KOKETERIJA. IVANKA KLEMENČIČ. TKST. Med najznačilnejšimi znaki ženske za- sužnjenosti je nedvomno njih nagnenje h koketeriji. Žensko se je degradiralo v igračko, ki bodi razvedrila potrebnim moš- kim v prijetno zabavo, v stvar, od katere imej moški le svoje koristi in ugodnosti. Vse, kar bi znalo biti nevarno takemu na- menu in pomenu ženske, se je kratko in malo konfisciralo — razum namreč in voljo. Tako je ženska postala ne le sužnja moške samovolje, marveč tudi sužnja svojih čustev, ki so se razvijala nenormalno, bolno, ker jih nista vladala in vodila razum in volja. 162 Ljubezen, dopadanje moškim, to je postalo edina vrednost, edina sreča ženskega živ- ljenja. Kako ničeva, prazna je ta vrednost in ta sreča, dokazujejo ravno sredstva, katerih se ženske poslužujejo v njih dosego. Koketerija torej nikakor ni naravna, bistvena lastnost ženskega bitja, marveč le bolan pojav njene zasužnjenosti. Ob vzgoji že se oslepari žensko za nje razum, prikrajša se jo kolikor mogoče na razvitku njenih telesnih moči ter se jo tako osužnji duševno in materijelno. Za življenski boj ji ostane kot edino orožje — koketerija, flirtovanje s svojo zunanjostjo. Vsled sto in sto let trajajočih tradicij je ženski koketerija zašla takorekoč v kri, da je res teško najti ženske, ki bi te last- nosti vsaj v neki meri ne imela. Že način, kako se ženske oblačijo, ni druzega nego oblika koketerije. Vsi modni pojavi so vedno naperjeni v to, da v čim večji meri vzbude pozornost moškega sveta. Napačno je nam- reč misliti, da se ga. doktorica A. zgolj radi tega oblači tako elegantno, da bi »posekala« gospo zdravnika B ; glavni namen temu skušanju v oblekah je marveč dopadanje moškemu svetu. Ne, katera bo lepše oble- čena, ampak ktera bo bolj ugajala, vzbudila več pozornosti — za to se gre. In da v tem, da skušajo ženske na tak način — bodisi omožene ali proste — vzbuditi pozornost in dopadanje moških, o katerih često ne vedo druzega, nego ime ali pa še tega ne, o katerih morda celo vedo marsikaj pikant- nega ali umazanega, da v tem prizadeva- nju ne tiči baš idealna vzvišenost, marveč precej nemoralnosti, to je neoporečno. Poleg oblačenja pa leži tudi v ostalem ženskem obnašanju mnogo koketerije. Skoro vse ženske govore in se krečejo nekako laskavo, ali prav za prav spačeno. Kokete- rija je ženski — kakor sem že gori rekla — pač zašla v kri, in v obče ženska ne more za to. Drugače seveda je z velikim številom onih žensk, ki svojo koketnost z vso zaved- nostjo uporabljajo in še rafinirajo. Koketerijo torej lahko razdelimo v dve vrsti: v nezavedno in preračunjeno. V prvo vrsto spadajo one ženske, ki se sicer oblačijo po modi ter se obnašajo, kakor jim veleva takorekoč prirojena ko- ketnost, ki se pa te svoje lastnosti ne za- vedajo. V drugo vrsto pa spadajo one ženske, ki se koketerije poslužujejo in katerim gre naslov »koketa«. Ali med koketami je tudi razlika. Mnogo koketnih žensk ne namerava nič zlega, marveč se hoče le greti ob simpatijah duhovitih ali sicer prijetnih jim gospo- dov. Sredstva take koketerije so vsikdar, rekli bi, dostojna, nekako nedolžna. Vendar pa je tudi ta koketerija jako nevarna ter je bila že često vzrok nesrečam. »Koketa« v najslabšem pomenu besede je pa ona, ki rabi to orožje frivolno, kateri je narav- nost namen, vzbuditi v moških erotična čustva ter se ob tem zabavati. Take »ko- kete« mnogo bolj zaslužijo zaničevanje, nego one ženske, ki si s koketerijo iščejo ¦—¦ kruha. Vsekako je koketerija vselej in v vsaki obliki nečastna za žensko. Zato mora vsak pravi spoštovatelj ženstva želeti in delati na to, da se isto čim preje otrese svojega duševnega in gospodarskega robstva, kajti, le duševno in materijelno svobodna in samostojna ženska se bo znala povspeti do ciljev, ki se jih ne doseza — s koketerijo,^ 163