rr. [Največji ilevcaski dnevnik v ZdruŽonih državah V«Utx«TNlcto . . . $6.00 ! York ceio leto - $7.00 celo leto $7.00 List slovenskih.delavcev v Ameriki« and legal Holidays. 75,000 Readers. — TELEFON: CHELSEA 3S7« Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 - NO. II. — STEV. 11. NEW YORK, TUESDAY. JANUARY 14. 193«. — TOREK. 14. JANUAlt JA 1939. VOLUME XXXVIII. LETNIK XXXVIII. NASVETI ZA BOLJŠO IZVEDBO POSTAV PREDSEDNIKOVA KOMISIJA PRIPOROČA REORGANIZACIJO SUHAŠKE ZAKONODAJE ZALESKI j VELIK VIHAR ! ODPRAVA PROCES PROTI JE OTVORIL | DIVJA PO ! SUBMARINOV DOMNEVANI ZBOROVANJE EVROPI Predsednik je proslavil i V i h a r divja z naglico Zvezne jeinišnice je treba razširiti District of Co- Stresemanna radi^tluž- 120 milj na uro. — Do-iumbia naj dobi svojo lastno zakonodajo. — be, katero je izvršil te- s ti ljudi se je ponesre-Razne oblasti se morajo združiti v naporih, da kom poljsko-nemškega j čilo in tudi ladijski pro- pre preči jo vtihotapijanje opojnih pijač in omam-Ijivih sredstev. spora. ________________________ŽENEVA, Švica, 13. januarja. — Avgust Zaleski, zunanji minister WASHINGTON, D. C.. 13. januarja. — Pred- Poljske, je dams otvorii 53. zase- d i »i - lil i danje sveta Lige narodov. nik I loover je poslal danes kongresu prvo pre ( Zaleskl Je proslavil ^^ iiminarno poročilo komisije, kateri je poveril pre- nemškega zunanjega ministra, dr. iskrvo glede izvedbe postav V deželi. Gustav Stresemanna radi uslug. katere je napravil Ligi in medna- Obenem S tem je poslal kongresu svojo lastno po- rodnemu miru v svoj:h naporih, da slanico, v kateri zahteva popolno reorganizacijo po- dlference mcd Kem"jo in »lovanja zveznih sodišč. H ooverjeva poslanica vsebuje naslednje najvažnejše točke: — Poslovanje zveznih sodišč je treba popolnoma reorganizirati. Poljsko. Svet se je sestal nato privatno, da uravna svoje posle. Najbolj važno vprašanje bo napor, aa se spravi v soglasje dogovor gl?de Lige narodov ter Kelloggovo pogodbo. Navzočnost Dino Grandi-ja, italijanskega ministra, ki ni bil še nikdar pri nobenem sestanku Lige, bc Razne oblasti naj se strnejo in naj skušajo skup- najbrž dovedla različne zunanje no preprečiti vtihotapljanje opojnih pijač in omam-1 minIstrc do dfa * ' J r J r 3 I pot za mornariško konferenco pe- Mivih sredstev. tih sil v Londonu, ki se bo pričela Z ...v. , .'v kratkem vezne jetnisnice je treba razširiti ter reorgani- ; Angleški zunanji minister Ar-71 rati parolni sistem. ! thur Henderson je izdal ugotovilo, v katerem se glasi, da je najbolj važno vprašanje, ki je sedaj pred svetom, imenovanje komiteja enajstih, ki bo pripravil amendmente ki so potrebni, da se spravi v soglasje dogovor glede Lige in Kelloggovo proti-vojno pogodbo. Po mnenju Hendersona. naj se v dogovor glede Lige vključi popolno odpoved vsaki vojni. Dal je izraza upanju, da se to komiteju posreči-*o doseči dogovor, vsled tega bo sep-tembersko zborovanje lahko sprejelo njegovo poročilo. met je močno trpel. LONDON, Anglija, 13. januarja. Vihar, ki je divjal z naglico 120 milj na uro, je prihrumel preko angleških otokov ter preko severo-za- ; par?ne Evrope. Ohromil je ladijski i prr>met ter je brez dvoma zahteval desti člove.skih žrtev. O štiri in dvajsetih ljudeh jc j znano, da so mrtvi vsled viharja, ■ in brzojavne zveze so bile pretrgane. Ceste so blokirane in vse poto- A. V. Alexander, prvi lord admiralitete, je rekel, da je Anglija pripravljena popolno m a odpraviti podmor s k e čolne, "če bi bilo to mogoče doseči". LONDON, Anglija, 13. januarja. Odgovor Anglije na francoski memorandum glede mornariških obo reževanj smatrajo za zaključno akcijo, ki je bila potrebna, da se i^-čisti ozračje, predno se bodo delegati sestali v St. James palači. Drugi važni razvoj je bila izjava Alexandra, prvega lorda admi- MORILKI Bivša pevka še vedno taji, da je usmrtila dva otroka, ki sta ji bila izročena v varstvo. CAMDEN. N. J., 13. januarja. — , Danes se je pričela tukaj obravnava proti 35-letni Mrs. Gladys Parks, ki je obtožena, da je usmrtila štiriletno Dorothy Rogers in njenega dve leti starega bratca Timoteja. Otroka ji je izročil v varstvo Allen Rogers, ko mu je umrla žena. Vsega skupaj so je zasliševali nad vanje po zraku in morju preko An- ■ pravljenja podmorskih čolnov, "čc gle-kega kanala je bilo ustavljeno. je to sploh mogQČe doscčr. Vihar je potopil admiralitetni j Akxander je rckel da bo mogoče z odpravljenjcm podmorskih čol- ralitete. da je Anglija pripravljena j sto ur. pa je neprestano vztrajala dogovoriti se glede popolnega od- ! P*"1 trditvi, da sta se otroka smrtno ponesrečila ter da ju ni usmrtila. Priznala pa je, da je njuna trupla District of Columbia naj dobi posebno zakonodajo. Izvedba prohibicijskih postav, ki je bila dosedaj poverjena zakladniškemu in justičnemu department »i, naj pride pod skupno upravo. Število zveznih postav je v zadnjih dvajsetih letih tako naraslo, da je oblastim nemogoče izvesti vse postavne določbe. /a ljudi, ki le v mali meri kršijo suhaške postave, naj bi bile določene milejše kazni. Porote naj bi bile v takih slučajih popolnoma odpravljene, dočim naj bi imeli zvezni komisarji pravico soditi in kaznovati krivce. Predsednikova komisija je dognala, da je bilo /astran kršenja suhaških postav aretiranih po raznih delih dežele nad osemdeset tisoč oseb. Večkrat se je zgodilo, da so bili aretirani ljudje zastran malenkostnih prestopkov, dočim so veliki butlegar ji in tihotapci neovirano vršili svoje delo. LAKOTA NA KITAJSKEM Urednik v Pejpingu ceni, da je dva milijona ljudi v Sen« i provinci N1KAKIH SREDSTEV ZA POSPESENJE VALERIA JAJC WASHINGTON, D. C., 12. jan. — Poljedelski department je posvaril kokoijerejce, ki so eksperimentira -U z omamljlvimi sredstvi, da pospe-zapisanih smrti in da sta produkcijo jajc. dva milijona ljudi že Nikako omamljlro sredstvo ali # * kombinacija omamljivih sredstev mrtva. | ne bo pospešila produkcije jajc, — te izjavil dr. Moskejr, veterinar poljedelskega depart men ta, ki prei&kb ^e vsa tozadevna sredstva, katera okušajo gotovi trgovci obesiti ko koijerejcem Dr Itoskey je rekel, da ni znano nikako zdravilo, ki bi odpravilo gotove vrste bolezni pri perutnini. VELIK POŽAR V EDINBURGH« EDINBURGH. Škotska, 12. jan — Požar, katerega so raznašali močni vetrovi, je danes uničil glavni j del žitnic v Leithu.'in škodo cenijo na približno dva milijona dolarjev Glavni žitni elevator, ki je bil neka- | ko sto čevljev visok ter napolnjen do tri četrtine z žitom, je pogorel do tal. Novo kaščo. ki je dosti večja, se je posrečilo rešiti. vlar;»lni čoln Saint Gcnny severo- < iztorno od Ushanta in dvajset ljudi je izgubilo življenje. Neka ženska je bila ubita in ne-keca dečka je zanenla burja v mor- • je. i:jer je utonil. fv r nadaljni osebi sta izgubili življenje, ko se je potopil motorni čoln Adroitev v bližini atlantiske o- j bali. Tako so javila poročila iz Pa- i ri^a. V Parizu je divjal strašen vihar v^o noč. Vihar je sledil tednu dežja, sne-1 ga in toče. ki je naravnost onemo- ! g '-a' vožnjo preko Kanala. Italijan- I ski parnik. Liana je dajal rešilne j sipnale. Pozneje pa so ga varno j spremili v Deal. Na stotine šip iz- j ložbenih oken je bilo strtih v Lon- ; donu. Poročilo iz Stockholm a pravi, da je bila najbrž izgubljena vsa po- j sadka nekega neidentificiranega parnika. ki se je potop-1 pri Kattc- . gatu. Iskanje za preživelimi je ostalo dosedaj brezuspešno. EGIPČANSKA ČEBULA MOČNO PRIZADETA KAJIRA, Egipt. 12. januarja. — Tgipčanski čebulni trg je bil popolnoma demoraliziran. ko so dospela poročila, da nameravajo Združene države naložiti nadaljni davek na čebulo. Tukaj domnevajo, da pomc-nja to smrtni udarec za vso trgovino nov zelo varčevati pri produkciji rušilcev, kar bi imelo konečno V2-Iik učintefc na grajenje rušilcev. zakopala na dveh samotnih krajih vf New Jersey. Aretirana je bila meseca novembra. Takoj po arctaciji je izjavila, da sta se otroka smrtno posreče Anglija in Združene države so ze ^ ^ ju Je 2akopalai bojce ciosecle učinkovit dogovor, na katerem bo mogoče zgraditi dogovor z » rrv »rna r:ška skrč en i a. Japonska je pokazala svojo pri-pr ivljenost. da položi svoje karte na mizo v odkritosrčnem naporu. d3 df>rcže isti cilj. Anglija je uveljavila šest glavnih principov katerih bi se moral- Mižati jiosamezne vlade. AnglesUa vlada je poudarila, da ni->o še r:.-m is lili mkakega orodja, s katerim b: bilr> mogoče izvesti s silo številna že obstoječe mirovne dogovore. Če pa bi sr> v resnici pričelo skr-čevanja mornariških oboroževanj, J se bo razvilo med narodi miš'je- ; nje, da je bolj praktično zaupati si medsebojno kot pa verovati le vojaškim pripravam za varnost posameznih dežel LAHI HOČEJO PARITETO S FRANCIJO Fašistično glasilo pravi, da ne sme imeti Italija pod nobenim pogojem manj bojnih ladij kot jih ima Francija. EIM. Italija. 13. januarja. •— Oficijelno glasilo fašistične stranke Foglio Dordini" izjavlja, da sc Italiji ni mogoče odpovedati mornariški pariteti s Francijo. Edinolc skromne gospodarske možnosti ovirajo Italijo, da ne zahteva paritete z najmočnejšimi mornariškimi silami. Glasiloi izraža željo, da bi bila londonska konferenca uspešna, obenem pa tudi opozarja na velike težkoče. katere je treba premagati. Ena teh je mornariška pariteta med Italijo in Francijo. Italija ima na razpolago samo Sredozemsko morje, iz katerega vodi pot v zapadni svet mimo Gibraltarja. Anglija pr zamore C-ibraltar-sko ožino vsak hip zapreti. Za Francijo Je Sredozemsko morje vprašanje varnosti in transpnr-tiranja afriških čet, dočim je za da bi je ne obtožili umora. Sosedje so izpovedali, da je z o-t rokoma ravnala silno nečloveško. Neprestano ju preteyala ter jima j Italijo Sredozemsko morje vprašanje življenja in smrti. Francoske ladje lahko plovejo po ni dala skoro nobene hrane. Večino teh obdolžb je priznala, edinole na vprašanje, če ju je umorila, odločno odgovarja:— Bog mi jo priča, da ju nisem. RADIO-SLIKE V ANTARKTIKI) Severnem morju. Atlantskem o-ceanu in Sredozemskem morju, dočim ima Italija samo Sredozemsko morje na razpolago. Ce bi se konferenca brez uspeha razšla, ker bi se ne mogla spora-gumeti glede francosko-italijanske paritete, ne bo krivda Italije. j SYDNEY, Avstralija, 12. jan. - ! Govoreče slike, katere so pošiljali I iz Prince Edvard gledišča, je spre-Vlada smatra dogovor glede Lige, jel admiral Byrd v Antarktiki. narodov in Kelloggovo pogodbo kot stvari, ki se medsebojno izpolnju- j Broadcastali so ?gro Love Bird jeta. ne pa kot zahteva Francija, in sicer s transmitterjem dvajsetih j kot dva povsem ločena dogovora, kilovatnih dolžin. Joseph Hocker in ' Willard Vandeveer, upravitelja Byr-dove ekspedicije. sta poslala naslednje sporočilo: — To je bila prva reprodukcija glasu, kar smo jih slišali tukaj. Admiral Byrd in prebivalci Antarktike se nama pridružujejo v zahvali za program te: vam žele dosti uspeha. n ADVERTISE GLAS NARODA" PAPEŽ SPREJEL BIVŠEGA KRALJA MANUfl A VATICAN CITY. 11. januarja -i Papež Pij je sprejel včeraj bivšega ; portugalskega kralja Manuela. ki je prišel v Vatikan. Sprejeli so ga z običajnimi častmi, kot se spodobijo nekdanjim vladarjem. . BELGIJSKI KRALJ ZOPET DOMA BRUSELJ. Belgija, 12. jan — Danes zjutraj se je vrniia iz Rima belgijska kra?^eva družina, ki se je uaežila poroke hčerke z italiian-skorn prestolonaslednikom Kralja so pozdravili člani vlade, armadni častniki in občinske oblasti. Sprejem je trajal komaj dve minuti, fcfato se je odpeljala kraljeva dru-lina v grad Laken. z izjemo princa Leopolda in njegove žene, ki sta se pridružila teti, princesinjl Šarloti, ki prebiva v Ostendu. ŠESTNAJST OTROK V DRUŽINI PEJPINO. Kitajska. IS. januarja Dv a milijona ljudi Je ie umrlo vsled »tradanja v centralnem delu šenai provinc* na Kitajatcem In nadaljna dva milijona ljudi bo najbrž umrlo ie pred meaecem junijem Tako je tajavil O rover Clark, u-rednik Pejptnf Laeder-Ja, ki se Je ravnokar vrnil Iz prizadetega o-kraja. Clark, ki )• Uvedel obširno pre Ukavo, rekel da Je štelo prebivalstvo te province nekako šeat milijonov duš, da pa bosta dve tre-tiru Ufa števila Izbrisani vsled bo-leirii te" pomanjkanja Uril *e tekom n*ai*dn;ib testih mesecev. Pet zaporednih letin v tej provinci se J* u jalov Ho In atratno sU-nje je Se hsjtft, ker ae vlada prav nič ne brtga za to In ker plenijo ne- B OTVORJENJE KODANJSKE-GA DRŽAVNEGA ZBORA KODANJ. Danska, 12. Januarja. Švedski državni zbor Je včeraj o-t ver jen ▼ Stockholm u z običajnimi c* rimo ni J ami ter v navzočnosti di-ploma tirnega zbora. Kralj Gustav, katereta so spremljali mnogi člani njefove družine, Je Imel naslovni gevor, v katerem Je namignil, da bodo zmanjšani dohodninski in davki. Takih družin kei j* vidite na sliki, je le male ▼ Ameriki To je družina Mr. in Mrs. Williams Faintera v Frankfort, I1L Najmlajši otrok je star dvajset mesecev, najstarejši pa sedemindvajset let. Oče in mati sta stara 90 šestinštiri deset let. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: ▼ Italijo Din 54» __________________ 5 9-35 IS Lir v Jugoslavijo 500 .. 1000 ... 2500 ... 5000 ... 10,000 ... S 9.35 .. S18.50 S 46 00 S 91.00 $181.00 100 ................... $ 5.75 200_________________$ H 30 300____________% 16.SO 500 __________________ S 27.40 1000 ___________________ % 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo &e boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Iz pačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. T. Telephone: Barclay 0380 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 14, 183«. The LARGEST SLOVENE DAILY h t. 8. A. tast MM« r»f HI W Tilth StTfft Owned and Published by 0LOVEN1C PUBLISHING COMPANY i A Corporation) President _________ Louis Benedlk, Treasurer of the corporation and addn Go wan da, N. Y. Opozarja se vse tukajšnje občin- Boroaf h of iUnhaUa, • O L A 8 N A S O O /) <¥«iec mt the Poopte) of above officers: New York City, N. Y Issued t»err Day Except Sundk/g and Hod days celo leto velja list Ca tn Kanado £a pol leta .. £a četrt leta sa Ameriko ......~$a.o« -......*3J» »1.50 Za New York sa celo leto____<7.00 Za pol leta ----------------------~4U>0 Za inosemstvo aa celo leto_____»7.00 Za pol leta ________________________ Subscription Yearly $8.00. Advertisement on Agreement. "Ok« Naroda" tiha J a vsaki dan izvzemši nedelj ln praznikov. Doptm bres podpisa m osebnosti se ne priobčujtjo. Denar naj se bla-lovoll potil Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo _ - naslovnika. -gLAB NABODA", zi« w. lštb Street, New York, N. Y. Telephone: Chelae« STTI PRIZNANJE IN NEPRIZNANJE svatbo. Operacijo je dobro prestai in nekaj ur po izvršeni operaciji stvn na ___ ; " je rekel, da je allright in da gre n*> veselico z igro, katero pn- , ' rtid"društvo št. 89 J. S K J Dne lahk° ^^ DrUgl da" 58 mU je pa iS. januarja bo v Slovenskem IX,- i St*nje j,ako P"*««*. k nje- mu vprizorjena igra -Trije ženini', grVJ Pridružile S? rJru- aiika iz amenškega življenja, spisal ^^PHkanje. Tretji lan je v x?rm_>, c ____, T__. grcznih br>lec?nah izdihnil svojo bla- Frank S. Tauchar. Igra je smesna,! _ , 4 . . j , gc dušo. Da jr bil pokojni F'rank neka ten prizori so pa tudi ginlji- /^a- _____- .... . . i priljubljen in dobro znan po vsej vi. Oce namreč prisih svojo hčer, . , »-j j „„__. . , . ; tej okolici, je dokaz, ker so ga pri- da vzame za moza ženina, ki ga ne < 14,,Ki ~ . • ' šli ljudje krepit iz vseh naselbin v ljubi. Takoj po poroki se začneta ..... L „ - . . tej ckollci. Da jc pokojni Frank prepirati. On vedno ponojuje m se — , / trl„Ai ,,___ ,, . . imel veliko jjrijateljcv, so pričah tkoli vlači, domov prihaja pozno ln 1 .. _ . , šopki in venci. Njegov mrtvaški o- vselej pijan. To pa nevesto žalosti , ..__j *. *. , der je bil taico bogato m lepo okra in ji greni življenje. Ko je-že piro- . , . . .. . i w - 4 -en. da se je pokojnika komaj iz- cena jo pride obiskat njen prvi , . , . i-, . . * « . . med cvetja videlo. Vsa tukajšnja ljubimec. Opazi jo kako je žalostno : . , . , /. „ , ■ in sosednja društva so mu poklonila ter jo vpraša: "Milena, kaj ti je,1 ' _ . „ „ * , , . . . . _„ _ i vence. Društvo st. 31 S. N. P. J . mu da si tako žalostna? Ona se raz- . . __. ^ . 1 je položilo lep venec iz svežih cvct- joka pred njim in mu potoži svoje',. , ., w .. . lic v zadnji pozdrav kot svojemu rfrfnko življenje. On jo nagovarja , zvestemu sebratu m okoli 20-Ietne- Mesečnik na strehi. Zaljubil se je v svojo ločeno zeno. ('aaopinje poroča, da h<» p<»tmsilrt Sovjetska Unija /a zgradbo novih tovarn, na milijarde dolarjev. IMo lw> zavrseno najkasneje v petili letih. Jiiu-ija na vse naoine prizadeva razviti svoje industrijo in svoje poljedelstvo, da bo čimprej postala popolnoma neodvisna od zunanjega sveta. Med sovjetsko vlado in neko detroitsko družbo je že sklenjena pogodba. Arhitekti, ki so napravili načrte za Fordove tovarne, bodo v kratkem odpotovali v Rusijo. Ameriški kapitalisti so začeli uvidevati, da se pripravljajo v Rusiji velike stvari. V kasnem obsegu nameravajo so v jet i indirstrijalizi-rati deželo, je najbolj razvidno iz številk. Za tekoče leto je določenih v to fevrlio $l,900.000,tK*>. Skoro dve milijardi dolarjev bodo potrošili za nove zgradbe in za popravo starih. naj gre z njim. Ali orja mu odgovori: "George, ne morem, ne smem, jaz sem poročena". Po krakem po- J govoru se dogovorita, ter napravita 1 po stari ameriški navadi. Kako bo, bo pa videl tisti, ki bo prišel o pravem času 25. januarja v dvorano, namreč točno ob 8. uri zvečer. Igralci se pridno učijo, da bi vsak kolikor najbolj debro rešil svojo ulego. Up? m, tudi da bodo storili. Občinstvo bi pa prosil, da se zadr- 1 ži kolikor najbolj mirno, ker noben 1 ne ve, ki je že igral, kake težko je igrati, ako je šum po dvorani. Vabljeni so vsi tukajšnji rojaki in oni bližnje okolice ter člani in članico, obeh tukajšnjih bratskih društev, da nas v kolikor največjem številu posetite. V enakem slučaju vam bo tudi članstvo našega društva na razpolago. Preskrbljeno bo za vse in v vseh ozirih dobro, d~ r. . 1 se ne bo nobeden kesal. kateri se Zaenkrat se seveda ne ve, če bo mo^la Rusija, ki ima bo veselice razen denarja vsega dovolj, spraviti skupaj to ogromno noče obnoviti ž njo diplomatskih včasi do naravnost smešnih po- vsoto. Toda, če bo le polovica tega programa izvršenega, bo že to neizmerno dosti. Ameriški inženirji bodo delali načrte, ameriški tovarnarji bodo pošiljali v rhisijo potrebno blago, doeiin ■ lada Združenih drŽav se vedno smatra Rusijo za nekak ekonomski vacuum ter odnošajev. To stanje privede sledi e. Tako naprimer ni bolj težke in nerodne stvari če hoče poslati ameriška vlada kako noto Rusiji. Ker Združene države niso priznale T ni je Kočijali 1 1 n ,.-, .. ' Kot strela iz jasnega neba j:j atienili Sovjetskih Republik, — državni department ofi. pretpesl3 našo naselbino novica, da jelno ne ve o njenem obstoju, xiik Stimson kablograma takole kot udeležil. Posebej se še opozarja člane in članice društva št. 89 J. S. K. J., da je bilo sklenjeno da mora vsak član in članica plačati vstopnino, pa naj se udeleži veselice ali ne. Zato se prosi člane, da to vpoštevajo. Vstopnina je določena 50c za osebo, za člane in članice, ctroci so vstopnine prosti. Toraj še enkrat ste vabljeni vsi tkupaj, ter na svidenje 25 januarja v Slovenskem Domu točno ob 8 uri zvečer. Leo Stovanja, igrovodja. mu članu. Kljub sibirski zimi, in burji ki je mornc brila na dan njegovega pogreba. se je vseeno zbralo veliko število ljudi in ga spremilo na njegovi zadnji poti. Pokpjni Frank Bintez je bil star 50 let, doma nekje blizu Liubljanc, tukaj je bil zaposlen pri mestnem vodovodu kot mašinist. Bil je večletni naročnik Glas Naroda. Tukaj zapušča ženo in 4 otroke v staresti od 16 do 21 let. Dva starejša sina že delata, hči Helefi in mlajši sin pohajata v višje šole. Tcraj dragi prijatelj Frank, odšel si od nas za vedno v tvoji najlepši moški dobi. Tvojo prijaznost in naklonjenost bomo vedno visoko c":nli ter se vedno nate spominjali. Družini Bitenz izrekam moje globoko sežaljp. Mihael Lenarčič. 25 decembra zvečer sta prišla v Pred sodiščem v Kumanovem se Novem Vrbasu dva zakonca okoli ! je te dni vršila zanimiva razprava polnoči domov. Bila je krasna zim- Zagovarjala sta je Arnavt Džela-ska noč. V mesečini sta na strehi din Miftarevič in njegov prijatelj svoje hiše nenadoma opazila ne- ; Asan Eftcmovič radi umora ozi-znanca. ki jc? prenašal opeko na 1 roma sodelovanja pri umoru. Mif-drugi konec strehe. Žena je od stra- j trevič je n%mreč C. julija odpeljal hu zakričala in neznanec jc za hip svojo bivšo ženo, ki je po ločitvi ži 7, delom prenehal, potem je pa o- ! vela pri svojem bratu. V prepiru je mahnil in padel. Zakonca sta bila ' ubil brata Džamija Ajz^fovlča, pri tako prestrašena, da si nista upala zločinu pa je sodeloval tudi prija-nikogar poklicati na pomoč. Naglo telj Eftemovič. Miftarevič je bil ob-sta se zaprla v stnovanje in zakle- sojen na 10. Eftemovič pa na tri le-nila vrata za seboj. Ko je dekla zju- ta težke ječe. t raj odprla vežna vrata, je našla n^ dvorišču neznanega moškega, ki Senzacijonalcn »amomor v jc s težavo vstal in se .splazi! z dvo- j irku. rišča. Kasneje so ga iskali povsod, pa ga niso našli. Zadeva je bila prijavljena policiji, ki je ugotovila, da gre najbrž za mesečnika Mož jc imel ^ječo, da se ni ubil. Peter Zgaga Bfikr- BANOVČTEVI KONCERTI. Sharon, Pa. 10. januarja: Pittsburgh, Pa. 2G. januarja: Claridge, Pa. 2. februarja: Moon Run. Pa. 23. februarja: Cleveland - New-burgh. Ohio. 18. maja: Chicago, 111., (Orchestra Hall >. 25 maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet. Mich. Naselbino, ki zele imeti koncerte, naj naslovijo svoje dopise na: Svetozar Ron o vre, 442 National Ave., Milwaukee, Wis. ni mogel državni tarJ- j j«* pretrgana nit življenja našemu nasloviti: 44Moskva, l"ni-ja Boeijalistienih Sovjetskih Republik*4. To bi namree ]»omenilo nekako priznanje sovjetske vlade. rojaku in sebratu Franku Bitenzu. Umrl jr dne 18. decembra 1029 Osem fcrtl pred smrtjo se je pri dr-lt» bolj, riRbega počutil, kar ni bilo pri njem navada, ker je bil pravi ^■■■H slovenskega korenjaka Tri drv KabH, naslovljen z besedama "Moskva, Rusija" bi j je pod zdravnikovem nadzorstvu pa nikdar ne dosjiet na doloeeno mesto, kajti sovjetska crta1 doma, četrti dan pa zdrav _ 1 j ji- ^ 1 i - nik kenstatira, da boleha na slepi- vlaua pod nobenim j»ogojem ne sprejema tako naslovljenih pošiljk. Kabel je bil v>ledtega {»ostati v Franeijo, in franeo-ski uradniki so ertali besedo 44Rusija" ter jo nadomestili z besedama 4%Sovjetska Vnija" ter odj)oslali brzojavko. Ce bi pa hotel poslati gosj>od Stimson noto po pošti namaotu }>o brzojavu, bi 11111 še slabša predla. Ameriška pošta bi zavrnila pismo naslovljeno z "Moftkva Rusija". prij»omnila na koverti. da je "naslov nezadosten" in pi*mo vrnila. Ameriška pošta namree sprejema za Sovjetsko Unijo le tista pisma, ki «0 naslovljena z V. S S. R. (Unija Socijalistirnih Sovjetskih Republik). Z drugimi besedami reeetio: }>oštiii department Združenih držav priznava Sovjetsko Unijo, državni department je ]>a ne priznava. AH naj ženske študirajo? V nemiki reviji • Archiv der Frau-enkenntnijor" Je bil objavljen nedavno zanimiv članek o študiraniu ften»k Iz članka je razvidno, da po najtiimnju mnogih učenjakov in strokovnjakov akademska izobrazba večnoma ne zadovolji, ker ne •vejeva cilja. E. Bucure pravi, da wo ienake bolj nadarjene m matematiko Val pa priznavajo na viankih *oiah po martin čaatihlepnosti daleč prekašajo moške Po končanih i tudi-Itkh te pa pri študiranih ženskah zanimanje aa rasne J« obratno. Zalo HM očenjaki redke kakor je zbral podatke • odščnih javnih delavcih in med ču. ter da mora za nekaj dni v bol nišnico in se podvreči operaciji. Bil sem ravno pri njem, ko se ji* v bolnico odpravljal. Vstal je iz postelje in se sam lepo odpravil v ča kajoii avto. da ga odpelje v bolnico. No. sem si mislil, naš Frank ni bi' nikoli mevža in vselej se je izkaza! za korenjaka ter je v svojo dobro voljo krepko prestal vse težave 1 v življenju, katere mu ni bilo baš & : cvetjem posejano. Vedno je bil dobre velje in tako s? je podal tudi v fcclni&iicc pogumno kot bi šel na MILIJONI VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVIJO da ni mVnrra Liniment a. Vi di d ! .val falo l:;tro in zadovoljivo k'.t Pa1;,-,.XPELLER. RaJ.ijo fa za prehlade ho!--'--;r;e v prsih, jr1avob».lt , bolesti v f;rbtn. ok >-rcnek mišice, trde skic;«. 12\ i-nr, tz;>ahni«-*ija. revmatirn« ij^t-kčinc. ncvralgijo it-!. Toležrč* «x!pr>n;'>č, k^trro dobe, je rtepre-rcrl;iv». Is. I«pri"jjtf ir, da do^:te rri«i J. ANCHOR treovsk« inanikj na -.m^tu je vaše jamstvu. ^ Vre-lna in zanimiva knjižica je o< -ta |crr«r vsake Ttckle- njee PAIK-EXPELLEK ja. V vseh lekarnah. 35 in 70 centov. sli direktno od: „ 77*0 Lmbctrmtorie s o/* KAJ. RICHTER Sf CO. WYAND SOUTH fifth 5TS- brooklyn, N.y K I LLS PAI fsl - Te dni je vzbudil v Bečkereku j veliko senzacijo samomor ugledno ' ga podjetnika Konstantina *3.irger- ' ja. Zvečer "je bila policija telefcnič-i no cbveščena, da se je nekdo spla zi! v B irgerjevo hišo. Policija je v hišo poslala dva detektiva, ki sts epazila neznanca v pisarni. Skrival se je za plaščem, ki je visel na obešalniku. Vrata so bila zaklenjena Detektiva sta vdrla v pisarno in u notovila. da se je neznanec obesil Domači so ugotovili, da je obešene-: sam lastnik podjetja B rger Mož je zapustil dve pismi, eno naslovljeno n? rodbino, drugo pa na policijo, v katerih je napisal, da ni nihče kriv njegove smrti. Vzrok samomora ni znan. B rger je bil znan kot soliden in podjeten obrtnik. Sluga ubil gospodarja. Pred zagrebškim sodisčem se je te dni zagovarjal sluga Fabijan Me-sič iz Oborovega pri Dugem selu. ki je v prepiru ubil svojega bivšega gospodarja. Sunil ga je z nožem v prsa. Pri razpravi je Mesič zatrjeval, aa ga je bivši gospodar Fabijan ustavil na cesti, ga začel zmerjati nekaterih, ki so se udejstvovale v glasbi in literaturi. Zanimivo je, da imajo v Nemčiji itudlrane ženake več izgledov na j § možitev kakor neitudirane. V Ame- i J riki, kjer študirajo ženske že zelo j g dol^o. Je pa število poročenih štu-diranih žensk od leta do leta manjše, Ameriki učenjak Yerks je ugotovil, da vpliva študiran je ameriških žensk zelo slabo na duševni razvoj naroda, ker mnogo nadarjena dekleta odločno odklanjajo zakonsko življenje Ln vzgojo otrok. Kako vpliva akademska izobrazba na rodbinako življenje, priča, zanimiva statitsUka Maxa Hirsch i. Po nji je bilo od 1« višjih državnih uradnikov, starih 30 do§ 35 lat. 32J% samcev. Med nižjimi uradniki pa znala ta odstotek am tt Naročite SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 Wert 18 Street New York, N. Y. da odtrga kol. V silobranu ga j-Me. cic zabodel. Sodišče jc Mesiča obsodilo na dve leti jot e. Aretiran slepar. Nedavno sta dva premetena lopova v novsadskem hotelu "Lokomotiva" osleparila bogatega selja-ka ln mlinarja Gjoka Plavšiča za 300.000 Din. To sta bila Jovan Ba-rič iz Kotora in Marko Gasparovic iz Subotice. Bariča so izsledili v Franciji in ga izročili jug. oblastim. Te dni so v Novem Sadu konfronti-rali okradenega Plavšiča z Baričera in ta je takoj spoznal v njem sleparja. ki ga je z Gašparovičem o-ciganil. Tudi gostilničar je spoznal lopova. Barič seveda trdovratno taji in prisega, da je nadolžen. Samomori. V Osijek'i si je zjutraj končala £i\'ljenje 24-Ietna služkinja Margareta Maksuberlender, uslužbena pri generalu Ješi Damjanoviču. Našli so jo v kadi. polni vode. Vzrok samomora ni znan. zdi se pa, da gre za nesrečno ljubezen. — V Sarajevu sta bila te dni izvršena kar dva samomora. Te dni ie odšel z doma trgovec Josef Isak Ka-biljo. pa ga ni bilo več domev. Moz ie b:l žid in ker je bil njegov lokal v soboto zaprt, fra ni nihče pogrešal. Domači so menili, da je šel po trgovskih poslih. Ker fra pa tudi v soboto lik bilo domov, so odprli lokal in ga našli obešenega. Katiljo je bil popreje veletrgo-vec v Sarajevu, vendar je šla trgovina rakovo pot. Nato je začel kupčeva ti s starinami, zdi se pa, da mu tudi ni bila sreča posebno naklonjena. Korcno je obupal in se o-brsil. Zapustil jr ženo in 6 otrok. Te dni se je v Sarajevu obe-sluga posestnik Nikole Ikiča. I)et«m«r pri Zagrebu. Na sveti večer je neka u-ilu^benka rana torija na Sljemenu pri Zagrebu porodila. Ker je tajila porod, so ra otrokom poizvedovali in ga končno našli zadavljenega ter zakopa-v kupu slame. Brezsrčno mater so orožniki aretirali in jo prepeljali v zagrebške zapore. Oče radi bede umoril hčerko. Nenavadna tragedija se je odigrala te dni pri Krivi Palanki. Se- ljak Jačim Mitrovič je živel pri svo- j -čico prebivalcev skalnatega otoka, jih sorodnikih v Meteževem s svo- Njihova usoda se bo pojasnila čez jo 14-letno hčerko. Dekle pa je bi- neRaj tednov. Parnik "Euripid". ki lo sorodnikom trn v peti in oči- je bil na ^ rtiča Dobre Nade v tali so siromašnem Mitroviču. da je Avstralijo, je dobil povelje, nai na-pac devolj. če morajo preživljati njega. Zato je Jačim sklenil, od-križati se hčerke. Odšel je nedavne z njo v gozd, češ, da bosta nabirala dračje. Ko se je deklica sklonila, jo je cče udaril po glavi z debelo grčavko tako. da se je nezavestna zgrudila, nato pa jo večkrat runil z nožem v prsa. Truplo je za-kepa! in pokril z dračjem ter se vrni! v vas. Sorodniki in sosedje so o-troka ssveda kmalu pogrešili ln zabela se je širiti govorica, da je Mitrovič hčerko umoril. Te dni so Mi-troviča prijeli orožniki in ga zaslišali. Mož je zločin skesano priznal. Te dni sem videl najnovejša sliko bivšega nemškega kajzerja. ki obeduje s svojo zeno na vrtu svojega gradu v Doornu Možak se je precej postaral, pa je kljub temu še dosti ei! ln svež ter korajžen. Kaj bi mu bilo. izdati povelje. naj Nemci j>onovno udarijo? Izdal bi ga, ne da bi trenil z očesom Izdal bi ga in lepo ostal v svojem gradu na Holandskcm- Vse na svetu se je že zgodilo, toda na poti v cerkev so menda ni še nobena nevesta skesala in premislila. * 2cn!ca je zmerjala vojega moza. - Sama ne vem je rekla, kake mi moreš ^pogledati v obraz po vsem tem. kar si mi hudega stori.. Dve noči te ni bilo doma ln ves denar si mi zapravil. Sama ne vem. nako mi moreš pogledati v obraz? Mošiček je malo pomislil ln za-jeca!: — Ja. človek se slednjič vsemu privadi. Na seji ženskega društva je bilo sklenjeno: — Veselice se morajo udeležiti vse članice. Ce je le mogoče, naj pride vsaka na veselico s kako stvarjo, katero v gospodinjstvu lahko pcgrp.sa. da bo zabava tem več j a. in da bo društvena blagajna nekoliko napredovala. Veselice so se udeležile vse člani-r . Vsaka je prišla s svojim možem. Star pregovor se glasi: Ne hvali ženske pred poroko! Nekateri pregovori so vir velike modrosti. * Italijanski prestolonnsledmi; in in ga končno pretepel. Nato ga j*> j belgijska princesa Marija Jose sto. izpustil in skočil k bližnji cgraji. OTOK SV. PAVLA IZGINIL O otoku sv. Pavla že od 9. oktobra ni nobenih vesli. Ta o»ok. l i spada k francoskim kolonijam, leti v južnem delu Indijskega oceani! pol poti med najjužnejšm delom Afrike in Avstralije, daleč od onega dela morja, i>o katerem redno vozijo parniki. Na njem je prebivala peščica bretonskih ribičev, ločeniii od sveta. Le redko jc priplula s francoskega otočja Krrguelcn k o-toku sv. Pavla jadrnica. V zalivu skalnatega otoka je mala tovarna kjer izdelujejo langustove konzerve. Za kuhanje langust rabijo toplo vodo iz gejzirov, ki jih je na o-toku vse polno. Otok sv. Pavla ;>e namreč žrelo nekdanjega ognjenika, iz katerega še zdaj puhte žve- porocena. Časopisje je o tej poroki skoro toliko pisalo, kot če bi se v Holly-wodu razporočila !:aka filmska zvezda. To se pravi, da je bilo brezpo-trebn€'ga pisanja dovolj in preveč. 1 — To je sramota. — je reke! sodnik obtožencu. Sramota ker ste pretepli svojo ženo Sram vas bodi. strahopetec! Gospod sodnik — ie odvrnil obtoženec če pravite, da sem stra-, ho^etec. potem ne poznat^ moje žene. * Kaj petindvajset let i že poročen in praviš da se ni t se nikdar spri s svojo ženo? — Ne. še nikdar -- je odvrnil dragi rojak ponosno — - Kako je vendar to mogoče? — Seveda jn mogoče iti tudi res je. Kadarkoli je kaj rekla, sem ji plene pare. 1 odvrnil: — Da. ravno tako je kot ti Francoze zanima zdaj vprašanje j praviš, draca moja. kaj se je zgodilo z otokom. Ni iz ključeno, da je ugasnil ognjenik ponovno Izbruhnil in pokopal pe- pravi ovinek mimo otoka sv. Pavla, da ugotovi, kakšna usoda ga ie zadela. LISTNICA UREDNIŠTVA. C. G., Detroit. Mich. — Naslov je: Hon. Leonid Pitamic, Jugoslav Legation, Washington, D. C. Krvava poroka. V Tavankutu pri SuboticL^o imeli v pretekle dni krvavo ženitova-nje. K poroki svojega starejšega sina je povabil posestnik Blažko Vi-dakovič na pristavo mnogo znancev in prijateljev, med njimi tudi 28. letnega Gezo Kuzma-Rudiča. Mladenič se je pa kmalu napil in začel nadlegovati goste. Ker ni hotel mirovati. ga je gdspodar pozval, naj zapusti hišo, čemur se je pa Gez-a uprl. Vikadovič ga je hotel postaviti pod kap, fant pa je potegnil nož in ga sunil v srce, tako da je bil nesrečnež takoj mrtev. Ko so sinovi videli očeta mrtvega, so skočili nad ubijalca in ga tako pretepli. da je ne aa vesten obležal.' CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA leško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE HEADER) Stane samo naroette ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' XIC West 18 Street New York City Zdravniki so čudni ljudje: recepte pišejo nečitljivo, rakune pa jasno in razločno. * Ne bo nič. ne bo nič — je zavrnila mladenka strastnega snubca. — Ne bo nič. moje srce je že oddano. — Allright, — je odvrnil, — pa f naj bo. — Saj ml ni toliko za srce. * V Angliji je bilo na novoletni dan najmanj šest zadovoljnih ljudi. Prejšnji dan je namreč angleški kralj imenoval šest novih baronov. * Papež obsoja moderno vzgojo ter pravi, da bi morala imeti pri vzgoji prvi besedo cerkev. Zgraža se, ker študenti in študentke skupaj študirajo, češ. da je to povod nemorale. Tudi z modo ni zadovoljen. Dvomljivo je, da bi papež s svojim pastirskim listom kaj prida opravil. Mladina se ne pusti več brzdati. Zato je v nji manj svetohlin-stva kot ga je bilo nekoč. Skupno šolanje povzroča primeren rešpekt napram onemu, ki je rešpekta vreden. Kar se mode tiče. je pa stvar taka, da se mladina jako rada pokori tozadevnim poveljem. Toda povelja morajo prihajati Iz Pariza, ne pa iz Rima. mam NEW YORK. TUESDAY, JANUARY 14. UR. - PAMEDQ ELEKTRIČNO DVIGALO IS, I in ei II U >ja draga, pozabi je-bila izgubljena. V ttalm samo dolga pipa, rdmi spomin na njo Kako sem se Je mogel odreči te uboge dekline? Portretiral sem jo bil. Zelo bo-gnl, petleten gospod Je videl njen portret na razstavi Kupil ga je in KUudma mi Je nekega dne povedala. da bi oni got>pod rad kupil tudi ortgnal Kaj porečeš na to? Mila moja, stori, kakor veš in maš, pazi pa, da bo plačan original draije. Portret je plačal slabo, fiiej, da tudi c originalom ne bo ta - Tako se je i rodilo, da je po«tala Klaudma gospodinja kraMiega stanovanj?. s parketi, dočim so .skakale ]X) mojem stanovanju bolhe. Nekega dnr ml Jc Klaudina povedala, da kani oni gospod ureiiiti svoje zadeve. -— Ah mi Je dejala. — če bi vedel. kako udoben je < ivilni zakon z onim ' da'*. A cerkveni zakon? Se bolj. Torej si srečna? — Da. toda on je strašno ljubosumen, posebno nate. Glej torej, da ba* pametna, rem dejal! - Ne poeabi, da ima ::akon»ka žena, kakršna si ti, mno-j go dolžnosti, in če bodo neizpolnjene, kakor pravijo možje, te čaka mnogo bridkosti. Res te more flaven pesnik opravičiti pred Ijud-:,t"om, kakor Francesko da Rimini, toda ne svetujem ti, bili ro-! mantlčna. Čut poštenosti in odgovornosti Tru- je prisilil, da sem se nipotd v. ne leljo h Klaudmi. da ji vrnem' ljubavna pisma, kajti dejala mi je; I Pridi v nedeljo, ko ga ni doma. in tud> služkinja gre z doma K! ud m a je stanov? la v tretjem; i. u! tropju (rinadstrofme gosposko hiše. V prvo in drugo nadstropje vodijo krasne stopnice, katere stra-ci vratar. V tretje nadstropje vodijo stranske stopnice in vrata so vedno zaprta. Toda treba je bilo samo pritisniti na gumb in vrata v tretje nadstropje so se odprla Vstopil sem In obstal pred dvigalom. Nič kaj nisem zaupal tej napravi, kajti do mojega ateljeja Je bilo 120 stopnic, a dvigala nisem imel. Zato sem odšel po stopnicah peš. Stopnice so vodile naravnost v tretje nadstropje. Zdelo se iui je, da sem prišel v zapuščeno hišo. Toda Klaudina me je videla spodaj, kako sem pritiskal na električni gumb. Spustila je dvigalo in me čakala na pragu tretjega nad strop Ja. Vrgla se mi je v naročje, g — Klaudina bodi vendar pametna l — Torej si oglej vsaj moje stanovanje. — Zares sijajno! Velike sobe, saten, svilene preproge. — Le poglej, tudi fonograf imam. — Da videl sem. In tudi klavir. Pa vendar že ne misii-i oditi? Počakaj še trenutek. prinesem ti čašico likerja — Ne, hvala. Glej. tudi telefon imam Avtomobil lahko naročim kadar hočem. — Da, saj sem te videl. Zelo me veseli, toda pusti mc oditi. Če bi prišel on — a to at lahko zgodi vsrk hip, bi bila oba uničena. Se ti ne zdi? — Na to še pomislila nisem. — Previdnost je mati modrosti. Klaudina me je spremila do vrat, segla mi je v lase in kakoi nekoč mi je gledala v oči. — Bodi no pametna, Klaudina, prosim te Stal sem že na stopnicah, pripravljen k odhodu, ko je vzlikni-la. — Ne pozabi, da imamo v hiši dvigale Spusti se z njim bos pr.-j doli. V naslednjem hipu sem videl, kako mi pošilja z roko poljub. Rad bi bil že \ veži. Stopnišče je dokaj ozko in zato je kletka dvigala tako tesna, da niti klopice ni v nji. Ko sem srečno prijadral pred vezna vrata sem hotel odpreti vratca dvigala in oditi. Dvigala so čuda popolnosti, vendar so pa samo električne naprave. Asi vemo. kaj je prav za prav elek- i trika0 Dokler tega ne bomo vedeli, j lahko vedno doživimo presenečenih.: Grozno! Vratca se nočejo odpre- j ti Napenjam vse sile. šipe zvene, toda vratca se ne premaknejo. Torej sem ujetnik dvigala. Kdo ve, da-ii ni to dvigalo po-sebne konstrukcije? Spomnil sem! se kako sem ostai nekoč zaprt v i stranišču, ker sem potiskal vrata' od sebe, namesto da^bi jih bil po-: tegnil k sebi. Ni mogoče, da bi se vratca dvigala odpirala tako. Ti- j pal sem okrog sebe in ugotovil, da i je s tečaji teh začaranih vratc vse' v redu. Zakaj se torej nočejo od- i preti? Strašen sum mi je pognal vso kri v glavo. Kaj pa če je to dvigala peklenski izum ljubosumnega moža. ki hoče ujeti v stekleno kletko vsakega, kdo bi se hotel splaziti k njegovi Klaudini? Spodaj je bilo vse tiho. Pritisnil sem na gumb. Vražja kletka je zaropotala in šinila kvšku. Ustavila se je. Grobna tišina je vladala tudi zgoraj. Ko sem portretiral Klaudino v svojem ateljeju, polnem solnca in bolh, sem zrl na sosedno streho in prepeval že pozabljeno pesem, ki se je začnjala: Ko sem bil kralj v Poeziji... Začel sem torej prepevati to pesem spočetka zamolklo, ker se mi je zdelo, da bi mogla tišina vstati in zaklicali: Molči! Po tem sem pel vedno glasneje; končno pa divje. Toda kako je mogoče, da me Klaudina ne sliši? Oboja vrata na stopnišču so o-stala nepremična in tragična. — Klaudina! Klaudina! — sem aznani io Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem iu znancem, da je umrl moj brat — Valentin Krall dne lt. jan »ari« po težki bolezni pljučnici v Lowell, Ariz. Kanjki je bil pfonan okrog Batik, Mich., kjer je živel predno je sel v Lowell, Ariz. Ti saposča »eno in 4 otroke, tri brate in eno sestro in v stare« krajo po 2 brate in 3 sestre. Rodi on lahka črna zemlja In ostane noj voem v dobrem IS Zalojoči brat irden City, L. lsl FRANK KRALL kričal na vso svojo moč. Toda nihče se ni odzval. Pogledal sem iz steklene kaj bice in opazil, da je stopnic že konec in da so vrata nekam ozka. Vrata K&udlninega stanovanja so bila mnogo širša. Najbrž sem pritisnil na napačni gumb in dvigalo mc je dvignilo do podstresnih stanovanj. Pritisnil sem na pravi gumb, da bi se spustil za nadstropje niže, pa se nisem spoznal na te vražje gumbe in tako sem prijadral zopet doli. Velike može spoznamo po tem, da ostanejo tudi v največji nevarnosti mirni. Spoznal sem. da sem r icer velik slikar, nikakor pa ne velik mož. Zdi se mi, da se vratca zdaj zdaj odpro ... in on me zgrabi za vrat. Tožba, obravnava in morda celo ječa. Bil sem sicer oborožen s ščitom mirne vesti, toda v onem trenutku Je bilo treba pomisliti, da je ščit mirne vesti v tem primeru samo iz lepenke. Pritsnem znova na gumb in to potem sem prepričan da me dvigne ta začarana kletka v tretje nadstropje: — Klaudina! Klaudina!— Grobna tišina mi odgovori. Jdelo .ce mi je, da sem nekje v začarani hiši Lahko bi razbil špo. toda kaj potem? Za steklom je še železna vrata. Toda upognile so se komaj za pol centrimetra. Po čelu mi je lil mrzel pot. Ah, če bi bil namesto v slikarstvu izurjen v boksanju! Razbil bi to prokleto dvigalo. A glej — ko sem stal nekaj časa nepremično, sem opazil, da drži prožino, vodečo od zgoraj doli. kaveljček. Kaj je to! Ne vem. Morda je v tem vsa umetnost. Toda kako doseči ta vraži kaveljček? Hočem ga odstraniti z vsemi prsti, pa ne gre. Ves obupan sežem v žep in vzliknem eti veselja. V žepu otipljem svojo dolgo pipo. Z njeno pomočjo je kaveljček končno odstranjen in vratca se odpro. Rešen sem. Pozvonim pri Klaudini. — Ti tu? — Dobro uro že.... dve uri.... celo večnost. — Ah. ubogi prijatelj! Kako sem pozabljiva! Pomotoma sem zataknila kaveljček. Sedi za hip in po-pij čašico konjaka. Saj si ves prepoten. In z robcem mi je brisala potno čelo. — Še tega bi bilo treba, da bi se tu zadrževal. Spravi pisma, katera sem pozabil tu. — Ne. vzemi jh za enkrat, sama pridem po nje. Uboga Klaudina! Tako pozabljena in dobrodušna je, da sploh ne pomisil, kaj zblekne. Zopet mi je hotela ponuditi dvigalo z zataknjenim kaveljčkom, pa sem jo očitajoče pogledal. Dovolj mi je bilo, da sem enkrat v življenju zlezel v električno dvigalo, da sem se ga pozneje vedno ogibal. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau * da bi ameriški državljan imel dvojno državljanstvo. Stvar pa je dru gačna v kolikor se tiče otrok inozemskih staršev, rojenih v Združenih državah. Teh se naturalizacij -ske pogodbe ne tičejo in Združene države priznavajo, da so isti rojeni z dvojnim državljanstvom. V tem pogledu je zanimivo pismo državnega tajnika, ki ga je poslal nedavno na kengresni odsek: VOJAŠKE DOLŽNOSTI NATURAL IZIRANlft DRŽAVLJANOV V V INOZEMSTVU Vprašanje takozvanega "dvojne-1 Izvirne domovine, vlada Združenih ga državljanstva'' »dual citizen- držav vlaga protest. Kajti Združe--hip> za naturalizirane državljane ne države sploh ne pripoznavajo, je jako kočljiva stvar. Mnoge države smatrajo naturalizirane državljane še vedno za svoje državljane in ti- ako se nahajajo pod njihovo jurisdikcijo, so zato podvrženi njihovim zakonom, in tako tudi vojaškim zakonom. Intervencija ameriške vlade njim ne more pomagati, ako ni mednarodnih pogodb glede državljanstva. Le glede nekaterih držav obstojajo take mednarodne državljanske pogodbe, ki odpravljajo vprašanje dvojnega državljanstva. Italija, na primer, smatra vse izseljene Italjane in tudi n j hove o-troke še vedno za svoje državljane. Ako so se ti podali na obisk v Italijo ali se tja povrnili, morali s-,> služiti v italijanski vojski, ako je italijanski zakon tako veleval. Ko so se kasneje hoteli povrniti v Ameriko, so našli, da jim ameriški konzul ni hotel dati potnega lista, čes da vsled vojaške prisege zvestobe .«o avtomatično zgubili ameriško državljanstvo. Tudi v Jugoslaviji obstoja načelo da jugoslovanski državljan ostane tako dolgo jugoslovanski državljan, dokler ne zaprosi, da ga izpustijo iz jugoslovanskega državljanstva. Ameriška naturalizacija sama na sebi ne spremeni njegovega prejšnjega državljanstva v očeh jugoslovanskega zakona. Nedavno je italijanska vlada izdela v tem pogledu važno nared-bo, ki ne bo zanimala le velikega števila Jugoslovanov, ki so italijanski podaniki, marveč je splošnega zanimanja v tem pogledu. "Jasno je, da Združene države n.1 morejo zanikati pravice inozemskih vlad. da smatrajo take osebe za svoje državljane, kajti sami smatramo otreke ameriških očetov, ro- 1 jeno v inozemstvu, za ameriške državljane. Da za dnevom prihajajo pritožbe na State Department glede slučajev. da je bila oseba rojena v Združenih državah od inozemskih staršev vtaknjena v vojsko dežele, h kateri starši spadajo. Ceni se. da je od 300U do 4000 takih slučaje-, na leto. Polovica teh slučajev se nanaša na osebe italijanskega po-kolenja. ali mnogo slučajev se ti-, čejo tudi oseb češkoslovaškega, francoskega, grškega. portugalskega, turškega in jugoslovanskega pokoljenja. V nekem pismu vodje paspertnega oddelka državnega departments. na kongresnika Kelly pravi isti: Z ozirem na vašo zahtevo za informacije, katere druge dežele »razun Italijo zahtevajo vojaško službo od tukaj rojenih Arr.erikancev. objavljamo Vam. da. v kolikor je znano državnemu de-partmentu. vse evropske države, razun Angleške, Nemčije Avstrije, Italija je namreč odredila, da od in Madjarske, zahtevajo izpolnitev ČLOVEK V LEDENI DOBI Kakor poroča londonski Daily Telegraph", so v okolici Pekinga učenjaki našli okamenele ostanke pračloveka. ki je živel v začetku ledene dobe. Na to važno odkritje5 paleontološkega značaja so učenjaki naleteli v neki apnentki votlini pri čakatienu. kakih 50 km od Pekinga. Okamenine pripadajo kakim desetim ljudem in je zlasti ena j izmed črepinj nenavadno dobro c-hranjena. Vodja paleontološke odprave. profesor Black, ki vodi raziskovanja. je izjavil, da izdajajo o-kamenine neki posebni doslej neznani človeški tip. To neznano človeško pleme so paleontologi krstili z imenom "sinanthropus pekinen-sis". j Okostnjaki so bili najdeni tesno drug ob drugem, kar priča, da je ta davni človeški rod živel v skupnosti. Bil je tedaj misleče bitje in je hodil pokcnci ter se pri hoji ni posluževal rok Dr. Elliot Smith, i ;ien izmed udeležencev odprave, je mnenja, da gre pri pekm-ki na* rit i' z? izredno važne odkritje, ki p j svojem pomenu daleko prekata najdbe v Spyju in Neandertalu. Tudi piltmovonske izko:jmine in najdbe opičjega človeka z Jave ni - I so tako pomembne, kakor so tu pekinška odkritja. Po geološki informaciji tal ter po ostankih živa i.1 tv i in rastlinstva sodi učenjak Arthur Kelt. da so okamenele človeške kosti neoporečno iz začetka ied'n dobe ter so potemtakem stare okoi: četrt milijona let. Ža?o?tcn Tronee fcažitnega strel;:t nja. V selu Lopar na otoku Rabu je za Božič pripetila težka nesreča 20-Ietni posestnikov sin Grabič je streljal s staro puško i'i zadel v tre- 1 buh 23-letnega Marijaua Kumiča | Nesrečnega dečka > prepeljali < ' šib?niši:o bcJnicc, kjer je pa poškodbam pcc!lege!. vojaške dolžnosti od oseb. rojenih v Združenih državah od staršev, ki so državljani dotičnih držav." sedaj naprej za časa miru vsi natu-| ralizirani ameriški državljani itali-: janskega izvira in njihovi v Ame-; riki rojeni otroci smejo priti v Ita-I lijo na obisk in ostati tam za dobo enega leta, ne da bi imeli med tem j nikakih sitnosti v z/ezi z vojašk:-| mi zakoni. Ta oprostitev od voja-| ških dolžnosti se ne tiče le sedanjih ! dolžnosti marveč tudi zamujenih j dolžnosti v preteklosti. Skratka ! vsakdo se lahko povrne za enoleten S obisk brez nikakega strahu pred mogočimi posledicami vojaške dolžnosti. Pomembno je. da ni i-talijanska vlada izdala to narecl-bo izrecno le v korist naturalizi-ranih državljanov, marveč sploh vseh Italijanov, nastanjenih v prekomorskih deželali. brez ozira na to, da li se povrnejo v Italijo z italijanskim tli kakim drugim i pa športom. Italijanska vlada ni s tem formalno priznala nikakih predpravic za naturalizirane ameriške državljane, marveč raztegnila isto pravico na vse Italijane v Tudi nedržavljanl zamnrsjo po inozemstvu, naj bodo naturalizira- tovati v stari krti na oHsk, toda IKako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je nam-nj;n potovati * stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi h drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam ml »moremo dati najboljša po lasni le In priporočamo vedno ie prvovrstne brro parnlke. Za blede, suhe, slabe ljudi I Utrdi. > t: ll I, rjjl i Ijiulj'- 1.1 du \ ■ < ll i,,, svodn U .Vujju-Tom—zdravilu. !-.i nar« di •;<».-,U m««-ti- , zdra\e krvi. Ta izvrstna fvst ivinu nrižt-nv i/. t»'!.-st, strup« tu-stankt,- nastali- vi«!» ■! za|>rtnii e. ki vn-.-k n< jK*»! «bm- huK-ztii in r« v&i im-. Nukh-T« •!!• i;: .
  • :jši apt lil. ■ d|»r;ivi nei'rt l-,ivn«'.-t. p!i-ii* in vzdit.ttij- ži hf.l, i in iTtv, Sit- oblatile in iii»'hum*\ t-r clriii"- ruik< 1- i m« |fcivzr<< '•!!• \.-l».-• \ž;v;i!i Nlljra-T !•-k;; j "lili. i j-r- ; . t■ p jt M \. - šivil j«- j. !»•■' itno in osvfžljtvn in vstaiKtv v j^itr-t 11: cn»-rgi<'"iit Vi lahko kupit-- Nuga-T' n»- kj« . U<*li v prodajalo zdravilu. .\k«i vaš >v. . mm ■ i zalogi, mil r»-nt, naj *.i nar««' Zi v.is o-l ;ijiK'V-K« p:- kup \,t!. i KJE SE NAHAJA moj brat JOHN ANZELC, doma iz Studenca n t Blokah. Prrd petimi l^ti je bil nekje v državi Colorado, najbrž* v LrCadville. Zato prosim naše rojake. če kdo kaj ve o njem. da mi sporoči, zakar mu bom zHo hvaležen. Frank Anzrlr, 101 Victoria St., Lachin^, Qu<'., Canada, <3x i3 14.15» DRAGA SLHCA V Wruotovem umetniškem domu v Parizu se je vršila prodaja starinskih slik in ena slika je bila prodana za ljBOO.OOe frankov. Slika predstavlja Kristusovo rojstvo in v je primeri z drugimi dragocenimi starinskimi slikami z e lo majhna. Gre za delo Fra FiUpoo Lippi, izvirajoče iz 15. stoletja. Dragoceno sliko je prodal lastnik umetniških zbirk, bivši ministrski tajnik Paravey. Vzklicna cena je bila 25,000 frankov, zanimanje za sliko je bUo pa tako veliko, da je bila prodana za 1.800,000 fran kov. mmj VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naroČiti za leto 1931, naj nam pošlje $ 1 in dobil bo knjige po posti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda' ni ali ne. To ne pomenja, da se je Italija odrekla pravici uvojačiti a-meriške državljane italijanske narodnosti. marveč le, -da Italija za časa miru ne bo uveljavljala svojih vojaških zakonov glede njih. Grško je odredilo nekaj sličnega glede ameriških državljanov grškega pokoljenja. ali omejilo dobo bivanja v Grčiji na tri mesece, tekom katerih se dotičnik nima bati nikakih sitnosti glede vojaške dolžnosti. Grško in Italija nista e KONCERT STROJNIH GODBENIKOV Radio in zvočni film spadata že k vsakdanjostim našega živijenja, radioorgle, godba eterskih valov in barvni klavir so tehnično-muzik^I-r.e senzarije včerajšnjega dr.e. — Kajti master Wayne, ameriški ra-diotehnik. je prekosil s svojim • fantomskim orkestrom", s katerim nastopa sedaj na Dunaju, vse dosedanje izume te vrste. V tem grozotnem orkestru igrajo posamezni instrumenti "sami od sebe*, brez dirigenta in živih, človeških godbenikov. Seveda r.e gre navzlic temu za kakšen "čudež". Vse Je duhovita tehnična igrača. Za kulisami stoj: velik gramofon, ki pa ne daje glasov direktno od ebe. Od gramofonske plošče gredo zvočni tresljaji v električno zvočnico. kjer se spreminjajo v električne toke. Ti toki se v posebni pripravi oiačijo in potem Jih druga priprava razdeli in povede k posameznim instrumentom na odru. Godala, pihala, tolkala so pritrjena odru vsako na svoje kov ir. as to tojalo in zaigrajo .sa.na od s^be. Na njih so namreč prtrjeni elektro-magneti in membrane, ki sprejemajo za kulisam ojacene električne toke in jih spreminjajo v zvoke. Membrane »mrene, kožice* so konstruirane tako. da ^prejemajo samo tiste zvočne b irve, ki so karakteristične za posamezne ii^'ru-mente. Tako predstavlja vsako glasbilo prav . a prav nekakšen o-plemeniteni ojačevalec. Vso aparaturo urejata za kulisami samo d\a človeka en elektroakustičir m en električni kaj>elmk". V bodoče bodo zavoljo večjega efekta uprablja-li pač tudi "mehanične gadbcniUe"', "strojne ljudi", ki bodo ser!oli na odru vsak ob svojem glasbilu in markirali kretnje pravih, živih godbenikov. Pa s takšnimi mena-nizmi se evropski okus menda ne bi rad sprijaznil. Scuanji "fantomski orkester" mi-stra Waynea šteje 36 instrum« ntov a to število se po potrebi zni.': ali poveča. Repertoar je seveda neomejen. s-, je uporabna vsaka gramofonska plošča in cd te je v prvi vrsti vse odvisno. Ali bo mehanični orkester izpodrinil prave orkestre in povcal brezposelnost v krogih godbenikov? To je vprašanje, na katero bo od-govodila. bodočnost. Neposredne nevarnosti danes še ni, kajti Wayn-neov izum je danes še zelo draga stvar. PONESREČENI PREROKI Ob koncu leta 1929 je bilo razvidno kako malo smemo zaupati v napovedovalcem bodočnosti Naj-l>olj se je urezal nemški prerok Hu-ter. ki je za Novo leto 1928. Strese-mannu napovedal veliko uspehov v letih 1929. in 1930.. ko bi postal nemški prezident. Stresemann Je umrl. ne da bi počakal na leto 1930. Na Angleškem se je prav tako blamiral dokaj znani "stari zamorec", ki je pisal o težki izgubi v kraljevski rodbinji. Vsi so mislih na kralja, ki je nevarno obolel letošnjega februarja. Toda kralj je ozdravel in ni imela kraljevska hiša nobenih drugih neprilik. Na Francoskem je obijubovala madame Laplace strele na nekega uglednega politika, prevrat na Ruskem in vojno v Ameriki, Vse to je izostalo, umrl pa je Clemenceau, na katerega vedeževalka ni pomislila. BBjjs®;:, Glasom nove ameriške priseljeni ške postave, U je stopila v veljav« s prvim Julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl so Izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kroti ki ti no: Storiš« amerišUh državljanov, možje ameriških državljank ki so m po L junijn 1528. lota poročili, žene in neporočeni otroci izpoO, 18. lete poljedelcev. XI so opravičeni do pfve polovice kvoto. Do drug« polovice pa se opravičeni ženo in neporočeni otroci izpod 81. lete snih sodržavljanov, ki so bili postavno pripaičenl v tn dežoH sa stalno bivanje. o obračajte ns S AKSER STATE BANK n CORTLANDT STREET NEW TOKK Mali Oglasi imajo velik uspeh g » a H amixiiias^^ *OU« N A B O D Aa Najdenka. m The LARGEST SLOVENE DAILY In C. f.i ROMAN 17. ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Radost ob« if): t v a te ni hotela poleči Zopet in zopet se Je mora! iivigi iti laa'or. Vsi so hoteli videti se enkrat nepresegljivo Ifigenijo, ki je bila aart s popolna, po pnkazni, govorici in igri. V*e je stalo pod utlaom ravno doiivega ter hotele izkazati svojo hvaležnost. rpežJjivo je cikala mladina pii vhodu na oder ter bila vsa srečna, ko sa Je umetnica ozrla vanjo. Umetnica je stopila v čakajoči avtomobil. V avtomobilu je sedel mo4ki, ki Je strastno pričel poljubovati njeni roki. Krasna si bila. Angela! Imela si vs.e velike, klasične poteze: — Ali bi bil zadovoljen? — Brezpogojno! NaMnehnila se je. se naklonila nazaj ter zaprla oči. Bila j«* utrujena na smrt. Utrujena je bila kot človek, ki izda vse .'iIar»U. Cherbourg, Aut« «-r; «'ii 29. Januarja: Ceorge Washington, Clierl- urg. Hr#-men 30 januarja: B.-rlin, Cherbourg. nrt-m»-ri 31. fanuarja- ('"•"men. f"h"rl>o'ir(c, Ilremen Olympic. Cherbourg Koma. N'apoli, Genova COSUL®rLINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje; SATURNIA 3. FEBRCARJA — 22 MARCA 2G. APRILA VULCANtt 8. MARCA — 1C. APRILA 15. MAJA iKi«turnia in Yu!>*ania p . kn*;« vne la<1- • 1 Je pveta v razkoSju, udoi.in.fcll ln na- Ilre- 1. februarja: Si l>>U)*, «*herlx'urg Hamburg President IUhMvcU Cherbourg, men Jlnin*tiinli», fv.ulngtie sur Mt 6. februarja: Iminltr, fUiulogn« »ur Mer. Bremen 7. februarja: lie de France. Havre 8. februarja: A>|u!tania, Cherbourg Mi!ujukourg. Bremen 13 februarja: iluetichen. Cherliourg. Bremen 14 februarja: Saturnia. 'l rnt 15. februarja: I'.i-i'Ulj ii *'!i*;i"tut*. Bremen \Bnnew .i9ka, i 'iverU>urg 19. februarja: i'nsulent liardlng. Cherbourg, men Bre- 20 februarja: Stuttgart, Boulogne a.ir Mer, Bremen 21. februarja: I*:ini« Havre MaJentk-, Cherbourg Bremen. C1ierl»-urit. Bremen W' MeinJand. »'her bout < Aguntuit. N a poli. uetuAt 22 februarja: Cleveland, i htrbouri, Hamburg I 26. februarja: Washington, Cherbourg. H»'n- borif 27 februarja: Berilu, Cherbourg, Bremen gln-i ier ruidi najboljfto s'n/.bo v Kvr«'-; p< i post-line • ene y.a I ja in n;.*aj. V—č novopti rn tf-h motornih ladjah vklj'l £no plavalni basen v 4lriig«*m ruirt-du. COS C LICU LINE 17 Battery Place. New Yorfc Omana. P. Broderick. Prvo mesto zavzema velika carska krona, v katero je vdelanih 2700 kar. briljantov, veliki rubin tam tehta 402 karata. V državnem žezlu je vdelan glasoviti diamant Orlov, ki ima svojo pomembno zgodovino. Našli so ga v 17. stoletju v Golkondi ben "memento \ da je na svetu vse miljivo. BREZPLAČNI POUK. flCARD OF EDUCATION nudi POZOR, ROJAKI Is naslova na listu, katerega prejemate, jc razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opomin J-*, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls. Frank Masle. OHIO Baiberton. Jonn Balant, Joe Hill Cleveland. Anton Bobek, Chas ^Carllnger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnlk Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Ktniže Nlles, Frank Koguvšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ. OREGON Oregon City. J. Kobiar. fi ONI PREKO OCf ANA ; Ntjkrilii in najbolj ugodna pot aa ootovinj* na ogromnih *arnlk!h: HE DE FRANCE 17. jan.; 7. feb. (7 P M.) (1 P. M.» PARIS 21. jan.; 21. februarja <5 P. M > (IP. M ) Najkrajta pot p-> teieanict V«akd« Je v poeebnt kabini a »»emI modern! ml udobnosti — Pijana In alavoa francoska kuhinja iaredno nlake eene VprmSaJt« kateregakoli noobiaC^eaega agenta FRENCH LINE It STATS STRE CT NIW YORK. N. V. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmllšek Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading, J. Pezd'rc. Steelton. A. Hreu. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, f'r. Schifrer. West Newton. Joseph Jo van Wlllock, J. Peternei. v Indiji; prvotno je u^i last velikega mogula ter je tehtal " in hočejo postati dr- 300 karatov; lastnik ga je dal pre- brusiti, da je diamant dobil sedanjo obliko, a je izgubil na teži nad 100 karatov. "Orlov", ki se je prvotno zval ' Deryai-noor" i morje luči», in drugi dragul velikan — "Koh i noor"