Leto 1871. 327 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XLVI. — Izdan in razposlan dne 28. oktobra 1871. LSI Dopustno pismo od 9. septembra 1871, délnicarskema društva češke severne železnice v delo in obrat lokomotivne železnice z Hamburga do Šluknova, evantuvalno do deželue meje na Budišin v stiko s kraljevsko sasko državno železnico. Mi Franc Jožef Prvi, po milosti Božji cesar avstrijski; apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, ga liski, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je delničarsko društvo češke severne železnice prosilo dopustila v delo in obrat lokomotivne železnice z Rumburga do Šluknova, eventuvalno z nadaljevanjem na Budišin, zazdelo Nam se je, z ozirom na občno koristnost tega podjetja, imenovanemu društvu to dopustilo po zakonu od 17. junija 1871, Drž. zak. št. 79, in po železnocestnem dopustnem zakonu od 14. septembra 1854, Drž. zak. 238, dati tako: §. 1. Dajemo delničarskemu društvu češke severne železnice v nadaljevanje češke severne železnice pravico, napraviti in rabiti lokomotivno železnico z Rumburga do Šluknova, eventuvalno do deželne meje na Budišin v stiko s kralj, sasko državno železnico. §. 2. Zeleznocestni, v §. 1 omenjeni kos z Rumburga do Šluknova , katerega je po konkurenciji oddati v delanje, treba da bode najpozneje do konca leta 1872 dodelan, da se torej ta kos do rečenega časa more izročiti javni vožnji. V dopolnitev te obvezljivosti je delničarsko društvo češke severne železnice po merilu posebe zdelanega pisma o založnim dalo 50.000 gld. avstr, veljave založnme. (Sloffniecb.) 74 Ako se ta obvezljivost ne bi izpolnila, moči je izreči, da založnma propade. O tem zdelovani spisi in pisma so svobodna pristojbin in kolekov. Ustanoviti dobo, do katere bi bilo zgotoviti nadeljevâlni kos sč Šluknova do deželne meje, prihranja se sklepu državne pogodbe sč Saško o stiki v Budišinu. §. 3. Železnocestnemu, v §. 1 omenjenemu kosu delničarskega društva češke severne železnice daje državna uprava naslednja polajšila: a) oprostitev od dohodkarfne in od plačevanja kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, katerega bi utegnili prihodnji zakoni postaviti, na dvajseti let; b) oprostitev od kolekov in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in pismom o dobavljanji glavnice ter tudi o delanji in opravi železne ceste do tiste dobe, ko se vožnja prične ; c) oprostitev od kolekov in pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstvenih obligacij sč začasnimi (interimskimi) listi vred, ter od presnčmščine, kar je bode od kupljenih zemljišč. Za odstavkom a) podeljena oprostitev od dohodkarme se utegne tako zvršiti, da bode društvo češke severne železnice dohodkarino plačevalo po razmerji miljske dolžave dozdanje črte k novemu kosu. §. 4. Delničarsko društvo češke severne železnice je dolžno, kadar bode njegovih črt stika sč saskimi železnicami gotova na tri strani : na Zitavo, Ljubij in Budišin, napraviti in v obratu držati lokomotivno krilno železnico sč Šluknova do Wölmsdorfa. Ta železnocestni kos je pričeti zidati v sest mesecih po baš imenovani dobi ter v letu dnij potem dodelati. Na Sluknovsko-Wölmsdorfskem železnocestnem kosu se delničarskemu društvu češke severne železnice tudi pritezajo polajšila, katera piše §. 3. §. 5. Dozdanji in tudi novi črti pooblaščene češke severne železnice se tarifa tako ustanavlja, da sploh od blaga ob navadni hitrosti ne bode smeti jemati po več nego po 3 krajcarje avstr, veljave od colnega centa na miljo. Izimkoma se tarifa razredom znižane cene tako ustanavlja: V znižane cene razredu A: od žita, soli, drv in rezanega lesa, železa in železnih izdelkov, potem od jekla in jeklenih izdelkov po 2 krajcarja od colnega centa na miljo; v znižane cene razredu B, kadar se vozovi polno naložč: od kopanega ogljija, koaksa, stlačene šote, rudnin, železnih plošč, od apnika in od kamenja zidarskega pö 13 krajcarjev od colnega centa na miljo od prvih 10 milj, a po 1 krajcarji od colnega centa na miljo ob vsaki daljavi, kar je čez 10 milj. Za odpravilo pristojbino se sme od vsacega blaga jemati po 2 krajcarja od colnega centa, v čemer je tudi že plača od nakladanja in razkladanja ter splošna zavarščina. Kadar dotičnik sam naklada in razklada, jemati je po 1 5 krajcarjev odpravile pristojbine. Pooblaščeni češki severni železnici se dalje nalaga dolžnost, da tarifne, z dopustilom ustanovljene postavke za dvajseti odstotkov zniža kopanemu ogljiju in koaksu, kar ga ima hoditi sč Šluknovskega kolodvora v sodnji okraj Hainspach, in to v okraje vanj spadajočih katastraInih občin, po imeni ; Dolenji in Gorenji Einsiedel, Grafenwalde, Hainspach, Hcmme-hiibel, llilgersdorf, Lobendau, Neudörfel, Mikulaševice, Rölirsdorf, Šenov, Wölinsdorf in Zeidler, dokler se ne prične vožnja po Nluknovsko-Wölmsdorfski krilni železnici. §. 6. O transportih in osebah c. kr. vojske ter državnega vojnega in pomorskega blaga naj namesto dogovora od 10. decembra 1860, na katerega se oslanja §.13 dopustnega pisma od 6. oktobra 1865, Drž. zak. št. 24 ex 1866, obvelja dogovor, kateri je bil 18. junija 1868*) sklenen z izključljivo pooblaščeno severno železnico, slovočo po cesarji Ferdinandu, in katerega določila treba da so celokupen del dopustnega pisma. Ta določila se raztezajo tudi na deželno bran in po vojaški ustrojeno finančno in varnostno stražo. Delničarskemu društvu češke severne železnice je dalje dolžnost, pristati na organska določila ter na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih ter tudi na pripotlejšnje dogovore, kateri so 1. junija 1871 v moč prišli o transportu ležečih bolnikov in ranjencev, prevažanih ob troških vojaške blagajnice. Enaka dolžnost mu je tudi pristati na dogovor, kateri bode se železnocestnimi društvi sklenen o vzajemnem pripomaganji z osebjem v dovršilo velikih vojaških transportov. Se je delničarskemu društvu češke severne železnice dolžnost, na doslužene nižje častnike (oficirje) posebno se ozirati ob oddajanji složnih mest. § 7. Vsej češki severni železnici se ustanavlja devetdeseti let dopustne dobe, od dneva, katerega se prične vožnja po Rumburško-Sluknovskem kosu. in kadar ta doba mine, tudi prestane dopustilo. §. 8. Kolikor se v tem dopustnem pismu kako drugače ne določa, naj tudi nadaljevalnim kosovom, določenim s tem dopustnim pismom, veljajo uveti, kateri so v dopustnem pismu od 6. oktobra 1865 (Drž. zak. št. 24 ex 1866) ustanovljeni češkej severnej železnici. §. 9. Državni upravi se prilivanja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarjenja po večkrat prelomile ali ne izpolnjevale dolžnosti, naložene v dopustnem pismu ali v zakonih, poprijeti se naredeb zakonom primernih, in po okoljnostih, že predno mine dopustilo, izreči, da je dopustilo moč izgubilo. Resno opominjajo vsacega, ne delati proti določilom te dopustnice, in delničarskemu društvu češke severne železnice dajoč pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvoin, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad tem dopustilom ter nad vsem, kar se v njem ustanavlja. V dokaz izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, devetega dne septembra meseca, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in prvem, Našega cesarjevanja dvajsetem in tretjem. Franc Jožef s. r. Hohenwart s. r. Holzgethan s. r. Sclihffle s. r. *) Normalni ukazi