Isbaj*
V6ak <l»n

iu prusaikef.
^ <Ui>7 vcft Su«*/- ^ *
Holiday».
prosveta


GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urednllkl In apraentlkl prostori i 1617 South Lawn dali Ara.
Office of Publication i I66T South Lawndale Are. Telephone. Rockwell 4004
••	"Ml «Mar JUMI? t«, up. M «a.
«t Chirac«. IIMmIk. »mW Um A«t «f Coxrwa W lUr
Mar* S. ||7t.
CHICAGO, ILL., PETEK, 24. FEBRUARJA (FEB. 24), 193»
«ubccriptioa 16.00 Yearly
ÄTEV.—NUMBER 3»
Acceptance fprjnaUlngjitj^	provided foe In eootiow 1108, Act of Oct. 8, 1017, authorised o^ A^RMtt
Chamberlain za sodelovan e z nacijsko Nemčijo
Vemier pohvalil diktatorja Hitlerja
olicija napadla brezposelne
London, 23. febr.-Predsednik
Hleške vlade Neville Chamber-jn je sinoči v svojem govoru red grupo podjetnikov v Blsck-arnu dejal, da se je mednsrod-, napetost polegla od Hitlerjema govora pred člani nemškega irlamenta. On se popolnoma rinja s Hitlerjevo izjavo, v kari je naglasi 1, da bi kooperacij» ed Nemčijo in Veliko Britanijo »ristila vsemu svetu in povečala mpanje na splošno.
Chamberlain je dejal, da vidi »menja o pomirjenju Evro-i in izboljšanju trgovinskih in :onomskih odnošajev. Nekate-krogi sklepajo iz premierjeve-i govora, v katerem je pohva-nemškega diktatorja, da na-erava izdati ¿ide v Palestini in ti koncesije Arabcem, da tako ači angleško strategično silo i Bližnjem vzhodu. Govoru pri-»ujejo veliko važnost v zvezi s nferenco med reprezentanti ži-v in Arabcev, ki se zdaj vrši Londonu. Konferenca je bila [licana, da konča konflikt med di in Arabci v Palestini.
Premierjev apel za vzpostavi-i zaupanja in pomirjenje je ■iiel potem, ko je Anglija posla-trgovinsko komisijo v Moskvo, sklene pogodbo s sovjetsko
mestih skandinavskih držav, lamberlain je v svojem govoru padel tudi kritike svoje zuna-e politike. Rekel je, da so igno-ntje in neodgovorne osebe, ki razumejo razvoja situacije. V veličevanju Hitlerjevega govo-je omenil, da so se trgovinski nošaji izboljšali in to je zaslu-nemskega diktatorja.
Ko je Chamberlain govoril
«d grupo podjetnikov, so brez-Ini delavci demonstrirali dvorano. V pohodu so no-»dežnike z napisi: "Junaki 1. 14 — brez|H)selni 1. 1939." Po-»j* je potem navalila na de-onstrante in jih razpršila. Več kvcev je bilo aretiranih v šport" «policijo.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C.—Nižja zbornica je zavrgla Rooseveltov načrt za utrjenje otoka Guama.
ŠPANIJA. — Franko je dal Chamberlainu zadnje pogoje za mir z lojalisti. Za politične voditelje in vojaške poveljnike republike ne sme biti nobene milosti!
Odpoklic poslanika iz Mehike
Kongresnik napadel državnega tajnika
Washington, D. C., 23. febr.— Kongresnik Martin J. Kennedy, demokrat iz New Yorka, je predložil resolucijo v kongresu, v kateri zahteva, da državni tajnik Cordell Hull takoj odpokliče Josephs Danielsa, ameriškega poslanika v Mehiki. Kennedy je o-čital Hullu, da je on odgovoren za zapletene odnošaje med Ameriko in Mehiko. Daniels, ki nedvomno dela v smislu instrukcij iz Washingtona, naj se vrne in osebno poroča kongresu o svojem delovanju.
Kennedy je nedavno zahteval od Hulla objavo poročila o nacij-skih aktivnostih v Mehiki, ki ga je prejel od poslanika Danielsa, toda državni tajnik je zahtevo
■■■■i^H	ignoriral. Kongresnik je v svo-
ido Člani komisije se bodo na jem včerajšnjem govoru v kon-Ni untsviH tudi v gfrv» K*!«!, oMgOrtal dmtatorsko taktiko mehiškega predsednika Car-denasa in konfiskacijo lastnine ameriških oljnih družb.
popad med avtnimi
elavci v Detroitu
« . '
Posledica
^akcijskega boja
I Detroit. Mich., 23. febr. — Bit-f n« Pesti med progresivnimi
P' avtne unije in ki
krja
nasprotno v notranjem kon-
u °rganjzacije podpira Ho-i» Martina, odstavljenega
rd*dnika avtne unije, je re-
^raU v uslavitv. obraU y ^
n>i f hryaler Motor Corp. vče-PoMdn,. pet tjKÓé delavcev ' »PMil«> ,OVHrno ^ bjtkif na.
1*.tudl »riKKs Body Co., ki lÍZ !vtl» orodja za Chry-itm.° kor,,orac¡jo. zaprla svo-»narno m jálala «000 delav
rv domov.
B tir..	— <
ifHivi >e priče,il' k<> »o Mar-Z	^htevali od de-
"dntranitev znakov CIO. pn-daednik krajev-
Ps cvrV je '«^naCIO. voj^, pristali priskočil na
Kr^r» in ** - i« L:;:r^«umotu k«
»s T! * un'i* ^ « tem is.
- h, lh 1 í^wis, predsed-Umovt* j,, dobii nazaj /"!'n l*a jc bil odstav-l">d*Hnik unije zdru-
fuh delavcev.
Ir
Mit
Naciji obnovili napade na Ameriko
Tisk napoveduje prelom odnošajev
Berlin, 23. febr. — Hitlerjev tisk je obnovil napade na Ameriko, obenem pa je napovedal prelom diplomatičnih odnošajev med Nemčijo in Združenimi državami. "Mnenje prevladuje, da je napetost že dosegla atopnjo, kateri mora slediti prelom," piše Nstionsl Zeitung.
DrugI nscijski čssopisi napadajo senatorja Pittmana in kon-grešnika Vinsona, ki «ta v kongresu ožigosala agresivnost fašističnih držav. Slednji, ki je načelnik mornaričnega odseka nižje zbornice, je v svojem govoru ur-giral ojačanje ameriške oborožene sile, da se država zavaruje proti fašističnim diktaturam. Nscijski tisk piše, ds je govor, kskršnegs je imel Vinson, mogoč le v deželi, ki je bolne na duši in telesu in katere je demonstrirala tudi svojo nezmožnost pri reševanju problema brezposelnosti.
Stavka krojaških delavcev v New Yorku
New York. — Okrog 0000 članov unije International Ladies Garment Workers je zastavka-lo proti firmam, ki so izstopile iz organizacije delodajalcev, ki ima pogodbo s unijo, in naznanile, da bodo obratovel« svoje delavnice na podlagi odprte de lavnice. ___
Rudarji priskočili na pomoč stavkarjem
Chicago. — Unijs progresiv nih rudarjev št. 1 je poslala $200 uniji časnikarjev, ki je o-klicala stavko pri dveh tukaj! njih Hearstovih listih. Vodite-Iji stav kar jev poročsjo, ds je že 363 podjetij ustsvilo oglsševs nje v Hearstovih listih, odkar i« izbruhnil konflikt. _
Nacijske aktivnosti ožigosane
Člani Nemsko-ame-riske zveze izdajalci
Washington, D. C- 23. febr.— Kongresnik Martin, demokrat iz Colorada, je v svojem govoru dejal, da je bil shod Nemško-ame-riške zveze, nscijske orgsnizsci-je, v New Yorku "mssns de-monstrscijs tujcev, ki so nosili uniforme nemškega diktatorja, sovražnika vsega, kar je predstavljal George Washington." Kongresnik! so navdušeno apla-vdirali govorniku.
"Sleherni, ki se je udeležil na-cijskega shoda, je izdajalec ameriške demokracije in vlade", je rekel Martin. "V svetovni vojni so izrsžsli svojo lojalnost kaj-zerju, d oči m jo zdaj Hitlerju. Ko sem videl slike uniformiranih podrepnikov tujega diktstorjs, sem si želel oblast, da bi jih takoj izgnal tja, ksmor spadajo, da ne bi več okuževsli svobodnega a-meriškegs zraka. Ako bi ti ljudje tako nastopali proti nacijem v Berlinu kakor so proti ameriški vladi v New Yorku, se bi kmalu znašli v koncentracijskih taboriščih. Njih voditelji bo v svojih govorih napadli predsednika Združenih držav in vse druge zagovornike ameriške demokracije, ki so si nakopali jezo Hitlerjeve vlade."	y
Federacija napovedala boj reakciji
PrptideUvski načrt
Detroit, Mich. — (FP) — Konvencija državne delavske federacije je demonstrirala željo po spravi med Ameriško delavsko federacijo in Kongresom industrijskih, organizacij, zaeno pa se je izrekla za odločno borbo proti reakciji. Federacija je istočasno praznovala petdesetletnico ustanovitve in na banketu je govoril tudi governer Fitzge-rald. Ko je zagovarjal zakoniki načrt, ki je Že bil predložen državni zbotnici in kateri je naperjen proti delavskim unijam, je bil izžvižgan. Načrt omejuje stavkovne in druge delavske aktivnosti.
"Father" Coughlin, znani ra-diopridigar, je bil tudi ožigosan zsrsdi napadov na ¿Ide in ker se navdušuje za fašizem. Govorniki so mu očitali, da tiska svoj list v neunijski tiskarni, dočim se v javnosti rad postavlja kot prijatelj organiziranega delavstva.
Konvencija se je izrekla za bojkotiranje nemških, italijanskih in japonskih izdelkov in obsodila fašistične diktature.
Taktika nekaterih unij, ki se zatekajo k sodiščem v jurisdik-cijskih sporih, je bila kritizirana. Kritika je bila naperjena proti uniji pivovarniških delsv-cev. ki je izposlovsla injunkcijo v sporu z unijo voznikov.
Mir med A DP in CIO Je bil predlagan V resoluciji, ki je bila sprejets z veliko večino. Ta govori o glasovanju m*d člani unij ADF, ali re strinjajo z načelom industrijskega unionizma v svojem območju. Ako bo načelo o-dobreno pri splošnem «glasovs-nju. nsj temu sledi imenovanje odbora petih reprezentantov CIO in petih zastopnikov ADF. Ts odbor nsj bi vodil pogsjsnjs zs poravnavo konflikta.
Delegat je $o okrcali Matthew Wölls. |K>dpredecdniks Ameri-Ike delavske federacije, ki j. obdolžil nekatere voditelje Ame* ritke učiteljske federacije, da so komunisti. To obdottiuv je Woll izrekel na aeji eksekutivnega sveta AI>F v Mismiju, Kis.
francija bo branila kolonialni imperij
Vlada se ne boji gro-ienj, pravi Daladier
PRIZNANJE FRAN-COVEGA REŽIMA
Psris, 23. febr. — Premier De-Isdier je ns banketu, ki se je sinoči vršil v dvorani Ameriškega klubs v zvezi s^ proslavo Ws-shingtonovega rojstnega dneva, slovesno izjavil, da se Francija ne bo nikdar uklonila pred a-gresorji in da bo odločno branila svoj kolonialnih imperij. Banketa sta se udeležila William C. Bullitt, ameriški poslanik v Parizu. in bivši angleški kralj. Daladier jeva deklaracija je sledila poročilom o spopadu italijanskih in francoskih čet ob meji Libije in Tunisije, ki je povečal napetost med Italijo in Francijo.
Daladierja je predstavil gostom poslanik Bullitt. On je v kratkem govoru omenil možnost, da bo Amerika potegnjena v konflikt, če bo izbruhnila vojna v Evropi. "A mori k« noče začeti nobene vojne," je dostavil.
Francoski premier ji» v svojem govoru naglaAal tradicionalno prijateljstvo z Ameriko in proslavljal predsednika Roose-velta kot moža, k{ je že neštetokrat demonstriral svojo naklonjenost napram Franciji. On je sila, ki vodi svet v mir.
Paris, 23. febr. — Formalno priznanje Frsncovega režima kot legalne španske 4lade bo prišlo prihodnjo sobotojse glasi poročilo 1» sanenl j ivHi Virov. Nastanilo je bilo objavljeno potem, ko je Mussolini poslal telegram generalu Francu, v katerem ga je informiral, "da bodo italijanske čete ostale v Španiji, dokler jih bo potreboval." '
Senator Leon Berard, katerega je Daladierjeva vlada poslala v Burgos, da se |>ogaja s člani španske fašistične vlade, se je včeraj vrnil v St. Jean de Luz. Danes bo ponovno odpotoval v Burgos, kjer bo konferiral s fa-Šiktičnim zunanjim ministrom Jordanom. Berard je že prej informiral Franca, da je Daladierjeva vlada umaknila zahtevo glede amnestije voditeljev lojalisti-čne vlade in armac|e.
Reorganizirani e driavne univerze
Jefferson City. Mo. — V državni zbornici je bil predložen zakonski osnutek glede reorga-niziranje univerze Lincbln, državne univerze za zamorce, da bodo imeli zamorski dijaki enake vzgojne priložnosti kot belo-poltni dijaki na drugih univerzah v tej državi. Osnutek Je v soglasju z nedavnim odlokom federalnega vrhovnega sodišča v slučaju zamorskegs dijaka Lloyds Gsiness, ki je vložil tožbo
Japonska nastopila proti teroristom
Administracija mednarodne naselbine dobila ultimat
Tokio, 23. febr. — Tokijska vlada je sinoči instruirala Joši-aka Miuro, generalnega konzula v Sanghaju, naj vloti oster protest pri administraciji mednarodne naselbine v Sanghaju in zahteva takojšnjo ustavitev protijaponskega terorizma. Zahteva je v bistvu ultimat.
Ako bo upravni svet mednarodne nsselbine odbil zahtevo, bo Japonska podvzela drastično akcijo. To pomeni, da bodo japonske čete invadirale naselbino, v kateri živijo Američani in drugi tujci. Konzul Miura je dobil zadevne instrukcije iz Tokijs po konferenci japonskih minlztrov v uradu zuuanjega ministrs A-rite.
Navodila niso bila objavljena, toda tokijski list piše, da uklju-čujejo naslednje zahteve:
Takojšnjo aretacijo teroristov, ki so v zadnjih tednih izvršili čez petdeset političnih umorov; večjo japonsko reprezentacijo v administraciji naselbine, ki jo zdaj tvorijo Angleži, Američani, Kitajci in dva Japonca; temeljito reorganiziran je šanghajske mestne uprave.
Načelnik administracije mednarodne naselbine je Američan Cornell S. Franklin. Ako bodo japonske čeite invadirale naselbino, bo to izsvalo nove komplikacije. V tej je koncentrirana o-borožena slls, ki uključuje 1200 ameriških pomorščakov, 1400 angleških vojakov in francoske ter italijanske čete. #
ftanghaj, 23. febr. — Grupa tujih beguncev, med temi osem Američanov, je srečno dospela iz Kulinga, kitajskega letovišča, v Sanghaj, se glasi uradno poročilo. Evakuacijo tujcev so odredile japonske militaristične avtoritete po naznanilu, da bodo njih čete napadle Kuling, v čigar bližini se nahajajo kitajski gueril-cl.
Martin osamljen v boju proti eksekutivi
Diesov odsek se ustrašil protestov
Washington, D. C. — Zaradi protestov proti političnim aktivnostim so člani Diesovega odseka, ki preiskujejo nacijske, fašistične, komunistične in druge neameriške aktivnosti, ns ovoji prvi seji sklenili, da ne bodo Javno govorili o svojem delu, dokler traja preiskava. Dies, načelnik odseke, je večkrat govoril jk> radiu iu vrani tudi pred grupa mi, med katerimi so bili vodite-ji nacijskcga gibanja v tej deželi.
proti upravi državne univerze, ker ga ni hotela sprejeti is plemenskih razlogov. Gsines Je tiral zadevo pred vrhovno sodišče in zmagal.
¡Arnim n. Brandéis, kl je msésvo rea I s nI rs I kot lisa vrhovne** MM.
Domače vesti
Nagla smrt v Chlcagu
Chicago. — Dne 23. febr. je naglo za krvotokom umrla Mary Hrast, vdova po pokojnem Antonu Hrastu, hišniku poslopja SNPJ, stara 46 let in rojena v Jerševniku pri Črnomlju v Beli krajini. Starši so jo prinesli v Ameriko, in sicer na Ely, Minn., še kot otroka. Nekaj let je z možem živela tudi v Strabanu, Pa. Zapušča dva sinova in hčer. Njeno truplo leži v zavodu Grubles, 4230 W. 26th St., odkoder se bo vršil civilni pogreb v ponedeljek dne 27. febr., ob dveh popoldne na Oeško narodno pokopališče. Pokoj niča je bila članica društva 131 SNPJ. Člani tega društva se pozivajo na izredno sejo, ki se vrši v soboto, S6. febr. zvečer v navadnih društvenih prostorih.
—	Včeraj je umrl tudi John Pogačnik, star 70 let. Podrobnosti še niso znane.
Dva nova grobova v Wsukegsnu
North Chicago. — Dne 21, t. m. Je umrl Fred Bizjak, star 22 let in rojen tu, kjer zapušča starše, pet bratov, dve teti in več drugih sorodnikov. Bil je Član društva 14 8NPJ in pokopan bo y soboto, 26, febr. — Dalje je umrla Jennie Prebil, roj. Kavčič, stara 55 let ln doma s Lesnega brda pri Vrhniki. Ta zapušča sina, dve hčeri, brsta Tn druge sorodnik«. Ni bils članifis društva. Oba pogreba oskrbi John Nemanlč.
Plaz 8SmuI dvs člana
Bingham Canyon, Utah. — V tukajšnji okolici je snežen plaz dne 8. febr. zahteval štiri življenja in med temi sta bila dva člana društva 83 SNPJ, ki sta: John Bizjak, star M let in Sava Narančič, star 45 let. Prvi za-pušča ženo, sina in hčer na Reki v starem kraju in tu ne zapušča svojcev, dočim Narančič zapuš« ča brata v Omahi. Narančič Je bil pokopan 11 febr., toda Bizjaka so i M) trudapolwm delu izkopali izpod snega 11. februarja in pokopan je bil 15. t. m. DrugI dve žrtvi plaza sta bili 42-letna Stana Tamos in njena 11-letiia hči Helen.
Nov grob v starem k rs Ju
West Allis, Wis. — Emilija Černelič, člsnlcs društvs 104 SNPJ, Je prejela žalostno vest da Je v 8t. l/jvrencu pri Teme nicah na Dolenjskem 6. februar-
Îa umrla njena mati Marija ipendal v starosti 7H let. V A meriki zapušča sina in hčer, v starem kraju pa moža, »>na In hčer. V svetovni vojni so padli njeni trije mladi sinovi. Sin v Ameriki je Ignac S|»endal v Clintonu, Ind.
Ohijttka »°vlre
Girard, O. — Frank Ramovš in Frances Jančar sta te dni pre-stsls lajšo operacijo, amjmk K-dith Cerne Je morala prestati U-žko o|»eraclJo. Vsi trije so člani SNPJ in se zdaj wiravljo domu, — V domači zdravniški o-rtkrhi Je tudi John Pavline«- zaradi udarca na glavi. Pavlinec je kot delničar Slov. doma v domovih prostorih kritiziral do-movo goapodarstvo, nakar ga Jr blagajnik doma Joe Turk udaril močno po glsvi. —» Pred kratkim Je bil pred sodiščem v War« renu obaojen Hrvst Bsmblč v smrt ns električnem stolu zsrsdi umors svoje žene in soseda.
—	Jennie 0|ialk je zadnje dni prejela državljanski list.
Veati Is M in neunte
Duluth, Minn. — George Ne-rnanič, čstrtl gl. podpredsednik KSKJ. ki Je pred nekaj dnevi umrl v Towerju, Je bil star 65 let, vdov« in rojen j« bil v Gornji Ixikvici pri Metliki v He Ii krajini. Bil Je star naseljenec
Dva nadaljnja pristaša sta ga zapustila
» . . r	' /
KONVENCIJA AVTNE UNIJE
Detroit, Mich. — (FP) — Ho-mer Martin, odstavljeni predsednik unije združenih avtnOi delavcev, izgublja podporo v svojem boju proti večini eksoku-tivnega odbora In vodatvu CIO. Dva izmed petih članov, ki sta se )K)stavila na njegovo stran v konfliktu, sta ga zdaj zapustilu ln se pridružila večini. To sta Charles Madden is Pontiac« in Loren Houser is Detroita. Madden je direktor distriktne organizacijo avtpih delavcev, ki u-ključuje Flint, bivšo Martinovo trdnjavo.
Nekatere krajevne unije, ki so že naznanile, d« bodo poslale delegate na konvencijo, ki Jo je sklical Martin in katera se prične 4. marca v Detroitu, ao se premislile. Svoje representante bodo poslale na uradno konvencijo, ki se otvorl 27, marca v Clevelan-du,
Na elevelandski konvenciji bodo delegatje isvolili nov ekseku-tivni odbor. Znamenja so se ž« pokasala, da bo konvencija obsodila Martinovo dualno gibanje in ponovno odobrila načelo Indu^ strlalnega unionizma. Ako bi Martin smagal v borbi, bi bilo to načelo v nevernosti, čeprsv Je (sjsvll, ds ne mars potegniti svtne unije -is Kongress industrijskih organ isscij.
Divjs frakcijska vojna se bll-ta h koncu. Vprašanje v tej nI bila Isirba proti komunismu, kot je naglašal Martin, temveč unij-ska načela. Martinova frakcija je vodila organisacijo v pustolovščine. On Je hotel povečati svojo oblast in v osadju ta igre «o se skrivali "father" Coughlin, Harry Heiinett, direktor Ford Motor Co., In Frank X. Martel, predsednik Detroitake lelavske federacije, TI si hoteli s Martinovo pomočjo streti gibanje CIO v Detroitu in drugih središčih avtne industrije. Martin Je sam potrdil to dejstvo s svojimi govori po radiu, v katerih Je napadal Lewlsa, Mur-rayja, Hillmaua in druge vodite-IJe CIO. _____
Proslava ustanovitve rdeče armade «
Moskva, 23. febr. — Sovjetska Rusija Im> danes proslavila obletnico ustanovitve rdeče armade in mornarice. Časopisje s |mi-nosom kažejo na mogočnost ru-iko oliorožeiie sile in Jo primeriš s sIsIm> opremljeno revolucionarno armado pred enaindvajsetimi leti, ki Je strmoglavila monarhijo. Koliko mož ima Rušila pod orožjem, Je uradna tajnost, toda nekateri aodijo, ds štele armada najmanj 1,300,000 mož.	_
Ciano na poti v Varšavo
Rim. 23. febr, — Grof Gale. szzo Ciano,'italijanski zunanji minister, je od|iotoval v Varšavo, kjer I jo konferiral s |m>IJskim zunanjim ministrom Beckom. Namen tibixka I« nI bil pojasnjen, govori ps xe, da bi falistična I-talija rada dobila informacije,-kakšno stališče ho zavsela Poljska v slučaju izbruha vojne med Italijo in Francijo,
in zapušra sedem islraalih otrok. — V Ely ju je umrl John Žitnik, star M let in doma iz Šmarja pri LJubljani. V Ameriki Je živel 31 le! in zapušča lenp, Mlle! nega oč eta, at rica in aestro.
( levelandake veatl
Cleveland. — V bolnišnici je umrla Mary Ožbolt, «Urs 16 let in rojena tu. Zspuščs starše, brsta in tri lest re, ____
PBOSV ETA
PROSVETA
THE ENUCHTKNMHT
imii im uitmuia |u)»w«a »ai
podrornb 4komotb nli»inlM*H>rtt»
*.» m	tl M m
• TIM m «te tato »» •• M
FROHVRTA
U««4*b Ar*. Of TBK fKOBBATBO
m »ri**r (July II. INI). —l AfwiiiM teto« i» yn««iiM, 4» M IM M
Glasovi iz
naselbin
Proč z uniformami!
Zadnji ponedeljek zvečer se je v Madlaon Square Gardenu v New Yorku zbralo okrog 20,000 nemških nacijev in njihovih somlšljeni-kov z namenom, da proslavijo Washingtonov rojatni dan. Nacijem ni doati za Washingtona, toda pretveza mora biti, da pridejo akupaj na javnem shodu in tulijo protl-~-židom. Zgodovina ne pove, da bi bil Washington kdaj hud na tide. Židje nimajo nič opraviti z Washingto-novim rojstnim dnevom I
Na omenjenem nadjskem shodu je bilo nekaj stotin uniformiranih "udarnikov," ki so pridno —metali iz zborovalnice nasprotnike, ki so delali medklice govornikom. Zunaj poslopja je pa bilo 1600 policajev, ki so čuvali nacijc pred— 60,000 antinacijl, ki so oblegali poslopje in ho-, teli razbiti shod.
Nacijski shod sam na sebi—vse tisto tuljenje z odra In mahanje s svastikami—ni vreden, da bi se spotikali nsd njim, ampak omenjena dva pojava— nacijske uniforme in protinacijski naval na sborovalce—zaslužita ostro obsodbo. Ta dva žalostna pojava sta dokaz, da je ameriška demokracija takrat, ko bi morala biti najbolj resna in zanosita—najbolj otročja, bedasta in nezavedna!
Tista antinacijska masa, ki je hotela razbiti shod, se je obnašala prav po nacijsko: pokazala je, da je demokraciji prav tako nevarna kakor ao naciji sami. Podobna je tisti divjaški materi, ki tako ljubi svoje dete, da ga stisne za vrat in zadavi ... Ti ljudje se ne zavedajo, da demokracija je baš v Um, da ima vsak osel pravico javno povedati, da je osel! Ce nacijski osli nimajo avobode govora, tedaj svoboda govora nI več pravica, pač pa je samo še PRIVILEGIJ, ki se poljubno vzame temu in poljubno pokloni onemu! Zares je ialostno, kako nekateri ljudje pojmujejo civilne svobodščine.
Druga stvar pri tem pa je kriminalna lenoba ameriške uradne demokracije. Naj naciji—in vai ostali sovrstniki demokracije—govoričijo kolikor hočejo, saj so pred zakonom odgovorni za svoje govoričenje, ne bi pa smeli DELATI, kar hočejo. Tiste nacijske uniforme ne spadajo v nobeno demokracijo I Tiste uniforme so direktno izzivsnje, so roganje in zasmehovanje civilnoati, so afront za vsak pošten civilni in politični red!
Nesreča z ameriško uradno demokracijo je, da rada omejuje civilno svobodo, kadar in kjer nI treba, na drugi strani pa rada zatisne oko, ko bi ga morala odpreti najbolj široko. Meet-ne, policijske oblasti dovoljujejo privatnim organizacijam vse mogoče uniforme, s katerimi se šemijo, ko paradirajo okrog kot pavi ali arake. To še ni tako hudo. če so organizacije drutab-ne. podporne ali dobrodelne—šale pa je konec, kadar politična organizacija, katere ni sram povedati, ds je njen nsmen—uničiti našo demokratično republiko, organizira svojo privatno policijo ali milico v uniformah znane tujezem-ske diktature!
Oborotene privatne armade seveda niso dovoljene, tods sli je na primer newyorški policiji znano, da narijaki "udarniki'/ nimajo orotja? Kdo more priseči, da se te privatne čete ne vadijo v orotju kje v zatišju? Končno—what's the difference! Uniforma sama je te pol orotja, ker cika na armado in oboroteno akcijo.
Policijs vseh ameriških mest bi morala sleči uniforme z \ m-Ii privatnih organizacij, zlasti političnih kot s«> fašistična. Kdino javni varstveni organi bi smeli hiti uniformirani.
Fašisti nuj govore na »tnalih kolikor hočejo, naj tiskajo, kar hočejo. To je njihova pravica —In njihova je <Hlgovornoi<t prod zakoni za vse, kar izblebečejo in natisnejo. Nikakor ne bi |ia smeli Imeti svojih uniformiranih čet. s katerimi izzivajo vročekrvne temperamente in se odprto rogajo javnemu redu. Fašisti s svojimi četami odprto pokažejo, da ne zaupajo ameriški poli eijl in da jo falklanjajo Za to predrznost bi morali biti siroti kaznovani.
Vsakdo, ki Je'te odrasel otroškim hlačkam, mora vedeti, kaj uključujejo civilne svobodščine. Civilna svolsala ne uključuje vojaške avo-liode, niti privatnega oUirotevanja. Dokler je , kakšna armada potrebna, mora to biti Javna armada, katero vse ljudstvo vzdrtuje. Val oni. ki špekulirajo na (»rivatno armado, apadajo v norišnico kot norci ali v sap<»r kot—kriminalni zarotniki. Ze davno priznano dejstvo pa je, da norci in kriminalci «o in marajo biti zunaj vsake civilne svobode, če apk»h h<WV«no, ds ho kakšna civilna svoboda.
V4tsti iz Rridfjeporta
Bridgeport, O. — Ko so tukaj pred par meseci zsprli rov Stan-ley, je potem nekaj časa bolje obratoval premogorov na Blainu. Sedaj so pa še Um skrčili obrat na tri, *tlri šihte na teden. Seveda je ta rov prenapolnjen s premogarji, ker si vsakdo teli košček kruha; pri akordnem delu to pomeni, da je drugi nekoliko prikrajšan.
VrsU brezposelnih se pri na* zadnje tedne množe. Prejemanje brezposelnostne podpore bo res začasno nekoliko pomagalo in olajšalo bedo, tods to bo trajalo za posameznega delavca le 16 tednov. Toda kaj bo potem?
Pri nas smo se zadnje čase navadili, da pri veselicah dajemo prednost godbam, ki igrajo po radiu. Nedavno je neko ten-sko društvo imelo priredbo in najelo Zupanovo godbo, ki igra po radiu v Greensburgu. Pa. Zupan je oglašal njih priredbo po radiu, kar seveda vleče. Toda na dan priredbe ni bilo Zupana, pač pa je poafal tri fante, ki niso imeli nobrn
sposobnosti in posebno ne, da bi igrali za slovenske priredbe. Udeležba je bila ogromna, udeleženci nezadovoljni in prav Uko članice društva. Rekle so, ako bi bil Zupan poslal vsaj svojo sliko, da bi jo obesile na steno in bi udeleženci vsaj videli, kakšen je. "Nas je le potegnil in napravil veliko nezadovoljstvo proti sebi. Ako bi bile vedele prej, bi bile tukaj najele godbo, ker je veliko dobrfh orkestrov In tudi slovenskih."
Tako so ženice godrnjale po razočaranju^Po tem dogodku jim je po radiu zaigral en komad. Ko ga je neka članica zaslišala, je hitro povedala sosedi, U pa Je rekla, naj ga vrabec po-citra in naj kar sam pleše na svojo godbo. V resnici napravi vse to slab vtis, toda vsaka šola nekaj sUne in Uko tudi U.
Zadnje čase precej MUmo, da nekaUrl radi čiUjo te in U dopise, drugi zopet ne marajo za dopiae teh in teh, tretji zopet kritizirajo to in ono. Ker pravimo, da smo progresivni in demokratični, vzemimo kritiko blagohotno na znanje. In to posebno tisti, ki porabimo precej prostora v Prosveti in skušaj-mo ugoditi vedi ni po naši najboljši moči. Vem, da ni nikdo izmed naa poaečal visokih šol. Pišemo večinoma, kar smo sam' poskusili, doživeli ali videli, a) pa tudi povaeli po lokalnih listih. Ravno tako opisujemo dogodke ia nasebin, v katerih živimo. Seveda včasih tudi zaidemo v osebnosti. toda glede tega menda n' pomoči, ker mislimo, da si s tem svojo sveto Jeso, ohladimo. Ampak včasih to škoduje nam osebno ali pa tudi naselbini. To vem Is lastne skušnje. Pri vsem tem pa vaemimo kritiko, ako velja nam, čaatno na znanje; ako n na mestu, jo akužajmo odbiti v lepem tonu In bomo s tem več dosegli v javnosti In tudi, kar se tiče nas samih in v korist sloge.
Seveda s Um ne mlsllnr., ako bi te kdo is hudobnosti počil po e-ni strsnl Ika, da bi mu potem na Stavjl drugo stran, Nikakor ne. Bil sem ie večkrat v boju, posebno v rudarski stavki leU
927-28, toda nisem še nikoli podlegel; toda s tem ni rečeno, i a v bodoče ne bom, ker ne veš, [do se skopi je nate. Posebno v sedanjih časih je potrebno, da je» človek previden, ker je ven svet jezen sam nase in ne ve ali noče vedeti, nad kom naj bi se znesel. In Uko prideš v past, da se napravi iz miši slon. Tudi to sem te okusil, ampak sem mirno vzel na znanje in spravil v žep Previdnost in toleranca sU po vsod na mesto.
Živimo v letjU 1939, ki je z gospodarskega in vsega drugega •Ulišča še slabše kot je bilo lan sko leto. Človek bi bil rad aktiven, rad bi agitiral v prid 6NPJ Prosvete in delavskega gibanja, toda mizerija povsod. Ne povsod ? po nekaterih krajih je kot bi bi prosperiteta. Kdor zna pa sna, so rekli. Ampak ko skušaš tolmačiti to in ono, da bi se masa izvlekla iz mizerije, nI odmeva. "Si neumen, ne veš nič, ti ahko govoriš, ko delaš . . ." Vse to ti doni na ušesa. Človek pre niši ju je, ali pride kdaj U masa do spoznanja, ali bomo kar Uko naprej živoUrili. Vse kaže, da se iz tega položaja Še ne bomo zvlekll.
Polkovnik Fulgencio Batista (levo), kubanski diktator, se ris govarja z mehiškim predsednikom Cardenasom in drugimi vlad nimi uradniki.
-
Delavstvo je veliko obetalo, ko se je pričelo trumoma organ iz i rati v unijah. Ampak danes je' razkosano na industrijskem in strokovnem polju, razkosano v socialistični stranki. Kot izgledu bo tudi pri PMW prišlo do, razióla, ako se Ozanich ne bo pokoril volitvam. Rudarska pogod ba poteče 31, marca in treba je skupnega nastopa, združene fronte. To so videli tudi premogarji v lllinoisu in se isnebil Ozanicha. V takem položaju'in zastoju se torej nahajamo. Al naj v pričo vsega Uga vržemo mške v koruzo? Nikakor ne >elati moramo v prid delavskih nteresov in za večjo SNPJ.
Joneph 8noy, 18.
M.
Uspela zabava in drugo t
West Allis. Wie.—Vsem weit-alliškim društvom in posames-nikom se zahvalimo za veliko u-deležbo na veselici Slovenskega doma dne 11. febr. v Komarjev! dvorani. Resnično je bila U zabava ena najboljših v naši naselbini. Vse priprave in postrežba so bile v moških rokah, ki ko svoje delo prav izvrstno uredit
In kako tudi ne. Naš trgovec Fred Glojek se je spreobrnil v e-nega najboljših kuharjev, drtfg trgovec Emil Terškar pa v izvrstnega naUkarJa. Ampak njemu j« bilo lažje, ker je imel dobrega pomočnika v osebi trgovca s premogom R. Caeplaka. , Sicer smo jim tudi drugi pomagali, vs sUrokrajaki kelnarji. Imeli smo tudi dobrega šefa v osebi Joae-pha T. Turckarja. Najsmešnejše je bilo, ko sU se dva naša rojaka v par minuUh spremenila v "nigra" in nam napravila obilo »meha. SU pač najboljša igralca v naši naselbini.
Zahvaliti se želimo tudi dein -čarjema Slovenskega doma Antonu Ermanu In njegovi tenl, ki sta park rat vsem postregls s pivom. To sta bila edina gostilničarja, ki aU se udeležila naše zabave. Ob priložnosti jima pokažemo. da snamo ceniti njuno
sa
naklonjenost. Pozabiti pa tudi ne smemo darovalcev, ki so prispevali vino in druge stvari, da e bila zabava tudi finančno čim uspešnejša. Torej tudi tem iskrena hvala.
Omeniti moramo tudi nesrečo, ki je zadela našega sobraU Johna Podlogarja. Ko sta prišla z ženo v nedeljo zjutraj domov z naše veselice, je Ženo zadela kap, da je bila na mestu mrtva. Tež-to prizadetemu br. Podlogarju n njegovi družini izreka ves odbor naše globoko sožalje!
Prizadet je tudi naš br. John Musich, ki se je 20. febr. moral podvreči operaciji. Nahaja se v Veteranski bolnišnici v Woodu, Wis. Kdor ima čaa in priliko, naj ga obišče, da mu s Um izkažemo iratsko ljubezen in krajšamo njegove dneve v bolnišnici.
Venellčni odbor.
Plesna zabava v Kantuli Vancouver, R C. — Na 1. mar ca zvečer se vrši v Hastings Auditoriumu, 828 Rast Haatinga st., velika plesna zabava, katero prirejajo sledeče jugoslovan ske skupine: Društvo 682 SN PJ, društvo 694 HBZ, srbsko društvo 56 SNS, društvo 48 ZSZ, klub jugtoslovansko-kanadskega udruženja, klub srbskega naprednega pokreta, klub Hrvatskega prosvetnega saveza in Hrvatski prosvetni dom. Ples bo trajal od 9, do 1. zvečer. Vstop nina 26c. Pozivajo se vsi člani Uh društev in klubov, kakor tudi vsi njihovi prijatelji \v Van-couverju in okolici, da se udeleže te skupne zabave v čim več jem številu.
Skupni zabavni odbor.
Nekaj o sv. pismu
Sharon, Pa. — , V sv. pismu čitam iudi tole: "V začetku Je Bog ustvaril nebesa in zemljo. In zemlja je bila pusta in prašna; in tema je bila nad brezd nom in duh božji je plaval nad vodami. In reče Bog: 'Bodi svetloba !' in bila je svetloba. In videl je Bog svetlobo, da je dobra in ločil je Bog svetlobo od teme. In svetlobo je Bog imenoval dan, a temo je imenoval no*. In reče Bog: in zbero se naj vode, ki so pod nebom, v en kraj in prikaži se sušina!' In zgodilo se je tako. In sušino je Imenoval Bog zemljo. a iztoke voda Je imenoval morja."
Kakopak! Ta romantična raz-
laga postanka zemlje je bolj e-nostavna kakor pa, da bi si človek belil glavo s težkimi k«nan stvenimi študijami o geologiji in z znanstvenimi teorijami. Nekdaj je svetopisemska razla-ga o postanku zemlje veljala za — "sveto resnico", danes pa se Še šolarju vidi otročja
Zdaj pa nekaj o Mojzesu. N moj namen razpravljati o vsebi ni božjih zapovedih. Zanima me bolj to, kakšnega izvora so in ko liko resnice je o njih v drug Mojzesovi knjigi. V tej knjigi v deveti vrsti čitam, da je reke Bog Mojzesu, da se mu .pokaže V oblakih, v enajsti vrsti pa, da se mu pokaže vrhu gore Sinaj ob pričujočnosti vsega ljudstva. V 18. vrsti čitam, da je Bog tretji dan prifrčal na goro v obla ku ognja ter poklical Mojzesa na vrh gore. Mojzes je poskrbel da mu ne bo sledil noben sveče nik ali lajik. Sam je odkoraka proti vrhu gore, da se tam prav po srbsko razgovor^ z Bogom, ki mu je dal deset božjih zapovedi.
Ni mi treba na dolgo in široko opisavati, kako so nas učil kateheti in pripovedovali, pod kakšnimi okolščinami je Bog da teh deset božjih zapovedi Mojzesu, kakšne orgije so med tem časom uganjali njegovi rojak ob vznožju Sinaja in kako se je Mojzes razjezil in treščil kameni te plošče na tla, da so se raz-počile. Pribiti hočem o tej židovski legendi le toliko, da ni na vsej stvari prav nič izvirnega Stoletja predno so bile tako zva-ne Mojzesove knjige spisane, so krožile slične povesti o bogovih in postavodajalcih med narodi v Evropi in Aziji.
Na milijone je katoličanov, k še danes verjamejo, da je to resnica. Grdinov aU bodo mogoče skušali dokazili, kako je sam Jehova z lastnim prstom napisa te zapovedi na kamenite plošče na gori Sinaj. Blagor mu, ki verjame v take bajke. Better than popcorn.
Kdor še verjame o kakšnem židovskem Mojzesu, nima glave na pravem mestu« ali pa je brez nje. Ste že videli živega človeka brez glave? Gotovo ne. VideU pa ste že dosti ljudi, ki so imel glavo kot drugI ljudje, toda so bili vendar brez nje. Kadar človek kaj verjame, ne da bi se prej prepričal, če je res ali ne, ali kadar se kam zaleti, ne da bi pre. premislil, pravijo, da dela brez glave. In takih ljudi je veliko7. Taki ljudje ae glavni stebri vsake neumnosti. Taki ljudj* poma gajo vzdrževati razmere, ki spa dajo v davno preteklost.
Ali je tvoja glava v redu ali ne, se najlažje prepričaš, kadar greš spat. Ce ti rije vse na vzkrii po njej kakor krt pod zemljo, Uda j potrebuje tvoja glava gospodarja.
Jack Yert. 262.
Él
PETEK..¿4. FEBft!
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
tafaja atoje publikacije la «t posebno Hat Preaveta aa karttt ter potrebna agitacije nji društev ta članstva In m propa gande Breji» |4aj. Nikakor pa dragi k pod
Narod s pokojnino I
V začetku Uga meseca je stopil na Fj^J 1 v veljavo zakon, kaUrega daljnosežne se bodo pokazale v polnem obsegu šele v i2S Uko desetletjih. L. 2000 tukaj sicer nim/Sl uloge, kakršno ima v naslovu znanega utoni*? I nega romana, predsUvlja pa trezno izraCu I čas, ko bo ves finski narod deležen pokojS?«
Načrt za ta velikopoUzni socialni zakon 21 še v leto 1928. Ta načrt so mogli *eie apomjJ| predlanskega leU predložiti parlamentiTil isto leto so ga utakonlfi in sedaj je JLlII veljavo.	•"Vtll
Treba1 je bik) dograditi velik upravni aJel da so lahko izvedli (a zakon za starostno u^l rovanje, ki obsega cel narod. Novi zakon onil kojninskem zavarovanju zadeva vse dela «¿1 sobne Fince od 18. leta dalje, a tudi inostr»9 ki imajo dovoljenje za delo v finski deželi, boji deležni njegovih prednosti. Starostna renti J prične plače viti Uda j, ko zavarovanec doae3 66. leto, seveda pa So zakooodavci poskrbeli tt| di za primere predčasne, invalidnosti. I
Temelj premijskih prispevkov za starostj zavarovanje je obdavčeni dohodek. Letna prt. I mija znaša v prvih petih letih 1 odstotek in J zviša poUm na 2 odstotka. Ža prvih pet let »1 določen najmanjši prispevek 60 finskilj miril in najvišji prispevek 600 mark, po petih letih I znaša najmanjši prispevek 75 mark, najvilJ 1000 mark letno.	I
Zavarovalni zavod, ki so ga ustanovili naltJ za ta namen, šteje danes 1.9 milijoni članovi ob prelomu tisočletja bo to število naraslo m I 2.2 milijona, tako da bo praktično ves narJ zavarovan in upravičen do pokojnine. Prisped ki se pobirajo skupno z dohodnino in se odtr-| žejo od plače samo pri sprejemanju plač. Pol lovico prispevka plača delodajalec.. Višina priJ spevka in seveda starostna doba, od katere \m zavarovanje, cfoločaU višino starostne rente, ti] bo zato različna in bo znAšala po dosedanjih rJ čunih 400 do 11.000 finskih mark. Za rentid ke, ki bodo dobivali majhne pokojnine, »o pred videni državni In občinski dodatki. ZavarovJ nec lahko zviša svoje prišpevke, da bo dobivati višjo pokojnino, vendar p& je 2000 finskih mufl skrajna meja za letni prispevek.	j
Z novim zakonom je Finska stopila v pni vrsto držav, ki vodijo v področju socialne» konodaje. Posebno pomemben je ta njen kJ rak zavoljo Uga, ker bo dal vzgled drugim državam, zlasti pa skandinavskim, kjer bo meril Danska prva, ki bo sledila vzgledu finskepj ljudstva.
Voda v človeimm tel u I
Ce pije človek bret potrebe, ko ni žejen A na prazen želodec, se po dognanjih strok» n j ako v v6da izloči šele po štirih urah. prej jo vsrkaU želodčna in črevesna sluznkir potem pride v limfne cevi, nato pa v krvne tile, odkoder se nazadnje izloči v ledvicah. Pri tem je zelo zanimivo, da prevelika količina v* de ne razredči krvi, ker vodo sprejema tkiva ki odvaja organske celice od krvi. V tkivu a nahajajo kapilare, ki pomagajo prenašati voi med krvjo in tkivom. Voda, ki je odveč, s«? tkivu usUvi in preide v Icri šele takrst, ko W začuti pomanjkanje vode.
Površina kapilar s&aia pri odraslem človda 6000 kvadratnih metrov, in zato veže tkivo* likO količine vbde in da se pri Um kri ne r» redči. Voda seveda ne učinkuje na celice. S* mo Ukrat, če je voda le porabljena in ni dovolj nadomestila zanjo, prevzamejo organi voa v celicah, in tedaj se nas poloti občutek žeja Hkrati se tudi ustavi prehod vode iz celic t tkivo in njeno izločanje «kosi ledvice. OMjJi organ, ki vodi ta proces, je hipoflza, a lilofcv vode nadsoruje hormon toneftn. Razume^ da tudi osUle žleze delujejb na količino v* v telesu, zlasti ščitna žleza in jetra.
TareJ agtutorttnl teptal
Angleški kmet k v demonstrar! Jak proti vladi, ki je odbila zahtev« glede reži I ve agrarnega problema, ¡ee'ne peAlíjat» HMa
Ruski Babilon
Razumljivo je, da v ogromni ruski državi* more vladati samo rUščirta. Ruska Akademiji znanosti je nedavno izdala posebno knjigo, H» govori o različnih ruskih narodih. Teh na* dov je dosti več, kakor bi si mislili. Na i ruskem ozemlju poznajo nič manj kakor lj različnih jezikov. Te jezike govori 59 gU«J narodov in 96 jezikovnih skupin. Večina» jezikov ima že dolgo avojo pisavo in slovn» nekateri pa so oboje dobili šele po revolucij
NekaUre narodnostne skupine štejejo ko«W po nekaj sto ali tisoč duš. Najmanjša j na skupina so vsekako Oroki; ki sUnujej« » severni polovici otoka Sahalina in štejejo; ga 164 duš. Druga skupina so Vodjski, k> J» je 7000. Prebivajo v zapadnem delu . gradskega okrožja in so ohranili *v0>o}aZ Prav isto je tudi a Karagi. ki jih je 4.12 prebivajo nekje v Sibiriji.

(Iz ProaveU, 24. februarja 1919)
. DomaČe vseli. V Kenoahl, Wis., Je utnH * letni Viktor Jeraa, član SNPJ.
Delavske vaati.' V New Yorku je 1*0 .«•j lavcev odglasovalo za sUvko proti pr^"^
. Po svetovni vojni. Veliko prevratno r
na Bavarskem.—Wilson se je vrnil >« domov,
Sovjetska Rusija. Boljževiške čete ni * du se pripravljajo na ofenslvo proti
ovice
starega kraja
Slovenije
nVEDJE V SLOVENSKIH lV GOZDOVIH
■ursikdo se bo čudil, zakaj ae [nas toliko piše o medvedu in ' i se v dnevnikih sploh o . razpravlja- Kdor pa čita Like iz drugih držav, bo me-[ drugače. Po vsem civilizira-L svetu se ljudje vedno bolj edajo, kako važno duševno ivedrilo so prirodne lepote in Uno uteha najde človek v ve-lepi, božji prirodi, posebno I proučevanju in opazovanju Inih skrivnosti.
la čelu držav, ki se zavzema-i
a prirodne lepote, h katerim ■da v prvi vrsti ohranitev red-frastlin in živali, je gospodar-»visoko stoječa Amerika. O-[ ustanavlja obsežne prirodne ke, kjer ima mati Priroda pri-. gospodariti po svoji mili vo-|Ker ve, kolika koristi nudi s ¡m delom svojim državlj*. k žrtvuje Amerika za zaščito hidnih lepot in redkosti vsa-[leto ogromne vsote, (ako pa pri nas, kjer imamo >g omenjenih dobrin tudi še Ike gospodarske ugodnosti [v od naših, žal, tako zane-Ijenih prirodnih lepot? Saj [ta in v mnogih primerih tule donasa turizem, ki temelji [prirodnih lepotah, našim \ največje dohodke. Kaj je z [jm prirodnim parkom v Tri-vskem pogorju? Odkar je za-iiil oči veliki prijatelj priro-[prof. Jesenko, je vse utihni-
spanja, ki že nekaj let obla zaščito naših prirodnih le« nas je lansko leto zbudil krik osednje drŽave, krik čez Ka-anke zaradi medveda, ki je ustreljen lansko leto v Kam-ih planinah. Nemška država skrbi za zaščito prirode. Za-so nas od tam opozorili na :ito medveda, ki postaja ved-edkejši v Srčdnjf Evropi, te' lo je Ae držav, ki se morejo ivaliti, da hranijo to redko »1. Prav zaradi tega je potre->, da se s stališča prirodnih kosti nekoliko točneje sezna-io z žitjem in bitjem rjavega matinca v naši ožji domovina je bilo nekoč pri nas mno-medvedov, dokazujejo že raz-» krajevna imena, kakor: Med-ji dol, Medvedjek, Medvedov , Medvedji hrib in še razni gi kraji. V mnogih naših le* starih pravljicah poznamo dveda po večini označenega dobrohotno, navadno celo odno ali smešno žival. O me-djih grozodejstvih se pripone kaj malo. Kvečjemu če je *nica svarila neubogljenca: ar na sneg te bom postavila, te bo medved nesel v brlog!" dnja pri na« zelo razširjena «to. ki je v zvezi z bivališči dv«Ia, jo nemška popačenka irenloch,'
>rava medvedoma domovina Keniji je zdaj le še Dolenjk P°»ebno Kočevje in Ribni-m I« del Notranjskega. Med-*<> navadno med letom ta-Porazdeljeni, da prebiva med-■ka skupaj z enim ali dvema «Mema in tu pa tam z med-'*°m ali medvedko prejšnjega, nazvano pestunja, ki ji pri vodenju mladih. ^ medved, kakor pri večini divjih živali, ni pri dru-Mf P® večkrat v bližini. r ižine so v goteniškem t v Kavnah, v Borovcu, irutm je v občini Kočevski » "i med Svsjnsbergom in "ko Reko. Medvedje se no nahajajo tudi na Rogu.
ak Marko Rudež iz Ribni-! , *ktbn" ¿uva medvede, ki j VJ';*a v^iki gori pri Rib-\ gozdovih prezimuje jj| 0 10 do 12 med-
>	aU-n „ost je medved /r*vni «*rl. Manj sUlni ,V,,,J< v notranjskih gos-N ^nefniku in tam okrog.
1 *m pridejo na Slivnico kdo , ,	v velike
, R Wkrat se na-""•■memi medvedje v
>	Kskihie in od tod po-*rifri V pravo medved-
,ft0 l*hk® prlltejemo tu-
ilr
ki" li
JS* ih,
d (
dl Malo goro pri Ribnici, ki je redko brez medveda. Vseh sku-pij je v omenjenilukjcfuih 40 do 50 medvedov.
Nekateri so mnenja, da prebiva pri nas več vrat medvedov. To je napačno. Pri nas živi ena sama medvedja vrsta: rjavi medved (Ursus forntocarus). Ker so v barvi naši medvedje zelo različni, mnogi menijo, da so temnejši črni medvedje, svetlejši pa rjavi. Glede barve imajo prav, toda vrsta so pa vai le e-na. Nadalje hočejo nekateri razlikovati medveda rtiravljinčarja od pravega rjavega medveda. Mravljinčarji so po njihovem mnenju manjši in se hranijo le z mravljami. Nekateri smatrajo za mravljinčarje mlajše in manj razvite medvede, dočim so po njihovem mnenju stari, veliki že druga vrsta. To trditev vzdržujejo kljub temu, da pripozna-jo, da se vse od njih iznajdene medvedje vrste: črni, rjavi in mravljinčarji medsebojno parijo in križajo. Pač pa, kakor bomo yideli kasneje, na medveda zelo vplivajo razmeri pokrajine, v kateri Živi. Medvedje se sorazmerno z drugo divjadjo razmnožujejo precej počasi. Ni še točno ugotovljeno, v katerem letu ima medvedka prvič mladiče. Pred petim letom bržčas ne. Mlada medvedka ima navadno le e-nega mladiča, v zrelejši dobi po dva, prav redko več. Kakor piše Brehm, ima največ pet mladih naenkrat, a taki primeri pri nas niso znani. Ko se medvedka postara, ima spet le po enega mladiča in sicer do starosti 15 let. Mlade skoti vsako tretje ali celo četrto leto. V naših gozdovih, kjer v največ primerih medvedke skote po enega ali dva mladiča, lahko postavimo približno tale prirastek?; ▼ petem letu e-nega, v osmem dva, v enajstem letu dva, v 14. letu pa spet le e-nega mladiča. Ker pa večino medvedk doseže že prej kakšna nezgoda, lahko povprečno računamo le s tremi ali štirimi doraslimi nssledniki. Mladiče skoti medvedka sredi zime, v januarju, ko gospod soprog in medvedke, ki nimajo mladičev, sladko spe. Kakor se vidi, nima mati medvedka nič dobrega v času kotenja.
Kakor že omenjeno, se medvedje izredno prilagodijo krajevnim razmeram. Precej važno je za nje primerno skrivališče. Pomladi, poleti in jeseni si žele mirnih, obsežnih gošč, kjer lahko nemoteno životarijo v puščavni-Škem*življenju. Za zimo pa morajo imeti primerna skrivališča, bodisi velike votle štore ali pa skalnate votline. Ker pri današnjem gozdnem gospodarstvu nimamo več romantičnih pragozdov z razpadlimi gozdnimi orjaki, kjer bi si kosmatinec lahko postlal In prespal hudo zimo, se ftač mora zateči v rasdrapsne pečine v podzemeljske votline. In prav to je Že druga dobrina, ki jo najde medved v dolenjskih in notranjskih gozdovih. Kras je poln votlin, primernih za medvedje prezimovanje.
Dočim imajo medvedje povsod, kjer prebivalo, enake stanovanjske zahteve, se glede hrane prilagodijo krajevnim razmeram. Oglejmo si nekoliko lov-ifko literaturo, ki posveča mno-go: strani rjavemu medvedu. Skoraj povsod čitamo o grozodejstvih, ki jih uganja medved s tem, da kolje in pobija govedo in trga ovce. Da bi napadel mirne ljudi, ni čitati, pač pa postane zelo nevaren, če Je ranjen. Zelo nevarno Je jemati medvedki mladiče, kl Jih v največ primerih brsni, dokler Jih ne reši sli ps podleže' sama. Posebno značilno je opisal medvedje življenje v naših krajfh gozdar kneza Auersperga Viljem Toma-šek, eden izmed najboljših po-znsvslcev kočevskega medveds. v "Gottscheer Kslfnder 1925". Tomsšek pravi: "Po načinu življenja in po značaju je kočevski medved vse kaj drugegs kskor njegovi skorsj v prvotni divjo-sti živeči brstje is Bosne, Transih snskih Alp ali pa iz slovitih prostranih volinijskih medvedjih pokrajin. Pri nas med-
ved ni tak, kakor ga slikata zgodovina in povest. Ni zvit in predrzen ropar. Njegovo življenje je kolikor mogoče skrito samotar jen je v noči in v temnem gozdu, kajti postane zelo plašljiv in neverjetno previden ter se v splošnem ogne človeku s pote.'^ O takih srečanjih je vedel prav zsnimive dogodbice največji lovec is ribniške doline, pred kratkim umrli Ivan Rus z 2age.
V Uralu smatrajo medveda za izredno nevarnega govedom in konjem, celo vpreženim na cestah. Pri nas pa je v kolikor se ljudje spomin j s jo in kskor vemo iz pripovedovanja, znanih le nekaj primerov, da je medved napadel govedo. Napad na konje ni znan prav nobeden. Na Dolenjskem in Notranjskem med" ved tudi nima posebne prilike, da bi se navadil napadov na Četveronožce, ker v omenjenih krajih ni planin, kjer bi se paslo govedo in ovce. Divjad pa mu uide kljub temu, da je medved zelo uren. Tako je torej medved na Dolenjskem in Notranjskem vegetarijanec. Hrani se s sadjem, jagodami, gobami, lešniki, želodom, žirom in raznimi žuželkami. Najljubše so mu seveda mravlje in čebele. Občutno škodo naredi v čebelnjakih, kjer se posebno rad posladka z medem. Dobrodošle so mu tudi kače, polži, kuščarji, žabe in slična golazen. Rad privzdiguje klade in staje, iz katerih pobira drobne gliste. Največjo Škodo povzroča pri nas, če zaide na polje, kjer;med uživanjem ovsa, koruze iiv-gjde», več pomendra kakor poje^ Kaj dobrodošla je medvedu tudi mrhovina, Osebno jeseni, preden gre h počitku, ali pa pozimi, ko je posebno huda odjuga in ne more spati. V mnogih krajih na Dolenjskem, kjer gojijo medveda, pokladajo za take primere prebujenja v za to prirejena mrhovšča stare ustreljene ali pobite konje. Čeprav so naši medvedje v glavnem vegetarijanci, vendar dosežejo težo do 250 kg.
Takšno je torej medvedovo življenje v njegovi pravi domovini na Dolenjskem i« Notranjskem. Vse drugačen pa postane kosmatinec,,j & pride iz svojih domačih krajev. Važen prehod za medvedje begunce je Ljubljansko barje, kamor jo radi primahajo iz Rakitne ali izpod Krima. Čudno je, da jo odtod medved nikdar ne mahne v Pol-hograjske Dolomite, marveč jih le na skrajnem jugovzhodnem podaljšku, segaj očem proti Medvodam, prekorači, natov blizu Mednega preplava Savo, odtod pa jo mahne proti Smledniškim gozdovom in nadaljuje pot v Kamniške planine. Take begunce uslede ali celo vidijo skoraj vsako leto v okolici Šmarne gore. Kakor hitro pa kosmatinec (po večini so to stari samci) pride iz svoje domovine, je že ro-i par. Vsaj proglasijo ga za takega. Delni povod temu je gotovo pomanjkanje hrane in pa, ker se posebno hitro ne znajde v novih razmerah. Bržčas mu manji ka na Gorenjskem mravljišč in mogoče tudi korenin, s kakršnimi si teši glad v svoji pravi domovini. To pogreša posebno pomladi, ko je gorenjska priroda več ali manj zaostala za dolenjsko in notranjsko. Nadalje najde na Gorenjskem ovce, ki jih' ni poznal v svoji pravi domovini. Te se mu kar ponujajo, da jih pograbi. Ovca je namreč znana, da je glede roparic najbolj neumna žival. Moral bi imeti oče kosmatinec železne Živce, da bi sestradan, kakor je pomladi, ne pograbil, ponujajoče se mu pečenke. Izkazalo pa se je že v več primerih, da Je bilo mnogo ovčjih tatvin izvršenih po dvonož-nih tatovih in zapisanih na medvedov račun. Tako je en sam ovčji tat, ko je zvedel, da je v kamniških planinah medved, zs-kisi 26 ovse. Nobenih posebnih pritožb pa ni bilo slišati o med-edu, ki se je dolgo zadrževal v lovišču barona Borna nsd Trži-čem.
Edini greh. ki gs medved dela v svoji prsvi domovini, ns Dolenjskem In NotrsnJskem. Je psč škoda na polju. Ts je. kakor se sliši, precej velika. Toda tu-di temu se bo dalo. upajmo, pomagati. I>ov*ka škoda je pri nas edno tists nerodna Ožina, v kateri se tolikokrat srečajo lovci, posebno še prijatelji prlrode, i kmeti. V največ primerih nimajo prav ne pni ne drugI. Lovci
P R O S V K T A
Problemi priseljenca
Naturalizacija priseljenca, ki je legaliziral bivanje -
Vprašanje; Ravnokar sem se vrnil iz Kanade, kjer sem dobil izvenkvotno vizo. Bil sem pa tukaj od 1. 1929. Moja žena je ameriška državljanka, tukaj rojena. Ali moram Čakati pet let ali tri leta, predno smem zaprositi za ameriško državljonstvo?
Odgovor: Vaše zakonito bivanje v Združenih državah šteje od dneva, ko ste prišli iz Kana-de? Kot mož Američanke morete po (treh letih zaprositi za državv Ijanstvo.
Kako se dobi spričevslo od ^policije
Vprsšanje: Prosim, da mi razložite, kaj je "police certificate" in kako se dobi?
Odgovor: To je svedočba dobrega obnašanja^ ki dokazuje, da niste bil nikdar kaznovan. Policijske oblasti po navadi jemljejo prstne odtise in jih primerjajo s svojimi zapiski. Ako ni nikake-ga zapiska, policijska oblast izda tako spričevalo onemu, ki ga potrebuje.
Pot v Kanado v svrho legaliziran ja bivanja
Vprašanje: Prišel sem nezakonitim potom v to deželo. Leta 1932 sem se poročil z žensko, ki je ravnokar dobila prvi papir. Imava dva otroka. Ali morem iti v Kanado in tam zaprositi za vizo?
Odgovor: Ne. Takozvano kanadsko predizpitno postopanje velja samo za može in žene, ako druga poloviea ima ameriško dr-
neradi priznajo lovsko škodo, kmetje pa stavijo previsoke zahteve. Da mnogi, skušajo škodo, povzročeno po divjadi, izkoriščati, pričajo primeri, ko najdemo skoraj sleherno leto ajdo nasejano po takih krajih, kjer sploh ne dozoreva., V takih primerih bi se škoda imela poravnati šele jeseni, ko bi bilo dokazano, da je ostala ajda res dozo rela. Največ pa zavisi od pra vilne cenitve. Kdor je imel priliko osebno prisostvovati takirrt cenitvam, je spoznal, da so bile prenizke, večkrat pa tudi preti rane. Veliko napak se naredi pri cenitvi koruze, na kateri med ved največkrat naredi Škodo. Te napake nastanejo zaradi tega ker je pomendrana njiva koruze tako strašna videti. Vzemimo, da je na njivi prevrženih in polomljenih 1500 stebel. To izgleda strašno, kakor poražena vojaka. Ce pa vse skupaj točno ocenimo, brž vidimo, da nI tako hudo. 15 lepih storže v da kg ko ruze, ki danes stane 1.40 din. 1500 storžev tehta 100 kg in I-ma vrednost 140 din. Podobno je tudi pri drugih žitaricah. Vpo-števati moramo, da je le redko uničena cela njiva in da so na Kočovskem le majhne njive. Dolžnost zakupnikov je, da skupno z oškodovanimi kmeti škodo ocenijo In pridelek, ki je Izostal, povrnejo v blagu. Da bodo pa cenitve še točne jše i rt da bo obenem olajšano plačilo od nosno povrnitev blaga, bi bile priporoČ ljive zavarovalnine za taka polja, kjer dela divjsk škodo. Zavarovanje. ki naj bi ga plačal lastnik aH zakupnik lova. naj bi se vršilo vsako leto In šele pri posevkih spričo donosnosti dotl-Čnega polja. Zavarovalnice imajo tudi boljše cenilce, kakor so lovci, In tsko bi bila volk sit in ovca cela. tfertar, ki gs plsčuje banovina za škod«, jc ps lUk plačan od lovcev In sicer s prispevkom k lovskemu fondu.
Našemu kosmatincu* lahko mirne vesti pustimo življenje In sicer v veselje prsvih lovcev, posebno p* prijateljev prlrode, naj še dslje nemoteno životari po naših dolenjskih in f notranjskih gozdovih.' rjja ps hočemo ob-držsti, gs An" tudi zaščiti pred nevrednimi sti^ijsči, kl Jim ni za gojenje, marveč le zs stre-Ijanje. ftkodo, ki jo »ki medved povzrr čel. ps morsmo seveds po» štenn povrniti. Tsko bomo men-a lahko prekorsčill tisto nerodno oviro, kjer se srečo je jo žago-verniki medveds In poljedelci. Kako bo z medved<jp na Gorenjskem. je pa težje vprsšsnje. Dobro, da Jih je le malo In Še ti se rsdl vrsčsjo v svojo pravo domovino.	—s.
žavljsnstvo. Ker je pa vaša žena legalno v tej deželi, vendarle uživate neko prednost. Ako imate zadosti denarja in je položaj kvote vaše rojstne dežele ugoden, morete iti na Kubo in tam zaprositi za kvoto. Vaša žena naj izpolni tiskovino Form 575, ki dokazuje njeno zakonito bivanje-Vi pa morate dobiti zadostne af-fidavite. ki naj dokažejo zadostno gmotno stanje. O potrebi teh in drugih dokumentov v to avr-ho je Foreign Language Information Service, 222 Fourth AVe-nue, New York City, izdal bro-šurico "How to bring Alien Rei latives or Friends in the United States", ki jo morete dobiti proti plačilu 10 centov.
Krive navedbe o poroki v državljanskem papirju
Vprašanje: Dobila sem drugi papir 1. 1935. Bila nem tedaj poročena, ali moj mož je prišel nezakonitim potom v Združene države. Ker sem se bala, da bi «ga deportirali, zaprosila sem zs (fr žavljanski papir pod svojim dekliškim imenom in sem zamolčala dejstvo, da sem bila poročena. Neki "dober prijatelj" me je ovadil naturalizacijski oblasti. Kaj naj storim'
Odgovor: Vaša zadrega poka-zuje, kako nevarno in nespametno je dajati krive navedbe pod prisego. Najboljše, kar morete storiti, je, da prostovoljno zaprosite za raz vel javi j en je v nadi, da bo naturalizacijska oblast blagohotna z vami in vas ne bo obtožila radi krive prisege. Kar se tiče vašega moža, on se mora ta-J koj odločiti za prostovoljni odhod iz te dežele. Naj gre v bližnjo deželo, ako ne v Evropo, da tam zaprosi za priseljeniško vizo.
Zmešnjava imen
Vprašanje: Prišel sem v to deželo pod svojim pravim imenom Ponikvar, katero ime sem kmalu skrajšal v Pon. Pod tem zadnjim imenom sem se poročil in moja žena in otroci so znani pod tem imenom. L. 1936 pa sem se naturaliziral pod imenom Po-kar. Moja žena ima bančno vlo-Ko in hišo pod imenom Pon in moji otroci se zovejo v šoli Pon. Kako naj uredim to zmešnjavo?
Odgovor: Sami ste krivi svoje zmede. Predpostavljamo, da ste povedali resnico glede poro ke, ko ste zaprosili za državljan stvo. Vaša žena naj zaproai za državljanstvo pod Imenom, k ste ga rabili ob naturalizaciji in na to bo spremenila vse svoje legalne papirje v tem smislu Naj se posvetuje z odvetnikom v tem pogledu.
Inozemcl, kl so prill! nezakonito pred dnem 3. junija 1921
Vprašanje: Prišel sem v Zdru lene drŽave 1. 1918 kot mornar in tri leta sem delal kot mornar na parnikih, ki so potovali ob ameriški obali in do Zapadne Indije. Od velikenoči 1921 pa sem ostal tukaj na kopnem. AH morem postati ameriški državljan?
Odgovor: Da, morate pa poprej legalizirati avoje bivanje. Vsi inozemci, ki so prišli nezakonito pred dnem 3. junija 1921 in niso bili nikdar kaznovani, morejo zaprositi zs legalizacijo bivanja potom takozvane registracije. Prošnja—tiskovina Form 659 služi v to svrho. Pristojbina je $10.00.—FLIS.
Družba obtožena kršenja zakona
Federalno sodiiče izdalo injunkcijo
Kiouz City, Is. — (PP) -Administracija, kl izvaja zakon minimalne mezde in maksimalnega delovnika, je izposlovals prvo Injunkcijo proti Powers Mfg. Co., ki izdeluje atletske u-niforme. Injunkcijo je izdal federalni sodnik George C. Hcott.
Kompanija Je bila obtožena, da plačuje manj ko 25 centov na uro delavcem, ksr je kršenje mezdnegs zskons. Neksterim Je plsčevsls ssmo 13 centov ns uro. Dslje Je bils obtožens uvsjsnjs priganjsških metod In nepošten«* < on k u renče.
Družba je naznsnils, ds ae ne bo borils proti inJunkrljl, ksr pomeni, da zadeva ne bo prMla pred federalno sodišče. Obljubila je, da bo plačala delavcem vsoto, za katero so bili prikrajšani. Okrog 17» delavcev je pri-
ftlmtettgk« Narobna flnftpnrtta Irhnoti
«S57-M 8«. LswsdaU Ave.	Chic.go, Illinois
GLAVNI ODBOR z	wvsiavAi.Ni onssai
irT.........-...77™,..»«T a	A»*., rtww.
llirr-..-<E•••-•• ........................ I*»"*«* A"..	«I»"**
J^TTL^ ^.	........................At... CfcUM*. MU*
J!!! • "rrr*.............................A**. tm***
....... ................M»T a UwM* Chlc.. IIIU.U
' rODPHKDSKDNIKli
j^-T.1*»*- »T4 V+V*11''*........................ r*rw( A*«., UfcM»..«. r..
V"*'	k .....IV................ •»• • ■«••	wia.
Itfca r*4k*». Jr., »r«l 4Utrikl«l »*4»r«l.«lMlfc.....................»u« «|t, Strah»»« P.
Ct»U« S«r»i«k, 4rMl 4telrtht„| uMil............M«V Wv «lih SI.. CU^UToIs.
J*ka SUm*. Intji Slalriktnl HM^itlk ...................m Xu44 •».. u H.i. IM
m«.n um*. #*ai Storutni	:................s.. •>«. w^OmToJu!
Malh Patra tU*. »ra^.Mlnlk.,
V Uran t 1'aUkar ..k........
P. A. V Mar................
Jahn Vaartrfc .............
jam oiu ..................
DanaM J. Latrlrk..........
larah Iihr.,,,,,,.........
Jaki» OnlS, pra4aa4Mk ...
Krank SarkU..............
AnIm liki................
frank Vralartck.............
lak» TrlalJ ................
frank Salta. »ra4a«4n(k.....
fra* Mala»!................
a IIa» Madvaakak............
UOBPODASHKI ODSBKi
............t.....^......•»• « ihm SI.. CI«v«U»4, OM»
................... ••»» Uw»4ala Ara.. I kira«a. llllnaU
............... ■•»» a. I.awnéala A f., (hirata. Mllaal.
....................•••» a Uarntala Ava., Utk»«». IllUala
......-.............. S Pr»aM<>l Ava., ( lar.nd.n Hill., III.
......................IM» a Trumkall Ara.. I hirata. III.
............................ a. l.amhard A»«.. Harwyn, IU.
POSOTNI OltSKKl
.............................. W. llar St.. S»rUtn«M. III.
............i ........INII Maakaka Ara.. Clara!»»* OMa
....................................a»t «I. Arma. Kana»,
.................................... T*«*r SI.. L.»aar»a. f».
.....................................a»« HI, Mirakaaa. f».
NAUZOSNI ODIKSi	-
.....'MMM.....«. IM» Älw»4»la Ara.. Ckla^ IllUaU
..........*.................M WaalcUi Ara., Par». IllUaU
........................»MM Arrata Ara.. Clava!»«* Okla
zadetih in ti bodo dobili pkrog deset tisoč dolarjev.
Administracija mezdnega zakona je zdaj poavarila vse druge družbe, ki so udeležene v meddržavni trgovini, da morajo plačevati najmanj 25 centov na uro, drugače bodo kaznovane.
Klavniški delavci organizirani
Družbi te upira odloku delavskega odbora
Chicago. — Herbert March, pokrajinaki direktor unij klav-niških delavcev, je izjavil, da so
skoro vai delavci, upoaleni v klavnicah Armour & Co., organizirani. March je napovedal konflikt, če se bo kompanija še nadalje upirala priznanju unije.
Po volitvah, kl so se vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora v zadnjem oktobru, so se delavci z veliko večino izrekli, da jih krajevna linija United Packinghouae Workers (CIO) repreaentirs pri kolektivnih pogsjanjih. Armour & Co. trdi, da se veliko število delavcev ni udeležilo volitev in Izid vsled tega ne predstavlja mnenja večine delavcev.
Kompanija je nedavno vložila priliv proti odloku delavskega odbora, ki je odredi! tudi razpust "neodvisne" (kompanijake) unije.
NO« Htttt
za KELVINATOR
komercialne dele hladilnice!
Kšlvinator kakovosti— po zniiani ceni—poleg Edison poslu g s
e 8e<iaj—«Jokler so v veljavi izredne znižane oene za Kelvfnator vrsti» hladilnice delih—si napravite načrt za izboljšanje vašega hladilnega sistema! ...
Široka izbira raznovrstnih velikosti je na razpolago od 1/3 do H konjake sile za zračno aH vodno hlajenje.
Commonwealth Edison Company vam ponuja izkuAeno inžinirsko poslugo, pomagati varn pri izdelan ju načrtov za pravilno hlajenje. Nudijo ugodnosti nakupnih obrokov, ki odgovarjajo vaAi potrebi uključivrti "Meter-Matlc" novec-na-dan načrt. . . . Telefonirajte 8EDA.J za po-polna pojasnila!
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
72 Weal Adsna Htreet Telephone KANdolph 1200, Uil 170

SIGRID UNDSET:
JENNY §
ROMAN
ROMAN
t»u>vnU Fr am Alkr-M
"Gotovo «o razlike. A da ti povem, Jenny: kar aem dejal, velja do neke mere za vss vse. 1'tt vel, odkod pride to? Poglavitna atvar za vas vse je molki, — tisti, ki ga imate, ali pa tisti, ki vam ga manjka. Edino, kar ima v življenju resnično nekaj vrednosti in resnično neko resnost — W> za va* v reanici nima prav ni-kake vrednosti. To je delo. Najboljle izmed vas ga jemljo nekaj časa nesno — a po pravici rečeno, se mi zdi, da je to samo zato, ker ste se mlade in lepe in za trdno uverjene, da "on" \ te še pride. Ko pa mine nekaj časa in njega le zmerom ni na obzorju in ko jamete prihajati malo bolj v leta, tedaj pričenjate popuščati v avojem delu ter hodite okrog vse utrujene in čemerne in nezadovoljne . .
Jenny je pokimala.
"Cuj me, Jenny. Zmerom sem te cenil enako visoko kakor le kakega prvovrstnega moš-kega. Kmalu ti bo zdaj devetindvajset let, in toliko jih mora človek imeti, da lahko prične za silo samostojno delati. Menda vendar ne mislil resno, da bi si hotela zdaj, ko naposled lahko prlčnei s svojim lastnim življenjem, naprtiti moža in otroke in gospodinjstvo in ves tisti onga, ki bi ti na vseh koncih in krajih nalagal same vezi in ki bi bil tvojemu delu zmerom samo v napotje?"	w. ~
Jenny se je tiho zasmejala.
"Strela jasna, dekle! No, pa reclva, da ti je bilo vse to dodeljeno in bi ti ležala na smrtni postelji in okrog tebe bi atali tvoj mož in otroci in vsi tvoji — tedaj bi se le pokesala in bi ti bilo ¿al, da nisi dosegla amotra, za katerega si imela sposobnosti — o tem aem uverjen, Jenny!"
"Prav. A postaviva, da sem dosegla največ, kar je bilo v mojih močeh in bMeieč. na amrtni postelji vedela, da me bo moje življenje in moje delo za nekaj časa preživelo — jaz pa bi bila sama in je ne bi imela žive duie, ki bi mi atala notranje blizu ... Ali ne verjame!, kako bi se leie tedaj kesala in žalovala?
Heggen je za trenutek pomolčal.
Neporočenoet ženskam seveda ne pomeni iatega kot nam moškim. Treba je pač vpoštevatl, da stoje izven vsega onega, za kar se ljudje pač najbolj ženo v življenju. Da mora na tak način cela vrata organov — duševnih kakor tudi teleanih — kratkomalo nedotaknjena izhirati. — Oh, Jenny, aem pa tja bi si skoraj želel — da bi se ti vsej enkrat malo spozabila — tako da bi se odkrivala vsega tega in potem v miru in pokoju lahko delala dalje."
"Ženske, ki so se kedaj malo spozabile, kot si dejal, Gunnar — se ne morejo kar tako od-križati tega. Ce jih je doletelo razočaranje pri prvem, ae nadejajo več areče pri drugem. — In nato «pet pri tretjem In tako dalje. S samimi razočaranji se človek he more zadovoljiti. In še preden se zave, Jih je že cela vrsta teh drugih in tretjih —."
"Medte pa ti ne spadaš," Je rekel on naglo.
"Hvala. Sicer pa m) je nekaj novega, da pridiga! ti take stvari. 8aj «i sam nekoč prej trdil, da žen«ke vselej propadejo, če se zapleto v kaj takega —."
"Večjidel že. Po vsej priliki pa mora biti tudi nekaj drugačnih ženak, »e mi zdi. Seveda ne govorim o ženskah, ki nimajo drugih živ-Ijenskih brig kakor živeti za moškega— aaj človek ne more venomer spreminjati svojega življenjskega smotra. O onih drugih govorim, ki same po sebi nekaj pomenijo — ki so !e kaj drugega nego samo samice. Čemu ne bi ns primer mogla biti ti poltena in lojalna z mo-i !kim, tudi če bi oba uvidela, da se ne more! odpovedati svojemu svetu in se zavezati, da bo! ves ostali del svojega življenja aamo njegova žena? Zakaj ljubezen itak vselej nekoč mine — prej sli slej: O tem le nikar nič ne dvomi!"
"Da. to zmerom prav dobro vemo — pa kljub temu dvomimo." Zasmejsls se je. "Ah, ti — ne. Ali človek ljubi — in ae mu potem zdi, ds bo večno trsjslo to In ds je edino, kar ima neke j vrednosti ns «vetu. Ali ps ne ljubi — in je nesrečen, ker ne ljubi."
"Oh. Jenny, ne morem te sliAati, če tako go-v »ril. Zavedati se avoje moči, napeti vas alle, biti pripravljen ta vzprejemanje in podjar-mljanje, oblikovanje in ustvarjanje —v igneati
iz sebe vse, kar je največ mogoče — delati — to glej, je edino* k^r ima nekaj vrednosti!" _
Jenny je »klonils glavo nad Gerts. Grama s lopkom krizantem:
"Jako me veseli, da se ti zde moje slike tako dobre."
"Res, rad jih imam. — Zlasti portreynla-de deklice s koraldami — kakor sem ti že rekel."
Jenny je zmajala z glavo.	«
"V barvah je tako čudovita," je rekel Gram.
"Že, a je brez prave zveze. Sal in obleka — to bi moralo biti čisto drugače predelano. A prav tedaj, ko sem jo slikala, Je priilo vmes toliko drugega — tako za Ceaco kakor tudi zame," je rekla tiho.
Cez nekaj časa j« vpraialla:
"Ali se kaj čuje o Helgeju — kako se ima?" / "Veliko ne pile. Zdaj izdeluje svojo doktorsko razpravo — ono, za katero je opravil pred-dela v Rimu, saj vel. Pravi, da se mu dobro godi."
Jenny je prikimala.
"Svoji materi «ploh nič ne pile. In to je seveda na vso moč žaloati. Življenje ž njo tli postalo ravno prijetnejše. No, aicer pa se revi ta čas gotovo nič kaj dobro ne godi."
Jenny je odnesla cvetlice na pisalnik ter jih pričela urejati.
"Na vsak način me zelo veseli, da Helge spet lahko dela. — Bog vedi, da poleti ni imel pravega miru za to."
"Saj se je tebi enako godilo, uboga/'
"Da, res je. Najhujle pa je to, Gert, da le zmerom ne morem pričeti — le vedno ne. In tudi nisem prav nič razpoložena. Nameravala sem se učiti radiranja, pa . .."
"Se ti ne zdi, Jenny, nekaj samoumevnega, da potrebuje tako razočaranje čaaa, preden ga človek preboli? Pa ne mialil, da t| bo ta razstava, ki ae ja vendar tako posrečila in bila tako ljubeznivo «prejeta, znova vrnila veselje do dela?, Za svojo Aventinsko sliko si že dobila ponudbo — ali Jo mialil aprejetl?"
Skomizgnila je z rameni.
"Kajpa da. Saj jo moram. Doma potrebujejo denarja, kot več. Bazen tega — se moram odpraviti odtod. Vidim, da ni dobro zame, če ostanem doma."
"Tak hoče! odtod?" je rekel Gram tiho in pogledal v tla.f>No, aeveda. Saj je razumljivo."
"Ah, ta razatava!" Jenny se je razburjeno vrgla na gulalnik. "Vse moje slike — vaaj no-vejle . . . Cela večnost je ie tega, kar sem jih napravila. Aventinaka alika — itudtjo zanjo sem končala tisti dan, ko aem prvič are-Čala Helgeja. Sliko pa sem napravila v oni dobi, ko ava bila akupaj — tudi Ceacin portrat. In podobo s Steneragatena doli pri tebi, ko sem ga pričakovala. Odtlej nisem napravila ničesar več. O bog! — Tak Helge je spet pričel delati ..."
vJasno je, drago dete, da puiča taka stvar globlje sledove pri ženski —."
"Oh, saj, saj, aaj — pri ženski, da. Saj to je tisto, to je vsa sirolčina. Hoditi okrog, čemeren in len — len, da smrdi!! — Zavoljo neke ljubezni, ki Je aploh nit"
"Draga Jenny," je rekel on mirno, "meni se zdi to tako naravno. Nekaj čaaa bo že moralo miniti, predan se bo! prerinila akozi to in prilla na drugo stran. Človek namreč zmerom prida na drugo stran, ve! — in potem razume, da takega doživljaja ni imel zaman. Na ta ali oni način al s takimi skulnjami zmerom obogati «vojo dulo."
Jenny ae je kratko zasmejala, a ni odgovorila. -
"Vilic temu ima! gotovo veliko spominov iz onih časov, ki jih ne bi rada pogrelals — jeli da? Vsi tiati srečni, topli solnčni dnevi v oni bajni deželi, Jenny?"
"Mi ne bi hotel povedati, Gert — mar ve! to iz lastne akulnje, ds si človek s tskiml doživljaji obogati dulo, kot si dejal T . < On se je zdrznil — trpko prizsdet in kskor osupel nsd njeno brutalnostjo. Minilo je ne-ksj čsss. preden Je odgovoril:
(Dalje'prihodnjič.)
PROSVgTA
smo po nepotrebnem tratili na-!ih dragocenih energiji S tem pa le nočem reči, da je vala praksa pravilna, gospod Keber."
Na nepozabni ds« svoje poroke je popival v va/ki gostilni, »rišla je prva poita: "Nevesta je pripravljena, avatje so zbrani!" "Bodo le počakali," je de-. al Martinek.
"Prav ima!," mu je pomežik-nil gostilničar. "Brez tebe ne morejo opraviti . . • Bodo ie počakali."
Prilla je druga pošta: " Za božjo voljo, goapod ¿upnik so že v zakristiji." "Bodo ie počaka-i," je odgovoril zakrknjen ženin. Da so vsi ti dobri ljudje ta-erat čakali, danalnji dan zdi Martinku Rebru nesrečna zabloda sovražne Usode. "Oh, zakaj so čakali," vadihne večkrat. "Ka-10 srečen bi bil danes, da se je tista nesrečna družba ogorčeno razbežala in razkadila, preden so stopili pred oltar . . ."
"Bodo ie počakali!" }e vzkliknil na! junak tudi tistega zimskega dopoldneva, ko je ves skrokan ubiral stopinje po zasneženi celjski cesti. Rečeno in ukazano je bilo, da mora biti ob sedmih v vojašnici, sedaj je pa že odbila deveta in on še ni videl komisije, 'ki bi tako rada napravila iz dolgočasnega in lenega civilista atrumnega črnovojnua "militersoldata". Nenasitni bog vojske je terjal novih žrtev. Krvavo leto jc že dobilo dolgo belo brado, ali napovedanih zmag ni bilo na nobeni fronti.
Militersoldatje" naj sedaj rešijo situacijo.,In tako se je bilo starodavno mestece te sinoči iz-premenilo v živahno človeško mravljišče. Vse gostilne so bile ?olne nadebudnih nabornikov. Najbolj voaelo je bilo v gostilni "Zvezdi", kjer so imeli češki eno-letniki avoj glavni stan. Bili so sami mladi, vesel i ljudje, optimisti, ki so aveto verovali v skorajšnji «rečni zaključek velike vojne avanivtre. Ob prepevanju domoljubnih pesmi so se sklepala prijateljstva in pile bratovščine. Kaj čuda, če mu je dane* glava težka In korak negotov!
"Ti al pa tič!" so ga v vojašnici hrupno pozdravili znanci "ka-merati". "Dve uri že tukaj ča kamo in zmrzujemo, ta se pa lepo valja pod toplo blazino in se potem počasi priziblje naravnost pred komisijo. Kar sleci se, naborniki črke *K" so ravnokar na vrati."
Ko je atopll pred mračne može v uniformi, ga je s pogledom prebodel vojaški zdravnik. "Ste dober patriot?" Martinek je ponižno sklonil glavo.
"Seveda sem," je odgovoril.
PETEK, 24.
ÍHSüaui
Josip Korban:
Franc-Jožefova grenčica
(Resnična zgodba) "Tukaj letijo roke in noge i no ps rebra
rs J nega Martina Ksbra " (Narodna pesem)
Neresni/tis je ts žalostna zgodba »snio v toliko, ds "re-brs" natega Kebra le ne počivajo ns buč4ti»k««fn pokopsIHČu. Na* Martinek je humorist. Ne mara pod I* ml jo. Prsvi: "Bodo že počskall."
Jtai noMfiu Kusu; "Ntffvvj"
"M».
Mohamedancu: "Kfamet!" tako je njemu: "Bodo že počakali" izkristalizirano jedro livljenake modrosti. Ko «o ga na srednji šoli "gnjavili" strogi gospodje profesorji, da preleno zajema it sklede učenosti, Je nrvIč vzdih-nil: "Bodo «e počakali."
Ta vzdih je |s>tem p »dno ponavljal ob vseh mogoCih prilikah in nrpnltkah Ce «ta planila ¡čevljarski in krojaški vajenec a ! računom v hišo. ats ga slišala ravno tsko, kskor ga Je utrgnilo ¡ujeti tanku uho briv škrga pomočnika, ki je ob vratih svojega «slona stoječ le več tednov pri-jasno i*»idravljal Marttaka. v pričakovanju« kda| ho ntegova lbojna, ratkuštrans, nsrauioet
I »o šksrjsh kričeča griva kakor trslo jabolko padla v njegovo naročje. In re«nici v čast bod povedano, da se je Martinkov filosofij* večkrat preaenetl/lv dobro obnesla. Koliko nepotrebnega dela. koliko pi«srij mu bilo pozneje kot uredniku pri hrsnjeno! Ps ne «smo njemu tudi prevestnemu. skoraj pedantnemu gospodu šefu. "Tristo vragov!H js včeraj zopet ro-baatil gospod Metko. "Že zopet urgenca Poglejte ts ideči listek Tristo vragov, še znorel bom tlanes ps le «tspi s blslenim amehljajem v Martinkovo delav alte.
* Višja oblast je ttdsla nov navodila kakMi« srna, da m
"Mnogi učitelji niso," je za-grmel zagrizeni preglednik.
"S čim lahiko podprete svojo trditev ?"
Martinek Keber je uprl vanj svoje nedolžne oči.
"Moji šolski otroci prepevajo z velikanskim navdušenjem cesarsko pesem." "Se kaj?"
"Pod mojim vodstvom so nabrali dva vagona kovinski!» predmetov in več zabojev volnenih cunj." "Se kaj?"
Ubogi Martinek je napenjal možgane.
"Imam prstan z napisom: Gold gab ih firs a j zon (Zlato sem dal za železo)."	»
"Se kaj?"
Zdaj je pa m učencu pošlo angelsko potrpljenje.
"Da! Se nekaj: Sleherni dan popijem na tešče kozarček Franc Jožefove grenčice."
"Zi unferšemter kerl," je tedaj zarjul predsednik naborne komisije, star astmatičen oberst-lajtnant, ki so ga bili potegnili iz bogvekatere rezervne ropotarnice.
"Tale grenčica vas bo pa spravila na fronto," je s škodoželjnim smehljajem razsodil zdravnik. "Sposoben!" je zaklical zapisnikarju.	j Martinek se je počasi okrenil. "Bodo že počakali," je zlogo-val, ko je zapuščal dvorano. In resnično: počakali so. Nikdar ni videl fronte . . .
HUMOR
Nekatere filmske igralke so včasih neodkritosrčne. Pred kratkim sem doživel takšen primer v neki družbi v Hollywoodu. Vrata salona se odpro: Neka dama, krasno oblečena, prišumi notri in ne da bi pogledala na levo ali desno plane naravnose v kot, kjer je sedela druga lepotica iz filmskega sveta. Burno jo poljubi z besedami: "Dober večer, draga moja, kako očarljiva si spet danes — kako se imaš?"
Cez nekaj čaaa sem tempera mentno mlado damo povabil v kot in jo vpralal, zakaj je pred vsemi tako burno pozdravila in celo .poljubila mlado damo — jaz da sem zmerom mislil, da jtf ne more trpeti.
"Saj je tudi res ne morem," je hitro odgovorila, "celo sovra žim jo."
Igralka me pogleda, kakor bi sočustvovala z mojim razumom.
"Vi ste menda edini, ki niste opazili^ kako ostudne so se po kazale njene solnčne pege na me-' stu, kjer sem ji s poljubom od stranila puder!"
"EXT2
MxiaaosT smom ustavi v m« ma m um-
NKšFtBMnU
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
t.
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPBJE GOSPODINJSTVO
NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA
Sk
50c.

Nt
ts prtikt!
8*wk Publishing Co.
m w»t isiN - imrSk. a v.
Notranji tajnik Harold L. Ickes.
V zaporu
"Zakaj ste zaprti?" "Zaradi kratkovidnosti I"
"Kako je pa to mogoče?" "Stražnika nisem videl, sem praznil stekleno omart).'
AUTOMATICEN
PLINOV ŠTEDELNIK
STANE MANJ PRI NAKUPU STANE MANJ PRI RABI
Napravi jedila boljša ... '
i v jgjl .	' i. .
hitrejše . . . z manj dela /.
• Poleg, da stane manj pri nakupu in manj za uporabo, vam automatičen plinov štedilnik prihrani ure kuhinjskega dela.
Novi plinov! štedilniki imajo auto-matično gorkotno kontrolo, katera konča p a ž n j o na gorkoto v peči—drži temperaturo kakor jo zahteva recept—jamči vsako jedilo kuhano v peči PERFEKTNO. Novi, hitri pražile« opraži meso mehkejše—bolj okusno in v krajšem času. Nov vrhni užigalec automatično užitfa, samo nastavite vijak in da vam katerokoli stopinjo gorkote, ki jo želite TAKOJ!
Prepričajte se sami koliko udobnejše je kuhati i automs-tičnim Štedilnikom. Tam bodetc našli tudi krasni nove vrnU-model, ki bo odgovarjal za VAŠE potrebe in VAftl denernki. Oglejte'si nafto popolno vrsto raznih pllnevih štedilnikov v vaši bližini v uradu Peoples Gas družbe.

MOPMN COOMtV COMIUMT HOT WATfl . MINT »IHtOtiMtQN Q*> HU i'NO
PFOPLtS GAS MG HI AND COKI COMPANY
naroČite si dnevnik Pros veto
Ps ekle»» 11. redsa kesvesdle ee lahka šare« as Ust Prssf«Oh prišteje ades, dva, tri. Mri ali pat ¿lanar Is ase trallas k est ssr* shd. List Preevets atase «s vae essks, as «lase ali setlaae M« ■ «no letno naročnine. Ker ps Člani le plača)« pri aeeeaenta »i » • tadaik, a« jha to prÜUJe k naročnini. Tere) sedaj si vrsoks. refl.« Je list predrag «a člane 8ŠPJ. List Proaveta Je vala IsstslM " gotovo Ja v vaaki družini nekdo, ki M rad Čital Ust vsak ds«. lista Proevata Ja:
Za Zdral. driav« In Kanado. $é.M
1 tednik ia..............4.HO
t tednika in..<»......... 3.60
S tednike ia............1.41
4	tednika ia............1.20
5	tednikov is........... nič
Za Cicero la Chicago J«
1	tadaik la...........
2	tednika In..........
t tednike is..........
4 tednika In..........
6 tednikov Ia........
17* . i* iN . I*
. m
Za Evropo Je............10.00
Izpolnit* spodnji kupon, priložite potrebno vsoto donsris sH M«" Order v pismu In si naročite 1'rosreto, list, ki Je v«la Isstniaa.
4'oiasnllo: Vselej kakor hitro kateri t*h članov preneh« biti «J, 8NPJ, «H če se preseli proč od družine In bo fahteval ism tednik, bode morsl tisti član I« dotične družine, ki Je tsko naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti Spravolltv« » in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs n« * tedaj mora upravniltvo znižaU datum «a to vsoto naročniku.
* PR08VETA, 8NPJ, 2057 So. Lawadale Ave, Chkago. W
Priloženo po4il|am naročnino za list Praaveta vsoto .......
1) Ime....................................CL draltva št ••
N šalov
Ustavite tednik ia ga pripišite k «ajl saračninl od sledečih »oje draftiae:
I).........................................Cl. drsite« It-.
I).........................i...............ČL drsštv« M..
4)........................................O. droitvs * •
»)....................................društva * •
Mests.r. ............................ Država..............
Noe aarečaik ............ .....gtsr saročalk.............