in dejala, da to ne pomeni, da se za poplavno varnost na našem območju ne bo nič naredilo. ZA PRVI DEL SANACIJE PREDVIDENIH ŠEST MILIJONOV Skupaj z vodjo sektorja porečja Savinje Alenko Zupančič z Direk- cije RS za vode sta našteli neka- tere predvidene ukrepe na rekah Dreti in Savinji ter pritokih, ki se bodo v tukajšnjih občinah izvaja- li letos. V zadnjih nekaj letih so bi- la izvedena tudi večja vzdrževal- na dela, kot je na primer Grušo- veljski jez, ki že kažejo svoj pozi- tivni učinek. Sicer bi za sanacijska dela po neurju v lanskem aprilu na povod- ju Savinje in Sotle, to je na obmo- čju 34 občin, potrebovali okoli 25 milijonov evrov. Za prvo fazo in najnujnejše ukrepe je zagotovlje- nih šest milijonov. Naštela je neka- tere ukrepe, ki se bodo v tem okvi- ru izvajali v posameznih zgornje- savinjskih občinah. STRAH OB VSAKEM VEČJEM DEŽEVJU Prisotni županja in župani so omenili, da se je nekaj na poplavni varnosti v zadnjem času res nare- dilo, vseeno pa še premalo, zlasti ko gre za vnaprejšnje preprečeva- nje razlivanja večjih voda in posle- dične škode. Še posebej so pouda- rili strah ogroženih prebivalcev ob vsakem večjem deževju. Izpostavili so tudi stalno odna- šanje pridelovalne zemlje ob več- jih vodah in naplavine, ki jih te pus- tijo, lastniki zemljišč pa so pri tem prepuščeni samim sebi. OBČINAM OLAJŠATI POSTOPKE ZA POSEG V STRUGE Skupna ugotovitev je bila, da je potrebno obe reki omejevati v toku že na začetku in bi bilo zato smisel- no urediti več zadrževalnikov, vse- kakor pa pozornost in zlasti denar nameniti odstranjevanju nanosov oziroma prodišč iz strug. Župani so še apelirali, da se poenostavijo postopki za posege občin v struge voda ter možnost porabe odstra- njenega materiala za urejanje ob- činske infrastrukture. POZORNOST ČIŠČENJU VODA Županja in župani so ministri- ci predstavili tudi prizadevanja za čistejše vode in ob tem izpostavi- li tako novo centralno čistilno na- pravo v Mozirju kot čistilni napra- vi na Ljubnem ob Savinji in v Lu- čah, ki ne ustrezata več svoje- mu namenu. Pri zagonu vseh treh naprav občine pestijo omejena fi- nančna sredstva, zato so ministri- ci predstavili prijavo občin za dr- žavna sredstva ter nekatere admi- nistrativne ovire, s katerimi se sre- čujejo. Ministrica je pozorno prisluhnila in dala že nekatere odgovore. Sicer pa je obljubila, da še to pomlad na- šo dolino ponovno obišče. Marija Lebar Ministrica Irena Majcen (v sredini) je skupaj z Alenko Zupančič naštela predvidene ukrepe na vodotokih v Zgornji Savinjski dolini. (Foto: Marija Lebar) Županja in župani so omenili, da se je nekaj na poplavni varnosti v zadnjem času res naredilo, vseeno pa še premalo. Še posebej so poudarili strah ogroženih prebivalcev ob vsakem večjem deževju. Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 7 Gospodarstvo, Politika SEJA RAZVOJNEGA SVETA SAVINJSKE REGIJE Dogovor za razvoj regij dopolnjen z novimi projekti V velenjski vili Bianca je 7 . febru- arja potekala 9. seja Razvojnega sveta Savinjske regije (RSSR), ka- mor je vključenih 31 občin iz Sa- vinjske in Šaleške doline, Celjske- ga in Obsotelja. Na njej so člani sprejeli projekte, ki jih na drugo povabilo vlagajo v dopolnitev do- govora za razvoj regij. Za pripravo in usklajevanje projektov so pora- bili zadnje tri mesece, izvedeni pa naj bi bili v roku naslednjih treh let. PET PREDNOSTNIH NALOŽB V lanskem letu je vlada na ob- močju Savinjske regije odobrila dve naložbi – razvoj štipendijske sheme in obnova Vonarskega jeze- ra. Naložbama so zaradi spremem- be operativnega programa izvaja- nja kohezijske evropske politike v aktualni finančni perspektivi 2014 do 2020 sedaj dodali še pet dru- gih. Skladno s tem je bilo potreb- no spremeniti tudi tako imenovani dogovor za razvoj regije. Po besedah direktorice Ra- zvojne agencije Savinjske regije (RASR) Ive Zorenč so te predno- stne naložbe mreže ekonomsko- -poslovnih con, podjetniških inku- batorjev ter kolesarskih poti, proti- poplavni ukrepi, čiščenje in odva- janje voda, zagotavljanje pitne vo- de ter izboljšanje regionalne mo- bilnosti. PROJEKTI TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V prednostne naložbe je uvr- ščenih 50 projektov znotraj vseh občin regije. Med drugim se bo- do projekti izvajali tudi v Zgornji Savinjski dolini. Pri pripravi mreže ekonomsko-poslovnih con sodelu- je Ljubno, pri protipoplavnih ukre- pih Ljubno in Nazarje, čiščenju in odvajanju voda Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji, pri izboljša- nju regionalne mobilnosti pa Gor- nji Grad in Luče. DRŽAVA BO NAMENILA SLABIH 56 MILIJONOV EVROV Kot je povedal predsednik RSSR mag. Branko Kidrič, se je vlada odločila, da pripravi opera- tivni program, po katerem bo regi- jam zagotovila dodatna sredstva za nove projekte. Za prej navede- nih pet naložb bo skupaj z Evrop- sko unijo namenila slabih 56 mi- lijonov. Kidrič je še dejal, da so v do- govor vključene prioritete občin kot tudi gospodarskih družb, in opozoril, da v primeru dodatne- ga denarja s strani vlade že ima- jo pripravljene rezervne projek- te, kamor spada tudi razvoj ko- lesarskih stez v Zgornji Savinj- ski dolini. ČLANI SVETA SPREJELI PODANE NALOŽBE Predstavljen program so člani sveta potrdili in obenem predlaga- li, da se dogovor podpiše čim prej, vsekakor pa pred državnozborski- mi volitvami. V razpravi so neka- teri člani še opozorili, da bi mora- li bolj strateško razmišljati in pro- grame razdeliti na večje in manjše ter hkrati najti načine, ki so najce- nejši. Prav tako pa bi sredstva lah- ko poiskali še drugje, ne le s stra- ni države. Primož Vajdl SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 29-LETNICI USTANOVITVE SDS NA BRDU PRI KRANJU Franciju Šonu zlato priznanje stranke Franciju Šonu sta nagrado podelila predsednik Janez Janša in podpredsednica stranke Jelka Godec. (Foto: Marko Rakun) Na Brdu pri Kranju je bila v so- boto, 17 . februarja, slavnostna aka- demija ob 29-letnici ustanovitve Slovenske demokratske stran- ke. Ob tej priložnosti so bila po- deljena priznanja stranke za pre- teklo leto. Nagrajencem jih je iz- ročil predsednik Janez Janša. Med enajstimi dobitniki zlatega prizna- nja je tudi Franci Šon z Rečice ob Savinji. Dolgoletnega predsednika re- čiškega občinskega odbora je zaznamovalo požrtvovalno delo na različnih področjih – od dobrodel- nih aktivnosti in prostovoljstva do volilnih in referendumskih opravil. S svojim delom je prispeval k odlič- nemu volilnemu rezultatu stran- še naprej njegov nepogrešljiv člen in svetovalec. V svojem govoru na akademiji je Janša poudaril, da je prav zara- di takih ljudi, ki so s svojim delom izstopali iz povprečja, SDS stala, obstala in napredovala. Izposta- vil pa je tudi pomen ohranitve slo- venske identitete in samozaves- ti. Po njegovih besedah je treba Slovenijo postaviti na prvo mes- to. »Najprej Slovenija, potem dru- gi,« je dejal prvak stranke. Spre- govoril je tudi o prihajajočih dr- žavnozborskih in lokalnih volitvah ter dodal, da je bistvo njihovega programa Slovenija, ki bo domo- vina za vse. Marija Šukalo ke in tako pripomogel, da imamo Zgornjesavinjčani že šestič pos- lanca v državnem zboru. A, čeprav se zaradi zdravja Šon sedaj umika iz vodstvenih struktur občinskega odbora, ostaja s svojimi izkušnjami Pet novih naložb v Savinjski regiji so predstavili (z leve) prokurist Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec, predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije mag. Branko Kidrič in direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Iva Zorenč. (Foto: Primož Vajdl) Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 8 Gospodarstvo, Iz občin, Šolstvo OBČINA LJUBNO IMA POSLUH ZA VRTEC IN OSNOVNO ŠOLO Prostori v vrtcu in kuhinja deležni obsežne prenove Stare pode v vrtcu so zamenjali najkvalitetnejši materiali. (Foto: Štefka Sem) V vrtcu in ljubenski osnovni šo- li je zadnje čase videti veliko spre- memb. Z oktobrom so se začela in- vesticijska vlaganja v posodobitve šole in vrtca. Ravnatelj mag. Sa- mo Kramer je povedal: »Vesel sem, da imajo svetniki in župan občine Ljubno Franjo Naraločnik posluh za osnovno šolo in vrtec, kar se odraža tudi v investicijskem zago- nu prenov v najrazličnejših delih šole in vrtca.« Trenutno so v celoti prenovili po- de vrtca z najkvalitetnejšimi šved- skimi materiali, prepleskali in z barvami polepšali notranjost pro- storov, dokupili najrazličnejše di- daktične materiale za delo ter po- sodobili različne notranje proce- se, ki vplivajo na zadovoljstvo za- poslenih in otrok. Povečali so ku- hinjski del in nadaljujejo s prenovo kuhinje, ki bo zagotavljala še bolj- še pogoje za delo. V prihodnosti načrtujejo na šoli številne druge posodobi- tve, vse v duhu boljšega počut- ja vrtčevskih in šolskih otrok ter zaposlenih, ki se v zadnjem ča- su intenzivno vključujejo v življe- nje občine. Štefka Sem SANJA IN JAKA TAMŠE IZDELUJETA UNIKATNE STEKLENE IZDELKE Navdih iščeta v človekovi povezanosti z zgodovino in naravo ... pri tem se mu je pridružila žena Sanja. Jaka Tamše ustvarja in dela doma ..., Jaka Tamše iz Mozirja je končal srednjo steklarsko šolo v Roga- ški Slatini. Ves čas izobraževanja je hotel več od tega, kar je ponu- jala šola, zato je vedno postavljal nova in nova vprašanja. Zanimalo ga je, kaj pomenijo oblike steklenih izdelkov, ki so jih izdelovali in nato brusili. Kakšen je pomen simbolov, ki so jih pri delu uporabljali in po- dobno. Ustvarjalna žilica mu nikoli ni dala miru in že takrat je iskal no- ve oblike in možnosti, kako svoje ideje uresničiti ter pretopiti v stek- lo. Doma na dvorišču je kaj hitro postavil majhno delavnico, v kateri je začel delati in ustvarjati. Pri tem se mu je pridružila žena Sanja, ki je pustila službo. RAZMIŠLJATA ŠIRŠE Družinsko podjetje Steklarstvo Tamše sta ustanovila leta 2000. Začela sta skromno, a zagnano in z željo, da na tem področju ures- ničita ideje, ki so jima zapolnje- vale misli. Na področju steklar- stva je pač velika konkurenca, za- to sta razmišljala širše, ne le na za- stekljevanje stavbnega pohištva, izdelovanje okvirov za slike in o po- dobnih steklarskih izdelkih. IDEJE IŠČETA V ZGODOVINI V njima sta ves čas zoreli ustvar- jalnost in težnja k izdelavi dekora- tivnih steklenih izdelkov in nakita. Vedno ju je privlačila zgodovina in v njej sta iskala ideje za svoje delo. Na starih objektih sta začela iska- ti razne oblike in ornamente, ki so jih predniki vgrajevali z določenim namenom. Različni križi, nagelj- ni, vitice in podobno so lastnikom služili tudi kot nekakšni amuleti. V svoje izdelke sta začela vgrajeva- ti tudi oblike iz narave z namenom, da čim več naravnih motivov pri- neseta v stanovanja svojih strank. ZNANJE PREDAJATA MOZIRSKIM ŠOLARJEM Sanja se je začela veliko poglab- ljati v zgodovino steklarstva. Drob- ne steklene izdelke, predvsem na- kit, so arheologi odkrivali v izkopa- nih grobovih in največ tega na slo- venskih tleh. To jo je pritegnilo še posebno zato, ker sta z Jakom za- čela sodelovati na tehniških dne- vih v mozirski osnovni šoli. Šolar- jem je hotela čim več povedati o njunem delu. Ideje za unikatni ste- kleni nakit, ki ga izdeluje, dobiva predvsem v naravi. Tako nastajajo ogrlice, zapestnice, uhani, svečni- ki, vaze in podobno. KMALU RAZSTAVA V GORNJEM GRADU Sanja in Jaka sta drugačna, kot so drugi steklarji. Delata dekorati- vo in dodatke, za vsako stranko po- sebej. Zato ni nič čudnega, če kupci in naročniki prihajajo iz vse Sloveni- je. Tako nastajajo ogrlice, zapestni- ce, uhani, svečniki, vaze in podob- no. Sanja izdelke razstavlja širom Slovenije. Naslednja razstava bo ko- nec aprila v Gornjem Gradu. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 9 Iz občin, Šolstvo, Gospodarstvo, Organizacije, Oglasi ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KO ŠMARTNO OB DRETI Zidarna zamenjala Cajnerjeva Novoizvoljena predsednica Vida Cajner je zagotovila, da se bo zavzemala za ohranjanje spomina na pridobitve druge svetovne vojne Člani šmarske krajevne organi- zacije Združenja borcev za vredno- te NOB Zgornje Savinjske doline so občnem zboru izvolili novo predse- dnico. Dosedanjega Jožeta Zidarna je zaradi bolezni zamenjala Vida Cajner. Poročilo je v njegovi odsot- nosti predstavil tajnik Bojan Srčič. Njihovo delo je bilo lani op- ravljeno po načrtu, ki so si ga za- dali. Udeleževali so se spominskih slovesnosti v okviru združenja. Na strokovni ekskurziji so obiskali vo- jaški muzej v Pivki. Njihova naloga stalnica pa je skrb za spomenike in spominska obeležja. Na njih so op- ravili številna vzdrževalna dela. Ob dnevu spomina na mrtve so prip- ravili žalno slovesnost. Ob božič- no-novoletnih praznikih so obiska- li starejše in bolne člane ter jim iz- ročili priložnostno darilo. Tudi v letošnjem letu bodo de- lali po planu dela, ki se ne bo bi- stveno razlikoval od preteklih. Da bo delo potekalo nemoteno, se bo trudila nova predsednica Cajnerje- va. Ob izvolitvi se je zahvalila za za- upanje in zagotovila, da se bo za- vzemala za ohranjanje spomina na pridobitve druge svetovne vojne. K temu naj bi jo zavezovala tudi ob- ljuba njenemu pokojnemu očetu partizanu. Tekst in foto: Marija Šukalo DO KDAJ ŠE MOTENA OSKRBA Z ELEKTRIKO? Kot kaže, se bo na območju Logarske doline oskrba z elektriko le uredila V oddaji Odmevi na TV Slove- nija so 14. februarja objavili dalj- ši prispevek o pogostih preki- nitvah dobave električne ener- gije v državi, zlasti ob različnih vremenskih neprilikah. Prispe- vek v zvezi s to problematiko po- sebej izpostavlja Zgornjo Savinj- sko in Logarsko dolino. Vodstvo Elektro Celje je zatrdilo, da dela- jo na tem, da na območju Logar- ske doline in delno Koroške na- mesto zračnih čim prej izvedejo zemeljske elektro vode. Na Solčavskem je decembrsko neurje povzročilo katastrofalne razmere in tudi dalj časa trajajoče prekinitve dobave elektrike. V Lo- garski dolini so bili ponovno brez elektrike 12. februarja. V dvajsetih letih so različna neurja tamkajšnji daljnovod povsem podrla že trik- rat. Rešitev je izvedba zemeljskih vodov. Po besedah predsednika upra- ve Elektro Celje Borisa Kupca so v dosedanjo sanacijo infrastruktu- re po decembrskem neurju vložili že okoli 800 tisoč evrov. Za skup- no sanacijo razmer bodo potrebo- vali še milijon. »Tako bi pokablirali večino vodov, ki so bili poškodova- ni,« pravi Kupec. »Da bi pokablirali ključne daljnovode, bi v naslednjih desetih letih potrebovali od 150 do 200 milijonov evrov.« Elektro Celje je za izvedbo po- laganja zemeljskih kablov na ob- močju Logarske doline že pridobi- lo služnosti na zemljiščih. Manjka- jo še dovoljenja za izvajanje pola- ganja na cestni in vodni infrastruk- turi, je poročala TV Slovenija. Marija Lebar GORNJI GRAD Podstrešje šole se hitro spreminja v učilnice Na podstrešju šole potekajo gradbeno obrtniška dela. V občini Gornji Grad so v za- ključku leta ponovili razpis za iz- vedbo projekta ureditve podstreš- ja tamkajšnje osnovne šole za pot- rebe računalniške učilnice in dru- gih prostorov na podstrešju sta- rejšega objekta. Ponudbo je odda- lo devet ponudnikov. Izbran je bil izvajalec s cenovno najugodnej- šo ponudbo. Projekt financira ob- čina, del sredstev za računalniško opremo pa je zbrala šola z dona- cijami ter izvedbo dobrodelnega koncerta. PREJŠNJA UČILNICA NEPRIMERNA Predhodna učilnica ni zagota- vljala ustreznih pogojev za izvedbo pouka, neustrezna je bila tudi ele- ktrična napeljava. Z novim izvede- nim projektom bodo pridobili 145 kvadratnih metrov na novo ureje- nih površin za potrebe računalni- ške učilnice ter kabineta in učilni- ce za potrebe manjših učnih sku- pin. DELA POTEKAJO HITRO Dela na samem objektu so že v polnem teku. Predvideno je, da bi bila do sredine oziroma konca me- seca marca zaključena gradbeno obrtniška dela. Vzporedno se pe- ljejo aktivnosti za nabavo opreme, ki bo potrebna za organizacijo po- uka, in nabava računalnikov. Verje- tno si vsi skupaj želimo, da bi pro- store, ki si jih učenci zelo želijo, čim prej predali svojemu namenu, je povedal župan Stanko Ogradi. Tekst in foto: Štefka Sem Tematska priloga Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 10 SVEČANI DOGODKI V LETU 2018 Štirje letošnji trendi so dovolj za pripravo edinstvenega dogodka Življenjska pot vsakega posa- meznika je posejana vsaj s par ži- vljenjskimi prelomnicami in, če smo rojeni pod srečno zvezdo, je večina njih prijetne narave. Pa naj si gre za okrogle osebne praznike, maturantski ples, poroko, rojstvo otroka ali velik poslovni uspeh. Takšne prelomnice radi obeležimo v družbi svojih sorodnikov in pri- jateljev na posebej svečanem do- godku. DOBRO IZBRANA HRANA JE LAHKO SRCE ZABAVE Svoje goste želimo ob takšnih priložnostih navdušiti s poseb- no izkušnjo. Trendi za letošnje leto nam ponujajo veliko različnih mož- nosti. Bistveno vlogo na vsakem druženju igra hrana in letos sledilci trendov prisegajo na samopostre- žne bifeje, v katerih si gostje iz po- nujenih osnovnih sestavin sami ustvarijo jed po svojem okusu. Zelo priljubljena je tudi tako imenovana »finger food«, ki zaradi velike pe- strosti majhnih grižljajev posame- zniku omogoča edinstveno kombi- niranje okusov. IZRAZITO VIJOLIČNA – BARVA LETOŠNJEGA LETA Vsaka pojedina mora biti oku- sna tudi za oči, za kar poskr- bi skrbno pripravljena namiz- na dekoracija. Barva letošnjega leta, ki lahko prevladuje tudi v cvetju, je izrazito vijolična, ime- novana tudi »ultraviolet«. S tako pogumnim odtenkom je treba delati z velikim čutom za okus, a poznavalci prisegajo, da je to le- tošnji hit, ki bo osvojil tako cve- tni, namizni in ostali dekor, tudi svečane obleke. BALONI IN OTOČKI ZA PIKO NA I Tretji velik trend letošnjega le- ta so baloni, ki so primerni za ve- čino veselih praznovanj, bogat raz- pon njihovih oblik in velikosti pa jih uvršča tudi na najbolj svečane do- godke. Četrti in zadnji veliki »T« le- tošnjega leta pri pripravi svečanih dogodkov so posebne postavitve sedežev za goste. Trendi narekujejo, da povabljen- ce posedemo po premišljeno raz- porejenih »otočkih« s sedeži, pri tem pa dajmo svoji domišljiji krila. Različni stili stolov, barvite blazine, prostorčki obdani z majhnimi pro- sojnimi baldahini … Vse to ustvar- ja občutek prijetne intime in odlič- no razbije sicer velike dolgočasne prostore, primerni pa so tudi za uporabo zunaj, na zelenicah. Štirje namigi za izvirno pripravljen dogo- dek so dovolj, ostalo naj bo rezultat vaše kreativnosti. Tatiana Golob Tematska priloga Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 11 ODPRTJE TRGOVINE TOP TEXTIL Po novem v Mozirju še ena trgovina z oblačili Na dan otvoritve je prodajalno obiskalo lepo število ljudi, ki so z zanimanjem pogledali, kakšna je ponudba. (Foto: Primož Vajdl) S 15. februarjem je svoja vra- ta odprla trgovina Top textil. Svo- je prostore ima na mozirskem tr- gu, nasproti Grabnerjeve hiše, kjer je bila pred leti papirnica. Kupcem ponujajo različne kose moških in ženskih oblačil ter tudi hišni tekstil. Na dan otvoritve so strankam po- nudili 20-odstotni otvoritveni po- pust, tekom zime pa bodo imeli tu- di do 60-odstotne popuste na raz- lične izdelke. Modna hiša Top textil je bila us- tanovljena leta 1996 in se ukvarja z izdelavo konfekcijskih izdelkov pod blagovno znamko Top classic. Letno proizvedejo okoli 50 tisoč konfekcijskih izdelkov. Te izdelke prodajajo v svojih poslovalnicah, ki se nahajajo v Sežani, Brežicah, Žalcu, Mariboru in Domžalah. Mo- zirska prodajalna je tako že šesta v Sloveniji, za kupce pa bo med te- dnom odprta od 8. do 19. ter ob so- botah med 8. in 12. uro. Primož Vajdl Tematska priloga Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 12 GOSTIŠČE GTC 902 ČRNIVEC Po suhih letih lani zabeležili rekordno sezono Polnilnica Vode 902 na Črnivcu (foto: Marija Lebar) Preteklo leto je bilo za podjetje GTC 902 v poslovnem smislu naj- uspešnejše doslej, ocenjuje lastnik in direktor Matevž Zavolovšek. Ta- ko v gostinskem delu kot v polnil- nici vode so dosegli rekordne re- zultate. Takih se nadejajo tudi v pri- hodnje, saj so v zadnjih letih raz- širili gostinske zmogljivosti in po- nudbo, njihova izvirska voda pa na različnih ocenjevanjih posega po najvišjih priznanjih. PRVI ZAČETKI PRED DVEMA DESETLETJEMA Na vrhu Črnivca na meji med kranjsko in štajersko stranjo je že od nekdaj stala gostilna. Marsikdo se bo še spomnil majhne stare hi- še nad cesto na desni strani, če si prihajal iz Gornjega Grada. Zavo- lovškovi so odkupili zemljišče in s pripravami na gradnjo novega go- stinskega objekta čez cesto začeli v letu 1998. Slovesno so svoj lokal odprli za božično-novoletne pra- znike leta 1999. GLOBALNA KRIZA SE JE ODRAŽALA TUDI PRI NJIH Dejavnost je potekala zadovolji- vo vse do časa, ko se je svet soočil z obsežno gospodarsko krizo, ki je prizadela številne panoge, kupna moč je padala, kupci oziroma po- trošniki pa so postali varčnejši in previdnejši. Vse to se je odražala tudi v poslovanju GTC 902. »Na bolje se je začelo obračati nekako od leta 2015 dalje, lanska sezona pa je bila nad vsemi pri- čakovanji,« se spominja Zavolov- šek. »Naša gostinska dejavnost je zelo podvržena sezonskim niha- njem, največji obisk imamo poleti, ko se ljudje podajo na izlete na bli- žnjo Veliko ali Kašno planino, ali pa še kam dlje. Radi se ustavljajo pri nas, da se malo podkrepijo. In la- ni je večina koncev tedna v sezo- ni postregla z lepim sončnim vre- menom.« UGODNA LEGA, DODATNA PONUDBA IN VELIKO PROSTORA Kljub težkim letom so izved- li nekaj večjih investicij v gostin- ski objekt in ga razširili. Tako ima- jo sedaj v sodobno urejenem gos- tišču poleg ostalih prostorov zim- sko-letni vrt in teraso, od koder se gostom odpira lep razgled na šta- jersko stran. Njihova prednost je tudi prostornost, saj razpolagajo z okoli 160 sedeži, kar je primerno ta- ko za večje javne prireditve kot za zasebna praznovanja – na primer poroke. »V sklopu gostišča imamo pi- knik prostor za približno 40 oseb in travnato igrišče za razne igre z žo- go. Nudimo pestro izbiro raznovr- stne hrane, imamo pa tudi preno- čitvene zmogljivosti,« našteva la- stnik. Ena od pridobitev, ki bo imela veliko veljavo v prihodnosti in za katero je Črnivec bogatejši že ne- kaj let, je brezplačna polnilna po- staja za električne avtomobile. V bližini, na območju Plešivca, je vodni vir, ki so ga sklenili vpe- ti v svojo poslovno dejavnost. Na gradnjo polnilnice so se začeli pripravljati v času, ko je pred de- setimi leti Črnivec prizadel vrtin- čast vihar in praktično izbrisal ve- like gozdne površine. Vetrolom jim je pri izvedbi gradnje in zagonu polnilnice povzročil nemalo težav. A niso odnehali in uspehi so vidni. Polnilnico so postavili na lastnem zemljišču in vse od kar polnijo svo- jo vodo pod znamko Izvirska voda 902, prodaja raste in se širi tudi na druge kontinente. SLOVENSKI ŠAMPION KAKOVOSTI »Naš vodni vir je omejen, zato z omejenimi količinami vode ne mo- remo konkurirati velikim proizvajal- cem. Se pa naša voda ponaša s prav posebnimi lastnostmi glede vseb- nosti mineralov. Sodi med tako ime- novane mehke vode, saj izvira izpod vulkanskim kamenin, ki so manj to- pne kot na primer apnenec.« Že nekaj let tako za naravno kot za vodo z okusom pobirajo zlate in srebrne medalje, med drugim na vsakoletnem sejmu Agra v Gornji Radgoni. V letu 2015 so tako prejeli prvega šampiona kakovosti v Slo- veniji za vodo z okusom bezga. VODO 902 PIJEJO TUDI NA KITAJSKEM Izvirsko vodo 902 v plastenkah je mogoče dobiti v tukajšnjih lo- kalih, v Intersparu, nekaj pa je iz- vozijo. Največ je gre na Hrvaško, v Nemčijo, Avstrijo, pa tudi v Kuvajt, Dubaj in celo Šanghaj. V podjetju razmišljajo o polnjenju vode v ste- kleno embalažo. Za črpanje vode je morala druž- ba dobiti državno koncesijo. »Ko- ličina vode je omejena s koncesi- jo, za katero so potrebna različna soglasja in rezultati hidrogeolo- ških raziskav. Za pridobitev kon- cesije pa potrebuješ čas; od vlo- ge do podpisa je trajalo štiri le- ta. Koncesijo podelijo za določe- no obdobje, konkretno nam velja do leta 2035.« Poleg koncesnine državi plaču- jejo koncesijsko dajatev tudi obči- nama Kamnik in Gornji Grad. Vodo in z njo povezano poslovanje stal- no nadzorujejo inšpektorji, podro- čje je namreč podvrženo številnim birokratskim omejitvam in restirik- cijam, zlasti so ozko začrtana pra- vila za označevanje vode. ŠIRJENJA ZAENKRAT NE NAČRTUJEJO V začetku njihove poslovne po- ti so imeli tri zaposlene, sedaj jih je vseh skupaj devet. Pri tem ni všte- to osebje Pizzerie 902 v Gornjem Gradu, ki so jo oddali v najem. S koncesijo omejena količina vode ne omogoča širjenja te dejavnosti, gostinski del pa je sedaj optima- len. »Namesto širitve poslovanja stremimo za čim višjo kakovostjo naših storitev,« zaključuje Matevž Zavolovšek. Marija Lebar Matevž Zavolovšek: »K uspešni lanski gostinski sezoni je pripomogla razširjena ponudba in ugodno vreme.« (Foto: Marija Lebar) Tematska priloga Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 13 Moda Bonita svetuje Za lažjo izbiro kakšnega novega kosa garderobe za prihajajočo pomlad in poletje za nasvet pokukajmo v modni svet. Pomlad nam poleg daljših dni, sonca in boljšega razpoloženja prinaša tudi nekaj novih modnih smernic. Da se bomo počutile lepe in zapeljive, bodo pripomogle prosoj- ne tkanine, živahni cvetlični vzorci, pasteli, resice, perje, okraski iz PVC-ja, vzorci šahovnice, lakirano usnje in »prevelik« nakit. To po- mlad bomo nosile hlače s črtami ob strani v kombinaciji z elegan- tnimi srajcami, suknjiči ali pa s športnimi majicami in puloverji. Obleke iz živahnih cvetličnih vzorcev ali pa iz prosojnih tkanin z dodatki bleščic in resic. V protiutež nežnim pastelom (nežna in umazana roza, nežno rumena in mint, svetlo lila in s pridihom vijo- lična), pa bodo v ospredju živahne barve (rdeča, živo roza, rumena in pariško modra). Navpične črte se bodo nosile povsod: pri bluzah, oblekah, kostimih, suknjičih in pajacih. Poleg oprijetega kroja hlač prihaja vrnitev trapezastega kroja. Jeans bo letos v ospredju v temnih in indigo barvah klasične- ga modela, ostaja pa moden tudi spran in natrgan jeans v vide- zu 80-tih. Klasični trenčkot s kovinsko-rožnatimi potiski pa je zvezda priha- jajoče sezone. Ostanite modni tudi na svečanih dogodkih. Valentina Klopčič, Moda Bonita Tematska priloga Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 14 Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 15 Iz vrtca so na povorko prišli dimnikarji. Kultura, Oglasi TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA NAGRADO AVSENIK Špela Bider in Gašper Lipnik sta se odlično odrezala Špela Bider in Gašper Lipnik sta se pod mentorstvom Tomaža Gučka zadovoljna vrnila s tekmovanja harmonikarjev v Begunjah, saj sta osvojila zlato in srebrno priznanje. Prvi konec tedna v februarju je v Begunjah na Gorenjskem, na- tančneje v Avsenikovi gostilni Pri Jožovcu, potekalo 12. Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nag- rado Avsenik. Tekmovanja sta se udeležila tudi učenca Glasbene šo- le Nazarje Špela Bider in Gašper Li- pnik pod mentorstvo Tomaža Guč- ka ter ponovno posegla po najviš- jih priznanjih. ŠPELI ZLATO, GAŠPERJU SREBRNO PRIZNANJE Tekmovalci so se predstavili po ustaljenem programu Avsenikove- ga tekmovanja – z dvema tekmo- valnima skladbama, eno obvezno iz razpisa, vnaprej predlagano po izboru strokovnih sodelavcev or- ganizatorja, in eno po lastni izbiri iz Avsenikovega repertoarja. Špela je v disciplini klavirska harmonika - kategorija B, osvojila 98 točk in zlato priznanje. Gašper je nastopil v disciplini klavirska harmonika - kategorija C, in si pri- igral srebrno priznanje (94,83 t). NAJBLIŽJE AVSENIKOVEMU STILU IGRANJA Posebnost Avsenikovega tek- movanja je, da se ocenjuje stil in tehnika igranja, ki je najbližji Avse- nikovemu stilu. Tekmovalci se zvr- stijo v disciplinah klavirske, kroma- tične in diatonične harmonike, di- scipline pa so razdeljene na staro- stne kategorije. Število tekmoval- cev sta organizatorja Tradicija Av- senik in Glasbena šola Radovljica omejila na 100 tekmovalcev. Prišli so iz vseh koncev Slovenije in tu- di tujine. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 16 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Deset let uspehov O žagah V zadnjem obdobju z zado- voljstvom spremljamo novice o razvoju in uspehih podjetja KLS Ljubno, ki se je razvilo iz nekdanje- ga obrata Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji. Decembra 1982 sem za Savinjske novice napisal članek ob 10-obletnici omenjene delovne or- ganizacije, ki je zanimiv za ponov- no branje zlasti zato, ker so se že takrat zavedali pomena strokovno usposobljenih kadrov. 10 LET – MALO ALI DOVOLJ? Kaj bi lahko rekli, da je 10 let obstoja neke delovne organizacije le malo pomemben dogodek? Res bi bil, če ne bi šlo za Kovinarstvo na Ljubnem, ki vzorno gospodari in dosega zavidljive uspehe. Ravno zato je tudi 10 let dovolj, da o kolek- tivu spregovorimo nekaj več. SKROMNI ZAČETKI Kot skromna ključavničarska de- lavnica so začeli. Leta 1972 so bili obrat Gradbenika Ljubno in so op- ravljali razna popravila v zelo skro- mnih delovnih razmerah. Bilo je ka- kih 25 delavcev. Med njimi so bili ta- ki, ki so se zavedali, da v takšnih de- lovnih in poslovnih razmerah ni bo- dočnosti. Čeprav so se že kazale možnosti sodelovanja z večjimi de- lovnimi organizacijami, kot je SKIP Ljubljana (izdelava dvigal), so ven- darle iskali poti k napredku in po- slovno zanimivejšim izdelkom. IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV - NALOŽBA, KI SE NE POPLAČA TAKOJ Prostorske prilike so bile zavo- ra hitrejšemu razvoju, zato so leta 1974, ko so postali TOZD Gradbeni- ka, pričeli z gradnjo delovnih pro- storov. Med prve stalne naloge so si zadali izobraževanje lastnih de- lavcev. To je seveda naložba, ki se ne poplača takoj. Da pa se, je po- kazal nadaljnji razvoj Kovinarstva. ŠIRITEV IN POSODOBITEV Povsem novo stran razvoja so doživljali po vključitvi v delovno organizacijo Železarne Ravne. Kot njena temeljna organizacija so poglabljali svojo usmeritev v zah- tevnejše kovinarske izdelke. V ta- kšnem sestavu so videli tudi svojo bodočnost. Izkušnje kažejo, da so ravnali prav. Spet so postale možnosti razširi- tev proizvodnje ozko grlo. Zato so v letu 1981 ponovno razširili prostore in seveda temeljito posodobili de- lovne priprave. Iz malega obrtni- škega kolektiva je zraslo podjetje, ki si je s svojo organiziranostjo in kakovostjo proizvodov pridobilo sloves. Danes je v Kovinarstvu 150 ljudi našlo kruh. Poskrbeli so, da so delavci usposobljeni uporablja- ti sodobno opremo in na njej dose- gati dobre delovne uspehe. POMEN ORGANIZACIJE Če pomislimo, da kovinarji ni- majo domače surovine, potem lah- ko ocenjujemo njihove uspehe kot dokaz znanja in volje. Sicer pa ima- jo notranjo organizacijo kot kakšna delovna organizacija, namreč vse za proizvodnjo potrebne službe imajo na Ljubnem, tja do tehnolo- škega razvoja. To vse pa je zahte- valo, kot že omenjeno, velike na- ložbe v kadre. Delavec, ki je zrasel v kolektivu, kaže pozneje na zah- tevnejšem delovnem mestu pov- sem drugo pripadnost in zavest, rad dela za razvoj lastnega pod- jetja. Kovinarjem na Ljubnem želi- mo še naprej poslovnih in delovnih uspehov! Sodobna oprema, dobro delo … (fotodokumentacija Savinjskih novic) V letu 1982 sem pripravljal zapis o delavskem gibanju v naši dolini in pri tem zabeležil nekaj zanimivih izpovedi nekdanjih žagarjev. V publikaciji Naši gozdovi in ža- ge, ki jo je leta 1939 izdala Delavska zbornica Slovenije, je takratni up- ravitelj škofijskega veleposestva Marijingrad v Nazarjah inž. Lojze Žumer, ki je bil zelo cenjen stro- kovnjak v lesni stroki, med drugim zapisal, da so bile naše žage teh- nično zastarele in zato niso dajale ustreznih delovnih učinkov, to pa je negativno vplivalo na življenjski položaj žagarjev. Po njegovih ugo- tovitvah smo v našem predelu gle- de tega znatno zaostajali za Go- renjsko. V razgovoru z nekdanjim ža- garjem iz Bočne Karlom Brezov- nikom – Lipičnikom sem izvedel, da je stalo v Zadretju pred dru- go svetovno vojno 42 žag veneci- jank. Za delovni učinek žagarja je bilo pomembno, na kakšni žagi je delal. Seveda so bile v osnovi vse na vodni pogon, toda v tehničnem pogledu so se precej razlikovale. »TRIBERCE« Poznali so »triberce«, pri katerih so se prenašali obrati z vodnega kolesa preko prenosnega meha- nizma »preslca« na zobato leseno kolo, ki je imelo 81 zob. To kolo so žagarji in mlinarji imenovali »kam- prad«, kar je bila ena izmed redkih tujk v našem izrazoslovju. Te žage so bile dovolj močne in so imele zadostno zmogljivost, kar je z dru- gimi besedami pomenilo za žagar- ja boljši zaslužek. »VRETENKE« Znane so bile tudi »vretenke«. Zanje je bilo značilno, da so imele vodno kolo manjšega obsega, ki so ga imenovali »vreteno«. Pri teh ža- gah je bil pomemben žleb, ki je ne- posredno dovajal vodo na vreteno in so ga imenovali »strmenc«. Bolj ko je bil le-ta nagnjen v smeri vre- tena, bolj je voda »udirala« in bolje je žaga delala. Te žage so sicer imele manj obratov, vendar so kljub temu sodile med močnejše. Pri dovo- du vode po žlebovih so imele na prelomu žlebov (pred strmen- cem) poseben zglob iz bukovine polokrogle oblike, ki je pripomo- gel k temu, da je voda lepo ste- kla. Ta del so imenovali »zglav- nik«. Pred vretenom je bil bukov žleb, ki je ležal tesno pod lopaticami vre- tena in so ga imenovali »koritnik«. V tem delu vodnega pogona je bilo pomembno, da je bila odmaknje- nost vretena od žleba čim manjša, da ni šla vodna sila v izgubo. TURBINSKE ŽAGE Leta 1937 so pri Špehu v Boč- ni postavili prvo turbinsko žago v Zadretju. Devetmetrski pad vo- de je v turbini omogočil jakost de- vet konjskih moči. Dve leti kasne- je so pri Antonu Levarju – Erjavcu v Bočni postavili še močnejšo tur- binsko žago, ki je zmogla 16 konj- skih moči. To je bila najmočnejša žaga na Dreti, medtem ko so ime- li na Savinji še močnejše; Žuntarje- va v Varpoljah, na primer, je imela 30 konjskih moči. Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 17 Kultura, Ljudje in dogodki GORAN J. HORVAT RAZSTAVLJA V ŠMARJU PRI JELŠAH Vsebinsko in avtorsko prepričljivi prizori križevega pota Direktor knjižnice v Šmarju pri Jelšah Jože Čakš (levo) se je Goranu J. Horvatu simbolično zahvalil za sodelovanje s knjižnim darilom. (Foto: Franci Kotnik) Goran J. Horvat je likovni ustvar- jalec, ki mu nepotešena potre- ba po vedno svežih interpretaci- jah njegove imaginacije ne dovoli postanka. Na razstavi v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah se pred- stavlja z raznoliko paleto slikarskih in kiparskih del, med katerimi iz- stopa štirinajst novih slik, ki upo- dabljajo avtorjevo videnje Kristu- sovega trpljenja. USTVARJALNA KONCENTRACIJA IN INTERPRETATIVNA ENOTNOST »Goran Horvat je ponovno do- kazal, da zna skozi niz oziroma se- rijo slik ohraniti ustvarjalno kon- centracijo in s tem interpretativ- no enotnost. Njemu lastne recep- ture in risarske sposobnosti daje- jo prizorom vsebinsko in avtorsko prepričljivost. V dihotomijo med akrilno hrastovo maso in grafitno risbo vstopa tudi belina podlage, ki je sooblikovalec celote. Ta kljub pripovednosti nikoli ni nasičena. Čeprav slikar opušča nekatere po- drobnosti, so že same drže tele- sa in temeljne obrazne poteze tis- te, ki individualizirajo osebe ter su- gerirajo v prvi vrsti trpljenjski izraz Kristusa, zatem pa tudi življenjski izraz soigralcev,« je Horvatov Kri- žev pot na odprtju razstave drugo sredo v februarju predstavila likov- na kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. RISBA OSTAJA HORVATOV ADUT Stibilj-Šajnova je poudarila, da risba ostaja avtorjev adut oziro- ma tista likovna prvina, s katero je opozoril nase že v najstniškem ob- dobju, z leti pa je postala še ostrej- ša in bolj senzibilna. »Pasijonska tema je tista, ki jo lahko doživljamo z ali brez sakral- ne konotacije, saj smo vsi neka- kšni junaki svojega križevega po- ta. Njeno večnost in življenjskost čuti tudi slikar sam, zato se k njej večkrat vrača,« je še dodala kriti- čarka in spomnila na Horvatov mo- numentalni opus 300 slik prizorov iz Svetega pisma, ki nima primere v slovenskem prostoru. NAZARČANI Z AVTOBUSOM V ŠMARJE Program odprtja razstave je vo- dil direktor knjižnice Jože Čakš, ki je bil navdušen nad številom obi- skovalcev iz Zgornje Savinjske do- line, med katerimi so prevladovali nazarski upokojenci, ki so program celodnevne ekskurzije zaključili z ogledom razstave v Šmarju. V kul- turnem programu je nastopil do- mači kvartet Pušeljc, nekaj besed pa je o svojem delu, izzvan s strani Čakša, spregovoril tudi Goran Hor- vat sam. Razstava je odprta do 5. aprila. Franci Kotnik IME MESECA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE MARIJA BEZOVŠEK Več kot le pospeševalka, gospodinje je »učila« tudi samozavesti Marija Bezovšek je Zgornjesavinjčanke naučila spoštovati domačo hrano in ceniti svoje delo. (Foto: Štefka Sem) Marijo Bezovšek poznajo gospo- dinje in kmetovalci od kmetije pod Pavličevim sedlom do tistih na Do- brovljah in pod Mozirsko planino ter širom Slovenije. Znanje kuha- nja je namreč prenašala na števil- ne gospodinje, skrbela je za razvoj kmečkega turizma po vsej Zgornji Savinjski dolini. Še sedaj, ko že dol- ga leta uživa v pokoju, njo in nje- no vlogo pri razvoju podeželja poz- najo vsi. IZ MESTA DOMOV NA PODEŽELJE Marija in njen mož Franc sta, preden sta prevzela svoji zapo- slitvi na takratni Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi, delala v Ljublja- ni. Marija je na osnovni šoli učila gospodinjstvo, imela sta že dva ot- roka – Tatjano in Petra. Po ponudbi direktorja Zadruge Ernesta Ermen- ca, da prideta v službo v domače kraje, sta le-to sprejela. Družina se je kasneje povečala še za dva čla- na – Francija in Majo. PREJELA ŠTEVILNA PRIZNANJA Strokovno znanje gospodinj- stva, poznavanje podeželja in iz- reden čut do soljudi je Marijo vo- dilo k ustanavljanju aktivov kmeč- kih žena na območju celotne doli- ne. Našla je tudi čas za delovanje v različnih društvih. Bila je pred- sednica Zveze kmetic Sloveni- je, predsednica Združenja izdelo- valcev zgornjesavinjskega želod- ca, dolga leta tudi predsednica društva Kmetic Zgornje Savinjske doline. Prejela je priznanje Kme- tijsko gozdarske zbornice Sloveni- je za življenjsko delo in grb Občine Gornji Grad. RECEPTI ZBRANI V KNJIGAH Leta 2006 je v samozaložbi izda- la knjigo Od sirnice do ajdneka. Le- to kasneje je kot soavtorica sode- lovala tudi pri izdaji knjige Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline. Marija na kuharskih tečajih go- spodinj ni naučila le kuhanja. Ženske je naučila spoštovati do- mačo hrano in ceniti svoje delo. V osemdesetih letih prejšnjega sto- letja so ženske na njenih tečajih tudi pridobivale samozavest. Poleg kuhanja so spregovorile še o mar- sičem, priložnost pa je bila tudi za druženje. Štefka Sem Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 18 Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Damjan Nerat ostaja predsednik radmirskih gasilcev Gašper Slatinšek je na mestu poveljnika zamenjal Janeza Vratanarja. Člani PGD Radmirje so na obč- nem zboru opravili tudi volitve or- ganov društva in za predsedni- ka ponovno izvolili Damjana Nera- ta, za poveljnika pa Gašperja Sla- tinška, ki je zamenjal Janeza Vra- tanarja. Nerat je poudaril, da bodo morali novoizvoljeni delo opravlja- ti odgovorno in predano, ker bodo le tako lahko uspešno uresničevali planirane cilje in naloge. Lani so večino zadanih ciljev iz- polnili. Zaradi kredita, najetega za dokončanje gasilskega doma, je bi- lo društvo lani v finančno zelo ne- ugodnem položaju, vendar so to oviro uspešno premostili z donacijo njihovega častnega člana Bogomir- ja Straška, s čimer je bilo omogoče- no normalno delovanje društva. Tudi vsebinsko bogata poročila ostalih ključnih akterjev, ki skrbijo za dogajanje v društvu med letom bodisi v skladu s planiranimi ak- tivnostmi ali po potrebi pri huma- nitarnem poslanstvu ob nudenju pomoči ob raznih elementarnih in drugih nesrečah, so odraz dobre- ga dela. Večjih intervencij na srečo ni bilo, še najbolj jim jo je zagod- la narava od decembrskem neurju, ki je večjo škodo povzročilo tudi na samem gasilskem domu in dvora- ni ob njem. Med aktivnostmi na vseh pod- ročjih delovanja društva v tem letu bo vsekakor imelo posebno mesto praznovanje 120-letnice delovanja društva, ki ga bodo obeležili v me- secu juniju. Tekst in foto: Franjo Atelšek PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Pomlajeno vodstvo, predsednik Cerar, poveljnik Vrečar Uroš Cerar se je zahvalil za zaupanje in dejal, da ga čaka težka naloga glede na dobro vodenje društva do sedaj. Na volilnem občnem zboru PGD Ljubno ob Savinji so gasilci potrdili novo vodstvo. Novoizvoljeni pred- sednik je Uroš Cerar, poveljnik To- maž Vrečar. Po 14-tih letih vode- nja se je z mesta predsednika pos- lovil Slavko Fludernik, ki je v svo- jem zadnjem poročilu povzel to ob- dobje. Fludernik se je zahvalil vsem, ki so v teh letih pomagali, da je društvo rastlo, izpopolnilo opre- mo, bilo uspešno na intervenci- jah. Ker je čutil, da gasilski voz, ki ga je vlekel 14 let, ne sme obstati na mestu, je iskal mlajšega kandi- data, ki bi ga gnal naprej. Našel ga je v Urošu Cerarju, kateremu je za- želel uspešno delo, dobre pomoč- nike, sam pa je obljubil pomoč tu- di nadalje. Poveljnik Oskar Slatinšek je svojemu nasledniku prav ta- ko zaželel čim manj interven- cij, povzel pa delo v zadnjem ob- dobju. Med intervencijami je bi- lo največ dimniških požarov, kar pet, intervenirali so tudi ob poža- ru njive, kozolca, hiše, ob vetrolo- mu in podobno. Cerar se je zahvalil za zaupanje in dejal, da ga čaka težka naloga glede na dobro vodenje društva do sedaj. Vrečar je dodal, da si že- li enotno članstvo, tako dela ne bo težko opravljati. Tekst in foto: Štefka Sem TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Novost Festival domačih okusov in tradicije V društvu so po besedah predsednika Antona Strnišnika aktivno sodelovali pri bogatem dogajanju v občini. (Foto: MŠ) V rečiškem turističnem društvu so po besedah predsednika Anto- na Strnišnika izvedli vse načrtova- ne prireditve, se lotili nekaterih no- vih izzivov in nasploh aktivno so- delovali pri bogatem dogajanju v občini. Tudi letos bodo delali po za- črtanem planu, ki so si ga zadali na občnem zboru. Med novostmi, ki jih načrtujejo, je izvedba pro- jekta Festival domačih okusov in tradicije, ki so se ga lotili skupaj s predstavniki občine Šmartno ob Paki. Marčevski koncert ob dnevu žena je terjal veliko prostovoljnih ur, vloženih v pripravo prizorišča in administracijo. Ob dnevu Zem- lje so pripravili očiščevalno akci- jo, maja pa gostili pevsko skupi- no Sonus. Sodelovali so v priredi- tvi Dan za Savinjo, kjer so pripra- vili tekmovanje med občinskimi upravami. Lani je bil velik organizacijski zalogaj organizacija osrednje pri- reditve Od lipe do prangerja. Prip- ravili so igre med dvema ognje- ma in šaljive igre med zaselki ter razstavo Dober kot kruh. Razstave ne bi mogli izvesti brez posame- znikov, ki imajo posluh za pretek- lost in nekdanje navade ter skrbno hranijo predmete, ki so jih uporab- ljali naši predniki. Poleti so se udeležili srečanja krajev s sramotilnim stebrom v Brestanici in organizirali sejem domačih dobrot v kampu Meni- na. Zelo obiskan je bil Lenartov se- jem. Svoj čar dogajanju so dale tu- di razstave pod naslovom Lenar- tova prepletanja. Na ogled so bi- la ročna dela članice Marija Šuka- lo. Njena dela so bila predstavljena tudi na adventni pravljici v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šošta- nju. Aktivno leto so člani rečiške- ga turističnega društva zaključili z miklavževanjem in uprizoritvijo ži- vih jaslic. MŠ Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 19 Ljudje in dogodki Februarja Pred 40 leti NJEGOVO VELIČANSTVO MOZIRSKI PUST ... Mozirski pust se je tudi letos razšopiril v vsem svojem sijaju. Slavnostno srečanje je pust za vse občane pripravil popoldne v Mozirju. Med pestrim in bogatim progra- mom so pust in njegovi spremljevalci po- ložili temeljni kamen za gradnjo tako tež- ko in dolgo pričakovane maksi veleblagov- nice, izvrtali plinsko vrtnino in nekaj pli- na razdelili tudi tistim, ki nimajo piščan- cev in kokoši nesnic, prikazali so novo te- rensko vozilo, edino primerno za upora- bo na občinski cesti med Mozirjem in Le- po Njivo, pripravili slavnostno telovadno akademijo in se ukvarjali še z drugimi raz- noterostmi. Pred 30 leti SKOK ZA DVE MESTI Slovenski statistični zavod je objavil ta- belo, na kateri so vse slovenske občine ran- girane po narodnem dohodku na prebi- valca. Podatke objavljajo vsako leto in ve- ljajo za eno leto nazaj. Sedaj objavljeni po- datki veljajo torej za leto 1986, so pa zani- mivi, ker kažejo, kako se posamezne obči- ne skozi leta razvijajo. Naša občina je v le- tu 1986 poskočila za dve mesti in je sedaj na 45. mestu med 65-imi občinami v Slove- niji. Leto prej je bila naša občina na 47. mes- tu. Narodni dohodek na prebivalca naše ob- čine znaša 1,31 milijona din, poprečni slo- venski pa 1,75 milijona din. Pred 20 leti USPEŠNI KLJUB ČUDNI ZIMI Vremenske razmere so letošnjo zimo za- res čudne in v marsičem spominjajo na ob- dobje »zelenih zim« v začetku tega dese- tletja. Na Golteh pa so kljub opisanim vre- menskim razmeram zadovoljni z doseda- njo smučarsko sezono. V hotelu in v de- pandansah imajo ležišča razprodana za vso zimo, tako da se obeta celo rekordna zimska sezona, na vidiku pa je tudi dobra letna sezona. Čez Mozirsko planino naj bi že letos speljali progo za gorsko kolesarje- nje, ki bo povezana s Črno na Koroškem in Logarsko dolino, dokončno naj bi tudi ure- dili Alpski vrt. Pripravila Tatiana Golob V GOSTE PRIHAJA KLAPA ŠUFIT IZ SPLITA »Ne diraj moju ljubav« v živo Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so tokrat združili dva praznika: na dan mučeni- kov, v soboto, 10. marca, pripravljajo koncert ob dnevu žena, v goste pa so privabili trenutno eno najbolj vročih dalmatinskih zasedb, Klapo Šufit. Klapa je bila ustanovljena leta 1992, od leta 2006 pa deluje v stalni sestavi z devetimi člani. V času svojega delovanja je postala edinstvena v zgodovini klapskega petja, saj je prejela naj- več priznanj s strani publike in strokovnjakov. Med drugim so lastniki največkrat predvajane klapske pesmi na družabnem omrežju youtube »Ne diraj moju ljubav«. Posnetek ima že preko 14 milijonov ogledov. Pevcem iz Splita se bodo na koncertu na Re- čici pridružile pevke Kvarteta Štiglic, ki se vse bolj uveljavljajo v širši okolici. Koncert bo ob 20. uri v telovadnici osnovne šole. Vstopnice so na voljo preko sistema Eventim in v Medgen borzi. Marija Šukalo Končno poročilo oziroma opravičilo Kaže, da je Pust Mozirski med našo malico okolofiral v uredništvu in pod fotografijo reških oldtimerjev v prejšnjih Savinjskih novicah pripel podpis, ki je bil namenjen dekletom iz Leskov- ca. Slednje so krasile naslovnico. Pa še pod vr- teške snežake je zapisal, da so dimnikarji. Za na- stale dezinformacije so ga naslednji dan s hva- ležnostjo kremirali, mi pa se za nastalo zmedo opravičujemo. Uredništvo OŠ FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Spekli krofe in jih razdelili na rajanju Letos je pri peki krofov sodelovalo šest učencev, spekli so jih 530. Vzgojiteljice so si nadele vzgojne kostume. Na gornjegrajski osnovni šoli je že dolgoletna tradicija, da učenci, ki obiskujejo krožek o pripravi hrane, na pustni torek v družbi učitelja Vojka Co- lnarja in Tine Gutman z občinske uprave speče- jo krofe za vse učence in učitelje. Letos je pri peki sodelovalo šest učencev, spekli pa so 530 krofov. Učenci so jih postregli na šolski maškaradi v telovadnici, ki je bila temu primerno okrašena. Med učenci je posebna strokovna komisija iz- brala najboljši dve maski iz vsakega razreda, ki sta dobili nagrado. Na pustnem rajanju so učen- ci in učitelji uživali, nekatere maske pa so bile zelo izvirne in lepe. Najmlajši iz vrtca so v družbi devetošolcev in vzgojiteljic obiskali center sta- rejših in se sprehodili po Gornjem Gradu. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 20 Šport, Ljudje in dogodki ŠPORTNO DRUŠTVO T.E.A.M. Prijave za Maraton Savinja so odprte Prijave na www.maraton-savinja.si so že odprte. Do konca aprila lahko izkoristite ugodnejše prijave, otroke do 10 let pa pravo- časno prijavite na brezplačni Bimbo tek, da jim zagotovite spominsko majico. V kolikor si želite tekaškega druženja že prej, ŠD T.E.A.M. vabi, da se jim pridružite pri skupinski prijavi na Istrski maraton, ki bo 8. aprila. Rok za prijave je 25. februar, za prija- ve pa kontaktirajte ŠD T.E.A.M.. Po uspešni lanski krstni izvedbi Maratona Sa- vinja organizatorji napovedujejo, da se bo 17 . juni- ja teka udeležilo več kot 500 tekačev. Lansko po- mlad je Športno društvo T.E.A.M. po enoletnem zatišju prevzelo organizacijo tekaške prireditve v Mozirju in ji nadelo novo ime Maraton Savinja. Dogodka se je udeležilo skoraj 300 tekačev, ker pa so letošnje leto s pripravami začeli veliko prej, so optimistični pri napovedi, da bodo v Zgornjo Savinjsko dolino privabili več kot 500 tekačev. »Prvi pomemben korak smo že naredili. Poleg Savinjskih novic sta se za podporo našega do- godka odločila tudi dva v Sloveniji zelo prepoz- nana in razširjena medija: Radio 1 in Planet TV. Ko si našo zgodbo želijo predstaviti mediji takšnega formata, vemo, da smo na pravi poti,« je zadovo- ljen vodja Maratona Savinja Jaka Zajšek. Dodaja, da bodo medijski pokrovitelji veliko pripomogli tako k večji prepoznavnosti dogodka med tekači kot tudi olajšali pridobivanje novih sponzorjev in donatorjev, brez katerih je tak do- godek nemogoče izpeljati. K sodelovanju vabijo vse, ki želijo prispevati k prepoznavnosti naše- ga okolja, najsibo kot sponzorji ali prostovoljci. RADOSTI ZIME Od dvometrskih do na glavo obrnjenih snežakov Več kot dvometrski snežak, ki sta ga postavila Mojca Drofelnik in Peter Trogar, z vsakim sneženjem še zraste. (Foto: PT) Možak pred vrati, kjer službujejo gozdarji v Nazarjah, je pripravljen prisluhniti in delati družbo vsakomur, ki mu ima kaj zanimivega povedati. (Foto: IS) Sven Suhoveršnik je v družbi mamice Nataše naredil snežaka, ravno pravega za pustni čas. Pusti zime očitno niso odgnali, zato pa ima- jo ljudje toliko večje veselje s športom in igrami na snegu. Bralci ste nam poslali nekaj slik sne- žakov, ki ste jih v teh dneh naredili, in lahko re- čemo, da presenečajo ali po velikosti, izvirnosti ali številčnosti. Andrej Jerina nam je poslal sliko svojega ustvarjanja v snegu in zapisal: »Na kamniti pla- ži reke Drete v Spodnjih Krašah se že dva tedna zadržujejo, popivajo in nastavljajo soncu trije nepoznani snežkoti v družbi živali. Verjetno pa jih bo, ko pride odjuga, le-ta pregnala v kateri drugi kraj Zadrečke doline.« Obilno sneženje je razveselilo otroke, ki ra- di delajo snežake. Sven Suhoveršnik je v družbi mamice Nataše v Šmiklavžu naredil posebnega snežaka, ravno pravega za pustni čas. Postavil ga je namreč na glavo, tako da namesto klobuka in oči v svet zrejo copati. Lahko da bo nenava- den snežak dobil še druščino. Ali bo tudi ta zrla v svet narobe, bosta odločila Sven in Nataša. Peter Trogar iz Brezja nad Mozirjem nam je poslal sliko snežaka, ki sta ga z Mojco Drofelnik postavila v Paški vasi. Ko sta mu postavila cilinder na glavo, je bil visok kar 2,2 metra, zdaj pa je zara- di novozapadlega snega še kak centimeter višji. Naši sosedi gozdarji niso neumorni samo pri svojem delu, pač pa redoljubno odstranjujejo sneg s poti do nazarske območne enote Zavo- da za gozdove Slovenije, s tem pa tudi do Sa- vinjskih novic. In kam potem z vsem snegom? Glej ga čuda! Letos je iz njega vzniknil prijazen možak, ki se je zaobljubil, da bo do odjuge delal družbo gozdarjem na pavzah in med malicami. ŠS, IS V Spodnjih Krašah se že dva tedna zadržujejo, popivajo in nastavljajo soncu in snegu trije nepoznani snežkoti v družbi živali. (Foto: AJ) Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 21 Šport, Čestitke ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Robnikova in Zajc zaključila s tekmovanji Na olimpijadi v Južni Koreji sta priložnost, da zastopata slovenske barve, dobila tudi Lučanka, alpska smučarka Tina Robnik in smučarski ska- kalec ljubenskega kluba Timi Zajc. Zajc je nasto- pil na tekmi na srednji skakalnici in dosegel 33. mesto, na preostali dve tekmi ga trener ni uvrstil v ekipo. Tina je do odstopa zelo dobro odpeljala del proge v veleslalomu in zamudila priložnost za dobro uvrstitev. Na tekmi v superveleslalomu se je uvrstila na 34. mesto. Tina je nastopila še v kombinaciji. Kaj več o udeležbi na igrah bosta športnika povedala po vrnitvi. ŠS DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH ZA MLADINCE DO 18 LET V KRANJU Bombek, Mogel in Vodušek najboljši, ekipi prva in druga Ljubenski skakalci, ki so na državnem prvenstvu pobrali vse, kar se je pobrati dalo. (Foto: MS) Na državnem prvenstvu v smučarskih skokih za mladince do 18 let so člani ljubenskega ska- kalnega kluba v Kranju osvojili vse, kar se je os- vojiti dalo: v posamični konkurenci prva tri mes- ta ter ekipno prvo in drugo mesto. Najštevilčnej- ša in najuspešnejša generacija je v svojih vrstah pogrešala olimpijca Timija Zajca, ki je lani osvo- jil naslov državnega prvaka v tej kategoriji. SKORAJ KOT KLUBSKA TEKMA Naslova državnega prvaka se je razveselil Jan Bombek, ki je v vrste ljubenskega kluba iz Vele- nja prestopil pred to sezono. Zbral je šest točk več od Žaka Mogla, ki je imel težave pri doskoku. Tretje mesto je osvojil Lovro Vodušek, Medard Brezovnik je bil 6., Jernej Presečnik 9., Gorazd Završnik 11., Luka Robnik 12., Karlo Vodušek 21. in Lenart Presečnik 26. Premišljena sestava ekip trenerja Miha Sušni- ka je prinesla Ljubencem prvi dve mesti tudi v ekipnem tekmovanju. Zmagala je prva postava v sestavi Robnik, Mogel, Vodušek, Bombek, druga je bila v postavi Gorazd Završnik, Medard Bre- zovnik, Jernej Presečnik in Karlo Vodušek, tretja je bila ekipa Triglava. TEKMI ZA ALPSKI POKAL V Kranju so organizatorji zaradi neugodnega vetra pod streho spravili le eno serijo, ki je dolo- čila vrstni red na 10. letošnji tekmi alpskega po- kala. Zmagal je domačin Domen Prevc. Precej dlje je skočil aktualni državni podprvak do 18 let, Žak Mogel, a je imel težave pri doskoku, kar ga je uvrstilo na drugo mesto. Na 5. mestu je kon- čal aktualni prvak do 18 let, Jan Bombek. 26. in 27 . mesto sta osvojila Medard Brezovnik in Lovro Vodušek. Na drugi tekmi je Žak Mogel pristal na 4. mestu, na 12. mestu je tekmo končal Jan Bom- bek, na 21. Jernej Presečnik in na 27. mestu Lo- vro Vodušek. Štefka Sem GOLTE Jan Napotnik sedmi na domači FIS tekmi Jan Napotnik je v težavnih vremenskih pogojih zabeležil zelo dober rezultat. Smučarsko društvo Beli Zajec je 12. in 13. februarja kljub težav- nim snežnim razmeram poskrbe- lo za brezhibno izvedbo slalomskih tekmovanj v pokalu FIS na Golteh. Od začetka tekmovanja do konca je zapadlo več kot pol metra sne- ga, ki ga je več kot štirideset zag- nanih prostovoljcev sproti odstra- njevalo s proge. V obeh tekmoval- nih dneh se je pomerilo 236 tek- movalk in tekmovalcev iz 17. držav. Organizatorji so poskrbeli za bogat nagradni sklad. Na štirih slalomih, dveh moških in dveh ženskih, so vse zmage os- tale v Sloveniji. Zelo dober rezultat je zabeležil Jan Napotnik, ki je drugi slalom končal na 7 . mestu. Nastopila je tudi Anja Drev (GSK Mozirje), ki je osvojila 26. mesto, Nejc Naraločnik pa zaradi poškodbe ni nastopil. Oba tekmovalca Belega Zajca, Napotnik in Naraločnik, se v letošnji sezoni pridno vzpenjata na lestvici FIS. Štefka Sem Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 22 Šport, Oglasi Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje progra- mov športa v Občini Nazarje za leto 2018 (objavljenega na spletni stra- ni: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje programov športa v Občini Nazarje za leto 2018 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih pro- gramov v Občini Nazarje v letu 2018 v skupni višini 30.000,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pri- padajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 23. 2. 2018 do vključno 26. 3. 2018 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Na- zarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www. nazarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo oseb- no ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis ŠPORT 2018 – NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 671-0001/2018-2 Datum: 19. 2. 2018 Župan: Matej PEČOVNIK, l. r. Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje pro- gramov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2018 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje programov na področju kulture dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2018 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja kulturnih pro- gramov v Občini Nazarje v letu 2018 v skupni višini 9.000,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pri- padajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 23. 2. 2018 do vključno 26. 3. 2018 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Na- zarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www. nazarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo oseb- no ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis KULTURA 2018 – NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 610-0002/2018-2 Datum: 19. 2. 2018 Župan: Matej PEČOVNIK, l. r. NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Rekordni jubilejni turnir za mlade nogometaše Mozirski nogometaši in vrstniki s Polzele (desno) po koncu turnirja U13 (foto: Benjamin Kanjir) Športna dvorana Mozirje v teh dneh praznuje deseti rojstni dan. Na svojevrsten način so ta ju- bilej z organizacijo desetega turnirja v dvoran- skem nogometu za mlajše selekcije obeležili tu- di člani domačega nogometnega društva, ki ga vodi Matjaž Purnat. Ekipe iz Slovenj Gradca, Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Mozirja v kategoriji U9 so se udarile na polno. V finalu sta se srečali ekipi Mozirja in Slovenj Gradca. Z doseženim golom so slavili gostje. Ekipe Šoštanja, Ljubnega ob Savinji, Slovenj Gradca in domača v kategoriji U11 so bile dobre boje vse do finala, v katerem sta si stale nasproti ekipe Ljubnega in Slovenj Gradca. Sreča je bila tokrat na strani Ljubencev, ki so zasluženo dvig- nili v zrak pokal najboljšega. Kar deset prijavljenih ekip iz Šoštanja, Vele- nja, Šentjurja, Polzele in Mozirja v kategoriji U13 se je med sabo merilo domala ves naslednji dan. Kljub utrujenosti nobena ni popuščala. Borbe so bile srčne, enako navijanje s tribun. V velikem fi- nalu so se Mozirjani pomerili s Polzelani in jih premagali z dvema zadetkoma. Kot svojevrstna zahvala organizatorjem, ki so v dveh dnevih no- gometa opravili izvrstno delo brez napak. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 23 Zahvale, Oglasi Niti zbogom nisi rekel, niti roko nam podal, tiho in mirno si zaspal, v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta Jožefa ZALESNIKA 1 5. 3. 1942 – 7. 2. 2018 iz Gornjega Grada Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, posebej Podkrajniko- vim, prijateljem in znancem za pomoč, izražena sožalja, darovano cvetje in svete maše. Iskrena hvala župniku g. Ivanu Šumljaku, gasilcem, čebelarjem, pevcem, govornikom, praporščakom, zdravstvenemu osebju nujne medicinske pomoči in pogrebni službi Anubis. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Vse jase so prazne, nobena srna več se ne pase, tvoj strel se ne sliši več, vse je poniknilo vase. V SPOMIN Marta ŽAGAR Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Draga mami pogrešamo te. Oj planine ve – moj raj, kako sem ljubil vas nekdaj. V SPOMIN Hvala vsem, ki se ju spominjate. Marija in Franjo Antonu PAVLIČU in Daniju PAVLIČU Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 24 Za razvedrilo KOLOBOCIJA NA KVADRAT Drago Poličnik, pustni župan (desno), je na karnevalu spoznal svojega dvojčka Draga Poličnika, pustnega župana (levo). Zelo se ga je razveselil. Vesel je bil tudi Poličnik (levo), ko je spoznal dvojč- ka Draga (desno). Se je pa ob tem zamislil, zakaj je njegov dvoj- ček (desno) širši od njega. Da se slučajno na prihodnjem karneva- lu ne bo pojavil še en Drago Poličnik in stopil med Poličnika (des- no) in Draga (levo). In potem bodo spoznali, da so si kar trije deli- li eno jajco. Le kakšen je tretji Drago, če je že Poličnik (desno) pora- bil zase ves beljak. REVOLUCIONARNA PRESADITEV JETER Občinska uprava mozirske občine se je lotila izdelave človeških or- ganov za prodajo. Novo izumljeni stroj so preizkusili, ko je pustna sre- nja prišla po in na občinsko oblast. Ni bilo potrebno preveč iskati, saj se je Tilen Repenšek za presaditev jeter hitro sam javil. Zavohajoč poceni rešitve zavoljo prekrokajočega tedna sciranega organa. Pre- saditev je potekala revolucionarno, vsem na očeh, z uporabo orodij, ki se običajno potrebujejo okoli 29. novembra. Operacija je bila očitno uspešna, saj je Tilen takoj skočil pokonci in pil z novo vnemo. »PONUDILA« MU JE ADAMOVO JABOLKO Damjan Murko (Matija Cigljar na Vinarski v Solčavi): »Dragi mo- ji, doživel sem šok, saj med rjuhami ni ona, temveč on.« Zapeljivka, ki je zvabila Murka v hotelsko sobo (Timotej Kokov- nik): »S tabo sem šel zato, ker so ti škandali v navadi. Sicer pa se želim dogovoriti, da zapoješ tudi na pogrebu, saj vem, da je tvoja želja biti z oboževalci od začetka do konca.« (Foto: BK) (Foto: BK) (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Oglasi Občina Rečica ob Savinji obvešča, da sta objavljena dva razpisa, in sicer - Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje kmetijstva in podeželja v občini Rečica ob Savinji v le- tu 2018, - Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Re- čica ob Savinji v letu 2018. Razpis »kmetijstvo« je odprt do 28. aprila, razpis MKČN pa do porabe sredstev za leto 2018. Javna razpisa sta v celoti ob- javljena na oglasni deski Občine ter na občinski spletni strani. Razpisna dokumentacija je na voljo v tajništvu Občine in na občinski spletni strani (http://www.obcina-recica.si/). Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 26 Petek, 23. februar ob 18.00. Jakijeva hiša – Galerija Nazarje Otvoritev razstave Stojana Špegla Industrijski motiv ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka predstava Diagnoza Fotr! ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Večer z dermatologinjo Vesno Tlaker ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Gledališka predstava Hodl de bodl ali dva ajmerja vode Sobota, 24. februar ob 9.00. Atelje v župnišču Solčava Dan odprtih vrat ateljeja s prikazom polstenja ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotna ustvarjalnica za otroke ob 19.00. OŠ Luče Koncert Okteta Žetev s prijatelji ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Gledališka predstava Hodl de bodl ali dva ajmerja vode ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Kmečka burka Našli so se ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Gledališka komedija Moška copata ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma – OK Mozirje : Swatycomet Zreče Nedelja, 25. februar ob 16.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Gledališka predstava Hodl de bodl ali dva ajmerja vode ob 17 .00. Kulturni dom Mozirje Kmečka burka Našli so se ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Otvoritev slikarske razstave Sare Štorgelj Ponedeljek, 26. februar ob 9.00. Kulturni dom Mozirje Zeliščarski pomenki ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Počitniški februar – Dan za poskuse ob 17 .00. Zavod Stanislava Gornji Grad Delavnica restavriranja starega pohištva z Borisom Mrazom ob 18.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Literarno likovna prireditev Literarne sledi Torek, 27 . februar ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Počitniški februar – Glasbeni dan ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Knjižničar kosmatinec ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Vadba za telo in dušo Sreda, 28. februar ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Počitniški februar – Dan za zdravo hrano ob 17 .00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Taščica ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Knjižničar kosmatinec ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Svetovalnica za demenco Četrtek, 1. marec ,ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Počitniški februar – Pohodni dan ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Taščica Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam teličko limuzinko in sivko, stari 2 tedna; gsm 040/490-241. Prodam bikca simentalca, starega 10 dni, in sivorjavega, starega 8 dni; gsm 040/256-652. Prodam prašiče od 30 do 160 kg, nad 100 kg cena zelo ugodna, možna dostava – Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam bikca rj, 5 mesecev; gsm 070/744-487 . Prodam ovna js, starega 2,5 leti; gsm 031/249-963. Prodam bikca simentalca, starega 10 tednov, 140 kg; gsm 051/351-675. Prodam telico sr/ls, brejo 8 mese- cev; gsm 031/855-186. Jagenjčka (ž) za zakol ali nadaljnjo rejo prodam; gsm 041/239-017 . Prodam 10 dni starega čb bikca; gsm 031/805-832. Prodam teličke in bikce CK pasme; gsm 031/501-250. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 041/324-438. Prodam bikca lim, 240 kg, in bikca čb/ls, 200 kg; gsm 031/228-217 . ŽIVALI – KUPIM Kupim krave in telice za zakol ter bik- ce, 200 kg, mesni tip; gsm 031/832- 520. Kupim kravo, telico za zakol, do- pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim ovna od ovc. Starega do 5 let; gsm 041/793-530. ŽIVALI – PODARIM Podarim dva kužka; gsm 070/571-736. DRUGO – PRODAM Ugodno prodam lepo ohranjeno ok- no zn. alukomen, 150x114, s kovinsko ruleto; gsm 070/446-168. Prodam drva bukova in brezova; gsm 051/302-934. Prodam pnevmatike bridgestone M+S 215/60/17, 5 mm profila; gsm 040/430-080. Prodam kocke iz sena, cena za kos 3 eur; gsm 041/200-521 ali 041/298- 608. Prodam john deere 6230, l. 2009, ce- na 28.400 eur, 6.200 ur, prednja hi- dravlika; gsm 041/493-660. Prodam kompresor 30 l, cena po do- govoru; gsm 041/363-847 . Prodam neškropljen beli krompir, ekološki; gsm 031/567-361. Drva, suha bukev, metrske klaftre, možen razrez na kratko in prevoz, prodam; gsm 031/585-735. Motorno žago husqvarna 455, no- vo, 200 eur, traktor, tv prodam; gsm 041/239-017 . Teletino, polovica, pribl. 42 kg, pro- dam; gsm 051/423-440. Ugodno prodam barvni tv gore- nje, diagonala 35, z daljincem, ma- lo rabljen, brezhiben, Rečica; gsm 070/870-321. DRUGO – KUPIM Kupim kiler za muse fergunson 539, prodam seno refuza, ena prikolica; gsm 041/947-900. NEPREMIČNINE Oddam popolnoma opremljeno sta- novanje; gsm 031/296-365. Prodamo 1 ha travnika; gsm 031/453- 163. Osebi ali dvema oddam sta- novanje v okolici Mozirja; gsm 051/230-764. OSEBNI STIKI Prave, iskrene ljubezni si želim z de- kletom do 47 let; gsm 031/807-376. Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 27 Oglasi Priprava dogovora za razvoj Savinjske regije Med 12 regionalnimi razvojni- mi agencijami je Razvojna agen- cija Savinjske regije, RASR d.o.o., z več kot 250.000 prebivalci tretja po velikosti. Regija obsega obmo- čje 31 občin, ki se na površini veliki 2.301 km2 razprostirajo od Zgornje do Spodnje Savinjskega, Šaleške- ga, Osrednje Celjskega, Kozjanske- ga, Obsoteljskega in Dravinjskega. RASR je inštitucija, katere pos- lanstvo je uresničevanje razvoj- nih projektov Savinjske regije, ki sledijo zastavljenim razvojnim pri- oritetam in razvojnim specializa- cijam regije, skladno z Regional- nim razvojnim programov Savinj- ske regije, za obdobje 2014-2020 in se uresničujejo z dogovori za ra- zvoj regije. Dogovori za razvoj re- gije se sklepajo med vlado in regi- jo in vključujejo regijske in sektor- ske projekte, ki se pretežno finan- cirajo iz sredstev Evropske kohezij- ske politike. V preteklem letu so v Savinjski regiji potekale številne usklajeval- ne aktivnosti z ministrstvi in ostali- mi vladnimi službami za spremem- bo Operativnega programa izvaja- nja evropske kohezijske politike v finančni perspektivi 2014 do 2020. Svet Savinjske regije se je z 31 žu- pani občin odločil, da na podlagi analize porabe sredstev (Poroči- la o izvajanju Evropske kohezijske politike 2014-2020), Izvedbenega načrta Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske poli- tike v obdobju 2014-2020 in po že znanih spremembah Službe vla- de za razvoj in Evropsko kohezij- sko politiko (SVRK) ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnolo- gijo (MGRT) predlaga spremembo Operativnega programa za izvaja- nje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Ministrstvo za gospodarski ra- zvoj in tehnologijo je 13. novembra 2017 regije drugič povabilo k Dogo- voru in objavilo Dopolnitev Dogo- vora za razvoj regije – drugo pova- bilo, skladno s katerim je Savinj- ska regija prijavila regijske projek- te. Zaradi razpisnih pogojev so pro- jekti morali izkazovati celovitost, zato vse občine žal niso morale kandidirati za razpisana sredstva. Projekti so se lahko financirali po sledečih prednostnih naložbah: - 3.1 Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospo- darske izrabe novih idej in spodbu- janjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji; - 4.4 Spodbujanje nizkoogljič- nih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne mul- timodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagodit- venimi ukrepi; - 5.1 Podpora naložbam za prila- gajanje podnebnim spremembam, vključno s pristopi, ki temeljijo na ekosistemu; - 6.1 Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter za- dovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve, in sicer prvi specifični cilj zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastruk- ture za odvajanje in čiščenje ko- munalnih odpadnih voda, ter dru- gi specifični cilj večja zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pi- tno vodo; - 7.2 Izboljšanje regionalne mobilnosti s povezovanjem se- kundarnih in terciarnih prome- tnih vozlišč z infrastrukturo TEN- -T, vključno prek multimodalnih vozlišč. RASR, Razvojna agencija Sa- vinjske regije je v sodelovanju z Območnimi razvojnimi agencija- mi in občinami znotraj razpisanih naložb, 50 posameznih predlogov projektov v skupni vrednosti okrog 56 milijonov evrov na temo: • Mreža ekonomsko-poslovnih con Savinjske regije • Mreža podjetniških inkubator- jev Savinjske regije • Vzpostavitev mreže kolesar- skih poti in stez v Savinjski regiji za trajnostno mobilnost • Protipoplavni ukrepi Savinjske regije • Čiščenje in odvajanje voda v Savinjski regiji • Zagotavljanje pitne vode v Sa- vinjski regiji • Izboljšanje regionalne mobil- nosti v Savinjski regiji Postopek priprave nabora in načinu izbora projektov sta na 9. redni seji Razvojnega sveta predstavila Iva Zorenč, direktori- ca RASR, in mag. Branko Kidrič, predsednik Razvojnega sveta. Vsi člani Razvojnega sveta so po raz- pravi predlog nabora projektov soglasno potrdili. Hkrati so sprejeli sklep, da bi po- stopki teritorialnega dialoga med regijo in pristojnimi ministrstvi stekli hitro in učinkovito, tako da bi lahko bil Dogovor s potrjenimi re- gijskimi projekti podpisan najka- sneje v maju 2018. Seja Sveta Savinjske regije Iva Zorenč, direktorica RASR Savinjske novice št. 8, 23. februar 2018 28 Ljudje in dogodki, Oglasi