AMERICAN tN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER LETO XLIV. — VOL. XLIV, CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 2, 1941 Nemci priznajo, da so | Rusi v premoči v zraku Berlin, 2. okt.—Nemci danes priznavajo, da so dobili Rusi premoč v zračni sili v nekate-vih sektorjih s tem, da so kon-I centrirali tam svoja letala. Ob-jenem pa Nemci trdijo, da so bi-j le ruske izgube v letalih 15 krat I večje kot nemške v zadnjih treh ;dnch. Rusi so izgubili, na pri-|mer, v zadnjih treh dneh 354 i letal, medtem ko so jih izgu- j bili Nemci samo 23. * 1 London, 2. okt.—Poročilo iz | Stockholma javlja, da je ruska i armada, ki brani Leningrad, na i štirih mestih predrla nemško i linijo in pahnila nazaj vse desno krilo armade maršala von Loeba. Branitelji Leningrada i so se potem združili z ostalo ar-jmado maršala Vorošilova, ki !zapoveduje severni ruski armadi. Ruska poročila javljajo, da so izgubili Nemci in Romunci j pri Leningradu in Odesi dozdaj 260,000 mož. TI DVE NAM BOSTA PELI V NEDELJO / ^Pna vstaja Srbov v Jugoslaviji Sn0/JugoslaviJ'i se razvijajo na široki in dobro priprav-K v'' boljši kakor pri vseh drugih uporih proti osiščnemu osvojenih državah. Da bi se moglo pra-Kti0' VSe to, kar se dogaja v Jugoslaviji, se je treba ph bo VSem tistem> kar vemo o nenavadno dolgem ozadju no-Perjjn' v ^ed to nesrečno državo in o naporih ki sta si Rim klopov Prizadevala doseči njihov izključni namen in J,k0 SoeCajo razl'ke, ki obstajajo med Srbi in Hrvati. Od leta P v borb^rem°^ne nem^e om°g°čile Hrvatski, da je zma-P4go 2a 7ja samostojnost v Kraljevini, so te spletke tvorile P«obil;-Prav° državljansko vojno med Jugoslovani. Toda Hr-Keva,?VObodni- ko je Poleti> P° svojem napadu, Hitler pa prj, lzPod Srbov in postavil na čelo njihove vlade ne nji-r^jit st'5nanega voditelja, dr. Vladimirja Mačka, temveč po-Pat"3ra a'ne združbe, ki je odgovoren za umor Kralja fc nesm°S1^a' da se *n Po1 Srbov" bori proti Hrva- ta jj1Se'na' očividno nesmiselna, ker največji del srbskih |SkarVatski pripada Mačkovi HSS. Sedanji nemiri niso j^tenj : VoJna. To je skupna vstaja Srbov in Hrvatov proti ISj It " pfezirani vladi lutk. Zraven tega daje sliko o bor-^ so Jan^ Nemci, borbo za premoč. Fašistični tisk ob-■i0!iabi vV resni nemiri. Naciji neprestano in budno J.?čete i° avstrijsko pristanišče na Jadranu; in, ko oni po-PA ni' a Uvedejo red v hrvatskih krajih, ki jih je Italija cel0 aV.n^ čudnega, če se Rim pobriga za usodo Trsta VoJsko, da bi čuvala dalmatinsko obalo. Newyorski akvarij bodo zdaj podrli New York. — Akvarij, katerega je v zadnjih 39 letih obiskalo najmanj 84,000,000 oseb, bodo podrli, ker bodo tam gradili predor za avtomobilsko cesto. Poslopje je staro 139 let in je bilo prvotno zgrajeno za trdnjavo. Umrljivost poljskih otrok vidno narašča London. (ONA). — Na Poljskem zavzema umrljivost med otroci vedno večji obseg. Sedemdeset odstotkov otrok v zasedeni Poljski umrje od lakote in to predno dosežejo peto leto starosti. Prodajalne, ki so polne živil, nosijo napise: "Samo za Nemce." Domačini dobijo pa le malo živil. Angleži in Nemci bodo izmenjali ranjence Berlin. — Nevarno ranjene angleške in nemške vojne ujetnike in člane Rdečega križa, ki se nahajajo v ujetništvu, bodo izmenjali v četrtek. Izmenjava se bo vršila v nekem nemškem pristanišču ob Rokavskem prelivu. l S tt *e 21 otrok * K 3a- - Pas- otiJe rodila včeraj Mati ^sta" tl ,jr r.z naslovom "Occupied Europe Fights Back" in v j^p m Pravi za borbo srbskih četnikov: ^^s v q \skem oblede v primerjanju z borbami, ki se bo-•^Pvijj 1 roiji. Po poročilih, ki prihajajo iz Ankare besni v ,jav Va vstaja, četniki — srbski borci — so po gorah, 'tXV^skinem skrivališču. Navzlic silnim zahtevam, ki jih -se^ojnai v Rusiji, je morala'Nemčija poslati f>>Vei}em V kraJih' ki so — P° njibovih mislih — kot 0,.vtednu- v današnjih prilikah srbski četniki pome-^f.^iti. r)1(^no zapreko, zapreko, ki je z okrutnostjo ni mo-^ir^Uh Četnikov je — duh Evrope, ki jo je Hitler "osvo- fi^ z tHŠnje Evr°Pe- lj, 4oiiVal age so olajšale nemške "pete kolone." Danes je ° Vojgk ° k°l°no" druge vrste. Na tej celini danes '''r^'112 He-i* or°žja» vojska, ki se danes bori z golimi ^Wiii °mljivo hrabrostjo. Narodi, ki so se pokorili se A . 1 Zasedena Evropa vrača borbo za borbo. Ta ni čakal Columbus, O. — Spur-geon Miller, 26 let stari zcu-morec, je bil pripeljan pred sodnika, ker je ustrelil v Alabami nekega, črnega "so-rojaka." Sodnik bi bil rad zvedel za okoliščine pri streljanju in je vprašal obtoženca: "Kam je pa padel, ko si ga ustrelil?" Zamorec je povedal po pravici: "Ko sem stekel proč, je še vedno stal." Poljaki so imeli mašo v Moskvi London. (ONA). — Poljska katoliška naselbina v Moskvi je imela zadnjo nedeljo prvo sv. mašo. Father Cienski je imel pridigo v poljščini. Maše se je udeležil poslanik Kot in general Anders. _n_____ Kralj je dal vrata od palače za vojno London. — Angleški kralj Jurij je podaril kovinasta vrata in plotove okrog buckinghamske palače za staro železo, ki bo šlo za tanke in drugo orožje. Tega železa bo okrog 20 ton. O's a! i Počnejo ka- ' ^ C! 6 kino gledi- ,t) ek^eZensk0 dram0 \ l S8la?aWn-" V igri i H otChflJnejše filmske ' : HiT? oii- \VlTak v j* , " H0 Ujih !8e zanima zs 1 Zate ' H 01^! v Ameriko ^S^Plete in za Vltieli V filmu. l^jcT ClWškihhote- Clh/adi stavke Svr0sem naJ-^ m mestu>v X • lst°časno nad zaprlo vrata, I >uCtav*o 2,400 ho-I S%e;cev, ki zahteva-; S\[ Jecjo plačo. Med ! > fc^liam Penn, N^er, Key- Xeni bster Hal1' r r ameriška domovina" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /5a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.C3 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c t BESEDA IZ NARODA Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, uader the Act of March 3d, 1878. No. 230 Thur. Oct. 2, 1941 Vstaja v Jugoslaviji Evropa, ki se poraja iz mračnega sna sedanje vojne, bo postavila vzajemni znanosti in človeštvu nekaka nova vprašanja. Vendar je Hitler vsaj eno teh vprašanj dovedel bližje rešitvi, kot analizira New York Times. Hitler je namreč neverjetno poenostavil celokupnost in nujnost vprašanja manjšin. Zasužnjeni narodi tvorijo danes neizmerno zatirano manjšino, zedinjeno kakor nikdar poprej v brezmejni skupnosti bede In sovraštva. Nasilna dejanja so edina pravica, ki je ostala tako večini kot manjšini. Edini izhod je potrpežljivost ali pa upor. Najnovejši dokaz za posledice takega zatiranja prihaja iz Hrvaške, kjer imajo današnji pojavi večji pomen kot upori v Norveški in Franciji, ker naj bi Hrvati prav za prav bili nezadovoljna manjšina, baje osvobojena s padcem Jugoslavije. Edino, kar je jasno, je, da je vstaja vsesplošna. Pripovednje o novih pojavih starega neprijateljstva med Srbi in Hrvati v nekaterih krajih, dočim v drugih "vdani" Srbi stopajo v boj proti nezakonitim četniškim krdelom, ne morej<5 skriti resnice. Hrvati se dvigajo proti Paveličevi vladi, ki jim jo je s prevaro vsilila Italija, a Srbi se bore proti beograjski vladi, ki je nemško orožje. Naj se še toliko razlikujejo, Srbi in Hrvati se skupaj bore proti nadoblasti osi-šča in plamen te vstaje se kakor gozdni požar širi preko meja, ki jih razdvajajo. Najboljši dokaz, da se bodo Hrvati — ki se nikdar niso nehali s Srbi prepirati zaradi enakopravnosti — borili bolj ogorčeno proti Italijanom, najbolj osovraženem tujcu, je ne le'sedanja vojaška zasedba, temveč tudi jasno dejstvo, da kralj, ki ga je Italija postavila na prestol neobstoječega hrvatskega "kraljestva," sploh ne sme priti v Zagreb, da bi zasedel svoj prestol. Tako nemški ko;t italijanski viri jasno dokazujejo, da Jugoslavija — pet mesecev po naglem porazu njene vojske — še vedno ni premagana. Stanja v tej državi ni mogoče opisati z besedami "nemir" ali "upor"; tam se bojuje zasledovalna vojna v takem obsegu, da so Quislingi te države brez vsake moči. Nadvse uradno objavljajo Italijani zavzetje predela morske obale, ki so ga navidezno podarili svojemu prirepniku, hrvatski državi. Istočasno Nemci poročajo, da so poslali dva bataljona v bližino Sarajeva, da se bore s četniki, dočim poročila njihovega tiska poudarjajo važnost izredno razširjene in ogorčene borbe v Jugoslaviji. Razen problematičnih obligacij za jugoslovansko manjšino v Reki in Zadru, se ni Italija nikdar zavezala s kako formalno pogodbo, da bo varovala narodne manjšine v območju svojih meja. Vendar je Italija ponovno poudarjala svoj namen izvajati protekcijo nad svojimi manjšinami. V ponovnih slučajih, ki so bili politične važnosti, so zastopniki italijanske vlade naglašali, da je več kot samo moralna obveznost Italije varovati pravice narodnih manjšin. V sledečem bomo navedli nekaj teb slučajev:. V novembru 1918 jegoverner za Trst in Gorico, ki ga je imenovalo vrhovno poveljstvo italijanske armade, izdal sledeč razglas, ki je bil nabit na javnih mestih in razglašen v cerkvah s prižnic: "Slovenci! Italija, velika država svobode, vam daje iste civilne svobodščine, kakor jih daje svojim drugim državljanom. Dala vam bo šole v vašem lastnem jeziku, številnejše kot vam jih je dala Avstrija. Vaša vera se spoštuje, ker je katoliška vera, vera vse Italije. Slovenci, bodite uverjeni, da bo velika in zmagovita Italija skrbela za svoje državljane, ne glede na njih narodnost." Jeseni leta 1919 so male evropske države protestirale radi določb v mirovni konferenci, ki nalagajo dolžnosti za varstvo narodnih manjšin samo malim državam, dočim ne nalaga istih dolžnosti velikim državam. Na 27. oktobra 1919 je izjavil italijanski ministrski predsednik v parlamentu sledeče: "Kot ena izmed velikih držav, ni Italija vezana po nobeni legalni določbi, da bi se ozirala na te obveznosti (glede varovanja narodnih manjšin); toda po mojem mnenju je vezana na to na temeljih svojih liberalnih tradicij, ki so vsa njena slava in njena dolžnost, da to stori. Ljudje tujih narodnosti, ki so združeni z nami, naj spoznajo, da nam je vsaka ideja preganjanja in raznarodovanja tuja; da bi njih materinščina in njih kulturne institucije bile spoštovane in da bodo uživali vse privilegije naših liberalnih in demokratskih zakonov." Ob priliki aneksije Južnih Tirol, je italijanski kralj 1 decembra 1919 izjavil sledeče: "Ozemlje, ki je bilo v novejšem času priklopljeno k Italiji nam predvideva nove probleme. Naše liberalne tradicije nam bodo pokazale pot najti rešitev, ki bo ohranila avtonomne institucije in spoštovanje lokalnih odnošajev." Ko je bila v rimskim parlamentu od 24. do 27. novembra 1924 debata glede rapallske pogodbe, so vsi socialistični poslanci, od zmernega Salvcminija do ekstremista Lazzari-ja, kritizirali italijansko vlado in sicer zato, ker v tej pogod mic, Frank Petrich, Mrs. Frances Salmic, John Leskovec, John Koss, John Delost, Andrew Ma-leckar, Anton Rotar, Vincent Padalic. John Zaman, preds. "Collin-wcod Citizens Committee" je prejel sledeče prostovoljne prispevke za Lauschetovo kampanjo na 12. redni konvenciji S. N. P. Jednote v Pittsburghu. Skupna vsota je $64.05. Prispevali so sledeči: Po $10.00: Dr. Arch. Po $5.00: Rudolph Lisch, V. Cainkar, L. Gradishek, M. Turk. Po $2.00: Fr. Vidmar, V. Rus. Po $1: Tony Rednak, P. Berber, John Dolinar, John Poto-kar, Anton Trojer, P. Godina, •John Olip, Anton Rozanc, Joe Karish, (neimenovan), Fr. Put-zel, George Pevec, Fred Matja-zic, Andr. Grum, Mike Fleis-meck, E. Kvartich, Jih Meglich, (neimenovan), J. Becek, F. Rezek, J. Kvartich, J. Marn, Leo Schwager, Anton Cipiec, Mika Kumar, Mrs. F. Marthahus, M. Kuhel. Po 55c: G. Preveč. Po 50c: Mrs. P. Glogovsek. Eppichov triumf Postavila se je Zveza kultur nih društev pri Slovenskem de lavskem domu! Izpeljala je svoj Eppichov koncert trium falno, otvorila sezono z nabito pol.no dvorano. Prišli so od blizu in daleč; prišli so iz vseh delov Clevelanda! Vsa čast njim, ki so na ta način pkazali, da cenijo Eppichovo delo med nami. Ocenil ne bom programa bil je zadosti bogat za vse navzoče, ki so burno aplavdirali vsak njegov nastop — presenetil je marsikoga v drugem delu v svojem';'resnem delu — glas bi. Sodelovali so člani Glasbene Matice in za nas nova skupina pod obetajočim vodstvom Malečkarja. I Sodelivali so pa najbolj šir ša javnost in posamezne kul turne skupine. Ker sem druge i;e preje omenjal, naj še dodam, da se je tudi pevski zbor Sloga iz St. Clairja korporativno udeležil. Poznamo jih kdo so in kaj so že lepega prednesli na oder, torej, edinoposet njih pomladanskega koncerta je ono kar lahko vračamo v milo za drago. In to bomo tudi storili! Najbolj razveseljiv je pa menda bij pojav udeležbe samih starih korenin. Človek jih je kar gledal in pogrelo je okrog srca, ko si videl ne samo tukaj enega tam enega, ampak toliko, da nisi niti imel prilike vsem prav po stari prijateljski šegi seči v roke in izreči pošten "halo Jože"! Dokler je še toliko , pionirjev med nami, dokler bo vel tak duh med nami, toliko časa se nam ni treba bati, da bo naše kulturno udejstvovanje nehalo. Ne morem, pa ne morem kar mimo iti. V sodelovanju so se odlikovali: Mrs. A. Simčič, F. Plut, L. Belle, Nosan in Len-cel. Želi so menda najburnejše aplavze za Eppichom, ali pa enake. V drugem delu so najbolj presenetili navzoče: Vladimir Malečkar s svojim sigurnim nastopom in njegova skupina. Izredno dober je bil nastop Betty Raddelove in Edith Coff. Kaj pak, v quintetu so še pritisnili: Sylvia Mascia, Eliz. Joca in J. P- Jones. Na klavir je spremljal Richard Resnick, violino je igral Malečkar in na flauto pa Eppich, prof. Kosta Klapa. Kdor je to zamudil je zamudil nekaj kar se ne da Iz Collinwooda Splošno se pričakuje med Slovenci, da bo naš prjhodnji župan g. Lausche. Poglejmo nekoliko v preteklost. Spominjam se kako so clevelandski časopisi namigavali, da naj bi bil Frank J. Lausche župan mesta Clevelanda. Danes pa že vidimo, da so mu nekateri nasprotni. Takrat se jim g. Lausche ni hotel odzvati, zdaj pa ga je gotovo previdnost božja napotila, da se je odločil za tako težavno službo. Kot vesten sodnik je gotovo videl veliko korupcije in gem-blanja. Poskušal je očistiti mesto, pa so mu tudi tukaj stavili velike ovire. Gotovo ga je to bolelo in popadla ga je sveta jeza, da se odločil in da danes stoji pred nami kot županski kandidat v milijonskem mestu Cleveland. Prepričan sem, da on ne bo storil kot to naredijo nekateri in iz strahu kmalu po volitvah vržejo puško v korzuo. O njem sem prepričan, da bo vztrajal, čeprav je to naporno in zelo naporno delo. Posebno pa se kaj lahko zameri volivcev v slučaju delavskih nemirov, kajti kot županu so mu pokorni vsi clevelandski policisti in ti pa skr-be za red in mir v mestu. Tako pride do zamere, vsega je kriv župan. Zato pa mi Slovenci obljubimo našemu kandidatu zvestobo in pomoč. Ali ne bomo ponosni na našega rojaka, če se bo širom Amerike govorilo, kako lepo in v redu se vodi mestne posle v Clevelandu pod skrbno upravo župana Lauscheta. Nasi slbvehikrVoj'aki so zelo nadarjeni in vsak, ki je zmožen kaj prida napisati, naj se potrudi in poda svoje nasvete potom časopisja. Kar bo v resnici kaj vrednega in če bo mogoče spraviti v prakso, bo naš bodoči župan tudi gotovo upošteval. Nikakega vzroka ni, zakaj bi ravno naše mesto bilo vedno v lakih strašanskih težavah, kadar je treba kaj preskrbeti za raveže. Bodoči-župan naj si zbere dobre svetovalce in direktorje v raznih oddelkih mestne uprave .n počisti mestno hišo vse nesnage in prav tako naj očisti tudi mesto vseh gemblarjev, nočnih klubov in izkoriščevalcev, če se bodo kakšne podgane zaletavale vanj, naj se zato nikar ne zmeni. On naj se vsede na čist stol in prej ko bo pričel delati kakšne načrte počisti vso nesnago. Gotovo mu bo pri tem pomagala tudi božja previdnost. Bog Vas živi, g. Lausche! Župan pa potrebuje tudi dobrih mestnih očetov — council-manov. ■ Zato pa je potrebno, da zvolimo take councilmane, ki imajo že nekaj izkušnje. V naši 32. vardi bi bil najbolj priporočljiv • sedanji counci 1 m a n Tony Vehovec. Volimo ga! Demokrat bi ni bilo nobenih določb z ozirom na pravice slovanske manjšine v Italiji ter so zahtevali zakonodajo, ki bi varovala slovanske manjšine v Italiji z ozirom na dejstvo, da so že itak izgubile pravico samoodločevanja. Prispevki za kampanjo "Lausche for Mayor" "23rd Ward Citizens Committee to Elect Lausche Mayor" ima za sporočiti sledeča imena ki so prispevali v kampanjo. Mladinski pevski zbor Slavčki $25.00. Po $5.00: družina F. Pečjak, 12620 Cornado Ave., in Anton Ogrinc, naš splošno poznani mesar, 6414 St. Clair Ave. Med svojimi prijatelji je nabrala Mrs. Kraiger sledeče: Josephine Jeglich $5, Henry Jeg-lich $2, Charles Jereb $2, Josephine Jereb $1, lep zgled vzorne družine. Po $2 so darovali sledeči: John Petrich, 6927 Hecker Ave.; Tom Legat, 6922 Hecker Ave.; E. A. Daus, 1286 Addison Rd.; Louis Langenfus, 6700 Hecker Ave.; Mr. in Mrs. Poklar, 6606 Schaefer Ave.; Frank Zakrajsek, 871 E. 67 St.; Frank Rebol, 1215 Addison Rd.; Frank Stump, 1199 Addison Rd.; Mr. in Mrs. Kraiger, 1193 Addison Rd.; Katie Bradač, 7013 Hecker Ave. prispevala $1.25. Po $1: Clarence Turk, 6929 Hecker Ave. Valentin Turk, 6708 Schaefer Ave.; John Jeric, 6925 Hecker Ave.; Martin Štrukelj, 6911 Hecker; Louis Hodnik, 1203 Addison Rd.; William Melle, 6916 Hecker; Mr, and Mrs. Drobnic, 6918 Hecker; Frank Cerkvenik, 1234 E. 71 St.; Joseph Centa, 1175 Addison Rd.; Frank Fabjan, 6604 Schaefer; Anton Janc(i-gar, 6604 Schaefer; John Man-del, 6600 Schaefer; Frank Zakrajsek, 871 E. 67 St.; John Ogrin, 7005 Hecker; Edward Lesar, 1225 Addison Rd.; An tonia Zele, 1209 Addison Rd.; John Zarnik, 1209 Addison Rd.; Frank Stump, 1199 Addison Rd.; Louis Kuelback, 7012 Hecker Ave.; Clarence Cook, 7019 Hecker Ave. Mrs. Rode in Mrs. Skuly so prinesle prispevke katere so prejele od prijateljev, po $5.00 so prispevali Mr. in Mrs. Klop-cic, 6002 Dibble Ave.; po $2.00 prispevali: A. Malensek, 1217 Norwood Rd.; J. Alich, 6722 Bonna Ave.; John Mlakar, 6007 Dibble Ave.; Agnes Oblak, 5801 Dibble Ave.; John Futin, 6001 Dibble Ave.; Frank Zupančič, 3728 Edna Ave.; Frank Mayer, 6732 Edna Ave.; Albert Steb-laj, 6809 Edna Ave.; John Payee, 1225 Norwood Rd. Po $1.00 so prispevali: Anton Mulec, 6601 Bonna Ave.; J. Ma-tjasic, 6805 Bonna Ave.; Frank Kovacic, Willoughby, O.; An ton Bolko, 1110 E. 64 St.; Anna Skuly, 6802 St. Clair Ave.; Anton Debevec, 6305 Dibble Ave.; Jacob Mulec, 6007 Dibble Ave.; Max Tome, 6206 Dibble ve.; iNeimenovan; Frank Adamic, 6310 Dibble Ave.; Jakob Kranjc, 1345 E. 65 St.; Mr. in Mrs. Grozdina, 6503 Edna Ave.; Jennie Jeric, 15811 Arcade Ave.; John Perusek, 1197 Norwood Rd. Prispevke od družine Jeglich Jereb so prinesle prej omenjene nabiralke, priznanje komur £re. Kakor že vselej poprej so se tudi to pot, zavzele naše mar Ijive mamice, ter nabrale prispevke za kampanjo in to so Mrs. Žigman, in Mrs. Kolenc prispevali so sledeči: Po $5 so prispevali: Jerry Glavač, to je tisti, ki vam popravi vse, magari če mora na vrh strehe, 1052 Addison Rd., družina Levar in lic, 1074 Addison Rd., neimenovana, Frances Modic, 1113 E. 64. St.; $3 prispevala Rose Zeleznikar, 6422 Varian Ave. Po $2: Anton Kolenc, 1117 E. 63. St., Ja kob Legan, 6403 Orton Ct„ Jacob Borta, 6414 E. 64. St., Matt Dobrinic, 1123 Norwood Rd., Mary Cernovar, 1139 Norwood Rd., Frank Zobec, 6315 Glass Ave., Mary Urbas, 1150 E. 63. St., Marie Andolek, 1064 Addison Rd., George Kovacic, 6312 St. Clair Ave. Po $1 so prispevali: Paul Sever, 6315 Orton Ct., St^ve Bo-gadek, 6404 Orton Ct., Frank Kožar, 1052 Addison Rd., Mary Vuksinic, 1068 Addison Rd., Harry Slabe, 1078 Addisdn Rd., John Pole, 1147 E. 63. St., Frances Markovic, 1132 E. 63. St., Louise Klopcic, 1114 E. 63. St., Joe Severinac in John Ja-vornik, 1110 E. 63. St., Helen Mally, 1103 E. 63. St., Bias Pa-pes, E. 64. St., Sophie Strun-gel, 1110 E. 64. St., Frank Ste-klasa in Anton Jasko, 1114 E. 64. St., John Intihar, 1118 E. 34. St., John Mocjisek, 6418 Varian Ave., Frank Drobnic, 1115 E. 64. St., John Tercek, 1075 E. 64. St., Jennie Brodnik, 6927 Edna Ave., Louis Lagina, 1082 Addison Rd., J°hl! 1084 Addison Rd., Mr; 1 Karlinger, 1086 Add^ Mary Knapp in Ru<^ ..' 6406 Varian Ave.,, 6400 Varian Ave., ^ Skander, 1109 E. 64. Gartroza, 1084 E. 64. St« Garvas, 1134 NorW°°°j Louis Peterlin, 6314 G'^ Mary Stroj in, 1071 & ^ John Mohorcic, 1071> j Louis Malnar, 6215 G» ( Jack Warmer, 6408 • Ave., Margaret Sk" ' Norwood Rd., John B« Norwood Rd„ Albert ^ j 1123 E. ;63. St., Tony | 1127 Orton Ct., J8"1 ^ 6319 Orton Ct., LudJa ^ 6301 Orton Ct., J°jn p 6402 Orton Ct., J seph Stefancic, U40 p Mary Vaska, Anto" p 1095 E. 64. St., Mr- ' | ski, 1064 E. 66. St, ^ J 1177 Norwood Rd- 1 $ cic, 6305 Carl Ave-man, 1150 E. 76. St» ^ zelan, 1114 E. 63. St-• ^ gar in Bertha Ztfbe j- ^ p St., neimenovana, J° ji 6430 St. Clair $ Mocilnikar, 1096 Mary Simoncic, I1 Neimenovan $3. jo1' Tu in tam se bo « # ni la kaka neljuba P vas zavedni narod z^s prosim, da mi ne s Prav rad bi napra^j je prav, pa malo P° ^ z drugim. Imam 2 ]0f • l p $ se mnogo imen, ^. ^ 1 j en j a, pa bomo vsi ^ Posebno še, takr» ^ skupno se radovali ■ za katero delujem0'^ V imenu odbora prispevali kakor ^ mamicam, ki s0 v jeP* prav mojstrsko, P la. Pozdrav, , t«® Joseph Oko^' J --ckrb I Majhne So ljudje, ki o&isjl liki nergajo m f da je hudo in tistij jih tarejo. To so katerim se zazdi manjša skrb važ«»^ dijo v povečani °jefi zmožnosti za živlJ da človeka te d^J > skrbi ne vznemi« . f deva pri drugih SV ;. „ i.„ sev i pri sebi sence, ^ < zna mnogih ^!! življenje, in ki ^tlj prinašajo toliko V plote v naše da imamo glavo t a cu in da se ^ stvarmi, ki J* J nile zgoditi.' 5e j pričakati vse, ka* .„,0 lo: treba je pa- dp0/ pripravljeni, da , jansko vmes. . Naše življe»JVi življenja ženske. del iz samih ma'® # ma kake poklic0^, f) lja dan na danS^, ske posle in Jlh ^d«1 kot je ženski ve t/ no. In zato ^ VC preden dokonča ^ fr| delo, ko večjid^,«. šček zraven k0*5', j Jie iJs; kostna. Ce jj ka malenkost, | juha, pa se J^1 > je navajena, da ^ ? kosti, kot bi S^Ji se ji tudi velike. Tako V ^ ^ vpliva kakor stJ p* uničuje človeka^ lje dodela. P ^ ^ lo napak, če. d g jnl .j , vsem nevšečnos o ^ sme zbežati sP^ ?p j ^ gospodinja■ PVpff/ \ danjih skrbi- $ ^ ^ bi nagrmadijo^ flg ^ ^ visoka gora, s gt» \ skriti, ampak * Jy r rakov stopit' .,, , navkreber do močjo je vse preceniti v dolarjih. Veliko več bi moral pisati, naj pa drugi. Odbor se tem potom vsem zahvaljuje, ki so na kakršenkoli način pripomogli do uspeha tega dneva, obema listoma in navzoči kulturno-čuteči javnosti. Joseph A. Siskovich --u- Prispevki za kampanjo "Lausche for Mayor" Nabrano po "Collinwood Citizens Committee" Po $25.00: Mladinski Pevski Zbor, (Waterloo Road). Po $15.00: James Hočevar. Po $10.00: Društvo Kras št. 8 SDZ., društvo "Mir" št. 42 S. N. P. J., društvo Strugglers, št. 614 SNPJ, društvo Waterloo Camp št. 281 W. O. W. Po $5.00: Frank Cigoy. Po $3:00: Young Progressive' Slovenke št. 7. Po $2.00: A friend, (neimenovan). Po $1.50: John Menart in Johanna Menart. Pb $1.00: Louis Volk, Mrs. Ted Laurich, Mr. in Mrs. John Tolar, Mr. in Mrs. Louis Tolar, Jos. Penko, Joe Tomsich, Tony Prijatelj, George J. Poje, Paul J. Jane, James Wolfe, Frank J Salmic, Mr. in Mrs. A. V. Sal- i Da se ne pozabi. Še ena zabava na prostem Newburgh, O. — Jesen je že med nami in že smo skoro na pragu mrzle zime, ki nas bo zopet neusmiljeno zavijala v svoj mrzli plašč ter nas potiskala v sobe krog tople peči. Le še par lepih dni bomo imeli, da še lahko stopimo v prosto naravo in zato pa tudi poskrbimo, da jih bomo vporabili, dokler je1 še čas. Teh par dni, ki so nam še na razpolago v prosti naravi, porabimo sedaj in se zberimo v veseli družbi. Kje se bo kaj takega vršilo, mislim, da že vsi veste. Že zadnjič sem napisala,, da bomo pekle vinarice. Članice kluba "Lausche for Mayor" so sklenile, da se zberemo v soboto, 4. oktobra na Zorc-Sirkovi farmi. Ta večer bomo pekli vinarice, katere bomo zalili z prvovrstno pijačo. Poleg tega pa bo igrala tudi izvrstna godba poskočne polke in valčke. Članice tega kluba pravijo, da bo vsak naš posetnik prav prijazno postrežen, saj so pa te naše ženske tudi prijazne in vljudne kar se le da. Zato pa ste vabljeni vsj, stari in mladi od blizu in daleč, ker bo za vse dovolj razvedrila. S svojo navzočnostjo pa boste še povečali in izkazali spoštovanje do našega županskega kandidata Frank J. Lauscheta, kajti ta večer se bomo sešli skupaj njemu'na čast. Veselilo bi nas tudi, če bi nas tudi on vsaj za par minut obiskal. Da bi se dolgo zamudil pri nas, sploh ne pričakujemo, ker vemo, da ima on sedaj le malo časa na razpolago. Neštetokrat smo ga že slišali govoriti na naših'prireditvah in ob raznih prilikah. Premno- gokrat se tudi"sliši "med nami zabavljanje, da nam vedno le tujci gospodarijo in sedaj pa imamo priliko, da lahko pomagamo do izvolitve kandidatu, ki je naš po krvi' in jeziku. Zato pa je tudi naša narodna dolžnost, da storimo vse kar je v naši moči med seboj kakor tudi j med tujci, da bo naš bodoči župan Frank J. Lausche. Postavimo se enkrat, da bo Clevelandu županoval sin našega naroda. Vsem prijateljem našega kandidata pa kličem na veselo svidenje, 4. oktobra, na Zorc-Sirkovi farmi. Pričetek ob osmih zvečer. Vozite po Turney Rd. do Dunham Rd. tu zavit je na levo in takoj prva cesta na levo je Summit Ave. Pridite, ne bo vam žal. Apoloni j a Kic zapirala pečice, ne da bi se ne bila prepričala, da je prazna. še dolgo me je preganjalo, bodi podnevi bodi v sanjah, da sent ši predstavljal, kako je mačka, ko so postajala tla pod njo vroča, prestapljala z noge na nogo, zmeraj hitreje, zmeraj bolj divje, zaprta v tisti ozki, črni prostor šestfirih pločevinastih sten, izročena na milost in nemilost rdeči smrti. In še danes — po toliko letih — se mi dozdeva, da vidim mačko vso v ognju in plamenih. Brez dvoma se ji je bila dlaka že vnela. In časih, ko se spomnim tistega častnika, ki je dre-vil z naglico vetra iz smrti plamenov, se mi zazdi, da vidim I-oleg njega našo mačko, ki z isto naglico besni iz smrtnega ognja. Mački se ni zgodilo nič posebnega, kar smo pozneje dognali, ko smo jo potegnili izpod postelje, kamor se je bila slednjič skrila, šape so bile opečene in si jih je potrpežljivo dala namazati z oljem in jih obvezati. Potem je precej časa po-šepavala po štirih, belo obveza-2'ih nožicah okoli. Kasneje pa ko smo ji odvzeli obveze, a rane le še niso bile povsem zace-Ijene, je bila najrajši v veži, ki je bila tlakovana s kamenjem — ki so jo brez dvoma lepo obhajali.—(G. B.) želi stanovanje Želim dobiti stanovanje 4 sobe z gorkoto in kopalnico, med 65. in 96. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče ENdi-cott 0399. (230) satan in iškariot Po nemškem izvirniku K. Mays Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za spalno sobo in preproga. Vprašajte na 5905 Prosser Ave., zgorej, za-55:: Ua 0m." % C lt^eJt%tel Zakaj- Pridobiti £siuimč blldega bi ne TC°,tisti^at v sote- nlS ! el iz puške, sla-.f Vkldrobne Pištole, ^ ffcC™.pa eno sa" ' i IXo^0r in povedal, ;'f) Jj^-r Prijatelj pravil fe^akaj?" i Je> da je bil živ- S i'tda Pa mu e: f^vem času za_ J ^ Pravil, ga ni ■ uPred oči." } x , • ^e razu- i Pa ste 'j 1 za samo- K "a-aenico in ta- » S?, »^»"tniko,... ' ^ ', 8leiiali' J3 bil fl \l ^ i r. ' k 4 : 1 bili še obrede- *i {^Sr^am, da ■ ■ v 'e Ir ^ S P°kopali?» Ir«; ežl nepoko- J Naglica—taka in taka ; Zgodilo se je, da smo se mo-1 rali zvečer, v novi postojanki premenjati in priti v jako nemirni del bojišča. Mi štirje častniki, od sleherne čete po eden, smo si hoteli prej ogledati dohode do tjakaj. Na kolesih smo se bili nemoteno pripeljali do vasi, ki je bila skrita v zelenju in vsa sestreljena. Vas je bila tik zadaj za jarki, katere smo morali zasuti, in prepričani smo bili, da jih bomo tudi v temini našli, zlasti še, ker bi naj nas zvečer pri vaški cerkvi čakali kažipoti, ki jim je bilo znano omrežje strelskih jarkov. Zatorej smo se koj odpeljali nazaj. Cesta ni bila dobra, od dežja vsa izprana, polna granatnih lijakov. Nismo se še dolgo vozili, tedaj jet za nami v ozračju zašumelo, in ni se nam bilo treba ozreti, saj smo to šumenje poznali iz mnogo dnevov in noči. Prvav granata je zadela tik za nami ,nato še druga, in zračni pritisk nas je porinil naprej, ko da bi nas zadel sunek velikanske pesti. Sledilo je več strelov, veljali so nam, to ni bilo težko dognati, in zdaj je bobnelo kakor s kovaškim kladivom kar sredi med nas na pot nizdol. Zdrknili smo v prsteni plaz, ki se je strmo in z bobnenjem dvignil kvišku, ena sama ploha kamenja in ilovnatih grud — in že spet je gromko in pogubonosno pritulilo in' se je prasketaje razpočilo. Tako močno sem se oklepal krmila," da so me roke bolele in nisem si mogel kaj, da bi se ne bil, še v tem peklenskem vri-šču, poln ravnodušnosti, ozrl v stran. Poleg mene se je vozil nekdo, a obraz tega človeka sem vendar že več let dobro poznal, pa sem ga zdaj komaj spoznal; tako je bil spremenjen. Pravkar je bil zašel £ . sprednjim kolesom v koloteči-i | no, zdelo se je, da se bo preko-. picnil, a nato je le dobil ravnotežje, a delj ko to malce trenutka nisem mogel gledati tja, dovolj- sem imel opraviti sam s seboj, saj je spet pelo in orglalo oglušujoče z vrha na nas. A tega obraza ne bom svoj živ dan pozabil, obraza voznika v ognju, ki se je peljal na življie-nje in smrt! Obraz ni izražal strahu pred smrtjo. Ta človek niti toliko časa ni imel, da bi se bil mogel bati smrti, in njegov obraz, obraz poštenega človeka, je bil prežet s skoraj duhovno lepoto, v njem se je odražala volja, da bi bil čim hitrejši, hitrejši kot goreče ptice, ki so nas žvenketaje zasledovale! Pa smo jim tudi res ušli,! A če bi znal rezljati obraze iz lesa, v katerih bi mogel vsakdo koj spoznati, da tisti obraz pomeni naglico, naglico hitečega vetra, pa bi napravil obraz tistega častnika iz goreče Flan-drije. Le še nekoč sem glede' na naglico doživel nekaj, kar se mi je prav tako neizbrisno ohranilo v spominu. A to ni bi-1 lo v Flandriji, pač pa doma v mojem rojstnem mestu. Imeli smo mačko, lepo, črno žival blesteče se dlake, in vsi smo jo imeli neznansko radi, oče, mati in sestre in bratje, toda mačka, mislim, nas ni imela rada, kakor sploh mačke ne poznajo tega. Milostno je sprejemala naše nežnosti, a večkrat, ko sem jo božal in sem bil srečen, da se je ponižala in začela presti, se je mahoma povzpela kvišku in nenadoma sem začutil, da ima tudi kosti; saj, če mi je čepela v naročju, tega nisem občutil. Potem je skočila na tla, malomarno je stopala na- jprej, ne da bi se le ozrla, ne dž i b; slišala moje klice, odšla je • kamor se ji je pač zahotelo, a kot, na polico, kamorkoli. Tej črni živali ni bilo nikol zadosti vroče. Poleti je po več ur preležala na soncu in v hladnem letnem času je rada bivala v kuhinji, kjer je bilo zakurje-,no tudi takrat, ko v sobi še ni bilo ognja v peči. časih je po-1 oldne ležala na segreti štedil-r.ikovi plošči. Nekoč v zgodnji jeseni pa smo v štedilniku zakurili tudi zvečer, kar se je le včasih zgodilo. Moja mati sama je zakurila in nato mene poslala v kuhinjo, češ, naj pazim, de bo dobro gorelo v štedilniku Že mračno je bilo, ko-sem stopil v kuhinjo. Iz spodnje odprtine je iz štedilnika rdeče žarela žerjavica in kovinski krožniki ob štedilniku so se skrivnostno svetlikali. Nato sem zaslišal neko posebno topotanje; tako votlo je odmevalo, ko da bi kdo prav hitro udarjal s palico, z gumijem na koncu, na kako pločevino. Prestrašeno sem se ozrl, ali niso kje tatovi in morilci. A bil sem sam, to-pot se je oglašal od štedilnika in je bil zmeraj hujši. Nemara, sem si mislil, pa drva v ognjišču tako pokajo, mogoče je kako smolnato poleno na ognju, ki poka, kakor bi s puško streljal. Zdaj je bilo topotanje tako hrupno, kakor bi jezdila četa huzarov po kamnitem tlaku. In že se mi je začelo dozdevati, da prihaja to-pot iz štedilnikove pečice. Ne da bi se pomišljal, sem naglo potegnil vratca nizdol. Iz pečice je kakor goreč satan šinila naša mačka v enem samem skoku, zletela je, ne da bi se dotaknila tal, kakor izstrelek iz topa in ven skqzi odprta vrata in je brez glasu izginila. In nikdar več ni moia mati ndt.lei GAIETY BAR INN 16701 WATERLOO RD. East 61st St. Garage Išče se stanovanje Rada bi dobila sobo in kuhi-za samo žensko. Naslov naj se pusti v uradu tega lista (229 & 230) Težke preizkušnje morajo prestali tudi vojaška motorna vozila. Na sliki vidimo vojaški truk v akciji na manevrih v.Louistani, kije pripeljal preko reke poleg mostu, katr. ri jc namišljeno razstreljen. Slika nam kaže kakšne vožnje so zmožni naši vojaški trnki. - mmm la je okoli sebe. Še nikjer ni bilo žive duše, razen ljudi, ki so imeli na postaji službo. Potem se ji je ustavil pogled na uri in videla je, koliko prezgodaj je prišla. Stisnila se je k peči na klop. Pot jo je utrudila, toda zadremati se ni upala, da morda ne bi zaspala in zamudila vlaka. Kakor v nekakšni vročici je strmela predse. Pomislila je, koliko let se že ni vozila z vlakom. Smejala bi se bila človeku, ki bi ji bil pred desetimi dnevi dejal, da pojde tako kmalu v Zagreb. Počasi se je začela čakalnica polniti. Bili so po večini ljudje, ki so se hoteli vrniti po božičnih počitnicah z dežele v mesto. Kačarica je slišala neko neznano nalispano žensko, ki je pri okencu vzela prav tako kakor ona listek tretjega razreda v Zagreb. Sama pri sebi je sklenila, da bo šla povsod za njo, češ, ta bo že znala pravo pot. In če bo mogoče, se bo seznanila z njo. Dolgo ni hotelo biti vlaka. Nazadnje pa je le začula vriskanje lokomotive in potem je železni stroj pridrvel na postajo, ves bel od slane. Kačarica je hitro vzela culo, v kateri je imela nekaj jedi, in stopila za nališpano neznanko, ki je bila tudi namenjena v Zagreb. Na peronu se je gnetlo polno ljudi. Nekateri so prihajali, drugi odhajali, vsi obloženi s košarami in kovčegi. Gnetla se Denarne pošiljatve v staro domovino American Express Company nas obvešča, da lahko sedaj, potom njenih vez, pošiljamo denar v Ljubljano in one kraje, ki so od Italijanov zasedeni. Za enkrat sprejemamo le brzojavna naročila v dolarjih, toda denar bode izplačan v lirah. V kraje, ki so bili pred sedanjo vojno pod Italijo, pa vedno pošiljamo denar v lirah in tudi to potom kabelna. Kdor se torej hoče poslužiti te prilike, da pomaga svojim v stari domovini, naj se obrne na: August Kollander Co. 6419 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. Kollander tudi izdeluje prošnje za državljanske papirje in opravlja notarske posle. Ako ste v dvomu kako pravilno nasloviti pismo v stari kraj se obrnite na Kollanderja za pojasnilo. 'L Bančni uradi po vsem Greater Clevelandu in v okolici SKRAJŠANO POROČILO STANJA 24. SEPTEMBRA, 1941 PREMOŽENJE Gotovina na rokah in v bankah ........................................$173,042,892.65 United States vladne obligacije, direktne in garantirane, manj amortizacijske rezerve ................ 160,957,597.06 Državni, mestni in drugI bondi in investicije, vključno delnice v Federalni rezervni banki, manj rezerve .................................................................................... 10,034,658.50 Posojila, diskonti in predujemi, manj rezerve ............ 166,268,466.86 Bančna poslopja (vključno investicije in drugo premoženje indirektno zastopajoča bančna poslopja), manj rezerve ....................................................................... 6,020,617.17 Druga zemljišča (vključno investicije in drugo premoženje indirektno zastopajoče druga zemljišča) manj rezerve .....................;...........................;.H................ 3,814,366.23 Drugo premoženje, manj vrednosti ................................. 2,365,652.71 •4 Obveznosti odjemalcev na ekceptacijah, zvršenih od banke ......................................................................................... 34,429.09 Obveznosti odjemalcev na posojilih ................................ 2,025,000.00 Skupaj ..........................!.......................:...............$524,553,680.27 OBVEZNOSTI Glavnične note .......................................$ 12,200,000.00 (Podvržene depoziitom in drugim obveznostim) Osnovne glavnice ............................................................................13,800,000.00 Preostanek in nerazdeljeni dobički .... 7,773,089.89 Rezervirano za slučajnosti ............................................1,009,626.59 Rezervirano za obresti in glavnične ** note ........................................................................................................................86,235.63 34,868,952.11 DEPOZITI Na zahtevo ..............................................$271,620,450.80 Na čas ........................................................ 189,798,920.18 Estate Trust Department (Preferred) ............................................... 17,174,895.89 Corporate Trust Department (Preferred) .............................................. 3,617,052.22 482,211,319.09 Rezervirano za davke, obresti itd..........................................................................1.779,798.97 Druge obveznosti ................................."..................................................................3,634,181.01 Akceptacije izvršene za odjemalce....................................................................34,429.09 Obveze na posojila........................................................................................................2,025,000.00 Skupaj .................................................,...............$524,553,680.27 United States vladne obligacije nošene z $23,072,401-18 so obljubljene za varnost javnih skladov in trustnim depozitom ter za druge namene, kot zahtevano in odovoljeno po zakonu. ČLANI FEDERALNEGA REZERVNEGA SISTEMA CLAM CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION Clani Federal Deposit Insurance Corporation. je med njimi in nazadnje s težavo zlezla v vagon, kjer je k sreči odkrila prazen prostor v bližini svoje neznanke. Preden se je oddahnila, vlak že potegnil. (Dalje prihodnjič.) je Naročite se na dnevnik "Ameriška Domo^ PODPIRAJTE SLOVENSKE 5 POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški vor- reilno m ob vsaki url na fl Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlc«" TRGOVCE C O L LIM W O O I) S KI S 452 E. 1520 STREET C BAB: „,. jH1 s. Tel.: KEob>«» ^ ^ KOMIČNA OPERA V treh SOLISTI ZBOR BALET ORKESTER MNOGO.SMEHA! . .MNOGO ZABAVE1 V NEDELJO, DNE §. OKTOBRA 1941 Začetek ob 7:30 zvečer Avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vstopnice dobite v predprodaji pri Mrs. Makovec in pri blagajn uro pred predstavo i , & Vfvšm LASTNIH PRIVATE "TOPLIC' modernim plinskim avt nim grelcem vode e Je ravno tako zanesljiv kot so 1 ^ naravne "toplice"—in ravno tak° obsežno količino vroče vode. g/ S plinskim avtomatičnim x atC ? cem, pod katerim vedno g on, 8 ^ gurni, da boste imeli na vašem ^ vedno toliko vroče vode, kot j° j. bujete katerokoli uro podnevi al1 noči. In je tudi vedno enake 0\V ture. Vedno imate na razpolag0^ kotel vroče vode za kopeli, pranje' nje, umivanje posode—toda d« ne trati. Plin vam nudi luksus vte imate vedno dovolj vroče vode P° no nizkih stroških. 1 r )e Plinski avtomatični g*ele p lahko inštalirati. Je močno ^ delan in ima trdno ins^c ter vam bo dal mnogo let p sluge in zadovoljstva. a --^MaHmHHBHnHBHHV*^ THE EAST OHr GAS COMPANL Začela sta sestavljati brzo javko, toda oba takšnega dela nista bila vajena, in naposled je Kačarica dejala, da bo pač najbolje, če prosi Miha poštari-co, naj ona sestavi brzojavko. Dala mu je nekaj'denarja in ga poslala v vas no pošto. In še tisto popoldne je odšla v Zagreb brzojavka, v kateri je bilo napisano: "Oče umrl. Vrni se takoj domov. Mati." In ta brzojavka je odločila nadaljnjo Marijino usodo. XIII Andrejev božič Andrej je bil ta božič kaj slabe volje. Prvič se mu je primerilo, da na takšen dan ni bil doma med svojimi ljudmi, ampak v tujini. In še nekaj drugega ga je bolelo. Skoraj vsi njegovi znanci, ki so bili v istem kraju, kakor on, so dobili od doma za praznik kakšen pribolj-žek. On pa ničesar. Vojak, ki je tisti dan pred božičem nesel pošiljke s pošte, je sopihal pod težkim bremenom, kajti bilo je brez števila manjših in večjih zavitkov. Samo za Andreja je prišla le nerodno popisana dopisnica, na kateri sta mu oče. in mali želela srečen božič. Saj je res materi rekel, da mu ni treba ničesar pošiljati, ker ima dovolj denarja s seboj, vendar pa mu je bilo zdaj hudo. Ni mu šlo za denar, toda kakšen spomin z doma bi mu bil le drag, čeprav samo kos kolača ali prekajenega mesa. Nekako se je potolažil s tem, da so ga njegovi tovariši, ki so bili srečnejši, povabili v svoj krog in mu postregli z vsem, kar so sami dobili. Tako je nekako pozabil, da je bil edini med njimi prikrajšan. In razen tega mu je pošta prinesla "Domovino." V njej je prebiral zgodbe, novice iz domačih krajev, tako, da prav za prav ni nikoli čisto izgubil zveze z njimi. Za božič so imeli vojaki 3va dneva prosto. Andreju, ki se je že navadil vojaške suknje, je bilo kar dolgčas, ko ni imel ni kakšnega dela. Da bi se ta dan lotil knjig, ki mu jih je dal tovariš, tudi ni maral. Tako je pohajkoval, sem in tja, se po govarjal s tovariši in večji del dneva prespal. Za Silvestrovo so se prijatelji zmenili, da bodo napravili majhno domačo1 zabavo. Hoteli so praznovati začetek novega leta, ki ga bodo še vsega prebili pri vojakih. Preudarjali so, kaj bi naredili, da bi ga najbolje proslavili. Andrej se teh njihovih pomenkov ni udeležil, kajti tisto dopldne je spet prišla "Domovina" in zdaj jo je moral prebrati do poslednje vrste kakor vselej. Najprej seveda oba romana, ki ju kar pričakati ni mogel. Potem pa domače vesti. Tu pa mu je kmalu obstalo oko na kratkem poročilu: "Iz Zabukovja: Kakor nam poročajo se je na sveti večer smrtno ponesrečil posestnik Kačar. Bolan se je odpravil k polnočnici. Na poti proti cerkvi, ki je dobre pol ure oddaljena od njegovega doma, je zašel, v snegu onemogel in zmrznil. Drugi dan so ga dobili mrtvega." Andrej je prebledel. "Za boga, ali je mogoče? Še enkrat je prebral poročilo, toda ne, ni se zmotil. Ponesrečenec ne «19-re biti nihče drug kakor Marijin oče. "Ena ovira je že odstranjena," to je bila prva misel, ki ga je prešinila, toda takoj jo je pregnal. Kako je mogel sploh kaj takega misliti? Potem se mu je vsililo še nekaj drugega. Kaj bo zdaj z Marijo? Ali ona že ve? Ali jo bo- do odkrili? Ali se bo vrnila? Vsa ta vprašanja so ga grizla in ni si.vedel odgovora nanje. S tistim Silvestrovim praznovanjem seveda ni bilo nič, vsaj zanj ne. Tovariši so si sicer pripravili zabavo in dobro so se imeli, on pa se ni udeležil njihovega veselja. O polnoči so ga zbudili in mu želeli srečno novo leto. Dremaje jim je dal roko, potem pa je kmalu iznova zaspal. Brzojavka, ki jo je Kačarica poslala za svojo hčer, je prišla v Zagreb in dostavili so jo Andrejevemu prijatelju, kakor je bilo dogovorjeno. Toda ta se je za praznike odpeljal dom6v in vrniti se je mislil šele po novem letu. Tako je brzojavka obležala v njegovem stanovanju. V Zabukovju je stara Kačarica čedalje bolj nestrpno pričakovala svojo hčer. Tretji dan je že mineval, kar ji je brzoja-vila, toda Marije ni hotelo biti. Niti pisala ji ni. Kaj naj to pomeni? Ali je niti očetova smrt ni ganila? Ali še ne more pozabiti očetove žalitve in njegove jeze, zdaj ko že počiva v grobu? Kačarici se je zdelo, da mora biti njegova hči zelo, zelo nehvaležna. Toda ne, takšna ni. Saj jo pozna, Marijo. Dobra je. Nekaj se ji je moralo pripetiti, ko je ni. Ali je morda bolna? Morda leži in ji ne more niti pisati? In tedaj je prešla Kačarico nova misel. Sama pojde po hčer! Povedala ji bo, kako je sdaj pri hiši, in če drugače ne pojde, jo bo še prosila, naj se vrne domov. Če pa je bolna, jo bo negovala, skrbela zanjo, da se pozdravi in jo potem odvedla domov. In svoj sklep je mislila stara Kačarica čim preje izvršiti Zvečer je pobrskala po skrinji. Pogledala je, koliko je še denarja. Čeprav niso živeli ravno najbolje, je njen mož, ki je sam gospodaril, prihranil precej stotakov. Nekaj je šlo za pogreb, za dobra dva tisočaka pa je skoraj ostalo. Od tega de narja je vzela Kačarica pet stotakov in zavezala jih je v robec, da jih bo imela za pot. Drugo jutro je vstala na vse zgodaj, ko je bilo še temno. Praznično se je oblekla v črno, Skuhala je zajtrk, ki je že zavrel, ko je šele Miha stopil v kuhinjo. "Kam pa, mati?" je presenečeno vprašal Kačarico. "Po Marijo pojdem," je re kla vdova in nesla skledo s ka-dečimi se žganci na mizo. Potem je začela hlapcu naročati: "Če bo le mogoče, se jutri zvečer vrnem. Drži^ se doma, in glej, da bo vse, kakor mora bi ti. Ne pozabi skrbeti za krave in prašiče, pa pot malo razširi. Marijo bom privedla s seboj in doma bo morala ostati." Hlapec je že sedel za mizo, segal z veliko žlico v mleko in žgance ter pritrjeval njenim besedam. Njej sami se ni ljubilo dosti jesti. Prav nič teka ni imela. Potem je premislila, ali naj že gre. Vlak se odpelje okoli enajste ure, do postaje bo pa imela ob tem vrmenu ifi po taki poti tudi najmanj debeli dve uri. Da, nekaj časa bi prav za prav lahko še ostala doma. Toda ne, rajši pojde takoj, da je ne bi skrbelo, ker bi utegnila zamuditi. In šla je. Na pragu je še enkrat zabičila hlapcu, naj pazi na dom, potem pa je kmalu njena črna senca izginila za ovinkom. Najmanj uro prezgodaj je prišla na postajo. Vsa razgreta je šla v čakalnico in si kupila vozni listek. Drag je bil. Pa je menda res daleč v Zagreb, ko še železnica toliko stane. Gleda- Cjlasbena Ulatica .Jos. Zele in Sinovi MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre