Dane« se je pojavila španska influence tudi v taborišču Keai-uey Cal. in Custis, Va. .Največ
Joliet, 111
_ ____ Sto
tiafrcčji slovenski tednik v Združenih državah
ORGAN
A.<. Birteton, PMtuttir ftaeral.
Isbajs vsako sredo.
Naročnina:
Za člane, na leto.. .$0.96 neflaue.........$1.50
Za iuoaemstvo -----$2.00
NASLOV uredništva In uprav-ništv»:
1951 W. 22nd Place, Chicago, HI.
Telefon: Carnal 2487
OF THE GRAND. CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chi.<40, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
Subscription price:
For inctuhcrso
For )iouinctnbcrt».. .$1.50
Foreign Countries..$2.00
OFFICE OF PUBLICATION:
1951 W. 22nd Placa, Chicago, Hi.
Telephone: Canal 2487
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTO$ER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 39.—Stev. 39.
Chicago, 111., 2. oktobra (October) 1918.
—'
Leto IV. Volume IV.

veznikom, se bo pojavil v kratkem) času veliki preobrat na Balkanu.
Nemčija in Avstrija bc-sta skušali pokazati na balkanski fronti I svoj zadnji odpor. Vsled tega bo vsaka izmed teh držav ojaeila svo-
liemu sovražniku.
Solun, Grška, 30. septembra. — Iz strahu pred popolnim ponazom, je Bolgarija kar na svoje roke naprosila ententne zaveznike za premirje.
Kakor se uradno poroča, je bilo premij*je na balkanski fronti danes sklenjeno. Bolgarija se uklonila vsem zahtevam zaveznikov;j
pr2d vsem- da bo dala zasedeno! izneverila tudi Turčija; Te clni je ozemlje nazaj.	j zahtevala namreč Visoka porta od
Zastopniki bolgarske vlade in' Nemčije več milijonov pijastrov bolgarske armade so podpisali da- j vojnega posojila pod pogojem* da nes sklenjeno. Bolgarija se je uklo- ; bo pretrgala ž njo zvezo, ako ne zaveznikov je to pogodbo sklenil dobi zahtevanega denarja, francoski general d' Esperey. ; List "Journal des Debat s" za-Bolgarija je torej prva izmed trjuje, da je s kapitulacijo Bolga-
Kij ji dolžnost vsakega čltu K. S. K. Jednote?
Vsakega člana K. S. K. Jednote prva in najpoglavitejša stvar je, da je lojalen napram Združenim državam ameriškim, kot fsvo ji novi domovini; da čisla in spoštuje zvednato zastavo in da se skaže ame
jo armado za nastop proti skup-!riški vladi hvaležnega za vse, kar je od svoje nove domovine prejel.
Pozor registriranci!
Zadnje dni je dobilo veliko število naših vojakov v Chicagu
Kako se zamore to napraviti? Ravno sedaj se vrši kampanja Četrtega nik izumil uspešni serum zoper Vse kazen'ato" da se bo Nemčiji! Vojnega Posojila. S tem "je dana najlepša prilika vsakemu članu poka- to nalezljivo bolezen. Vrhovni vo-
zati kako visoko čisla in spoštuje ameriško svobodo s tem, da vsak po jaški zdravstveni oddelek se j? svoji moči pomaga "posojilu Svobode" in naloži v to posojilo kolikor obrnil na najbolj sloveče ameri-največ mogoče svojih prihrankov ali dohodkov. Radi tega apeliram na vse člane K. S. K. Jednote, da vsak po svoji moči podpise kar največ mogoče Četrtega Posojila Svobode, ter tako pomaga do pravične flueuCo po raznih vojaških taboriščih čini. preje ustavi in zatre.
bolnih vojakov je v Camp Dix N.j w^10*tibiiaire" pole <>d nabornih J. (1049).	(uradov. V pojasnilo na razna
Vlada je dobila danes madno j vprašanja omenjamo vsem tem,d poročilo, da je neki španski zdrav ] jlna sleherni registriranec tede
teden
dni časa- da iste iz po lile ali sani. pri kakem javnem notarju »Notary Public) ali v naborneui uradu. Kdor ima prvi ali drugi državlj. ško zdravnike, da bi mu prisko- papir, „aj istega s sabo prinese,
čili na pomoč, da se špansko in
centralnih držav, ki je pretrgala zvezo z Nemčijo, pričakuje se jednakega koraka tudi od Turčije.
Bolgarija ugodila vsem zahtevam zaveznikov.
Pariz, Francija, 30. sept. — Bolgarija se je udala brezpogojno s tem, da je sprejela maksimalne zahteve ententnih zaveznikov. Te glavne zahteve, oziroma pogoji so sledeči:
1) Bolgarija se je zavezala evakuirati vse okupirano otetnlje na
rije zapeeaTen konee slave centralnih« zaveznikov. Avstrija in Nemčija bo imela sedaj največje tež-koče pošiljati svoje čete na balkansko fronto, ker jima bodo vse zveze in točke zaprte. Pričakovati je tudi« da bo vtem slučaju pristopila Bolgarija na pomoč ^ntent-nim zaveznikom in ae^bo zanaprej sama borila proti Nemcem in Avstrijcem, ker je sklenila z cntentninii zavezniki prijateljstvo in premirje. Poraz \< »moje iyi A v. sirije je torej neizogiben.
Grškem in Srbskem. Dalje mora Bolgarija takoj razorožiti svojo I Avstrijci se puntajo na macedon armado ter izročiti vsa transport-	fronti,
na sredstva zaveznikom.	Pariz, Francija, 30. sept. — Iz
2) Bolgarija mora izročiti za-j Soluna se semkaj, poroča, da se je veznikom vse svoje ladje, čolne in , uprlo več avstrijskih polkov na
ko se izpolnuje one pole. Važno jc *udi, da morajo oženjeni registriranci z družino (nedoraslimi otroci) dovesti s sabo k notarju ali v naborni urad svojo ženo, vsled zaprisege in lastnoročnega podpisa. Pojasnila, kako :se izpolnuje le pole, daje uredništvo "Glasila" rade volje.
zmage, za katero se naša nova domovina bojuje. Priznati moram, da pri podpisovanju nrvih treh Vojnik posojil članstvo K. S. Jednote r '
ni zaostajalo;,radi tega upam. da ae bode zaostalo tudi pri sedanji PredsedniK Wilson v New Yorku.
kampanji marveč bode storilo svojo dolžnost. Vsakteri naj pomni, da New York, N. Y., 27. sept. —
vlada pazi na nas in gleda kaj delamo. Zato cenjeni sobratje, po- Predsednik Wilson se je mudil
kazimo, da smo lojalni in zvesti naši c|ontovini.	j včeraj v našem mestu povodom
Ravno tako prosim tudi uradnike in uradnice krajevnih društev, otvoritve kampanje Četrtega Noj
da investirajo kolikor mogoče društvenega denarja v obveznice Četr j nega posojila.	#	HIB I	J
tega Vojnega Posojila. Vlada pričakuje od podpornih organizacij in Tem povodom je držal v Metro- Uvedba 8- urne«^ dela po jeklar-
njih krajevnih društev velike pomoči. Vsled tega naša dična Jednota| p<>litan opernem gledališču pred	v , J^jl ^
in nje društva ne smejo zao6tati za drugimi sličnimi organizacijami, j ;>000 množico krasen in zanimiv	Yoi*» * Y-
Iz naše Jednotine blagajne se je podpisalo za $100.000.00 (sto tisoč): govor z ozirom na sUdišče Zdru- '^teljstvo U S. jeklarske korpo-
Četrtega Posojila Svobode in je upali, da bodo tudi krajevna društva ženih držav v tem vojnem času. f*c'Je Je odobrilo ^vo lestvico.
sledila temu vzgledu v kolikor jim dopušča finančno stanje.	i, Aled gUvnimi točkami pi«ecised*l	^ podlago samo 8-ur-
• * - - 1 • *	•	*	P j »	n° delo za vse svoje uslužbenci-.
bledeče oso-!,. , .	. , . . .
. _ 1 >elavcj. po raznih je ki ar n ah m
I ' ^rugiJi tovarnah, ki no last te kor-
Na dan torej cenjena društva in qlanstvo K. S. K. Jednote!	nikovega govora s.»
Pokažimo, da čislamo ittJOWStuje^io našo zvednato zastavo!
Pakažimo, da smo pravi patri jot je in smo kot taki pripravljeni pomagati naši novi domovini do zmage nad avtokracijo. Z bratskim pozdravom,
navigacijsko kontrolo po reki Donavi. (S tem bo zaveznikom odprta zveza za napad avstrijske armade). Bolgarija mora dovoliti zaveznikom prosto pot čez svoje ozemlje (v smeri pri Carigradu) m sicer v svrho skupnih vojaških operacij.
:\) Vse orožje in municijo bolgarske armade se mora spraviti	--
pod nadzorstvo zaveznikov; za !K. S. K. J. podpisala za $100.000
maeedonski fronti. Punt je nastal vslui tega, ker se je Bolgarija pridružila ententnini zaveznikom. Pri tem puntu so avstrijski vojaki umorili številno svojih častnikov in se pridružili sovražni armadi.
Ameriške vesti.
vezniki imajo tudi popolno pravico zaseči vse važne strategične točke na balkanski fronti.
To sklenjeno premirje znaci torej, da* je Bolgarija popolnoma prenehala z bojevanjem.- Iz gori-navedenih točk je razvidno, da se je pri sklepanju tega premirja opustilo točke glede teritorijalne pi-curedbe na Balkanu: iste se bo rešilo namreč še le na svetovni mirovni konferenci koncem vojne.
Zavezniki tudi niso še ničesa določili v pogledu stališča bolgarskega kralja Ferdinanda; to vprašanje je prepuščeno bolgarskemu narodu samemu v presojo in rešitev. Premirje Bolgarije z entent-niini zavezniki ostane v veljavi, dokler se ne bo sklenilo -.splošnega
Vojnega posojila.
Minuli ponedeljek, dne 30. septembra je prejelo uredništvo. Gla-sila iz Jolieta telefonično poročilo, da je naša K. S. K. J. označeni dan kupila za stotisoč ($100,000) dolarjev bondov Svobode, ali četrtega Vojnega posojila. O tem poroča tudi sobrat glavni tajnik v svojem oklicu, priobčenem na tej strani lista..
bode se je izvršil v smislu sklepa glavnega odbora na polletni seji meseca julija t. 1. Dosedaj je podpisala K. S.K. J. raznih bondov Svobode že skupaj za $131,000,-00. Naj bi ta skromna svota nekoliko pripomogla Združenim drla vam do sijajne, končne zmage!
Vojno stanje med Avstrijo in Brazilijo.
Washington, D. C., 25. sept. — Semkaj prihaja uradno poročilo, da je proglasila Brazilija vojno stanje med njo in Avstrijo. Vsled tega je brazilski poslanik na Dunaju prekinil s svojimi posli in odpotoval domov, tako je storil avstrijski poslanik v brazilskem glavnem mestu Rio de Janeiro.
"tVna in namen miru bo >ieP"*fporacije bodo dobivali od l.vokto-stranska pravica vse narede. A bra t j za £ezuni0 <jei0 zdatno
T • 7oiflr «.1 tainilr svrho varnosti in dose*e take*a poboljšano plačo. Vsled te nove Josip £a.ar, gl. tajni«. miru bj bilo twba ustanoviti ligo|odredbe bodo imeli delavci po
narodov in sicer ne pred ali P^j vetjih naselbinah — kjer so je-
mirovni konfe- klal.ne _ najve<. koristi in sicer
legistriranci, ki imajo serijo 322 :i renči. Nemčija, kot elanica te li^e, naSelbine: So. Chicago, 111. Gary, tem sledi serija 7277, dalje serija lio morala svoje stališče in načela jU(j Hammond, Ind., in Joliet. 6708 i. t. d.	povsem premeniti; ne bo se smela jj]
Žrlbanje nabornikov. Washington, D. C. 30. sept. — Predsednik Wilson je danes osebno otvoril oficijelni obred žrebanja številk bodočih nabornikov, ali vojaških novinceev, 13,000,000 po številu.
Prva številka, katero je sam predsednik potegnil je bila 322.
Žrebanje se vrši v veliki skupni dvorani senatske zbornice vsled H;;
Nakup tolike svote bondov Svo« tega, da zaniore istemu prisostvo-
svetovnega nnru.	>	. . „	M •
, ,, ,,	. .	. Pozor Slovenci iz So. Chicaga in
General d Esperey je ze zasegel i	okolice!
vse železnice bolgarske kraljevine • kakor je bilo sklenjeno v mirovni; »H)godbi. Sedaj imajo zavezniki
'prosto pot čez Bolgarijo pri svojih vojnih operacijah.
Turčija bo sledila Bolgariji.
Haag, Holandsko, 30. sept. — Neki vojni dopisnik z balkanske fronte poroča nekemu tukajšnjemu lk>tu> da bo tudi Turčija v naj-
S tem vabimo uljudno vse Slovence in Slovenke iz South Chicaga. West Pullmana. So. Deerin-ga in Kensingtona na veliki javen patrijotičen shod v prilog kampanje Vojnega poisojila, ki se bo vršil v soboto, dne 5. oktobra zvečer ob 8. ur; v Medoshevi dvorani na 9485 twin g Ave. Na tem shodu bodo nastopili znani an-
vati več gledalcev, kot pri minu lih dneh žrebanjih. (general March, načelnik generalnega štaba je potegnil tudi eno številko, za tem pa še razni drugi načelniki podkomitejev senata in kongresa. Prvih 100 številk se je brzojavnim potoni takoj naznanilo sirom Združenih držav; ostale številke bo pa glavni uarobni urad
. 3&2 . 7277 . 670« . 1027 . 1616'.l . KSf.r. . r,t«r, . l«iS»7 . 712;'. . 27X1 . !»7*C. . fiM7 .10086 . 438 . «»04 . 12368
. ir,23
. 7512 . 6360 . 3748 . 6", 4 0 . 3808 1240 .16H46 . 1!»07 . 12 ">21 . 65»3 . 3!>41 . 307 3 .13728 20 . 6857 . 1255 .14122 .11101 . 2132 . 107 62 . 3235 . 73!) .16657 . 6809 . 494 8 . 8772 . 7034 535 . 8691 .11060 . 8W-.R . 219 .16518
81. .
52.. 53. . «4 . . I 55. .
56.. ; 57.. 58. .
59	. .
60	. . | 61.. ♦ 62. .
63. . 64 . . 1 65 . . 66. . | 67. . 68. . 69 . .
I ?!::
72.	.
73.	.
74	. .
75	. . 76/ .
i 78:: 79. . j 80. 81 . . 82. ;! 83.
84 . ,1 85.. it 86., 87. || 88.
89. I| 90. I! 91 .
92. i! 93.
H-
95. !] 96. 97.
n »s.
||. 99.
H loo.
Umestna postava. Ne,w York, N. Y. 26. sept. — V
vprašanje I liikajšnjem občinskem svetu je
.. 4287 j ozirati na dogodke te	mirovne (
; :1262? konference, pač pa na	posledicel :: H338 j iste.
;:i04ii? Mir lil bil glavno	,	.
>:!JSS kako priti do Sklepanja	istega naj1"1 Podložen nov zakonski naeri,
: S637 i podlagi pogojev* torej mi ne mo-'
•	• ?2®;iif.»i» nikakor sklepati miru z
•	• '.. . ii"' •• onimi« ki stavijo neizvedljive po-
. .10656 |	*	...	.
• -«327 .roje. Mir mora biti predvsem ga-
.. 3505	.	...
.. _34 8 rantiran, kajti pn mirovnem po-!! 72,4 j gajanju bodo nekatere stranke, .12842,,----------------j0ilt|e nezanesljive
4 4 82 j katero bodo :::::':■ Kil j obljube ill sredstva. Vse to sc :^:;:iSS»h"ora otlstraniti, če hočemo priti 12fi;!do pravega mirovnega zaključka.
'':: :i22io I Nespametno bi bilo, da bi pre-•••• puščali tozadevno garancijo po-
znejšim prostovoljnim nastopom i administracija določila do prekli-vlad. kakor smo to videli pri skle-'ca sledečo ceno belega kruha:
ki se ozira na lastnike apartment hiš. Ker so newyorski lastniki hiš odklanjali stanovanja strankam, (družinam) z otroci, se zanaprej to krivično početje v New Yorki: ne bo več vršilo. Sleherni gospodar, ali najemnik hiše, ki bi sc branil vzeti družino z otroci, l>«> kaznovan z $250. — globe in •"» dnevnim zaporom.
Določena cena kruha.
Za mesto Chicago je živilska
5240 .122X4 .112-5 5 657 .12618 ; . 3531 .14361 .13764 | .11464 ; .13841 j . 8055' . 677 r . 7952 .11191 .15760 .13359 .12184
paqju miru z Rusijo in Rumun-fjko; ta mir je uničil obe države.
Pravico za vse narode se bo doseglo /. svetovno mirovno narodno ligo. Ta liga ne sme trpeti nobene krnice napram kakemu narodu od strani kakega drugega
11232 naroda.
Posledice influence po vojaških taboriščih.
Washington, D. C. 27. sept. -
razposlal po pošti. Ker bo treba Iver se takozvana "španska influ-izžrebati vseh to milijonov št., bo
trajalo žrebanje po sodbi general Crowderja 26 ur.
To žrebanje je veljavno za nove registrirance in nabornike v starosti «od 19. do 45 leta. Sleherni registriranec vsakega distrikta, \
cnea vedno bolj in bolj širi po raznih vojaških taboriščih, je generalni prof os Crowder preložil vpoklic 142,000 registri ran cev za kasneje. Ti vojaški novinci bi morali nastopiti svojo vojaško službo v dnevih od 7. do 11. oktobra
krajšem času naprosila ententue gleški, in tudi naši slovenski go-, za vezalke /a premirje, ter bo sle- vorniki.
dilav tem oziru Bolgariji.	Patrijotiiua dolžnost vsakegM
ki ima številko 322 bode najprvo Vlada se namreč boji te nevarne
pozvan precf naborno komisijo, kjer se ga bo pred zdravnikom preiskalo če je sposoben za vojaško službo, ali ne.' Vsi potrjenei s tem žrebom, ali številko 322 bodo
Turčiji ne preostaja sedaj drn-j Slovenca j,e, da se tega shoda za- vp^u^! najprvi v armado. W k*kor udati se ker je po- nesljivč udeleži. So. CMcažam! r	navajamo pi.vih «to vle
polnoma odcepljena od svojih pre- Dne 5. oktobra vsi i>a plan!	5	p»,
| odcepljena ostalih zaveznic, Avstrije in Nemčije.
svidenje v Medoshevi dvorani!
Slovenski kampanjski odsek:
„ 1M . _ -Doi^o«« ! Vv&nk Kerže. ' Ivan Zupan Veliki preobrat na Balkanu.	_
Pariz, Francija, 1. oktobra.	WW	BIHB
S tem da se ie Bolgarija popoluo-| PODPISUJTE IK ^KUPUJTE !maein.o takole: Najprvo bodo po- ■■ m odpovedala svojim bivšim za ' BONDE SVOBODE!	, /vani na vojaški nabof vsi ,„.i >.ani ,djueni<-a.
1 čenih številk, oziroma serij. Pr-■ va številka na levo zuači zaporedni številko žreba, kakor se jih je vleklo po vrsti, druga številka pa znači serijo. Te številke si tol-
epideniične bolezni, ki razsaja skoro po vseh taboriščih.
Danes je priglašenih vseh skupaj 6824 novih slučajev obolelosti; po raznih taboriščih boleha vsled španske influence sedaj že 42,367 vojakov. •
Ker je ta bolezen* v tesni zvezi s pljučnico, se je jela tudi ta med vojaštvom oglašati: včeraj je n-uirlo 170 vojakov izmed skupnega -Števila; po največ jf bila v/.iok
Molitev za zmago.
rpravui odbor, oziroma ravnateljstvo Trgovske zbornice v Cni-eagu je na svoji zadnji .seji določilo, da se mora sleherni poslovni dan posvetiti eno minuto (opoldne) molitvi za zmago. S to lep«.« uvedbo se je pričelo že 25. sep-iembra t. 1.
Točno ob 12. uri opominja zvonec v veliki dvorani Trgovske zbornice vse navzoče, da morajo prenehati z delom. Premor traja eno minuto, v katerem opravi sleherni izmed prisotnih tiho molitev za zmago naših fantov.
Nemški agent aretiran. ^
i Pittsburgh, Pa., 27. sept. Danes so zvezni detektivi aretirali v Duquesne hotelu večkratnega mi-1 ion a rja Charles F. Benninga, ker je obtožen veleizdaje in nemške uiM>pagande, katero je širil po za-padni Peimsvlvaniji. Benuing je naturaliziran ameriški državljan.
10 centov za 1 funt težak hleb (štraco) zavito v papir; 9c pa za nezaviti hleb.
15c za lVi» funtov težak hleb, bodisi že zavit v papir ali ne.
Dalje je živilska administracija določila novo ceno za prodajo mleka: 13 centov kvart, in 7c pint. Te cene so stopile v veljavo s prvnim oktobrom.
Nemška telovadnica pretvorjena v bolnišnico.	,
New York, N. Y. 24. sept. — Bivše zbirališče nemških telovadcev iu pevcev, poslopje Nemškega društfa (Deutscher Verein) 11a W. Central park cesti jc vlada zasegla in bo isto pretvorila v bolnišnico Kdečega križa za konvalcnseenhic vojake.
V neki sobi tega poslopja se nahaja tudi velika železna blagajna bivšega nemškega špijona, kapitana Boy Ed-a.
Zanimivo odkritje spomenika. Peekshill, N. Y., 26. sept. — Dne 24. t. m. odkril pred svojim domom bivši senator Chaun-cey M. Depcw spomenik — sa-menu sebi. Pri tej priliki jc držal Depew tudi slavnostni govor, r katerem je omenil, kaj misli o samemu sebi v zadevi tega čudnega spominskega odkritja.
Sedanji odbor
Peter BalkOvee, predsednik.
Joaip lvanuŠič, podpredsednik.
John Filipčič, Ujnik.
Josip Starešinič, II. tajnik.
Joaep Pavlakovič, zastopnik.
Matija Pavlakovič, blagajnik.
Martin Trbušič, Josip Balko-vec. Nikolaj Starešinič. nadzorniki.
Josip Adlešic, p reds. boln. odseka.
Ignac Glatsh, Nik. Žnnie, maršala.
Juri Filipčič, Nikolaj Kroteč, zastavonoše. Toma Košarač, vratar.
Z bratskim m domoljubnim pozdravom
John Filipčič, tajnik
Pisma naših članov vojakov.
—---—*r
Za vsa nadaljna pojasnila se o-
brnite na društ. predsednika Anton Globokar, 3612 E. 82 St., ali pa na I. tajnika Anton Kordan. 3727 E. 77th Str. Cleveland, O. S sobratskim pozdravom
Anton Kordan, tajnik.
i -
NAZNANILO. Iz urada tajnika, dr. sv. Družine št. 151. K. S. K. J. Indiana.
polis, Ind. Tem potom prosim vse člane goriomenjenega društva, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 6. ofc-tobra točno ob 10. uri dopoldne.
Na dnevnem redu imamo več zelo važnih stvari; torej pridite na sejo vsi, brez izjeme!
Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote.
Tony Rudman, tajnik.
CENJ. ČLANI IN ČLANICI TEB ČITATSLJI! Kupujte prt tvrdkah in podpirajte trgovce, W oglašujejo v naif m listni
PODPISUJTE IN KUPUJTE
BONDE SVOBODE!
-r
Zgodovina in 25. letni jubilej
Oziraje se na sklep zadnje seje, obveščam tem potom vse člane našega društva, da se bo vršila prihodnja redna seja prvo nedelje v mesecu, to je dne 6. oktobra popoldne ob 2. uri v navadni zborovalni dvorani in ne več.ob sobotah kakor dosedaj. Znano je vam, da imamo v naših društvenih pravilih določeno, da se vršijo seje od oktobra do meseca a-prila prvo nedeljo v mesecu; v poletnem času pa prvo soboto.
To naznanilo, naj služi vsem članom'v ravnanje glede prihodnje seje. Posebnrh kart ali pisem glede premembe časa seje ne bom pošiljal članom po pošti, ker je bilo sklenjeno, da naj se to dvakrat objavi v Glasilu.
Pridite torej cenjeni člani v o-bilnem številu na prihodnjo sejo, ker bomo na tej seji razvili manjšo ameriško in slovensko društ. zastavo.
S sobratskim pozdravom ,
Matt Grill, I. tajnik.
P«t«r Balkovec,
sedanji predsednik.
Ignac 'Glatsh,
bivši predsednik, podpredsednik, sedanji maršal in član od začetka < t društva.
Minuli teden je prejelo nredni-štvo Glasila od sobrata Silvester Darovca, člana dr. sv. Štefana št. 1. pismo z nekega francoskega pristanišča.
Sobrat Darovec, sin znane Da-rovčeve družine iz Chicaga je šel pred nekaj meseci prostovoljno k mornarici. Da sedaj rad spominja srojega rojstnega mesta, prijateljev in drustvenikov je naš Silvester pokazal s tem, ker je i-ste omenil v doli označenem svojem pismu, <ki se glasi v slovenskem prevodu sledeče:
... .2 septembra^ 1918.
Dragi gospod ki sobrat:—
V veselje si štejem, da vam pišem par vrstic v znamenje, da sem še živ in kako se imam. To vam pišem vsled tega, ker vem, da radi kaj čujete o.bivših članih društva sv. Štefana.
Jaz sem dosedaj na Franco skem že 7 tednov; med tem ča som se mi je nudila prilika opazovati in spoznavati po nekoliko francoske šege in življenje. S prva sem se težko privadil na denar (kovani in papirnati) ki je tu v veljavi; končno seirt se pa že popolnoma seznanil ž njim; samo da bi ga bilo vedno dovolj na rokah!
Okolica naše obmorske postaje je zelo lepa; osobito dela lep utis na gledalca hribovita okolica. Kar se tiče mojega počutka, sem imel hvala Bogu dosedaj še srečo, ker sem vedno zdrav in nisem še nič zgbil na .teži. — Jaz oprav-ljam ponajveč nočno službo kot načelnik posebnega stražnega oddelka S svojimi tovarni se dobro zastopim, tako tudi oni z menoj.
Rad bi znal, kaj je kaj pn društvu novega in če je kaj posebnosti okoli nekdanjega našega znanega kornerja pri \Y. 22. St. in So, Lincoln Str.t
Tu pri nas se dogajajo vedno kake nove in zanimive reči, ki bi gotovo zanimale
S6 čitatelje Glasila K. S. K. Jednote? Vendar pa ne smem vseh podrobnosti omeniti, tikajočih se kakih informacij. V obče vam omenjani, da ravnajo z nami lepo. Hrano dobivamo zelo okusno in dosti. Sleherni teden se kaj pozabavamo z raznimi športnimi igrami, petjem in pri godbi. Splošno se mi tu zelo do-pade..
K sklepu želim vsem sobratom društva sv. Štefana in K. S. K. J. mnogo sreče ter dosti uspeha pri njih vsakdanjih poslih ter ostajam s pozdravom, udani vam Silvester Darovec.
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Janeza Krstnika št. 11. Aurora, 111.
Tem potom so vabljeni vsi člani gdri omenjenega društva, da se pobioštevilno udeleže prihodnje mesečne seje, dne 6. oktobra. Na dnevnem redu imamo namreč več važnih stvari za rešiti, ki se nam že dlje časa odtegujejo, dasiravno želi društvo spraviti vse članstvo v pravi red. Prosim torej še enkrat naše društvenike, da naj nihče ne izostane od prihodnje se-
Jotip Ivanušič,
nekdanji predsednik, sedanji pod predsednik.
Jurij Filipčič, zastavonoša.
Društva Marije Devicce št. 33. K 8. K. Jednote Pittsburgh, Pa.
Ob enem opominjam tudi zunanje člane našega društva, da naj se zglasijo pri društv. tajniku, da se stvar uredi. Tako je bilo sklenjeno na zadnji redni seji dne 8. septembra.
Želim in upam, da bodo ta opomin vsi člani vpoštevali.
S pozdravom	' ^
Martin Jnrkas, predsed.
John Filipčič, sedanji in 8 letni tajnik, ter od leta 1908—1909 nadzornik.
NAZNANILO.
»
Iz urada dr. sv. Jožefa št. 41.
Pittsburgh, Pa.
Članom društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J., Pbgh, Pa. se tem potom naznanja, da je dolžnost vsakega člana, da se udeleži prihodnje redne seje dne 13. oktobra točno ob 9. uri dopoldne.
Na dnevnem redu imamo neko važno točko. — Na svidenje torej dne 13. oktobra!
Za odbor:
J. Bojane, tajnik.
John Balkovec,
nekdanji nadzornik, zastopnik in blagajnik ter 13 letni član društva.
Matija Pavlakovič,
sedanji blagajnik.
Nikolaj Satovšek,
bivši predsednik, podpredsednik, predsednik boln. odseka in član od začetka društva.
JAVNA ZAHVALA.
Uredništvo in upravuištvo "Glasila K. S. K. JednoteM se tem potom lepo zahvaljuje vodstvu Narodne Tiskarne. Chicago, 111., za patrijotično delo, katero je ta tiskarna izvršila minuli teden.
Narodna Tiskarna je tiskala namreč za naš list 13,000 prilog (malih letakov Četrtega Vojnega posojila) za lastno nizko ceno, in je še pri isti popustila polovico.
Iran Zupan,
Urednik in upr. "Glasila K. S. K. Jednote."
Chicago, III. 28. sept. 1918..
Josip Pavlakovič,
sedanji zastopnik, prej opravljal vse službe pri društvu. Sobr. Pavlakovič je tudi član od ustanovitve društva.
Matija Rogina,
član od začetka društva.
Žal pa, da ni prisostoval tej slavnoisti tudi naš gl, predsednik, sobrat Pavel"Schneller, kateri je bil povabljen na slavnost.
Kar se tiče veselice, katera se je vršila v pondeljek se moram v prvi vrsti zahvaliti cenj. občinstvu za veliki obisk, ter cenjenim sosestram Gospoiinskega društva Marije Sedem Žalosti št. 81 za njih trud in delo pri veselici, posebno sosestri Fortun, tajnici društva katera je zbrala članice za delo.
Tudi vsa čast članom društva za njih delo lepo obnašanje in zabavo do zore.
Slavnost ni bila jako razglašena, ampak povoljno rešena, ker je društvo natedilo čistega dobička $270 — od vsega izplačila.
Vlada svari zobozdravnike.
Ker so prišle vojne oblasti na sled nekaterim mlačnežem (slackers), da se hočejo vsled slabega zobovja izogniti vojaški službi, jc izdal vojni department te dni na vse zobozdravnike strogo prepoved, da ne smejo ruvati takim ©-sebam zdravih kočnikov. V vsa -kem sličtiem slučaju zadene zobozdravnika občutna kazen, mlač-než z nalašč slabim zobovjem bo moral pa vseeno nositi vojaške suknjo.	, ^ „ .. -
Josip Adleiic,
večletni predsednik bolniškega odseka.
Anton Mišica
I. tajnik leta 1909, -
W HAMU! HALF A MILLION WJ or J WAR AOS. LOAM D ONySHtP SACff VKAO. fOW AMEK/CA .
CUBAN CAME FIELDS PCOYIDE AMERICA wrm mo mamt TWS OTtVOAB EACH YEAH.
e je zopet prešel en dan,... za nekaj lažji, kakor dm
je nastala tišina. Ponehalo je
grdo tuljenje vetra po dimniku dol do gorke peči; strahobna godba, ki jo bila ponoči dvakrat bolj grozna, je sedaj pri kraja. Nebo je hudo zatemnilo; Črni o-blaki obetajo slabo vreme. Bo<* ve. bo spet snežilo? In kako gor-ko je postalo! Veter piše od juga. Moj Bog, prišla je tista izpremčm-ba vremena, ki jo je zaznamoval župan kot posebno nevarno. Ku-rat se lie more ubranitinekemu nemiru; strah ga je za njegovo sosesko in gorečo molitev pošilja k vladarju sveta.	' \
Zgodaj se zmrači; dolga noč ima nastopiti. Ali bo noč prinesla nesrečo?
Kuharica potrka na vrata in pove, da je urišel kmet, ki lepo prosi, da naj gre gospod župnik k njegovim otrokom, ki so zboleli za davicO.
Takoj gre kura t v vežo in vpraša kmeta, če se da priti do njegove hiše pp snegu. — S krp-ljami in z dobro voljo že! Ali pre-eej hudo je treba gaziti! In ali gospod župnik ne ve prav nobene gomoči, kako rešiti otroke?
Župnik vpraša, kaj so že vse rabili, in kmet pove, da so jim dali najprej smodnika z medom, in ker to nič ni pomagalo, da jim je dal jjotem piti vode z blagoslovljenim oljem, češ, da ima že- na dan, in gospodar jima daje po-na tako zaupanje v par kapric o- velja; široka pleča upirata proti lja od večne luči, pa za danes je loputuici, pa ta se ne gane. Zapr
Ipro na stežaj, smrt-ane gospodar v izbo in na ves glas:
: gre! Hitro vsi v klet!" Bliskoma zgrabi 'ženo, hlapca skočita v divjem begu za ujim in ogneta prestrašenega in >be-&a župnika s seboj. Hipoma vsi v kleti in loputnica s stroškom se zapre. Skozi gosto temo *e lazlegue naenkrat glas: "Za božjo voljo, otroka!" Orožen ropot zamori obupen krik — grmi in prasketa, zemlja se trese, konec sveta je prišel — Smrt odgrmi naprej. Še slabotno bobnenje in vse je ttiho, kakor | grobu tiho^^^^^^^^^^H
V	klet zaprti ljudje se zbudijol iz omame in tipljejo okrog sebe. kakor bi se hoteli prepričati, če šel žive. Droben sneg prši skozi špranje v loputnici in spominja na grozno nesrečo: plaz je prišel in je odnesel hišo. Vse je izgubljen o J prav vse!|
■ Moja otroka!" ptoka mati vsa! lobupana. In čeprav bi se župnik sam najraje zjokal, mora vendar v temni noči v vlažni kleti ves pre-| zebel tolažiti" in opominjati, da naj tudi v tej strašni nesreči spoznajo voljo božjo. Mogočni Bog je tako hotel, on je dal, on je vzel.l Gospodovo ime bodi češčeno!
V	molitvi prebijejo ubogi ljudje par ur, dokler ni po njih misli prišel dan. Nezavestna leži gospodinja v kotu, ne da se ji pomagati. Hlapca začneta delati, da bi prišli
že prepozno, ker je Avemarijo že odzvonilo, olje pa da da treba vzeti iz posode, kadar zvoni. Če ima gospod župnik živega raka v žup-nišču?
"Zakaj pa raka?"
"Tako, ker pomaga," reče kmet, "če je v hlevu živ rak, da živina ne pogine* in če bi imel rake v sobi pri otrokih, poteni . ."
"Ne, ne, ljubi moj! To je samo prazna vera! Za dobro zdravilo pa tudi jaz ne vem. Kad grem gori z vami, in molil bom, da vam Bog ohrani;otroke.',, „ .
Oba stopita v temno noč in kmet prevzame vodstvo po snežni puščavi. Strašno je to gazenje, in čeprav se kurot trudi, da bi stopal v stopinje.kmetove, vendar izgine večkrat do-vratu v sneg, čeprav ima krplje na nogah; s težka se izkoplje, pri prvem koraku se pa spet vdere. Pač mu pomaga kmet, a potem se tudi ta pogrezne, in pri tem boju s snegom mineva ura za uro. Oba hodea sta že cisto zmuče-na od potu, in še obleka se jima je zmočila od neprestanega dotikanja s negom. Počasi sopihata po rebri navzgor, dokler se slednjič ne prikažejo temni obriski poslopja. Še enkrat napneta svoje moči do zadnjega, in oba stojita pred zasneženo hišo.
Kmet se srčno zahvali gospodu župniku za njegov trud in ga obenem prosi, da naj ostane čez noč v njegovi hiši, ker ni pametno ob južnem vremenu še enkrat hoditi to pot; tudi se je bati, da pride to noč plaz.	s"
V skrbeh pogleda zdaj tudiJui-rat na višavo, kjer mole v zrak zasnežene pečine kakor kake pošasti. Da se le ne» bi sprožila kaka kepa, ker potem je plaz gotov! In vrhovi so danes prav sumljivi videti; še enkrat se ozre gospodar s svojim bistrim očesom tja gor, poteni pa pelje premrazenega župnika v izbo, kjer ležita otroka na smrt bolna, a pri peči sta hlapca vseeno kadila kakor za stavo. S solzami v očeh gleda mati vsa v strahu na uboga otroka, katerima zmanjkuje že sape; dihanje duhovnika takoj pouči, da sta v smrt ni takoj pouči, da sta v smrtni nevarnosti. Župnik ju blagoslovi in moli molitve za umirajoče; ljudje v izbi molijo pobožno za njim; čutijo, da se bliža smrtni angelj. Otroka začneta mirneje dihati* — ali ju misli vsegamogOČni Bog pustiti pri življenju! Že začne mati upati; gospodar pa sluti konec in stopi iz sobe, da ne bi videl umirati svojih otrok. V svoji srčni bridkosti obljubi žena, da bo šla na božjo pot in goreče moli k Materi milosti, tolažnici žalostnih.
(Konec prihodnjič.) ,
Ves ganjen od materine žalosti Dftloži kurat zopet roke otrokoma na glavo in ju blagoslovi, iz srca proseč Vsegamogočnega Fešenje,
ti! Vedno iznova poizkušajo spra viti kvišku loputnico, pa vse zastonj! Gospodar meni, da teži na loputnic? sneg, ki je prišel za plazom in jih zaprl — Bog ve, za koliko časa. Če ne pride pomoč iz vasi, potem to jetništvo lahko dolgo trpi.
In noben žarek ne posveti v temno klet! Počasi minevajo mučne ure, župnik moli za rešitev iz stiske, in gospodinja, ki'se je med tem spet zavedela, presumljivo zdihuje vmes.
Žeja in glad se pridružita. Hvala Bogu, gospodar je bil o pravem času preskrbel za plaz in je bil v klet!, edinem zavetju pred plazom, naložil živeža; vode slanine in kruha. Modro je itreba razdeliti deleže in varčno ravnati .V hrano, ker se ne ve, koliko časa bo trajalo jetništvo. Gospodar ponudi župniku, če hoče kaj jesti.
Ta se zahvali, ravno tako tudi jokajoča mati. Župnik se čuti silno slabega, posledice prehlajenja se kažejo in še brez suknje mora prezebati duhovnik v vlažni kleti. Pa tudi drugim začno kmalu zobje šklepetati od mraza.
Spet je vse tiho; vdani v voljo božjo ležijo ljudje čutnost preteče smrti se jih polasti. Duhovnik se vzdigne, da bi jih opominjal, naj zaupajo v Boga; pa le s težka more govoriti* njemu samemu je* da bi kar umrl; oči se mu zapro — zdaj se je tudi 011 one-svetil.
Koliko čas že čakajo rešitve, sami ne vedo; pa morali so preiti že celi dnevi, ker jim jc živež vkljub varčnosti že pošel; gospodarja sa-, mega začne skrbeti in celo krepka hlapca se bojita najhujšega. Kmet vpraša kurata, kaj misli, pa <ta je umolknil, kakor tudi žena. Gospodar tiplje po temnem prostoru naokoli in začuti, da so lica žene že mrzla, srce se komaj še čuti; to je nevarno, in gospodar veli hlapcema, naj še enkrat poizkusita vzdigniti loputnico. Zdi se mu, da je južno vreme nekoliko vzelo sneg, tudi iz kapljanja snež-nice se da sklepati, da je pričelo deževati. Še enkrat se upreta hlapca z zadnjimi močmi v vrata, gospodar pa porine kolec v odprtino. Loputnica odjenja — skozi odprtino prisije svetloba — rešitev se bliža! Z združenimi močmi jo potisnejo vmož je popolnoma nazaj —-sneg in voda jim butneta nasproti — pot na zunaj jim je odprta! Rešeni!
(Konec prihodnjič.)
Marsikdo je že imel smolo vsled tega, ker je tratil čas z zavidanjem dvojega uspešnega soseda.
Modelna ženska je šele tedaj če misli, da se svet številko čevljev
O požrtvovalnosti m dandanes vedno govori, sob je, katero dopri
malo pa čujemo o oi celo življenje je ena sama žrtev.
Odktr se je vojna pričela, se spisalo že veliko člankov in knjig o junaštvu iu požrtvovalnosti članov driiž. Rdeč. križa. Med temi osebami najdemo imena hrabrih žen, nun različnih redov, ki se častno omenjajo,/o katerih se govori vedno s spoštovanjem; njihovo delo pa je vsekakor manj znano, kakor svetnih žen, katere so zapustile svoj dom in postale bolniške strežnice. Vzrok temu je, ker ied;>vnice ne oznanjajo svojega dela javno, ampak store vse za Boga, ker vedo, da Oče, kateri vidi na skrivnem, jim bo vse stole povrnil. Že samo dejstvo, da so redovnice, zahteva od njih žrtev, k*r žrtev je celo njihovo življenje. Tako .sodijo tujci o redovnem pokli cu, čegar bistveni pogoj je požrt vovalnost.
Prav in pravično pa je, da tudi mi vemo nekoliko o požrtvovalno sti francoskih redovnic.
Nekoliko let pred vojsko je ne verna francoska vlada pregnala redovnice iz javnih bolnišnic; zdravniki bi se bili lahko zavzeli zanje, vendar tega niso storili Ravno isti zdravniki si sedaj na vso moč prizadevajo dobiti nazaj iste redovnice. Kadar preti nevarnost in kadar je dela čez iu».ro, tedaj spoznajo njihovo vred iosi. Redovnica se žrtvuje svojemu visokemu cilju, ko obleče redovno obleko, ne glede na to, kedaj Boj» žrtev sprejme. Tedaj postane prosta močnih in nežnih vezi, katere vežejo mater in ženo s to žalostno zemljo. Pridejo tudi časi, ko ima mati in žena dolžnost, ki nasprotujejo javni dolžnosti.
Ob pričetku vojske so razmere prisilile nekaj redovnic na vzhod -nem bojišču, ki so stregle ranjenim vojakom, da so sprejele nepričakovano odgovornost. Ena izmed teh je sestra Julia iz Nancyja, iz reda sv. Marka. Bila je prednica v bolnišnici v Gerberviller, malem lorainskem mestu, katero so zavzeli Nemci 24. avgusta 1914. Sestra Julija je že nad 60 let stara majhna, postavna. Njen obraz kaže trdnost in prijaznost, dela veliko več, kakor govori; za poklone nima smisla in ne čuta za slrah-Ko je stopil nemški častnik — v eni roki meč, v drugi samokres— v bolnišnico, sč ga ni nič vstrašila. Ko je hotel pregledati stanovanje, mu je povedala, da sostanovalci ne morejo braniti; pazno jih je 0-devala, ko jih je bil častnik razodel, da bi videl, če so res ranjeni. Ko je čula, da cerkev gori, je hitela v cerkev in zavžila svete hostije. Meseca septembVa so Francozi zavzeli mesto. V splošni zmešnjavi je bila ona 'županja" v mestu. Dobivala je hrano vojakom, zdravila za ranjence in navduševala prebivalstvo. Za svoje delo je dobila od francoskega predsednika red Častne legije, za katerega se pač ni borila.
V nekem drugem malem mestu, Clermont en Argonne, je načelo-vala "bolnišnici usmiljenka Gabrijela, ko se je, kakor blisk raznesla novica, da se Nemci približujejo. Mestni oblastniki so zbežali, vojaški pa so povabili sestre s seboj. "Ali lahko vzamete s seboj tudi stare ljudi?" je vprašala sestra Gabrijela. Ker ni bilo dovolj vozov 11a razpolago, se to ni moglo zgoditi. "Potem pa ostanem," je odgovorila. Po strašnem obstre -ljevanju so Nemci zavzeli mesto in prišli tudi v bolnišnico. Sestra Gabrijela ni znala nemščine; v francoskem jeziku je povedala, da je to hiša za stare ljudi, da pa bo tudi nekaj postelj za ranjene Nemce. /Po vojnem zakonu in verski postavi hočem skrbeti tudi za vaše ranjence, zato pa morate pri-zanesti mestu." Castaik je obljubil, toda nek vojak je že zažga! sosednjo hišo. Sestra r.i mirovala toliko časa, dokler ni poveljnik za povedal ogenj pogasiti. Del mesta je pogorel, bolnišnica pa je zavoljo sestrine prošnje ostala nedotaknjena. Tudi ta sestra je dobila priznanje od vlade:
Redovnice v bolnišmci v Arras so ostale na svojem me^tu, ko so ftovražniki streljali na mesto in ko jc \se zbežalo. Ko jc neka mlada Avguštinka umirala, zadeta od
"Stoje
ljeml za Francijo!" Sestrski dnevniki vsebujejo marsikaj zanimivega. Tti se bere o strahotah, katere so bile vprizorjene v tem mestu meseca oktobra, kako so se-- skrbele za hrano, skrbele za osirotele otroke, bolnike m reveže ter molile Rožni venec.
V nekem drugem dnevniku, k: je bil spisan v samostunu v Champagne, se bere, kako so vstopili Nemci v samostan s samokresi v eni, z mečem v drugi roki. Stvari so pisane popolnoma mirno. Ker niso mogle spati zaradi kanonade, so šle v kapelo in molile Rožni venec. "Vsaka se je vdala v voljo ožjo; saj smo v Njegovih ro kah." Bitka ob Marni jih je rešila neljubih gostov. Četudi je,bil njihov dom oropan, govori dnevnik "e o usmiljenju Božjem.
Od leta 1914 so se podobne reči godile* v mestu Reimsu, katerega je šele pred kratkim zapustil kardinal Lucon. Več redovnic si je sprosilo dovoljenja, da so jr.ele ostati, ko so vojaške oblasti odstranile druge prebivalce; me! te mi so bile sestre usmiljenke Vnebovzetja Marijinega. Dokler je bilo kaj revežev in bolnikov po kV teh, so imele sestre vedno dovolj dela, katero so junaško in veselo opravljale. Lansko zimo je bila ena izmed teh sester poslana domu v Pariz. Ubogala je; njeno srce pa je bilo v Reimsu. Ko se je počutila ozdravljeno, je bila brezmejno vesela, da se je smela vrniti. Celo uradniku, ki ji je dal potni list, se je čudno zdelo. Ko je prejela potni list, so se ji lica veselja pordečila in odšla je v razstreljeno mesto, kakor bi šla na veselico. Ko je kardinal odšel, so odšle tudi sestre in mesto se je izročilo vojaštvu.
Neizmerno veliko dobrega so že storile redovnice za ranjene vojake. Odlikovala jih je francoska m angleška vlada. Tudi naši vojaki bodo vedeli veliko povedati o *eh ženah po vojni. Do tedaj pa bodo delale dan za dnevom tiho, mirno, ponižno,' z očmi dvignjenimi samo k Gospodu, kateremu so sq posve tile.
Francoske sestre imajo bobiiš-nice okrog Pariza. Nekaj žen jim pomaga, pa pod sestrskim nadzorstvom. Najsibo francoski vojak katoličan, ali verski sovražnik; vsak hoče, da mu strežejo redovnice. "Nune mislijo samo na nas," pravi neki vojak; drugi zopet: /Gospe pri Rdečem križu so prijazne z nami, nune so pa naše." Ko do jih še pred vojno spodili iz države, so bile starokopitne, nasprotne znanosti, sedaj pir drugih boi -niških strežnic ne marajo. Vse imajo spričevala, katera jim je dal Rdeči križ, brez teh ne smejo prevzemati resnih slučajev.
Ne samo v bolnišnicah stoid sestre vse, kar morejo, ampak wtudi pravi angelji pregnancem. 6e dolgo tega je prišlo v Paris Gare du Nord 150 otročičkov naravnost iz St. Omer, katerega so strašansko obstreljevali sovražni zrako -plovci. Ko se je vlak ustavil, so se ti otroci zbrali okrog štirih usmi-ljenk. V njihovem varstvu so se počutili varne. Tako se počutijo tudi vojaki. Meseca septembra leta 1914, je sovražnik bomba uliral bolnišnico v Senilis, ki je bila na* polnjena s francoskimi ranjenci. Redovnice so-se sprehajale in molile Rožni venec. "Nikar nas ne zapustite," so prosili ranjeni vojaki. "Če ste ve z nami, se počutimo varne." Njihova zaupljivost je bila poplačana. Zidovi so bili deloma razstreljeni, pohištvo razbito, noben vojak pa ni bil ubit. Spoštovanje in vdanost vzbuja vojakom čut varnosti. Čut varnosti govori boljše, kakor ceie knjige, o 4sestrah, katere so bile angelji varuhi revežem in bolnikom.
m
ih mater Ca-priredi v soboto, 5. oktobra, v slovenski dvora-tii na Alexander Place svoj
sabavni veder.
Stem prav uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke iz naše naselbine pred vsem pa cenjeno Društvo sv. Jeronima, da nas obiščejo ta v^čer v obilnem številu.
Vstopnina za moške je navadna, žene proste. Igrala bo znana eanonsburška godba cerkve sv. Patrika. Za dobro postrežbo in aa-| bavo bo izborno preskrbljeno.
Še enkrat se uljudno priporočamo za mnogobrojen obisk.
Za odbor
L. Vrhovee, predsednica
Ako postane kak skopuh naenkrat milosrčen, je znamenje da se ženi, ali je pa bil pri kakem pogrebu.	' •
Nekaterim osebam tudi jeza nie ne pomaga, da bi se kaj izpa-metovali.
S. N. Z. je založila nekaj lepih
slovenskih razglednic. Najnovejši sta posneti po krasnih slikah
slovenskega slikarja Maksima Gasparija "Olčna nedelja v slo-
vensk^ vasi." in "Velika sobota v slovenski vasi". Te razglednice
se dobijo na prodaj pri glavnem uradu S. N. Z.: 1052 East 62nd Str., Cleveland, O. Cena $2.50 za 100 razglednic.
Slovenski trgovei in posamezni rojaki! Naročajte te razglednice v obilnem številu, kajti čisti prebitek te prodaje se bo stekal v sklad Slov. Narodnega Davka, ki je določen za pomoč našim sobra-tom v stari domovini. Mal položi dar, rodu na oltar!
Uspeh boš imel, če bodeš vedno skrbno preštel vsak cent, za-jedno pa tudi pazil, da ti cent kaj zaleže.
PODPISUJTE IN BONDE SVOBODE!
KUPUJTE
rood
	• • l	•4, i	-		
					

In kaj je resnica? — naša človeška resnica? Pravijo da je nekoč malce zadremala. Tedaj sta ji podtaknili tekmovalki, slabost in zlobnost, svoji hčeri: zmoto in laž. Ko se je resnica predramila, se je razveselila hceric. njej tako podobnih, a, skoro, toda prepozno, je spoznala, da to nista pristni nje hčeri.. Od tedaj se bije neprestano vojska med resnico in zmoto in lažjo in tega boja ne bo nikoli konec, ker zmota in laž se veljavita za resnico ter sta resnici tako podobni, da človeški rod, ki plačuje te vojske, cesto ne ve, ali nam narekuje gola resnica, ali razgaljena laž, ka.i
verjemimo!
Dr. Janez Menciger.
("Moja hoja na Triglav");
Sledite s sladkorjem!
Nad 75 odstokov sladkorja, kar se ga rabi v Združenih državah se mora dovažti. semkaj na parnikih. Pri nas se pridela na leto samo 800,000 ton pesnega in 250,000 ton trs-nega sladkorja v Louisiani. Skupno se pa porabi v Združenih državah okrog 4,500,000 ton surovega sladkorja, kar tvori okrog 4,25^0,000 predelanega (refiniranega.)
Če bi bile naše obali tako blokirane kakor so nemške, bi vporabila vsaka oseba Sirom naše domovine samo en funt sladkorja na mesec, namesto 4 funtov, kakor se je to doslej vršilo. Ameriško ljudstvo bi s 1ako malim odmerkom ga-tovo ne bilo zadovoljno in bi se pritoževalo.
Živilska administracija Združenih držav prosi s tem vsako gospodinjo, da naj ne vporablja več kot dva funta sladkorja za eno osebo za domačo potrebščino v enem mesecu. Ako se bo tako ravnalo, poteni ni dvoma, da se bo ameriško ljudstvo kedaj pritoževalo vsled pomanjkanja sladkorja. Ako bomo štedili s sladkorjem tukaj, znači to, da bomo lahko pomagali Franciji, Angliji in Italiji ž njim, kjer ga tako nujno potrebujejo vsled vojne. Če štedimo s sladkorjem, hranimo tudi s parniki.
Naša armada in mornarica je izdala klic, da potrebuje dosti parnikov. Ta klic se glasi: "Hranite z našimi parniki in ladjami, da bo mogoče pošiljati čete in municjjo na transportnih ladjah v Francijo, da bo nam mogoče zdržavat-i bojno fronto, kjer je sedaj in da sovražnik ne bo dospel do naših lastnih domov!"
Dandanes je na svetovnem trgu le bolj malo sladkorja; kjer ga imajo še kaj v zalogi, ne morejo istega semkaj uva žati, ker.primanjkuje parnikov.
Otok Java, ki produeira 15 odstotkov vse?a sladkorja na celem svetu, je predaleč oddaljen. D.; pride naš parnik tja in nazaj, se rabi za to 150 do 160 dni. Štedite torej s sladkorjem!
"s

O&AND CARNIOLIAN
UNITED STA1
BO AN
CATHOLIC UNION OF AlOfiEICA
Izroed j Wtdn—d«y.
fhrn^d fry tfrr fa«^ fiaraioHan Slovenian QBtholic Union of tte United
States of America.	.	. _
1951 W«fll 2 2nd Plaee,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, VVU
Subscription price:
For Members, per year...................................
For Nonmembers.........................................0 nn
For Foreign Coon tries....................................
»81
.10.96 1.60
Predsednikova poslanica na ameriško ljudstvo.
Bela hiša, Washington.
Zopet prihaja vlada s prošnjo na ljudstvo naše domovine, da bi ji posodilo svoj denar in sicer v večji meri kakor sploh kedaj prej. Ta denar se rabi v tej veliki vojni za dosego pravice Amerike, za osvobojenje ter za osvobojen je sveta. To vojno moramo nadaljevati z vedno večjo silo, da bomo dosegli zmagonosni zaključek. Vlada apelira na ljudstvo z največjim zaupanjem v trdi zavesti, da nas narod sleherni dan bolj jasno misli, da bo naša zmaga v tej vojni velikanske vrednosti.
Denar, katerega ljudstvo sedaj skriva in zadržuje bi imel le majhno vrednost v slučaju da bi vojna ne bila dobljena. Potem bi sani opašni mojstri Nemčije lahko Ameriki ukazovali kaj sme in kaj ne sme početi. Naši ameriški možje so že od nekdaj, da danes radi žrtvovali svoje življenje in svoje imetje za obrambo in ohranitev velikih principov in načel, za katera je bila naša vlada ustamjvlje-na. Ti gotovo tudi sedaj ne bodo pozabili svetu pokazati, za kako blago stvar so namenili a^tije 1-metje.
Woodrow Wilson.
te dežele, tolika bo njegovo sodelovanje v osvobodilni vojni.
Denar naložen v posojilo Svobode, ne služi samo osvobodilnim ciljem, padjarmljenih narodov, temveč daje tudi uložnikom sigu rno materijalno korist in vso mogočo garancijo. Neizčrpno bogastvo te dežele je popolno jamstvo za točno izplačitev bondov. V tem oziru ni nihče drugi v stanu nudi ti tako sigurno jamstvo. Poleg o-svobodilnih ciljev je treba imeti pred očmi tudi vse sigurne koristi od naloženega denarja v četrto posojilo Svobode.
J. Simič,
upravitelj poslov srbskega poslaništva v Washingtonu.
Mnenje ameriškega senatorja o Nemčiji.
Slovenci, Hrvati in Srbi!
Upisovanje četrtega posojila Svobode pada v dobo, ko gredo naši močni zavezniki z zmago do zmage na zapadrti fronti, rušeč nemški militarizem, na drugi strani pa tudi naši bratje na Balkanu s pomočjo plemenitega francoskega naroda in ostalih zvestih zaveznikov slave ponovne zmage. Z ozirom na celokupni bojni položaj, v katerem igrajo znatno ulogo vspehi naših bratov na srbski fronti, se je pričela ideja o-svobojenja in zjedinjenja prevajati v delo. V tem velikem zgodovinskem činu sodelujejo tudi bratje, katere ste vi poslali svojim bratom na pomoč.
Vam, ki ste ostali tu, se kaže sedaj prilika, da se tudi sami posredno udeležite uresničevanja narodnega osvobojenja in zjedinjenja. Vaše sodelovanje pri osnovanju nove svobodne domovine našega troimenega naroda bo toliko, kolikor bodete pokazali ljubezni in udanosti napram tej deželi, v kateri ste našli svojo drugo, a svobodno domovino. Plemeniti in vzvišeni cilji, zaradi katerih je stopila ta dežela v svetovno vojno, vam niso nepoznani. Njen prvi državljan in največji zaščitnik vsake svobode, 'predsednik Wilson, jih je jasno razložil. Iz vsega, kar je ta dežela dosedaj storila in vedno doprina&ala, se morete tudi sami prepričati, da je stopila v svetovno borho zato, da uniči enkrat za vselej vsako brutalno silo, da zaščiti slabotne in nemočne, da osvobodi naše, stoletja zasužnjene brate, za katerih svobodo je Srbija sama sebe žrtvovala.
Z vašo udeležit vi j o pri podpisovanju četrtega posojila Svobode dajete najboljši dokaz, kolika, je vaša ljubezen in udanost do nove domovine in močne zaščitniee Našega narodnega življenja. Vsakdo od vas je dolžan .storiti vse, kar more. Kolikor bode vsakdo po svojih zmožnostih naložil v bonde četrtega posojila Svobode, toliko bo dal dokaza svbje ljubezni do
Čitali smo o James Hamilton Leavisu, zvezinem senatorju države Illinois, da se je podal pred nekaj tedni na francosko fronto v družbi svojih tovarišev, kamor ga je vleklo srce, da si ogleda .naše ameriške fante "Over-there."
Senator Lewis se je vrnil nazaj dne 20. septembra. Naravno, da ga je ob po vrat ku obkolila cela sku -pina časnikarskih poročevalcev, katerim je senator Lewis na dolgo in široko razložil, kake vtise je redilo nanj to potovanje. Povedal jim je, da gojita Anglija, in Fran-ieija najbolj srčna čutila in zaupa-1 nje do Amerike, predvsem pa veli ko občudovanje nad sijajnimi uspehi aMeriške armade.
Senator Lewis je tudi pripove doval, da je glodal, ko se je neke ga dne izkrcalo na francoskem o-zemlju nič manj kot 50,000 ameriških vojakov. Pri tem gre tudi a-meriški mornarici največ zaslug za varno spremstvo transportnih ladij in parnikov.
m
. Najbolj značilno pa je Lewisovo mnenje o Nemčiji z ozirom na sedanje vojne razmere. O tem se je iarazil Lewis sledeče:
"Duh nemškega militarizma že peša. Njegovi voditelji kažejo zadnji čas občno potrtost, nemško ljudstvo se pa čudi velikim uspehom Amerikancev.
Ko so došle na bojno polje nove ameriške čete, je to Nemčijo prevzelo s strahom. Nemci pravijo: Čc so Amerikanci že s svojo prvo ofenzivo in s svojimi prvimi četa-tami toliko dosegli, kaj bo šele potem, ko pride semkaj še na milijone novih amerikanskih bojevnikov* Ta velika masa bo stala kma-lo pred durmi Nemčije (Že stoji. Op. stavca), kar bo pomenilo sigurno uničenje vseh upov pruskega militarizma.
Nemška vlada je jela spoznavati, da je to ameriško razočaranje nekak predznak velikih političnih in narodnih izprememb na Nem škem. Ljudstvo na Nemškem bo pričelo polagoma čistiti iz svojih hiš vse militaristične pošasti; Berlinu si bo določilo vlado po svoji volji, katera ga ne bo več varala z lepimi obljubami, ki ne bo več miroljubnega naroda uničevala namenom, da bi se kralji in princi ponašali z zmagami militarizma.
Nemčija premišljuje zdaj več važnih stvari, v katerih se je mO-čno varala. —- Predvsem izjalovljena gonja svojih submarink. Nemci so mislili ž njimi sestradati Anglijo, uničiti trgovinsko mornarico Francije in ustaviti Ame riki prevoz svojega vojaštva preko vode. Nemški generali so se 3prva posmehovali, češ: Amerika ne bo zamogla spraviti semkaj več kot takih 300,000 vojakov. — Sedaj pa tidite, kako so qe ti genera-
igrača. Ko so se Zdr. države priklopile zaveznikom, je Nemcem vpadi a slava in korajža. Ali jim ni baš Amerika v svoji zmagonosni ofenzivi ustavila na-daljno prodiranje? Takoj spočet ka so jih Amerikanci potisnili za 50 milj nazaj; osvojili so si okrog 30 vasi in nad 50 važnih pozicij. Koliko tisoč in tisoč nemških vojakov je bilo po Amerikancih odvedeno v vojno ujetništvo! Koliko topov in vojnega materijala Zaplenjenega! Vse to je prekrižalo sovražniku lepe načrte; rad ali nerad se je mor^l umakniti daleč nazaj. In danes? — Amerikanci se borijo že na nemških tleh.
Vse to nam potrjuje lepe uspehe naše armade takoj pri prvem upadu. Kaj neki bo še rekla Nemčija, ko bo stalo več miljonov naših fantov na francoskem bojišču! Ti bodo uničili zadnje upe Prusije; uničili bodo pa tudi pruski -militarizem.
Francoski ministrski predsednik Clemeneeau je izrazil napram meni svoje veliko začudenje nad velikanskimi uspehi Amerike v sedanji vojni. Pohvalil je naše voja -sivo in častnike, ki so nadkrilili vsako pričakovanje. Zastopnik francoskega naroda je naravnost rekel, da so Amerikanci nastopili baš v pravem rešilnem trenotku.
Angleški ministrski predsednik mi je pa omenil, da je naredil naš dični predsednik Woodrow Wilson s svojim energičnim nastopom med angleškim ljudstvom velikanski vtis. Angleži smatrajo našo ameriško armado, kot bi bila to njih Jastna, prenovljena armada. Angleži spoštujejo našega pred -sednika tako, kakor bi bil načelnik njih lastne vlade."
K sklepu naj bo še omenjeno, da je senator Lewis srečno ušel smrti na svojem povratku v Ameriko Nahajal se je namreč na bojni ladji "Mount Vernon'\ katero ao Nemci kakih 200 milj od francoskega obrežja torpedirali.
. /V'	J"
6'let v svojem
da bi mu pri rno pomagal. Koncem leta, ko se mu je to posrečilo, naredil je že $2,000 dobička. Ta malenkost se je pa v trgovini tako udomačila, da je zgradila Painterjeva tvrdka v Baltimore, Md. velikansko tovarno za izdelovanje umetnih njegovih zamaš-kov, kjer se jih naredi vsak dan nad en milijon.
Pred tem se je rabilo za zapiranje pivovih in drugih steklenic De Quillefeldovo iznajdbo iz New Jersey, na katero se lahko še.iz stare domovine spominjamo. Tedaj so bili zamaski pri steklenicah porcelanasti, z malim gumijevim obročkom in posebnim dratenim rQbom, ki je zamašek dvigal kvišku. To se je tudi pri steklenicah za mleko uporabljalo v Ameriki. A prebrisani Painter je stvar iz-lajšal, naredil je zamaške za ste-klemee mleka in gumirahega kartona, kar se je prav na lahek način pritrdilo na vrat steklenice. Vsejedno si je tudi Quillfield za svojo prvg iznajdbo pridobil
in prija-> patentnemu uradu v
io vi Stvar.
vil ___ Washingtonu dopoldne ob 10. uri. Popoldne ob tretji uri, prinesel je nek njegov tekmec slično iznajdbo na dotični urad, a bik) je prepozno. Dandanes se rabi že skoro posod Bellov sistem pri telefonu.
—Mehanik George Selden je iznašel posebno in pripravno za-tvornico pri avtomobilih, ista je jako priprosta, a imenitna. On je pričel prvi izdelovati avtomobile, ter je na ta način postal zelo bogat mož.
— Kadar vidite, zapisano na kake j postaji ali kjer drugje; "Fairbanks Scale," spomnite se vedno na iznajditelja farmerja Tadej Fairbanksa, ki je umrl 11
I po dolgem ši malo odprtino stroja in s tem je bil •
zlan..Stroj je poz-fudni gia- neje tako izboljšal, da se je za-aparat. moglo šivatijn delati rob pri o-•v blekab. Res naše gospodinje ali 5i. "vilje naj bi mu postavile spomenik. Njegova iznajdba mu je do-nesla nad milijon dolarjev. Na polju šivalnih strojev pridobili so ogromno premoženje tudi Allan 8. Wilson, ter Wilcox in Gibbs Modeli zadnje tvrdke so poznati dobro našim rojakinjam pri slamnikih v ('hicagu in New Yorku. — Neki Silverthon je obogatel samo s tem, ker je znašel male kosit raste polobročke, katere se pritrjuje sedaj na otroške čevlje. L'-j— Ob krasnem Hudsonu blizu New Yorka ma milijonar Adams svoj grad in letovišče, kar si je pridobil vsled tega, ker je izumil ■1871. takozvano gumo za čika-
1886 v Brimfieldu, Mass. 90 let kostna stvar, a ga je obogatela, star. Sprva so tetali blago in
razne pridelke na posebnih tehtnicah z dolgim jeklenim drogom. Pripravo se je moralo obesiti v višino da se je potem 9 pomočjo premikajoče železne . uteže dognalo koliko funtov tehta stvar. Iste so tudi v starem kra-
nje (Chewing Gum). Res malen-
tentovanim zamaškom nad 15 mi-.jfo rabili, ko smo računali 56 fun-lijonov premoženja.	j tov na en cent. A naš farmar
Ni še dolgo od tega, ko je Fairbanks je dolgo časa premiš-
DE8ET ZAPOVEDI ZA PRAVE-v GA SLOVENCA, HRVATA IN SRBA.
; Tržaška "Edinost" je priobčila v številki od 18. avgusta naslednjih 10 zapovedi :
1.	Slovenci, Hrvati in Srbi so en narod s tremi imeni.
2.	Ne podpiraj med njimi nesloge, kajti samo v slogi in edin-stvu Slovencev ifrvatov in Srbov je naša rešitev.
3.	Ne ponižuj se pred nikomur in ne zatajuj svojega imena, pa bilo slovensko, hrvatsko ali srbsko.
4.	Spominjaj se vedno, da si kot Slovenec, Hrvat ali Srb ob-jednem tudi Jugoslovan in kot tak veja velikega slovenskega debla ter da so ti Poljaki Čehi in Rusi bratje.
5.	Bodi ponosen na to da imaš 14. milijonov slovenskih, hrvatskih in srbskih bratov, in da si Slovan, katerih je nad 160 milijonov.-
6.	Spominjaj se, da je naša domovina lepa in velika, da pa je razdeljena. Spomin na slavno preteklost tvoje domovine te naj bodri v delovanju za njeno bodočnost.
7.	Vedi, da si vezan z brati po krvi in jeziku, medtem ko je vera stvar vesti. Zato so Slovenci, Hrvati in Srbi en narod brez razlike vere.
8.	V svojem srcu, v svoji družini in v vsem svojem življenju skušaj izvesti najprej ono, kar hočeš, da bode v tvojem narodu.
9.	Čuvaj se praznega navdušenja in velikih besed. Govori in zahtevaj samo.
10. Ne dovoli, da bi oni, ki te izkoriščajo in ponižujejo v dan jem življenju, govorili o tvo jem imenu.
nek Američan opazoval svojo ženo, ko si je česala lase. Tedaj se je kite in lase pritrjevala skupaj še s starokrajskimi navadnimi dratenimi iglami. Dotični mož je zapazil ženo, kako si je za pritrditev svojih lepih kit zvezala skupaj dve one igle in so ji iste dobro služile. Posledica temu je bila, da je mož začel izdelovati naše nove in moderne zatvorne lasne igle, katerih se izdela dan na dan cele tovorne vozove in razpošlje med svet.
Znanf in že pokojni Dr. Alexander Graham Bell ianajditelj modernega telefona je prišel tudi po nakjučji do te, nad sto milijonov vredne znajdbe. Ker je bila njegova žena gluha in mutasta, delal je E|r. Bell že dolgo časa na posebn-nem aparatu, iz katerega bi zamo-
ljeval, večkrat cele noči, kako bi se dalo narediti boljšo tehtnico s ploščastim ali širokim hrbtom za nakladanje blaga. Posrečila se mu je ideja. Dandanes so po vsem civiliziranem sVetu njegove takozvane mostne tehtnice v navadi. Ta iznajdba je priprostega farmarja osrečila. Njegovo ime bode .zapisano v spomin še stoletja na vsaki moderni tehtnici.
—	Hyman L. Lipman iz Phila-delphije dobil je 1858 za svojo priprosto in malo iznajdbo: pritrjeno radirko na svinčnikih $100.000.
—	Neki Heaton iz Providence, R. I. dobil je t vidi večjo svoto za svojo novo napravo zakrivljenih malih gumbov pri otroških čevljih.
—	Znani Elias Howe, izumitelj
-r- Svoječasno je slepi Mc Car-thy v So. Carolini prvi začel uporabljati mule v predilnicah za bombaževino ter si je vsled tega pri dotični napravi pridobil lepo premoženje.
—	Prvi pisalni stroj sb nameravali upeljati na Francoskem, a stvar je ležala mrtva in nepopolna v patentnem* uradu. Še le A-meričanu, Scholes po iirtenu, posrečilo se je stroj tukaj izpopolniti katerega je imenoval Remington. Temu sledili so še drugi izboljšani stroji. V Brooklynu stanuje na Scholes St. veliko naših rojakov, ki menda še ne vedo izvirnika i(nena njih ceste.
Tvrdke, ki so pokupile iznajdbo za strojepise so vredne milijone.
—	Mož, ki je iznašel okroglje škatljice iz kositra s posebnim pokrovom, da se lahko odpirajo, dobil je en sam dan iz Chicage od neke tvrdke naročilo za deset milijonov tega izdelka.
Iz gorioznačenih vrstic lahko raz vidim o, kolike vrednosti je no-rva, dasiravno tudi malenkostna iznajdba, ako se isto praktičnim potom uveljavi.
»m
Male iznajdbe in njih vrednosti.
Kadarkoli ta ali' oni izmed rojakov širom Amerike odstrani pa-tentovani zamašek pri steklenici piva ali steklenici sodavice, plača vsikdar neposredno v žep Mr. William H. Painterja nekaj za nagrado te njegove malenkostne iznajdbe. Ni nam mogoče preračunati natanko, koliko in koliko steklenic piva in druge tekočine se v
Ameriki "na leto popije in koliko li varali. Naših fafttor se je eh sam tisoč dolarjev ima Mr. Painter na
PROVE/TH^T YOU ARE A 100% AMERICAN
TODAY IT IS AN HONOR TO SAY: "I AM AN AMERICAN"
When you t«« a boy in the U. S. khalti, or a blue-jacket from our Navy, it makes you proud to say—
r ' "I AM AN AMERICAN"
When you read of the heroic acts of our boys on the fighting front, it makes you thrill when you think—
"I AM AN AMERICAN" You have a right to say that;
IF you are dome YOUR SHARE
IF you are obeying cheerfully the laws and
regulations made necessary by the war; IF you are learning to speak the language of
' America, or helping others to learn it; IF ou are a citisen or preparing to become a
citizen of America; IF you are backing the LIBERTY LOAN with
every dollar you can poesibly invest; THEN you have the right to say .with pride
"I AM AN AMERICAN"
BUY LIBERTY BONDS
—..
The United States Government
through tke	v
defartmeht of the interior bureau of education
will cooperate with racial, foreign language and other agencies for ? better understanding of America and the promotion of better relations between foreign-born and native-born Američana. Write for augreations.
POKAŽITE, DA STE 1005* AMERIKANEC
ČASTNO JE DANES REČI: "JAZ SEM AMERIKANEC".
Če vidite kakega mladeniča v U. S. "khaki" obleki, ali pomorščaka v višnjevi uniformi, tedaj rečete s ponosom: "JAZ SEM AMERIKANEC V
Kadar čitate o junaških činih naših fantov na bojni fronti, vas prevzame neki občutek, da zopet vzkliknete: v "jaz SEM AMERIKANEC".
PO VSEJ PRAVICI LAHKO TO TRDITE:
ČE izpolnujete SVOJE DOLŽNOSTI; |
©fc voljno izpolnujete postave in določbe po-trebne za vojno; .
ČE se učite ameriškega deželnega jezika, ali če pomagate drugim pri tem poduku;
ČE ste ameriški državljan, ali še se pripravljate za to;
ČE pomagate kaj POSOJILU SVOBODE in naložite v to posojilo vsak dolar po svoji moznoeti;
Potem ste popolnoma
s ponosom:
opravičen, da rečete
"JAZ SEM AMERIKANEC".
KUPUJTE BONDE SVOBODE!
Vlad« Združenih držav bo a posredovanjem
departmenta notranjih zadev uaada za izobrazbo.
*	agencijami posametnih na-
van^i',	je,ikov 5 dr. ta holjie Bpoina-
taiev r^J^ ?? «» »»»Mrjaaje boljših odno-in -T1* Amerliani, ki so rojeni v InotemstTU m med tu rojenusL
Pilite za navodila
...............................Mi
Uitanovljen« v Joliatn, I1L, dn« 2. aprila driavi Illinois, da* 12. ' fo ' . • - GLAVNI URAD:
TaUfoa 14
Inkorporiraaa ▼ Jolkta, >t Itti.
- od ustanovitve do 1. avg. 1918 si^ipna izplačana podpora
$1,411330(32
GLAVNI TJB
i-edMdnik: Paol «clmell«r, 6313 St. £lair Ave., Cleveland Ofclo; t. Podpredsednik: Joseph SiUr, 803 F. Chicago St., JoliK, CiU T^P il. Podpredsednik: Math Jerman, 3JH Palm St., Pueblo, Colo, (llavni tajnik: Josip Zalar, 1004 1* Chicago St., Joliet, I1L Glavni blagajni* John Grahek, lil2 N. Broadway St., Joliet, HI. Duhovni vodja: Bev. Prancia J./Ažbe, 620—10 St., Waukegan, ni. VooblaSienec: Balph P. Kompare, «206 Commercial Ave., So. Chicagc Vrhovni adravnik: Dr. Martip Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
111.

NADZOBNI ODBOB: Joaip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanieh, 1900 W. 22 8t., Chicago, hi Math KostainSek, 302 Na 3rd Ave. Wert; Virginia, Minn. John Mravinta, 1107 Haslage Ave., N. a Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311-^«nd Ave., Milwaukee, Wis.
POBOTNI ODBOB: Miha«! J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaeonda, Mont, (teo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. Aatoa Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, DL
/	PBAVNI ODBOB:
Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Joseph Ross, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland. Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. -Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav-tega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L, dopise, drufitvene recti, ruma naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JED-NOtE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, DL \
NAZNANILO ASESMENTA 10—18, ZA MESEC OKTOBER 1918.
Imena umrlih članov in članic.
1341 JERNEJ BLATNIK, star 62 let, član dr. sv. Vita 25, Cleveland, Ohio, umrl 24. av^. 1913. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za *1000.00. Pristopil k Jednoti 8. avg. 1895. R. 39. 20722 JOSIP GREBENC, star 28 let, član dr. sv. Barbare 40, Hibhing Minn., umrl 6. sept. 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 13. febr. 1915. R 25. 12345 MIHAEL ŠAVOR, star 30 let, elan dr sv. Jan Kvang. 65, Mil-waukee, Wis., umrl 4. sept. 1918. Vzrok smrti: Jetično vnetje možgan. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 18. sept. 1907. R. 19. -	;/ •
1670 MARJKTA TOME, stara 44 let, članica dr. sv. Antona Pad. 71, Prah Tree, Pa., umrla 31. avg. 1918. Vzrok smrti: Diabites. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 3. marca 1902. \l. 27.
I $61 ANA ŽABKAR, stara 3 61et, članka dr. Marie Pomagaj 78, ('hieago. 111., umrla 14. avg. 1918. Vzrok smrti: Porod. Zavarovana za .i 1000.00. Pristopila k Jedrtoti 16. jan. 1905. R. 24. s 162 ANTONIJA SKUBE, stara 22 1<#, članica dr sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, umrla 1. scpV 1918. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Zavarovana za $500.0(y. Pristopila k Jednoti 15. aprila 1917. R/M.	v'
1K40 FftANi Iv POTOK AR, star tet, član dr. Marije sv. Rožnega V&ea 131, Aurora, Minn.,Auhrl 23. avg. 1918. Vzrok smrti: Krvna bolezen. Zavarovan ia $1000.00. Pristopil k Jednoti 27. avg. 1894. R. 41.
Imena poškodovanih in /operiranih članov in Članic. If>4s8 ANTON JAKŠA, član dr/Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., operiran 28. junija 1918. Opravič/n do podpore $50.00. r>85 MARIJA SMALTZ, članica dr. sv. Jan Krstnika 20, Ironwood, Mich., operirana 31. juL 1918. Opravjčena do podpore $50.00. 17950 NIKOLAJ BUDIŠČAK, član dr. Marije Device 33, Pittsburg,
Pa., operiran 24. jul„ 1918. Opravičena do podpore $50.00. 14043 ŠTEFAN KRISKO\ftCH, član dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Monf., poškodovan 1J&. febr. 1918. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo leve roke. / 15S94 PETER SLADICff, član dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.
operiran 31. jul. 1§18. Opravičen do podpore $50.00. 1*460 KAZIMIR STAI^AŠINA, član dr. sv. Alojzija 47, Chicago,
111., operiran 26.Mvg. 1918. Opravičen do pedpore $50.00. 19649 JOHN MERKU&, član dr. sv. Ant, Pad. 72, Elly, Minn., ope-
rSait 26. avg. J&18. Opravičen do podpore $50.00. 7:103 KAROLINA STEKAR, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago,
111, operirana 24. jul. 1918. Opravičena do podpore $50.00. 10926 VIKTOR RADOŠEVIČ, član dr. Marije Sedem Žalosti 84, Trirnountam, Mich., operiran 3 .avg. 1918. Opravičen do podpore $50.CK}.
20480 JOŽEF ADLEŠIČ, član dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.,
operirr n 21. avg. 1918. Opravičen do podpore $50.00. 7">10 MARIJA BRADICA članica dr. sv.. Petra in Pavla 91, Rankin,
Pa., operirana 3. sept. 1918. Opravičena do podpore $50.00. ->T>r)l JULIJA KRASOVIC, članica dr. Marie Čist. Spoč. 104, -Pijeblo,
Colo., operirana 27. jul. 1918. Opravičena do podpore $50.00. 42S7 JSRA SIVC, članica dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y.. operirana 15. maja 1918. Opravičena do podpore $2£.0<X 18667 LEO METEŠ, član dr. sv. Jan. Krstu. 143, Joliet, 111, operira*
9. jul. 1918. Opravičen do podpore $50.00.	*
18250 JERNEJ GERM, član dr. sv. Cir & Met. 144, Sheboygan, Wis., operiran 12. jul. 1918. Opravičen do podpore $50.00. FRANK STEBER, član dr. sv. Cir. & Met. 144, Sheboygan, ^Vis., poškodovan 13. jul. 1918. Opravičen do podporjT250.00 za izgubo desnega očesa.	£ ^
7893 KATARINA VLAŠIČEK, članica dr. Kraljice Mpfnika 157, Sheboygan, Wis., operirana 26. jul. 1918. Opravila do podpore atfO.OO.	, , „ /	• • 1
Josip Zj^ar, gl. tajnik
Joliet, 111., 28. sept. 1918. '	-
Do 30. septembra 1918 je Jednota še prejemala asesmercte za
_e člane, odroma članice in je vsled tega Jednota odgovorna za
vsak smrtni slučaj, to se pravi, da bode Jednota plačala smrtnino za vsakega člana ali članico, ki je slučajno umrl(a) do 30. sept. t. 1. Po 30. sept pa K. S. K. Jednota več ne sprejme za omenjene člane, oziroma članice nobenega asesmerita in tudi odklanja vso na-daljno odgovornost.Zaito se odločno zahteva od vseh krajevnih društev, ki imajo kakega člana ali članico v stari domovini, da to vpo-števajo in se po tem ravnajo, ker v nasprotnem slučaju, bodo društva sama trpela vse posledice. Pomnite torej, da zakon se mora vpo-števati in stranke, ki bi tega ne hotele storiti zapadejo po državnem predpisu težki in občutni kazni. Da se pa vsako društvo izogne sitnostim, zaradi tega se prosi, da društveni tajnik takoj sporoči imena vseh članov in članic kakor zgoraj omenjeno in jih ob enem naznani suspertdanim na glavni urad.
Za Kranjsko—Slovensko Katoliško Jednoto: PAVEL SCHNELLER.	JOSIP ZALAR.
gl. predsednik.	g\. tajnik.
. . . •'. ■ '
URADNO NAZNANILO PRAVNEGA ODBORA K. S. K. J.
Iz dostavkov in prememb k ustavi in pravilom K. S. K. J., na strani 9, štev. 14 je razvidno, da se plača za operacijo "Hydrocele" $25.00.
Na strani 31, £od štev. 14, pa je v angleškem prevodu označeno, da se za* to operacijo plača $50.00.
Članstvo K. S. K. J. naj blagovoli vpoštevati, da je v angleški Iprestavi pomota, dočim je original v slovenščini pravilen in sicer, da se za operacijo vsled vodenice na mehurju (Hydrocele) — plača i$25.00, tako je označeno tudi v zapisniku glavnega zborovanja
ANTON BURGAR, predsednik pravnega odbora K. S. K. J.
Blago vest nlka.
—7—
Povest iz pokristjanjevanja Slovencev. Spisal I. P.
> /
ll-.
Vsled napovedi vojne Nemčiji in Avstro-Ogi&i, je sprejela na-k vlada zakon, ki prepoveduje bodisi direktno lUi indirektno poslovanje s sovražnikom. In ker imamo pri naši *dnoti nekaj članov ««roma članic, ki se nahajajo v stari domovi«, radi tega se naznanja vsem krajevnim društvom K. S. K. Je^fete, da naj takoj prenehajo prejemati asesmente za vse člane, oziroma članice nahajajoče * v stari domovini. Ob enem se tudi zahira, da se takoj po prejemu tega naznanila naznani imena vseh čtfgv m elamc, ziveci. bo-<Ksi v Avstro-Ogrski ali Nemčiji, ter rf- Jih istotako nemudoma
N^pendira.
1
r/:
Tujec.
Zahajajoče solnce je mladem bukovem listj zlatih pramenov skoi veje silnih hrastov in liki mah. Vonj cvetja in vlage je vel vsepovsodi. Sedajpasedaj se je zgenilo listje y rahli sapici ju-govega vetra, z^umelo je po go-, zdu in sto in sfo listov je igralo v solnčnem svitu. Šoja je kljuva-la nekje v ^aščavi, smuknila je veverica z v>je na drugo, pogledala je srn* zvedavo skozi grmovje in že je bila izginila. Visoko nad g^zd^om je krožil v drznem poletu sokol, vse ožji kroge je delal/bližal se bolj in. bolj žrtvi, katero je opazilo njegovo oko. $edaj se je zazibal na pero-tih, j^amo za hip, da se vrže s toliko jrečjo naglostjo na nič slutečo žrtev. Toda, prej še. fr^je n]yp; gel napasHt za^ahutaljeV trjf»i iti šumečim perjem je pade! z'višine in utonil v bujnem v^*-)fovju hrastov.
' Že dolgo je prežalo nanj bistro lovčevo oko in skrbno izstreljena puščic zastrla je ptiču življenje v hipu, ko se je hotel pognati na rop.
"Dobro si meril, Stojan," vik-nil je krepak mož svojemu dokaj mlajšemu drogu, ko je ptič pa-daje skozi veveje talebnil s šumom lovcema pred noge, s pre^ streljenim vratom in krvavim kljunom.
"Ali misliš, Nepokor, da bi ga ti ne bil," odvrnil je mlajši, "saj si me ti učil natezavati tetivo in izstreliti tedaj, ko je roka pov ?em mirna."	/
"Dobro znamenje," odvrnil je starejši, "glej, naravnost- skozi grlo mu je šla puščica." Mož se je bil sklonil nad ptico/in jo dvignil in za zadovolieostjo lovca opazoval učinek pfcščice.
"Še prekosil nfe bfcš, Stojan," dejal je nato j^mejfe, "tako je prav, potreba^mam je bistrih oči in mirnih net."
"Pri PjBtmnu, Nepokor, meniš li, da je ifeji zadeti Laha, kot sokola?'V
"Vfm, da se ne boš bal, a ljubi moj^^liah je zvit. Pride, ko rii-ma^.puščice pri rokah, in preden se^aveš, te je vrgel in te drži."
'"Lahi so psi in boječi so. Ali ši zabil že, kako so tulili, ko so ^jih napadli naši očetje? Sam njih vojvoda je bežal in pustil na polju čelado."
"Ti govoriš prešerno, Hoj se jih, oni imajo težke vojske in te-yke meče, in za trdnimi zidovi se krijejo. Ko bi bili plaSljivei, posedovali i>i Sloveni še sedaj ono lepo polje tam doli, kamor solnce zatone, oni so močni. Stojan, ker njih bog je vecii od naših."
"Nepokor, ne govori kaj takega, boli me in zdi se mi, kakor da se ti morajo znositi bogovi. Moj brat si, jaz sem mlajši od tebe, zato te cenim in ljubim, a da si od tedaj, ko si bil , na jugu ,ves drug, ves boječ, to ni lepo! Ko bi vsi mislili tako kot ti, šli bi takoj nazaj v domove, odkoder so nas privedli naši dedje." ' Starejši se je rahlo nasmehnil. "Stojan, kako ti mene slabo nmeš. Ne, Nepokor ljubi svoje brate, ljubi prostost in bogove in
čr,ti one nasilnike, ki trgajo dan /a dnevom zemljo naših ljudi, zato pa se tudi boji, ker pozna moč onih in ve, da jim daje to moč njihov bog."
"Nas bodo ščitili naši bogovi, zato jim prinašamo v dar žita in mesa, in zmeli bodejo tujce. Morajo, morajo," odvrnil je mladenič navdušeno, a starejši se je zopet samo rahlo nasmehnil in odvrnil :
•"Ti to misliš, Stojan, a jaz že ciavuo ne verujem več v to!'
Kaj," odvrnil je burno mlajši, "in se nič ne bojiš? Ne ves t*ce, kako je bilo tedaj, ko je prise! oni tujec v naše selo in je govoril tako čud^e reči. I11 ko ga je videl Krutiboj, je šel in je rekel : Bogovi ga bodejo kaznovali še '4o noč. Ali se ne spominjaš več; kako so ga našli potem pastirji mrtvega v prepadu nad selom? Bogovi so se znosili nad njim, ker je trdil,, da jih ni, in Krutiboj je vedel že naprej —" -"Pusti to, Stojan," odvrnil je Nepokor; videlo se je, da ga je pretreslo to, kar je slisal iz bratovih ust in nič več ni ugovarjal.
"Idiva," je rekel, in mladeniča sta zadela svoj plen in se spuščala polagoma proti dolini. Večer se je bil začel delati, 111 v goz du se je oprijemal mrak sivih
hrastov 111 v goščavi nekje je tulila sova. Molče sta šla mladeniča skozi gozd proti dolini. Ravno sta bila lovca dospela v dolino in stopila iz goščave, ko se je razlegal onstran pašnikov krik in klicanje na pomoč.
"V nevarnosti je nekdo", dejal je Nepokor, in vrgel raz rame mogočno srno, katero je bil u-strelil in z malim kijem v roki skočil preko travnika na ono stran, iz katere je prihajalo klicanje. Brat je storiL isto in hitel za Nepokorom. V velikih skokih sta premerila trato in tedaj je o-pazil Nepokor človeka, ležečega na tleh in z zadnjo močjo se bo-rečega z z velikim merjascem, ki je ves divji zaganjal se v ležeeetra. Kos zlomljene sulice je tičal živali v tilniku, z zlomljenim ročajem se je branil mladi mož. V hipu je stal Nepokor za zverjo, raž-vižgal je kij v zraku in padel zveri na glavo, da je na mestu padla ubita. Ležeči se je skušal vzdigniti, a je omahnil od utrujenosti in je omedlel, na nogi in na roki je lahko krvavel in pre" lica se mu je vlekla črna U kjer ga je bil zadet zob nj^fcja sea.
"Ali je mrtev," dej^J je Stojan, ki je bil ta hip prikitel.
"Daj medovke,'' dejal je brat in pripognivši se iy*d nezavestnega, vlival mu iz podane mu čutare medovke vAista.
Ranjenec je izpregledal in se oziral začuden okrog in zašepe-tal: /
"Kje sem?"
"Pri dobrih ljudeh," odvrnil je Nepokor- "ali si močno bolan? Zver te je dobro obdelavala. Olej in ni šala, tak velikan."
Tujec je opazil šele tedaj zver, ki je ležala ob njem, in se nasmehnil.
"Hvala vama," je dejal, "brez vaju bi me bila končala."
"Cula sva klicanje na pomoč in te rešila v zadnjem hipu."
Tujec je bil sedel, bil je utrujen in polagoma so se mu vračale moči.'
• t*

^^^^^^^^^^^ vprašal je lovca, ki sta ga gledala vprašaje, kaj hoče. Toda isti hip se je privlekel izza grnovja mal človek z velikim tovorom na hrbtu. Toda ko je Nepokor pogledal bolje, videl je, da je človek grbast. Stojan pa se je skoro prestrašil, ko se je okrenil in ugledal nenado -ma človeka, z velikimi usti in čez vse mere Širokimi ušesi, stisnjeno od ščetinaste brade pokrito oblič-. je. — Mož pa je tedaj skočil k tujcu in ozrši, da je ta živ, začel od veselja poskakovati in poljubljati noge svojemu gospodarju.
"Hvala Bogu, hvala Bogu, moj gospod živi," vikal je kakor iz sebe in se vrtel in skakal in izno-va poljubljal tujcu roke in noge. Začritiena sta gledala mrtadeni-ta prizor, tujec pa se je obrnil k pritlikavcu in dejal malo jezno, malo v šali:
'' Sedaj vpiješ in se veseliš, prej si me pa zapustil, pa vendar si imel orožje in bi mi bil lahko priskočil."
"Odpusti, gospod," začel je vzdihovati ta, "vse sem pozabil, strah me je bil popadel, nič niseri vedel, kaj naj naredim."
"Drl si se, kot bi te de val i iz kože," dejal je Nepokor.
"O, prijatelj!" odvrnil je gr-bec, "vidim, da imaš močnejšo roko kot pamet, toda to si zapomni, če bi se jaz ne bil drl, ti bi ne bil nič vedel, kadar bi bila zver mojega gospoda odrla."
Nepokor se je nasmehnil, ugajal mu je ta človek, dasi je bila njegova postava vse drugo kakor lepa.
"Mah," dejal je tujec tedaj, "glej krvavim, obvezi."
"0 ubogi gospod, ubogi, huda rana^ ena, dve, tri hude rane, a ne hoj s ft, gospod, vse znara jaz, gotovo ti izlečim. Vode, vode," — obrnil se je nato k lovcema.
Nepokor je skomizgnil za ramo in dejal r
. "Ni je\pol ure naokrog, a do sela; ni'daleč, ko bi bili tam, b bilo vse do^ro."
"Prenese«,"* odvrnil je t-ujec in vstal; a \idelo se mu je. da trpi. ,
"Vsaj kri Vstavim, gospod," dejal je grbay4r in obvezal rane tujcu, ki je vstll 111 naslonivši sc na Nepokorja Vosliunal hoditi. Šlo je.
"In sedaj »e ti^ahvalim še enkrat, brat, da si me reš'!." % "Sloven nikogan ne zapusti v sili." odvrnil je N^tookor.
"Kriste ti plača j,brat, tudi jaz sem Sloven!"	\
"A odkod prihajaš* in kam je tvoja pot, ali hočeš biti naš gost, dokler ne ozdraviš?"
"Stregomil sprejme vabilo svojega brata," odvrnil .k tujec; I"toda ker še nisem bil v teh krajih, naj mu brat pove, kako je ime selu, kjer stanuje in kdo je "najstarejši" v vasi?"
"Moj oče," je odvrnil Nepokor, "bogovi mu dali še veliko pomladi. Jaz in ta tukaj," pokazal je na Stojana, "sva brata. Imava sestro, Radoslava ji je ime, osemnajsto pomlad je do^^-la." Medtem se je pojavili skupina hiš pred njimi in Xop$l<oi' jo stegnil roko in dejal	je selo
Mirišče ,tani je dg^Jmojih oče-tov-	jf '
V tem so sejrtibližali vasi in mimo ograjah vrtov in polj. Šli so čez mo^eii jarek, ki je čuval ljudi ia^Bvino pred napadi divjih yfiiri» volkov in medvedov. Te^fC je padala na selo, ko so se vili pred obširnim poslopjem, :danim iz kamenja in pokritim s slamo in deskami. Mogočen val dima se je valil iz hiše, žar pla -menic je seval na prostrano dvo -rišče, obdsno od mogočnega zidu. zbitega iz hrastovih hlodov. Ko so bili prišleci stopili na dvor, zalajal je pes ob vratih in za hip se je pojavila deklica s plamenico v roki na vratih.
"Zdrava, Rada," rekel je Ne 4 pokor, "pridi in pozdravi goste, ki jih dovodimo." — Deklica je stopila naprej in vzrši tujce, stopila k Stregomilu in dejala:
"Vstopi in se odpočij; kar je raše jc tvoje!"
"Hvala ti, lepa hčerka Rado-slavova," odvrnil je tujec in vsi so šli v hišo. Za velikim ognjem na kamenitih sedežih je sedela do mača družina, Radoslavov in žena njegova, dalje domači hlapci in služinčad. Radoslavu 11a strani je sedel nič manj siv. nič manj upognjen od let mož velike rasti, s silovitimi obrvmi, pri njegovih nogah je slonela mlada daklica, in začudeno gledala na vstopivše.
"Goste vodimo," dejal je Ne pokor, "sprejmi jih oče."
"Bogovi jih čuvali, naš kruh je njihov kruh!"
Radoslavov se je dvignii Iz/.a ognja, za njim so se dvignili vsi in pozdravili tujca. Čudili so se vsi malemu Vlahu, ki je že komaj čakal, da pride do besede.
Tujec se je začuden ozrl na moža, ki je sedel ob Radoslavu, razširile so se mu oči in ves vesel je zaklical: "Stric, stric!"
Obličje nagovorjenega je pre -bledelo, s presunjajočim pogle -dom je motril mladeniča in dejal nato hladno:
- "Stric mi praviš; pri Svetovi-ku, nt poznam te!"
"Ti nisi Vragočrt?" vprašal je mladenič.
"Krutiboj me imenujejo," odvrnil je mož.
"Motil sem se, oprosti," dejal je mladenič, Krutiboj pa je vstal in šel, za njim je šla deklica, ki je slonela pri njegovih nogah.
"On jc čuden," dejal je Nepokor tujcu, "a deklica je njegova hči."
Ko so bili pripravili gostoma postelj, legel je Stregomil.. Vlah mu je obvezal rane, zaspal je trdno in kmalu, in v sanjah je videl ni se mogel domisliti, kje je že vi-nad seboj obličje Krutibojevo in del to obličje, pred davnim, davnim časom je moralo biti kje.
Ko se je po noči, šlo je že proti jutru, prebudil, opazil je ob svoji strani Vlaha.
"Ti ne spiš?"
"Ne smem, nevarne rane, gospod, in če se prisadijo, boš trpel. Vlah čuje!"
Mladenič je molčal, čutil je hvaležnost do tega vernega sluge.
"Čuješ, Vlah," dejal je nato, "sanajl sem o Krutiboju."
Tudi jaz sem mislil, da je 011 Vragočrt, a on te ne pozna."
Mladenič ni odgovoril in vzdih-I nil.
"Spi," dejal je grbovec, "še daleka je najina pot!"
"Oče, oče!" viknil je mladenič.
"Umiri se," dejal je tovariš, "če še živi, ga najdeva in rešiva ali pa pogineva. Kriste nama pomagaj!"
In sta umolknila, mladenič je iznova zaspal in v sanjah je videl obličje Radoslavino in je sanjal, da hodi ž njo po zeleni trati. A naenkrat je zapadel sneg vso poljano in njena slika je izginila, zagledal je pred seboj visoko dvignjeno postavo Krutibojevo.
Potem pa je vse izginilo in mladenič ni sanjal nič več, nič ve<: čutil.
Vlah ob njegovi strani si j> Bil pomel oči in del roko na jrlaVJo ra-njenčevo in preplašen Vafclrkiiil.
"Mrzlica, o Kriste, pomagaj!"
Na vzhodu se je <Jelal dan ...
KRUTIBOJ.
K,o ^e prišel Krutiboj s hčerko (j^Hiwv, velel ji je, naj leže, sam jsa je oblekel nase plašč iz med -rvedje kože in se odpravil.
"Kani greš, oče," dejala je hčerka in skoro na jok ji je šlo.
' "Pojdi spavat, dete, kmalu s? vrnem!''
V "Ne hodi, oče, bled si in treseš se, lezi, skuham ti zelišč, da bo sladek tvoj spanec."
"Umiri se, dete, in lezi, saj pa ne grem.''
"Mene je tako strah, ko ni tebe, oče, in vedno se bojim zale, ti pa hodiš v gozd, kjer so volkovi in besi!"
Medtem je bila deklica legla, oče je sedel ob njenem ležišču, z rokami si je podprl glavo. Svito-slavo, hčerko Krutibojevo, pa je začel objemati sen in ko je začni Krutiboj njeno rahLo' dihanje in Je videl, da spi, vstal je in se ogrnil zopet v medvedjo kožo in na-lahko je odšel iz hiše.
Mesec je ravno prisijal izza ob-raščenih vrhov gora in razlil vsevprek po dolini svoj medel sijaj, globoko nekje v goščavi je tulila zver, mehka sapa je vela od juga. šumelo je v gozdu tiho in plaho.
Krutiboj se je zavil v med ve -dovko in njegova sključena po -stava je izginila v gozd. Jasno se je odbijala mesečina od njegovih srebrnih las, podoben je bil bitju, ki ni iz tega sveta. Njegov* oči so bile napol zaprte, polagoma so se odpirale njegove ustnice, mrmral je nekaj v brado. Počasi in ne ozirajoč se ne na levo, ne 11a desno, stopal je starec skozi gozd navkreber. Večkrat je u-;rojen obstal.
(Dalje prihodnjih)
nika Piščanca in zet daleč zaar^ Mičelove družine iz OpČin. P(>. kojnik je bil miren človek, a je moral kot nebrojj naših v vojake, kjer je tudi pustil svoje najdražje — svoje Življenje.
izgubi Avstrija Dai-bi pomenilo nenado-
pevski zbori, pod vodstvom Ivanke tfrvatipove,eb glasovirju gdč. Matije Jerebove),' deklama-eija, glasbene točke, igra, na višek se je povapelo slavnostno razpoloženje ob 4'živi sliki", ko so se zastopniki in zastopnice naroda klanjali velikemitKreku. Dekla mi raJ i so s takim Žarom in ra-zumoVanjem, da je bilo v pravo naslado; navajamo le zaključke stihe:	* 1
Rod moj zvedel je, da smo si
bratje,
da so iste prsi nas hranile, * isto mleko je in ista mati. Isti lepi jezik govorimo, • kadar z voli orjemp na njivah, kadar z brati bratovski kramljamo,
kadar šepetamo o ljubezni, kadar k Bogu kličejo nam srca. Rod moj ve to, nekaj le še hoče, Tvoja želja je in njemu volja. Jsta mati, jezik nam je isti. Tudi hiša nam naj bode ena. Črna zemlja, dragi Te je vzela, ni Te vzela, sredi si med nami. Tvoje srce bije v srcih naših, Tvoja volja vodi našo roko. Naše zmage bodo zmage Tv oje, svobode poslanec in bojevnik.
Druga Jugoslovanka: Milijoni bili so s Teboj, milijoni
za Tchoj,
in vsem si bil srce. Pa si odšel, da večen, večno boš
med nami,
duša velikega, od zdavna čakane-
ga dne.
Sam, sam trenutek vseh trenutkov si živel, ko duh Tvoj silni razprostiral l je perot na pot	* , 1 ;
in se Ti Bog je razodel.— Oči razprte na široko in v n6bo
zamaknjene roke, ko da v objem bi klicale in pričale nrf svet in prsi vzbočene kot rebra ft gori. Vem, bil si Izrael in sf boril
itozvnet:
Ne grem od tod, flokler ne
/ dvigneš roke v blagoslov na ltfoje delo in ljudstvu ne odvz«hieš vseh okov, ki so zajedli že do belih so kosti, oj rod, Gospod, služi, ^ ; , da mu daš pomlad veselo. Smehljaj Ti je o«tal «ia moških
ustnih. Boga je zmagala ljubezen Tvoja in gorečnost; milijoni Tvoji zdaj verujejo z vso Tvojo vero v prihodnost našo kakor Y Te in v večnost.
Po vsej dvorani je zaorila veličastna himna "Hej Slovani". Lica ho žarela, ker ožarjal jih je plamen trdno vere v boljšo bodočnost našega naroda.
Preživeli smo najlepše trenutke, ki so nam prinesli veliko bla-govestje, da je naš narod res uje-dinjen v zvestobi in veri v srečnejše dni. Lepo, naj dostojanstve-neje so proslavile Opčine Krekov spomin, a nam so utrdile uverje-nje, dž na tem krasnem tržaškem czemljU-biva pošten, značajen in — sebi zvešt rod, ki hoče braniti to zemljo in si\ije morje ob njem kot sveto dedšfano svojih očetov, kot svojo nedotakj^'-n last.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA.
LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., n. s. pittsburgh. pa.
Pokojni Vatroslav Holz — pre-blagega in neminljivega spomina — je bil ves zvničen vsikdar fin to se je dogajalo često), kadar uam je opisoval vtise, ki jih je njegova mehka in blaga, za vse lepo in vzvišeno tako dovzeta duša prejemala, ko je prvič stopil na nflše tržaško ozemlje, posebno pa, ko se je na Opčinah pri Obelisku tako iznenada, tako trenutno zgrnila pred njegovo oko naša slikovita spoduja okolica in ob njen naša Adrija — to naše lepo sinje morje. Obstal sem —tako je govoril — kot vkanjen, pogled na to naravno divoto ga je prevzel *ako„ da je zamakneno gledal v čarovito sliko in mu je bil duh odsoten od vsega ostalega sveta. Vtisi tega trenutka so mu ostali v spominu neizbrisno za vse življenje. Vzljubil je morje z vso svojo mehko in idealno plamtečo dušo. Nemirni njegov duh ga je veuno silil k morju, k naši Adriji. Kadar je le mogel, je prihitel sem do-H*In ti je bil — srečen. Bil je med ilJMiii domačini — obmorec. Že težko bolan par tednov pred svojo wirtjo, se je potrudil sem doli, da vi^i Se enkrat to divoto, to k srcu prirašičeno naše morje, in se poslovi od n;"~a za vedno.
In ta divni, ta čarobni, slikoviti, poetični predal, je naša .zemlja. Naše je to morje, slovenska ped zemlje, je to, naše so te narodne Opčine. Bilo je sicer v političnih in narodnih bojih, ki so \1hrali tu, momentov, ko se je divji agitaciji in mahinacijam posrečilo, da so nekoliko zmedle nekatere duhove, ali Opčine so vendar ostale naše in so danes bolj nego kdaj. Naše, slovenske, narodne, pojnlujoče naše narodno poslanstvo in cilje, po katerih mora narod stremiti, da si zgradi srečnejšo bodočnost.
Vso svojo zvestobo in udanost do!narodne stvari in njenih ciljer so Opčine pokazale 12. maja 1918. ko so proslavile spomin apostola in oznanjevalca — narodnega o-drešenja: dr. J. E. Kreka.
Že vnanja slika je bila omama, imponujoča: dvorana okrašena, oder v zelenju z veliko sliko Krekovo v ozadju, a po veliki dvorani, glava pri glavi, vse vzvišeno, žarečih lic in toplih duš, ki so posvečale vsa svoja Čustva namenu prireditve: proslavi spomina veli-kFga borca za naše narodno ujedi-njenj<V\ATniso se udeležili samo ti- j sti, ki s<V mogli preriniti v dvo- j rano, kajti' goste gruče so morale 1 ostati pred hiafc.J\aj in kako bi še bilo, če bi sedanje razmere ne stikale naših prireditev . med -zi-dtfvi; če bi smeli iti nalplano.
Slavnost je otvoril mla<ttnski orkester pod spretnim vodstvoin g.Požarja. In potem se je vršila, točka za točko ob naraščajočem razpoloženju in navdušenju. Slavnostni govornik, g. Stipe Ferluga, je »v daljšem govoru z navdušeno l>esedo iz globine srca črtal našo dosedanjo zgodovino — trpljenja in poniževanja. Slavil je krasoto naše domovine, divne v pestrem majnem cvetu krasne v svojih rekah in jezerih, čarobne po svoji srečni legi in k nebu kipečih orjakih. In 11a tej prelepi zemlji ni nje rod užival sreče nikdar! Gospodarili so mu tujci, ki so ga sovražili in mrzili. Naša zgodovina je zgodovina solz in gorja. In vendar je govornik odklanjal malodušje in klical na delo — na krov 1 Ne delo za srečnejšo bodočnost v našem ujedinjenju, ki mu je bil apostol in oznanjevalee I. K. Krek. Le z lasi no močjo si mora narod odpreti pot do vstajenja. Tako nas je učil Krek. Ta naš narodni program je dobil izraza v deklaraciji od 30. niaja 1917., ki jej je bil za-snovatelj Krek. Njegovo blago srce je hrepenelo po sreči naroda, ko bomo "vsi pod streho hiše ene". Za tako bodočnost je posvečal dr. Krek vse darove svojega bogatega uma, svojo misel in svojo nenavadno delavnost in energijo. Dr. Krek je umrl. Njegova dela in njegovi vzgledi so ostali — umrl je, ali oživil nam je domovino. Izpolnjuj mo njegovo oporoko — vsi! Stem mu najlepše izkažemo svojo hvaležnost in bomo najčast-nejše slavili njegov spomin. Govornik je zaključil zopet s slavo-spevom domovini, čemur je sledil lep, pretresljiv prizor: pevke na odru — vse raznih slovanskih no-
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
C« tudi je razglašena vojna, se vlada n« bode polastila Vaiega denarja, naloženega n* banki Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar j« Vaše, je torej Vaš« in ostane Vate; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler ee Vi zadriite mirno in ne rujete zoper našo državo.
obresti na hranilnih nlogah
fjjPBg^l? 1 ■ HgSHgBMEttE?''' Obresti ako nedvignjene, -	* pripifejo h glavnici in se
jRjjMwiWlyP liwtflMBaf J- tfcko zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno do-~	- t>rn in nljadno postrežem po
~	~oJem rojaku.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj »am sedaj ne svetujemo poiiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere prevod nestanovitne. Od- I da jamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto ta »hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši nradi, je naia lastnina.
Naim banka j* dapocitni urad za r»mo poitno hranilnico, u m—to Joliat, aa okraj Will, m državo lllraoU ra aa «Udo Zdruiaaifti driav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in prasnikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,006. Rezervni sklad $3(0,000.
JOSIT TETtKO
V SLOVENSKA GOSTILNA
223^S. Wood Street	Chicago, lllinoU
v »	'w
\	Telefon: Oanal 293.
Se pr%pro^a rojakom Slovencem sa obilen po«et. 44 Dobra postreiba tn dobra pU*fca", to je moje treslo.

Thfc Spaec CanmSoted to Winning th* War by "GLASILO K. S. K. JEWTOTE

lin mCiiiinmmmrn
častnika švicarske gardetLndvika XVL)
Poslovenil
• • •
S. J
Nadaljevanje.
Torej vendar!" je rekel Se. iling. "Sreča je, da nisva ubogala Valdouleurja, ko je prosil, naj ga spremljava na posestvo." •
\ adljala sva za mesto, in mene je zadelo, da bom kril kraljev g pri Tuilerijah. Poiskal sem I ,crsena> in on mi je pokazal mesto, kjer bo čakal voz.
Tuilerijska palača končuje proti Seni v lep paviljon, ld se ga dotikajo kraljeve sobe. Ravno pred tem paviljonom pelje Kraljevski most uez reko. Vzdolž Senc veže "Louvrska galerija" paviljon s palaeo Luvre (r. Luvr.) Xa zunanji strani leži široko Se-nino nabrežje in pristanišče sv. Nikolaja, na notranji pelje ulica Orllefe (r. Orti) od paviljona do trga pred palačo Louvre in ves prostor med obema palačama Louvre na vzhodu in Tuilerijami na zahodu ter med ulieo Saint-llonore na severu in ulieo Orti-es na jugu zavzemajo dvori Tui-lerij. Karuseljski trg in množina različnih poslopij z majhnimi voglatimi ulicami. Trije veliki prehodi, vedno odprti oboki v Louvrski galeriji, vežejo Senijio nabrežje z ulico Orties ter s Karuseljski m
44Tukaj ne de nič," je rekel "A na celi poti do Montmedya, koder so povsod naročeni poštni konji, in pričakujejo huzarji za določeno uro 4"vojne blaajnc,'' ki naj bi jo krili! Brž moram od-poslati sla na konju, da naznani, da je vse odloženo za 24 ur. A kaj hočemo? Tukaj naj bo to za glavno poskušnjo. Driile ljudi pri dobri volji in skrbite, da se nič ne izda!"
eneržija velike vaz torej ni vaša prebava v pravem redu, aH če ste slabot morate takoj vzeti Trinerjevo a-meriško grenko zdravilno vino; lo vino bo držalo v prarveni redu vas prebavni organizem. Trinerjevo zdravilo je zelo užitno ker vsebuje prijetno greuka zdravil-J na zelišča in naravno rdeče vino. j To vino ni pijač», ampak zdravita,j k oje se mora jemati po navodilu-.' šele potem učinkuje hitro ter za-l esljivo pri raznih želodčnih ne-prilikaJi. zabasanosti, ncprebavi, glavobolu, nervoznosti. splošni slabosti i. d. t. Dobiva se v vseh lekarnah po $J.lO. — Ako ste tudi vi eden izmed onih ki vedno trpijo v jeseni vsled revmatizma, ali nevralgije, spomnite se, daje Tri^
MARIJA SLUGA
1828 W 22N V.
Cklcigo, m.
TihpkHM Com! (TA lakui®na in s dri*?.
aim doroljenj«»m
potrjena BABICA
Zasedel je svoj voz m se peljal . ... .	, .. . .
,	, ... ,. . (. . 1 ,T nerjev Liniment ono zdravilo, ki
okoli vogla, priti ulici Sanit-Ho- ,	, , , .. ' ,
nore. Dospel je tja, ne da bi ga ustavila kaka straža. Naročil se..i tedaj svojim možem, naj pridejo drugi večer in sem jih razpustil, ko sem jim dal dobro napitnino.
...... JL, ^
IVI LEKARNA
1818 W. Ilid Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hiiah točno vsak dan.
7 velespoitovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Tvrdk« E. Bachman,iokorp
ZASTAVE, REOALUE IN ZNE DRUŠTVENE POTREB
lom.
vam bo pregnalo vse bolečine, -le tudi izboren lek pri izpalikih, o-tiskih, oteklinah i.i.d. V lekarnah j se prodaja po 35 in <*5e, po postil 45 in 7:>c. Joseph Triner < 'om-.
8/Ashland
I oleui -pumu hitel proti Saiul- Mar ],,. ,,, , 4 ■ , i • 4 , »	. -.. C hicago, III. (Advertis.)
luiskim vratom, da obvestim udi	A
Ave.
Redinga, da se je stvar odložila. Ni mi tivba povedati, da sva bila oba zelo jezna.
l>a bi si tlrugi dan nekoliko skrajšal ure, ki so jni lezle po polževo, sel sem zopet enkrat k dobremu staremu Perignanu, ki sem ga obiskoval od čaaa do časa.« Zelo me je iznenadilo, ko sem izvedel, da je prišla k njem vest v bližnjem kraljevem begu. Zagotavljal me je trdno, da je žup-
POZOR, ROJAKINJE!
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvoaa pravHa, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnico za veselic©, ali kake druge tiskovine, obrnite 1 se na največjo slovansko uuijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue klani Ave., Chicago, III.
Ta Vam bode ugotovila vbc tiskovine v popolno sdadovoljmtt glede fceue, točnosti in okusnega dela. Osobito vaui priporočamo zelo pripravit Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatn in trdo vezane.. J'uJje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla-iUsnjiiiKo yn izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter po-^otnicc. Tinkaue imamo tudi Bolnttk« liste, večje in manjše in posebne po!«- /:> vodstvo članov, da se iuia na podlagi teh pol lahko veduo natančen pregled Števila članov po skladili/ ali razredih.
B * Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
Ot'OMUA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
^ 2107 8. Ham lin Ave., Chicago, m,
Telefon: UtwndeU 441.
i
Nujno potrebujem dobro gospodinjo srednje starosti bodisi samica ali vdoya brez otrok, tudi se ne oziram, ako je a enim otrokom. Plača dobra. Jaz sem vdovec s 4 t^rori, posedujem udobno hišo ter imaiu dobro in stalno delo. Ako kateri ne ugaja službena ponudba ter jo bolj veseli možiti se. sem
trgom to z ome.,jeul.lllik ^ Sy	j^f to tmli ju/pnpravlje../,i slučaj Vs,; .
.m malimi ulicami. .Nasproti sre«l-|nek(. p„lloj,u, Hsc))(. w služi pri tozadevne pom.be naj so naslov. T
seli
njemu oboku se nahaja neka ka-, neki kralji5il|i i(.j žclja v pela sv Ludovika m mala ulica dobrih llržavljl|11()v •	M
Doyen (r Doajen.)	kralju posrečilo, m mnogi so mo-
\ tej tihi ulici je hotel Fersen m Zfl t0> Jm sem seve izku5al
imeti pripravljeni dve koeiji; kazati mu, da je stvar zelo ne-
za kraljevo rodbmo, katero bj verjetna in sem rekel, če bi se na« sam prepeljal pred mesto, druga
pouube naj na: John (Jolob, 9731 Avenue South Chicago, III.
PRIPOROČILO CENJ. DRUŠTVOM K. S. K. J.
pa naj bi speljala prvo zasledovanje na napačno sled, ee bi bilo trebil. Težava je bila spraviti kraljevo rodbino neopaženo iz palače v malo ulieo. Naskrivoma so odstranili železno mrežo nekega ckna med paviljonom in prvim o-bokom v galeriji tako, da je okno lahko služilo za vrata. Od tu bi mogli begunci neopaženi priti do voza, kakor je mislil Fersen.
Zapomnil sem si vsako stopinjo med tem oknom in ulico Doyen. Da bi se ognili nekega svetilnika. se na tu je zdelo bolje,, da bi sli begunci skozi bližnji obok eez nabrežje do tretjega oboka. Prišli bi tako okoli kapele sv. Ludovika do voza. Seveda bi bila to daljša pot, toda bolj varna; begunci bi prišli do voza od strani, ki je bila gradu nasproti, in bi se zdeli manj sumljivi, ee bi jih slučajno zapazila kaka patrulja narodne brambe. Tersen je povedal, tla bo čas bega.drugi večer med enajsto in dvanajsto uro,
Bila je nedelja 19. rožnega cveta.,Ob devetih zvečer je bilo. še precej svetlo, ko sem dobil ob pH stanisču sv. Nikolaja svojih dvanajst mož. Nabrežje, most in sama reka, vse je bilo še zelo oživljeno. Dobro je del večerni hlail po vročem letnem dnevu. Vozovi so dreali po tlakuHSolni so švigali po Seni gor in' dol. Iz palače nn nasprotnem nabrežju se je glasila iz odprtih, razsvetljenih oke.i vesela plesna godba. Skozi oboke, ki so peljali v ulicj Orties, so hodili ljudje v gručah ven in noter. 44Prav tako," sem si mislil; "kolikor več življenja na nabrežju in v prehodih, toliko manj nevarnosti, da bi straže narodne hrambe ustavile begunce."
Svojim ljudem sem seveda rekel, da hočemo napraviti Lafa-yettil in narodni brambi neko šalo, a večina je slutila, za kaj prav za prav gre. "Hočem jim odvesti ptička, ki ga imajo zaprtega v zlati kletki," mi je eden pošepe-tal na uho mežikajoč z očmi. <4Pst, ni se treba bati; mi ne izblcbeee-mo ničesar."
Ko je bilo dovolj temno, razdelil sem svoje ljudi, po dva na obe strani prehoda, pa dva naj bi pazila na nabrežju in v ulici Orties, ostale pa sem postav il v dobro skrito zasedo niti dvajset korakov od voza. Vsi so vedeli svoja naročila če bi glasno zažvižgal, bi bili skupaj v eni uimuti.
l»ilo je polenajstih. Tedaj je prišel grof Fersen in mi je povedal: 44Preloženo je na jutri. Nekaj nepričakovanega je prišlo vmes; /bolela je neka hišna. Jutri oh i-sti uri, če Bog da!"
hahko si je misliti, da sva bila oba slabe volje! "Vse je bilo tu tako dobio pripravljeno!" sem mnural. .
merjalo kaj takega, bi ne bilo nič nerodnejšega. kakor raznašj.-ti glas o tem.
Zvečer-smo bili o pravem času zopet na svojem mestu. Na na-j brez ju in na Ka ruse Usk eni trgu
Zadnji čas so se razne podporne organizacije in rasna podporna društva oprijele lepe navade, da kupujejo in razvijajo
SL-UŽBENE ZASTAVE
(SERVICE FLAGS)
se je gibalo mnogo ljudi iu do-, svojim društvenim sobratoin vo-zdevalo se mi je. da so straže ste-j Jakom v počast in spomin. To je vilnejše. Ko je bilo pol enajslih, vsega posnemanja vredno; to je spet prišel grof Fei-sen kprvu j «iači tudi izraz patrijotiznm in ga nisem spoznal. Bil je oblečen lojalnosti članstva do naše nove v kočijaža in dobro se mu/je po- j domQyinc.	m
dalo. "Prihajajo!" mi je lpoše<pe-1 tal na uho in je
kozla preklinjajoč po rizikih kočijažev nad si služkom, ki ga imajo seclaj v mestu. Eden njegovih tovarišev v bližini mu je pritrjeval in oba sta zabavljala, da je bilo veselje po-j slušati. »Jaz sem se počasi pomikal j proti straži pri oboku. Prišel je mož z ženo in dvema malima deklicama. Straža jih je mirno pustila, in šli so naglo proti Ferse-novemu vozu. Vprašali so, ali bi ne peljal gospe z otroki do parka Tltonecaux (r. Monso). "Ootovo hi dvojno ceno in napitnino," je odgovoril. Vstopili so: grof Fersen je počil z ločeni in kočija je oddradrala. • Bila je vojvodmja Tourzel (r. Turzel) s kraljevima otrokoma; preoblekli so kraljeviča v deklico. Fersen jih je peljal po nekaterih ulicah in je vendar prišel še pred enajsto uro od druge strani na svoje mesto. Zdelo se„ je, da je pravi fiakar. -	^
Pričakovali smo tedžfr- kralja in kraljico. Ko pa je ravno bilo enajst, peljal se je z bakljami razsvetljen voz skozi srednji obok na Karuseljski trg. "Lafayette!" mi je tiho rekel Fersen. "Gre pregledat grq,d, kakor vsak večer, da vidi, ali je njegov jetnik še notri. l>a bi kralj le ne zapustil prezgodaj svojih sob!"
i'Že se širi po mestu vest«o početju," sem opomnil. "Zdi se mi tudi, ck» so ojačili .straže." (Dalje prihodnjih.)
------Podpisana največja slovanska
potenr zasedel i t vrtlkn zastav in regalij v Chica-
nafimi Pasi abiiii- za-
gu izdeluje krasne Službene zastave , v vreli velikostih, posebno' pripravne za podp. društva, ka-j tere naj bi bile razoliešeue pri vsa-; ki mesečni seji.
Te Službene zastave izdelujem v primerni obliki, ali vsaki velikosti iz svile, volnenega blaga* ali platna. Na vrhu zastave je z zlatimi črkami udelano ime društva, zdolej pa poljubno število zvezd, ki značijo člane vojake. Cene so jako zmerne in nizke. Vprašajte za cene. Društvo sv. Štefana št. J. si je omislilo pri nuni sličuo zastavo.
Z velepoštovanjem
EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Ave.,
CHICAGO, ILL.
PRIPOROČILO.
' !. ■ S t
Podpisani se uljudno priporočam vsem slovenskim družinam iz Chicaga, ki imajo glasovirje {klavirje) katere je treba popraviti ali uglasiti.
Delam že več let v eni izmed največjih tovarn klavirjev v Chi-cagu ter imam vsled tega posebno prakso pri popravah in uglaševa-nju. Delo izvršujem točno in po ceni. — Svoji k svojim!
Frank Šinkovec, 1833 \V. 22. Place, Chicago, 111.
Opomba: Ako rabite vešcaka za popravo in uglaševanje (tuning) klavirja, pišite mi po dopisnici in jaz se boni točno zglasil ca Vašem d«»mu.
JAKOB STAUDOHAR
9520 Avenue L, South Chicago, HI.
Telefon: So. Chicago 1236. se priporoča Slovencem in Hrva-toui.
Prodajam in razvažam premog iu drva, selim pohištvo opravljam ekspretme posle.
Svoji k svojimi
***********
Severov.« zdravila vzdr/ujejo zdravje v di uzinah.
Hrbtobol.
Ako imate bolečin® y hrbtu, ali križu čutite, da vas vse boli. Bolečin« postajajo neprenosne; ledice (obisti) vas bolijo m voda od vas gre gosta ter Čutite pri tem bolečine. V takem slučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ne morete dobiti? Ne iščite drugih pripomočkov, ampak poskusite samo enkrat
I Severa's
i \
Kidney fc Liver 1 Remedy
(Severova Zdravila za obisti in jetra). To je izborno zdravilo za mehur, kadar imate bolečine pri spuščanju vode, tako tudi pri otrocih, ld močijo postelje. To zdravilo odpravka zlatenico in vso zoprno sapo, zmanjšuje oteklino nog in lajSa hrbtobol. Poskusite ga.
Prodaja se lekarnah. Cena 76c in $1.25. _
VV r. SEVERA CO ED A R RAPIDS. iOVVA
TISKOVINE
Posebne cene za slavna dru&tva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike.
500 papirjev..........$2.00
500 kuvert . ........... 1.75
250 vel. kuvert ....... 1.75
500 vstopnic.......... 1.50
Bolqiike li»te, nakaznice in pobotnice
po Utotako niski ceni. Pilite nain xs» ceno predno naroČit« pravila- in tiskovine kj« drutje.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, IU.
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro žc 30 let se Trinerjeva zdravila uspeino rabijo z največjim zaupanjem. A to tndi radi pravega vzroka. ker utapuost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper dra^iitio na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil ie sadnji steber in morali »mu cene nekolike poviSati Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovor*, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati sa potrebščine, in tndi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okoiu priti. Zato p* bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno - Grenko Vino ===
torej ima tako zaupanje in vepeh med svetom, ker učiui, da bo) r.gubi svoje stalifiče. Izmed vseh bolezni j tU jc devetdeset odstotkov poVeročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne iu strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornil) tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdraviluc grenke koreninice ter krasuo žareče rudeče vino. V zadevi /.abasanosti, neprebavnostj, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navao*« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo žensko ob premembi žitja ali rudarje in um^e delavce, ko delajo in1 vdihavajo plin, če rabite ta lek, btete našli v njeui neprecenljivo vrednost. Dobite „+ v vseh lekarnah. ............... i..........................
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-. , . .	1 . bago, otrpelo3ti gležnjev in drugih, najhitrejša
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi t sadevah odrgnin m oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in sa maun je po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. •
ev AntiDutnn
je izvrstno in prav prijetns zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; isto ta k o za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915,' GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
Ustanovljena leta 1857
Naelfonallzflrana leta 1864
ŽE 6 O LEX
jt ta banka varno Suvala in driala prilirankc ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima ža 14,000 ulagateljev. Njeno slcupno premoženje, aU imetje snaia nad |8^00.0d0.00. Preostanek glavnice in iisti dobiček cnaša nad $550.000.00, kar se drži r nemsaKitnemsklada	_	^ > * — r-

Salolita torej Vtis prihranka v -■AJBTAHJil Ol VAJVSOJI BAHKIV JOLJBTU.
OQL Narasti« obresti si polletni pripisujejo k glavnici, Q OvV ali pa izplačujiji aa hranilne uioge od SI.ODiiaprij. & /0
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Collet,	Illinois.
"LJUDSKA BAJRTKA",