SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BODO V MARCU 1984 Ločene seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bodo v sredo 21. marca 1984 ob 15. uri. 2. Skupno sejo vseh zborov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bo v sredo 21. marca 1984 po ločenih sejah zborov. 10. Skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bo v sredo 21. marca 1984 po skupni seji vseh zborov skupščine. dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE .. ' ' •> ' \v•>.'. UUBUANA VIČ-RUONIK V ' V Številka: 06-2/84 ( -.''. Datum: 5/3-1984 ;.'.'..¦ VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/79) sklicujem 21. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič- Rudnik, ki bo v sredo, 21. marca 1984 ob 15. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: - 1. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora.zdru-ženega dela, 2. Ugotovitev izida volitev. PREDSEDNIK ZBORA Anton Dolničar, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-1/82 Datum: 5/3-1984 • ¦ • I VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/79) sklicujem 20. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 21. marca 1984 ob 15. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji ¦ DNEVNI RED: 1. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora krajev-nih skupnosti, '< • 2. Ugotovitev izida volitev. ' . PREDSEDNIK ZBORA ¦ " ¦: Franci Brenčič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE ' ' 3W^ftf- v. UUBUANA VIČ-RUDNIK . -;. " .V •;•_"•' Številka: 06-3/82 ,; : " :'«-,'• . '".¦-,¦.. ¦¦¦ Datum: 5/3-1984 . ; '.'-¦.'...¦ ¦' ;_---,rp1~ VABILO « '*' - " V Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 1/79) sklicujem 20. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 21. marca 1984 ob 15. uri v seji sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika družbenopo-litičnega zbora, 2. Ugotovitev izida volitev, . -. -••": • ¦¦ 3. Nadomestne volitve za izpraznjena delegatska mesta v druž-benopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije, 4. Nadomestne volitve za izpraznjena delegatska mesta v druž-benopoliičnem zboru skupščine mesta Ljubljana, 5. Ugotovitev izida volitev. ¦ •'.'. PREDSEDNICA ZBORA ¦¦ . _ ' Marija Stanič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE ' ^^X UUBUANA VIČ-RUDNIK številka: 06-4/82 ' '¦ . , Datum 5/3-1984 • ; ' ' ' VABILO . ...¦"•¦ Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 72. člena poslovnika skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 2. skupno sejo vseh zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 21. marca 1984 po ločenih sejah zborov v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji . dnevni red: 1. Izvolitev predsedstva volilnega tetesa, 2. Glasovanje o listi kandidatov za predsednika in člaria Pred-sedstva SR Slovenije, . . . 3. Ugotovitev izida glasovanja. PREDSEDNIK SKUPŠČINE - . ¦ , Maks Klanšek, l. r. SKUPŠČINA OBČINE i^.-3.J UUBUANA VIČ-RUDNIK ' •- ' : -' ' • * Številka: 06-4/82 "; • . ' .' ' . Datum: 5/3-1984 VABILO ¦"'¦'. " Na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) sklicujem 10. skupno zasedanje družbenopolitičhega zbora, zbora krajev-nih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 21. marca 1984 po skupni sejl vseh zborov skupščine v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev predsednika in podpredsednikov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, 2. Podaja slovesnih izjav, 3. Položaj in problematika telesne kulture v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Predlog sklepa o uskladitvi družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 z dogovorom o te-meljih družbenega piana SR Slovenije in z zakonom o var-stvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, 5. Predlog odloka o pripravi in sprejemu družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, 6. Osnutek družbenega dogovora o priznavalninah udeležen-cem NOV, 7. Osnutek odloka o priznavalninah udeležencem NOV in ob-činskih družbenih pomočeh, 8. Poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samoprispevka III na območju občine, 9. Program dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudntk in nje-nih zborov za leto 1984, 10. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov na seje zborov, 11. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: ; ; r" (!¦¦¦ Maks Klanšek, I. r. POLOŽAJ IN PROBLEMATIKA telesne kulture v občini Ljubljana Vič-Rudnik I/UVOD: / Predsedstvo RK SZDL Slovenije je na 73. seji, dne 28/6-1983 razpravljalo o uresničevanju stališč in sklepov problemske konfe-rence SZDL Slovenije o naiogah na področju nadaljnega razvoja telesne kulture v SR Sloveniji, sprejetih v letu 1980. Razpravo o tem je povezalo z aktualnimi vprašanji sedanjega obdobja ter se opredelilo do nekaterih nadaljnjih nalog v procesu samoupravne preobrazbe telesne kulture. Zlasti je bilo povdarjeno, da se mora tudi telesna kultura cplovito in odgovorno vključiti v napore za dosledno nadaljevanje razvoja socialističnih samoupravnih odnosov in doseganje ciljev gospodarske stabilizacije. Usmeritve ir> stališča predsedstva RK SZDL Slovenije zavezu-jejo nosilce razvoja telesne kulture v občinah, da najkasneje v mesecu oktobru 1983 analizirajo aktualna vprašanja telesne kul-ture na svojem območju in pripravijo konkretne usmeritve za njihovo reševanje. Uvodoma velja poudariti temeljno misel o pomernbnosti celovi-tega razvoja področja telesne kulture delovnih Ijudi in občanov, ki jo je strnil tov. Zoran Polič v članku »šport množici mladih in vsem delovnim Ijudem«! Izvirnost našega družbenopolitičnega sistema zahteva posebnosti tudi v uvajanju in izvajanju vseh zvrsti športa, če želimo. da bo telesna vzgoja element človekovih vsakodnevnih potreb, njegov dnevni spremljevalec pri utrjevanju kvalitet, ki prispevajo k boljšemu življenju in višjemu standardu, prav tako kot to velja za proizvodno delo, za kulturnega človeka kot osebnost. To tudi edino ustreza načelom, ki so glede športa in telesne vzoje napisani v programu ZKJ in še posebej potrjeni in ceio dokaj konkretno zastavijeni v sklepih X. in XI. kongresa ZKJ« Navedeoa stališča in misli so nas vodila pri pripravi analize položaja in problematike telesne kulture v naši občini. H/ORGANiZIRANOST TELESNE KULTURE V OBČINI U. VIČ-RUDNIK: Delovni Ijudje in občani uresničujejo ustavne pravice in dolž-nosti na področju telesne kulture v osnovnih telesno-kulturnih organizacijah v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, v Samoupravni interesni telesno-kulturni skup-nosti in Zvezi telesno-kulturnih organizacij a) deJegatskl sistem: Samoupravna Intsreana telesno-kulturna skupnost(SITKS) Lj. Vič-Rudnik je bila ustanovljena že v letu 1973, na novo obliko-vana pa po sprejemu Zakona o telesno-kulturnih skupnostih v februarju leta 1975. Z manjšimi spremembami, zlasti pri števitu delegatskih mest v zborih, je bila skupščina v novem mandatu oblikovana maja 1982. Skupščina SITKS zaseda običajno na skupnih sejah obeh zbo-rov. Za izvajanje nalog in realizacijo zastavljenih nalog in sklepov skupščine SITKS sta zbora skupščine imenovala naslednje skupne odbore in komisije: - odbor za družbeni nadzor, odbor za uresničevanje svobodne menjave dela in družbeno planiranje. odbor za kadrovsko politiko in samoupravne akte, odbor za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, komisijo zaobjekte, komisijozafinačno-matefialna vprašanja, komisijo za pnznanja in - predsedstvo skupščine kot usklajevalni organ Program in skupne dogovorjene naloge na področju telesne kulture usklajujemo in uresničujemo tudi v TKS Ljubljane in TKS Slovenije. (Delegatska organiziranost prikazana v tabeli I). Zveza telesno-kulturnih crganlzacij (ZTKO) Lj. Vič-Rudnik je bila ustanovtjena leta 1977. kot zveza osnovnih telesno-kulturnih organizacij V Zvezi telesno-kulturnih organizacij Lj. Vič-Rudnik je združe-nih 51 osnovnih telesno-kultumih organizacij, ki vsklajujejo svoje programe v skupščini ZTKO. Med sklici sej skupščine vodi delo izvršni odbor. ki ima še komisije: za vrhunski šport, rekreacijo, telesno kulturno aktivnost predšolskih otrok, šolska športna društva, prireditve in komisijo za šolanje in izpopolnjevanje stro-kovnih kadrov. ZTKO vsklajuje svoje delo in programe tudi v ZTKO Ljubljana in ZTKO Slovenije. (Dalegatsko organiziranost prikazujemo v tabeli II). b) samoupravni odnosi: Na podlagi takoimenovanih portoroških sklepov iz leta 1976 je bila v Ljubljani narejena shematična delitev pnstojnosti. tako. da smo v TKS Ljubljana skrbeli za tako imertovani vrhunski šport, v občinah pa smo pokrivali programe rekreacije in programe tele-sne kulture v procesu vzgoje in izobraževanja. Taka delitev, skupaj z uvedbo selekcij, ki niso delovale v konkretnih sredinah, je imela za posledico propadanje osnovnih telesno-kulturnih organizacij. ki so prej uspeSno delovale (npr. košarka - Partizan Trnovo). To stanje je bilo delno preseženo leta 1981, ko smo se na posvetu v Preddvoru dogovorili o delnem prenosu vrhunskega usmerjevalnega športa nazaj v občine. Pri prenosu se je poka-zalo, da je bilo dotedanje združevanje sredstev za potrebe vrhun-skega športa v Ljubljani dokaj neživljensko, saj je šlo predvsem za financiranje zastavljene sheme brez temeljitega spremljanja izvajanja programov Tako smo v občini dobili težko dediščino, to je NK Svoboda s cca 5 400 000 din izgube, s katero se še danes ukvarjamo. saj je neporavnanih še 2.800.000 din. Ugotavljamo, da v Ljubljani Preddvorske sklepe in akcijski program uresničujemo počasi in nedovolj dosledno. Pri tem se pa že pojavljajo tudi pobude za ponovno združevanje vseh pro-gramov usmerjevalnega in vrhunskega športa na ravni mesta in s tem za kršitev sprejetih dokumentov. To se kaže tudi v pojavih oblastnega kot tudi lokalističnega pristopa pri uresničevanju skupnih natog občin v mestu. Posamezni očitki o lokalističnem obnašanju izhajajo predvsem iz tega, da v občinskih TKS skušamo odločno uresničevati skupno dogovorjene programe, ne pa pristajati na interese in potrebe posameznih izvajalcev mimo dogovorjenih meril in krite-rijev. Težave so tudi v delegatskih samoupravnih odnosih znotraj samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti in Zvezetele-sno-kulturnih organizacij Lj. Vič-Rudnik. Največje ovire za nor-malno delovanje skupščine Samoupravne interesne telesno-kul-turne skupnosti in Zveze telesno-kuiturnih organizacij predstav-Ijajo neuresničeni delegatski odnosi znotraj osnovnih telesno-kulturnih organizacij, kot tudi slabo delovanje konferenc delega-cij v temeljnth organizacijah združenega dela in delegacij v kra-jevnih skupnostih. Dokaj pogosti so primeri odsotnosti delegatov \z istih konferenc delegacij. Zaostrene gospodarske razmere terjajo angažiranje vsakega posameznika v vseh sferah družbenopolitičnega življenja, Se po-sebej se moramo zavedati tega na področju telesne kulture v kateri delujejo predvsem amaterski delavci, ki so s svojim prosto-voljnim delom osrednji in najpomembnejSi nosilci dejavnosti. Množico amaterskih delavcev lahko nenehno širimo in spodbu-jamo k aktivnemu sodelovanju le v toliko kolikor omogočimo reševanje aktualnih problemov ne glede na to, ali so trenutnega, ali dolgoročnega značaja, vsekakor pa le na podlagi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. skladno z ve-Ijavnimi družbenimi tn moralnimi normami. c) atrokovna služba - dslovna skupnost: V strokovni sluibi SITKS in ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik imamo trenutno zaposlenih šest delavcev: tri strokovne delavce, računovodjo in dve administratorki, skla- dno z usmentvami Predcivorskega posveta in s sklepi o zmanjše-vanju družbene režije. Leta 1981 so bili sprejeti sklepi, da v Ljubljani ustanovimo skupno delovno skupnost vseh zaposlenih v SITKS in ZTKO občin in mesta. Po sklepu skupščin SITKS in ZTKO cbčin v letu 1982 se je s 1. 1. 1983 pričela oblikovati skupna delovna skup-nost. Kljub večjim naporom pa še do danes niso urejeni vsi samou-pravni akti, potrebni za dokončno oblikovanje delovne skupnosti Strokovne službe morajo biti še naprej organizirane tako, da bodo zagotavljale izvajanje dogovorjenih nalog, v skladu z sa-moupravno organiziranostjo v občini in mestu. Po shemi organiziranosti, ki je bila sprejeta z akcijskim progra-mom junija 1981 v Preddvoru, naj bi bilo za potrebe izvajanja strokovnih nalog Samoupravno interesne telesno-kulturne skup-nosti in Zveze telesno-kulturnih organizacij v občini zaposlenih pet delavcev, v mestu za skupne strokovne naloge pa devet. V SITKS in ZTKO Vič-Rudnik smo zmanjšali število zaposlenih za enega strokovnega delavca, po dogovoru pa moramo zmanjšati še za enega delavca. V mestu pa je potrebno skupna opravila in naloge porazdeliti tako, da se zmanjša število trenutno zaposle-nih v strokovni službi TKS in ZTKO Ljubljana, še za štiri delavce Zaradi kasnitev v realizaciji akcijskega programa in skiepov o Organiziranosti delovne skupnosti prihaja do številnih nerazume-vanj. Med temi je npr. značiien pojav, razumevanje skupne de-lovne skupnosti strokovnih služb ZTKO in TKS občin in mesta, kot strokovne službe TKS Ljubljana, čeprav so delavci, ki delajo za potrebe občine, najprej odgovorni za izvajanje sklepov in nalog, ki jih sprejemajo organi SITKS in ZTKO v občini. So pa tudi primerj, da se poizkuša oblikovati določena stališča in sklepe mJmo samoupravmh poti, le z vsklajevanjem delavcev občinskih strokovnih služb z izgovorom, da mora delavec izvajati stališča in sklepe, čeprav so bila le-ta sprejeta izven samoupravnih organov pristojnih SITKS in ZTKO. " '••':. III PRIKAZ PRIHOOKOV IN PORABE SREDSTEVTELESNE KUL-TURE: Spremljanje uresničevanja načrtovanega razvoja telesnokul-turne dejavnosti je stalna naioga vseh telesno-kulturnih dejavni-kov, še zlasti pa SITKS in ZTKO v občini. To pa terja tudi sprotno analiziranje finančnih tokov, ki na svoj način zrcalijo odiočitve in razmere v posameznih telesnokulturnih okoljih, torej tudi druž-benoekonomske odnose v telesni kulturi nasploh. Zaostrene gospodarske razmere so samo še en razlog več za sprotno preverjanje obsega, strukture in vsebine ekonomskih tokov v telesni kulturi, na tej podlagi pa je mogoče snovati tudi take rešitve in ukrepe, ki bodo resnično pomenili učinkovito spreminjanje razmer v smeri kakovostnega razvoja na vseh odlo-čilnih toriščih. Na posvetovanju v Portorožu leta 1976 je bila dogovorjena delitev sredstev BOD med vrhunskim športom in rekreacijo v razmerju 50:50. Vendar se dejansko stanje v Ljubljani razlikuje 72:28 v korist vrhunskega športa. ker v delitev niso upoštevana vlaganja v materialno in kadrovsko podlago telesne kulture (inve-sticije, vzdrževanje objektov, šolanje in izpopolnjevanje strokov-nih kadrov), pa tudi stroški organizacijsko administrativne režije, delegatskega sistema in drugi, posredno podpirajo razvoj enega ali drugega dela osnovne dejavnosti. Zaradi gospodarske situacije se realno zmanjšujejo sredstva iz neposredne svobodne menjave dela med osnovnimi telesno-kulturnimi organizacijami in organizacijami združenega dela, kar se kaže tudi v vse večjem pritisku telesnokulturnih organizacij na združena sredstva BOO. To je na eni strani razumljivo, saj je to dokaz več, da je telesna kultura še vedno obravnavana kot »mejna dejavnost« in ne kot sestavni del družbene reprodukcije. Približno 50% sredstev za telesno kulturo namenjajo delovni Ijudje nposredno za udejastvovanje \z lastnih dohodkov in drugih virov. Ob realnem padanju življenjskega standarda in še ne dovolj visoki zavesti o pomenu telesne kulture je nevarnost, da ne bodo zmožni namenjati več toliko sredstev, kar pomeni neposredno zmanjšanje telesno-kulturno aktivnih. Zato dobiva politika delitve sredstev na tem področju tudi širše dimenzije, kajti ob tem dejstvu bodo najprej in v prvi vrsti prizadeti Ijudje z najnižjimi osebnimi dohodki. Flnanciranje dejavnosti: Pod terminom osnovna dejavnost obravnavamo športno re-kreacijo in vrhunski šport ter skupni program z mejnimi dejav-nostmi. Sredstva za dejavnost ne predstavljajo niti polovice celotnih sredstev za telesno kulturo. čeprav je znano, da se iz sredstev svobodne menjave dela pokriva vrsta programov, ki ne predstavljajo direktne osnovne dejavnosti, je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da ti stroški predstav-Ijajo (vključujoč sredstva na ravni mesta in republike) 71,4% vseh združenih sredstev. Za programe športne rekreacije, vrhunskega športa in sodelovanja v programih z mejnimi dejavnostmi ostaja le 28,6% zbranih sredstev oz. 16.437.892 din. Če je osnovna naloga samoupravne interesne skupnosti zagotavljanje sredstev za financiranje dejavnosti, kar bi vsekakor morala biti, potem podatek pomeni, da je skupnost prevzela vrsto dodatnih nalog, ki vedno bolj siromašijo sredstva za osnovno dejavnost. To raz-merje se lahko poruši na škodo osnovne dejavnosti, ker se pri financiranju programov bolj prisluhne realnemu naraščanju stro-škov spremljajočih dejavnosti kot osnovne dejavnosti. Sredstva telesne kuKure za obveznosti po predpisanih dogovo-rih in sporazumih. Obveznosti do podpisanih družbenih dogovorov in SaS pred-stavljajo v skuprrih združenih sredstvih v občini 8,31%. Pri tem pa v srednjeročnih planih ni opredeljena družbena upravičenost niti namembnost tro&enja tako velikih sredstev. Prav tako ni oce-njeno, ali te dejavnosti res toliko pomenijo za telesno kulturo ali je njen delež precenjen. Očitno gre za neke pridobljene pravice v imenu Siršega interesa družbene skupnosti, pri katerih pa se ne preverjajo niti rezultati niti dejanska višina potrebnih sredstev za realizacijo teh dogovorov. Ne preverja se upravičenost progra-mov v teh dogovorih, pač pa se sredstva združujejo po nekem v naprej določenem razmerju (npr. Hala »Tivoli«, Pot spominov in tovarištva itd ). Stroškl delovanja delegatskega sistems In delovne skupnosti V kolikor avtomatično verjamemo podatkom v strukturi sred-stev, potem lahko trdimo, da se iz telesnokulturnega dinarja za delovanje delegatskega sistema in delovne skupnosti namenja preveč sredstev (v občini 5,55% za skupne naloge v Ljubljani pa 11,1%). V stroških deiovanja delovne skupnosti so upoštevani zapo-sleni v Samoupravni interesni telesnokulturni skupnosti in Zvezi telesno-kulturnih orgamzacij in njihovi matenalni stroški. Tako se pojavljajo med zaposlenimi tudi strokovni delavci, ki izvajajo programe športne rekreacije in vrhunskega športa, ki bi jih moraii vključiti v stroške dejavnosti. Prav tako bo z obratovanjem telova-dnice Krim potrebno vključiti tudi delavce, ki bodo opravljali vzdrževalna dela in strokovna opravila za potrebe upravljanja. Pri preverjanju stroškov delegatskega sistema kaže izločiti vse izvajalce (strokovnjake, zaposlene v ZTKO) in jim najti mesto v programih osnovne dejavnosti, med stroške delovanja delegat-skega sistema in delovne skupnosti SIS pa upoštevati le tiste, ki skrbijo za funkcioniranje delegatskega sistema in realizacijo sklepov samoupravnih organov. Izdatki za telesnokulturne objekte In naprave predstavljajo pre-veliko breme za telesnokutturno skupnost Pomanjkanjo teiesnokulturnih objektovv občini nasje vodila, k zavestnemu zmanjševanju sredstev za dejavnost in z razpoložlji-vimi sredstvi graditi in usposobiti objekte na katerih se bo dejav-nost razširila. Za investicije (22,08%/in vzdrževanje /17.45%/ namenjamo v občini 39,53% ali 14,793.585 din. Poleg tega pa združujemo v mestu za vzdrževanje objektov mestnega pomena še 2 800.000 din /Hala Tivoli, Centralni stadion, združena amorti-zacija/. V občini zagotavljamo del sredstov za amortizacijo telesnokul-turnih objektov v višini 6.529.585 din, ki pa pretežno uporabljamo za redno vzdrževanje objektov. Veliko objektov pa je še prepotrebnlh sanacije /bazen Kolezija, objekti Partizana Vič in Partizana Trnovo/. Poseben problem pa bo nastal z vzdrževanjem nove dvorane tako, da se bodo morala ta sredstva še naprej večati. Gibanje finančnih sredstev v obdob(u 1981-83 Ob pogledu gibanja sredstev po letih rnoramo ugotoviti, da je prelomnica leta 1982, ko smo skladno z dogovori iz Preddvora ORGANIZIRANOST ZVEZE ZA TELESNO- KULTUHO LJUBLJANA VIČ-RUDNK TAHEM II. Skupščina TKS Lj. Vič-Rudnik Zbor izvajalcev 28 delegatov OTKO Komlslja za WO S članov Komislja za ŠŠD S članov Skupščina ZTKO Slovenije Skupno Vič-Rudnik, Moste-Polje in( Bežigrad 1 delegatsko mesto Skupšcina ZTKO mesta Ljubljana 8 delegatskih mest Skupščina ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik delegatl osnovno telesnokultumih organi-zacii____________ 51 OTKO Izvršni odbor Programi rekreativnega in množičnaga športa v51.OIXO Programi vrhunskega In usmerjenega športa v 13. OTKO Komisija za vzgojo in izo-"braževanje stro-kovnih kadraov 5 članov Kotrtsija za prlredltve S članov Komlsija za rekreacijo 7 članov Komisija za Vrhunski šport 6 članov GIBAHJE JIRANČHIH SREDSTEV SITES LJ. TIČ-RUDNIK V OBDOBJU 1981-83 PO NAMEHU TABELA III I/PRIHODKI 1/ Prihodki iz BOD 1981 Struktur« 1982 Struktura 1985 Struktura *l.o4o.2*7 *5. oo4-. ooo 57-085.000 11/ 0 D H 0 D K I : ¦_ 1/ Delovanje OTKO in rekreacija 2/ Vrhunski šport 3/ a/program TVO Vprogram ŠŠD ' */ Izobraževanje kadrov 5/ Vzdrževanje in amortizacijja -znost z& teldad. Krim 7/ Obveznosti po BS in DD 8/ StroSki delovanja SIMS in ZTKO S*upaj v občini : 9/ Skupni prograa TKS oeBta 1 o/ Program TKB republike 3.700.000 9,o2 4.578.3*0 lo,17 4.9o3.39o 8,63 / / 8.332.837 18,52 9.2oo.ooo 16,11 234.67* o,58 432.9o2 0,% 745.27o l,3o 782.674 l,9o 9o4.8oo 2,ol I.oo9.232 1,76 2o.ooo o,o4 48o.ooo I,o6 48o.ooo o,84 4.855-194 11,83 5.1oo.o44 11,34 6.529.585 11,43 4.747.797 11,57 6.000.000 13,34 8.264.ooo 14,47 2.12o.355 5,17 3.o4o.358 6,75 3.111-9oo 5,45 2.767.5oo 6,74 2.87O.719 6,37 5-17o.o23 5,55 I 19.228.194 46,85 31.74o.ooo ?o,52 37.413.4oo 65,5* 18.o51.233 43,99 13,264.000 ^9,48 14.528.6oo 25,46 3.76o.82o 9,16 / 5.1a3.ooo 9,00 VSI OHDODKI SKUPAJ .- 4L.o4o.247 loo 45.004.000 loo 57.085.000 loo PRIKAZ RAZDELITVE SREDSTEV TELISNE KULTUHE NA ŠTEVILO PREBIVALCEV PO OBČISAH TABEU Občina ¦ Število ,, prebivalcev Celotna sredstva BOD Skupaj din na prebivalca din Sredstva za dejanski program Skupaj din na prebivalca din Bežigrad 55-o9o 48.498.000 880 17.lo4.775 31o Center 52.214 28.o38.ooo 87o Il.o26.89o 342 Moste-Polje 6I.009 5o.266.000 824 21.o62.ooo 345 fiiško, 81.69* 68.7o5.ooo 841 L~5.627.62o 31* Vifi-Budni* 79-642 57.o85.ooo 717 16.437-892 2o6 6KUPAJ : 3o9-6*9 252.592.ooo 816 91.259.177 295 ¦r članstvo onco i o panogah iap. Osnovn« felesnokulturne Skupno Panoga organlzaclje št. članaiva 1. AKIDO KLUB LJUBLJANA___________32_______Alkido_____________________________ _ 2. AŽD VETERINAR 12? Kašarka, odbojka, m. nogomet,n.tet\is, ______________________________________ plavanje, rokomet. 3. BK OUMPLIA______________________132_______Badminton______________________________ 4. BK DU KRIM-HUDNIK________________42 Balinanje 5. BŠK LAPO SNOJ BRDO lOS Balfnanje 5^ BŠK RADNA 48 Balinanje 7. BŽK ROŽNA DOLINA_________________65 BaUrvanje 8. BŠK SVOBODA 56 8,?!ii;^nje 9. DHUJrVO JAMSKIH POTAPLJAČCV 31 Potapljači, jamarji "PSOTEUS"_______________ 10. HOKEJSKI KLUB NA TRAVI 47 Hokej na travi "PREKMURSKI &TtIDENT" 11. JADRALNI KLU8 UUBLJANA 285 Jadranje 12. KARATEKLUB FORUM 1730 Karata 13. KAJAK KANU KLUB 376 Kajak Itanu , 14. NK SVOBODA 130 Nogomet 15. NTK OUMPIJA 289 Namizni tenls 16. OBČINSKA STRELSKA ZVEZA \1. PARTIZAN VIČ 1030 STV, košarka, n. tenis, tenis, teka6i»«muL. tekači atlet., kolesarjenje, boks, jadranje na deski, odbojka in gimnastlka IB^ PAKTIZAN TRNOVO 678 STV, streljanje, trim, košarka, koron.rek.» balinanje, odbojka tn gimnastika 19. PARTIZAN VEUKS LAŠČE 256 Nogomet, smučanje, kagljanje, n. tenis, rekreacija. 20. PK Ljubljana 465 Plavanje, skoklv vodo, košarka, odbojka. 21. PD BLAGAJANA 227 Košarka, nogomet, tenis, hoja v gore 22. PD 1G___________________________ 64 Planinstvo 23. PD PODPEČ PRESERJE 125 Planinstvo 24. PD VELKE LAŠČB 57 Planinstvo 25. BC LJUBLJANCA_________________ 172 Vedjanjc 26. SD RAJKO SKAPDJ 142 Str«latT0 27. SD KMM __________________ 320 Str-BlstvT ~ ~~" Osnovno telesnokulturne Sku^mo Panogs st: organizacije št. Članstva 28. SP K.OMUANLLC___________________73 Strelstvo________________________^^__ 29. SD VELIKE LAŠČE 135 Strestvo _______________________________ 30. SK SRDO 195 Hojafti lek na smučeh, nogortiet , STV 31. ŠD AGRONOM 150________STV_______________________________________ 3->. ŠD BREZOVICA 172 Koiarka, n. tenis, STV, na taku se dotjlmo, ___________________________________________________od6ojfai__________________________________ 33. ŠD DOBROVA 206 Rokreaclja, nogc»n«, koaarka, streatro, odbojka, rokomet, n. tonis 34. ŠD FAKULTETA ZA ELBCTROTSH. 153 Nogomet, košarka, odbojka, atreljanje, šah, n. tenls 35. SD GULČ 84 Balinanje, Sah, kegljaaje, streljanj« 36. ŠD HORJUL m STV, balinan^e, kolesarj«nje> smučanje «lp. 37. [ ŠD JAMA 216 balinanje, nogomet, smuc. telri, alpsko smuc,, n. t«nlsf košarka_____________________t ______ 38. ŠD KRIM 419 Nopomet v., nogometm., kolarta, | smu^anje alpsko, balinAi^e. rdtraclj* 39. I ŠD LAVRICA 42 Nogomet m.( n. tenls, košarka, strelsvV) 40. ŠD MOKERC IG 208 Relcreacija, smučanje, rolcom«, strelstvo 41. ŠD POLHOV GRADEC 36 Nogomet m., ItoŠarlca, «nuč«nje ~~ ' ŠD PODPEČ PRESERJE 255 Nogomet, strestvo, n. tenis, STV, 1 . odbojjca, amučanjo ŠD ŠKOFUICA . 140 Nogomet, kosarka ' ¦. ŠD Š6NTJOST 100 Kosarka, nogomett amužanje 13. ŠD ŽELIMUE 51 Nogomet, n. tcnls, odbojka, strelstvo, sah, smuČanje " . TO ANTON URŠIČ -HORJUL 57 Tabomiltvo______________________________ . j TO BLAGAJEV VOLČIN_____________142 Tabomlžtvo______________________________ ti.i TO MOCVIBSKITUUPAN 252 Tabornlfitro 1). TO PODKOVANI KRAP 72 T»bomlStTO 5 '. I ZBOR ATLETSKIH S0DN1K0V 95 Sojenje atl«tike 5i:. VINDSURFING KLUB " VFTER" 252 Jadranje na doaki 10680 pbegled tltegoeiznuhih i« febsfeitivnm spootsikov iz občike lj. vič-hboti po otio OWO Zului. Nodnar, Zreini FenpaJt. SkupaJ Indaka 82 8} 82 83 82 83 82 «} 82 8? Kajak k«nu LJ. i } 21755?! «12 9?,} Partizan Tinovo -- --11233» ,i33,J HTI Oliapija - - 222424 6 1o 166,6 PI IJublJaiia -- -139}- 6 1o 166,6 OTOPAJ : 1 3 * * 13 19 lo lo U 36 lHfi TABELAHlftn PSH12 tiTEGOBIZIBUrra IH PEBSFEETIVRIH SPORTN:KOT IZ OBfilBE LJtTBLJill TlC-BOTITn PEDffiSJiLlfO Z LJTTBLJIIIO Zftalu^ni Hadnarod. Zresni Perap*ktiTni SkupaJ LJublJaoa 5 21 LJ. Vlč-Budnik 3 4 odnos t 9t 6o 19,1 1*» 127 297 19 lo 36 1S,2 7,9 12,12 • 'L -' v. •'- . . TABELA VI IHJBID-SDMDPIIE AKCIJE IU TED1OVUIJA IZ PBOBUIU BnOffiAOIJE V LEHJ 1981 IH 1982 AECITE 1981 I 1982 • St. akcije Št. udelei. št. akoij St. udclež Stalne triaake akoij« 15o 99*5 147 P.T5 Stalna tetanoTanJa 43 555o 64 7515 Občaana telaioTaiija lo 1615 1° 1361 Občasne trimake aicije 3 622 } 651 BIUPIJ: 2o6 17.732 * ur % ^1"*"1 N.a eI^a ^kr"h Na en Škofljica telovadnica igrišče za košarko lx tedensko 3x tedensko triro kabinet igtlšfe za rokoraet 7,10-14,30 14,30-16,30' 17,00-21,00 46,5 66,4 406 608 1,49 836 9,95 10. Trnovo srodnja talovad. Igrišče fca rokcntet| 7,10-17,00 17,00-20,00 20,00-22,00 75 107 912 283 0,31 1710 1,87 igrišče za košaiko atletska steza _____________________________________jama________________________________________ 11. Velike Lašče mala telovad. igrlšče za rokunet 7,50-13,15 13,30-17,00 19,00-21,30 52,5 75,0 280 446 1,59 1319 4,71 4x tedensko || | || | , | I I ________ ¦ _ Zznavalnine čimbolj upošteva osebni prispevek posameznika v narodnoosvobodilni vojni ter njegovo sedanje socialno stanje, sprejemajo na podlagi 147. člena ustave Sociali-stične republike Slovenije, Skupščine občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Rad-gona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Hirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor-Tabor, Maribor-Rotovž, Maribor-Tezno, Maribor-Po-brežje, Maribor-Pesnica, Maribor-Ruše, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sev-nica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Ko-njice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Republiška konferenca socialistične zveze dtelovnega Ijudstva Slovenije, Republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvo-bodilne vojne Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o skupnih osno-vah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem naro-dnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Ur. I.SRS, št. 13/79) tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: DRUŽBENI DOGOVOR o priznavalninah udeležencem NOV I.člen S tem družbenim dogovorom udeleženci določajo: - upravičence do občinskih priznavalnin; - vrste občinskih priznavalnin; - skupne osnove in merila za podeljevanje občinskih priznaval-nin; - financiranje občinskih priznavalnin. 2. člen Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da so upravičenci do občinskih priznavalnin: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13.oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega zavaro-vanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobo-dilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septem-brom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943. 2. Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v naro- dnosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj do Ljulija 1944predensodopolnili 18. leto 'starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13.oktobra 1943 do 31.decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokoj-ninsko dobo. 5. Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. 3. člen ¦ Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. Aktivnim udeležencem narodnosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekini-tvami. 2. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po Ljanuarju 1945 injimjepopredpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15.5.1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. 4. Žrtvam fašističnega nasilja, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 4. člen Občinske priznavalnine po tem dogovoru so: 1. stalne; 2. občasne; 3. enkratne. , ' . 5. člen Udeleženci NOV iz 1.. 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine po tem dogovoru, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalid-skem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokoj-nine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji zatekoče leto (v nadaljnjem besedilu najnižja pokojnina). Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske ftlane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne prese-gajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine. Komisija iz 12. člena tega dogovora lahko ne glede na pre-jemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencev NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9.1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojinskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštot v pokojninsko dobo, če >«- 1. ZP Velike Lašče (novogradnja). - Projektant: SGP Grosuplje Izvajalec gradbenih del: SGP Grosuplje V letu 1983 je bila pripravljena projektna dokumentacija in izbran izvajalec gradbenih del. V teku je obravnavana investicija na bančni in regionalni komisiji. 2. ZP Škofljica (novogradnja): Pripravljene in potrjene so programske osnove. Zemljišče še ni pridobljeno, ker je pogoj za začetek pridobivanja zemljišča izde-lana lokacijska dokumentacija. Po odloku je začetek gradnje predviden v letu 1985. Operativni odbor je sprejel sklep, da se priprava pospešeno nadaljuje tako, da bo objekt tehnično pri-pravljen do konca tega leta. •-¦««'; 3. MKZ Rakitna (adaptacija in novogradnja): Pripravljene in potrjene so programske osnove. V teku je izde-lava projektne naloge. Začetek del je premaknjen z leta 1982, kar je pogojeno z gradnjo vodovoda na Rakitno. Gradnja vodovoda se je začela v letu 1983 s sredstvi krajevnega samoprispevka, tako da se lahko priprava objekta nadaljuje. Operativni odbor je spre-jel sklep, da se priprava objekta pospešeno nadaljuje, tako da bo v letu 1984 tehnično pripravljen na gradnjo. Hkrati pa je nujno nadaljevati gradnjo vodovoda, kar pa bo mogoče le, če bo uvr-ščen v program komunalne skupnosti. Zaključek: . i(i Operativni odbor je v preteklih letih tekoče sprernljal pripravo objektov iz programa samoprispevka III. V skladu z njegovimi zadolžitvami je večkrat letno obveščal o poteku aktivnosti tudi izvršni svet občine in mu predlagal v sprejem sklepe, s katerimi bi pripravo spospešil. Pri pregledu opravljenih del obzačetku leta 1984, je operativni odbor ocenil, da priprave tečejo zadovoljivo. Od sedmih objek-tov, ki bl morali bitl v gradhji do konca leta 1983, jih je v gradnji oz. tik pred gradnjo 6. Poleg teh pa se je začela še gradnja prizidka k osnovni šoli Bičevje. To stališče je potrdila tudi konfe-renca delegatov občine Ljubljana Vič-Rudnik. Operativni odbor opozarja, da je še vrsto odprtih vprašanj, ki jih moramo čimpreje rešitl. Sem sodi: sklenitev dogovora o financi-ranju gradnje komunalnih vodov, neusklajeno delovanje strokov-, nih služb ZIL prl pripravi posameznih objektov, predolgotrajno pridobivanje soglasij na posamezne dokumenle potrebnih za gradnjo objektov in ne nazadnje na premajhno aktivnost članov konference delegatov občine za skupščino samoprispevka III. Predlog sklepov: 1. Izvršni svet ugotavlja, da je kljub spemenjenim pogojem gradnje objektov iz programa samoprispevka III ter številnim problemom, ki so se pri tem pojavljali, priprava objektov tekla zadovoljivo. 2. Pripravo objektov na gradnjo je potrebno še nadalje pospe-šeno izvajati. To velja zlasti za OŠ Kolezijo, ki se mora začeti graditi čimpreje. Prav tako pa jo potrebno pospešeno pripravljati objekte ZP škofljtca, WO Lavrica ter MKZ Rakitna, ki morajo biti tehnično pripravljeni za gradnjo v letu 1984. 3. Posebno pozornost mora - ZIL TOZD Inženiring pcsvetiti bolj usklajenemu delu vseh strokovnih služb ter poteku gradbe-nih del, tako da bo teklo časovno usklajeno s spejetimi roki ter bo istočano zagotovljena ustrezna kvaliteta dela. 4. Izvršni svet poziva vse krajevne skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti, da preverijo udeležbo svojih predstavnikov na konferencah delegatov občine Ljubljana Vič-Rudnik terzago-tovijo njihovo aktivno sodelovanje pri obravnavi gradiv za skup-ščine samoprispevka III. POROČILO o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1983 in program dela Sveta za leto 1984 I. Poročilo o delu sveta za leto 1983 " • V predloženem poročilu bomo obravnavali nekatera najpo-membnejša vprašanja s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Poudarek je dan predvsem na realizaciji zastavljenih programskih nalog za leto 1983. REALIZACIJA OELA : ' < . . ^ ^ Naloge sveta so: - Obravnava in proučuje cestno problematiko, ' .''.- - pospešuje prometno vzgojo in skrbi za izobrazbo udeležen-cev v cestnem prometu, - usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega pro-meta ter usklajuje njihovo delo, - izdaja in razširja prometne vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometno vzgojo prek drugih sredstev javnega obveščanja, - predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vpraša-njem cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, - opravlja tudi druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga je imenoval izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik šteje 20 članov, vključno s predsednikom in tajnikom, ki opravlja vsa strokovna opravila. Svet predstavljajo delegati, ki jih predla-gajo organi in organizacije, katerih dejavnost je pomembna za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in druge strokovnjake ter organizacije s področja prometa. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima v svoji sestavi štiri komisije in sicer: za krajevne skupnosti, za šolstvo, za WO in organizacije združenega dela. Svet je imel do 1/12-1983 štiri seje in je opravljal naslednje naloge: 1. Izvedel je občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« in srečanje pionirjev prometnikov. > 2. Organizator in izvajalec XIV. republiškega tekmovanja za učence osnovnih in srednjih šol. v • ¦ 3. Akcija prometna značka. ' • ¦ '' ' 4. Akcija - s kresničko je vameje na cesti. .»"-'' 5. Akcija z varnim kolesom v promet. 6. Organtziranje tečajev za voznike koles z motorjem. 7. Posvetovanje mentorjev prometne vzgoje Oš Ljubljana Vič-Rudnik. 8. Posvetovanje predstavnikov krajevnih skupnosti, odgovor-nih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 9. Predavanja in predvajanje prometnih filmov. ' 10. Predlogi za podelitev plaket Vzorni voznik in značke SPV. 11. Reševanje tekoče prbblematike na območju naše občine. 12. Naloge, ki jih svet namerava še opraviti v tem letu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je izvedel občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, ki je bilo 9/4-1983 pred osnovno šolo Marjan Novak-Jovo Vič. Poleg tega tekmova-nja je potekalo tudi tekmovanje pionirjev prometnikov. Tekmova-nja so se udeležile ekipe iz vseh šol v občini. Iz vsake šole so sodelovale 3 ekipe, dve ekipi za tekmovanje Kaj veš o prometu in ena ekipa pionirjev prometnikov. Sodelovala pa je tudi ekipa srednje tehnične šole z motornimi kolesi. . Tekmovanje je obsegalo . ¦' - poznavanje prometnth predpisov - testiranje na testnihpo-lah, - ocenjevalna vožnja s kolesi po mestnih ulicah, - spretnostna vožnja s kolesi na poligonu. Pionirji prometniki pa so poleg poznavanja prometnih predpi-sov tekmovali še: orientacijski pohod, uporaba in orientacija s pomočjo kompasa, prva pomoč, streljanje z zračno puško in poznavanje tradicij NOB na tem območju Najboljše ekipe so prejele za nagrado kolesa, zračne puške, busole. Posamezniki pa so prejeli posebna odličja in diplome. Vsi udeleženci pa so prejeli vrečko s praktičnimi darili. Najboljši posamezniki pa so se uvrstili na republiško tekmov-nje, ki je bilo v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Na pobudo republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu js nas svet v mesecu januarju 1983 sprejel organizacijo republiškega tekmovanja »Kaj veš o prometu« za osnovne in srednje šole. Ustanovljen je bil organizacijski odbor in 13 komisij oz. odbora za pripravo in izvedbo prometne manifestacije. Tek-movanje je bilo 23/4-1983 pred Osnovno šolo Marjan Novak-Jovo Vič pod pokroviteljstvom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz vseh slovenskih občin, razen ene. Tekmovanje je obsegalo: - ocenjevalna vožnja s kolesi po mestnih ulicah, - spretnostna vožnja s kolesi na spretnostnemu poligonu, - poznavanje prometnih predpisov - testiranje na posebnih testnih polah, - ekipe srednjih šol so tekmovale s kolesi z motorjem. Omeniti moramo še, da je pred pričetkom potekal kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šoie Vič in Polhov gradec. Najboljši posamezniki so prejeli posebna odličja, ki jim jih je podelil predsednik jugoslovanskega in republiškega sveta. Vsi udeleženci so prejeli vrečke z značkami in drugimi praktičnimi darili, ki so jih prispevale razne organizacije. Najboljši 3 posa-mezniki \z osnovnih šol in 3 posamezniki iz srednjih šol so se uvrstili na zvezno tekmovanje v Beogradu. > V tej prometno vzgojni manifestaciji je sodelovalo več OZD iz naše občine in mesta. Prometna značka je pomemben pedagoški motivacijski dejav-nik na področju prometne vzgoje in je pnznanje cicibanom v obvezni pripravi na osnovno šolo ter pionirjem in mladincem v osnovni šoli za prizadevno in uspešno dejavnost na prometno-vzgojnem področju v šoli in izven nje. Zato je svet tudi v tem letu nadaljeval z akcijo in pripomogel, da je to značko prejelo veliko učencev, ki so se zanjo prijavili. Za te namene je svet prispeval 40.000 din. V akciji »S kresničko je varneje na cesti« je svet seznanil vse šole in dobil tudi naročil za več kot 2.000 kom. Kresničke je dostavil republiški svet, mi pa smo jih razdelili po osnovnih šolah Sredstva za nakup kresničk so prispevali starši šolskih otrok. Ugotavljamo pa, da otroci v celoti ne nosijo kresničke. Z akcijo »S kresničko je varneje na cesti« nadaljujemo in si prizadevamo, da bi jo uporabljali tudi odrasli Akcija »Z varnim kolesom v promet« - kolesarjenje postaja vedno bolj množičen način prevažanja Vzporedno s tem narašča tudi števiio prometnih nezgod, kjer so udeleženi kolesarji. Samo v 9 mesecih v letošnjem letu je umrlo 47 kolesarjev. Pogost vzrok je tehnično neurejeno kolo in neustrezna varnostna oprema koiesa. V tem letu poteka jugoslovanska akcija »Varnost kolesar-jev in pešcev v prometu«. Povedati moramo, da je v naši občini zaradi kadrovskih težav v našem svetu potekala akcija le v 4 šolah-. Intenzivno pa bomo akcijo nadaljevali v pomladanskih mesecih naslednjega leta. Skupaj z AMO ZVEZDA smo organizirali tečaje za preizkus znanja za voznike motornih koles. Tečaji so bili v osnovnih šolah za učence Sol, ki imajo pogoje m tudi za krajane. Ob začetku šolskega leta je biio veliko zanimanje za tečaje, saj je del sredstev prispeval tudi naš svet. Končno pa so bili tečaji le v treh šolah. Pred začetkom šolskega leta smo organizirali posvetovanje mentorjev prometne vzgoje za osnovne šole v naši občini. Eno-dnevno posvetovanje je bilo v osnovni šoli Polhov gradec. Na tem posvetovanju so se mentorji seznanili o prometnih akcijah, s kresničko je varno na cesti, prometno značko in akcija z varnim kolesom v promet. Razprava je obsegala še druga področja prometne vzgoje in izvajanje programa v letošnjem letu. Na tem posvetu je bil sprejet tudi sklep, da se občinsko prometno KVIZ tekmovanje prenese iz jesenskega na pomladansko obdobje in se izvede skupaj z občin-skim tekmovanjem Kaj veš o prometu Skupaj s konferenco SZDL nam ie uspelo izvesti akcijo v KS pri ustanavljanju komisij za prometno vzgojo in preventivo v KS. Na posvetovanju predstavnikov krajevnih skupnosti, zadolženih za prometno vzgojo smo ugotovili, da vse krajevne skupnosti še niso pristopile k temu vprašanju. Kljub temu pa se vidi, da je bil storjen korak naprej tudi v KS. Res pa je, da se je posvetovanja udeležila !e polovica predstavnikov krajevnih skupnosti. Kljub programu o izvajanju predavanj in predvajanju promet-novzgojnih filmov v OŠ, WO in KS ter OZD nam to ni uspelo. Uspeli smo izvesti samo dve predavanji za starše šolskih otrok. Vzroke je treba iskati v kadrovskih težavah. Težko je dobiti ustreznega predavatelja. Poleg tega nastajajo težave tudi za predvajanje filmov. Ni ustreznih oz. kvalificiranih strokovnjakov za predvajanje filmov. Skupaj z ZŠAM Oolomiti in KS Vrhovci smo v tern letu organ zi-rali predavanje za poklicne voznike člane ZŠAM. Tega predavanja se je udeležilo okoli 50 članov. Po predavanju smo izvedli tudi neobvezno preverjanje znanja s testnimi polami, h kateremu so pristopili vsi vozniki, razen enega. V glasilu SZDL Naša komuna smo objavljali prometnovzgojne članke in fotografije ter druga obvestila Svet je v tem letu obravnaval 17 predlogov za podelitev plakete »Vzornega voznika«, ki so jih predlagale krajevne skupnosti, OZD in občani. Poleg plaket smo dali predlog za podelitev prometne značke nekaterim aktivistom in mentorjem prometne vzgoje, prav tako pa tudi predlog republiškemu svetu za podelitev pismenih priznanj (15) nekaterim OZD, Oš in posameznikom za aktivno delo na področju prometne preventive in vzgoje, posebno pa pri izvedbi republiškega tekmovanja. Za uspešno izvedbo XV. repu-bliškega tekmovanja »kaj veš o prometu« smo dobili posebno vprašanje republiškega sveta. Sodelovali smo tudi z organizacijami in organi in dajali pri-pombe in predloge pri ureditvi prometne signalizacije. Posebno dobro pa smo sodelovali s Komitejem za promet in zveze pri urejanju prometne signalizacije in drugo. Prav tako je bilo sode-lovanje s Postajo milice Vič in njenimi oddelki. V tem letu nameravamo nadaljevati s predavanji in predvaja-njem prometnih filmov v KS, OZD in OŠ ter WZ, kjer je bilo vtem pogledu najmanj storjenega. Na zadnji seji je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obravnaval poročilo o svojem delu v letu 1983 in ga sprejel. Na tej seji je svet obravnaval tudi program dela za leto 1984 in ga v celoti tudi sprejel s pripombo, da bo izvajal tudi tiste akcije, ki jih bo pripravil republiški svet in niso v tem programu. Po končani seji smo v navzočnosti predstavnikov republiškega sveta podelili plakete Vzornega voznika 17 voznikom motornih vozil, 15 posmenih priznanj OZD, Oš in posameznikom ter 4 članom oziroma občanom značke SPV, ki jih podeljuje republiški svet. Na tej svečanosti smo podelili tudi nekatera priznanja, ki jih je pripravila ZŠAM Oolomiti. II. PROGRAM DELA SVETA ZA LETO 1984. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo v letu 1984 posloval po novem odloku in poslovniku. V prenovljeni sestavi bo svet na prvi seji obravnaval cestno problematiko in analiziral stanje prometne varnosti v naši občini. - V tem ietu si bomo prizadevali aktivirati drugo polovico KS, ki se še niso vključile v prometno preventivo in vzgojo v cestnem prometu, oziroma niso sodelovale na posvetovanju v preteklem letu, ter še nimajo ustanovljenih komisij za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. - Komisija zaKSsi bo prizadevala organizirati predavanja in predvajanje prometno-vzgojnih filmov in druge akcije, ki jih bo organizirai naš svet. Po možnosti bodo ta predavanja v okviru programa CZ. O tem se bomo dogovorili s sekretariatom za LO. V kolikor bodo dani pogoji, bomo v KS pripravili preizkus znanja prometnih predpisov za voznike motornih vozil, ki že imajo izpit. Preizkus je anonimen in prostovoljen. - Komisija za šolstvo bo pripravila razpored predavanj in pre-dvajanj prometno-vzgojnih filmov za učence osnovnih šol. Pri-pravili bomo tudi razpored predavanj in predvajanj filmov za starše na roditeljskih sestankih. - Izvedli bomo akcijo »Z varnim kolesom v promet« v vseh šolah po posebnem programu. V tej akciji bodo sodelovali tudi miličniki prometniki, ravno tako pri predavanjih, ki bodo name-njena staršem. - V osnovnih šolah kakor tudi v WO bomo nadaljevali z akcijo o prometni znački in kresnički, le-ta bo potekala po posebnem programu. Člani sveta bodo v bodoče nudili šolam več pomoči pri kolesar-skih izpitih. Nudili bomo tudi pomoč pri vzgoji in izpopolnjevanju pionirske prometne službe in sodelovali pri ustanovitvi take službe kjer bo le-ta še potrebna. Pri tem bodo nudili pomoč tudi prometni miličniki. - V mesecu aprilu bomo organizirali tradicionalno XVI. občin-sko tekmovanje »Kaj veš o prometu?«. V okviru tega tekmovanja bo tudi KVIZ in srečanje pionirjev prometnikov pri katerem bo sodelovala tudi Zveza prijateljev mladine. - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo tudi letos skupaj z AMD Zvezda organiziral v osnovnih šolah tečaje o poznavanju cestno-prometnih predpisov za učence Oš, ki bodo opravili izpit za voznike koles z motorjem. V te tečaje se bodo lahko prijavili tudi ostali krajani, ki imajo za to pogoje. O tem bomo skupaj z AMD Zvezda pripravili poseben program. - Ob koncu šolskega leta bodo naši člani sodelovali pri podeli-tvah prometne značke najboljšim učencem na področju poznava-nja prometnih predpisov in obnašanja v prometu. Svet bo ob koncu šolskega leta izvajal propagandno akcijo za večjo varnost mladine med šolskimi počitnicami (letaki, članki, predavanja, filmi...). - Pred začetkom novega šolskega leta bo svet skupaj s Po-stajo milice, narodno zaščito v KS in šolsko pionirsko prometno 1 službo, pripravil program zavarovanja najpomembnejših preho- .jjdov za pešce, posebno pred šolami. -¦','- Skupaj z Zavodom za šolstvo Ljubljana bomo pripravili vsa-koletno posvetovanje za mentorje prometne vzgoje v šolah. Tako posvetovanje bomo poskušali pripraviti tudi za WO. . - Komisija za WO bo pregledala kako se uresničuje program prometne vzgoje in dala ustrezne napotke oziroma nudila po-trebno pomoč. Phpravila bo tudi razpored predavanj za starše na roditeljskih sestankih. Na teh predavanjih naj bi predvajali tudi prometne filme, prav tako pa tudi filme za predšolske otroke. - Komisija za delo v OZD si bo prizadevala, da bomo v večjih OZD organizirali predavanja in predvajali prometno-vzgojne filme za voznike motornih vozil. Več pozornosti in povezave bomo posvetili notranji kontroli in stikom z odgovornimi osebami na tem področju. Poskušali bomo izvesti prostovoljno anonimno testiranje voznikov motornih vozil. Predvajali bomo tudi novi film »Alkohol v prometu«. - Akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo«, ki zaradi kadrov-skih težav v preteklem letu ni blla izvedena, bomo skušali izvesti v jeseni v letošnjem letu. Naši člani bodo tudi v bodoče predlagatelji za odpravo določe-nih ovir v prometu in za izboljšanje prometne varnosti. Svet bo aktivno sodeloval na seminarjih, posvetovanjih in dru-gih prometno-vzgojnih manifestacijah kot je republiško tekmova-nje in drugo. Aktivno bomo sodelovali z vsemi organi in organizacijami v občini, mestu in republiki, ki lahko vplivajo na varnost prometa. V bodoče bo svet na vsaki svoji seji analiziral stanje prometne varnostj v naši občini in sprejemal konkretne sklepe za akcijo. V zunanjih KS bomo v okviru kmetijskih zadrug organizirali predavanja in predvajali prometne filme za traktoriste, saj je znano, da je prav med slednjimi veliko žrtev zaradi nepoznavanja predpisov. V počitniškem domu Pacug bomo organizirali predvajanje pro-metno-vzgojnih filmov za mladino. Izvajali bomo vse akcije, ki jih bo pripravil republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Sodelovali bomo tudi z občinskim glasilom »Naša komuna«, kjer bomo objavljali prometno-vzgojne članke. Prav tako bomo poskušali objavljati podobne članke v lokalnih glasilih oziroma glasilih OZD. . • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu odgovori na vprašanja delegatov Delegatsko vprašanje DK št. 18 - Kovinska industrija Ig - 12. seja ZZD dne 25. 5. 1983 VPRAŠANJE: 1. Za leto 1983 si je Kovinska industrija Ig postavila večji izvozni plan, kot bi po družbeni resoluciji znažalo povečanje v odnosu na ustvarjeni izvoz na konvertibilno tržišče v letu 1982 in ga uspešno uresničuje. Eden od elementov za pospeševanje izvoza so izvozne stimulacije, katerih v letošnjem letu še nismo prejeli, zato sprašujemo: kdaj bomo dobili izvozne btimulacije in v kakšni obliki? 2. Krožijo informacije, da se v Beogradu tiskajo vrednostni papirji - menice za plačilo izvoznih stimulacij, z neznanim rokom zapadlosti. Sprašujemo in istočasno predlagamo: ali lahko s temi vrednostnimi papirji - menicami poravnamo različne družbene obveznosti - primer - sklad za nerazvite za SAP Kosovo, revalori-zacija pokojnin in podobno? ODGOVOR: 1. Nelikvidnost v gospodarstvu je velika in se stopnjuje do takih meja, da celo zvezni proračun svojih obvez do izvoznih stimulacij ne more poravnati redno in tekoče. Izvoznikom ostaja le možnost najemanja premostitvenih kreditov pri svojih temelj-nih bankah; kar pa seveda povzroča dodatne stroške za tako financiranje in neugodno vpliva na njihov dohodkovni položaj. 2. Zvezni proračun daje v zavarovanje svojih obvez do izvozni-kov iz naslova izvoznih stimualcij, vrednostni papir, menico, kar je tudi sicer redni dokument za zavarovanje obveznosti v plačil-nem prometu. Izvoznik ima na osnovi menic zavarovanje plačila, kar pomeni, da lahko to terjatev všteje v obračun celotnega prihodka. V principu je taka menica tudi prenosljiva za poravnavo obveznosti. Iz prakse pa je poznano, da jih upniki ne akceptirajo, ker so praviloma izdane z maksimalnim možnim rokom, to je 90 dni in tudi na sorazmerno velike vrednosti. Poznano je tudi, da vnovči-tev ob datumu zapadlosti ni vedno zanesljiva, kar v plačilnem prometu še zmanjšuje siceršnji status teh menic kot vrednostnih listin. Predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo ... . Janko Japelj Delegatsko vprašanje KS Rakitna - 7. skupno zasedanje zborov dne 7. 9. 1983 VPRAŠANJE: Trafopostaja Rakitna se v tem letu ne bo gradila. Čeprav je bila planirana že za leto 1982. Zakaj se z gradnjo odlaša? ODGOVOR: Srednjeročni plan investicij za obdobje 1981-1985 je bil sestav-Ijen na osnovi sodelovanja vseh krajevnih skupnosti in usklajen na ravni občine. V letu 1983 je bilo znradi vse težjih pogojev gospodarjenja nujno skrčiti prvotni srednjeročni plan. Pri tem so nekateri ob-jekti izpadli iz plana. Izgradnja transformatorske postaje Rakitna--Novaki je bila takrat predvidena za leto 1985. 2ato že priprav-Ijamo dokumentacijo z vsemi potrebnimi soglasji. Opozoriti vas moramo, da obstoječe počitniške hišice niso priklopljene na nizkonpetnostni izvoz za Novake in ni to vzrok za slabe energetske razmere, pač pa oddaljenost od transformator-ske postaje in povečana poraba obstoječih gospodinjstev. Trditev, da je naselje Rakitna morala odstopiti električno ener-gijo počitniškim hišicam ne drii. Vsi lastniki počitniških hišic v okolici jezera, ki so bili priklopljeni na nizkonapetostno omrežje, so morali zgraditi za vsako področje svoj nizkonapetostni vod iz transformatorske postaje. Pri tem obstoječe naselje ni bilo nič oškodovano za kvaliteto dobave električne energije. Ostaih 100 počitniškift hišicpašeni priklopljenih, kersi morajo zgraditi transformatorsko postajo s priključnim 20 kV vodom in nizkonapetostne kabelske razvode. DO Elektro Ljubljana, TOZD Elektro ,' Ljubljana okolica Delegatsko vprašanje delegacije KS Vič -17. seja zbora krajev-nih skupnosti dne 23. 11. 1983 VPRAŠANJE: 1. Delegacija KS Vič ni zadovoljna z odgovorom na delegatsko vprašanje v zvezi z dovozno potjo na Nanoški ulici in zahteva dopolnitev odgovora. 2. Glede gradnje potrošniškega centra na Viču, delegacija sprašuje, zakaj je izvršni svet prekinil ugotavljanja družbenega interesa na zemljišču predvidenem za gradnjo? ODGOVOR: 1. Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun je z odločbo št 464-3665/81 z dne 2. 2. 1982 odpravil odločbo Komi-teja za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Vič-Rudnik, s katero je le-ta odločil, da mora imetnica pravice upo-rabe nacionaliziranega nezazidanega stavbnega zemljišča PAV-ŠIČ Ana izročiti v uporabo občine Ljubljana Vič-Rudnik del par-cele št. 1107/1 k. o. Vič, za gradnjo dostopne Nanoške ulice. Zemljišče parc. št. 1107/1 k. o. Vič, na katerem sta locirani dve garaži in drvarnica, je funkcionalno zemljišče k obstoječi hiši in imajo njeni lastniki pravico uporabe tega zemljišča. Zato je bilo izdano lokacijsko dovoljenje za dve garaži in drvarnico v skladu s sklepom izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik o odmiku od sprejetega zazidalnega načrta v skladu s strokovnim predlogom ZIL-TOZD Urbanizem-LUZ-a. Zoper to lokacijsko dovoljenje je bila vložena pritožba na Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Ta organ druge stopnje še ni odločil ali je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in ali je odločba pravilna in v zakonu utemeljena. Nasvoji seji (75.) dne 11.1. 1984 pa je izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik sprejel tudi sklep, da se bo vprašanje ureditve do-stopne poti v Nanoški ulici reševalo posebej s posebnim zazidal-nim načrtom, za katerega izdelava je bila s strani občine Vič že sklenjena pogodba z ZIL-TOZD Urbanizem LUZ Ljubljana. 2. V območju zazidalnega otoka VS-6 Vič je bila izdana odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo samopostrežne trgo-vine na Viški cesti št. 464-189/83 z dne 21. 12. 1983. Izdelana je bila dokumentacija za realizacijo zazidalnega na-črta za del VS-6 Vič in sprejet sklep izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik naseji (75.)dne 11.1. 1984ojavni razgrnitvi le-tegav avli SO Ljubljana Vič-Rudnik in KS Vič, 30 dni po objavi sklepa v Uradnem listu SRS. Predlog KS, glede izrabe prostora za drobno gospodarstvo se bo reševal po sprejemu zazidalnega načrta. Po preteku roka o javni razgmitvi bodo obravnavane pripombe in predlogi občanov, organizacij in organov, zato pozivamo vse, da se.vključijo v ta proces. Torej se napori in postopki za gradnjo v navedenem zazidal-nem otoku niso prekinili. Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja Delegatsko vprašanje delegacije KS Kolezija - 18. seja zbora krajevnih skupnosti dne 21. 12. 1983 VPRAŠANJE: '• » ~ ""' "' Objekti ob: - Zeleni poti št. 11, 13, 15, 17, 19. 21,23 in 9, - Riharjeva št. 30, 32, 34, 36 in 40, " ¦ ¦• - - Koseskega št. 1 in 2, - Cesta v Mestni log št. 36, 38 in 40, - garaže ob Zeleni pot 9 in garaže ob Cesti v Mestni log 36, - kotlama ob Zeleni pot 9 - so zgrajeni v času od 1965-1969 leta. Omenjene objekte je zgradil GP Tehnograd, ki je šel v stečaj leta 1969. Pri vselitvi objekti niso bili tehnično prevzeti, niso bila izdana uporabna dovoljenja in do sedaj niso vnešeni v zemljiško knjigo. Vprašujem pristojne organe, zakaj do sedaj to ni urejeno in do kdaj se predvideva rešitev omenjenega vprašanja? ODGOVOR: Glede tehničnega pregleda dograjenih objektov Zelena pot št. 9-23, Riharjeva št. 30-40, Koseskega 1-2 ter ostalih ter izdaje ustreznega akta, ter pogoje za vpis v zemljiško knjigo, urejajo ustrezni predpisi. Po vaših navedbah so bili objekti zgrajeni v letih 1965-1969. Tedaj je veljal zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov (Uradni list SRS št. 10/68), ki je v 18. členu določal, da mora zahtevo za tehnični pregled vložiti investitor najkasneje v osmih dneh po prejemu obvestila izva-jalca, da je objekt zgrajen. GP Tehnograd, kakor tudi ostala gradbena podjetja so v tistem času nastopala kot investitorji in izvajalci. V kolikorbi GPTehno-grad vložil zahtevek po preje navedenem členu, bi pristojni organ uvedel postopek za izdajo uporabnega dovoljenja. Enako bi moral GP Tehnograd v smislu 25. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ št. 43/56) oskrbeti doku-mentacijo po 3. in 38. členu navedena zakona in jo predložiti v potrditev pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da bi kupci v posameznem objektu lahko dosegli vknjižbo v zemljiško knjigo. Po določbah prvo navedenega zakona se kupci ne bi smeli vseliti v stanovanje, dokler jim polega kupne pogodbe izvajalec in investitor GP Tehnograd ni izročil odločbe o tehničnem pre-gledu, s katero bi bilo ugotovljeno, da je objekt sposoben za uporabo. \z pojasnjenega in vašega vprašanja kdaj bo to urejeno, zavisi od samih etažnih lastnikov in imetnikov pravice uporabe na stanovanjih ter idealnih deležih skupnih prostorov, naprav in ostalega. da se pridobi odločba o tehničnem pregledu in uredi vse za vknjižbo v zemljiško knjigo v smislu določb zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, St. 19/76). Občinski komite za urejanje - ¦ -.'¦•¦.-, .• r • ¦ prostora in varstvo okolja Delegatsko vprašanje delegacije KS Ig - 18. seja zbora krajev-nih skupnosti dne 21. 12. 1983 VPRAŠANJE: Kako je možno in zakaj se območja zazidljivosti s stanovanj-skimi objekti različno predstavljajo v razvojnih dokumentih tako občine kto SML. V podrobnem urbanističnem redu za naselje Ig, ki je bil sprejet leta 1976 - je oznaka za zazidalni otok Ig VS 236. Zazidljive površine so razdeljene na območja in cone. Odkod sedaj v dokumentih druge »napačne« oznake in sicer: - v gradivu občine Ljubljana Vič-Rudnik za sejo v oktobru (resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1984: PROSTORSKI DEL) se navaja oznaka VS 203 Ig, - v delegatskem gradivu za sejo SML (STANOVANJSKO GO-SPODARSTVO) se navaja oznaka VS 6/3 Ig (Grba). O kakršnikoli spremembi PUR krajevna skupnost do sedaj ni bila obveščena in zato zahtevamo odgovor: zakaj takšno površno delo odgovornih služb in zavajanje deiegatov ter občanov? ODGOVOR: Vaše delegatsko vpraSanje zaradi nepravilne označbe zazidal-nega otoka v naseiju Ig se nanaša na »Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1984, objav-Ijene v delegatskem gradivu št. 9 in delegatskem gradivu SML št. 16«. Smernice za področje stanovanjskega gospodarstva je za vse občine pripravil ZIL-TOZD Inženiring. Po vsklajevalnih postopkih na občini, stanovanjski skupnosti in mestu je prišlo v enem kot drugem gradivu do pomote pri prepisovanju. Za izvajanje stanovanjske gradnje je osnova Plan stanovanj-skega gospodarstva za leto 1984 - samoupravnih stanovanjskih skupnosti Ijubljanskih občin, ki ima pravilno navedeno oznako zazidalnega otoka za naselje Ig, torej se pravilna oznaka glasi: Zazidalni otok VS-236 Ig. Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja Delegatsko vprašanje DK št. 27 - Tobačna tovarna Ljubljana. 17. seja zbora združenega dela dne 26. 10.1983 VPRAŠANJE: Nujna je vsaj minimalna ureditev Trzaške ceste, zlasti na zože- nem odseku (med cerkvijo in Dolgim mostom) kjer ni pločnikov in kjer je huje ogrožena prometna varnost predvsem pešcev. ODGOVOR: SIS za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane je v programu del za izgradnjo južne obvoznice že v tem letu zagotovil sredstva za izgradnjo priključka Tržaške ceste, kar pomeni rekonstrukcijo Tržaške ceste na od-seku od Viške ceste do sedanjega priktjučka na obvoznico. S predvideno rekonstrukcijo, ki bo predvidoma pričeta in do-končana v letu 1984 se bo bistveno izboljšala tudi prometna varnost udeležencev v cestnem prometu. Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja Delegatsko vprašanje KS Malči Belič - 7 skupno zasedanje zborov dne 7. 9. 1983 VPRAŠANJE: Ali je možno ponovno postaviti leseno brv v podaljšku šibent-ške in Čampove ulice? ' ODGOVOR: ' " ' " V podalšku Šibeniške ulice je bila v aprilu 1983 zaradi dotraja-nosti odstranjena lesena brv preko Gradaščice, ki je bila tudi sicer predhodno zaprta za promet. V postopku pridobivanja dokumentacije za obnovitev odstra-njene brvi je bilo med drugim zaprošeno za mnenje Mestnega komiteja za promet in zveze. ki je predlagal ukinitv prehoda v podaljšku omenjene brvi. Citiranio: »Dne 21. 7. 1983 je bil oprav-Ijen terenski ogled in izmerjene stop-pregtedne dolžine do pre-hodov za pešce na Jamovi cesti in sicer v križišču z Zavetiško ulico, Velebitsko ulico in ob stavbi Jamova št. 56. Prehoda za pešce v križiščih z Zavetiko ulico in Velebitsko ulico sta osvet-Ijena z natrijevo svetilko in opremljena z znakom III-6 z notranjo osvetlitvijo. Prav tako so stop-pregledne dolžine do teh prehodov v obeh smereh vožnje zadovoljive. Stop-pregledna doižina do prehoda za pešce ob stavbi Jamova št 56 glede na omejitev hitrosti ustreza normativom, je pa zaradi neupoštevanja pro-metne signalizacije ta prehod najmanj varen, zato mestni komite predlaga ukinitev prehoda«. Na podlagi mnenja Mestnega komiteja za promet in zveze in tudi iz razloga, da sta na tem območju v razdalji cca 150 m dva mostova in sicer most v podaljšku Zavetiške ulice in brv za peš promet ob Splitski ulici, kjer sta tudi sodobno opremljena pre-hoda za pešce, kakor tudi z vidika, da je v dolgoročnem pro-gramu predvidena zgraditev novega sodobnega mostu v podalj-šku Koprske ulice, ki je v neposredni dolžini omenjene bn/i, je Komunalna skupnost opustila nadaljnje aktivnosti za ponovno postavitev brvi za peš promet v podaljšku Šibeniške ulice. Komunalna skupnost . ' - . '¦¦¦.-.. Ljubljana Vič-Rudnik Delegatsko vprašanje delegacije KS Kozarje -11. seja zbora krajevnih skupnosti dne 20. 4. 1983 VPRAŠANJE: Kako je s programom izdelave kanalizacije v Kozarjah, saj se v planih predvideva le izdelava na območju novih naselij? ODGOVOR: Znano je, da gradnja kanalizacije v Kozarjah ni predvidena s programom Zvez8 komunalnih skupnosti Ijubljanskih občin za obdobje 1981-85 (Uradni list SRS, 10/81). Prav tako ni predvi-dena s samoupravnim sporazumom o ctopolnitvah in spremem-bah samoupravnega sporazuma srednjeročnega plana. Ne glede na to pa je KS Kozarje spričo perečega problema na terenu pričela akcijo, katere rezultat naj bi bila izgradnja kanalizacije. Bistvo akcije je v tem, da se za področje KS izvedel referendum, na podlagi katerega bi 1505 gospodinjstev v Kozarjih v nekaj letih zbraio (samoprispevek, živo delo, material) 36.700.000 din, manj-kajoča sredstva v isti višini (vsa dela bodo stala cca 73.400.000 din) pa naj bi se zagotovila kot dodatna p— smemice za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 z ana-lizo razvojnih možnosti (december 1984), - sprejem osnutka družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 se predvidi v juliju 1985, sprejem predloga pa v de-cembru 1985. Hkrati delegacija ocenjuje, da bi bilo mogoče osnutek družbenega plana v juliju 1985 prekvalificirati v predlog, - dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik skupščina ne sprejema, lahko je le dokument k osnutku oz. predlogu družbenega plana občine. Istočasno je delegat predlagal, naj se v dnevni red sej zborov skupščine občine v mesecu marcu uvrsti sprejem programa dela skupščine občine in zborov za leto 1984. SKLEP: Družbenopolitični zbor, zbc >r krajevnih skupnosti in zbor zdru-ženega dela so z ločenim glas ovanjem soglasno sprejeli osnutek odloka o pripravi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 s pred logi delegacije KS Milan Česnik. Kto6W4./ " - • Uvodno poročilo k osnutku odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 je podal Viktor Marinc, član izvršnega sveta. Zboroi n skupščine je predlagal, naj bi zaradi nujnega in pravočasnega oblikovanja sredstev za bla-govne rezerve osnutek odlokč i preoblikovali v predlog. V razpravi so sodelovali: M itja Kersnik, delegat KD št.46 - KZ Ljubljana TZO Vič, Miloš Uif )ajne, delegat KS Milan Česnik in Divna Potočar, sekretarka sk.u pščine občine. Mitja Kersnik je v imenu l«;onference delegacij št.46 podprl sprejem odloka in soglašal s | areoblikovanjem osnutka odloka v predlog. Miloš Lapajne je v nmenu delegacije prav tako podprl sprejem odloka, istočasno pa predlagal, naj bi se5 člen odlokao zagotavljanju sredstev za obč inske blagovne rezerve oz. 2. člen odloka o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sred-r6tev za intervencije v proizvcidnji hrane v obdobju 1982-1985 glasil »Ta odlok velja takoj po objavi« Divna Potočar, sekretarka sik upščine je pojasnila, da je sprejem obeh predlaganih odlokov nujen. Dogovorjeno pa je, da bodo odloki vseh Ijubljanskih skupšS čin istočasno objavljeni v uradnem listu SR Slovenije z naslednjim besedilom 5. oz.2. člena »Ta odlok začne veljati osmi da*r i po objavi v Uradnem listu SR Slovenije«. Predlagala je, da t )i ta dogovor pristojna zbora upoš-tevala. SKLEP: • ^ > _ . Zbor krajevnih skupnosti in ; :bor združenega dela sta z ločenim glasovanjem soglasno spejel;a : 1. osnutek odloka o zagotčivljanju sredstev za občinske bla-govne rezerve v letu 1984 u sklepom, da se osnutek odloka preoblikuje v predlog. 2. predlog odloka o zagot.a vljanju sredstev za občinske bla-govne rezerve v letu 1984. i, K točki 5./ Uvodno poročilo k osnutku odloka o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredr.tev za intervencije v proizvodnji-hrane v obdobju 1982-1985 je podal Viktor Marinc, član izvrš-nega sveta. V razpravi sta sodelovala K litjči Kersnik, delegat KD št. 46 - KZ Ljubljana TZO Vič in Teodor Mohar, delegat KD št.1 - Inštitut Jošef Sfefan. SKLEP: ¦ ¦ % ' ¦ .'..-' . '! Zbor krajevnih skupnosti ii -i zbor združenega dela sta z ločenim glasovanjem soglasno sprej€)la: 1. Osnutek odloka o spremejmbi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za interveincije v proizvodnji hrane v ob-dobju 1982-1985 s sklepom, da se osnutek odloka preoblikuje v predlog, 2. predlog odloka o zagotavjianju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrams v obdobju 1982-1985. Kto«ci6./ • ' ¦ * ¦ ¦ Na predlog predsedstva občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik so zbori skupščine s;oglasno sprejeli SKLEP o postavitvi spomins kie plošče na podružnični šoli DE Lavrica v počastitev 40-letnice bojev 3. bataljona na 12. SNOUB. Skupno zasedanje zborov \v Ifjilo zaključeno ob 16.40 uri. SEKRETARKA SKUPŠČINE: Divna Potočar, I r PREDSEDNIK SKUPČINE: MAKS KLANŠEK, I. r. Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komun, a. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je i Naša komuna oproščena prometnega davka.