P. b. b
svetovnih in domačih dogodkov
PoiUii urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagmfnrt 2.
LETO XIII./ŠTEVILKA 19
CELOVEC, DNE 10. MAJA 1961
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
CENA 2.
ŠILINGA
Vesolje ni dirkališče!
Po prvem (K)letu majorja Jurija Aleksejevima C.igarina v vesolje je sledil sedaj prvi Amerika-uec, pomorski kapitan Shepard. Razlik med obema poletoma je mnogo, kajti Gagarin je bil v vesolju dobro uro in v razdalji 200 do 300 km obkrožil našo Zemljo, dočim je bival Shepard v vesoljskem stanju breztežnosti samo 15 minut, kajti njegova raketa se je kot kamen, ki ga zalučamo v zrak, po dosegu vesolja v višini 180 km vrnila nazaj. Toda bistveno je to, da sta tako Rusija kot Amerika iznašli možnost izstreliti človeka skozi odejo ozračja in zemeljske privlačnosti v vesolje ter ga potem zdravega in čilega spraviti zopet nazaj na našo Zemljo.
Prednost Rusov pred Amcrikanci je še vedno velika, kot je po posrečenem Shepardovem poletu priznal sam ameriški predsednik Kennedy, toda •ri to, o čem bi radi danes govorili, namreč o pomenu tega, da si je človek odprl vrata omenje-nega zemeljskega prostora v brezkončno vesolje.
V resnici pomenjata oba poleta zmago človeškega duha nad snovjo in prostorom. Zato ni to zgolj pustolovščina brez primere dveh drznih mladih ljudi, tudi ne zgolj zmaga ene ali druge države, temveč zmaga človeštva v celoti, ki z vedno novimi aparati, instrumenti in stroji povečuje svojo oblast uad stvarstvom.
Zgodba človeškega napredka od časov, ko je pri-mitivni človek ukresal z dvema kamnoma prvi ogenj ter začel uporabljati kamen kot orožje in orodje, pa do kompliciranih orodij in strojev sodobnosti je čudovitejša kot najbolj čudovita pravljica. Gre skozi tisočletja, od sumerskih, indij-skih, egipčanskih, arabskih in kitajski)] zvezdoslov-eev in matematikov, od grških modrijanov, sred-njeveških krščanskih filozofov, od uvedite eksperi-mentov (novum organum) v znanost, pa do znanstvenikov in inženirjev naše dobe.
Vsi narodi in vse rase so v raznih zgodovinskih ^asih prispevale po svojih najboljših duhovih k zakladu človeškega znanja. Kadar pa je bilo treba raziskati neznane predele, so sc vedno našli po-Sumni možje, ki so tvegali vse, ter sc podali v negotovost, da utešijo človekovo željo po spoznava-nju novega. Od feničanskih, grških, vikinških, an-Rleških, španskih, portugalskih, francoskih mornarjev do modernih astronavtov. Tako so šli v zgodo-vmo Krištof Kolumb, Vaško de Gama, Calbot. Danes * jima pridružujeta Gagarin in Shepard. Z njimi Pa tudi znanstveniki in tehniki, ki so ta podvig zamislili in ustvarili potrebne naprave za njegovo iz-'cdbo.
fcal je to plemenito tekmo za obogatitev člo-v(iškega znanja zasenčila politična borba za premoč. Tako govorimo o sovjetskih zmagah, o ameriških dosežkih. Toda prav ob čudovitosti moder-ncRa napredka bi se morali poglobiti v globlji pomen teh velikih dogodkov. Njihove resnične ve-''fine v hrupu vsakdanjih drobnih razburjenj ritij-“rž danes še sploh ne moremo spoznati. Zato je prav da sc zamislimo in sežemo po primerih preteklosti: Pitagora je bil Grk, Galilei je bil Habjan, Kepler Nemec, Kopernik Poljak, toda danes govorimo o njih predvsem kot o genijih, katerih delo je šlo v prid celotnemu človeštvu. In 'Mo velja za znanstvenike in tehnike, ki so dali s svojim delom Gagarinu in Shepardu v roko stroje in naprave za polet v vsemirje.
Prvi poleti v vsemirje so nam odprli nova ob-rorja, kajti poleta Gagarina in Sheparda lahko satno primerjamo ..podvigu” otroka, ki je shodil m prvič odprl vrata domače hiše v nov, veliki s'et ter vanj naredil prvi, drobceni korak. Luna, ^ars in drugi planeti našega sončnega sistema so k zelo, zelo daleč. In naši sončni sistem je samo '"den izmed tisočev drugih v brezkončnem vesolju.
Naj bi človeštvo, predvsem pa odgovorni držav-Piki, ob teh velikih dosežkih zadnjih tednov po-mislili, da je vesolje preveliko - za dirkališče njihovih nadutih ambicij. Odkrivati novo in neznano Jc namen človeškega bitja - saj ga je človeštvu Postavil sam Stvarnik, ko je rekel, da si naj člo-'ok podvrže stvarstvo, da mu bo služilo. Toda ta namen 1k> dosegel svoj pravi cilj le, ako ga l>o-',0 Vsi vršili za to, da povečajo zaklad skupnega koseškega znanja v dobrobit celotnega človeškega >odn — in ne v njegovo nesrečo in propast!
Tudi Amerikanec v vsemiriu
Minuli petek je tudi prvi Amerikanec, 37-letni! pomorski kapitan Shepard, poletel v vsemirje ter se po kratkem stanju v območjO breztežnosti vrnil na Zemljo. Raketa tipa »Mercury«, izstreljena ob 13. uri iz raketnega oporišča Cap Canaveral je Shepharda z 'brzino 5000 km na uro ponesla 184 'km v 'višino. Tam je potem spravil s pritiskom na ustrezni gumb v pogon zaviralne rakete ter sc usmeril nazaj proti Zemlji. Po 15-minutnem poletu se je kabina s padalom spustila 480 km vstran v Atlantsko morje v bližini Bahamskih otokov. Tam jo je že čakala letalonosilka »Lake Champlain«, Toda še preden je 'posebni žerjav kabino 'dvignil na 'krov ladje, je Shepard odprl sam pokrov in pomolil glavo na zrak. Njegove prve besede so bile »Fantje, kakšna vožnja!«
Poskusni polet kapitana Sheparda, ki je poročen in ima dve hčerki, je znatno skrajšal naskok Sovjetov pred Amerikanci glede vesoljske plovbe, čeprav je sovjetski polet brez tlvoma pomembnejši, saj je major Gagarin obkrožil Zemljo v razdalji 200 do 300 km, pa je še ena razlika med obema podvigoma'. Sovjeti so svoj poskus izvedli v tajnosti, Amerikanci so pa svojega napovedovali več tednov (in morali tudi večkrat
preložiti zaradi nepredvidenih nedostatkov) ter ga končno izvedli javno. Izstrelitvi v Cap Canaveralu je prisostvovalo okoli 100 časnikarjev iz vsega sveta ter večje število znanstvenikov iz zavezniških dežel. Vsi ti so na lastne oči videli, kako je Shepard stopili v raketo, kako so za njim zaprli vrata ter kako je izstreljena raketa z zamolklim gromom v oblaku dima po 200 sekundah izginila v nebo. Tudi na letalonosilki »Lake Champlain« je bilo zbrano večje število tujih časnikarjov. Poskus bi se tudi lahko bil ponesrečil in uspeh bi se spremenil v blamažo. Toda izgleda, da je bilo Ameri-kancem več vredno, da poskus, ako uspe, vidijo tudi tuje priče.
V razliko od sovjetskega poskusa, kjer je bil polet ‘Vesolske rakete uravnavan od začetka do konca z zemlje s pomočjo dalj-novodhih naprav in je Gagarin samo sedel notri, je pa Shepard »pilotiral« svojo raketo sam. Glavni namen ameriškega poskusa je bilo v tem, da ugotovijo sposobnost človeka za samostojno plovbo v ve-soljn. Ves čas poleta, je Shepard sporočal prek radia svoje vtise znanstvenikom v Cap Canaveralu. Za prihodnje tedne napovedujejo še več poskusov.
Kraljica Elizabeta pri papežu
'Papež Janez XXIII. je minuli teden sprejel v posebni avdienci angleško kraljico Elizabeto II. in njenega soproga princa Filipa Edinburškega. Kraljevski par je prispel v Italijo na krovu jahte »Britannia«, iki je bila vrgla sidro v Neaplju. Po obiskih pri predstavnikih italijanske države je za zaključek sledil še obisk pri papežu v Vatikanu.
Janez XXIII. je s posobno prijaznostjo pokazal, kako mu je redki obisk drag, kajti zadnji britanski vladar, ki je obiskal Vatikan, je bil kralj Jurij VI. leta 1923. Papež ni pustil, da bi kraljica pokleknila predenj in ko mu je hotela poljubiti prstan, kot predpisuje ceremonial, ji je stisnil roko, ter jo povabil s princom Filipom v svojo privatno knjižnico, kjer se je zadržal z njima pol ure v razgovoru. Angleški vladarski par je poklonil papežu sprehajalno palico z dragocenim držajem, sv. oče pa jima je daroval 'kolekcijo starinskih novcev, za Elizabetina otroka, princa Karla in princesko Ano, pa je dal s seboj album vatikanskih znamk, ker sta oba navdušena zbi-
ralca znamk. Večina angleške javnosti in tiska je v zelo simpatičnem tonu poročala o kraljevskem obisku v Vatikanu, čeprav je na Angleškem protestantizem državna vera. Le »Protestant Trnih Society«, neka do katoličanov nestrpna protesta«tovska družba je pozvala kraljico, da naj ne obiskuje poglavarja »krivoverskih papežnikov«.
Smrt za podkupljive uradnike
predvideva najnovejši odlok Vrhovnega Sovjeta v Moskvi. Tej kazni, ki bo izvršena z ustrelitvijo, bodo zapadli državni uradniki, ki si bodo »v posebno velikem obsegu nezakonito prilastili državno imo-vino« ter nadalje tudi ponarejevalci denarja in vrednostnih papirjev. 'Pomilostitve ni. — Z ne,kim drugim odlokom pa je predvidena pošiljatev oseb pod 18. letom, ki so delomrzneži, verižniki in »paraziti«, t. j. hočejo dobro živeti na račun drugih, v taborišča za prisilno delo od 2 do 5 let. Sovjetsko časopisje vedno pogosteje poroča o teh vzhodnih bratcih naših »Halbstarke«.
Kmečka gospodarska zveza
priredi
v nedeljo 14. majnika ob pol 3. uri popoldne pri Tišlerju v Št. Janžu
ROŽANSKI KMEČKI DAN
Spored:
1.	Pozdrav predsednika Krneč, gospodarske zveze
2.	šentjanški mešani zbor
3.	Ples deklet
4.	Govora: G. Mirko Kumer z Blata, svetnik Okrajne kmetijske zbornice;
prof. dr. Valentin I n z k o, predsednik Narodnega sveta
5.	Zbor »Rožanskih fantov«
6.	Igra »Lepa Vida«
Med odmori igra šentjanški tamburaški zbor.
Vstopnine ni!
Vabi osrednji odbor.
Državna realna gimnazija
in gimnazija za Slovence
OBJAVA
Sprejemni izpiti za prvi razred in tudi za višje razrede na Državni realni gimnaziji za Slovence so v soboto, dne 8. julija 1961, to je prvi dan velikih počitnic.
Izpit za prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šolske stopnje ljudske šole.
Prijave za sprejemni izpit so lahko ustne v pisarni šole, Lerchenfeldgasse 22, II. nadstropje, vsak dan od 14. do 18. ure ali pa pismene do 1. julija 1961. Pismene prijave je treba kolkovati s 6 šil. Prijavi pa je treba priložiti rojstni list in dokument avstrijskega državljanstva, šola, katero učenec ali učenka sedaj obiskuje, naj pošlje »Schiiler-beschreibung« direktno na ravnateljstvo šole, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Na dan izpita pa mora učenec predložiti zadnje spričevalo, katero bo dobil 7. julija 1961. S seboj naj tudi prinese copate.
Glede izpitov za višje razrede pa dobite podobna pojasnila v šolski pisarni vsak dan popoldne.
Ravnateljstvo
-KRATKE VESTI -
Resnični poznavalci umetnosti so zelo redki, je pokazala stava, ki sta jo sklenila v Nizzi, središču francoske Riviere, dva trgovca z umetninami. Na neki umetnostni razstavi sta razobesila sliko znamenitega pariškega slikarja Italijana Modiglianija (ne Mogiglianija, kot piše graška »Tagespost«), ki je bila naprodaj za 120 frankov (650 šil.), čeprav je njena resnična vrednost znašala okrog četrt milijona šil. Slika je ondi visela celih 14 dni, mimo nje je šlo na stotine obiskovalcev 'razstave — med njimi tudi kritiki — toda nihče je ni spoznal in kupil.
Dunaj šteje 1,627.034 prebivalcev je bilo ugotovljeno ob v marcu izvedenem iljud-skem štetju. V primeri s prejšnjim 'ljudskim štetjem 1. 1951 se je prebivalstvo povečalo za 0,7 odstotka, kar pa gre v glavnem na račun novonaseljencev, dočim je sicer na Dunaju več rakev kot zibelk. Na Dunaju je seclaj 691.000 družinskih gospodinjstev, število hiš pa znaša 85.097. — V mestni upravi pa je zaposlenih 55.000 aktivnih uradnikov, je izjavil dunajski župan Jonas. To se pravi, da pride na vsakih 30 meščanov 1 uradnik. Kaj vsi ti »aktivni« uradniki delajo, pa župan mi povedal.
Tisoče litrov mleka so zlili po cestah, ali pa skrmili živini kmetje na Danskem minuli ponedeljek. Na ta način hočejo kmetje prisiliti vlado, da prispeva 500 milijonov kron za kritje povečanih stroškov kmetijske proizvodnje. Danska je ena iz. med največ j ih izvoznic kmetijskih proizvodov, toda v zadnjih tednih je izvoz sko-roda povsem zastal.
26 milijard šil. je bilo vredno judovsko premoženje v Avstriji, ki so ga bili zasegli nacisti, so ugotovili na nedavnem zborova-nju bivših avstrijskih Judov, ki žive v Izraelu. Avstrija naj končno vendar poravna Judom prizadeto škodo, so zahtevali v i]>o-sebni resoluciji na izraelsko in avstrijsko vlado. Nadalje so naznanili, da je pred nastopom nacizma živelo v Avstriji 250.000 Zidov, od katerih pa je samo 70.000 preživelo nacistično dobo. Od teh jih pa sedaj 40.000 biva v Izraelu.
Ludendorffstrasse bi se naj imenovala v trgu Tutzing na 'Bavarskem ulica, v kateri v svoji vili živi vdova po nemškem generalu Ludendorifu, enem izmed pripravljal-cev poti nacizmu. Ta sklep občinskega odbora je zbudil veliko zgražanje v Nemčiji in inozemstvu. Bavarska vlada ga bo razveljavila.
Politični teden
eija v Kongu, ampak tudi za zakulisno borbo za rudnike urana, bakra, zlata in diamantov.	.
Po svetu ...
Premirje za še hujši kaos v Laosu
Izgleda, tla je končno le prisilo do premirja v Laosu, v tej 2 milijona miroljubnih prebivalcev broječi državici na Daljnem Vzhodu, kateri pravijo tudi dežela »tisočerih slonov«, po obilici teh debelo-kožnih velikih štirinožcev, ki žive ondi v bujnih tropskih džunglah in savanah. Po teritoriju pa je Laos štirikrat večji kot Avstrija, a posebni pomen v svetovni politiki mu daje njegova vmesna lega, je namreč neke vrste blazina med vzhodnim in za-padnim blokom. Na severu meji na komunistični blok, t. j. na Kitajsko in severni Vietnam, na jugu pa na Siam in Južni Vietnam, ki sta se priključila zapadnemu bloku. Pripadata SEATO, to je podaljšku Atlantskega pakta na Daljnem vzhodu.
Na konferenci v Ženevi leta 1954, na kateri je po porazu francoskih čet, povečini tujske legije, pri Ben Phuju bil likvidiran francoski imperij v Indokini, je bilo dogovorjeno, da bodi Laos nevtralen. Ljudstvo je ondi baje tako miroljubno, da bi še muhi ne storilo nič žalega. Celo vojaki, kadar že morajo vršiti svojo obrt, streljajo namenoma mimo! Bil je dosežen še drug kompromis. V samem Laosu bi naj od dvanajstih provinc bilo deset podložnih k Zapadli nagibajoči se osrednji vladi, le dve severni obmejni provinci, ki ležita ob meji komunistične Kitajske bi naj ohranili neke vrste »avtonomijo« pod upravo komunističnih partizanov Patet Lao. Ti partizani naj bi pa lojalno sodelovali v osrednjo vlado. Mednarodna komisija treh, Kanade, Poljske in Indije, kateri bi kot naj-pronr.inentnejši nevtralistični deželi pripadalo predsedstvo, pa hi naj laoško nevtralnost nadzirali. Vse je izgledalo v najlepšem redu. Toda samo na papirju. Zaradi prepirov se je komisija kmalu razšla.
Osrednja vlada v Laosu je bila ostala šibka, kljub izdatni ameriški gospodarski in vojaški podpori, baje zaradi »miroljubnosti« vladne vojaščine. Kitajci in Sovjeti so pa naskrivaj naprej oboroževali v severnih predelih komunistične oddelke. Končno so spremembo predsednikov v Združenih državah in iz tega izvirajočo neodločit osi t ameriške politike izrabili za to, da pripomorejo Pathet Lao do odločilne zmage. Sovjetska zveza je ustvarila velikanski »zračni most«, ki spominja na ameriškega v pomoč obleganemu Berlinu, do svojih partizanov. In izkazalo se je, da ti Laožani niso tako miroljubni in da streljajo zares.
Strah Zapada pred džungelsko vojno
V VVashingtonu so sicer govorili o intervenciji, toda novi ameriški predsednik Kennedy se je na spolzkem parketu »hladne vojne« čutil še premalo gotovega, da bi kaj ukrenil na lastno pest, Angleži in Francozi se namreč — vsak iz lastnih razlogov in interesov, niso marali zaplesti v kako novo džungelsko vojno na Daljnem vzhodu. Angleži zaradi tega, ker v Laosu nimajo lastnih interesov, Francozi pa že zategadelj ne, ker so oni Indokino itak že izgubili in nimajo razloga, da bi se borili za to, da jo obdrže — Amerikanci. Tako so minevali dragoceni tedni, čete Patet Lao pa so napredovale. Iz dveh obmejnih provinc so razširile svojo oblast na polovico dežele. Sedaj bi pa naj nova mirovna konferenca, glede katere sta se zedinila London in Moskva v Ženevi, dosegla »nevtralizacijo« Laosa po načelu pol za pol.
Laoška afera je pokazala, da zapadni tabor vselej izgublja, kadar je needin in kadar vsak njegov član vidi pred seboj samo 'lastne interese.
Nevtralizacija ob sodelovanju komunistov in nekomunistov v skupni Vladi bi naj po že znanem komunističnem receptu pomenila le predstopnjo za popolno sovjeti-zacijo, ki utegne slediti v »ugodnem trenutku«, ko bodo komunisti svoje koalicijske partnerje brez komplimentov izvagoni-rali iz vlade, kot se je to zgodilo na čeho-slovaškem.
Izguba Laosa, ako pride do nje, bo pa imela težke posledice za obrambno moč za-padnega bloka v celoti.
Za Lumumbo Combe v zaporu
Kongo daje znova posla novinarjem, še bolj pa četam Združenih narodov, ki skušajo brez uspeha napraviti red v tem osred-
njem predelu Afrike. Izgleda, da se tudi tam uresničuje stari rok: besede mičejo, zgledi vlečejo.
Minuli 'teden so se skregani kongožanski politiki, in sicer predstavniki osrednje vlade predsednika Kasatvubuja, ter predsedniki deželnih vlad, čombč, gospodar Katan-ge, in Kalondji, gospodar Kasaja, sestali v mesto Cocjuatvillc, da se pogovorijo o ureditvi skupne države. Pri tem so se pa le še bolj sprli in ko je Čombe, obdan od svojih šestih evropskih svetovalcev, hotel konferenco zapustiti, so ga vojaki generala Mobutuja zaprli. Čombe se je v zaporu kmalu omečil, prav tako so se sjmrazu-metli tudi ostali politiki, kajti Mobutu je bil dal obkoliti palačo, v kateri je bila komferenca, s svojimi vojaki ter zagrozil, da jih bo '»oblegal« tako dolgo, dokler se ne sporazumejo. Toda čombeju tudi spravljivost ni pomagala, kajti ostali politiki so se menda sporazumeli tudi za njegovo glavo. Kaisavubu se je naenkrat spomnil, da mu je pred časom izročil Lumumbo v varstvo. čombč pa je tako temeljito poskrbel za njegovo »varnost«, da je Lumumba popolnoma na varnem — na onem svetu«. Sedaj bo pa moral Čombe dajati odgovor za Lumumbovo glavo, z lastno glavo, kajti njegove evropske svetovalce so naložili na letalo in jih odpeljali v Bruselj.
V Kataingi, najbogatejši provinci Konga, je med okrog 10.000 Evropejci, ki jih je Čombe najel za obilne gaže v svojo službo in tvorijo jedro njegove vojaščine, orož-ništva in uprave, je zavladal hud poplah. Bojijo se namreč črnskih izgredov. V skrbeh pa so tudi belgijski finančni krogi za svoje rudnike v Katangi, kajti čombe je hil njihov mož. Ozadje dogodkov je nejasno, vsekakor pa gre ne le za demokra-
Ncredi tudi v Angoli
'Zmešnjava v Kongu pa se je kot oljnati madež razširila tudi na sosednjo portugalsko kolonijo Angolo. Tudi tam so se domačini, oprti na pomoč 'Konga, uprli svojim portugalskim gospodarjem in že zasedli % dežele. Portugalci pošiljajo v Angolo vedno nove čete, kot v minulih letih Francozi v Alžir. Tudi oni še niso spoznali, da gre doba kolonializma h koncu. Ljudje so pač taki, da ne verjamejo, dokler ne skusijo resnice na lastni koži. Le težko se bodo Portugalci ločili od te kolonije v zapadni Afriki ob ustju Konga, .ki so jo drzni portugalski. mornarji zasedli že v 16. stoletju. Po površini meri 500 tisoč kvadratnih milj in ima 4 milijone prebivalcev, med katerimi je le 50.000 Evropejcev. Pridelujejo ondi kavo, kakao, sladkor, oljarice, kokosove orehe, tobak itd. V zemlji pa leži obilica rudnin ter — diamanti. Portugalci imajo ondi ogromne plantaže, ki jih obdelujejo s ceneno delovno silo zamorcev. In vseh teh dobrot bi naj sedaj bilo konec!
Zapori se polnijo z generali
V Franciji pa De Ganile izvaja naprej svojo očiščevalno akcijo po propadlem udaru generalov v Alžiru. V zaporih je več visokih oficirjev kot pa tatov.
Izgloda, da namerava razpustiti tudi slovito tujsko legijo. Z njo je v zadnjih 150 letih Francija branila svojo vojaško slavo z življenji stotisočev pustolovcev in falotov vseh evropskih narodov. V alžirskem puču je tujska 'legija igrala odločilno vlogo. De Gaulle je že ukazati zapreti, »urade za ■rekrutacijo« po Evropi. Sicer pa je titnela ta elitna vojska »poklicnih plačancev« ali »vražja vojska« smisel le tako dolgo, dokler je Francija imela kolonije zat braniti in jrokoniti. Po izgubi Indokine in Severne Afrike je sedaj Alžir na vrsti kot zadnji.
in pri nas v Avstriji
Kdo je delal dolgove?
Potem, ko so zamrli odmevi bojevitih prvomajskih govorov, je zavladalo v naši notranji politiki precejšnje zatišje. Na prvomajskih proslavah so govorniki obeh strank, posebno pa socialistične, proslavljali »Sledljivost«, kot neke vrste čarovno sredstvo, ki naj odreši dolgov avstrijsko državno gospodarstvo. Ob poslušanju in branju teh izvajanj bi človek mislil, da je na kalkem tečaju o narodnem gospodarstvu ne pa na političnih prireditvah, toliko znanih in na papirju lepih ter pravilnih teorij so razlagali govorniki.
S strani OeVP seveda na očitke o »lahkomiselnem delanju dolgov« niso ostali dolžni odgovora. Sami bivši zvezni kancler ing. Raab je prijel dr. Pittermanna za besedo, da če se je že v Avstriji delalo dolgove (in tega ni moč tajiti!), jih je delala cela vlada, kajti vsako posojilu posebej je morala vlada odobriti. In v tej vladi imajo socialisti prav toliko besede kot OeVP. Sicer pa je večji del tako dobljenega denarja itak šel za investicije v podržavljena podjetja, kjer gospodarijo socialisti!
V resnici je tako, da so bile v zadnjem desetletju izvršene velike investicije in da je za to pač moral od nekod denar priti.
Vse to govorjenje je zgolj predpriprava za veliko vsakoletno borbo za proračun. Vse kaže, da hoče novi finančni minister dr. Klaus prihodnje leto res izvršiti sklop vlade, namreč da bodi proračun izenačen, to je, tla država naj ne izdaja več kot dobiva v blagajno v obliki davkov in drugih dohodkov.
Vsekakor bo pa sestava uravnovešenega proračuna zelo težka zadeva. Med drugim bi naj državni uradniki dobili povišanje prejemkov, ki bo v celoti obremenilo državo za novih 1600 milijonov šil., oz. v primeru postopnega zvišanja v prihodnjem letu zaenkrat za 800 milijonov šil. Že s tem zneskom pa bi bilo ravnovesje proračuna resno ogroženo. V letošnjem proračunu gre od celotnih 47 milijonov šil. državnih izdatkov 16 milijonov za plače uradnikom.
Zgodba o bitki za novi proračun bo najbrž zanimiva in bomo o njej bržkone še moratii precej pisati. Končno gre za denar nas vseh.
Razburjenje in razočaranje zaradi Južne Tirolske
»Foemina semper haeret« so rekali stari Latimci (prosto po domače prestavljeno: ženska naredi vedno zmešnjavo!) in ta izrek
velja še danes ne le v ljubezni ampak tudi v politiki. Primer dr. Viktorije Stadlmayr, uradnice tirolske deželne vlade im strokovnjakinje za Južno Tirolsko, ki jo je v Bocnu aretirala italijanska policija znova dokazuje sodobnost klasične modrosti. Italijani pravijo, da imajo dokaze za njeno krivdo ter so odklonili prošnjo avstrijskega poslanika v Rimu, da tirolsko gospo izpuste na začasno svobodo. Svobodo bi namreč potrebovala za to, tla bi se kot članica avstrijske vladne delegacije udeležila napovedanih razgovorov med Avstrijo in Italijo v Celovcu. Bila je že prej članica avstrijske vladne delegacije pri Združenih naro-dilh in pri pogajanjih v Milanu. Je menda tak strokovnjak za Južno Tirolsko, dat brez nje dr. Kreisky ne more shajati, kajti minuli ponedeljek je decidirano izjavil, da ne misli na to, da bi dr. Stadilmayr nadomestil s kako drugo osebo. Spričo tega so izgledi za razgovore v Celovcu zelo slabi, ako bo do teh že ponovno odloženih razgovorih sploh prišlo. Italijanski notranji minister Scelba je te dni prepovedal južnotirotlskc »strelske noše«, kar je naredilo še več hude krvi na tej in oni strani Brennerja. Resni opazovalci političnih razmer so od vsega spočetka dvomili o razsodnosti zamisli, raz-govarjati se o Južni Tirolski — na Koroškem!
Mrtvilo tudi pri nas na Koroškem
Tudi v naši ožji domovini so se valovi političnih vod pomirili, vsaj na površju. Razburljive novice dneva so poročila o medvedu pod Peco in pod Košuto. Neki dunajski gosposki lovec se je prejšnji teden v revirjih grofa Orsini Rosenberga podal na petelina, ki ga pa sploh ni dobil pred oči, ker mu ga je bila speljala neka zapeljiva kura. Pač pa je v somraku jutranjega svita nenadoma zaslišal v bližini lomastenje. Sprva je mislil, da je to grofovski lovec, ki ga je spremlja:!, toda ko sc je iz grmovja izmotala velika temna postava, je stal nekaj metrov pred njim razkoračen na zadnjih nogah velik medved. Iz oči v oči sta se merila lovec in medved. Lovec puške ni sprožil, ker je mislil, da je medved poti zaščito? Nato pa je medved nekaj zagodrnjal, odkimal in odšel |x» svojih potih. Morda je tudi on mislil, da je gosposki lovec pod zaščito? čez par dni so tudi v Lepeni lovci opazili sledove velikega medveda. Tako postaja Koroška medvedja dežela. Najbolj verjetna pa je domneva, da je kosmatinec (ali morda dva), prišel preko Karavank.
SLOVENCI
iLfrma in fio sneta
Umrl je dr. Josip Sašelj
Na Prevaljah je umrl koroški rojak dr. Josip šašelj, sodnik v pokoju. Poleg svojega poklica, v katerem si je s svojo pravičnostjo in dobroto pridobil velik ugled, sc pa je v svojih številnih znanstvenih in .poljudnih spisih bavil z raznimi vprašanji svoje ožje domovine i Koroške, kateri je tudi v dolgih desetletjih bivanja v sosednji Jugoslaviji ostal v srcu zvest. Pisal je zgodovinske in narodopisne razprave ter bil med drugim tudi sotrudnik „Mladcga roda”. Počivaj v miru, blaga duša!
Delo koroškega pisatelja v slovenskem radiu
Radio Ljubljana je pred kratkim izvedla slušno igro Helmuta Scharfa, znanega koroškega novelista, ki si je s svojimi delt ustvaril solidno ime v literaturi nemškega jezikovnega prostora. Scharf, ki je po poklicu srednješolski profesor, se ne le v svojih delih, temveč tudi v dejanjih zavzema za pravičnost do koroških Slovencev. V tem duhu je pisana tudi njegova slušna igra „Voh nezanesljiv”. Njen glavni junak Peter Hebein mora tudi deliti usodo koroških Slovencev, predvsem pa zapostavljanje s strani nadutih Nemcev za časa nacizma. Igro je efektno režiral Mirč Kragelj ter je pri poslušalcih v Sloveniji bila zelo ugodno sprejeta.
Goriikl Slovenci in volitve
Za občinske in pokrajinske volitve na Goriškem so svobodoljubni demokratični Slovenci, ki jih predstavljata Slovenska demokratska zveza in Katoliška skupnost, vložili skupno listo, ki ji načeluje prof. dr. Anton Kacin in nosi ime „Slovenska lista”, do-čim so pristaši nekdanje »Osvobodilne fronte” in kasneje levičarsko usmerjene »napredne” smeri med Slovenci sklenili, da dajo svoje glasove italijanskim socialistom. Goriški »Katoliški glas” ugotavlja, da je Fronta na Goriškem »obupala”, predvsem zaradi tega, ker so rezultati volitev v zadnjih letih pokazali, da število njenih pristašev vidno kopni. Pri občinskih volitvah v Gorici leta 1948 je »Fron-tina” lista dobila 200ti glasov, leta 195<> pa Še samo 989 glasov. Drugi razlog za njihovo vključitev v socializem pa je po pisanju istega lista v tem, da »Fronta pušča vedno bolj v nemar narodnostno vprašanje in daje vedno večji poudarek socialno-razrednemu boju. To sc pravi, da postajajo vedno bolj odkrito komunisti in vedno manj Slovenci.” Tržaška »Demokracija” pa ugotavlja: »Pravzaprav je žalostno, toda zato nič manj resnično, da je — podobno kot lani na Tržaškem — zdaj tudi na Goriškem Slovenska lista edina, za katero lahko glasuje Slovenec, ki hoče izpričati svojo narodno zavest in prisotnost Slovencev na tej naši zemlji.. • Se mar nismo imeli že tolikokrat priložnost prepričati, kako so v raznih statistikah šteli za socialistično ali komunistično stranko oddane glasove enostavno kot glasove italijanskih strank!”
Tudi za volitve v akademsko zastopstvo na univerzi v Trstu so svobodoljubni demokratični slovenski visokošolci postavili listo »Adrija”, dočim so »slovenske” levičarske organizacije in glasila dala svojim pristašem navodila, da volijo italijansko socialistično listo.
študentovski veter slov. pesmi na Dunaju
Na sestanek slovenskih študentov na Dunaju dne 21. aprila je prišel mladi slovenski pesnik Kajetan Kovič, ki sc je nekaj dni prej udeležil večera slovenskega pesništva v graškem »Stadtforumu”. Odgovarjal nam je na vprašanja, o sedanjem slovenskem |>esništvu in posebno slovenski liriki. Omenil je tudi novejše pesništvo drugih jugoslovanskih narodov. Na žalost nam pesnik ni mogel prebrati nobene s-vojih pesmi, ker ni imel s seboj nobene svojih zbirk. S slovensko pesmijo so zaključili prijetni in prijateljski večer.
Ideali slovenskih Študentov v izseljenstvu
V Mendozi v Argentini je tamošnji slovenski dijaški krožek priredil celodnevno počitniško zborovanje. Fantje so se utaborili v idiličnem gozdičku. Dopoldne so imeli sv. mašo, popoldne pa se |K>svetili razpravljanju vprašanj, ki tarejo sodobno mladino na splošno, slovensko pa posebej. Glavni predavatelj, g. M. Bajuk, je zadevo osvetlil * vseh strani ter svoja izvajanja navezal na besed« papeža Pija XII.:
»Po katoliškem prepričanju je namen vzgoje i1' oblikovati popolnega kristjana, oziroma v tein smislu vplivati duhovno in moralno na mladino ter zbuditi v njej miselnost, da bo tudi kasneje, k® Ih> prepuščena sama sebi, ostala zvesta katoliški veri in njenemu praktičnemu udejstvovanju v celotnem obsegu, tako da bo živela po načelih tn predpisih vere.” K temu pa je predavatelj še dotla*1 »Te besede pa prilagodimo na slovensko mladi*0’ ki ji je naloga, da v svojem sl o venskem Iiv' Ijenju ostane zvesta katoliški veri. Gre za popoln0 slovenstvo, ki obstaja v neomajni narodni zavedo0' sti ter globokem verskem prepričanju. Naša 1»*-*' dina jc po svojem rodu slovenska — in taka mora ostati! Naša mladina jc po svojem krstu katoliška — in laka mora ostati!
Moderni apostolat v misijonih
Dve prijazni, mladostni redovnici v pri nas neobičajnih, preprostih sivih oblekah, z ozko plavo tenčico na glavi, sta v minulih dneh komajda zbujali pozornost. Nič čudnega danes, ko se vsak dan dogaja toliko razburljivega, po svetu in tudi pri nas doma. Vsakdo bi pa bil presenečen, ako bi zvedel, da sta skromni nuni bili — zdravnici in da sta videli že dobršen del sveta: Indijo, Pakistan, Ghano, Ameriko in Anglijo in še več! Bili sta namreč dve »zdravniški misijonski sestri«, kot se imenuje red, ki ga je leta 1925 ustanovila zdravnica dr. Ana Dengel, potem ko je pri izvrševanju svojega poklica v Indiji spoznala božji klic. Ena izmed obeh redovnic, ki sta hodili in imeli predavanja po Koroškem, je bila Slovenka, s. Gabriela, ali prej »v civilu« dr. Gabriela Ehrlich, iz ugledne Ehrlichove družine v Žabnicah, Po medicinskem študiju na slovenski univerzi v Ljubljani in kasneje v Padovi v Italiji se je bila odločila za delo v misijonih.
Toda še vse drugače so bili presenečeni tisti, ki so bili pri kakem njunem skioptič-■nem predavanju o delu novega reda v misijonskih deželah. Med drugim je bilo tako predavanje na O barskem in v internatu Mohorjevega doma v Celovcu.
Orient, daljne dežele na Jutrovem, poznano še najbolj iz čudovitih pravljic iz Tisoč in ene noči, iz skrivnostnih zgodb in filmov o zakladih indijskih templjev, poganskih pagod in kraljevskih grobnic. Slišali smo tudi marsikaj o bajnih bogastvih maharadž in puščavskih šejkov, ki imajo menda več petroleja kot vode. O Afriki vemo, da so njeni prebivalci črne polti in da zemlja skriva iskreče se diamante ter rumeno zlato. In v zadnjih tednih pa zvemo vsak dan 'kaj o prepirljivih in med seboj se pobijajočih afriških politikih.
Seotra Gabriela pa nam je z živo besedo in zanimivimi slikami pokazala drugačno podobo Orienta. Dežele, kjer vlada nepopisna revščina, kjer je število bolezni skorajda brez številno in kjer so bolezni kot gobavost, malarija, razne tropske mrzlice strašnejše kot bolezni v Evropi, kjer največ mladih mater umre na porodu, kjer polovica otrok umre še preden doseže 10. leto. ker zaradi slabih higienskih razmer še razsajajo epidemije nalezljivih bolezni; kjer zaradi siromaščine milijoni in milijoni ljudi žive slabše kot pri nas najbolj zanemarjena žival.
V teh krajih ustanavljajo »zdravniške misijonske sestre« svoje postojanke, ki jih imajo skupno že v 45 v Indiji, Pakistanu, Burmi, Indoneziji, Kongu, Ghani, Nyasa-landu, Južni Afriki, Vietnamu in na Filipinih. V bolnicah, porodnišnicah, ustanovah za nego gobavcev, šolah za 'bolniške strežnice, nudijo zdravstveno nego, pomoč m pouk tistim, ki so najbolj potrebni in zapuščeni.
Te skromne redovnice, povečini doktorice zdravilstva, so se odpovedale rodnemu domu, družini, svojcem im ugodnostim, ki m jih nudilo izvrševanje zdravniškega poklica v domovini, uglednemu družbenemu Položaju, ki bi jim pripadal po akademskem naslovu in stanu, ter se podale v kra-kjer so doma revščina, bolezni in trpljenje, kjer so izpostavljene hudim napo-r°m, posebno zaradi klime, ter zahrbtnim
boleznim, da pokažejo ljudem tam, kaj je živo in pristno krščanstvo. In njihov zgled vleče, ne le v daljnih deželah Vzhoda, kjer delujejo, ampak tudi v Evropi in Ameriki, število sester je že naraslo na 600. Noviciate imajo v Združenih državah, Veliki Britaniji, Holandiji in Zapadni Nemčiji, pa tudi v misijonskih deželah. Brez ozira na narodnost ali barvo kože je vsem dekletom, ki imajo ustrezne šole in druge pogoje ter se žele posvetiti temu modernemu apostolatu, odprt vstop v red. »če človek dalj časa živi med azijskimi in afriškimi narodi, se dodobra prepriča, da so oni prav tako duševno nadarjeni in sposobni, kot Evropejci«, je poudarila s. Gabriela.
Le prehitro je minil zanimivi večer. Toda bil je več kot samo zanimiv večer. Prikazal nam je nov svet, opomnil nas pa je tudi, da je drugod na svetu še mnogo bo-
,,Zdravniška misijonska sestra” na obisku j>ri bolnikih v revni indijski vasi. V tropskih krajih nosijo sestre zaradi hude vročine bele obleke.
lezni, revščine in trpljenja. In tega ob našem sorazmernem blagostanju ne smemo pozabiti. Kot kristjani .se moramo zavedati, da smo vsi, brez razlike na narodnost, jezik in barvo kože sinovi enega Stvarnika torej bratje ter da moramo po svojih močeh prispevati k lajšanju gorja tistih, ki jim gre slabše kot nam.
Tolmačiti pri Združenih narodih je težko
(Nadaljevanje in konec)
more zbližati stališč in ustvariti razumevanja tam, kjer ga ni. Za to je 'potrebna dobra volja državljanov in politikov, je potreben aiktiven trud za mir. Tolmač je tukaj posrednik in stoji v ozadju. Toda njegovo neumorno, spretno in pošteno delo je tisti most, ki povezuje narode najrazličnejših jezikov in narečij. In pomena njegovega dela morda bolje ne dokazuje nič drugega kot dejstvo, da bo potreben tudi takrat, ko ne bo več vojn in ne politike sile. Njegovega znanja v vseh odtenkih ne bo mogel nikoli zamenjati robot.
Toda pogovorni jezik skriva še druge, hujše nevarnosti, posebno kadar gre za odnose med dvema blokoma. Tukaj so ušesa zdo občutljiva in dobesedno tolmačenje je lahko usodno. Ko je ameriški sogovornik Hruščeva na ameriški televiziji (v času bivanja sovjetskega državnika v New Yorku) dejal, da Hruščev »laja v mesec«, je tolmač Oleg Trojanovski dobesedno prevedel to reklo in ogenj je bil v strehi. Američan je hotel reči, da si želi Hruščev nekaj, kar je nedosegljivo.
Do nekoliko drugačnega incidenta je prišlo v novinarskem klubu v New Yorku, ko je Hruščev nekje po .naključju imenoval ameriške novinarje »'tovariše«. Hruščev se je takoj zavedel »razrednega« pomena te besede in je napravil besedno igro: »Seveda niste tovariši, drznem pa si trditi, da ste si nekateri med seboj tovariši.« Tolmač Trojanovski je spet nerodno in dobesedno prevedel, da je zvenelo, kot da so med poslušalci komunisti. Zdaj je bil ogenj v nasprotni strehi.
Pri tem je treba poudariti, da je Oleg Trojanovski odličen poznavalec angleškega jezika, da pa po naključju ni znal ali
ni zaradi utrujenosti mogel primerno prevesti izraza »lajati v mesec«. Takih primerov je dosti in dokazujejo prvič, kako občutljiv instrument je jezik, posebno na gladkem parteku diplomatskega dialoga, in koliko se zahteva od poklicnega tolmača. Ta namreč nikakor ni robot, ampak je večkrat tisti, ki lahko dobesedno zasuče položaj in ustvari določeno vzdušje. Se pred leti je neki delegat obtožil delegata druge države v OZN, da »laže«. Tolmač je samo za hip pomislil in prevedel: — » ... spoštovani delegat ni navedel resničnih dejstev.« Ali je imel tolmač prav? To je lahko sporno vprašanje, tlrži pa, da je s takim prevodom omilil debato. Toda tolmač mora natanko premisliti, kdaj si dovoli to svobodo... In drobec sekunde po navadi ne zadostuje za zrel premislek.
Tolmač ima potemtakem včasih lahko pomembno vlogo pri ustvarjanju vzdušja v mednarodnem sporazumevanju. Od njegovega znanja in natančnosti je odvisno, če bodo pogajanja potekala brez prepirov zaradi izrazov in pojmov, brez zastojev in nerodnosti, vsaj kar zadeva tehnično plat razgovorov. Toda tudi najboljši tolmač ne
Ljudsko štetje v Jugoslavij i
Iz začasnih podatkov o nedavno izvršenem ljudskem štetju v Jugoslaviji je razvidno, da ima država 18,512.806 prebivalcev. Od drugega ljudskega štetja se je število prebivalstva dvignilo v 8 letih za milijon in pol. Srednji letni prirastek je torej 190 tisoč oseb. Prebivalstvo Srbije znaša 7,o29.000, Hrvatske 4,148.000, Bosne in Hercegovine 3,274.000, Slovenije 1,534.000, Makedonije 1,404.000 in Orne gore 471.000. Družinskih skupnosti je v državi 4,655.788. Padlo pa je povprečno število članov družin. Leta 1953 je bilo 429 oseb na vsakih 100 družin. Po letošnjem štetju pa le 398 oseb na 100 družin. Povprečno število je torej nižje kot 4 osebe na družino. Ljudsko štetje je ugotovilo nagel porast prebivalstva v industrijskih področjih. Med mesti je na prvem mestu Beograd s 587.899 prebivalci. Slede Zagreb s 427.319, Skoplje s 161.983, Sarajevo s 142.423, Ljubljana s 133.386, Novi Sad s 102.385 m Reka s 100.479 prebivalci.
FRAN ERJAVEC:	310
koroški Slovenci
(III drl)
Ravno te nove Napoleonove zmage so prav daja-*e Metternichovi oprezni politiki, a na drugi strani so P;i že tudi odkrivale nastopajočo francosko slabost, ker S(-“ 'Napoleonu ni več .posrečilo svojih nasprotnikov tudi Uničevati. Da bi Prusi in Rusi obdržali Metternicha v saliu, se niso hoteli preveč oddaljiti od avstrijske meje 111 so razvrstili svoje armade med Krkonošd in Odro. Ker nemški domobranci tedaj še niso bili sposobni za k°j, se je nudila Napoleonu sedaj še poslednja prilika, dokončno potolče Pruse in Ruse. Toda on je očividno S;un najbolje ocenjeval tudi svoje lastne sile, zato je pobudi! svojim nasprotnikom rajši — premirje.
Napoleon si namreč ni mogel misliti, da so Prusi in Kusi tako šibki, a o namerah Avstrije je bil pač poučen, bi pa vedel, da je še tako slabo pripravljena. Smatral Je 'tolik in tako nepričakovan prusko-ruski umik le za Past, dogovorjeno z 'Mettemichom, a proti vsem trem državam se je smatral za prešibkega. Glede na to je tudi sprejel avstrijski predlog za konferenco, ne da bi že *aj obl j uho val, medtem je pa (a zaman) skušal stopiti v posebne razgovore s carjem. K pogajanjem ga je še Posebno nagnilo dejstvo, da je postalo tudi stanje nje-|Pve armade že jako slabo. Sestavljena je bila že po ve-, lbi iz novakov, ki niso bili vajeni napornih pohodov 1,1 neredne prehrane, zato so množično obolevali, in primanjkovalo mu je že celo streliva. Premirje naj 'bi mu Pripomoglo do novih ojačenj, zlasti do konjenice. Razen tcga je vendarle še upal na kak način pomiriti Avstrijo a‘* se pa sporazumeti vsaj s carjem. Skratka: prišlo je c'° razgovorov in dne 4. VI. je bilo v Pleiswitzu poclpi-Sabo premirje, toda samo za en mesec, ki ga je še po-
treboval M er t e r ni c h za — dovršitev avstrijskih vojnih priprav.
Premirje je bilo Napoleonu le v škodo, kajti Angleži so tiste tedne dobro izrabili za to, da so sklenili zvezne pogodbe s Prusi in Rusi, v katerih so se bili dobro zavarovali proti temu, da ne lbi katera od njih poskušala s separatnim mirom s Francijo. Toda važno je bilo, da bi pridobili za to zvezo še Avstrijo. Cesarja Franca I. sicer ni preveč mikalo spuščati se v novo vojno, toda na dvoru je tedaj že popolnoma prevladala vojna stranka s cesarico na čelu. Glede na to so že tudi začeli osredotočati glavni del avstrijske armade na Češkem, kamor sta prispela še car in pruski kralj, Metternich je pa znal spretno^sestaviti zahteve, ki bi jih postavili Napoleonu in s katerimi bi dosegla vsaka država svoje najnujnejše cilje (Avstrija seveda predvsem vrnitev Ilirije).
Vznemirjen zaradi avstrijskih vojnih priprav je tudi Napoleon .povabil Metternicha na razgovor v Dresden, da bi ga pridobil vsaj za avstrijsko nevtralnost. Ta zgodovinski razgovor je bil dne 28. VI. Trajal je celih 6 ur in je bil jako viharen. V njem je Metternich vnovič jaail Napoleonu avstrijske zahteve in ni pri tem prav nič več skrival, da 'bo stopila tudi Avstrija v boj, ako Francija ne sprejme stavljenih zahtev, a da bi se v takem primeru zavezniški pogoji seveda še poostrili. Vkljub 'temu pa je bil Napoleon izprva voljan vrniti Avstriji le Ilirijo, ako ostane nevtralna. Izjavil mu je: »Vladarji, ki se rodijo na prestolu, so lahko vrnejo v svoja mesta, tudi ee so premagani. Meni to ni mogoče. Jaz potrebujem slave!« Sele v zadnjem hipu, ko mu je Metternich predoč.l, da. gredo tudi francoske sile že h koncu in da more pozvati pod ordžje lle še nedorasle otroke, se je Napoleon zamislil, sprejel avstrijsko posredovanje in pristal na skupno konferenco, a Metternich je dovolil podaljšanje premirja še do 10. Vlil. Ob slovesu je pa Napoleon še vkljub vsemu zaklical Metterniohu: »Na svidenje na Dunaju!«
Posledica tega neuspelega razgovora je bila ta, da
je že naslednjega dne tudi Avstrija sklenila v Reichen-bachu z zavezniki tajno pogodbo, s katero se je cesar Frahc I. obvezal stopiti v boj proti Napoleonu, ako bi ta ne sprejel zavezniških pogojev. Pri tem je Metternich še vedno upal, da bo Napoleon toliko uvideven, da bo sprejel te pogoje. Toda Napoleonu je šlo zgolj, za to, da še nekoliko pridobi na času, zato je svojega zastopnika Caulaincourta na konferenci, ki se je zbrala dne 12. VII. v Pragi, pooblastil, pristati le na povratek stanja, kakršno je vladalo pred vojno (»status quo ante bellum«), čeprav so mu vsi njegovi generali prigovarjali, naj sklene mir in so prihajala tudi iz Španije po-ra/jna poročila o tamošnjih francoskih neuspehih.
V Pragi so zavezniki odklonili vsak skupen razgovor s Caulaincourtom, temveč so ga napotili k Metternichu, ki je prav tako zahteval le gladek sprejem že znanih zahtev brez vsakih nadaljnjih pregovarjanj. Ker Caulain-court za tako korak seveda ni bil pooblaščen, je Metternich potem dne 10. VIII. zaključil konferenco, a Napoleonov odgovor je prispel šele dne 13. VIII. V njem je pristal le na nekaj nebistvenih zavezniških zahtev, med drugimi na vrnitev Ilirije, a celo te brez Trsta in Istre, toda Avstrija je že prejšnji dan 'tudi — napovedala vojno in dne 9. IX. so potem vse tri celinske države potrdile svojo medsebojno zvezno pogodbo, kateri se je mesec dni nato pridružila še Anglija. Ta avstrijska odločitev je vzbudila seveda pri vseh Nemcih ogromno vojno navdušenje. Tiste nemške kneze, ki so se morali le Napoleonu zahvaliti za svoja povišanja in ±& povečanja svojih ozemelj, je pridobil Metternich s tem, da jim je obljuboval ohranitev njih suverenosti, a napredni rodoljubi so bili prepričani, da nikakor ne gre zgolj za uničenje Napoleona, temveč za osvoboditev izpod kakršnega koli zatiranja sploh. Moderni avstrijski zgodovinar Hantsch k temu dobro pripominja, da »sta iz te svoje-vrstne povezave vladarjev z narodi nastali tudi neka pravica in obveznost« (ki so jih pa vladarji pozneje seveda kratko malo zatajili).	(Dalje prihodnjič)
GORENCE (Nevihta in požar)
Dne 3. maja nas je obiskala huda nevihta. Nad Srednjo vas in polje med Sremskim potokom ter Radigundo, proti gozdu Dobravi, se je vsula gosta toča, da je kmalu bilo vse belo. Strela je udarila v Pavovo gospodarsko poslopje pri pd. Krofiču. Gospodarsko poslopje je do tal pogorelo.
Pri požaru je pri Kropfiču uslužbena kmečka delavka, 484etna Marija Zidej pomagala pri reševanju iz gorečega gospodarskega poslopja. Pri tem se je nanjo podrl goreči strop in dobila je hude opekline. Po prevozu v deželno bolnico je tam poškodbam podlegla. Še pred prevozom v bolnico je pri polni zavesti prejela sv. zakramente za umirajoče. Požrtvovalno in zvesto uslužbenko smo pokopali dne 7. maja na pokopališču pri Sv. Miklavžu na Gorenčah. Zapušča moža in štiri otroke v starosti od 8 do 17 let. Naše iskreno sožalje!
PLIBERK-ŠMIHEL
(Namesto k poročnemu oltarju - v bolnico)
Polni veselega pričakovanja smo se pripravljali na imenitno poroko: minulo soboto bi naj naša nevesta Siegrid Hofbauer, stanujoča na kolodvoru, sklenila življenjsko zvezo s Sigmundom Kbtschnig, pd. Kočnlkovim v Šmihelu, kjer je znana mehanična delavnica.
Toda dopoldne nas je iz Šmihela presenetila čudna, žalostna novica: ženin se je z avtom hudo ponesrečil. Zadetel se je z avtom v neko drevo ob cesti v gozdičku, ki je med Šmihelom in Genovecami. Našel ga je neki železničar, ko je šel na delo in takoj alarmiral pomoč. Seveda se je takoj zbralo mnogo radovednežev in pa tudi jokajoča nevesta. Saj bi popoldne morala z njim pred oltar, sedaj pa je ležal nezavesten. Hvala Bogu, da se je kmailu zavedel in so ga popoldne prepeljali v bolnico. Ker niso ujgotovili kakih hudih poškodb, je lahko krn.vlu prišel v domačo oskrbo.
Vzrok nesreče ni znan. Morda je bil tako zamišljen ob bližnjem veselem dogodku ali je bila kriva morda neprespana noč, če se je jroslavljal kje od svojega »ledig« stanu. Ker se je ženin Sigmund že prej enkrat proti jutru zaletel v Davidovo ograjo v Šmihelu, je gotovo za vse avtomobiliste in motoriste opomin k previdnosti in da naj ne vozijo zamišljeni ali neprespani.
Ženinu želimo čimprejšnje okrevanje in da bo v zakonu imel več sreče kot v avtu!
RUDA
(Nevihta)
V sredo, dne 3. maja, popoldne je prišla nad naš kraj huda nevihta. Vzhodno in severovzhodno od Lisne gore ter na pobočju gore same se je vsulo toliko toče, da je je še v četrtek zjutraj bilo mnogo videti.	.
VOGRCE
(Florijanov praznik in še marsikaj)
Danes skoro nimamo revežev, beračev. Saj že vsak pobič, komaj pride iz šolskih klopi, zasluži in kmailu gre s svojim denarjem v gostilno ali si kupi moped. Toda duhovne reveže imamo. Take, ki jim ni ne za branje, ne za predavanje, ne za izobrazbo, ne za vzgojo. Nekateri nimajo dosti prilike za te stvari, še več pa jih je, ki jih to ne zanimal, jih ne briga.
V naši majhni fari imamo dovolj priložnosti za kulturo in izobrazbo. Koncem aprila smo imeli predavanje, kjer nas je predavatelj povedel od Južne Afrike do Grenlandije v slikah in zvočni spremljavi. Kar malo preveč naenkrat, da ne moremo prebaviti. 'Imelli so priložnost udeležiti se tega kulturnega predavanja tudi taki, ki sicer drugače ne pridejo v farno dvorano. Vsaj vidijo, da je dvorana potrebna, da nam omogoči predavanja.
Prvega maja so nas obiskale dečle šent-rupertske gospodinj, šole. Ponovile so prireditev ob zaključku tečaja v št. Rupertu. S prvim majem smo doživeli v dvorani cvetočo pomlad življenja: kot ptičice so nam zapele narodne pesmi, pa ne vsaka po svoje, ampak ubrano pot dirigentsko roko g. prof. Miheliča. Pii enii pesmi je sodelovala tudi prava kura, toda je pač brez pameti in ni ubogala dirigenta in je hotela sama prekričati ves zbor s svojim kokodajsa-njem. Ob igri »Nagajiva Travdi« pa smo videli1, kakšne nevarnosti so v cvetoči pomladi in kako Slana cvetje pomori in kako neizkušena je mladost. Kako važna je zato prava, razumevajoča vzgoja, ki nam Ijo nudijo naše gospodinjske šole! Ob rajanju po narodnih motivih smo doživeli veselo po-
mlad in tako lepo, da bi jo radi še in še ‘Uživali.
Na Florijanovo so nas obiskali sosedje iz vseh okoliških fara in častilci sv. Florijana in seveda tudi — kramarji. Posebno lepo oblikovana in potrebna je siv. maša zunaj na lopci, da so vsaj lahko vsi romarji pri maši. Videli pa so tudi, kako je naša cerkev prenovljena, da je marsikaj novega in zato tudi radi »Ofer« na čast sv. Florijanu dajo.
God sv. Florijana je že od nekdaj naš farni praznik, obenem pa tudi na široko priljubljen romarski dan, ko se v naši cerkvi zbere mnogo pobožnega ljudstva od blizu in daleč. Letos je »poromal« za Florijanovo v Vogrče tudi znameniti slikar Werner Berg iz Mohlič, ki smo ga videli, kako je pridno risal. Tako bodo prek nje-
govih slik ljudje tudi po širnem svetu zvedeli kakšni smo, kako praznujemo in spoštujemo starodavne običaje!
V neddljo 7. maja smo dobili obisk iz Roža. Igralska družina iz Št. Jakoba nam je že znana iz prejšnjih gostovanj in nam je vedno dobrodošla. Gostovali so z igro: »Podrti križ«. Vsebina je -žalostna in pokaže, do kakih strašnih dejanj in celo do božjih ropov privede mladega človeka slaba in brezverska družba. Koliko tragedij, nesreč je tudi v mnogih krščanskih družinah, ako se fant ali dekle spridita: ta igra naj nam bo v nauk in opomin!
Igrali so pa res dobro, da smo jim kljub tri ure traijajoči -igri napeto sledili in ob igri doživljali grozo, strah, žalost in veselje.
Hvala vsem za obisk in še drugič povabljeni in dobrodošli! Polna dvorana je bilo
Iz potne torbe po Gurah
Lepega pomladnega dne me je pot zanesla proti Dravi. Na robu pri Brodniku sem obstal. Takrat je nekdo zvonil na drugem bregu in klical brod, a nihče ni prišel, da bi ga prepeljal. Spomnil sem se, kako sem pred mnogimi leti enkrat tudi jaz tam čakal celo uro. Pa tedaj je bilo pri Brodniku še mnogo ljudi pri hiši. Poleg domačih so imeli še dva hlapca in dekle. Bilo pa je dela čez glavo in tudi takrat se Brodniku navadno ni mudilo s prevažanjem. Če je kdo hotel priti čez Dravo, je pač moral počakati. Danes pa je tam še vse drugače. Zvedel sem, da sta mlada gospodar in gospodinja sama z dvema malima deklicama. Stroji so sicer deloma nadomestili posle, vendar se mi zdi, da je na taki kmetiji tudi za dva res pridna človeka le preveč dela.
Kaj pa boš, pravijo, saj poslov ni več moč dobiti, na kmetijii pa tudi ne nese več toliko, da bi mogli posle imeti.
Pogledal sem okoli sebe v Rož, v Sveče, na Bistrico, povsod so posejane lične nove hišice. Kako se je v zadnjih dvajsetih letih vse spremenilo.
Ko sem se malo odpočil in naužil lepote pomladne narave, sem se podal skozi Veli-njo vas. Tudi tu je zrastlo že precej novih domov. Povedali so mi, da tudi tu nimajo več poslov jrri hišah. Stari in mladi, pa mali otročiči povsod. Le malokje najdete toliko starih gospodarjev, ki so svoje kmetije že izročili mladim. Skupno prejema v Vehnji vasi trinajst oseh starostno podporo, med njimi le štirje delavci.
Kmetu je pač talko usojeno: Delaj, dokler moreš hoditi in dokler ne opešajo tvoje telesne moči! Pomislil sem, kaj bo, ko bodo stari obnemogli, saj ne bo nikogar, ki bi jim mogel nuditi zadostno postrežbo, ker so mladi hudo vpreženi v težko delo in sami počitka potrebni.
Mimogrede sem tudi zvedel, da se je mladim Rupijevim rodil prvi otrok, dečli-ca! Lepo je to, kajti dom brez otrok bi bil pust in prazen. Želimo jim, da bi prvo-
rojenka dobila še več bratcev in sestric, da bi jih bilo toliko, kot jih je bilo pri Rupiju prej. Rupijeva ati in mama pa se veselita menda že enaindvajsetega vnučka! Da bi le vsi pridni bili, Boga ljubili in svojemu rodu zvesti ostali!
Potem sem se napotil proti čahorčam. Prišel sem do Obrita, do tu je cesta že asfaltirana. Zvedel sem, da se je ravno na tem ovinku ponesrečil dobri Pomočev oče. Človek se pri tem zresni: ura skrita, smrt gvišna, nihče pa ne ve kdaj, kako in kje!
Pri Obritu sem obstal. Tam sta dve hiši, drugi se reče pri Blatniku. Spet sem se zamislil. Že precej let je, odkar sta bili ti dve hiši zidani. Gotovo pa je, da so ju zidali Slovenci, kajti to pričata že hišni imeni — Obrit in Blatnik. Prišlo mi je na misel, da bi bilo vredno ako bi dr. Feinig
CELOVEC
(Šmarnična pobožnost)
Kakor druga leta, tudi letos obhajamo majniško pobožnost
ŠMARNICE
vsak dan in sicer v cerkvi novega bogoslovja, Tarviser Strasse 30 (ob Lendkanalu).
Ob 34 na 7 zvečer skupna molitev rožnega venca.
Ob 7 kratek nagovor, nato litanije in blagoslov. Vsi verniki so k tej lepi majniški pobožnosti iskreno vabljeni!
URADNE URE
Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure. * v
opisal tudi hišna imena tod naokoli, kjer m skoroua nobenih izposojenk. Samo nekaj primerov: Adamič, Hanjži, Kranjčič, Šoti, Jug. Zvedel sem pa trnu, da je tod bila novo pozidana hiša — bila imenovana pri Robiču, ker stoji na robu. Saj so tako nekdaj naši predniki hišam imena dajali. In tako je tudi prav. — Še to bi omenil, da sem se pred časom peljal iz Bilčovsa proti Celovcu, šel sem gleuat novo hišico, ki je stala ob robu gozua, na njej pa sem viuel napisano: VValdhamatle! — Zamahnil sem z roko in odšel.
Ko sem prišel v čahorče, sem spet obstal in se še enkrat ozrl potem našem slovenskem Rožu, saj je od tu tako lep razgled, kot ga malokje drugje najdeš. Dan se je že poslavljal m sonce je razpredalo svoje zadnje žarke kot zlat pajčolan po z bleščečim snegom pokritih vrhovih gora.
Ali ni lep ta božji svet. Kako se vse pokori Stvarniku, trava raste in cveti, ptice pojo in vsa narava se veseli. In sonce, ki vse ogreva z oživljajočo toploto, vzhaja in zahaja ob svojem času, po začrtani poti, kot je vse to uredil Gospod. In ti, človek, zakaj zametuješ njegove zapovedi!
Poslednja pot prot. Pavla Slaparja
Vest o nenadni smrti č. g. Pavla Slaparja je vzbudila po vsej Koroški veliko sožalja. Saj je g. profesor bil priljubljen ne le v Spitalu med meščani in begunci v taborišču, marveč je bil poznam kot duhovni pisatelj in odličen duhovnik po vsej deželi.
V četrtek, dne 4. maja t. L. popolne je bil pogreb na mestnem pokopališču v Spi-talu ob Dravi. Sv. mašo—zadušnico je daroval msgr. Jože Jagodic kot zastopnik ljubljanskega Škofa, pogrebne molitve pa je opravil prevzv. g. dr. Jožef Kdstner, škof krški, oh asistenci. Skupno je bilo na pogrebu blizu sto duhovnikov. Na njegovi zadnji poti je spremljala pokojnega g. profesorja velika množica dijaštva in meščanov, med katerimi je bilo tutli mnogo odličnih predstavnikov oblasti in šol.
Od pokojnega g. Pavla Slaparja so se ob grobu poslovili številni govorniki. Kot prvi je g. prevzv. škof krški poudaril, da je s smrti tega vzglednega duhovnika prizadet škofiji hud udarec. 'Prof. Pavle Slapar je
Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
Dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu priredijo v nedeljo, dne 4. junija 1961, ob 14.30 v veliki dvorani Doma glasbe (Konzerthaus) v Celovcu
PEVSKI KONCERT
pod naslovom:
MLADINA POJE
Vstopnice dobite v šolski pisarni oziroma jih naročite pismeno ali tele-fonično pod tel. štev. 55-15 po 12, 10 in 8 šilingov od 24. majnika naprej.
namreč skozi 15 let, odkar je prišel v Spital kot begunski duhovnik, vzgledno vršil službo duhovnika in profesorja na srednjih šolah. Ob tej priliki je škof tir. Kdstner izrazil vsem duhovnikom - beguncem, ki delujejo na Koroškem, javno priznanje in zahvaio.
V imenu špitalskih profesorjev se je solznih oči zahvalil gimnazijski ravnatelj g-Steimvender, ki je poudarjal, kako velik ugled je pokojni užival med profesorji ih dijaki. Tudi dijaki so se po svojem zastopniku poslovili od svojega dobrega vorouči-teija. Kot predstavnik cerkvenih in katoliških organizacij je govoril o delu in zaslugah g. Pavla oiaparja profesor Hohen-gasser, ki je poudari^ tla je pokojni odločilno vplival na razmah Katoliške akcije
v Spitam. Tudi protestantski pastor se je z ganljivimi besedami poslovil od g. profesorja.
Med pogrebci je bilo videti mnogo slovenskih duhovnikov in vernikov-beguncev. V imenu teh in v imenu g. ljubljanskega škofa je govoril msgr. Jagodic, ki je pri' kazal življensko pot pokojnega g. profesorja g. Pavla Slaparja; ob tej priliki se je tudi zahvalil g. ‘škofu krškemu za vso pf-moč in naklonjenost do begunskih duhovnikov in vernikov. Posebej pa je v imen n špitalske begunske skupine izrekel besede zahvale pokojniku č. g. Miklavčič, ki je položil na grob tudi, cvetlice z groba matere pokojnega g. profesorja. V slovo so č. g-Pavlu tudi zapeli duhovniki žalostinko: »Gozdič je že zelen«.
Bilo je ganljivo biti priča, kako je tujim* pripravila duhovniku-beguncu tako prisrčen pogreb. Pač znamenje, da tudi 'tujim* zna ceniti nesebično delo slovenskega duhovnika. Ob tem tolažljivem dejstvu pa m* tragika begunstva nič manjša, ko lastna domovina niti ob smrti noče svojemu simi dovoliti povratka. Starši in prijatelj* pokoj nega g. Pavla v domovini so želel* pokojnika prepeljati v rojstno faro Tržič pri Kranju, a jx» daljših prizadevanjih J1-’ prišel končni odgovor: Ne! Ker kot prav1 duhovnik ni poznal kompromisa s komunizmom, zato mu komunistična oblast >** dovolila, ne živemu in tudi ne mrtvemm da bi počival v domači slovenski zernlj*-Zato mu bodi lahka tuja zemlja!
Legenda o božjem materinstvu
(Ksaver Dvorak — Tine Debeljak)
Deklica bela v nebesa je Sla, vso pot so ji solze kapale na tla.
Pred vrati nebeškimi se poklonila, tiho potrkala, vroče zavpila:
mladina in prasneta Simbol maferinsfva
»Vrata nebeška, takoj se odprite!
Ves svet umira ...
Rešen j e pošljite!«
»Ne smemo odpreti se, deklica bela, le, če božja mati bi postati hotela?«
»Ne morem jaz postati Bogorodnica — sem le uboga Jesse in ne kraljica.«
»Tvoja ponižnost je več ko veličastvo; le Ti prevzeti moreš to božje poslanstvo.«
»Ne morem, ah, ne morem božja mati biti, svojo čistost hočem večno ohraniti.«
»Čistost je najdralja nebeška roža;
Bog bo Tvoj sin,
Ti — božja mati!«
»Pečat devištva mi čuva srce, božjega materinstva sprejeti ne sme.«
»Za mater — Devico Te Sin hoče imeti, le tako more svet ta oteti!«
Marija poklekne na obe koleni, vsa vdana vzdihne:
»Zgodi se meni...«
Odprejo se vrata, v njih 'božji Sin, najslajši Jezus, Marijin Sin:
»Vrni se, Marija na zemljo, ki prosi:
Jaz nosim rešen j e, pod srcem me nosi... «
Pridejo leta, ko fantje ne marajo več za dekleta in se začno igrati sami. V teh letih so včasih nespoštljivi tudi do svoje matere; vedejo se, kakor da bi se od nje ne mogli naučiti ničesar več in življenjski vzor jim je poslej le še junak iz divjega Zapada ali kak drug junak iz pustinje — podoben pravljičnemu Tarzanu.
Najvišja zaobljuba srednjeveških vitezov je bila: pomagati slabotnim in ščititi zatirane. Kot se pravo bogastvo kaže, da lahko darujemo in dajemo, ker imamo več, nego moremo jrorabiti zase, — na podoben način tudi pokažemo resnično moč, če pomagamo drugim. Pomoč in obzirnost sta vedno dokaz moči, sebičnost in surovost pa znamenje slabosti. Zato je človek, -ko do-rašča, v tako zvanih norih letih tolikokrat sebičen in surov; le resnično močni ljudje so že v razvojni dobi viteški in polni skrbi za druge.
To je vzrok in le tako je razumljivo, da bo ravno močan človek spoštoval svojo mater ne samo, ker mu je mati, ampak ker je v materinski ljubezni na najpopolnejši način utelešeno junaštvo nesebične pomoči in nas njena slika -neprestano opozarja, da se vsa človeška moč razcvete in posveti šele v ljubezni, ki služi in skrbi.
Včasih pravijo o majhnem dekletcu: »O, saj si že kar cela mamica!« Ko bi kaj takega rekli kakemu fantu, bi bil gotovo užaljen. Ampak ravno to ni prav. 'Kaj pa je vi-teštvo, če ne materinstvo — torej nežna skrb za izročeno življenje? Mož in fant sta tem bolj plemenita in zaupanja vredna, čim bolj je »materinstvo« ublažilo in obrzdalo njiju neugnano silo. Vse dotlej fant ne postane vitez, dokller tega res ne dojame.
Kako veliko mlad človek pridobi z materinstvom, lahko vidimo v družinah, kjer oče zgodaj umrje, pa mora najstarejši sin biti v oporo materi in za varuha svojim bratom in sestram. Taki fantje so pozneje najzanesljivejši in najboljši možje; že zgodaj so namreč morali misliti in čutiti za druge.
Priložnosti za tako materinstvo, ki se kaže v -nesebični žrtvi za druge, imamo vse življenje in pri slehernem opravilu. To je nežna skrb, ki sega prav v -podrobnosti, skrb, ki ugane tudi najbolj skrite želje in diha iz sleherne besede z vso dobrohotnostjo in prizanesljivostjo. Vsaka brezobzirnost
Fant — glej, tvoja mati
Kakor utrinki zvezd na nebu, tako se po-’ tajajo nova bitja na zemlji. In eno izmed teh ustvarjenih bitij si tudi ti, dragi fant.
Pofetnik vsega življenja je tudi tebi dal ivljcnjc. Izbral ti je mater in jo določil, j ti postane največja dobrotnica in posre-C1 ovalka življenja. Zahvalil se ji iz dna srca, s'tj te je v bolečinah rodila in v katere srcu s° je vsadil neugasljiv ogenj ljubezni...
Malo, nebogljeno dete si bil, ves predan jjlej in ob njej si bil že kar močan.
0sbiŠal si njeno lepo besedo in ponavljal Prvc pesmi, ki ti jih je pela. Čutil si, ka-. d je dobra, zato nisi jokal; lepo ti je '1° ob njej in dnevi so ti potekali v brez-sknbnem življenju ...
Vprašaj se, kdo te je obvaroval temnih t-isov, ti kazal sveto zarjo in ti prerokoval Kipšo bodočnost! Ali ni bila to mati? — ;i> mati, bo tvoj odgovor.
Marsikdo danes nima več matere, ali Vendar spomin na njo nam je ostati tako Svetal, kot da je bila še včeraj polna hiša nlene blagoslovljene besede.
Vid,irn jo, kako stopa pod težo svojih j?1 sključena in v skrbi zatopljena. Prav .lv° vidim njen žalosten obraz, v katerega skrb vrezala prežalostne poteze.
Vutil -sem -njeno trpljenje iz njene roke, ^ katero me je vodila. Vela koža je pokri-'"'ki na njej nabrekle, modre žile, ki so se kražale kot simbol dela in ljubeznii. Vi-
de)
'ano v verige trpljenja; duša pa mi je ve-',)r>ier prikazovala njeno grenko življenje:
setn prav v njeno srce, ki je bilo vko-
rano jutro — pozni večer — trpeča noč — in zopet rano jutro — od hipa do hipa jo je klicala skrb za tebe — njenega sina ...
*
Bilo pa je pred nekaj leti. Tedaj sem dosegel cilj svojega življenja. Nadvse je bila srečna in vsa v solzah veselja moja matii Zdelo se mj je, kot da je ona — izpolnila Življenjsko nalogo. Ona je bila v življenju vedno poosebljena skromnost. Tisti dan pa se mi je zdela ponosno zravnana; ginjen obraz je bilo čisto ogledalo njene neskaljene sreče. Le malokdaj sem jo videl tako veselo ...
Prišel je pa tudi dan, ko je mati - po-nosna na svojega sina — morala odstopiti in se umakniti iz objema sinove ljubezni. Zgodilo se je, kakor je zapisano: »Radi žene bo sin zapustil svojo mater...« Vse prehitro je prišlo, čeprav je tudi to žrtev doprinesla z vzvišenim junaštvom ... Tako nesebična more biti samo mati...
A tudi to ni zmanjšalo materine skrbi za sina. Vsa njena molitev je bila ena sama vroča prošnja k Vsemogočnemu: »Ohrani mi sina zdravega, srečnega in vernega.«
Leta njenega pozenjskega življenja in trpljenja so se nagibala h kraju. Zapuščale so jo telesne moči, a njeno srce je še vedno žarelo v neomajni veri v sina; saj on je življenje njenega življenja; v njem bo živela v potomstvu, ko bo njena duša že v večni domovini uživala plačilo dobrotnega Očeta za zvesto službo materinskega poslanstva.
in surovost dekleta do -svojih prijateljic je viden dokaz, da v njej ni sledi pravega materinstva.
Živih -sledi materinstva v -nas ne zadobi-mo, če smo se kot otroci radi igrali s punčkami, ampak če se vzgajamo h kar največji pazljivosti glede vsega, kar bi lahko koga potrlo ali 'užalilo, in smo iznajdljivi za kakršno si bodi veliko ali neznatno pomoč. Prepričali se bomo, tla ni lepšega in milejšega, kot je obličje, ki. je obsijano od pravega -sočutja in razumne ljubezni.
Zato so obličja naših mater tako -čudovito skrivnostna in vsa ožarjena ...
Napoleon o svoji materi
Veliki vojskovodja Napoleon je o svoji materi takole govoril:
»Njej in njenim naukom se moram zahvaliti za svojo srečo in svoja najboljša delat Vse imam od svoje matere.«
»Izgube, pomanjkanje, napore: vse je prenesla in vsemu je bila kos. Bila je nežna in obenem stroga. -Kaznovala je slaba dejanja in poplačala nam je lepo vedenje. Nobenih razlik ni delala, ko je presojala naša dobra in slaba dejanja. — Zvesto in skrbno je čuvala nad nami. N-izkotnih in podlih čustev ni trpela med nami in jih je iztrebila iz naše okolice. Ničesar, kar ni bilo plemenito ali krepostno, se ni smelo dotakniti naših mladih src.«
»Moja -izvrstna mati je žena srca in velike darovitosti. čast ji je več ko vse drugo. Nauki o ponosu, ki mi jih je dajala v moji otroški dobi, so imeli na vse moje življenje velik vpliv. Le njej se moram zahvaliti, da sem se v življenju tako visoko povzpel.«
#
Iz besed, ki jih je izrekla mati mogočnega Napoleona, pa moremo tudi povzeti, kako plemenita je bila ta ženat
»Veliko nasprotje je med mojim zunanjim življenjem in notranjimi čustvi. Dokler živim, bom zmeraj trepetala.«
»Vsak človek je dejal, da sem najsrečnejša mati na svetu. In vendar je bilo moje življenje ena sama bridkost in muka.«
»Vsakršno moje vesdje se izživlja v sreči mojih otrok.«
»Moje življenje se je končalo s padcem mojega sina v nesrečo. Odslej sem se za večne čase odpovedala vsemu.«
»Rajši, sem Napoleonova mati ko največja kraljica sveta.«
»Napoleon ni bil brez napak. On ni bil kakor Jezus, Sin Marije. Bil je samo siti I^eticije.«
Večer
Mati,
večer rahlo prihaja, njegov mir rosi blagodejni sen, a tvoje misli s srcem k sinu v tujino hite...
Melodija domotožja
opeva v zvokih hrepenenja in boli —
sinu tvojemu pot...
Mati,
sin ti gladi trudne roke in v sanjah kliče tvoj mili obraz z besedo zibelke „mama”!
Mati snivaj, snivaj v večeru svojem!
Sanjaj!
o smehljaju sreče sinu tvojem!
Mati —
odpusti slepoto duha prelonmi dobi sveta moči!
Beseda „kruh in svoboda” — pretresa svet in kleše ceste v neskončne dalje —
Brezdomcem vsega sveta!
J. Hauptmann
Razpis literarnih nagrad
Ponovno objavljamo razpis nagrad za naše mlade pisatelje in pesnike:
V počastitev petintridesetletnice smrti slovenskega pesnika Srečka Kosovela razpisuje uredništvo literarnega glasila MLADJE šest nagrad za tri najboljše črtice s prosto temo — in tri najboljše pesmi, in sicer
dve L nagradi, vsaka po 300.— šilingov,
dve 2. nagradi, vsaka po 200.— šilingov,
dve 3. nagradi, vsaka po 100.— šilingov.
Pogoji:
L Pri natečaju lahko sodeluje vsak Slovenec in Slovenka do 25. leta starosti. Člani ocenjevalnega odbora so izključeni. Upoštevali bomo tudi starost pisca, zato naj bo navedena.
2.	Poslani teksti morajo biti originalni in sodobni in še niso smeli bili nikjer objavljeni!
3.	Vsa dela je treba vposlati najkasneje do 27. maja 1961 na naslov: »Literarni natečaj Mladje«, Klagenfurt 1, Postfach 307, Karmen, Austria.
4.	Spisi morajo biti podpisani s šifro, torej ne s pravilnim imenom. Pravilna imena z naslovi morajo ostati tajna, dokler žirija ne bo določila nagrajenih del. Zato morajo biti navedena v priloženi zaprti kuverti, na katere zunanji strani mora biti označena ista šifra, s katero je podpisan spis. Te kuverte bo ocenjevalni odbor odprl šele potem, ko bodo nagrajena dela že določena — in sicer 26. junija 1961. Nagrade bomo poslali na osebne -naslove nagranjencev.
5.	Nagrajena dela postanejo last lista Mladje in bodo objavljena v naslednjih številkah. O izidu razpisa bomo poročali tudi v časopisih. Nenagrajena dela ostanejo tajna in jih bomo na željo avtorjem vrnili — z navedbo vzroka, zakaj so izpadla. V okviru možnosti bomo objavili tudi nenagrajena dela!
6.	Vsi teksti morajo biti pisani s stro-jem!
7.	Žirijo tvori posebni odbor s 5 člani.
Sodelovali naj bi vsi, posebno pa študentje. Predvsem vabimo slovenske gimnazijce, učitelj iščnike in kresovce!
Dekletu, ki gre v tujino
Slovenska dekleta že desetletja hodijo po svetu in iščejo vsakdanjega zaslužka. Domača zemlja je preskopa -in domovi preskromni, da bi nudili dovolj kruha za vse svoje otroke. Tak je delež malega naroda, ki je zdrav v svojem moralnem življenju in voljan si na pošten način graditi svoje blagostanje. Zato je izseljevanje in iskanje dela .po svetu za naše ljudi postalo že nekaj vsakdanjega.
Znano je, da so slovenska dekleta bila zelo zaželena v dunajskih družinah že pred petdesetimi leti. Prav tako so naša dekleta slovela kot dobre, zanesljive in poštene služkinje v Rimu, Milanu in Kairu. Tudi danes gre sloves naših deklet po Švici, Parizu -in celo po Londonu.
Dekleta iz Koroške hodijo v zelo velikem številu služit v Švico. Pravijo, da tam zaslužijo mnogo več kot pa v avstrijskih mestih. Tudi sicer trdijo, da so dani tamkaj boljši tlelovni pogoji in zato je pos-tala Švica že kar nekaka »obljubljena dežela sanj« za naša dekleta. Posebno mlada dekleta že komaj čakajo, da dopolnijo zahtevano starost. Ta »švicarska bolezen« je po nekaterih farah postala prava epidemija in pogosto se slišijo pritožbe, da doma sploh ni več deklet.
V ljubezni in skrbi za našo mladino je potrebno povedati, kakšno stališče naj zavzamemo do tega vprašanja. Predvsem je treba poudariti, da je vsaka tujina mačeha, ki človeka sprejme le iz lastnih koristi in ne, da bi bližnjemu pomagala. iPrav gotovo nikomur tujina ničesar ne podari. Vsi resnični ljubitelji narodove sreče označujejo delo v tujini za narodovo moralno, gospodarsko in versko škodo, človek, ki gre v tujino, se odtuji svojemu ljudstvu in pogosto zavrže to, kar mu je mati dala. Nič več mu ni sveta domača beseda in pesem, pa tudi -poštenje in vero mu tujina zmaliči. Nešteti so tako za vedno za Boga in domovino izgubljeni.
Če to velja za vsakega, ki se poda na pot v tujino, velja to za dekleta v dvojni meri. Saj je dekle tamkaj vse bolj izpostavljena in že po svoji naravi manj odporna in zaščitena pred slabimi vplivi tujega okolja. Pred očmi so imeli to veliko vprašanje oni, ki so -v zaščito deklet-služkinj, ki gredo po svetu, ustanovili posebne družbe v -jkotioč služkinjam.
(Dalje na 8. strani)
Oreh
Oreh je med sadnimi plemeni velika izjema; me gojimo ga namreč samo zaradi dragocenih plodov, ampak tudi zaradi prav tako dragocenega lesa. Nobenega drugega sadnega drevesa ne sekamo prej, preden ne opeša in od starosti ali iz kakšnega drugega vzroka ne začne odmirati. Le oreh je tisti nesrečnež, ki ga doleti nasilna smrt navadno v najboljših letih.
Oreh je sadno drevo, ki doseže med vsemi sadnimi drevesi največjo starost. Povprečno računamo, da doseže jablana 60, hruška mdštnica 120, oreh pa do 150 in še več let. Raste razmeroma hitro, hitreje kakor hrast in bukev, toda roditi začne precej pozno. Sele od 20 leta dalje daje omembe vreden pridelek. Tudi v tem se razlikuje od vseh drugih sadnih plemen, da ne potrebuje skoraj nobene nege. Ni ga treba posebej gnojiti ne obrezavati ne škropiti. Čim bolj ga pustimo v miru, tem lepše se razvija. Skromen je prav tako glede zemlje in lege, kajti uspeva tudi na najbolj slabih kamnitih tleh in v razmh legah tja do 800 metrov nadmorske višine. Z uspehom ga moremo gojiti povsod tam, kjer sejejo ozimno pšenico. Posebno pa mu prijajo vinorodni kraji.
Za lego tudi mi posebno izbirčen, ker raste tudi v ravninah, ako imajo prikladno zemljo. Vendar mu mnogo bolj prijajo brežinaste sončne lege, čeprav odprte in vetrovne. Najmanj mu ugajajo mokrotne, in mrazne doline.
Prav tako kakor za podnebje in lego je oreh skromen za zemljo. Najbolj mu prija globoka, propustna, ne premokra puhlica, ki ima v sebi dovolj apna in vsaj nekoliko sprstenine. Važno je, da so tla zlasti v globini dovolj vlažna, toda ne z visoko podtalno vodo. Mrzla, glinasta zemlja mi za orehe.
Oreh je samotar. Najbolje se počuti im se na široko in visoko razvije, ako ga od nobene strani nič me ovira. Zato orehov navadno ne sade v strnjenih nasadih. Ugodne pa so skupine po nekaj dreves v zadostnih razdaljah, da se med seboj lahko oplajajo. Tudi v daljših vrstah lahko sadimo orehe, vendar pa maj znaša medsebojna razdalja 20 do 25 metrov. Vmes lahko sadimo kako drugo sadno drevje, ki že dosluži, preden se vrhovi orehovih dreves strnejo, kar traja lahko 40 do 50 let.
ZA GOSPODINJE:
Nekaj o
Moderna tehnika nudi gospodinjam mnogo pripomočkov, ki ji lajšajo delo v kuhinji. Nepogrešljiv sestavni del moderne kuhinje je tudi hladilnik. Mnoge gospodinje ga že imajo, druge pa še sanjajo o njem. Gospodinji lahko popolnoma nadomesti shrambo, prihrani pa tudi precej denarja.
Hladilnik postavi gospodinja blizu delovne mize, da tako dela čimmanj korakov. Dobro pa ni, če ga postavi med pohištvo ali v bližino štedilnika, ker mora zrak okoli hladilnika krožiti.
V	hladilniku lahko spravimo kakršnokoli jed, saj hlad, ki se razvija v njem, konzervira vso vsebino. Nikdar pa ne smemo hladilnika popolnoma napolniti, ker mora tudi v notranjosti krožiti zrak. Vsak hladilnik, večji ali manjši, je razdeljen na nekaj delov. Najvišji del hladilnika se imenuje ledenjak, ker se v njem razvija najnižja temperatura. V njem so posebne posodice, v katere nalijemo vodo, ki se spremeni v led.
V	najnižjem prostoru, ki je po navadi zabojček iz plastike, pa shranimo vso zelenjavo in sadje. Tu je temperatura najvišja ter je nekako enaka tisti, kot jo imajo steklenice, jajca in maslo, ki jih shranjujemo v predalih, kateri so pritrjeni na vratih hladilnika.
Vsaka jed, ki jo želimo shraniti v hladilniku, mora biti pravilno spravljena. Meso spravimo v ledenjak, enako tudi perutnino. Različne salame spravimo navadno v tretjem delu. Maslo spravimo v poseben prostor na vratih ali pa v posodo iz plastike, ker se sicer navzame različnih drugih duhov. Različni siri so shranjeni v tretjem, ne preveč mrzlem delu hladilnika. Zelenjavo in sadje spravimo očiščeno in oprano v poseben zabojček, ki je v spodnjem delu.
je skromno
Posamezne orehe naj bi sadili po dvoriščih, ob robu gnojišč, na prostorih za kompost, po igriščih, pašnikih, brežinah, kjer ne ovirajo drugih sadežev. Itd.
Orehe sadimo spomladi, ker je jesenska saditev v nevarnosti pred pozebo. Zemljo pa je 'treba na vsak način pripraviti že jeseni ali pozimi, da se do spomladi vleže. Zemljo 2 do 3 kvadratne metre na široko in do pol metra na globoko zrahljamo {zri-gdlamo) 'in pustimo čez zimo v grudah, tla do spomladi dobro premrzne.
Najprej pridemo do užitka, če sadimo popolnoma v drevesnici dogojeno drevje s pri lično 2 metra visokim deblom in primernim vrhom, kakor je to običajno pri drugih sadnih plemenih. Vedeti moramo namreč, da je oreh v mladosti zelo občutljiv. Nedorasle sadike je treba skrbno pleti, ker jih sicer zaduši plevel. Varovati jih je treba pred voluharjem, ki so mu take rastline s svojo debelo, mesnato srčno korenino posebna slaščica. Nedorasle sadike je 'treba dobro zavarovati tudi pred živino in drugimi neprilikami.
Kadar orehe sadimo, obrežemo samo debelejše korenine z ostrim nožem le toliko,
Zavoljo raznih omejitev izvoza je položaj na trgu z živino nekoliko pereč. Italija vrača brez izjeme vse živali, ki že iz-gi .jajo mlečne zobe, kar povzroča avstrijskim izvoznikom občutno škodo.
Vprežne vole, za katere smo dobili izvozno dovoljenje, italijanski strokovnjaki uradno pregledujejo in jih pošiljajo nazaj, če so po 'njihovem mnenju preveč dobro pitani ali pa če so določeni za področje, kjer vprežnih volov ne poznajo. Italijani pod nobenim pogojem ne prevzamejo vprežnih volov simentalske pasme, ker poznajo verjetno to govedo le kot klavno in pitovno govedo in ga za vprego ne uporabljajo.
Pretekli teden smo lahko izvozili v Italijo samo 91 glav goveda za zakol in pitanje ter 27 repov plemenskega goveda. V Nemčijo pa smo prodali 61 klavnih goved. Na sejmu simentalskega goveda v št. Vidu ob Glini je bilo prodanih jugoslovanskim kupcem 10 plemenskih krav in plemenskih
hladilniku
Vsak teden moramo hladilnik v notranjosti očistiti. Večer pred čiščenjem ga izklopimo, da se led, ki se napravi v lede-njaku, počasi tali. Drugo jutro ga izpraznimo in ga očistimo z vodo, v katero smo vlili nekaj žlic kisa. 'Kis odstrani vse različne duhove s sten hladilnika. Vse police, ki so navadno aluminijaste in jih lahko potegnemo iz hladilnika, osnažimo z milnico.
Temperaturo v hladilniku uravnavamo s pomočjo termostata, katerega poljubno reguliramo. Temperatura je tudi odvisna od letnega časa. Poleti naj bo nižja, a v zimskih mesecih je dovolj, če je nič stopinj v hladilniku.
Hladilnik odpiramo le, kadar je potrebno. če zapustimo stanovanje za daljši čas, izpraznimo hladilnik, ga osnažimo ter pustimo v času odsotnosti odprta vrata. Seveda ostane hladilnik izklopljen.
KUPUJTE S PAMETJO!
K našim kmetovalcem prihajajo od časa do časa nekateri zastopniki tvrdk, ki skušajo pod pretvezo kmečkega investicijskega posojila pripraviti gospodarja do tega, da podpiše naročilnico. Pogosto natvezijo gospodarju, da mora takoj podpisati in naročiti, kajti sicer ne bo več dobil posojila, ker bo medtem izčrpano.
Ker to posojilo, kot nam je znano, še zdaleč ni izčrpano, svetujemo našim gospodarjem, naj naročilnice nikoli ne podpišejo prehitro, ampak naj se prej posvetujejo s strokovnjaki Kmetijske zbornice ali vprašajo za nasvet Okrajno kmečko zbornico, kar jih nič ne stanc. Prošnjo za investicijsko |>o.sojilo je treba predložiti pristojni Kmečki zbornici ter priložiti proračun za tisto, za kar nameravate to posojilo uporabiti. Naročilo naj sledi šele sporočilu, da je posojilo bilo odobreno. Na tak način sc boste najlaže zavarovali pred poznejšimi nevšečnostmi.
drevo
da odstranimo od lopate razmesarjeni konec. Druge korenine pa skrbno varujmo. Vrha nikdar me obrezujmo! Sploh je oreh za obrezovanje zelo občutljiv. Zato ga vob-če sploh ne obrezujemo, če pa je le treba tu ali tam, dokler je še mlad, kako vejico iztrebiti ali skrajšati, to napravimo poleti, junija, julija meseca, kajti v tej dobi oreh najlaže prenese tako »operacijo« in dobro zaceli rano. Pozimi ali zarana spomladi pa orehov ni dobro obrezovali. H koreninam denimo dobrega komposta, nikdar pa ne gnojimo s hlevskim gnojem ali s kakim umatnim gnojem! Kolobar pokrijmo z listjem ali kako drugo tvarino, ki zadržuje vlago v zemlji!
še bolj počasno in težavno je pa razmnoževanje orehov naravnost s semenom. Vendar pa dobimo na ta način, sicer z večjim trudom in seveda kasneje, jako zdrava in močna drevesa, ki dosežejo veliko starost. Taka drevesa imajo globoko srčno korenino in jih ne podre noben vihar. Ko izbiramo seme, glejmo na to, da dobimo zvrsti, ki pozno odganjajo in pozno cvetb, da bo drevje čimmanj v nevarnosti pred pozebo, ki prav orehom prizadene toliko škode.
telic. Po mladih bikcih z mlečnim zobovjem, ki jih v Italijo še lahko izvažamo, je trenutno povpraševanje še naj večje in jih plačujejo po 11 do 12 šil. kg žive teže. Vole, ki so navadno starejši, le s težavo oddajamo. Kar pa jih gre v prodajo, dobimo zanje 10—11 šilingov, za krave pa od 7 do 9 šilingov, dočim plačujejo mlade krave in 'telice po 10 šil. kg žive teže.
Spričo slabe prodaje v Italijo skušamo sedaj povečati izvoz v Zapadno Nemčijo, toda tu smo naleteli na odpor, tamošnjih živinorejcev. Vendar pa kaže nemški živinski trg, ki kupuje na veliko, močno zanimanje za našo živino, ki jo razmeroma dobro 'plačuje. 'Kontingenti v Zapadno Nemčijo prodanih 'živali so zato navadno večji, kot pa je bilo to prvotno domenjeno. Bonn že grozi z zaporo uvoza.
Iste težave ovirajo tudi izvoz prašičev v Zapadno Nemčijo. 'Pri dobrih cenali in živahnem zanimanju z nemške strani so začeli v Nemčiji uvoz omejevati, ker tudi tam ponudba prašičev že pritiska na trg. Iz Koroške smo izvozili pretekli teden v Nemčijo 80 prašičev, 100 prašičev so v Golovcu zaklali in vskladiščili, 50 pa jih je bilo poslanih v VViener Neustadt, da je pritisk vsaj malo popustil. Na ta način se jie posrečilo vsaj na najvažnejših področjih reje prašičev ohraniti ceno 12 šilingov za kg žive teže. Na vzhodu Koroške in na štajerskem plačujejo ponekod le še 11.50 šil. za kg žive teže.
Pretekli teden so plačevali kupci klavna teleta na Koroškem od 14 do 15 šil., mlade pujske pa od 18.50 do 21 šil. za kg žive teže.
SVETOVNI DAN MLEKA - 25. MATA 1961
Letos bo svetovni dan mleka 25. maja. Dvanajst držav: Belgija,' Nemčija, Velika Britanija, Finska, Francija, Nizozemska, Italija, Irska, Luxemburg, Avstrija, švedska in Švica bodo izrabile to priliko, da primerno poudarijo pomen mleka in mlečnih izdelkov za narodno zdravje in gospodarstvo.
Proizvodnjo surovega maisla v letu 1961 cenijo na 32.700 ton. Vkljub predvidoma povečani potrošnji v tuzemstvu za 1000 ton in zvišanju maščobnosti raznih mlečnih proizvodov pa moramo pričakovati presežek, ki bo znašal 5400 ton. Povrhu tega pa so razmere pri izvozu od dne do dne težje.
Hoover Alfa-pralni stroji
šivalni stroii, kolesa raznih znamk in nadomestni deli, mlini, drobilniki, posne-malniki, molzni stroji in vsi ostali kmetijski in gospodarski stroji najceneje pri
JOHAN L 0 N $ E K
št. Upi. Tihoja, p. Dobrla ves
A
Šoferski kotiček I
Varnostna direkcija za Koroško je izdala statistiko o nesrečah v letu 1960. Iz 'te je razvidno, da spomladi, ko pride spet več vozil na cesto, hipoma poskoči število nesreč na naših cestah.
Avstrijsko kmetijstvo ima sedaj v rabi okoli. 120.000 traktorjev, ki seveda močno vplivajo na dogajanje na naših cestah. Na vseh popriščih človeškega delovanja se opira napredek na izkustva preteklosti. To dejstvo velja seveda rudi za naše vožnje s 'traktorji. Zato smo sestavili na osnovi številnih izkustev
10 zapovedi za vozače traktorjev:
1.	Preden poženeš motor traktorja, se prepričaj, če je ročka za prestave v prostem teku!
2.	Ravnaj s sklopko »po občutku« in le polagoma sklopi motor in gonilo! Oboje je predvsem potrebno, če voziš težka bremena ali navkreber.
3.	Pazi pri vožnji navzdol! Glej najprej na vdolbine in kotanje na poti! Če tega ne boš storil, bo traktor nenadoma stal na glavi.
4.	Pri vožnji navzdol nikdar ne izklopi, ampak vozi vselej s prvo brzino!
5.	Vozi počasi na spolzki in slabi poti!
6.	Pred ovinki zmanjšaj brzino, da bos lahko zavrl prej, preden bo prepozno!
7.	Dokler se traktor ni ustavil, ne stopaj z njega!
8.	Ne dovoli nikomur stopati na traktor med vožnjo! Vozač je v slučaju nesreče odgovoren. Zaradi tega ne jemlji na traktor otrok!
9.	Če teče motor, ne natakaj goriva!
10.	Misli vselej na to, da je oprezen vozač najcenejša zavarovalnica!
Traktor je zamenjal konja in vola, toda ne pozabimo, da je njegova vlečna sila veliko močnejša. Zavoljo tega je važno, tla znamo ravnati s 'traktorjem v vseh situacijah, če hočemo varno voziti tudi po slabih poteh in terenu.
Tudi avto je spomladi potreben nege
Kot človek, ima tudi avto spomladi za seboj težke čase in potrebuje za svoje »zdravje« tako imenovano veliko čiščenje, kot ga priporočajo človeku. Kot prt človeku, tudi pri avtomobilu 'polovičarstvo nič ne zaleže. Zato bodimo pri spomladanskem čiščenju avtomobila temeljiti!
Čez zimo se je nabrala v motorju žlindra, kajti vožnja s hlaldnim motorjem pospešuje nastajanje in kopičenje preostankov saj i"1 •kondenčne vode. Dobra olja sicer vsebujejo dodatke, ki preprečujejo nastajanje nevarnih preostankov, toda tudi ta kdaj p:l kdaj odpovejo, če je umazanije le preveč. V toplih, in vročih dneh pa mora olje biti kos drugim nalogam in sicer mora hladiti motor in ga tudi pri visokih temperaturah dobro mazati. Sveže, čisto olje bo seveda taktni nalogam laže kos kot pa staro, izrabljeno.
Mokrota, brozga in soli za topljenje snega, ki so jih to zimo potre,šali po naših cestah, so imeli precej časa za poškodovanje sppdnjega dela vozila in karoserije. Ic sovražnike kovin moramo čimprej odstraniti, da ne bodo mogli vršiti svojega en1' čeva.lnega dela še naprej. Zato bomo avto spodaj temeljito umili z vodo in ga oškropili z grafitmim oljem ali kakim prime1'" nim sredstvom, tki preprečuje tjo. Vozilo bomo podmazali tako temeljito, da bo xi ležajev prišla vsa stara mast. S 'primernim1 sredstvi bomo očistili tudi vse pokroman6 dele in 'lak, da se bodo spet zableščali v svojem prvotnem lesku.
Strokovnjaku lx>mo dali v pregled baterijo avtomobila, iki je nosila v zimskih mesecih glavno breme. Če je že precej onemogla, jo bomo dali napolniti s tokom-Poskrbeli bomo, da bo debila pravo koh' čino kisline im destilirane vode.
'Pozimi trfpi tudi podvozje avtomobil'1 beilj kot poleti. Zaradi tega bomo pregle dali ali dali pregledati amorlikerje, krm1 lo in zavore ter dobro namazali tudi 'v^c žice ročnih zavor, ki jih morda že načenp1 rja.
Vedno težavnejši izvoz živine
{Tržno poročilo 4. 5. 1961)
P * I * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N! » J * E
Spomini na.
Ko sem se v prvih Šolskih letih seznanil s črtanjem, lahko rečem, da sem se istočasno seznanil tudi iz Finžgarjem, saj je domala vsaka slovenska družina imela naročene knjige Mohorjeve družbe, katerih naklada je proti koncu prve svetovne vojne dosegla zavidljivo višino skoraj 100.000 izvodov. Tej družbi, ki je opravljala za narod neprecenljivo kulturno delo, je bil preje, tedaj in še ipozneje, duša naš pisatelj France Finžgar. Osebno pa sem ga spoznal šele mnogo kasneje, ko je 'bil župnik v Trnovem v Ljubljani. Popravljali smo trnovsko cerkev. Takrat sem spoznal, kaj pomeni on revežem, stanujočim v 'tako-zvani Sibiriji (selišče barak na koncu Ceste dveh cesarjev). Ko smo mu pozneje gradili dom na koncu Mirja proti Koleziji, sem prišel s pisateljem še v tesnejši stik. Vsak dan nas je obiskoval in ogledoval svoj dom za stara leta.
Ko je bila stavba do strehe gotova, smo okrasili smrečico in jo pritrdili na zid, znak da je prva etapa gotova.
Marsikje drugje smo zidarji morali razlagati na dolgo in široko kaj pomeni »gliha«, pri Finžgarju nam ni bilo treba.
Ko je videl, da je zadnji betonski venec narejen, je s pomočjo delavcev zabil količe v tla, nanje položil skupaj zbite deske in mize in klopi so bile gotove, vse preprosto, kot je bil preprost tudi on sam. Toda te preproste mize so nosile toliko tlobrot, da mi je ta »gliha« ostala v dobrem spornim u.
Pod vplivom dobre kapljice je padla niarsikatera beseda, ki bi drugače izostala. Nagajivo sem vprašal pisatelja:
»Gospod župnik, razložite nam uganko, kako je moč graditi takole vilo z 800 dinarji mesečne plače?«
Seveda mi korenina mi ostal dolžan odgovora. Tistih par sto dinarjev, ki jih dobivam za plačo, zadostujejo samo za hrano •n Še mogoče za milodar kakšnemu beraču ob petkih. Za hišo pa mi od tega ne ostane prav nič. Ta hiša bo zrastla iz mojih Prečutih noči. Tiste povesti, ki ste jih bra-l'i v Mohorjevih knjigah, v »Domu in sveto« ali po časopisih, če ste jih sploh brali, se rodile večinoma ponoči, in nočno delo zasluži pač dvojno plačilo,« nam je smeje pojasnil. In še druga podobna vpra-sttnjja s podobnimi odgovori so sledila. Kot °ee se je počutil med nami zidarji, čeprav smo na glasu kot robati; ljudje. Točil je v kozarce in imel za vsakega dobro besedo.
Mi pa smo mu napivali z željo, naj mu "°g da zdravja, da bo še mnogo dobrega 111 lepega v tem domu napisal. Res nas je
grobjane uslišal lin odmeril Finžgarju visoko starost.
Ko je nekoč prišel pesnik Oton Župančič z njim in ogledoval stavbo od vseh strani, ga je vprašal naposled: »iKajne France, tla jo lahko tudi znotraj pogledam.«
»1 seveda .jo lahko,« mu je prikimal Finžgar.
Sla sta, Župančič z beretko na glavi-naprej, Finžgar pa s širokim klobukom za njim. Pred vrati se nagne k meni in mi zašepeče na uho: »Zažnoraj ga!« Pri takih podvigih, ki kaj nesejo sem bil jaz vselej prvi, in beseda Finžgarjeva je pri meni kaj veljala. Vzel sem zidarsko lašto se postavil k durim, da pesniku, ko pride nazaj, zaprem pot do vrat. Stara zidarska navada, čeprav nikjer pisana, je to. Kdor nima o-pravka na stavbi, in si jo ogleduje. od znotraj, mora dati za pijačo. Ko se je odkupil s primernim zneskom, si jo lahko v bodoče ogleduje vsak čas. To so stari naši privilegiji, ki se pa danes v dobi lunikov in raket ne spoštujejo več. Debelo me je pogledal rajni Župančič, ko mu je bila zaprta pot v prostost. »No prijateljček,« je udaril vmes smehljaje Finžgar, »sedaj, ko si napasel lirbec, pa le sezi v žep, ali vidiš koliko žejnih oči te gleda!«
Župančič se je res izkazal in dal za tri litre rujnega vinca. Finžgar je bil dober poznavalec starih šeg in navad ter je gledal, da se tudi spoštujejo.
Izkazal se je pa tudi socialno čutečega, ko je bila hiša gotova. In če so bili med nami zidarji ljudje raznih mnenj, tudi tisti, ki so duhovščino gledali po strani, iz utemeljenih vzrokov ali pa tudi brez njih,
. so Finžgarja spoštovali. Koliko prošenj za oprostitev vojaščine ali za podaljšanj dopust med prvo svetovno vojno je napisala njegova delavna roka, to vedo sorški župljani. Kolikim revežem pa je obrisal solzo, pa je znano vsej Ljubljani, posebno pa Trnovčanom.
Ko se je Finžgar že vselil v svojo hišo, so se pokazale tu in tam potrebe po raznih spremembah, kot je običajno na vsaki stavbi. Tako sem še pri njem delal kakšne tri do štiri tedne. V tistem času sem imel priliko, da sem ga še natančneje spoznal. Mnogo mladih študentov, začetniških pisateljev, je prihajalo s svojimi deli, da mu jih pokažejo v oceno. Prijateljsko jiih je podučil, tudi grobo je včasih nastopil, zmečkal spis v kepo in ga vrgel proč. Toda po hudournih besedah so prišle tudi kot balzam mehke, blagodoneče, ki so te začetnike zopet opogumile. Večkrat sem bil
tudi priča, ko so moledovali reveži za podporo. V delovni sobi na mizi je imel pripravljene listke, ki so dajali pravico do določene količine živil.
Bili so pa vmes tudi falotje, ki so ta listek prodali, če ni šlo drugače tudi za polovično ceno in z izkupičkom odšli v najbližjo gostilno, kjer so pri pijači, udrihali čez te proklete farje. Ko so te obrali, so se spravili na poslance in ministre, ki da tudi delajo samo za svoj žqp. Vse do pičice so preštudirali, kako bi moglo biti in kako bi morala izgledati vešala, kjer bodo viseli ti prokleti črnuhi. Ko jim je zmanjkalo denarja (kredita itak niso imeli), jih je gostilničar vrgel čez prag. Nič mu niso zamerili, če je ravnal tako z njimi, saj brez denarja nihče nič ne da. Tudi farju so oprostili, in ga ob prvi priliki tudi obiskali, da jim je spet odrinil kakšen dinar, ki so ga potem vnovčili, za »šnopec«. Žene so doma z otroki revščino tolkle, medtem ko so njihovi možje hodili k »flečkajnarjem« (frančiškanom) na kosilo, da so potem pri polni moči lahko spet udrihali čez »farje«.
Istočasno pa je župnik Franc Šaleški Finžgar pisal vzgojne, socialne in poučne članke, ki so bili namenjeni tako bogata-
Giovanni Guareschi:
Čudna
Pisarniški sluga se je pojavil med vrati.
»Gospod doktor,« je rekel, »ta doktor Ribeletti je zopet tu.«
Advokat Tolei je nejevoljno zamahnil z roko in zasopel: »Recite mu, naj se pobere k vragu! Naj mi ne pride več pred oči.«
»Prav,« je odgovoril sluga. »Takoj mu povem.«
Odšel je proti vratom, toda doktor Tolei ga je poklical nazaj.
»Počakaj!«
Vseh vsiljivcev namreč ne moreš kar tako poslati k vragu; med njimi so popolnoma navadni vsiljivci, so pa tudi taki, ki imajo priporočilo kakšne višje zverine v žepu; te poslati k vragu pa je skoraj isto, kot samo višjo živino poslati k vragu. In ta dr. Ribeletti, ki je čakal na dr. Toleia, je imel priporočilo v žepu. Kaj naj stori?
»Torej, kaj naj mu rečem?« je vprašal sluga čez nekaj časa.
»Povej mu, da sem zaposlen,« je odgovoril dr. Tolei po daljšem preudarku.
Sluga je odšel skozi vrata. Takoj nato se je zaslišal glas dr. Ribelettija v pred-sdbi: »Hvala, počakal bom.«
Advokat je ves divji razgrizel peresnik, ki ga je držal v roki. »Mož čaka,« je zastokal, »torej ni razumel, da ga ne bom sprejel nikoli, pa naj se svet podre!«
šu kot revežu, starim in mladim, kmetom in bajtarjem, izobražencem in preprostim, iin s tem obenem toliko zaslužil, da je mogel podpirati družino marsikaterega pijanca. Materam je naskrivaj, da njihovi dedci niso vedeli, pošiljal življenjske potrebščine v blagu, pa tudi denar. — Za slovo mi je prinesel »ta mašnega« vina. Pogovarjala sva se o svetovnih dogodkih. Baš tiste dni je podlegla Poljska. —»Boste videli, da nastane iz tega svetovni, požar, ki ga bo kriva Nemčija. Za dogodke na Poljskem pa nosi krivdo tudi domača inteligenca, ki je ščuvala narod, da je po kapitulaciji zahrbtno napadal Nemce. Junaški odpor iz. oči v oči odobravam, vse drugo smatram za neutemeljeno, ker Nemci se bodo strašno maščevali.« Da je imel Finžgar prav, se je kaj kmalu izkazalo. 'Poslovil sem se od moža, ki je v skrbeh zrl v bodočnost in si pač ni mislil, da bo tudi njegova hiša, zgrajena iz prečutih noči, postala žrtev razbesnele vojne vihre.
Služabnik božji, učitelj naroda iin dobrotnik revežev, tvoja beseda bo živela iz roda v rod. Bog naj Ti lajša večer življenja!
Karel Rojšek
zgodba
Ta dr. Ribeletti je res moral biti nekoliko topoglav človek, če tega še ni dojel, kajti že tretjič v dveh dnevih so mu ponovili besede:
»Gospod doktor je zaposlen.«
Dr. Tolei je bil zdaj prepričan, da ima opravka z neumnim človekom, z neumnim človekom, ki ga ni mogel enostavno z brco poslati skozi vrata, ker je bil pač priporočen neumen človek. Advokat se je torej oprijel metode pasivne rezistence.
Zjutraj naslednjega dne je sluga ponovno javil: »Tukaj je zopet oni dr. Ribeletti ...«
»Ali si mu povedal, da sem zaposlen?«
»Da, gospod doktor,« je odgovoril sluga obupano, »toda rekel je, da bo počakal.«
»Pogine naj!« se je zarežal advokat, se spet lotil dela in popolnoma .pozabil na vsiljivega možaka. Ko je opoldne hotel zapustiti pisarno, je rekel sluga zaskrbljeno: »Gospod doktor, ne morete iti proč. še zmeraj je v predsobi, videl vas bo. Tukaj bo jedel, je rekel, ker tako prihrani denar za tramvaj.«
Advokat je uvidel, da je izgubljen. »Preneumno!« je zatulil. »Ampak če ga dobim v roke, ga zadavim, pri moji veri!«
Sluga je našel genialno rešitev: »Vrata na stopnišče!«
(Konec na 8. strani)
Visoška kronika
^	D r. I v a n Tavčar
Ob steni sem se približal. V tistem hipu stIU razločil, da je govoril Jurij:
»Ne bodi huda, Agata!«
Ošabno mu je odgovorila:
»Ne vem, čemu naj bi bila!«
Jurij je še pristavil: »Ne bom več ple-s,ll > ono iz Scheffertna!«
Nasmejala se je: »Zavoljo mene lahko plešeš s frajmanovo iz Ljubljane! Mene Puščaj pri miru, pa bo prav!«
‘Nopil sem okrog stene pred peč. Agata se je takoj sklonila, pograbila dračja ter metala v ogenj. Jurij je odšel brez be-'ede. prav se mu je zgodilo, da ga je de-*ca tako odločno odgnala! —
Prestali smo zimo. Jesen je bila lepa in zatorej smo se s steljo in kurjavo dobro preskrbeli, da smo v mrazu lahko . jali. Posebnega nismo doživeli, samo aJ neznatnega, kar se je kmalu pozabilo. Pokojni škof Albreht Sigismund je imel ?a gradu v Loki hčer svojega brata, Evo ‘ 'agdaleno, suho in okrog trideset let sta-f° žensko. V cerkev je rada hodila; ali pa ^ ■'Uaila kaj delati, nismo zvedeli. Visoke-gospodu je bila prejkone v nadlego, 'd c ih! a zategadelj je grajskemu glavarju ečkrat pisal, da naj jo skuša omožiti na ak gratl. Grajski glavar se je na vse stra-, .^rudil, da bi jo spravil v kako imovi-rodbino, ali Eva Magdalena je ostala s,lmiea, ker je od graščinskih ljudi nihče
ni hotel vzeti. Imela je velik nos, dote pa malo, ker se škof Albreht Sigismund ni hotel vezati, nego kvečjemu s petimi sto goldinarji. Pri tem se ni niti jasno izrekel, ali nemške ali deželne veljave, kar se takoj precej pozna.
Za svojo osebo Eve Magdalene nisem poznal in je v svojem življenju nikdar nisem videl, zato ne vem, je bil njen nos res tako dolg, kakor se je govorilo.
O Božiču me je obiskal mestni pisar Konrad FuehrnpleiM. S tem gospodom sva bila sklenila nekako znanstvo, ker mi je šel v marsičem na roko. Tudi se je rad oglašal na Visokem in ni nikdar odhajal praznih rok, ker taki gospodje, ki imajo malo plače in dosti otrok, radi kaj vzamejo.
Ko je torej prišel tistega Božiča gospod Fuehrnpfeill na Visoko, mi je po dolgih ovinkih namigaval, da bi me to prikupilo, pri gospodu grajskem glavarju in da bi svetli gospod škof tudi ne delal težav. Pa sc nisem dal pregovoriti, ker Eve Magdalene nisem hotel vzeti in naj se je baron na gradu še tako jezil: bil sem tudi prepričan, da je ravno on pisarja poslal k meni.
Zvedeti pa je moral za vse to brat Jurij; morda mu je pisar sam kaj izklepetal. Tudi družina je zvedela ter se je tisto zimo radi te snubitve dostikrat smejala. Jezikal je reči, ki niso bile umestne, ker se sploh ni imela vtikati v moje zadev. Dalje sem tudi opazil, da se je Agata odtistihmal še glasneje smejala in da me je tu in tam prav čudno pogledala, kar mi je služilo v tolažbo. Toliko lahko zapišem, da je takrat
moje srce že bilo polno ljubezni do tega veselega in pridnega dekliča in da sem bil že takrat trdno sklenil, da postane ona moja gosjrodinja, ah pa nobena druga. Od takrat, ko je brat Jurij toliko plesal z Ano Renato, nista bila več prijatelja z Agato, da, skoraj pogledala ga ni več, kar je bilo v redu, meni pa v tolažbo.
X.
Okrog sv. Jurija smo doživeli nekaj nepričakovanega.
Pričela so se dela na polju, in delavec mi je dohajal prav, naj je prišel, odkoder je hotel.
Ko smo nekoč večerjali, je stopil v hišo človek, dolg kakor hrast, da sem takoj vedel, da dela kakor živina. Tak delavec mi je bil vsekdar všeč. Voščil nam je, da bi Bog blagoslovil, kar jemo. Nato je hotel sesti k peči, kakor da je sit do vratu.
Vzlic bradi, katera mu je bila zarastla obraz, sem ga vendar spoznal. Ni me pograbila jeza, ker to, kar se je bilo zgodilo v Loki, sem bil že davno izbrisal iz svojega spomina. Kot sorodnik je prišel pod mojo streho, in kot takega sem ga hotel sprejeti. Zato sem izpregovoril:
»Ti si, iMarks? — K mizi sedi in najej se! — Oti kod prihajaš?«
Sedel je k mizi ter odgovoril:
»Naravnost iz Davč. — Nisem mislil, da me spoznaš, Izidor.«
»Slaba bi bila, da bi svojega bratranca ne spoznal,« — in vprašal sem:
»Kaj pa oče Jeremija? Je pri dobrem zdravju?«
»Pri zdravju je že, ali siten je, da ni izhajati ž njim.«
Hotel je povedati še več, pa mu nisem pustil, ker je bilo mortla kaj takega vmes, česar ni smela slišati družina. Pozval sem ga torej, da naj se najprej naje in da mi pozneje lahko vse pove, kar mi 'povedati hoče.
Jedel je za tri in morda še za več oseb.
Ko je odšla družina, smo stali z Mark-som in Jurijem pri mizi, da smo izpili nekaj vina, kar se ni moglo opustiti, če je prišel sorodnik v hišo!
Marks je veliko pripovedoval: da je Jeremija Wulffing star kakor zemlja, da visi na svojem posestvu kakor klop na pasjem repu in da hoče imeti, da naj mu otroci tlačanijo in le tlačanijo. On, Marks Wulf-fing, postaja starejši in ni je kmetije, katere bi si ne upal prevzeti in pametno gospodariti na nji. Tudi ima že izbrano nevesto, ki bi rada prišla v Davče, pa seve ne za deklo, pač pa za ženo, ki daje poslom ukaze. Tudi on noče biti več brezpla čen hlapec, kar je očetu že povedal. Ta se ni dal premakniti, ker je trmast, kakor je trmasta vsaka nemška glava, najsi je stara, ali pa mlada. Z očetom sta se torej grdo sporekla, in da pove vse po pravici in resnici: ušel je z očetovega doma. Ge že mora hlapčevati, hlapčuje lahko pri tujih in ne pri očetu, kjer si zasluži komaj obleko. Če ga čem vzeti, ostane pri meni, če ne, si poišče službe drugod.
(Dalje prihodnjič)
Čudna zgodba
(Dalje s 7. strani)
Pisarna je bila direktno povezana s stopniščem z majhnimi tapetnimi vrati. Toda pred vrata so nekoč postavili omaro. S pomočjo sluge jo je porinil stran in se tiho odtihotapil na varno. Popoldne se je skozi ista vrata vrnil v pisarno.
»še zmiraj je 'tu,« je hitro poročal sluga.
»Naj ostane tul« je zlobno zakričal advokat.
Odslej dr. Tolei nikoli ni vstopil v svojo predsobo, ampak je prihajal in odhajal vedno skozi tapetna vrata. Skozi predsobo so hodili klienti, ki so kmalu pričeli verjeti, da je ta dr. Ribeletti vratar ali kaj takega. Postal pa je, kot je poročal sluga, pravo čudo glede točnosti: prišel je zjutraj pet minut pred osmo, kosil je v predsobi in odhajal zvečer ob devetnajstih in petnajst.
Nekega dne je sluga v skrbeh javil svojemu predstojniku: »Sedaj ob večerih ne odhaja več domov. Prinesel si je majhno ■poljsko posteljo, ki jo zvečer postavi sredi sobe.«
Minilo je nekaj časa. Nekoč je advokat zaslišal iz predsobe udarjanje pisalnega
stroja. Kaj pa je spet to? Svoj lastni pisalni stroj je imel advokat pred seboj, kakšnega drugega pa mi imel. Poklical je slugo: »Kakšen stroj je to?«
»Njegov. Že pred nekaj dnevi ga je prinesel s seboj in rešuje klientom manjše zadeve. Pa je tudi dober človek: danes zjutraj mi je dal napitnino in pravi, naj si nikar ne delate pomislekov, če vam je treba kaj prepisati. Zdaj bo najel strojepisko.«
Advokat se je vgriznil v roko, rekel pa ni ničesar. Hotel je to prenesti. In ho tudi gotovo prenesel!
Spet je preteklo nekaj časa. Posli našega dobrega advokata Toleia so šli precej slabo in on sam je bil nekoliko v skrbeh. Toda nekega dne se je pojavil sluga in mu sporočil: »Ta... se pravi, gospod advokat Ribeletti, pravi če bi se morda hoteli združiti z njim... ima precej primerov in sam jih ne bi mogel končati. Pravi, da bi lahko zjutraj prišli k njemu v predsobo, kajti sam je zelo zaposlen.«
Tako je nastala odvetniška pisarna »Ribeletti & Co«.
Športni kotiček
NOGOMET
V	tretji prvenstveni tekmi druge skupine je šent-janška enajsterica doživela nov velik uspeh. Na „vročih” tleh sosednje Bistrice se je pomerila z domačo ekipo in dosegla neodločen rezultat 1:1 (0:0). Bistrica je do tedaj skupno z Vrbo (Velden) vodila v prvenstveni lestvici, sedaj pa je vodstvo prevzela Vrija in ima največje možnosti za vstop v I. raizred. Razumljivo je, da je pred tekmo vladala velika napetost v obeh taborih, ker šentjanško moštvo v drugem delu prvenstva še ni doživelo no-Ijencga poraza. Bistričani so seveda hoteli zmago na vsak način, saj jim bi bil vzpon v višji razred z vsakim drugačnim izidom zaprt. V nepretrganem
Dekle, ki gre v tujino
(Nadaljevanje s 5. strani)
V	vseh večjih mestih katoliškega sveta deluje ustanova, 'ki se imenuje »kolodvorski misijon«. Nailogo ima, da nudi dekletom, ki pridejo v mesto iskat službo, prvo pomoč in varstvo. V ta namen imajo majhna zavetišča s posteljami, kjer morejo dekleta brez službe dobiti začasno oskrbo; na kolodvoru pa sprejema taka dekleta »misijonarka« z belo-rumouim znakom na rokavu.
Druga ustanova v zaščito deklet, ki gredo »s trebuhom za kruhom«, pa je I.C.M.C. aili Karitativna posvetovalnica za izseljence, ki ima svojo pisarno tudi v Celovcu v Sandvvirtgasse 4. Ta ustanova je mednarodna in more zelo mnogo pomagati z nasveti in uslugami onim, ki se hočejo podati v svet. Prav toplo priporočamo tudi našim dekletom, da se javijo na tem uradu, preden gredo v tujino.
MALI OGLAS
Obleko za birmo ,pri Sattlerju. — Obleko za prvo obhajilo pri Sattlerju. — Otroške obleke kupite pri Sattler, Klagenfurt, am Heuplatz.
Unsere eigene Erzeugung — Ihr groBer Vorteii!
I Von dar Fabrik direkt sum KSufar
I Handwerkliche Tradltion . nd modernsfe Fa-* I brikafion
I Anschaffungserlalchtarung I Frole Zustallung selbstverstiindlich
F.R.C.- Mobel in Klagenfurt, Burggasse 14 Villach, Bahnhofstrasse 12 SpIHal/Drau, Bahnhofplafz Obervellach In Mollfal, Hauptplatz Lind in Draulal Nr. 42
und Karntens groBte slandige Mobelschau in den 5andwirfsalen, Klagenfurt, Kolplnggasse 2 (neben Hoiel Sandvviri)
tind deeh billigtr!
FERCHER REICHMANN & CIE
MOBELFABRIK - VILLACH
dežju se je nato razvila borba dveh enakovrednih nasprotnikov, vendar je šentjanška ekipa imela nekoliko več možnosti za zmago. Grajati je treba izredno nešportno igro Bistričana Martinza, ki je namerno z zaušnicami in brcami poškodoval več najmlajših igralcev št. Janža, ki so se izredno športno zadržali. Sploh pa v tekoči sezoni od sodnika še ni bil opominjen noben šentjanški igralec, kar priča o izredni disciplini v moštvu.
Tekmo si je kljub dežju ogledalo veliko .število pristašev Št. Janža, ki so toplo pozdraviti vsako uspešno potezo in bodribio vplivali na mokre ..matadorje”. Vsekakor zasluži celotno moštvo prav posebno pohvalo, saj se je vsak igralec vztrajno boril do konca. Tekma je bila izredno napeta in neodločena prav do zadnjega žvižga.
V	nedeljo, 30. aprila je gostovalo v Št. Janžu moštvo Vrbe, ki je sedaj na vrhu lestvice. Zopet se nam je nudila zanimiva tekma, saj se igra mlade enajstorice stopnuje iz tekme v tekmo.
Obe moštvi sta pokazali lepe zmožnosti. Vendar je bila sreča bolj mila moštvu iz Vrbe, ki je zmagalo 4:2 (1:0).
Zadnjo nedeljo so sc pa šentjanški fantje pomerili z cnajstorico „Sturm-Vcllach”. Tudi to moštvo velja za eno najboljših v drugem razredu skupine B. Igra je bila zelo lepa in korektna, za kar gre zasluga dobremu sodniku. V tempu in na]>etosti se je vedno bolj stopnjevala. Spričo nevarnega nasprotnika je izid za šentjanško moštvo še kar ugoden. Zmagalo je s 4 :3 (2:1). Želimo našim fantom še mnogo uspeha!
SAH
V	času od 21. junija do 2. julija sc bodo v za-hodnonemškem mestu Obcrhauscn odvijale borbe za naslov evropskega prvaka. Za tekmovanje so se kvalificirale reprezentance Sovjetske zveze, Jugoslavije, Čehoslovaške, Zahodne Nemčije, Madžarske in Španije.
Tihni
Bistrica v Rožu: Sobota. 13. 5.: Mit den \Vaffen einer Fran (VI). — Pariški pravdnik zagovarja neko svetlolaso zločinko in |>ostane njen ljubimec. Nemoralen film, ki ga moramo odkloniti. — Nedelja, 14. 5.: Schlagerparade 1960 (IV). — Muzikaličen film s primitivno vsebino. — Sreda, 17. 5.: Caltiiki, Rikše 1 des Grauens (IVa). — Nesmiselni film o neki enocelični a vendar ogromni pošasti, ki jo končno po dolgih poiskusih ubijejo z ognjem.
Miklavčevo: Nedelja, 14. 5.: Das Gliick kam von St. Leonhaid (II). j- Zabavni film o ljuljezni mladega fanta do svojega konja. četrtek, 18. 5.: OrjentalLsche Nachte (IVb). •—.Kriminalni film. V nekem nočnem lokalu na Vzhodu pridejo na sled tihotapcem.
Pliberk: Sobota In nedelja, 13. in 14. 5.: Der Feld herrnhugel (IVa-)-). — Veseloigra iz stare Avstrije. — Torek in sreda, 16. in 17. 5.: Der Satan lockt mit Liebe (IVb). — Kriminalni film. Pobegli kaznjenec ustreli svojo prijateljico, ko jo vidi v družbi drugega. Brutalen film, slabe vrste.
št. Jakob v Rožu: Sobota in nedelja, 13. in 14. 5.: Der Regimentstrotlcl (IV). — Veseloigra o slaboumnem rekrutu, ki pa končno le stori nekaj dobrih dejanj. — Sreda, 17. 5.: Fin Handcdruck des Teufels (III). — Dramatičen film. Epizoda iz osvobodilnega boja Ircev proti Angležem.
Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte In damske klobuke
KLAGENFURT. Alter Pleti 34
MODERNA MODNA OČALA pri
V, J ^^^AuontoimKuN
Klagenfurt, 10,-Oktober-StraBe (Prosenhof)
fur die Freunde einer dunklen, gehaltvollen Zigarette
OSTERREICHISCHE TABAKREGIE
Ujnigovega Petra vabijo na Gure
Dragi Unijgov Peter!
Meni se Se riesn čudno zdi, da se Ti čisto nč več ča ohvasiš, Ol-o bart srn jes žinja/va na Te. Že davno šm meva nasri-ban brief, pa le k-nisem meva oraže, da b ha Tebe posvava, Dans b’ pa le rada pobarava, a-u se ej Tabe hodi. Al s se morda že vženov, pa za del ta, ča ohvasiS se več, bi pa s se nav za Nimca zašribat! No se vse vh-k zgodi, saj so mline za vejanje oj fcjst honil, da so ja vse pleve ton zlatele, da je riesn že oj to tešče zrnje ostaivo, jas peč žinjam, naj pa bo, bo pa to zrnje dober sad obrodivo.
Ti vel-ko po svijte hreš, b’ nas oj zani-mavo mav zvadt ače novice, saj so povsoda druje Saje in .navade. Rada b’ vadva, čej s’, pa a-u se Tabe hodi, jaz b peč tanle svetvava, če nisi še vženov se, če tam v Podjuni či tira za Te, I) pa amrt horsa poli ledov u naš Rož in naše H ure. b’ pa mav po mašam navadov se marnvat. Saj to ja ča škoduje. Več adn zna, več volti.
Pa b’ vidov, a-u je pr nas Ipu. Al 'bo
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
1’ONEDEFJEK, 15. 5.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Dr. N. Kuret: Nekaj novih pogledov na štehvanje. Pogovor o štehvanju z N. Krieglom. 18.00 Iz našega albuma pesmi in glasbe.
TOREK, 16. 5.: 14.15 Poročila, objave. Koroški kulturni pregled. - SREDA, 17. 5.: 14.15 Poročila, objave. Za našo vas. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 18. 5.: 14.15 Poročila, objave. Bolje je paziti, kot zdraviti se. — PETEK, 19. 5.: 14.15 Poročila, objave. Zvočni obzornik. — SOBOTA, 20. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.25 Saša Martelanc: Start znanci. Reklamni lepak. — NEDELJA, 21. 5.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Prisrčno vabljeni na
i/ejdita
v nedeljo, 14. maja 1961
Pečenih pižlc, pečenic in dobre vinske kapljice ne bo manjkalo.
(^oitilna KUHAR
pri ŠMIHELU p. Pliberku
takle Jopo vstavo, bojo ipa kmov črišnje zrele, če prej kna boš mohov prite, no pa t’dej, bom pa poveva t’ moje žiinje.
Zdaj Te pa prov Ipu pozdravljam črez bore in planine, pa vse zalane travnče!
Špela
Smrt pustolovskega kralja
Umrl je bivši albanski kralj Ahmed Zo-gu, v starosti 65 let zaradi bolezni na jetrih v neki pariški bolnici. Po rodu je bil vplivne albanske rodbine ter je med prvo svetovno vojno služil kot prostovoljec V albanskem oddelku, ki se je boril na strani Avstroogrske. Po vojni se je vrgel v politiko ter leta 1922 postal ministrski predsednik. S spretno politiko, v kateri se je enkrat naslanjali na Jugoslavijo, drugič na Italijo, obe pa izkoriščal finančno, mu je uspelo, se po, krvavih obračunih s svojimi notranjimi nasprotniki leta 125 proglasiti za kralja. Uredil si je razkošen dvor sredi revne dčžele, ki je takrat imela rekord v nepismenih. Leta 1938 se je poročil z lepo a revno madžarsko grofico Apponyi, katero so njegove sestre bile spoznale v išudini-peSti na enem izmed njihovih zabavnih potovanj. Kmalu po rojstvu prestolonaslednika Teke je Italija napadla Albanijo in kraljevska družina je morala zapustiti deželo-Kralj je zbežal ikar v pilami, vendar je prl tem utegnil zbrati vse svoje dragocenosti ni jih naložiti v tri velike zaboje ter jih vzU1 s seboj. Najprej se je naselil v Parizu, toda ko se je nekega večera baš z.abaval z lahkoživimi1 »damami« v znanem nočnem lokalu »Chez Maxim« (znan tudi iz Lebarjeve ope' rete »Vesela vdova«) so se prvi nemški tanki bližali francoski prestolnici. V naglici Je zopet moral zbežati preko Rokavskega prC' liva, vendar je pri tem svoje zaboje vzel s seboj. Po vojni je nekaj časa živel v Egiptl1' toda nekaj mesecev preden je Nasser sti' moglavil njegovega najboljšega prijatelj*1 in pajdaša v veseljačenjn, 'kralja Faruka, se je Zogu preselil v Pariz. Zogu ni bil san)0 veseljak, ampak tudi sipreten trgovec in Je svoje premoženje kljmb 'razkošnemu živl|e njo Še celo pomnožil.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58