Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (7/18 °C) možen dež, v soboto (8/22 °C) delno oblačno, v nedeljo (9/17 °C) deževno. Četrtek, 4. maja 2017 številka 18 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l 50 ■u-t ii ljubno dejanje. »Ipavci so nekoč, v času pomladi evropskih narodov, ponosno zapeli - S ponosom reči smem, Slovenec sem!, Ivan Cankar je kasneje v svoji manj poznani pesmi zapisal - Jaz, bratje pa vem za domovino!« je napeljal na domoljubje, ki pomeni čustveno privrženost svojemu narodu, ponos, ki ga čutimo, ko govorimo v istem jeziku, o skupni kulturi, zgodovi- »Osvobodilna fronta je nastala v hiši, iz katere so izvirali kulturniki, šahisti, inženirji, intelektualci in uporniki.« Poklonžrtvam fašističnega nasilja pred spomenikom Onemele puške: Drago Martinšek, Marjana Koren, „ ■ , Bojan' Kontih; ■ ni ali športnih uspehih ljudi. Poistovetimo se z domovino in svojim narodom ter nikogar drugega s tem ne žalimo ali podcenjujejo. Upor je gotovo domoljubna in moralno pokončna drža v našem slovenskem narodu, ki jo je treba slaviti in se po njej ravnati. Tudi danes, ko niso lahki časi in bi si »veliki« narodi spet želeli, da je vse globalno. Razmeroma majhni narodi, kot je naš, so morali v to, da so se ohranili, vložiti ogromno truda. Naj ta trud tudi v prihodnje ne gre vnemar!« je zaključil. Bodimo pokončni, ponosni in veseli! Kljub dežju se je proslave v počastitev praznikov udeležilo precej občanov. Šmartno ob Paki, 26. aprila - V občini Šmartno ob Paki že vrsto let praznike 27. april, 1. maj in 9. maj zaznamujejo z eno prireditvijo. Tudi letos je bilo tako, združili pa so jo še z otvoritvijo kanalizacije v osrednjem delu vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh. Slavnostni govornik, župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, je v svojem nagovoru zbranim pod Klemenčevim kozolcem v Gavcah med drugim obudil spomin na omenjene praznike in dejal, da se njihovega pomena zavedajo v lokalni skupnosti in jih temu primerno tudi obeležujejo že vrsto let. Prazno- vanje je - po njegovih besedah - poleg priložnosti za druženje tudi opomin na pretekle dogodke, ki jih ne smemo prepustiti pozabi. Le z razumevanjem in spoštovanjem preteklosti bomo lahko uspešni danes in gradili temelje za prihodnost. Po mnenju govornika tudi današnji časi prinašajo pomembne dogodke in odločitve, ki se jih danes nekateri še ne zavedajo dovolj. Zato moramo - tako Kopušar - svoje poslanstvo tudi v tem času opravljati odgovorno ter predano, z zahvalo predhodnikom za storjeno, argumentirano in trdno do drugih sooblikovalcev sedanjosti. »Pri tem je pomemben tudi pogled v prihodnost, da bomo tistim, ki prihajajo za nami, omogočili nadaljnji razvoj. V naši občini smo prepričani, da bomo ob takem vodilu kos izzivom, ki jih pred nas postavlja aktualni trenutek. Bodimo ponosni, pokončni in veseli, da živimo v okolju, ki nam veliko nudi!« je še menil Janko Kopušar. Prireditev so z nastopom obogatili člani godbe Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, harmonikar Timotej Kreft in pevka Neli Voglar. • Tp ■ ■ Naš čas, 4. 5. 2017, barve: CM K, stran 4 4 AKTUALNO 4. maja 2017 Kres na Gorici postal polnoleten Kresovanju pod Belim dvorom privabilo veliko ljudi - Ob glasbi, hrani in pijači so vztrajali pozno v hladno noč Tega bo slej ko prej konec,« je povedal zbranim. Veselica ob zvokih ansambla Potepuhi je na Gorici trajala pozno v noč. Vmes je za smeh poskrbel še koroški stand-up komik Tomi Vrlič, ogenj, ki je hitro nižal kres, pa je bil tokrat dobrodošel tudi zaradi toplote, ki jo je oddajal. Noč je bila hladna, a ljudi je grelo tudi druženje. Bojana Špegel Velenje, 30. aprila - Na predvečer delavskega praznika so tudi v Šaleški dolini zagoreli kresovi. V mestni občini Velenje je bil največji na travniku pod Belim dvorom na Gorici. Pripravili sta ga KS Gorica in MO Velenje. Letos pa je postal polnoleten, saj so ga pripravili že osemnaj-stič zapored. Na prizorišču se je zbralo okoli 1000 ljudi vseh ge- neracij. Še enkrat se je potrdilo, da je kresovanje na Gorici družinsko kresovanje. Organizatorji so se držali tradicije tudi pri programu. Še preden je padel prvi mrak, je zbranim, ki jih je bilo z umikanjem dokaj toplega dneva mrzli noči vse več, zaigral Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Tik preden je zagorel velik kres, ki so ga krajani Gorice pripravljali kar dva tedna, je zbrane nagovoril župan Bojan Kontič. Poudaril je, da praznik dela ne izgublja svoje moči, da ga ne bi smeli jemati le kot dva dela prosta dneva. Sploh, ker je v Sloveniji žal vse več delavcev, ki s svojo plačo ali pokojnino ne morejo več dostojno preživeti. Njim in drugim, ki imajo finančne težave, velenjska občina, ki velja za socialno občino, pomaga na različne načine. »Po moji oceni se mora čas neolibe-ralizma, ki pomeni samo delati, delati in delati za dobiček, izteka. Dobiček ni najpomembnejši v življenju, pomembni so ljudje, ki ustvarjajo novo vrednost. V njih je pravi kapital,« je poudaril. Dotaknil se je tudi nedavne podražitve toplotnega ogrevanja, ki po njegovih besedah ob dobičkih Holdinga Slovenske elektrarne ni potrebna. Šlo naj bi za namerno izčrpavanje Šaleške doline. »Tisti, ki imajo denar, mislijo, da lahko počnejo, kar jih je volja. »Na Gorici je vedno luštno« Jože Kandolf, predsednik sveta KS Gorica: »Dela s pripravo kresa ni bilo malo. Če bi material, s katerim smo ga pripravili, naložili na kamione, bi ga bilo vsaj za tri. Precej materiala, posebno smrečja, smo dobili, ker smo z udarniškim delom počistili zaraščeno pobočje na Gorici. Vreme nam je precej nagajalo, zato smo kateri s tem, da pridejo na naše kresovanje, praznujejo tudi delavski praznik. Leopold Fidej, Velenje: »Živim na Gorici, in če sem le doma, vedno pridem na kresova-nje pod Belim dvorom. Redka so leta, ko nisem tukaj. Danes sem prišel že zgodaj, saj sem želel slišati tudi godbo. Vedno je tukaj veselo, najdem prija- Ko je malo po deveti uri zvečer zagorel velik kres, je bilo okoli njega zbranih veliko družin. Kasneje, ko se je začela zabava, pa so vztrajali predvsem odrasli. kres dokončali šele danes dopoldne. 20 nas je bilo, ki smo ga dokončno oblikovali, največ iz vrst pododbora društva upokojencev. Veseli smo, ker ima letos naše kresovanje 18. rojstni dan. Upam, da se bo ta lepa tradicija, ki se prenaša iz roda v rod, nadaljevala, saj je pri nas vedno luštno, ljudje radi pridejo in se veselijo. Ne- telje, druženje je prijetno. Že res, da se časi spreminjajo in delavcem danes ni več lahko, a ta tradicija mora ostati. Toplina, ki jo čutiš ob kresu, je simbol pomladi, začetka toplejših dni v letu. Po svoje pa ogenj predstavlja tudi upanje. Zato bom na to kresovanje še prihajal.« ■ j ^ Jklk. GORENJE GOSTINSTVO Partizanska cesta 12, Velenje T +386 (0)3 899 10 00 E gostinstvo@gorenje.com WWW.GORENJEGOSTINSTVO.SI Gorenje Gostinstvo Pogostitve | Poročni obredi v naravi | Torte in pecivo Naše darilo Brezplačna nočitev z zajtrkom za mladoporočenca v apartmaju Hotela Paka ali Vili Herberstein. Nočitev z zajtrkom za poročni priči, skupaj za 4 osebe, s 40% popustom na dve dvoposteljni sobi v Hotelu Paka ali Vili Herberstein. Darilni bon za sobotno večerjo za dve osebi v Vili Herberstein. [Mf\ HOTEL PAKA**** Hotel Paka Za poročne pogostitve od 30 do 90 oseb Prijetna, sodobno opremljena restavracija v osrednjem mestnem hotelu | Izvrstni poročni meniji že od 25,80 € na osebo | Široka ponudba izvirno oblikovanih poročnih tort iz naše priznane slaščičarne Velik izbor vseh vrst piškotov, izdelanih ročno po naših receptih | Prostor za živo glasbo | Možnost nočitve gostov po zaključenem slavju s posebnim popustom na ceno sob | Brezplačna uporaba parkirišča VILA HERBERSTEIN Vila Herberstein V Vili do 30, na letni terasi do 60 oseb Poročni obred v idiličnem okolju | Čarobna zunanjost in notranjost Vile | Izbrani meniji poročnih pogostitev vrhunske kulinarike od 30,00 € na osebo | Široka ponudba najboljših slovenskih vin in hišnih slaščic Možnost nočitve gostov po zaključenem slavju s posebnim popustom na ceno sob | Čudovit vrt in park za ustvarjanje nepozabnih fotografij | Brezplačno parkirišče Restavracija Jezero Za poroke do 200 oseb Poročni obred v naravi | Prostorna restavracija v mirnem okolju s pogledom na Velenjsko jezero Poročni meniji od 25,50 € na osebo | Možnost za pripravljanje jedi in postrežbo v naravi - poročni piknik ob jezeru | Poročne torte in hišne slaščice Zmerna postrežnina za točenje vaših pijač | Odlični pogoji za poroke z živo glasbo | Kotiček za otroke Veliko, brezplačno parkirišče Restavracija pod Jakcem in Catering Za poroke od200 do 450 oseb Sodobna, izjemno velika restavracija | Možnost prilagoditve velikosti prostora številu gostov (predelne stene) | Izvrstni poročni meniji od 22,00 € na osebo Meni za otroke 9,20 € | Najboljši pogoji za poroke z živo glasbo | Ozvočenje za govore | Plazmatski TV sprejemniki za prikazovanje fotografij, filmov, sporočil ... | Zmerna postrežnina za točenje vaših pijač Kotiček za otroke | Veliko, brezplačno parkirišče T 03 898 0700 | E info@hotelpaka.com T 03 896 1400 | E vilaherberstein@gorenje.com T 03 586 6462 | E restavracija.jezero@gorenje.com T 041 745 216 | E catering@gorenje.com Naš čas, 4. 5. 2017, barve: CM K, stran 5 4. maja 2017 «»WAS GOSPODARSTVO Zeleni kartončki podjetniškim idejam 5 Investitorje in druge gospodarstvenike so izdelki in storitve mladih podjetij iz SAŠA regije prijetno presenetili - Start up vikend že od 19. do 22. maja Tina Felicijan Po šestih tednih intenzivnega razvijanja podjetniških idej se je zaključil program Podjetniški trampolín, ki ga je SAŠA Inkubator že drugo leto zapored izvajal z namenom, da bi izkušeni mentorji ekipam in posameznikom, ki imajo zamisli o izdelkih ali storitvah, pomagali pri ključnih korakih od ideje do prodaje. Letos se je prijavilo 26 ekip - enkrat več kot prvo leto, kar je po mnenju direktorice inkubatorja Karle Sitar odličen odziv. »Mislim, da vsako leto dosegamo boljše rezultate in napredujemo pri svojih programih. Če bomo s takim tempom nadaljevali, bomo vsako leto dosegli še več ustvarjalnih ljudi in jim pomagali pri razvoju njihovih idej.« Po šestih korakih od ideje do prodaje, ki so jih udeleženci napravili s šestimi uglednimi mentorji, se je šest najbolje pripravljenih ekip predstavilo investitorjem in drugim gospodarstvenikom iz SAŠA regije in od drugod. Podpredsednica kluba Poslovni angeli Slovenije Ni- na Dremelj, Niko Klanšek iz hiše Delov Start up studio, Marta Helena Berglez, ki je zastopala brazilsko-slovensko navezo, entu-ziast Bobby Lehman in podpredsednik Kluba podjetnikov SAŠA regije in direktor podjetja BSH Boštjan Gorjup so pričakovali, da bodo ideje še v povojih, šest ■ izbrancev pa je predstavilo izdelke oziroma storitve, ki so večinoma ■ že pripravljeni na proizvodno in prodajo. Zato so prav vsem star-tupovcem pokazali zelene kartončke, a se za zdaj še niso odločili za finančno udeležbo pri razvoju katere od šestih idej. Največ perspektive so videli v igrači, s katero se otroci prek programirajo nja učijo lo gičnega razmišljanja, ki jo razvija velenjska ekipa Happy Bug. Občinstvu pa so bile najbolj všeč ženske kravate, ki jih izdeluje ^ . Metka Tratnik. Zagovarjajo učinkovitost in poudarjajo enostavnost V poslovalnici Addiko Bank tudi v Velenju raje počnejo malo stvari odlično kot veliko stvari dobro - Posebnost med drugim krediti za poplačilo obveznosti Tatjana Podgoršek Sredi lanskega julija je nekdanja Hypo banka dobila novega lastnika in se preimenovala v Addiko Bank. Poleg novega imena sta novi tudi poslovna filozofija ter strategija podjetja, katere rezultati se že kažejo. Vsaj tako zatrjuje Rok Marn, vodja poslovalnice Addiko Bank na Šaleški cesti v Velenju. Doseženi poslovni rezultati so spodbudni, pravi Marn, saj so v lanskih šestih mesecih in tudi v letošnjih prvih treh presegli večino zastavljenih načrtov ter posledično povečali tržni delež predvsem pri gotovinskih kreditih. Usmeritev v tako imenovano »straightforward« oziroma jasno, enostavno in neposredno bančništvo je našla pot med strankami, saj so prepoznale njegove prednosti. Kot še pojasnjuje sogovornik, se osredotočajo na bistvo, zagotavljajo učinkovitost in poudarjajo enostavnost. »Raje počnemo malo stvari odlično kot veliko stvari dobro. Zato ne nudimo vsega, temveč zgolj storitve, ki strankam prinašajo večjo dodano vrednost. Poleg tega smo poenostavili sklepanje storitev, kar pomeni manj dokumentacije, hitrejši postopki in manj potrebnega časa.« Prav poenostavljeni postopki in zagotavljanje storitve, ki jo stranka v danem trenutku najbolj potrebuje, so - tako Rok Rok Marn: »Komuniciramo enostavno in neposredno, naše storitve so jasne in razumljive. To našim strankam prinaša konkretne prednosti.« Marn - prednosti Addiko Bank pred konkurenco. Po njegovih navedbah so prvi v Sloveniji strankam ponudili HIP kredit - spletno aplikacijo, s pomočjo katere lahko vsak kreditno sposoben državljan najame kredit preko spleta. Njegov obisk v banki ni potreben, saj prejme dokumentacijo na dom, jo podpiše in jo pošlje nazaj na banko. V najkrajšem možnem času lahko pričakuje nakazilo na svoj račun. »Za najem kredita ni potrebno, da ste komitent banke,« še dodaja. Posebnost omenjene banke so tudi krediti za poplačilo obveznosti, kot so obstoječi krediti, limiti, lizingi, poraba kreditnih kartic ali še kaj drugega. »Ta kredit do višine 40 tisoč evrov in z dobo vračanja do 12 let lahko stranka pridobi brez zavarovanja s hipoteko.« Posebnost banke je prav tako kredit, ki ga lahko dobijo državljani, ki imajo le zaposlitev za določen čas. Addiko Bank AG je bančna mreža, ki ima ključne trge na Hrvaškem, v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori pod skupno krovno družbo Addiko Bank AG, katere sedež je na Dunaju (Avstrija). Ostajajo v gibanju Čeprav so ekipe odskočile s trampolina, bodo s še večjim zagonom dalje razvijale svoje ideje, saj je zaključek trampo-¡jh lina zanje le še en korak na podjetniški poti. »Za vseh šest ekip imamo pripravljen mentorski program v vrednosti 6.000 evrov, v okvi- »Srečanje z investitorji je bilo poučno, saj smo dobili veliko smernic, v katero smer in kako dalje razvijati produkt. Trenutno čakamo komponente, do poletja pa nameravamo sestaviti igračo in jo nato testirati s prvimi uporabniki, do decembra pa na trg poslati prvo serijo,« je povedal Marko Sirše iz ekipe Happy Bug, ki je s potrditvijo investitorjev še bolj motivirana, da vse znanje iz delavnic spravi v prakso. Metka Tratnik, izde-lovalka ženskih kravat Tiesy, je s pozitivnimi odzivi občinstva dobila še več zagona za oblikovanje, šivanje in prodajo. »Imeli smo krasne predavatelje in motivator-je. Ne predstavljam si, kako bi posel zagnala brez podobnih programov, ki te pripravijo na ovire na podjetniški poti, ki jih lažje preskočiš in greš naprej. Želim si napredovati tako na slovenskem kot tujem trgu. Moj prvi večji cilj je ameriški trg. Za to pa potrebujem investicijo.« Investitorji so z zanimanjem prisluhnili idejam in si ogledali izdelke, mladim podjetnikom pa zastavili kar nekaj vprašanj, o katerih bodo ti še morali razmisliti. ru katerega bodo imeli pomoč na področjih, kjer imajo v ekipi največji primanjkljaj. Tri ekipe se z Nikom Klanškom pripravljajo na Kickstarter kampanjo. S klubom Poslovnih angelov pa se pogovarjamo o akademiji za perspektivne ekipe. Želimo si namreč, da te ekipe tako ali drugače pridobijo denar, da se bodo lahko kar najhitreje širile in uspele na trgu,« je še povedala Karla Sitar. »Niste sami« Podporo podjetnikom so izkazali številni gostje največjega start up dogodka v regiji. Po besedah podžupana Mestne občine Velenje Petra Dermola, ki je podjetnikom izrazil podporo v imenu lokalne skupnosti, je izkupiček Podjetniškega trampolina »dokaz, da je bila odločitev občine za solastniški delež SAŠA Inkubatorja z namenom, da bi mladi tam lahko ustvarjali in uresničevali svoje ideje, prava.« Mlade podjetnike pa je podprl tudi Klub podjetnikov SAŠA regije, ki mu predseduje predsednik uprave Gorenja Franjo Bo-binac. »Start up scena se tu izredno dobro razvija. Pomembno je, da se mlade pritegne in se jim da priložnost. Tudi Klub podjetnikov SAŠA regije bo poskušal po-vezovati mlajše, manjše, m a n j izkušene s starejšimi, več j i m ipodjetji z več izkušnjami. Trdno sem prepričan, da je to doberobet za razvoj podjetništva ingospodarstva v SAŠA regiji. Čebo posel dobro tekel, pa bo tu-di življenje v tej regiji še lepše,« je povedal, mladim pod-jetni-kom pa sporočil še, naj i m a -jo pri vseh potezah pred s a b o končnega uporabnika, ki odloča o nakupu, naj na digitalizacijo gledajo kot na priložnost namesto tveganje ter naj bodo pogumni in samozavestni. ■ ■ Naš čas, 4. 5. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 4. maja 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 26. aprila Zvečer je v Trbovljah potekala osrednja proslava ob dnevu upora proti okupatorju. Slavnostni govornik Milan Brglez je poudaril, da svoboda ni dana, ampak izbojevana. Slavnostni govornik ob dnevu upora proti okupatorju je bil Milan Brglez. Pred tem so državni svetniki na izredni seji s 23 glasovi za in dvema proti izglasovali odložilni veto na zakon o drugem tiru. Miro Cerar je v pismu predsedniku Evropske komisije Je-an-Claudu Junckerju izrazil pričakovanje, da bo Bruselj podal konkretne smernice za povečanje pretočnosti prometa na slovenski južni meji. Arbitražno sodišče je končalo obravnave pri odločanju o meji med Slovenijo in Hrvaško. ZDA so na območju Južne Koreje začele nameščati dele proti-raketnega sistema THAAD. Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal, da ne bo več trmasto vztrajal pri financiranju gradnje zidu na meji z Mehiko, kar je bila ena njegovih glavnih predvolilnih obljub. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da bi si lahko Turčija zaradi odnosa nekaterih držav premislila glede približevanja Evropski uniji. Četrtek, 27. aprila Ob dnevu upora proti okupatorju je predsednik vlade na državljane naslovil poslanico. V njej je sporočil, da je upor Slovencev proti okupatorju »omogočil preživetje naroda, hkrati pa pomeni temelj ustanovitvi naše samostojne države«. Britanska premierka Theresa May je preostalih 27 članic Evropske unije obtožila združevanja proti Veliki Britaniji glede brexi-ta in tega, kar mu bo sledilo. Makedonski parlament je po večmesečni politični krizi za novega predsednika parlamenta imenoval Talata Džaferija. Ker se je to zgodilo izredno hitro (in po mnenju opozicije nepravilno), so v stavbo parlamenta vdrli protestniki. Na jugu Nemčije so aretirali pripadnika nemške vojske, ki se je izdajal za sirskega prebežnika. Hrvaški premier Andrej Plenkovic je odstavil tri ministre partnerske stranke Most neodvisnih list, ki niso soglašali s podporo ministru za finance Zdravku Ma-ricu. ZDA so sporočile, da nameravajo zaradi vse večjih napetosti med državama zaostriti sankcije proti Severni Koreji in okrepiti gospodarsko-politični pritisk na Pjongjang. Petek, 28. aprila Pred prvomajskimi prazniki so na mejnih prehodih s Hrvaško (spet) nastale dolge kolone. Nevšečnosti so povzročile tudi obilne padavine, ki so zajele vso državo. Nekateri vodotoki so prestopili bregove in zalili kleti ter ceste. Črnogorski parlament je potrdil vstop države v Nato; za vstop je glasovalo vseh 46 prisotnih poslancev, manjkali pa so člani opozicije. Na mejnih prehodih s Hrvaško so se spet vile dolge kolone. Albanski poslanci so s 87 glasovi od skupno 140 poslancev za novega predsednika Albanije izvolili nekdanjega premierja Ilirja Meto. Spodnji dom nemškega parlamenta bundestag je potrdil osnutek zakona, ki bo javnim uslužbenkam, sodnicam in vo-jakinjam prepovedoval nošnjo burke v službi. Na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov je ameriški državni sekretar države pozval, naj prekinejo diplomatske odnose s Severno Korejo. Makedonski mediji so sporočili, da sta bila na protestih ob izvolitvi Talata Džaferija za predsednika parlamenta ranjena 102 človeka. Sobota, 29. aprila Bil je še en dan zastojev na mejnih prehodih s Hrvaško. Na prehodu Dragonja se je na hrvaški strani pojavila skupina protestni-kov, ki je opozarjala na nujnost ukrepanja. Prav o tej temi sta se predsednik vlade Miro Cerar in njegov hrvaški kolega Andrej Plenkovic v Bruslju sešla s predsednikom Evropske komisije Jean-Clau-dom Junckerjem. Cerar je dejal, da je dobil zagotovilo, da lahko v primeru čakalnih dob, ki trajajo vsaj 15 minut, Slovenija sama odloči, če bo prešla na ciljno usmerjen nadzor. Minilo je točno 100 dni, odkar je svoj mandat kot predsednik Združenih držav Amerike nastopil Donald Trump. Sam je povedal, da se na mejnik požvižga, so pa imeli dosti več dela z njim novinarji. Turške oblasti so v državi onemogočile dostop do spletne enciklopedije Wikipedije. Madžarski premier Viktor Or-ban je članom Evropske ljudske stranke na srečanju voditeljev obljubil, da bo Madžarska hitro ukrepala v zvezi s spornim visokošolskim zakonom. Ponedeljek, 1. maja Ob prazniku dela je državljane nagovoril predsednik Pahor. Dejal je, da družba s preveliko stopnjo neenakosti postane nestabilna, »zato moramo paziti, da se neenakosti razširijo do meje, ko bi postale nelegitimne«. V Parizu so ob prazniku dela protestirali. Pri tem je pršilo do spopadov protestnikov s policisti, pri čemer je bil en policist huje poškodovan, še dva pa sta bila ranjena. V izjemno močni turbulenci se je na Aeroflotovem poletu iz Moskve v Bangkok 27 potnikov poškodovalo. Andrej Plenkovic se je v Bruslju ob Miru Cerarju zavzel za ciljni nadzor na meji. V Braziliji je ob koncu splošne stavke izbruhnilo nasilje. Protestniki so v Riu de Janeiru in Sao Paulu zažigali avtomobile in avtobuse, blokirali ceste in ropali trgovine. Severna Koreja je izstrelila ba-listično raketo, ki je po nekaj minutah razpadla, njeni deli pa so padli v Japonsko morje. Nedelja, 30. aprila Pred praznikom dela so po državi tradicionalno zagoreli kresovi. Nemška kanclerka Angela Merkel se je odpravila na obisk Praznik dela je v Parizu minil v znamenju protestov. Japonska je prvič po drugi svetovni poslala svojo največjo vojaško ladjo, nosilec helikopterjev, v zaščito ameriške oskrbovalne ladje v vodah Tihega oceana pred japonsko obalo. Favorit za zmago v drugem krogu predsedniških volitev v Franciji Emmanuel Macron je dejal, da se mora Evropska unija reformirati ali pa se bo soočila z možnostjo izstopa Francije. Torek, 2. maja V Makedoniji so protestniki vdrli v stavbo parlamenta. Po državi so zagoreli kresovi. v Savdsko Arabijo. Tam je med drugim podpisala sporazuma o vojaškem in policijskem sodelovanju. Neznanci so v Carigradu ubili Iranca Saida Karimiana, ustanovitelja in direktorja satelitske televizije v perzijskem jeziku Gem TV. Papež Frančišek je dejal, da bi za umiritev razmer in zmanjšanje nevarnosti jedrskega uničenja v krizi med Severno Korejo in ZDA morala posredovati tretja država, kot je na primer Norveška. Turške oblasti so odpustile več kot 3900 ljudi, zaposlenih v javnem sektorju in vojski, saj naj bi predstavljali grožnjo državni varnosti. V Makedoniji je dosedanji predsednik sobranja Trajko Ve-ljanoski poskus izvolitve Talata Džaferija označil za nepravilen, opozicija pa je ob tem napovedala oblikovanje nove vlade. Še smo praznovali praznik dela. In še (ali pa: spet) so nastajale dolge kolone pri prestopu meje s Hrvaško. Za veliko medijskega zanimanja je s svojo izjavo spet poskrbel ameriški predsednik Donald Trump, ki je po tednu zaostrovanja odnosov s Severno Korejo dejal, da bi bil počaščen, če bi se srečal z voditeljem Severne Koreje Kim Jong Unom, če bi bile okoliščine za to primerne. V Budimpešti je okoli deset tisoč ljudi protestiralo proti domačemu predsedniku Orbanu in za EU. Grčija bo morala znova znižati pokojnine. Grčija se je s posojilodajalci dogovorila o novih varčevalnih ukrepih in reformah. Tamkajšnji finančni minister je povedal, da so se dogovorili o približno 3,6 milijarde evrov prihrankov, predvsem z vnovičnim znižanjem pokojnin in davčnih olajšav. Palestinsko gibanje Hamas je objavilo nov politični dokument, v katerem mehča svoja stališča in se distancira od antisemitizma. Savna Kaja Avberšek Oblačen dan je in slej ko prej bo začelo kapljati. V savno grem, v svet savn z ženskim imenom pravzaprav. Malo preko poldneva je, moram izkoristiti spalne urice malega čuka (pa še deda čuk lahko vrže uč nanj) in dober čas, da se izognem večji gužvi. Zaženem velik črn avto in se odpeljem v smeri puhajoče termoelektrarne. Za uporabo savn ne morem dobiti nobenega popusta. Včasih sem ga lahko - premogovniška športna kartica je namreč postala neprenosljiva. Tudi prav. Bom pač plačala tistih šestnajst halerjev namesto osmih, se že veselim pregrevanja, brbotanja in branja na ležalniku. "Bo pa enaintrideset vse skupaj, gospa!""... Enaintrideset!?" "Ja, polna luna je danes, cena ob polni luni je enaindvajset evrov, deset pa jih dobite nazaj, ko vrnete modro zapestnico." "In kaj se dogaja v savnah ob polni luni?" "Oh, do polnoči smo odprti, veliko več programov nudimo in tudi sadje dobite." Hm. Do polnoči vsekakor ne morem ostati. Ma ja, seveda si zdaj ne bom premislila zaradi tistih nekaj evrov. Pa da vidimo vso to gmoto programov za razvajanje (kako skrajno ne prenesem te besede!) in gomile mangov ter pa-paj. "A to pomeni, da je že zdaj gužva?" se želim previdno prepričati. "No, niti ne. Ob polni luni je pa sicer vedno malo več ljudi." "Ampak bodo verjetno prišli kasneje, ne? Ko posveti luna? ("Sonce sije, luna sveti," je pravil moj dedi.) " "Verjetno, ja." Dobim platneno vrečo z metulji, brisačo in kopalnim plaščem. Ponovno pozabim, da moram še po enih stopnicah navzgor. Ponovno pozabim tudi, da moram k vratom v garderobo prisloniti modro zapestnico. Ponovno si izberem omarico številka 234. Ponovno bom pozabila, na kateri strani džakuzija je moja omarica. V taveli-kem počivališču je prva vrsta zasedena. V bistvu je prost samo še en ležalnik bolj zadaj ob steni. Inštaliram se. Medtem ko se ode-vam v roza brisačo, opazim, da je iz stene popadalo že kar nekaj kosov himalajske soli, na praznih mestih so ostale sledi lepila. Nemara si je oranžaste zdravilne kristale zaželel na nočno omarico postaviti kakšen od zagretih savnarjev, kdo ve. V počivališču je, kot navadno, sproščujoča glasba na ripit. Najprej se spravim v brbVce. Prijetno mi zabrbotajo med nogami. Nato se uležem na srednjo klop dišeče finske savne. Za tem si ob branju knjige z naslovom "Prerekanja" izberem čajno vrečko z naslovom "sanjska breskev" oz. "čarobni ribez" in jo namočim v plastičen kozarček z vrelo vodo. Čas bo za program, pohitim v turško savno, kjer smo stlačeni rit ob rit, kar je čisto OK. "Mater je uročo! Nam bo jajce skurlo, za vas ženske ja ni nevarno!", slišim z nasprotne klopi. "Pol bote melpa zaprtnike ahahah!"Zbijanju šal ni konca. "Dobrodošli na programu hamam s peno z vrtničnim oljem." "A ta hamam ste od muslimanov dobil?" (Zadržim dih in čakam kakšno mastno na račun "beguncev". Ni je. Sama sreča.) "S tole krpo bom zajel milnico. Takole v balon jo spremenim, zdaj pa jo potegnite počasi proti svojemu trebuhu in v naročju se vam bo nabralo kup pene. Premažite se po vsem telesu." "Ja a to mate Pril noter?" "Ahahah!" "Vonj že ma tak, kot da biprala v mašini doma." "Ahahah!" "A sem lahka tvoj pralni stroj?" "To mi deli!" "A vete unga, ko sta bla Slovenc pa Hrvat pa..." Kaj pa, če bi za minuto utihnili. Tako in tako moram kmalu zapustit prostor, ker mi srce od vročine začne prehitro biti. Uležem se na svoj ležalnik in berem. "Sadje!" Prinesli so polnolunsko sadje, torej. Malo počakam, nato pa se ozrem čez ramo. Savnarji iz vseh počivališč so se spremenili v sestradane mravlje v belih šlafrokih, jabolko tu, banana tam, koščki melone in ananasa, vsak si naredi še zalogo za pozneje. Še vedno se nisem ohladila, parkrat zaplujem po zunanjem bazenu gor in dol, dežuje mi po glavi. "Zdaj bom pa še jaz kakšen košček sadja, se mi ga prav lušta!", si rečem. Gneča okrog sadja se je polegla, zgrickam, kar je ostalo. Aha! Na deski, kjer so rezali sadje, so pred tem rezali čebulo. Mamam! Kakorkoli. Spet je čas za program! "Grenivkina hranilna maska v zunanji finski savni", vabi tabla. Spet smo rit ob rit. "Spet sem jaz, še zadnjič, pol pa res ne morem več," pravi savna majster. "Evo, eno eterično olje bomo gor vrgli, ka pa vem, kero, pa sej je itak že vse skurjeno tule. Tule mam čeber z grenivkino masko, tkpravijo, naj bi bla hranilna, sam ka pa vem, če bi verjel. Tkle, zdej vam bom pa dal eno žlico tega, pa se kr fajn povsod razmašte. Sej so mi dali na recepciji prvo čajno žličko, so rekli, da mormo šparat, da je to sam za dekolte, ma, čajna žlička še za nos ni dovolj!" "Ja, odvisno od velikosti dekolteja, a ne! Js rabim bolj mal, a ne!" "Ahahah!" In tako dalje. Štiri ure sem že tu, danes polne lune ne morem bolje izkoristiti. Prav fajn sem se imela, knjigo sem dokončala in v slaščičarni hotela kupila slastne ježke (neobhodni so, od nekdaj), ki se jih pod večer lotimo z mojo družino in drugimi živalmi. (Enkrat je na savnastem programu z medom nek simpatičen avstrijski Slovenec predlagal, da se z medom na-mažemo okrrrog ust in gremo ven. Ahahah!) ■ 107,81 Naš čas, 4. 5. 2017, barve: CM K, stran 7 4. maja 2017 ""WAS DOGODKI 7 Na teren, bližje k ljudem Reorganizacija centrov za socialno delo naj bi prinesla večjo odzivnost, kakovostnejše delo in manj administracije - Šaleško-Savinjski center v Velenju? Tatjana Podgoršek Velenje, 25. aprila - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v vili Bianca v Velenju pripravilo posvet o reorganizaciji centrov za socialno delo. Doslej je bilo takih posvetov po Sloveniji 11. Pri tem naj ne bi šlo za centralizacijo moči, temveč za novo, območno organizacijsko strukturo centrov, ki bo strokovne delavce razbremenila administrativnega dela, jim zato omogočila več dela na terenu in poenostavila ad- ministrativne postopke pri pridobivanju socialnih pravic. »Z reorganizacijo želimo povečati učinkovitost dela, zagotoviti večjo odzivnost strokovnih delavcev, spodbuditi razvoj novih oblik dela, posodobiti same storitve. Skratka, cilj sprememb je vrniti socialno delo med ljudi, na teren, bližje ljudem in nuditi večjo kakovost storitev,« je na kratko označila predlog reorganizacije ministrica Anje Kopač Mrak. Zavrnila je očitke, da gre za slabitev enot centrov in centralizacijo. Slednja velja le za skupne rekli so >Valerija Kidrič, direktorica Centra za socialno delo Velenje: »Reorganizacija je nujno potrebna, ker tako, kot delujejo centri danes, že zaradi kadrovske podhranjenosti ne gre. V primerjavi z občinami in upravnimi enotami imamo na število prebivalcev precej manj zaposlenih ljudi. Če predlog omogoča več dela na terenu? Strokovni delavci centrov si v največji možni meri prizadevamo, da opravljamo delo strokovno in v korist uporabnikov. Že sedaj hodimo na teren, smo v stiku z ljudmi, pridobivamo njihova mnenja, jih vključujemo v načrte pomoči, tako da ne vem, kaj slogan Na teren, nazaj k uporabnikom v povezavi z reorganizacijo centrov pomeni, ker dejansko to delo že opravljamo.« službe in 10 odstotkov zaposlenih na centrih, ki se jim obetajo spremembe v zvezi s krajem delovnega mesta. Danes delajo vsi centri vse Pomanjkljivosti sedanje ureditve so, ugotavlja, da vsi centri delajo vse, ne glede na velikost in število zaposlenih. Slabost je tudi pomanjkanje specializacije, kar povzroča težave zlasti pri reševanju zahtevnejših primerov, kot je odvzem otroka. Centri so kadrovsko podhranjeni, socialni delavci rešujejo vloge o pravicah iz javnih sredstev in jim zato zmanjkuje časa za terensko delo, za več dela s socialno ogroženimi. Kot precej perečo težavo izpostavljajo dejstvo, da med centri ni enotne prakse, zato vsi uporabniki ne dobijo enakih storitev. Pomemben del reorganizacije naj bi bila tudi uvedba informativnega izračuna, s katerim bo postalo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca, socialna pomoč in podobno) lažje Slavnostna otvoritev Planeta generacij Osnovni namen večgeneracijskih centrov so preventivni programi, ki bodo preprečevali socialno izključenost najbolj ranljivih skupin Milena Krstič - Planine Velenje, 25. aprila - V Velenju, pod hrastom pri Ljudski univerzi, so v torek slavnostno odprli Večgeneracijski center Planet generacij. Vodi ga Ljudska uni- liha, plesna skupina VENAS iz Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje ter šaleško folklorno društvo Koleda s skupino upokojenk in srednjo skupino. Program, ki je navdušil tudi ministrico dr. Anjo Kopač Mrak, sta projekta za lokalno okolje. Strinjala sta se, da je potrebno povezovanje znotraj regije, med občinami, različnimi združenji in institucijami ter med generacijami. S sodelovanjem bomo presegli individualizem, ki postaja zna- Večgeneracijski center so slavnostno in uradno odprli na travniku pod hrastom. verza Velenje, skupaj s partnerjema UPI Ljudsko univerzo Žalec in Slovensko filantropijo - Hišo sadežev družbe Žalec. Projekt je sofinanciran iz sredstev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropskega socialnega sklada in lokalnih skupnosti. Slavnostni dogodek so z nastopom popestrile otroška folklorna skupina Šmentane muhe iz osnovne šole Gustava Ši- > povezovala hudomušna mladeniča Mistral in Borja Ranzinger. Ministrica je poudarila, da so osnovni namen večgeneracijskih centrov (v Sloveniji jih je več) preventivni programi, ki bodo preprečevali socialno izključenost najbolj ranljivih skupin. Projekt sta v imenu enajstih občin pozdravila župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in župan Občine Žalec Janko Kos. V nagovoru sta poudarila pomen Preprečuje zdrs v socialno izključenost čilnost naše družbe, sta menila. Župan Žalca pa je izrazil tudi veselje, ker partnerjev v projektu Velenje in Žalec ne povezuje samo slaba cesta, ampak tudi dobri projekti. Glavni namen Planeta generacij je spodbujanje in omogočanje druženja, ohranjanje in širjenje socialne mreže ter zadovoljevanje potreb različnih ranljivih ciljnih skupin, družin ter posameznih družinskih članov v vseh življenjskih obdobjih. Poleg zaposlenih na centrih za socialno delo so se posveta udeležili še nekateri predstavniki lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij, javnih zavodov in uporabnikov storitev na upravnih enotah Velenje, Mozirje in Žalec. ter bolj pregledno. Deloval naj bi podobno kot izračun dohodnine. Poleg zapisanega ministrstvo v projekt vključuje še program tako imenovane socialne aktivacije, s katerim želi najranljivejšim skupinam olajšati pot do zaposlitve. V Velenju sedež območnega centra za UE Velenje, Mozirje, Žalec V Sloveniji deluje v tem trenutku 62 centrov za socialno delo, zaposlujejo 1169 delavcev. Po re- organizaciji, ki jo predlaga ministrica Anja Kopač Mrak, naj bi se ti prestrukturirali v enote, poleg teh pa bodo po novem ustanovili še 16 območnih centrov za socialno delo. Vez med posameznimi centri in ministrstvom bo centralna enota centrov. Območni centri bodo pristojni za odločanje o vlogah za pridobitev socialne pomoči in subvencij, kar pomeni, da bodo od lokalnih prevzeli večino birokracije. Prav tako bodo lokalnim centrom za socialno delo nudili strokovno pomoč pri najtežjih stiskah posameznikov. Sedež enega od območnih centrov naj bi bil v Velenju, in sicer za območje upravnih enot Velenje, Mozirje in Žalec, imenoval pa naj bi se Center Šaleško-Savinjske. Po pojasnilu Kopač Mrakove je na izbor sedežev območnih centrov vplivala predvsem velikost posameznega obstoječega centra, vloga in velikost kraja, v katerem ta deluje. »Ali mi je tega treba?« Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na posvet, ki ga je sklicala in na katerem naj bi bila uvodničarka, zamujala 45 minut. Vzrok za to naj bi bile neodložljive obveznosti v Ljubljani. Kljub opravičilu organizatorjev posveta, povabilo na majhen prigrizek in pijačo pred začetkom dogodka je ministriči-no zamujanje pri mnogih udeležencih povzročilo slabo voljo. »Ali mi je tega treba? Prostovoljka sem že več kot 30 let. Del bremena, ki bi ga v skrbi za socialno šibke občane morala izvajati država, opravljam zastonj, sedaj pa takšen odnos,« je komentirala njeno zamudo ena od predstavnic nevladnih organizacij. Točnost vladnih predstavnikov je sicer prej slučajnost kot pravilo. Se pa s tem kaže odnos in kultura do sodržavljanov, kajti ko pride pomembna delegacija iz tujine, ne zamujajo. Ko smeti postanejo cirkuški rekviziti Velenje, 24. aprila - V ponedeljek je v Sončnem parku, na travniku za vilo Rožle, zaživel čisto poseben cirkus. Vse, kar je bilo v njem, je nastalo iz odpadkov, tudi izvirni okraski in cirkuški rekviziti, s katerimi so avtorice projekta popoldne pripravile tudi čisto pravo cirkuško predstavo. Zanimiv izobraževalni projekt, ki so ga avtorice Alja Krofi, Sara Vučkovic in Sara Ba-jec iz Velenjskega raziskovalne- ga studia Venera poimenovale Treš cirkusarna. Dopoldne so prizorišče obiskali številni otroci iz Vrtca Velenje, ki so uživali v zabavnih igricah, v katerih so prav tako uporabili odpadke. Tudi cirkuška predstava je bila prav posebna. Idejna vodja projekta, akademska slikarka Alja Krofl, nam je povedala, da projekt predstavlja večplastno umetniško intervencijo v prostoru z družbenokritičnim sporočilom. Vanju so avtorice uspešno vključile vse generacije in opozorile tako na problem smeti kot njihovo ponovno uporabo. Dokazale so, da je lahko recikliranje tudi zabavno. Dogodek je bil posvečen dnevu Zemlje, pripravile pa so ga v sodelovanju z MZPM Velenje in podporo MO Velenje. a bš .;. V Treš cirkusarni so -. dopoldne uživali ■ malčki iz Vrtca Velenje, popoldne pa so cirkuško. predstavo spremljale ^vsegepefacfje.' ■ ■ Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE »aWAS 4. maja 2017 Uspeh gimnazijk v znanju angleščine Mladi so danes izpostavljeni angleščini že od najzgodnejšega otroštva in jim fraze iz filmov in pesmi zlezejo pod kožo, ne da bi se za to posebej trudili ali celo zavedali. Vendar je pri nacionalnem preverjanju in znanju jezika, kot pri vsaki drugi zahtevnejši dejavnosti, cela paleta stopenj do resničnega mojstrstva. Šolske ocene lahko res jemljemo kot nekakšen indikator znanja, vendar velikokrat odsevajo zgolj jezikovno natančnost pri izbranih slovničnih strukturah. Splošne ravni znanja jezika, ki vključuje tudi bralno in slušno razumevanje, bogastvo besednega zaklada in tekočo uporabo jezika, pa odražajo ocene le v omejeni meri. V času srednješolskega izobraževanja obstaja samo eno tekmovanje v znanju angleščine, na katerem se dijaki lahko primerjajo med seboj tudi na državni ravni. Organizira ga slovenska podružnica mednarodne skupnosti učiteljev angleščine kot tu- jega jezika (IATEFL) in se odvija v več zahtevnostnih kategorijah. Najzahtevnejša je raven A1, v kateri tekmujejo dijaki tretjih letnikov, ki se učijo angleščine kot prvega tujega jezika (sedmo leto učenja) in obiskujejo katerokoli splošno gimnazijo oz. so v evropskih oddelkih. V tej kate- goriji sta dijakinji Gimnazije Velenje Maja Vrečar in Tina Šafarič pod mentorstvom mag. Nataše Makovecki letos dosegli odličen rezultat. Ob enakem številu doseženih točk (118) sta za najbolje uvrščeno dijakinjo v državi zaostali za samo za 5 %. Tekmovanje je potekalo na dveh ravneh (Z leve) Maja Vrečar in Tina Šafarič in za končen rezultat sta se oba rezultata seštela. Možnih je bilo skupno 138 točk. Na državno tekmovanje sta se uvrstili med 69 uvrščenih po regijskem izboru (v katerem se je letošnji kulturni del dotikal življenja in dela Georgea Orwella in njegovih romanov Živalska farma in 1984). Dijaki pa so se na najvišji ravni preizkusili tudi v rabi jezika, bogatosti besedišča in bralnem razumevanju. Pokazati so morali visoko zanesljivost v jezikovni natančnosti (popravljanje napak v danih stavkih) in poznavanju idi-omatskih izrazov (v zvezi z barvami, naravo, denarjem in časom). Zelo visoko stopnjo znanja angleščine pa so morali pokazati tudi pri slušnem razumevanju in pisanju daljšega pisnega sestavka. Izvrsten dosežek Tine in Maje kaže, da imamo letos med tretjimi letniki vsaj dve dijakinji, ki dosegata najvišje standarde znanja. a Mag. Nataša Makovecki Študenti Fakultete za energetiko na Portugalskem Konec letošnjega marca je potekalo na Univerzi Algarve v Faru na Portugalskem izobraževanje in usposabljanje za študente v okviru projekta E-RESPLAN. Poleg študentov Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru se usposabljanja udeležujejo še študenti Univerze Roma Tre iz Italije, Univerze Pablo de Olavide iz Sevilje v Španiji in Univerze Algarve iz Portugalske. V aktivnosti izobraževanja in usposabljanja je vključenih 24 študentov iz omenjenih univerz. Namen usposabljanja je, da študenti pridobijo nova znanja in kompetence s področja energetskega načrtovanja in uporabe orodja c-map. C-map predstavlja grafično programsko orodje, ki omogoča načrtovanje, prikazo- vanje in uporabo modelov trajno-stnega energetskega načrtovanja na strukturiran in organiziran način. Na fakultetah pričakujejo, da bodo študenti postali tudi promo-torji dobrih praks energetskega načrtovanja na lokalni in nacionalni ravni. Dogodek ponuja tudi priložnosti za prihodnje medsebojno sodelovanje tako študentov kot tudi univerz. a Sonja Novak HIDRANTI NA VODOVODNEM OMREŽJU IMAJO SVOJEVRSTNO FUNKCIJO Hidranti so del hidrantnega omrežja, ki v osnovi služi zagotavljanju požarne varnosti. Voda iz hidranta se sme uporabiti brez soglasja izvajalca gospodarske javne službe (GJS) le za gašenje požarov ter za izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči oz. zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih elementarnih nesrečah. Kot pravijo občinski odloki, se lahko voda odvzame iz javnega vodovoda preko hidrantov tudi za potrebe čiščenja občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč in druga gradbena dela, za javne prireditve, protipra-šno škropljenje občinskih cest ter za polnjenje cistern. Te po- Komunalno podjetje Velenje l* trebe so sekundarnega pomena, zato je za tovrsten odjem potrebno predhodno soglasje izvajalca GJS kot tudi sklenjena pogodba, ki določa pogoje odvzema in pogoje plačila stroškov porabljene vode. V Šaleški dolini imamo več kot 900 hidrantov, ki so del javnega vodovodnega sistema. Večina hidrantov je nadzemnih, en del pa jih je še vedno podzemnih. Za uporabnike so najbolj zanimivi nadzemni hidranti, ki za marsikoga pogosto predstavljajo priložnost za nedovoljen odvzem vode iz javnega vodovoda. Poleg dejstva, da gre za neevidentiran odvzem vode, je potrebno poudariti, da lahko takšna uporaba vode povzroči na sistemu hidravlične udare, ki so pogosto vzrok nastanka okvar na najbolj kritičnih točkah vodovoda, kar dodatno vodi k večjim vodnim izgubam. V obrobjih mest, kjer imamo manjše vodohrane, pa lahko nedovoljen odvzem vode iz hidranta povzroči porušitev celotnega sistema, zaradi česar lahko nastanejo tudi motnje oskrbe s pitno vodo tamkajšnjih uporabnikov. Zaradi posledic, ki jih lahko povzročijo zgoraj navedena dejanja, je skladno s kazenskimi določbami občinskega odloka o oskrbi s pitno vodo določena globa za tovrstni prekršek, ki za pravne osebe znaša 1.500 EUR, za samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, 1.300 EUR ter za posamezne uporabnike 400 EUR. Ozaveščenost o delovanju hidrantnega omrežja lahko reši marsikatero nevšečnost v primeru zagotavljanja ustrezne požarne varnosti in pripomore k ustrezni oskrbi s pitno vodo v Šaleški dolini, zato skupaj prispevajmo k temu! Za zdaj omejitev v enem programu 6. junija znano, kje omejitev bo, prvi krog vpisa od 19. do 22. junija Tatjana Podgoršek Velenje - Do sredine minulega tedna so lahko bodoči dijaki prenašali prijave iz enega v drug program ne glede na že prejeto število prijav na razpisana prosta mesta za novo šolsko leto. Na šolah Šolskega centra Velenje so v prehodnem roku prejeli še 10 prijav več kot do 4. aprila. Omejitev se kaže v programu tehnik računalništva »Generalno smo z vpisom v šolsko leto 2017/2018 zadovoljni. Več prijav od razpisanega števila prostih mest za novince smo prejeli za športni oddelek gimnazije, vendar tu omejitev ne predvidevamo, ampak bomo pristojno ministrstvo zaprosili za nadnormativni oddelek. Se pa kaže omejitev vpisa v programu tehnik računalništva, v katerem smo za 56 razpisnih mest prejeli 58 prijav. Ob tem moram pojasniti, da je prav za novince v prvem krogu vpisa predvidenih 90 odstotkov mest, ostala so za morebitne ponavljalce. Zato je tu nekaj kandidatov, ki bodo najbrž morali v drugem krogu vpisa izbrati druge možnosti. V vseh ostalih programih šol centra so prosta mesta še na voljo,« je povedal Peter Rozman, svetovalni delavec na Šolskem centru Velenje. O tem, ali omejitev bo ali ne, bo odločilo ministrstvo za izobraževanje in šport, ki bo 6. junija objavilo seznam šol oziroma programov z omejitvijo vpisa. »Tako kot na naši šoli je tudi na ostalih v državi zanimanje za program tehnika računalništva veliko in povsod načrtujejo omejitev vpisa, na bolj tehničnih šolskih centrih, kot je naš, pa nas nekoliko preseneča, da se devetošolci ne odločajo v večji meri za tako imenovane deficitarne poklice (strojništvo, mehatroni-ka, elektrotehnika), za katere so na voljo tudi štipendije in napovedi gospodarstva o potrebah po tovrstnih kadrih.« Poleg omenjenega 6. junija je za bodoče srednješolce pomemben datum prvega kroga vpisa. Ta bo od 19. do 22. junija za tiste, ki so poslali prijavo za program, v katerem omejitev vpisa ne bo. 22. junija popoldne pa bo pristojno ministrstvo objavilo seznam šol, ki bodo imele še prosta mesta. Kandidati, ki bodo morali čez izbirni postopek, bodo lahko prenesli prijavo na prvo od šol, ki jo bodo navedli v izbirnem postopku, seveda če bodo za to izpolnjevali tudi vse pogoje. Ozelenjevanje urbanih središč Projekt Gracilis ozavešča ter raziskuje Na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju je 24. marca potekalo predavanje na temo zelenih streh in ozelenjevanja urbanih središč. Dogodek so organizirali študentje, ki sodelujejo pri projektu Gracilis, ki je sofinanciran v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada iz projektnih klicev "Po kreativni poti do znanja". Delovanje skupine sedmih študentov, ki prihajajo iz treh različnih fakultet, vodita in usmerjata mentorja dr. Lucija Kolar in dr. Daniel Vladušič. Omenjeni dogodek je pritegnil pozornost ljubiteljev narave in tistih, ki jih zanima ozelenjevanje urbanih središč in trajnostni razvoj. Obiskovalci so imeli priložnost videti konkretne primere ozelenitve, ki jih je v sklopu teme diplomske naloge v uvodu predstavila študentka Visoke šole za varstvo okolja Franciska Ladan. Projekt Gracilis naslavlja ozelenjevanje urbanih središč (zelene strehe, stene) s stališča ozavešča-nja ter raziskovanja praktičnih rešitev na tem področju. Dogodek je popestrila posebna gostja, strokovnjakinja s področja ozelenjevanja dr. Darja Majkovič, zaposlena pri podjetju Knauf Insulation, d. o. o., iz Škofje Loke, ki je eno vodilnih, predvsem pa najhitreje rastočih podjetij v proizvodnji izolacijskih materialov. V Evropi so znani kot proizvajalci izolacije iz kamene, steklene in lesne volne ter XPS Polyfo-ama (izdelek iz ekstrudiranega polistirena). Dr. Majkovičeva je predstavila tehnologijo in izdelke Knauf Insulationa in s slikovnim materialom pokazala primere uspešne prakse zelenih streh po svetu. V sklopu projekta Gracilis so študentje od konca februarja do konca marca razvili novo spletno stran (www.gracilis.si), obiščete pa jih lahko tudi na face-book strani z imenom »projekt Gracilis«, ter na twitterju z imenom "Gracilis". Namen spletne strani je predvsem povezovati in ozaveščati širši krog ljudi o pomembnosti in koristi zelenih streh. V okviru projekta Gracilis bodo potekali še trije dogodki, povezani z opisano problematiko ozelenjevanja, in sicer 16. maja v Celju, 18. maja v Ljubljani in 1. junija v Velenju. Vsi bralci ste vabljeni k udeležbi, za podrobnejše informacije o napovedanih dogodkih pa k spremljanju spletne strani, facebooka, twitterja ali instagram profila. ■ ■ Naš čas, 4. 5. 2017, barve: CM K, stran 9 4. maja 2017 KULTURA 9 Niti med preteklostjo in prihodnostjo Z oživljanjem tradicionalnih umetnostnih obrti ter pridobivanjem znanja s področja sodobne multimedijske produkcije in kulturnega menedžmenta do družbene emancipacije ranljivih skupin Tina Felicijan Bošnjaško mladinsko kulturno društvo v Velenju že 12 let soustvarja tukajšnjo kulturo in prispeva svoje kamenčke k mozaiku kulturne raznolikosti v tem multi-kulturnem mestu. Člani z različnimi projekti gradijo most med večinsko in manjšinsko kulturo. Na prireditvi ob obletnici, za katero so pripravili različne plesne in pevske točke ter jih povezali z video projekcijo, so se v predstavitvi dejavnosti in z aktivnostmi društva zahvalili vsem, ki so v teh letih sledili njegovemu poslanstvu in ga pomagali uresničevati. »Polna dvorana kulturnega doma je dokaz, da nas to mesto podpira, na kar smo izjemno ponosni. Te medkulturne, medčloveške izmenjave tu zagotovo ne manjka,« je povedala predsednica društva Jasmina Imširovic. BMKD pa zadnje leto poleg rednih kulturnih aktivnosti vodi tudi kulturni projekt KulNit, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo. Cilj projekta je posameznikom iz priseljenskih skupnosti ponuditi usposabljanja iz vsebine, ki lahko mladim olajšajo prehod na trg delovne sile, starejšim in (dolgotrajno) brezposelnim pa odprejo poti do ponovne delovne aktivnosti in s tem finančne neodvisnosti. Tako se že od lanskega poletja na ustvarjalnih delavnicah srečujejo starejše in dolgotrajno brezposelne ženske iz bošnjaške priseljenske skupnosti, na delavnicah video produkcije pa mlajši člani, ki so se na delavnicah kulturnega menedžmenta usposobili tudi za načrtovanje in pisanje projektov za prijavo na različne razpise. Tradicionalne veščine in nova znanja V prvem delu projekta mladi iz priseljenskih skupnosti v Velenju obiskujejo delavnice video produkcije, na katerih bodo izde- lali osem kratkih igranih filmov. »Rdeča nit so komični zapleti, ki se vrtijo okoli dojemanja tradicionalne kulturne dediščine z vidika mladih. Idejna zasnova in pisanje scenarijev, režija, sne- »Keranje je poseben način izdelave čipke z navadno šivanko in tankim sukancem. Gre za eno najstarejših zvrsti umetnostne obrti na območju Bosne in Hercegovine, ki ima po pomembnosti podoben status kot idrijska čipka,« je povedala Hasiba, mentorica na delavnicah ročnih spretnosti. manje, montaža in druge digitalne veščine s področja medijske produkcije so za mlade iskalce zaposlitve v informacijski dobi nepogrešljive,« meni vodja operacije KulNit Jasmina Imširovic. V drugem delu pa so starejše brezposelne ženske, med njimi tudi tiste, ki nikoli niso stopile na trg delovne sile, našle priložnost za učenje na delavnicah ročnih spretnosti pod vodstvom mentoric. »Šivanje, vezenje, kvačkanje, keranje in podobna znanja v prostoru, prenasičenem s cenovno široko dostopnimi, serijskimi in v neetičnem delovnem okolju izdelanimi produkti, težko najdejo svoje mesto. A želja po lepšanju stvari in prostora, v katerem živimo, je neusahljiva. Nove oblike uporabe starih znanj obujajo najpristnejši stik in izraz človekove ustvarjalnosti z modernim pristopom k izdelovanju in okraševanju različnih izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan,« je Jasmina utemeljila, zakaj je krepitev ročnih spretnosti in tradicionalnih umetnostnih obrti tudi v sodobnem času še kako dobrodošla. Projekt KulNit so zaokrožile delavnice kulturnega menedž-menta, na katerih so sodelavci Društva za razvoj človeških virov in socialnih programov NOVUS, partnerja v projektu, mladim posredovali svoje bogate izkušnje. Društvo združuje različne skupine priseljenske skupnosti. Priseljenci, ki so prišli pred kratkim, so večinoma visoko izobraženi. Pravijo, da se ob prvem stiku z institucijami in okoljem niso počutili niti vključene niti sprejete. Odnos do tujcev je namreč pogosto pokroviteljski. Druga skupina ljudi se po besedah predsednice društva niti ne ukvarja z vključevanjem ali sprejemanjem, ker se je zlila z okolico in živi bolj ali manj v svojem krogu ljudi. V tretji skupini pa so tisti, ki so se tu rodili. »Mi se tako ali tako počutimo kot del skupnosti. Se pa pri tem 'vzpenjanju po družbeni lestvici' srečujemo z nekaterimi predsodki večinskega prebivalstva. Sicer pa bi se morale vse strani truditi za vključevanje oziroma sprejemanje. Sama sem skeptična do teh pojmov, ker vzposta- vijo odnos, v katerem je nekdo a priori nadrejen. Zato si mi prizadevamo promovirati dvojno identiteto kot nekaj normalnega, kar človeka le bogati.« Jasmina Imširovic v Velenju na vsakdanji medčloveški ravni ne čuti predsodkov, jo je pa presenetilo, koliko članov bosansko-hercegovske skupnosti nasprotuje azilnemu domu v Velenju. ■ Likovni pristop k opojnim substancam Mladi likovniki so se v velikem številu odzvali na povabilo k razmisleku o začasni sreči - Žirijo je najbolj prepričala instalacija Nikotinska salatka Tina Felicijan Uporaba oziroma zloraba tako dovoljenih kot prepovedanih drog med mladimi ves čas niha tako po številu uporabnikov kot po vrsti opojnih substanc, po katerih najpogosteje posegajo. Nihanju sledijo različne strokovne službe pa tudi mladinski delavci, ki so v zadnjem obdobju ugotovili, da je »skrajni čas, da se začnemo s tem soočati, ker imamo kot mladinski kulturni klub eMCe plac, Mladinski center Velenje, Šaleški študentski klub in druge organizacije, ki delamo z mladimi in za mlade, možnost vplivati nanje v njihovem prostem času, ki ga preživljajo pri nas,« je povedala Maruša Skornišek iz Mladinskega centra in pojasnila, da opažajo različne pojave in dobivajo zaskrbljujoče informacije od študentov o porastu uporabe predvsem kemičnih substanc v študijskih središčih, kar se odraža tudi na lokalni ravni. »Zato smo zasnovali program ozave-ščanja o različnih zadevah - eM- Obiskovalci razstave so si z veseljem postregli z Nikotinsko salatko - Ce plac ozavešča med drugim tudi o zlorabi opojnih substanc. Želimo spodbuditi uporabnike, da se zamislijo o tem, kaj se jim pravzaprav dogaja, zakaj in kako uporabljajo različne droge, kake so lahko posledice, in jim s kulturnimi, športnimi, izobraževalnimi projekti pokazati, katere so lahko alternative takemu načinu življenja.« Opojne substance -začasna sreča V sklopu projekta 'eMCe plac ozavešča' je potekal tudi likovni natečaj Začasna sreča: opojne substance, s katerim so mlade od 14. do 29. leta starosti želeli spodbuditi k samostojnemu razmisleku o učinkih katerihkoli drog na kratko- in dolgoročno psihofizično počutje posameznikov in posledic za družbo. »Želeli smo, da mladi sami razvijejo neko kritično misel in jo kreativno izrazijo,« je povedala vodja projekta eMCe plac ozavešča Špela Verdev. Prispelo je 35 del (slike in risbe v različnih tehnikah, kolaži, kipi, instalacije, video) likovnikov v raz- sadovi instalacije Tima Cestnika (na fotografiji levo). ličnih obdobjih mladostništva, zato so dela tudi vsebinsko toliko bolj raznolika. Ustvarjali so večinoma osnovno- in srednješolci z območja Velenja, nekaj del pa so prispevali tudi učenci ene od ljubljanskih šol. »Pokazalo se je, da imajo ustvarjalci zelo različne poglede na temo - od zelo kritičnih do bolj tolerantnih, ena dela so bolj zasanjana, druga konkretna.« Naposled je žirija prvo nagrado podelila Timu Cestniku za instalacijo z naslovom Nikotinska salatka. Gre za eksperiment, s katerim Rekli so > Maruša Skornišek: »Vplivati želimo na posameznike in doseči, da se mladi začnejo sami med sabo pogovarjati o tej temi, drug drugega spodbujati k abstinenci ali vsaj odgovorni uporabi. Upamo, da bo ta pristop bolj učinkovit kot restriktiven pristop neke avtoritete.« je brez predhodnega raziskovanja preverjal, kako tobak vpliva na živ organizem. Z vodo, v kateri je namakal tobak iz različnih znamk cigaret, je zalival vrtno krešo in v nasprotju s pričakovanji ugotovil, da sicer jedek in škodljiv nikotin, ki se uporablja tudi kot pesticid, ni škodljivo vplival na rastlino, pač pa je kreša prej skalila in še bolje uspevala kot tista, ki jo je zalival s čisto vodo. »Preko projekta sem skušal ljudem sporočiti, da so kajenje oziroma droge nasploh škodljive za organizem. Ironično pa je, da tudi sam kadim. Čeprav sem že poskušal prenehati, mi še ni uspelo, sem pa poiskal alternativo, in sicer solatni bife. Upam, da mi bo prek tega uspelo.« Špela Verdev je še povedala, da si bodo velenjski mladinski delavci še naprej prizadevali za ozaveščanje o tej problematiki s podobnimi akcijami in tudi informativnimi letaki, v prihodnosti pa načrtujejo še kak večji projekt, pri katerem bi se radi povezali tudi z drugimi akterji na področju preventive. Rekordna bukvarnica Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je tudi letošnji svetovni dan knjige zaznamoval z Bu-kvarnico. Dogodek, ki omogoča ljudem izmenjavo ali podaritev knjig, je bil četrti po vrsti. Edino pravilo Bukvarnice, pravijo v javnem zavodu, je, da lahko odneseš toliko knjig, kot si jih prinesel. In tako so knjige v mladinskem centru krožile ter dobivale nove, branja lačne lastnike. Letošnja Bukvarnica je bila po udeležbi rekordna, knjige si je izmenjalo in podarilo 27 ljudi, prinesli pa so 210 knjig. »Odzivi udeležencev so bili res dobri, da ne rečemo prav neverjetni. Prišli so iz naše in tudi sosednjih občin ter prinašali zanimivo branje. Eden od udeležencev je prinesel kar 40 knjig. Študentka iz Zgornje Savinjske doline pa kar ni mogla skriti navdušenja in je izrazila željo, da bi Bukvarnica potekala vsak mesec,« so povedali v javnem zavodu. Knjige so si izmenjavali ljudje vseh generacij, temu primeren je tudi nabor knjig: od otroških do resnega leposlovja. Nekaj od tega je ostalo Mladinskemu centru Šmartno ob Paki in to bodo tudi letos podarili zdravstveni ustanovi. Tako bodo knjige še naprej imele svoje bralce. ■ tp ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 4. maja 2017 Partljič zna nasmejati »malo žalostne« Slovence V velenjski mestni knjižnici osmič podelili bralne značke za odrasle - »Pribralo« si jih je 42 bralk in le trije bralci - Nagrada bralcem tudi večer z iskrivim sogovornikom Tonetom Partljičem ALTERMATOR Bojana Špegel Velenje, 26. aprila - Prejšnjo sredo zvečer je bilo preddverje velenjske mestne knjižnice polno. Ne le zato, ker so se zaključka bralne značke za odrasle udeležile pridne bralke in tudi redki bralci, ki so jo osvojili, mnogi so prišli zaradi gosta večera. Pisatelj, dramatik, scenarist in humorist Tone Partljič je bil v pogovoru z odlično poznavalko njegovega literarnega ustvarjanja Andrejo Ažber iskriv, neposreden in zabaven. Zato je bil večer še ena nagrada več za 45 odraslih bralcev, ki so sodelovali v letos že osmi akciji bralne značke za odrasle. Prebrati so morali šest knjig, pet iz seznama knjižnice, eno pa po lastni izbiri. Marsikdo jih je prebral več, bralno značko pa so osvojili le tisti, ki so izpolnili kupon, v katerem so zapisali tudi mnenja o prebranih knjigah. Velenjske knjižničarke so pripravile spisek 25 knjig, bralci pa so jih za izbor iskreno pohvalili. Največji »rešpekt« ima pred mladimi Za Toneta Partljiča pravijo, da se zna sam nasmejati, v smeh pa zna spraviti tudi Slovence. Pred uradnim pogovorom nam je povedal, da je to v njem že od ma- lih nog. »Če ste videli moj film Moj ata, socialistični kulak. Tam nastopa Tinček, pa ni treba biti zelo pameten, da je to Tonček. Pesmi sem si izmišljal od malega, ata me je zato celo natepel. V fantovskih letih, ko sem bil na učiteljišču, sem se navdušil nad Ivanom Cankarjem. Še danes znam vsaj 30 strani njegove proze na pamet.« Partljič spomni, da je skoraj do tridesetega leta posvetil še bolj. Najbolj zadovoljen je, kadar mu uspe napisati delo, v katerem hodi po meji; eni se ob branju »režijo«, drugi pa so zaskrbljeni. Partljič piše za vse generacije, kar bodo spoznali tudi vsi, ki si bodo v knjižnici ogledali razstavo o njegovem življenju in delu. Poseben izziv mu je otroška in mladinska literatura. »Otroci ne znajo skrivati. Če jim je dolg- Partljič spregovoril tudi o teh temah, kot nekdanji učitelj je med pogovorom stal in živahno razlagal svoj pogled na svoja dela in na dogajanje v družbi. V vseh teh ustvarjalnih letih je dobitnik številnih priznanj, lani tudi Prešernove nagrade za življenjsko delo, predsednik Bralne značke za otroke. Zbranim v knjižnici - med njimi so bile v večini ženske - je povedal: »Otroci berejo, imajo radi zgodbe. To pa nilj Tone Partljič je iskren in iskriv sogovornik brez dlake na jeziku. Dobitnikom bralne značke za odrasle je bil pogovor z njim še ena nagrada za njihovo ljubezen do knjig. pisal bolj žalostne, »cankarjan-ske« zgodbe. Potem je ugotovil, da se mu ljudje povsod, kamor pride, »režijo«. Ob dejstvu, da so Slovenci žalostni in pogosto zateženi kot Cankar, je spoznal, da bo izstopal, če bo začel pisati komedije. »Gotovo sem bil nekaj let najboljši slovenski dramatik, ki je pisal komedije. In to zato, ker nisem imel konkurence. Spoznal sem, da je to, da nasmeješ malo žalostne Slovence, tudi nekaj vredno!« Zato se je komediji čas, to pokažejo. Na nek način so bolj iskreni. Zato imam velike težave s pisanjem za otroke, saj želim pisati tako, da bi mladi bralci rekli: »Točno tako je, zadel nas je.« Pišem tako, da gledam z otroškimi očmi. Impulz je bil zame tudi prihod moje vnukinje,« pripoveduje. Ponosen je, da mladi za Cankarjevo priznanje še vedno berejo njegovo knjigo Hotel sem prijeti sonce, pa je že 50 let, odkar jo je napisal. V pogovoru z Andrejo Ažber je žal ne velja več, ko odrastejo. Kako lahko živite z moškimi, ki ne berejo?« Priporočal jim je spolno abstinenco, dokler ne začnejo brati. Ja, takšen je. Po eni strani hudomušen, po drugi pa srčno dober in pravičen. Kot je ugotavljala voditeljica pogovora, je »največji feminist med slovenskimi pisatelji.« Zakaj je tako pozoren do žensk, je razkril z življenjsko zgodbo svoje mame, nezakonskega otroka, ki je ganila vse. Cista poezija, prežeta z esenco jeze Član Šaleškega literarnega društva Hotenja Zlatko Kraljic predstavlja šesto pesniško zbirko Achtung Auschwitz Velenje, 5. maja - Jutri ob 19.19 bodo v velenjski mestni knjižnici predstavili novo knjigo na hrvaškem rojenega slikarja, pesnika in pisatelja Zlatka Kraljica, ki živi in ustvarja v Velenju. Izdal je pet pesniških zbirk, šesta Achtung Auschwitz, ki jo bo predstavil jutri, je izdana pri založbi Apokalipsa. Napisal je tudi štiri gledališke igre, roman Upornik pa je tik pred izdajo. O knjigi Achtung Auschwitz bo na jutrišnji predstavitvi spregovoril predsednik literarnega društva Hotenja Dušan Pirc, ki je bil poleg Davida Kraljica tudi prevajalec Kraljičevih verzov. S knjigo Achtung Auschwitz Kraljic sodelu- je z Mihaelom Tošom, skupaj pripravljata vir-tualni vodnik po nekdanjih taboriščih. Pri projektu bosta združila stroko in umetnost. S tem želita še bolj eks-presivno opozarjati na temačno obdobje človeške zgodovine in posvariti pred nevarnostjo njegove ponovitve. Književnica Božica Je-lušic je po branju nove knjige Zlatka Kraljica zapisala, da gre v njej »za čisto poezijo, prežeto z esenco jeze. Še več, tako ekspresivna in trdno zgrajena na močnih poetskih slikah nas bo ta poezija pustila v stanju otrplost.« a bš Vrtčevski zbori na treh revijah Velenje, 9. maja - Če so otroški in mladinski pevski zbori Šaleške doline marca že pozdravljali pomlad, se bodo vrtčevski zbori poslušalcem predstavili na reviji Prišla je pomlad. Organizatorja JSKD - Območna izpostava Velenje, in ZKD Šaleške doline pripravljata revijo v torek v velenjskem domu kulture. Zborčki se bodo predstavili na treh koncertih, in sicer ob 16.00, 17.15 in ob 18.30. Tokrat se bosta šaleškim zborom pridružila še vrtčevska pevska zbora iz Prebolda in Hrastnika. a bš Danes etnološka prireditev Jajčarija Velenje, 4. maja - Danes ob 15. uri se bo na Velenjskem gradu začela tradicionalna etnološka prireditev, na kateri študenti velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje obudijo običaj Jajčarije. Prireditev bo medgeneracijska, saj bodo nastopili otroci iz OŠ Gustava Šiliha in vokalna skupina Lastovke. Odprli bodo tudi razstavo krožka Kaligrafija. Za obiskovalce bodo pripravili jajčno pojedino. Vstop na prireditev sta dve surovi jajci. a bš Tam dol Ona Čepaityte Gams Tokratna kolumna je nastajala na poti. Namreč za družinske prvomajske počitnice smo krenili "dol" - v Bosno in Hercegovino. Čisto prvič, jaz pa še s pisalom in zvezkom v rokah. Skoraj kot kakšen popotnik v devetnajstem in prvi polovici dvajsetega stoletja, katerih pričevanja o Balkanu je v svojo edinstveno knjigo Divja Evropa zbral slovenski etnolog in kulturni antropolog Božidar Jezernik. Priporočam v branje! Za pogled, če je še vedno divja, smo imeli pičle štiri dneve. Slabim vremenskim napovedim, dolgim čakalnim vrstam na meji in še kakšnemu pomisleku iz okolice navkljub. V Bosno? Vprašaj v očeh. Pa še kakšna prispodoba v glavi. Če bi pa rekli "v Sarajevo", bi morda dobili drugačno asociacijo. In tako naprej. Vse je v naših glavah, kajne. Kakorkoli že, po Bosni smo potovali v množici slovenskih turistov, kot Slovenci smo povsod bili deležni samih pozitivnih reakcij, kot Velenjčani pa še kakšne dodatne dobrodošlice - recimo na določenih točkah, povezanih s polpreteklo jugoslovansko zgodovino. Tako nas je pot vodila preko Drvarja do Jajca, nato v Sarajevo in vse tja dol do Mostarja. Od pomladi, ki se šele prebuja v prvih živo zelenih listkih, preko mamljivo dišečega španskega bezga vse tja do bujno cvetočih vrtnic in akacij. Smer sever-jug, torej. "Že v devetnajstem in dvajsetem stoletju so bili popotniki po Balkanu vedno znova navdušeni nad lepoto divjine in nedotaknjenih gora, sotesk in nepristopnih hudournikov" - v Divji Evropi piše Jezernik. Tudi danes mimo lepote in hkrati dramatičnosti bosanske pokrajine enostavno ne moreš. Večkrat nam je bilo žal, da se ni bilo možno ustaviti ob ozki cesti, da ta pokrajina ne bi šla prehitro mimo. Kot kakšen film, ki ga ne moreš ustaviti in lahko samo gledaš in uživaš v trenutku, ki mineva. Če razgibani in divji naravi dodaš še nadarjeno človeško roko, se znajdeš v takšnih krajih kot Jajce - za njih pravijo, da so "biseri". Dobesedno. Vse po vrsti z naše posadke je ta prostor popolnoma prevzel. Zaradi svoje lokacije na hribu, kraljevske zgodovine, ohranjene prvotne strukture tudi arhitekturno še vedno lahko ponudi ruševine srednjeveške trdnjave v dokaj dobrem stanju, katakombe, kopico drugih značilnih stavb in recimo stara mestna vrata, skozi katere se še vedno pelješ, če želiš obkrožiti staro mestno jedro z avtomobilom. Dodatno vrednost podobe mesta dodajo še slavni slapovi. Jugonostalgiki pa bodo veseli muzeja AVNOJ'a. V bližini Jajc še "lunapark za otroke" -19 majhnih lesenih mlinov, ki so na Plivskem jezeru in so prava zgodovinsko-etnološka vrednost. Zaradi edinstvenega terena -zgrajeni so na več potočkih in povezani z lesenimi potkami - so lahko prava vodna zabava za otroke. Filmski trak v Bosni se je vrtel tudi po drugi poti, mimo katere še vedno ne moreš. In to je seveda zgodovina 90. let prejšnjega stoletja. Porušene zgradbe, še vedno ne obnovljene (delno namenoma delno iz finančnih razlogov), preluknjane fasade, pogovori z ljudmi ... Nato nadaljevanje v avtu - kako majhnim otrokom do prave mere razložiti stvari, ki jih še ne morejo razumeti. In absolutno prekratek enodnevni postanek v Sarajevu. Večerni sprehod po Baščaršiji in izredno mrzlo, deževno-snežno jutro v Muzeju zgodovine Bosne in Hercegovine ter Sarajevskem predoru. Kakšno naključje, še vreme služi namenu. Razstava, ki da vpogled v vsakdan teh skoraj štirih let grozot v stavbi, ki je delno in namenoma v neobnovljenem stanju. Zelo močno. Tako kot en meter širok predor "rešitve" pod Sarajevskim letališčem, katerega 25 od 800 metrov je zdaj odprtih za javnost. Čez zasnežene okoliške hribe, vzdolž prečudovite reke Neretve nas je na koncu poti čakal še s soncem obsijani Mostar. Simbol mesta, stari most čez Neretvo, je že dolgo nazaj slovel kot najlepši most na Balkanu. Leta 2004 zgrajen na novo je danes pravi turistični magnet. Počutili smo se skoraj kot v Benetkah. Čez nekaj let bo verjetno po vsej Bosni in Hercegovini vse več turistov, žejnih novih destinacij - bodisi bo to neokrnjena narava, kulturnozgodovinski objekti ali samo temperament njenih prebivalcev. Tako kot je ob zapuščanju države obmejni bosanski policist ob pregledovanju naših dokumentov prepeval in žvižgal na balkanske ritme. Se vidimo! r_i\_t: I;_a_rd 1\J\ JUH—FJi J>JiJ? JJ7A Pravi naslov za uspešno reklamo! ■ ■ 4. maja 2017 «»WAS Naš čas, 4. 5. 2017, barve: CM K, stran 11 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Najhitreje v službi minejo četrtkova valovanja Za novinarko Bojano Špegel so četrtki drugačni od ostalih dni. Namesto na Kidričevo 2 a v Velenju, kjer so glavni prostori naše medijske hiše, jo pot vodi zgodaj zjutraj v Staro Velenje, kjer domuje Radio Velenje. Prvo uro jutranjega programa se trudi, pravi, da poslušalcem še pred prvimi radijskimi poročili na frekvenci 107,8 mega herca pove, ali potrebujejo dežnik ali ne. Prav tako jih želi seznaniti s kakšnimi drugimi koristnimi informacijami, med katere sodi tudi stanje na cestah, sploh če so kje kakšni zastoji. »Kljub temu da sem v četrtkovih jutranjih oddajah moderatorka, sem toliko tudi novinarka, da prevladuje novinarska radovednost.« Posebnost četrtkovih dopoldanskih oddaj je tedenski pregled policijskega dogajanja ob 8. uri. Takrat je poleg nje v studiu eden od štirih vodij policijskega okoliša, ki poslušalce in poslušalke seznani z nekaterimi najpomembnejšimi dogodki iz njihove »beležke« v zadnjem tednu dni. »Oddajo vedno poskušam nadgraditi s kakšnim dodatnim vprašanjem. Vprašam tisto, kar menim, da zanima poslušalce. Sestavni del teh »poročil« je še kakšen preventivni nasvet.« V zadnjem času se med drugim »seli« po radijskih valovih še v Terme Topolšica. Prav je, meni, da spodbudi čim več ljudi, naj izkoristijo bližino in ugodnosti naravnega zdravilišča. Glasbeni del programa je običajno »kombinacija« njenega okusa in okusa tonskega tehnika Mitja Čretnika, s katerimi sta na programu. Pri svoji glasbeni želji upošteva povprečen okus poslušalcev, kot pozorna spremljevalka glasbe ve, kaj je popularno. Svoje glasbene želje pa posluša v avtomo- bilu. »Tisto, kar sama najraje poslušam, najbrž ni za večino ušes.« Bojana še pravi, da ima srečo, ker je jutranji človek. Ni ji težko vstati ob 5. uri, se hitro prebuditi in uro kasneje reči: Dobro jutro, spoštovani poslušalci in poslušalke. »Četrtkove jutranje oddaje mi vedno zelo hitro minejo. V njih se zavem, kako kratka je v resnici vsaka minuta,« še dodaja Bojana Špegel. ■ tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MI 2 - Lanski sneg 2. Anika Horvat - Dihanje 3. Željko Bebek - Ono nešto naše LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice_j Skladba, dolga le 35 sekund Člani skupine Blink-182 so presenetili svoje privržence z novo skladbo Can't Get You More Pregnant, ki izstopa predvsem zaradi dolžine trajanja, saj je krajša od ene minute. Gre za le 35 sekund trajajočo skladbo, s katero napovedujejo izid novega albuma, ki bo izšel julija. To ni prvič, da skupina, ki jo trenutno sestavlja- jo Mark Hoppus, Travis Barker in Matt Skiba, ruši ustaljena pravila glasbene industrije. Trio je že na albumu California, ki je izšel lani, objavil dve zelo kratki skladbi, Built This Pool in Brohemian Rhapsody, podobno pa velja tudi za pesem Happy Holidays You Bastard iz leta 2001. Raiven predstavila svoj prvenec Sara Briški Cirman, ki jo večji del Slovenije pozna kot Raiven, je predstavila svoj prvenec Magenta. Album vsebuje deset pesmi, od katerih je pet že znanih, pet pa jih doslej še nismo slišali. Dve skladbi na albumu sta tudi v angleščini. Raiven je prvenec pripravljala kar tri leta, medtem pa jo je občinstvo dodobra spoznalo po dveh nastopih na Emi (Črno-bel in Zažarim) ter po pesmih Jadra in Nov planet, nedavno pa je predstavila nov singel Sijaj. Zvočna podoba albuma je rezultat sodelovanja med producentom Jernejem Kržičem ter avtorjem glasbe in kitaristom Tadejem Koširjem. Avtorica večine besedil je Raiven, ki jo sicer poznamo tudi kot harfistko, kot avtorica besedil pa se podpisuje tudi Simona Jerala. Nove glasbe Princea ne bo Čeprav smo v prejšnji številki na teh straneh poročali, da bo leto po smrti legendarnega Princea pri neodvisni vancou-vrski založbi RMA izšel EP Deliverance z njegovo glasbo, se, kot kaže, to ne bo zgodilo. Zapletlo se je namreč pri pravicah, saj se je pokazalo, da producent no za svojo osebno korist. Boj se bo očitno nadaljevali na sodišču, producent pa je že dobil nalog, da vrne vse posnetke Princeo-vim zastopnikom. Mi2 predstavljajo Lanski sneg Po letu in pol skupina Mi2 spet predstavlja novo skladbo. Lanski sneg je pesem o minljivosti, pozabi in spominu, zapakirana v značilni baladni rock zvok Mi2 z nepogrešljivo Egonovo kitarsko solažo. Malo mehkejša, a vseeno zelo Mi2-jevska skladba napoveduje novo, že osmo avtorsko studijsko ploščo skupine Mi2, ki postopoma, v redkih premorih med koncerti nastaja v novem svetišču skupine na Belem pri Šmarju. Zadnji studijski album skupine Čista jeba, ki je nastajal v šmarski Stari šoli, sodi po uspešnosti v sam vrh njihovih izdaj. Zanj so prejeli nagrado za ploščo leta, skladba Čista jeba pa je dobila nagrado za skladbo leta na podelitvi glasbenih nagrad zlata piščal. S ploščo so hkrati postavili še en mejnik - razprodali so ljubljansko Halo Tivoli. Bananarama nazaj na odrih Bananarama, ena uspešnejših dekliških skupin 80. let prejšnjega stoletja, se po dolgih letih vrača na sceno. Zasedba, kije nastala leta 1979, je zaslovela z uspešnicami Venus, Shy boy in Love in the first degree, skupaj pa so dekleta prodala več kot 40 milijonov albumov. Skupina se na sceno vrača v prvotni zasedbi, ki jo sestavljajo Sara Dallin, Siobhan Fahey in Keren Woodward, dekleta pa so že napovedala britansko turnejo, ki bo obsegala 15 koncertov. Zanimivo je, da se v času največjih uspehov nikoli niso podale na turnejo, saj so se pred tem razšle. Za razpad je bil kriva Faheyeva, ki je skupino zapustila in leta 1988 ustanovila zasedbo Shakespears Sister. Preostali članici sta za nekaj časa našli zamenjavo zanjo, po treh letih pa sta svojo kariero nadaljevali kot duo. Naber nabrusil glas albuma lan Boxill nima pravic za distribucijo skladb, ki so nastale med letoma 2006 in 2008. Po novici, da glasba prihaja na spletne glasbene platforme, so se namreč oglasili Princeovi zastopniki, češ da želi Boxhill izkoristiti Princeovo glasbeno zapušči- rn^m Omar Naber, naš 35-letni pevec, je v ponedeljek že preizkusil oder v Kijevu in je zadovoljen. Slovenski predstavnik na pesmi Evrovizije bo v prvem predizbo-ru v torek, 9. maja, na oder stopil kot 17. od 18 izvajalcev. Seveda si želi, da z balado \ On my Way osvojil mesto, jjL ki bo boljše, kot je bilo ti-l^j sto, ki si ga je v Kijevu izboril pred 12 leti, ko je prvič stal na tako velikem mednarodnem odru. Takrat je bil še preveč zaletav, mlečen in samosvoj, pravi, zato bo tokrat vse drugače. Tudi njegov nastop, kajti pod žarometi bo povsem sam, brez spremljevalnih vokalov in scenskega nastopa, ker naj bi bilo tako najbolje. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Šepet - Sedem petkov 2. Kraški kvintet - Ko boš prišla v moje sanje 3. Ansambel Zaka pa ne - Malo nora sva 4. Ansambel Glas - Kdor srcu sledi 5. Igor in Zlati zvoki - Ena tu, ena tam 6. Jodel Express & Ans. Janeza Kalška - V planinskem baru 7. Ansambel Akordi - Pevec 8. Ansambel Narcis - Vez življenja 9. Ansambel Storžič - Ta nagajivi čas 10. S.O.S. kvintet - Presrečna sem, zaljubljena www.radiovelenje.com nikoli sami 107,8: zelo NA KRATKO LOW PEAK CHARLIE Po petih letih se primorska skupina vrača na sceno z novim albumom Čas disket je pozabljen. To je po prvencu Kdo bo komu iz leta 2012 njihov drugi studijski album, na njem pa je mesto našlo osem novih skladb. Za uradni single, s katerim predstavljajo nov album, so izbrali skladbo Serijski per-verznež levo desnih sredin. METALDAYS 2017 Znani so vsi nastopajoči na festivalu MetalDays 2017, ki bo od 23. do 29. julija potekal v Tolminu (sotočje Tolminke in Soče). Na peti izdaji metalskih počitnic bodo poleg že najavljenih imen, kot so Marilyn Man-son, Amon Amarth, Opeth, Doro, Iced Earth, Pain ..., nastopili tudi Heaven Shall Burn, Solstafir, Grave Digger in drugi. LAIBACH Zasedba, ki se bo v zgodovino zapisala kot prva, ki je koncertirala v obeh Korejah, 12. maja načrtuje tudi svoj prvi obisk Izraela. Nastopili bodo na filmskem festivalu v Tel Avivu takoj po projekciji dokumentarnega filma Liberation Day. SHEBY Mlada r'n'b pevka Maja Šebenik z umetniškim imenom Sheby predstavlja novo pesem z naslovom Se prepoznaš?. Pod glasbo in produkcijo skladbe se podpisuje Cazzafura (Muff, Zlatko ...), besedilo pa je delo mlade pevke, ki v pesmi predstavlja vizijo sodobne, samostojne in svobodne ženske. MANCA ŠPIK IN ISAAC PALMA Manca Špik in Isaac Palma sta njuno veliko uspešnico Oba, ki je na Youtubu zabeležila blizu tri milijone ogledov, posnela še v špansko-slovenski različici. Besedilo za španski del sta prispevala Isaac in njegova žena Patricija. To je pravzaprav prvotna verzija skladbe, saj je bila ta najprej usvarjena v španskem jeziku in je šele kasneje dobila slovensko besedilo. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 12 12 »»^AS Mitja Tašler prisega na tri športe; tek, plavanje in kolesarjenje. Pravi, da je triatlon sestavljen iz treh najboljših športov. A po tem, ko se je zadnjič preizkusil v prostem plezanju po umetni steni, je v dilemi. »Tole je prav zabavno, adrenalinsko početje. Mogoče si bom celo premislil, kar se najboljših športov tiče,« je ugotavljal, ko se je varno spustil s stene. 4. maja 2017 ^^ Boris Brinovšek je gasilec z dušo in srcem, vedno v akciji, kar pa seveda pomeni veliko odrekanja tudi za njegova sinova in ženo. A je nanje zato še bolj ponosen. Pred dnevi pa je bil v ospredju lan, kije bil zmagovalec biserov maturantskega plesa. Boris je imel oči kar malo vlažne. Toda kaj šele bo, ko bo Žan še uspešno zaključil maturo in se vpisal na medicino. Še eno ponosno mamo je čvek ujel v objektiv. Zlatka Koprivec Jambrovič se je takole razveselila po uspešnem nastopu svoje hčerke pianistke Petre na Trianglovem pomladnem večeru v Žalcu. Petra živi in ustvarja v Bruslju skupaj s prijateljem Damirjem Mazrekom (na sliki poleg Petre) in Aleksandro Moldo-van. Skupaj ZANIMIVOSTI Zdravnica spodbuja k uživanju življenja Sanela Banovic je zdravnica, ki je v Sloveniji vse bolj znana. Pred sedmimi leti je prišla v našo državo iz Srbije - zaradi službe in zato, da bi tu našla moža. Danes nagovarja več kot tisoč ljudi naenkrat, njen govor na ljubljanskem dogodku TEDx pa si je do zdaj ogledalo četrt milijona ®®®®®®®®®0®®®®@®Q®®0 Cepivo proti malariji? Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da bo prihodnje leto začela v Afriki obsežno testirati prvo cepivo proti tej smrtonosni bolezni, za katero vsako leto zboli na stotine milijonov ljudi. V boju proti bolezni je bil sicer v zadnjih letih dosežen ogromen napredek: med letoma ljudi. Zdravnica očitno opozarja na tisto, česar se vsi zavedamo, a ne znamo storiti: govori o nujnosti skrbi zase. »Ko vam rečem, vzemite si kredit in pojdite na počitnice, pojdite zdaj na dopust, privoščite si nekaj zase, mi odgovorite, samo še tole naredim, potem pa bom ... Ko pa enkrat zbolite, si izposodite denar, vzamete kredit za neko zdravilo z Nove Zelandije. Kdaj se je to obrnilo?« opozarja. Pravi, da smo ljudje preveč razvrednotili občutek, da bi si morali vzeti čas zase in mislimo, da bi si ga morali zaslužiti. »Življenje je premiera, ne bo ponovitve. Živite ga danes,« še dodaja. 2000 in 2015 se je po navedbah WHO število smrti zaradi malarije zmanjšalo za 62 odstotkov, število okužb z njo pa za 21 odstotkov. Tokratno cepivo pomeni toliko večji korak k zaščiti. »Gre za čudovito novico,« pravi dr. Photini Sinnis, ki je sodelovala z znanstveniki iz podjetja Glaxo-SmithKline, ki so opravili večino raziskav, na osnovi katerih so nato razvili cepivo. »Tedaj nihče ni mislil, da bo resnično delovalo. Toda cepivo se je pokazalo za izjemno učinkovito,« je dejala. V tretji fazi so cepivo testirali na 11 tisoč otrocih v podsaharski Afriki. Že tedaj so z njim reši- 11 na tisoče otroških življenj, saj se je smrtnost zaradi malarije zmanjšala za kar 50 odstotkov. Podgane v treh letih do 480 milijonov potomcev Večini evropskih prestolnic, ki se borijo z iztrebljanjem podgan, je jasno, da se ta bitja razmnožujejo izjemno hitro. Ko smo nedavno slišali, da Parizu grozi nevarnost, da bo tam kmalu živelo več podgan kot ljudi, pa se je novica vendarle zdela pretirana - toda, ali je res? Podganja samica koti približno trikrat do šestkrat na leto, vsakič ima od 8 do 12 novih potomcev. Spolno zrelost podgane dosežejo v štirih do petih tednih po rojstvu, čas bre-josti pa je med 21 in 23 dni. To pomeni, da lahko populacija iz dveh podgan naraste na več kot 1200 v samo enem letu. Številke iz Pariza imajo torej trdne temelje, a mali glodavci takšnih šte- vilk potomstva načeloma ne dosegajo. To jim preprečujejo npr. pomanjkanje hrane in bivališč, zastrupljanje, bolezni in plenilci. Za povrh se podgane, ko postane prostor, na katerem živijo premajhen, hrana pa preveč redka, hitro obrnejo ena proti drugi -tudi z medsebojnim hranjenjem. Ličinke, ki lahko jedo plastične vrečke Raziskovalci so ugotovili, da lahko ličinka velike voščene vešče, ki se sicer v čebelnjakih hrani z odpadki in čebeljim zarodom, poje tudi plastično vrečko. Gosenica te žuželke uspe raztrgati in prebaviti polimere vrečke podobno, kot to naredi s čebeljim voskom. In pri služile za izhodišče. Izkoristili jih bomo, da bomo razumeli, kako se lahko plastika po naravni poti razgradi, s tem pa bomo, upajmo, nekoč prispevali tudi k zmanjšanju plastičnih odpadkov,« je dejal biokemik iz raziskovalne ekipe Paolo Bombelli. Zaklad iz pianina V osrednji Angliji je neka šola prejela v dar pianino. Odgovorni so najeli uglaševalca, ta pa je v ogrodju instrumenta našel več sto zlatih in srebrnih novcev iz viktorijanske dobe (obdobje med tem so zelo hitre, saj skupina gosenic lahko v eno vrečko v eni uri naredi več lukenj. Odkritje je seveda izjemno pomembno za reševanju težav, ki jih za okolje predstavljajo plastične vrečke. Vsako leto svet skupaj proizvede kar okoli 80 milijonov ton polietilena, težava pa je, ker je potrebnih več sto let, da se takšna vrečka v naravi sama razgradi. »Te gosenice nam bodo letoma 1847 in 1915). Strokovnjaki iz Britanskega muzeja, ki so najdbo ovrednotili, menijo, da so bili novci zbrani med več desetletji, v pianino pa skriti v poznih 20. letih minulega stoletja kot reakcija na veliko depresijo ali dogodke, ki so pripeljali do 2. svetovne vojne. Koliko natanko so vredni, v muzeju ne vedo, pričakujejo pa, da več sto tisoč funtov. Oblasti so poskušale najti lastnika. Oglasilo se je približno 40 domnevnih lastnikov, a se je pokazalo, da nobeden od njih ni resnični lastnik zaklada. frkanje » Levo & desno « Zgled Nekatere delavce so delodajalci že tako izurili, da delajo kot roboti. Zato jih tudi res z roboti ne bo težko nadomestiti. Praznično geslo Ni ga maja brez mlaja. Žal pa je tudi pri nas tako, da imamo praznik dela brez dela. Koga na roge Kljub velenjskemu spodrsljaju z Ribničani še vedno velja, da bomo po remiju s Celjani v Rdeči dvorani verjetno šele na tekmi v celjskem Zlatorogu videli, kdo bo komu nataknil roge. Pozor, nevarnost! Kresove so že nekdaj kuri-i kot opozorilo pred nevarnostjo. Zato jih tudi zdaj delavci ob prazniku dela. Veseli upokojenci Tudi nekateri upokojenci so bolj veseli praznovali 1. maj. Poslanci so tik pred praznikom izglasovali povišanje (nekaterih) najnižjih pokojnin. Na »zapravljanje« denarja pa bodo ti upokojenci morali še malo počakati. Neenotni o enoti Na našem širšem območju ljudje nikakor niso enotni o tem, ali naj Bolnišnica Topolšica spet postane enota celjske. Podpora Tudi ustrezno urejeno ogrevanje je bil eden od razlogov, da so Šaleča-ni tako podpirali gradnjo bloka 6. Zdaj, ko stoji, nekateri ne vidijo več razloga, zakaj ogrevanja ne bi podražili. Plačujejo »tujci« Podatki torej kažejo, da so stacionarni radarji opravili svojo nalogo: promet so dokaj umirili. Sicer je še (pre)več kršiteljev, a to ni tako hudo. Saj so v glavnem vozniki od drugod. Več ali manj Čistilci okolja se radi pohvalijo, da so ob zadnji akciji pobrali še več odpadkov kot leto poprej. Bolj hvale vredno bi bilo, če bi se pohvalili, da so sicer pobrali vse, a jih je bilo manj kot prejšnje leto. Dim na črno Z uveljavitvijo nove zakonodaje se kadilcem piše še bolj črno. Tobačni trgovini na črno pa se menda obetajo (še bolj) zlati časi. Naš čas, 4. 5. 2017, barve: CM K, stran 13 4. maja 2017 ""^Jis OB PRAZNIKU 13 1. maj je v spomin na socialne in gospodarske dosežke mednarodnega delavskega gibanja (med katerimi so uzakonjenje 8-urnega delavnika in druge delavske pravice) in na žrtve delavskih demonstracij leta 1886 v ameriškem Chicagu mednarodni praznik delavstva. V mali anketi ob minulem prazniku smo poizvedovali, kako se velenjske delavke in delavci počutijo na svojem delovnem mestu, kakšen odnos imajo z delodajalcem oziroma nadrejenim, ali so njihove pravice spoštovane in varovane, kakšne so razmere na trgu delovne sile in kaj jim pomeni delo kot vrednota oziroma ali družba delavca in delo še spoštuje. Izvedeli smo, da so razmere na delovnih mestih naših sogovornikov dokaj dobre, vseeno pa ti večinoma zaradi odnosov v delovnem okolju in stresa zaradi negotove prihodnosti na delovnem mestu niso zadovoljni in v službo prihajajo bolj po sili razmer kot zaradi veselja do dela. Delavka v skladišču, 27 let: »Načeloma na delo prihajam z veseljem in nimam večjih neprijetnih občutkov. Z nadrejenim imam dober odnos, čeprav opažam, da dela razlike med delavci. Zase lahko rečem, da je do mene korekten. Trg dela je po mojem mnenju povsem neurejen. Če pogledam samo naše podjetje: sem izobražena in iz- Bolj nezadovoljni kot zadovoljni polnjujem vse pogoje za boljše delovno mesto, boljšo plačo, pa imajo kljub temu prednost družinski člani nadrejenih, čeprav sploh niso kvalificirani. Poleg tega moramo biti tisti, ki smo zaposleni za določen čas, čisto pri tleh. Kolegice, ki so zaposlene za nedoločen čas že 30 let, pa so flegmatične in delajo vse po liniji najmanjšega odpora. Mi pa moramo za veliko manjšo plačo marsikaj postoriti namesto njih. Neke splošne delavske pravice pa lahko rečem, da so spoštovane. Vsaj to. Sicer pa v to službo hodim zato, ker potrebujem denar, ne zaradi veselja, ker se ne vidim na tem delovnem mestu.« Zdravstveni delavec, 57 let: »Vsa delovna mesta v zdravstvu so zahtevna. Vemo, da je ta sektor kadrovsko podhranjen, medtem ko bolnih ni nič manj. Kvečjemu več jih je, bolj so nestrpni, bolj so nezaupljivi, tudi nesramni. Ker se s sodelavci zavedamo, da naš šef na to pravzaprav nima vpliva, ker bi to morala rešiti država, držimo skupaj. Seveda bi pričakovali, da se bolj zavzame za nas. Ampak navadno se izgovori, da ima zvezane roke in se moramo v samih razmerah kar se da sami znajti. Da bi Ob 1. maju, prazniku dela delovno mesto zamenjal, mi ne pade na pamet, saj so moje znanje in izkušnje zelo specifične in bi jih težko uporabil kje drugje, pa tudi moja starost je ovira pri iskanju nove zaposlitve. Itak pa ni toliko problem v delovnem mestu kot v odnosu države do zdravstvenih delavcev.« Zaposlena v kulturi, 26 let: »Opravljam delo, ki me veseli in se počutim odlično. Sodelujem pa z zelo različnimi karakterji ljudi, zato je včasih komunikacija z nekaterimi precej naporna. Zelo dobro pa sodelujem z nadrejenimi, ki upoštevajo moje predloge, me tudi pohvalijo. Če opravljaš delo, ki ti ustreza, v okolju, ki je prijetno, je to lahko vir zadovolj- stva. V nasprotnem primeru pa je to vir stresa. Sicer pa pri vrstnikih opažam, da je prekarno delo izredno v porastu. Mladi ne dobivajo priložnosti, so izkoriščani, delodajalci jih spodbujajo k samozaposlitvi in jim plačujejo toliko, da komaj pokrijejo stroške prispevkov in drugih položnic. Na drugi strani pa imamo nezainteresirane in neustvarjalne starejše delavce s pogodbami za nedoločen čas, ki so na varnem in udobnem delovnem mestu, učinkoviti pa niso. Sicer pa mislim, da si ljudje želimo delati. Nekateri bi se radi temu izognili, ampak večina hoče delati ne le za denar, ampak tudi za osebno izpopolnjevanje in zadovoljstvo.« Proizvodna delavka, 42 let: »Moje delovno mesto je kar v redu. Ni preveč hrupno ali preveč prašno, tudi s sodelavkami se dobro razumemo in tudi s poslovodjo imamo dober odnos. Razen norme nimamo večjih pritiskov. Plače so redne, dodatki, regres in podobno so izplačani, dopuste imamo ... Je pa res, da je delavnik drugačen, kot je bil pred leti. Bolj se moramo prilagajati in delamo veliko več, pri plači pa se ne pozna kaj prida. Vodstvo firme ima pred očmi številke, delavci pa smo več kot to. Ampak mislim, da so razmere tudi v drugih podjetjih podobne, če ne še slabše. Delavcev se ne ceni. Pač delamo; če nam kaj ne paše, pa lahko gremo. Vsaj pri nas (proizvodnih delavcih) je tako.« Pisarniški delavec, 38 let: »Pravzaprav nimam stalnega delovnega mesta, ker me glede na naloge v sklopu posameznega projekta veliko premeščajo. Dinamično delo mi ustreza in je tudi primerno nagrajeno. Ne predstavljam si, da bi celo življenje delal z istimi papirji. Vseeno si počasi želim nekih novih izzivov, menjave delovnega okolja, morda menjave sektorja. Mislim, da imam s svojimi izkušnjami dobre možnosti na trgu dela, je pa res, da se redko odpre kako delovno mesto, ki me zanima in za katerega izpolnjujem vse pogoje. Zadnje čase opažam, da je v razpisih vedno več zelo specifičnih, čudnih pogojev, zaradi česar sumim, da so za marsikatera delovna mesta kandidati že izbrani in je razpis čista formalnost. Delo nasploh pa je po mojem mnenju vedno bolj razvrednoteno. Čeprav sem sam zadovoljen s svojo zaposlitvijo in mislim, da tudi imam nek ugled pri nadrejenih, sodelavcih, znancih, opažam, da vedno več delavcev nima občutka, da so cenjeni.« ■ Tina Felicijan Kršitev pravic delavcev ni nič manj niti niso bistveno drugačne Ob prazniku dela smo se o kršitvah pravic in obveznosti delavcev in delodajalcev pogovarjali z delovno inšpektorico s 24-letnimi izkušnjami Damijano Zupanc Tina Felicijan Območna enota Celje-Velenje je ena od petih območnih enot Inšpektorata za delo, v okviru katerega delujejo inšpekcija za področje delovnih razmerij, inšpekcija za področje varnosti in zdravja pri delu in socialna inšpekcija. Pristojna je za območje SAŠA regije in Koroške od Solčave do Dravograda. Inšpektor za delo nadzira področje delovnih razmerij in je pristojen za nudenje pravne pomoči tako delavcem kot delodajalcem. Vir njegovih informacij mora ostati skrit. Ob nadzoru ne sme povedati niti, da je dobil prijavo. »Kljub temu so prijavitelji pogosto zaskrbljeni, da bodo razkriti. Inšpektorji pri nadzoru vedno poskušamo v čim večji meri skriti človeka, čigar pravice so kršene. A v določenih primerih to ni možno. Denimo, kadar gre za individualno pravico invalida ali delavca v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takrat delodajalci sami vedo, za kaj gre, poskušajo od nas izvleči potrditev njihovih domnev o prijavitelju, a tega seveda ne dobijo.« Delodajalci, pri katerih ne ugotovijo nobenih kršitev, so redki Inšpektorji opravljajo nadzore naključno ali na osnovi informacije o kršitvah pravic delavcev, ki jih dobijo neposredno od njih. Ti morajo izpolniti pripravljen obrazec ali pisno opisati kršitev, možna pa je tudi vložitev prijave na zapisnik. Inšpektorji ugotavljajo, da tisti, ki bi res potrebovali nji- hovo pomoč in so več kot upravičeni do prijave kršitev, tega ne storijo. Vedno znova pa prihajajo taki, ki prijavijo vsak dan zamude izplačila plače. Prijavo lahko oddajo tudi anonimno. »S to razliko, da anonimnega prijavitelja ne moremo obvestiti o ugotovitvah. Prav se mi zdi, da prijavitelj ve, da smo njegovo vlogo obravnavali in ukrepali v skladu s pooblastili.« Inšpektor se na nadzor ne najavi in od delodajalca najprej zah- > »Vprašanje o viru informacij je edino, na katerega inšpektor ne odgovarja.« teva vso dokumentacijo in posebej podrobno pregleda področja, na katera se nanaša prijava. »Če gre za plače, pregledamo plačilne liste in njihove vsebine, datume nakazil, regrese, pogodbe in ostale listine iz personalne mape. Po nadzoru inšpektor ugotovi kršitve in v upravnem postopku ukrepa z izdajo ureditvene odločbe, s katero naloži odpravo nepravilnosti in postavi roke, nato pa preveri, ali je delodajalec postoril vse potrebno. V prekrškovnem postopku lahko izda odlobo o prekršku, za sankcijo pa izbere opomin ali globo in lahko izda tudi plačilni nalog. Kazniva dejanja naznani tožilstvu. Zaradi najhujših kršitev delovnega razmerja pa lahko tudi prepove opravljanje dejavnosti delodajalcu. Denimo zaradi dela na črno ali ogrožanja življenja in zdravja delavca.« Primere rešujejo glede na prioritete. »Če gre za hujše kršitve in je treba zavarovati pravice delavcev, gremo takoj.« Načeloma pa od prijave kršitve do izvedenega ukrepa ne bi smel preteči več kot mesec dni. »Menda pomirjam ljudi. Ne vseh - delodajalcev gotovo ne,« pravi Damijana Zupanc, ki ji delavci večkrat zaupajo pretresljive zgodbe. Nekateri samo zato, da se nekomu potožijo, prijave si pa ne upajo podati. »Redko se zgodi, da je pri kakem delodajalcu vse v redu. Tudi pri kakih osebnih družbah, ustanoviteljih družb z omejeno odgovornostjo, v katerih so sami zaposleni, najdemo primere, da si že več let niso izplačali plač in prispevkov. Če je vse v redu pri izplačilih plač, pa kršitve najdemo kje drugje,« je povedala delovna inšpektorica Damijana Zu- panc. Področje delovnih razmerij je namreč izredno zapleteno. Mnogi delodajalci nimajo zaposlenih oseb, ki bi dobro poznale delovno pravo. Tudi zato inšpektorji najdejo neustrezne dokumente. »Delodajalci vseh napak ne naredijo nalašč. Mnogi dejansko ne vedo, kakšen je pravilen postopek. Ampak inšpektorji smo tu tudi zato, da delodajalcem dajemo pravne nasvete. Če imajo dvome v nekem postopku, denimo pri odpovedi delovnega razmerja, se lahko posvetujejo z nami. Nekaterih pa nam ne uspe poučiti in napake ponavljajo ves čas.« Prekarstvo, plačilna nedisciplina, diskriminacija V zadnjem času pogosto ugotavljajo kršitve s področja diskriminacije, ki so za inšpektorje najtežje področje dela. Ker delodajalec navadno išče najcenejšo varianto za zaposlitev, je veliko prekar-nega dela - delavcev, ki delajo kot 'espeji', ter študentov in dijakov, katerih glavna dejavnost je delo, ne študij. »To se vidi pri nadzorih, v katerem ugotovimo, da nosilec dejavnosti nima nikogar zaposlenega, medtem ko lokal obratuje vsak dan ves dan.« V določenih dejavnostih je cel vagon 'espejev', ki delajo enako kot redno zaposleni in celo opravljajo dejavnost le za enega naročnika. »Proti temu se borimo, ker delodajalec tem delavcem ne priznava pravic, ki bi jim jih po zakonu moral - nimajo bolniške, letnega dopusta. Ti ljudje imajo na nek način status delavca, a pravzaprav nimajo nobenih pravic.« Zadnja leta se največ prijav nanaša na neizplačila plač in/ali regresa za letni dopust, prepozno izplačane plače, prisotne so pri- jave diskriminacije, »čeprav je tega v resnici najbrž še veliko več, kot imamo prijav. Ljudje s težavo odprto govorijo o trpinčenju, šikaniranju na delovnem mestu, redki imajo srečo, da njegovi sodelavci potrdijo navedbe. Slišimo zelo težke zgodbe.« Z neiz-plačili študentskih napotnic navadno ni težav. Veliko pa je kršitev v zvezi z razporejanjem na druga dela, z novimi pogodbami, nepravilno izpeljanimi postopki delodajalca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kar nekaj je napotitev oziroma posredovanj delavca na delo k drugemu delodajalcu, ne da bi prvotni delodajalec izpolnjeval pogoje za to. Tudi bianko odpovedi niso redkost. Kakšne pripombe imajo delodajalci? Delodajalci imajo največkrat težave z delavci zaradi neupravičenega izostajanja z dela. Včasih trdijo, da je delavec odklonil nadurno delo, da je malomaren pri delu in ne izpolnjuje svojih obveznosti. »Če v evidenci opazimo, da je delavec že tri tedne vsak dan prisoten na delovnem mestu deset ali celo dvanajst ur, težko rečemo, da je delavec kriv, da je naredil napako. Ta je po vsej verjetnosti posledica izčrpanosti. Ugotavljamo, da delavci delajo brez dnevnega, tedenskega počitka.« Kako bi lahko stanje pri delovnopravnih razmerjih izboljšali? Po mnenju in izkušnjah Damijane Zupanc bi lahko veliko vlogo odigrale obrtne in gospodarske zbornice s čim boljšim seznanjanjem delodajalcev o njihovih obveznostih. Velenjska obrtna zbornica trenutno veliko dela za to. »Še več pa bi lahko dosegli z negovanjem osebne kulture,« je pomenljivo sklenila pogovor, saj je v času, ko je denar večja vrednota kot poštenost, človek povsem razvrednoten. a • »Inšpektor za delo ni pristojen za izterjavo dolga delodajalca do delavca. Delavca lahko napoti na sodno varstvo in ta iztoži neizplačane plače. Odredi pa, da mora delodajalec v naslednjih mesecih plačo izplačevati do z zakonom določenega roka. Enako velja za regres.« • Če inšpektor ugotovi delo na črno, delodajalcu prepove, da oseba še naprej dela, in odredi, da ji uredi status. Kaznovanje pa je pristojnost finančne uprave. • Če inšpektor ugotovi, da delodajalec delavcu ne plačuje prispevkov, lahko poda ovadbo za kaznivo dejanje. Tudi kadar delodajalec plač že trikrat zapored ni izplačal. V letu 2016 so inšpektorji območne enote Celje-Velenje podali 8 ovadb in 9 naznanil kaznivega dejanja. • »Imamo delodajalce, ki nas ne sprejmejo na nadzor in ne predložijo listin. Pri tem ukrepamo s prekrškovnim postopkom zaradi onemogočanja opravljanja nadzora. Tudi sklepi o privedbi niso osamljeni primeri.« • »Naša delovna zakonodaja temelji na trajnosti zaposlitve. Zaposlitev za določen čas je izjema, ne pravilo. V praksi je to ravno obratno.« Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE »"WAS 4. maja 2017 Namenu predali letošnjo največjo naložbo Osrednji del vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh bogatejši za več kot kilometer novega kanalizacijskega omrežja - Denar zagotovila predvsem občina Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 26. aprila - V občini Šmartno ob Paki si bodo minule praznike zapomnili tudi po letošnji največji pridobitvi. Namenu so predali dober kilometer na novo zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja v osrednjem delu vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh. Na glavni vod se je priključilo 37 gospodinjstev, dve se bosta v bližnji bodo lotili, ko bodo imeli na voljo tudi denar. Jeseni odločitev, kdo bo naslednji Kopušar nam je povedal, da je v lokalni skupnosti v tem trenutku - po oceni - zgrajenega 35 odstotkov javnega kanalizacijskega omrežja glede na zakonske zahteve. »Praktično smo v vseh vaških skupnostih že zgradili odseke kanalizacije, ki jih moramo ne, Podgora in del Malega Vrha. Gradbena dovoljenja imamo za nekatera območja že pridobljena.« Kje bodo prizadevanja po večjem varovanju narave nadaljevali, se bodo odločili jeseni skupaj s strokovnjaki Komunalnega podjetja Velenje, ki upravlja sistem javne kanalizacije. Navadno vsako večjo pridobitev v občini blagoslovi šmarški župnik Ivan Napret. Tokrat je zaradi obveznosti ni mogel opra- Letošnjo največjo pridobitev v občini so predali v uporabo Janko Kopušar, predstavnik mlajše generacije Rok Klemene in Drago Nežmah. prihodnosti. Poleg tega so posodobili še nekaj manj kot 300 metrov meteornega kanalizacijskega omrežja, zgradili 160 metrov dolgo kamnito zložbo in asfaltirali več kot 3.000 kvadratnih metrov površin. Vrednost naložbe je blizu 280 tisoč evrov, denar pa je lokalna skupnost zagotovila iz občinskega proračuna, približno 80 tisoč evrov pa iz sredstev po zakonu o financiranju občin za leti 2016 in 2017. Šmarški župan Janko Kopušar se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pomagali pri uresničitvi pomembne naložbe, ter krajanom za tvorno sodelovanje z izvajalcem del. V prihodnje jih na tem območju čaka še nadaljevanje projekta, za katerega že imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje, njegove izvedbe pa se obvezno priključiti na centralno čistilno napravo, 100-odstotno »pokritost« pa nam je uspelo doslej zagotoviti le v vaški skupnosti Paška vas. Na dograditev sistema poleg Gavc in dela Velikega Vrha čakajo še gospodinjstva v vaških skupnostih Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki, Slati- viti. Je pa obljubil, da jo bo blagoslovil na daljavo. Glede na to, da je prav v času predaje javne kanalizacije prenehalo deževati, so mnogi ocenili, da je svojo obljubo že izpolnil. rekli so ) Predsednik vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh Drago Nežmah: »Krajani smo te pridobitve zelo veseli. Z njo smo omogočili sebi, predvsem pa našim zanamcem čistejšo naravo in s tem kakovostnejše življenje. Hkrati s kanalizacijo smo posodobili še nekaj komunalne in cestne infrastrukture. Moram pohvaliti krajane in izvajalce del. Veliko del je potekalo po zasebnih zemljiščih, a smo težave, ki so se pojavile, reševali sproti in z veliko mero razumevanja ter prilagajanja. V nadaljevanju nas čakata še dve fazi, vendar se zavedamo, da smo ena od 10 vaških skupnosti v občini s podobnimi cilji glede opremljanja območja z javnim kanalizacijskim omrežjem.« Mnenja in odmevi Zakaj zastoji na mejah? Ne morem se upreti skušnjavi da se ne bi obregnil ob dogajanja ob naših mejah. Vzrok so seveda zastoji. Pred poletno sezono nuja ali napaka? Kdaj bodo zastoji in kje, se ve že dolga desetletja. Ali se res nič ne da storiti, da bi se jih omejilo na minimum. Mednarodna situacija kaže, da nenadzorovanega pretoka ljudi ne smemo dopustiti, ne zaradi nas in ne zaradi Evrope. Pa vendar, imigrantska kriza v letu 2015 je pokazala, da država Slovenija nima ustreznih zmogljivosti za obvladovanje podobnih razmer. Sedanji zastoji dokazujejo, da naši predstavniki (pogajalci) niso dobro razume- li nalog, ki nas čakajo, in pristali na nesprejemljive pogoje. Če pogledamo geografsko, je mala državica Slovenja (geografsko in po številu prebivalstva) dobila nalogo, da obvladuje ves promet med severno in srednjo Evropo ter Balkanom in Malo Azijo. Sedaj se pa nekaj sto milijonov ljudi sprašuje, kaj je v tisti deželici z dvema milijonoma ljudi narobe. In kaj storiti? Kdaj se bo pojavila reka vozil z ljudmi, se dokaj dobro ve. Tudi koliko jih bo, se približno ve. Postopek na meji je znan. Torej rabimo zadostno število ljudi in zadosti vstopno--izstopnih mest. Če ljudi iz opravičljivih razlogov res manjka, jih imamo cca 90 tisoč brez dela. Da se tu ne bi našlo nekaj sto delavcev, ne verjamem. Imamo pa še Slovensko vojsko (SV), če jo že vzdržujemo, naj nam še koristi. Nazadnje pa imamo še velik del Evrope, saj ta meja ni samo naša! Ko človek takole premetava možnosti, se ne more znebiti vtisa, da imamo zelo neodločno vlado. Vlado, ki se težko odloča za spremembe in deluje zelo počasi. Žrtve pa so ljudje v kolonah. To so predstavniki gospodarstva ali pa zgolj turisti. Tudi turizem je del pomembne gospodarske panoge. Predvsem pa Slovenija močno izgublja ugled. Takšne kolone so po mnenju večine potnikov v 21. stoletju nesprejemljive. ■ Ivan Glinšek, Ložnica pri Velenj V Paki novi metri vodovoda V zaselku Loke - Jurk se je nanj v aprilu priključilo 13 hiš Doslej so jim vodo morali dovažati tudi gasilci Paka pri Velenju, 21. aprila - Aprila so v Krajevni skupnosti Paka namenu predali vodovod Loke - Jurk. Gre za nadaljevanje vodovoda Paški Kozjak, ki je bil zgrajen leta 1998. Napaja se iz izvira Jablanica v Paki pri Velenju na nadmorski višini 580 Predsednik sveta KS Paka Srečko Avberšek nam je ob odprtju novega vodovoda povedal: »Cena izgradnje vodovoda je bila 240 tisoč evrov. Izvajalec del je bil samostojni podjetnik Vili Ro-šer. Dela so kljub zahtevnemu terenu potekala hitro in kvalite- tudi MO Velenje, ki je prisluhnila potrebam krajanov in financirala izgradnjo. Domačini, ki so se odprtja vodovoda udeležili v velikem številu, so bili veseli, ker so nanjo prišli tudi župan Bojan Kontič s sodelavci, direktor KP Velenje Gašper Škarja, predstav- ' i, - ■ -S ■ . -■Ob odprtju3_2Q0metloV dolgega vodovoda, nekaterega se je že priključilo 13 hii^so' -„vV-V , nazdravili z vodoi ^-:':Si metrov, voda se nato preko petih črpališč črpa na vrh Paškega Kozjaka, na nadmorsko višino 1060 m. Vodovod Loke - Jurk se na vodovod priključi na četrtem črpališču, na nadmorski višini 920 metrov. Letos je bila zgrajena prva faza v dolžini 3.200 metrov. Na vodovod so že priključili 13 hiš. tno, ves čas v sodelovanju s krajani. Zato so bila končana pravočasno, v veliko veselje domačinov, ki so bili doslej brez kakovostne pitne vode.« Zato so na to področje prej vodo pogosto vozili gasilci iz PGD Šalek. Veliko zaslug, da je vse teklo gladko, ima predsednik gradbenega odbora Branko Ramšak, pa niki občine Dobrna in Mislinja, župnik iz cerkve na Paškem Koz-jaku Milan Strmšek in predsednik PGD Šalek Janez Hiršel. Kulturni program so pripravili člani Društva prijateljev mladine Paka, nastopili pa so predvsem mladi iz Pake. a bš Salame od blizu in daleč Suhe mesnine so to zimo dobro zorele in 16. Salamiada je odlično uspela Tina Felicijan Šentilj pri Velenju, 23. april - Turistično društvo Šentilj je pretekli konec tedna priredilo že 16. Salamiado, ki je vse, odkar sta pobudnika Ivo Petek in Jože Pečečnik pripravila prvo srečanje malih predelovalcev su-homesnih izdelkov, tradicionalna in dobro obiskana prireditev. Tokrat je strokovna komisija, ki so jo sestavljali poznavalci iz različnih koncev Slovenije, ocenjevala kakovost 41 suhih salam Rekli so ) Poldka Čas: »S Salamiado spodbujamo predelovalce k večji kakovosti in bolj skrbnemu delu pri proizvodnji suho-mesnih izdelkov.« in 12 bunk predelovalcev iz domačega kraja, pa tudi iz okolice Šoštanja, Zgornje in Spodnje Savinjske doline, iz Dobrine, iz občine Loka pri Žusmu, salama iz najbolj oddaljenega kraja pa je bila iz Svete Ane v Prekmur-ju. Komisija je ugotovila, da so udeleženci 16. Salamiade v Šentilju dobro izkoristili letošnje pogoje za zorenje suhih mesnin. »Na suhomesnih izdelkih se pozna, da je bila zima mrzla in suha. V mesu niso nastajali kvarni procesi, meso se je lepo povezovalo, tekstura je bila pravšnja, odlično je zorelo, večina salam je imela primerno obliko in pravi okus, predelovalci pa so bolj zmerno uporabljali sol,« poroča je treba tudi na primerno vlago v prostoru.« Prvo nagrado za suho salamo je dobil Janko Banovšek iz Ponikve pri Žalcu, prvo nagrado za bunko pa Vili Poznič starejši iz Velenja. Po okusu občinstva pa je najboljšo salamo predstavil Miran Konečnik iz Zgornje Savinjske doline in najboljšo bunko Marjan Recko iz Dobrine. Za predsednica Turističnega društva Šentilj Poldka Čas in dodaja: »Za kakovostne suhomesne izdelke je najprej pomembna izbira mesa, ki mora imeti čim manj žil in vezi. Paziti je treba, da je slanina bela in pravilno narezana, kajti to se v salami takoj opazi. Treba je zmerno dodajati sol. Če se salame dimijo, je pomembno, da dim ni pretopel, saj lahko preveč izsuši zunanji del salame, medtem ko sredica ne more dobro dozoreti. Paziti odlično vzdušje, ki so ga začinili okusi predstavljenih suho-mesnih izdelkov, pa je ponovno poskrbel boj za kračo, ki je bil letos še posebej tesen. Kar štirje obiskovalci so uganili natančno težo nagrade sponzorja, naposled pa je žreb odločil, komu je krača padla v lonec. ■ ■ Naš čas, 4. 5. 2017, barve: CM K, stran 15 4. maja 2017 DNEVI MLADIH IN KULTURE 15 Sedemindvajsetič Letošnja različica DMK-ja bo ugledala luč sveta v petek, 12. maja, in v treh festivalnih vikendih zaobjela osem prireditev. Tokrat se je programska ekipa za sestavo glasbenega programa še tesneje povezala z lokalnimi društvi in nepovezanimi aktivisti na glasbeni sceni. Tako želi zagotoviti zastopanost kar se da širokega spektra glasbenih okusov - od popularnega rocka na vodilnem projektu festivala, Centru mladosti, do trde alternative na že vsem znanem Sound arsonu. Psytrance se bo vrtel na open air dogodku, Theater of Sickness, ki ga šaleški študentje organizirajo z društvom Universe, društvo za promocijo metal glasbe in subkulture Železni aktivizem pa v festivalov urnik uvršča svoj "Mosh 'til you drop". Prevetrena organizacijska ekipa z Vidom Hrova-tom in Blažem Mošmondorjem, s prvim na čelu programske in drugim na čelu tehnične ekipe, glasbeni koktajl, v katerega bodo v sodelovanju z radiem Banga vmešani tudi hiphop ritmi v obliki Banga boiling placa, DMK-je-vski različici "boiler room zabav", zaključuje z unikatnim projektom lastne produkcije. Prvi silent party v šaleški 27. DM K DNEVÍ^^^I KULTURE Festival Šaleškega študentskega kluba Dnevi mladih in kulture se 12. maja že sedemindvajsetič vrača v Velenje Vid Stropnik, Foto Martina Hrastnik Dnevi mladih in kulture z mladino šaleške doline diha že od leta 1991, ko je kot prvi v samostojni Sloveniji nastali študentski kulturni festival začel obeleževati nekdanji dan mladosti in mesec maj polniti z mladim zanimivimi in drugačnimi prireditvami - od norih, cenovno dostopnih koncertov, do dih jemajočih razstav in misli spodbujajočih inštalacij. Pobuda za nastanek je bila preprosta - mladim, združenim v šaleški študentski klub, ki s taktirko festivalovemu programu maha še danes, ponuditi možnost izživeti svojo zalogo inovativnosti, uveljavljati svoje ideje, opozarjati na želje in poglede mladih v šaleški dolini in se ob vsem tem kar se da konkretno nazabavati. V šestindvajsetih letih je DMK v Velenje v okviru tradicionalnega Rocka na gradu pripeljal številne prepoznavne glasbene skupine iz Slovenije in bivše Juge. V zadnjem času se je festivala prijel sloves eksperimentiranja z inovacijo - pa naj bo to alternativno prizorišče kulturnih prireditev in koncertov ali unikatni projekti lastne produkcije. Prvi Electronic Fortress, koncert na mladosti, Stand up v jami in lanski Theater of Secrets, open air dogodek v Letnem kinu ob Škalskem jezeru - vse te bi lahko šteli v omenjeni nabor. Posebej je treba izpostaviti lanski Escape room, sobo pobega lastne produkcije, ki je s svojim uspehom Pekarno v Starem Velenju potrdil kot dober prostor za projekte, ki so kasneje v njenih prostorih še sledili. Vsako leto znova pa DMK preseneča in se pokaže v novi luči - v letih se je razvijal, rasel, se širil, krčil - a najpomembneje, ostal! Kot rezultat prizadevanja, rasti in neustavljivega truda danes predstavlja eno najpomembnejših kulturnih aktivnosti šaleškega študentskega kluba. dolini, po svojem prizorišču poimenovan Silent Pekarna, bo zaključil krog najrazličnejših glasbenih zvrsti, ki ga v njegovi sedemindvajseti različici tako dobro opišejo. Že prvi dan festivala bodo mladi v noči, ko zvočniki počivajo, deležni najpestrejšega glasbenega izbora, primernega za mlade po srcu, nogah ali osebni izkaznici. Celodnevna mladinska pravljica - Center mladosti šaleški študentski klub pri pisanju celodnevne mladinske pravljice 19. maja združuje moči s šolskim centrom Velenje, Festivalom Velenje in Mladinskim centrom Velenje. Prepletali in povezovali se bodo ustvarjalnost, dobrodelnost, zabava, izobraževanje ter mladostna energija. Celodnevni dogodek, katerega častni pokrovitelj je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, bo že od 9. ure zjutraj združeval generacije mladih. Park, promenado in Titov trg bodo takrat z več kot petdesetimi poučnimi, raziskovalnimi, kulturnimi, športnimi in zabavnimi delavnicami zavzeli velenjski srednješolci. V Centru mladosti bodo s sprehodom med stojnicami mimoidoči lahko pokukali v svet umetnosti, zgodovine, jezikov, obnovljivih virov energije, fizike, matematike, kemije, biologije, računalništva, elektrotehnike, rudarstva, športa, gastro-nomije, podjetništva, mode in psihologije. Tudi za tiste, ki bi raje le posedeli ob kavi ali soku, prelistali knjigo v Knjižnici pod hrastom, prisluhnili vaji godalnega orkestra velenjske glasbene šole, se nasmejali ob predaji ključa dijakov zaključnih letnikov šolskega centra Velenje svojim naslednikom ali se zabavali ob različnih zanimivih družabnih igrah, bo več kot poskrbljeno. Prireditev se bo v večernem delu počasi selila v osrčje mesta - na Titov trg. Na poti tja se bo ustavila še v amfiteatru, kjer bo večerni del Centra začel kantavtor Adi Smo-lar, sledila pa mu bo kulturna vsebina dijakov šCV. Na trati ob Mozaiku se bo v okviru dobrodelne akcije 20za20 z Markom Soršakom Sokijem zgodil prvi dobrodelni jam session v Sloveniji. Njegov izkupiček bo v celoti namenjen nakupu inštrumentov za velenjske osnovne šole. Češnja na vrhu Centrove torte bo veliki brezplačni koncert skupin Elvis Jackson in Big Foot Mama, ki bo, pospremljen z unikatno intermedij-sko inštalacijo, projicirano na pročelje doma kulture Velenje, odmeval pozno v noč. Dokažimo, da smo še mladi, na 27. festivalu Dnevi mladih in kulture. Program SOUL GARDEN Petek, 12. 5. 2017, ob 19.00 Galerija kluba eMCe plac Razstava aktov lokalne fotografinje Tilyen Mucik raziskuje neukročeno žensko psiho in vprašuje, kdaj in kako se odlušči ovoj družbenih norm in pričakovanj. SILENT PEKARNA Petek, 12. 5. 2017, ob 22.00 Pekarna v Starem Velenju Žur je najglasnejši takrat, ko zvočniki počivajo. Pestra izbira najboljših DJ-ev z vseh smeri glasbenega neba bo ušesa obiskovalcev božala skozi membrane slušalk na njihovih glavah. Pššš! MOSH 'TIL YOU DROP (Uradni METALDAYS Warmup party) Sobota, 13. 5. 2017, ob 21.00 Klub eMCe plac Železni aktivizem vabi na že tradicionalno brušenje jekla v vratovih pred avgustovskim Metaldays. Na koncertu, na katerem bo med obiskovalci izžreban tudi prejemnik tedenske vstopnice za prej omenjeni tolminski festival, bodo nastopili Iron Maiden real tribute band, Bolesno Grinje, Chronic Dose in Black Reaprer. CENTER MLADOSTI Petek, 19. 5. 2017 Velenjska promenada in Titov trg Center bo že v dopoldanskem času zaživel pod taktirko dijaških poučnih in zabavnih delavnic. Po večernem kulturnem programu v velenjskem amfiteatru bo za srečen konec mladinske pravljice poskrbel brezplačni koncert Adija Smolarja in skupin Elvis Jackson in Big Foot Mama na Titovem trgu. CENTER MLADOSTI -AFTERPARTY Petek, 19. 5. 2017, ob 23.00 Klub MAX Za vse, za katere se pravljica ne zaključi na zadnji strani, po koncertu na Titovem trgu pišemo novo poglavje. BANGA BOILING PLAC Sobota, 20. 5. 2017, ob 22.00 Klub eMCe plac Do vrelišča in čezenj se bomo podali na prvem dogodku po zgledu kultnih boiler room zabav v Velenju. Vrteli bodo Blaž, Šuljo, Toljo in Denzo Washington. SOUND ARSON 7.5: MAIN EVENT Petek, 26. 5. 2017, ob 22.00 Klub eMCe plac Da bo DMK pobožal še najbolj alternativno usmerjena ušesa v šaleški dolini, bo poskrbel maksimiziran Sound arson s kilometrskim seznamom nastopajočih. Po popoldanskem bolšjem sejmu bodo nastopili Uroš vs. Cvetoramšakbodiroža, Kikimore, Inhibis, Neo-cymex in Carnaval. THEATER OF SICKNESS Sobota, 27. 5. 2017, ob 22.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Velenje je že lani z društvom Universe odkrilo skrivnosti idiličnega Letnega kina. Tokrat bo bolanije letnega kina na še večjem open air psytrance dogodku preganjal ruski DJ Fungus Funk! Jfc F f* M * i m Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 16 16 MED VAMI »'WAS 4. maja 2017 Dež jih ni pregnal Ponudniki na desetem Katarininem sejmu v Šentilju ugotovili, da ljudje ponovno vse bolj cenijo domače in ročne izdelke Tina Felicijan Šentilj, 27. aprila - Na praznični dan se je pokazalo, da je Športni park Šentilj, ki ima tudi velik pokrit prireditveni prostor, še kako uporaben. Tamkajšnje turistično društvo je namreč kljub dežju lahko organiziralo jubilej- ležijo in ponudijo tradicionalne izdelke, ki so od nekdaj prisotni na stojnicah kmečkih sejmov. Obiskovalci so tudi zadovoljni in se radi družijo na sejmu, saj vedno pripravimo tudi jedačo in pijačo,« je povedal vodja sejma Franc Zemljak in dodal, da si bodo v prihodnje prizadevali za še snih izdelkih je zadovoljen. »Ljudje so se navadili, da nekatere izdelke kupujejo le pri meni. Na žalski tržnici imam veliko stalnih strank. Še posebno hvalijo hrenovke. Čedalje bolj cenijo domačo hrano.« Med ročnimi deli so bili še posebno zanimivi uporabni in okrasni izdelki iz V Športnem parku Šentilj bodo kmalu gostili srečanje krajank in krajanov vseh treh krajev z imenom Šentilj v Sloveniji. ni Katarinin sejem, na katerem obrtniki, pridelovalci in predelovalci hrane iz domačega kraja in od drugod dobijo priložnost, da svoje izdelke ponudijo ljudem, ki cenijo predvsem domačo hrano in ročna dela. Tradicijo bodo nadaljevali Turistično društvo Šentilj z namenom spodbujati domačine h kupovanju izdelkov in pridelkov svojih sokrajanov že deset let prireja Katarinin sejem, ki navadno poteka pred prvomajskimi prazniki. »Ljudje se ga zelo radi ude- Ljudje vse raje posegajo po domači hrani in ročnih delih. širšo ponudbo in se zgledovali po šempetrskem Jožefovem sejmu. »Želimo si, da bi se zbralo čim več naših krajanov in tudi ljudi iz okoliških krajev.« Na stojnicah so obiskovalci lahko izbirali med čipkami, pleteninami, unikatnimi oblačili za otroke, nakitom in drugimi modnimi dodatki, suho robo, pa med testeninami, čebelarskimi in mesnimi izdelki. Stojnico je postavil tudi Janko Banovšek, ki je na letošnji Salamiadi po izboru komisije predstavil najboljšo suho salamo. »Skrivnost najboljše salame je, da je narejena s srcem. Seveda pa je pomembno kakovostno meso,« je dejal. S povpraševanjem po svojih me- časopisnega papirja. Eva Okorn in Andy Smuk iz Vojnika jih izdelujeta s posebno tehniko svalj-kanja in lakiranja časopisnega papirja ali plastificiranja. Tako na zanimiv način reciklirata star časopis in ga okrasita z umetniškimi poslikavami. Sadike rož in zelenjave pa so prinesli Deber-škovi iz Podkraja. Ker je zemlja še mrzla, sajenje manj odpornih rastlin še ni smiselno, medtem ko so nekatere rože, solata in cepljene plodovke že pripravljene, smo izvedeli. Zanimive ponudbe ni manjkalo, zadovoljnih obiskovalcev pa tudi ne, saj je bila poleg stojnic pod streho tudi dobra volja. Šmartno ob Paki, 20. aprila - V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, smo pripravili čudovit večer. Poimenovali smo ga Naj se sliši. Iskreno se zahvaljujemo vsem ljudem dobre volje, ki nam pomagate, da lahko skupaj in v okviru poslanstva dobrodelnega šolskega sklada Z roko v roki obračamo ta naš svet na bolje. Svet, v katerem mora biti prostor za otroški smeh, za njihove sanje - tako nedolžne in drugačne. Hvala našim glasbenim gostom - priljubljenemu ansam- blu Stil, glasbeni skupini MJAV z našo nekdanjo zborovodkinjo Mašo, očarljivim pevcem okteta Teš, tamburaški skupini Klin-čeci, Spevovcema Kristijanu in Marku ter Katji Drev na violini in Matjažu Železniku, ki so s svojim prispevkom na odru oplemenitili glasbeni večer. Posebej ponosni smo na naših kar 130 mladih pevk in pevcev, ki v treh šolskih zborih pod vodstvom zborovodkinje Blanke Rotovnik tako radi in z velikim veseljem prepevajo. Da nam je koncert uspel, s elahko zahvalimo vsem na šo- li, ki smo poleg dela vanj vložili predvsem tudi svoje srce. Velik del tega je v okolju pustila tudi legendarna zborovodkinja Anka Jazbec, ki je z zadovoljstvom ugotovila, da se strast do petja na naši šoli še vedno skrbno goji. V zaodrju prireditve pa velja omeniti vodjo, učiteljico Suzano Zabukovnik, povezovalca programa Boštjana Odra in sce-naristko dogodka, učiteljico Mojco A. Juras. ■ MAJ Prihodnost, ki se je ne da ustaviti Cosmopolitan blogerka leta 2016 Lana Špital iz Velenja je strast in konjiček združila v podjetniški izziv Tatjana Podgoršek Študentka kozmetike na Visoki šoli za storitve VISL v Ljubljani Lana Špital iz Velenja je odločena, da bo letos »spravila v žep« diplomo in se podala v podjetniške vode, v katerih je pravzaprav že danes. Med prvimi v Sloveniji je začela pisati lepotne bloge in je trenutno z več kot 24 tisoč sledilci med vodilnimi na tem področju v državi. Lana pravi, da jo je v te vode »pripeljala« strast do make upa in dejstvo, da so novične, lepotne nasvete po spletu delile takrat, ko je bila še sama najstnica, le tuje blogerke. Kmalu je spoznala, da je bloganje oziroma pisanje spletnega dnevnika postala ena najpomembnejših oblik komuniciranja na spletu. Uporabljajo ga tako organizacije kot posamezniki pa tudi novinarji medijskih hiš. »Uporaba bloga je enostavna za njegovega pisca in za obiskovalca oziroma sledil-ca bloga. Običajno omogočajo neposredno komunikacijo avtorja in bralcev, saj večina blogov ponuja možnost komentiranja.« Kot je še povedala, se za delitev lepotnih nasvetov izobražuje, s tem izobražuje tudi njihove uporabnike, sodeluje z naročniki oglasov in samimi Lana Špital:» Na začetku nisem bila pozorna, danes pa spoznavam, da je lahko pisanje bloga biznis, ki zahteva nenehno izobraževanje.« proizvajalci. V zadnjih dveh letih so ti ugotovili, da je pristop blogerjev do njihovih potencialnih kupcev drugačen in da predvsem mladi ne »trzajo« več na TV reklame, velike plakate, zloženke, s katerimi jih ti opozarjajo tudi na akcije, ampak uporabljajo za te namene digitalne medije, socialna omrežja. »Kar moram ob tem povedati, je to, da je ne glede na daljavo pomemben osebni stik, v katerega damo košček sebe, svoje kreativnosti, zato se sledilci raje povežejo z nami in nam bolj verjamejo. Da ne bodo stvari napačno razumljene, naj pojasnim, da se za prodajo vsakega ponujenega izdelka ne prodajam. Vsakega preizkusim sama, in če mi ni všeč, ga ne bom ponujala naprej. Ponujam le najboljše, kar pomeni, da izbiram naročnike in izdelke, preden se odločim za kakšno sodelovanje.« Lana je priznala, da pri tem kdaj pa kdaj pogreša stik »v živo«, ker ima uporaba sodobnih tehnologij poleg številnih prednosti tudi pomanjkljivosti. Zato zadnje leto precej pozornosti namenja video vsebinam, v katerih pokaže svoje sposobnosti in se še bolje poveže s sledilci, med katerimi je največ najstnic. »A tudi pri tem je možno narediti kakšen »trik«. Res manjka prisotnost, ampak to je prihodnost, ki se je ne da ustaviti niti se ji nima smisla upirati.« Na začetku je Lana pisanje spletnega dnevnika uvrstila med konjičke, iz izkušenj pa vse bolj ugotavlja, da je to pravi podjetniški izziv. V prihodnje ga bo poskušala nadgraditi z večjimi in obsežnejšimi projekti. Medicinske sestre praznujejo V najlepšem letnem času, sredi pomladi, ko ima narava prav posebno moč, praznujemo medicinske sestre po vsem svetu. Naš dan je 12. maj, ki je zapisan vzgodovino in prihodnost medicinskih sester. Čeprav se imenuje dan medicinskih sester, ni namenjen samo sestram, namenjen je vsem ženskam in moškim, ki so si za svojo poklicno pot izbrali zdravstveno nego in se izučili za bolničarje/ negovalce, tehnike zdravstvene nege, srednje medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre, diplomirane zdravstvenike ali za magistre zdravstvene nege ali magistre katere druge smeri zdravstvene nege, ki sodijo med novejše nazive. Vse bomo v nadaljevanju imenovali medicinske sestre, ker nas tako pozna tudi širni svet. Mednarodni dan medicinskih sester praznujemo od leta 1965, a takrat še ni bil datumsko dodeljen. Od januarja 1974 velja, da dan medicinskih sester proslavljamo vsako leto 12. maja. Datum je bil izbran s smiselnim razlogom, saj se je prav na ta dan leta 1820 rodila britanska humanistka in medicinska sestra, utemelji-teljica zdravstvene nege Florence Nightingale. Najbolj znana je po svoji vlogi medicinske sestre v Krimski vojni med letoma 1854 in 1855, ko je ves svet seznanila z grozotami vojne. Florence Nightingale je napisala tudi priročnik za medicinske sestre, ki je nato postal osnovno gradivo v Šoli za medicinske sestre in babice. Poklic medicinske sestre je lep in dinamičen poklic, ki ga odlikuje skrb za sočloveka in obenem prinaša veliko osebnega zadovoljstva. Medicinska sestra je oseba, kije vsak dan pripravljena pomagati posamezniku, družini ali druž- beni skupnosti pri promociji in ohranjanju zdravja ali skrbeti zanje v času bolezni ali invalidnosti. Medicinska sestra prikazuje odnos do svojega poklica z zunanjim videzom, obnašanjem in svojo profesionalnostjo. Svojo podobo mora nenehno prilagajati glede na socialne, psihološke in druge okoliščine. Truditi se mora za dobre medosebne odnose v kolektivu, saj so ti temelj kakovostnega dela v zdravstveni negi. Zelo dobro je, da se medicinske sestre prostovoljno vključujemo v razne organizacije (društva) in si s tem krepimo rast in razvoj profesije, tako smo in se počutimo bolj osveščene in povezane. Pomembno je, da medicinska sestra svojo podobo in delovanje prikazuje tudi zunaj delovnega okolja, saj s tem prikazuje pozitivno podobo lika medicinske sestre in se nenehno izboljšuje. Že nekaj let smo medicinske sestre v evropski potrošniški raziskavi Lrusted Brand v samem vrhu po zaupnosti, mesto si delimo s piloti, pred nami pa so gasilci. Lakšne raziskave naj nam boclo vodilo pri našem delu, da bodo pacienti vsakodnevno odhajali iz naših ambulant zadovoljni in se bo njihovo zaupanje še utrjevalo. Vodilo naj nam bo tudi misel, ki jo je zapisala Darinka Klemene (2015): »Zaupanje je topel objem, ki nam daje vedeti, da smo tu drug za drugega, da smo drug drugemu pomembni, da strokovno delo in odnosi štejejo.«. Spoštovane kolegice in kolegi, iskrene čestitke ob dnevu medicinskih sester. ■ Kolektiv medicinskih sester referenčnih ambulant Barbara Vavkan, dipl. med. sestra ■ ■ Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CM K, stran 17 4. maja 2017 «»SÜAS ŠPORT 17 V nedeljo ob jezeru Olimpija Nogometaši Rudarja v Domžalah po dobri igri v prvem polčasu (0 : 0), povsem popustili v drugem in izgubili z 0 : 3 Gostje so nastopili brez svojega najboljšega strelca Dominika Glavi-na (kartoni), ki pa se tako ali tako strelsko posti že nekaj krogov. Trener Vanja Radinovic je morda upal, da bo strelski mrk prekinil Johnu Maryju ali kdo od drugih igralcev, a se njegova želja ni uresničila. V prvem polčasu so bili nevarnejši in imeli nekaj lepih priložnosti za zadetek, toda strelci so bili neučinkoviti. Premalo konkretni v primerjavi z domačini so bili tudi v nadaljevanju, za nameček pa še pred svojim vratarjem premalo zbrani. Posledica tega so bile tri žoge v Ra-danovi mreži, v domači nobene, in tretji poraz zaporedoma. Začetek tekme je bil zanje precej obetajoč. Najprej je dvakrat nevarno zapretil Bojan Vručina, nato še John Mary, vendar sta bila oba nenatančna. Nato prva velika grožnja domačih. Jan Repas je bil bolj natančen kot gostujoča igral- ca pred tem, vendar je bil Rudarjev vratar na pravem mestu in odbil žogo v kot. Pred koncem prvega polčasa je bil najnevarnejši gostujoči igralec Vručina znova blizu zadetka. Na sredini igrišča je prejel žogo in z njo nezadržno prodrl z njo v kazenski prostor. Pred sabo je imel le še vratarja Dejana Miliča, ki mu je pritekel nasproti in z izjemno obrambo izbil žogo v kot ter preprečil v vodstvo gostov, ki bi bilo povsem zasluženo. Po živahni in zelo podjetni igri rudarjev v prvem polčasu ni bilo pričakovati njihovega potopa v drugem; kot da bi na igrišče pritekli drugi igralci. Po dobrih desetih minutah so se domači poigrali z gostujočimi obrambnimi igralci in Petar Franjic je načel Radanovo mrežo. V 65. minuti je sledilo novo imenitno preigravanje domžalskih nogometašev in Repas je z mojstrskim diagonalnim udarcem z de- sne strani zadel desno stran znova nemočnega Radana. Redko viden gol. V 72. minuti so gostje imeli priložnost doseči vsaj častni zadetek, vendar Vručina ni uspel Do končnega izida je domačim 'pomagal' Klemen Bolha, ki je v svojem kazenskem prostoru z roko povlekel nekdanjega soigralca Elvisa Bratanovica, kranjski sodnik Nejc Kajtanovic je takoj pokazal na belo točko, za končnih 3 : 0 pa je zanesljivo zadel Žan Majer. To je bil tretji zaporedni poraz Velenjčanov. V naslednjem krogu (nedelja, 7. maja, 16.55) bodo gostili Olimpijo. »Bodo končno prvič zmagali v spomladanskem delu prvenstva?« se najbrž sprašujejo njihovi ljubitelji. V drugem spomladanskem krogu (23.) v Ljubljani so zmagali s 4 : 2. To je bila prva od štirih spomladanskih zmag v gosteh, doma pa so še brez nje. ■ S. Vovk Komajda skrpali ekipo Velenjski trener Dušan Uršnik je imel za derbi 16. kroga z Radomljankami le deset igralk - Oslabljene tudi proti Pomurkam V prvi ženski nogometni ligi je do konca rednega dela prvenstva le še nedeljski 18. krog. Velenjske nogometašice bodo gostovale pri Krimovkah. V predpredzadnjem so v Radomljah izgubile z 0 : 1. Poraz je bil bolj ali manj pričakovan, saj se je menda prvič v zgodovini kluba zgodilo, da trener Uršnik ni imel na voljo popolne enaj-sterice oziroma enajstih igralk, kolikor šteje ekipa, ampak skupaj z vratarko samo deset. Nekatere so manjkale zaradi službenih oziroma drugih obveznosti (Lavra Za-gajšek, prva vratarka Jadranka Žilic), Izabele Križaj in Sara Agrež sta z mladinsko reprezentanco deklet do 17 let nastopili na turnirju narodov na Primorskem. Velenjčani so želeli preložiti ta dvoboj, vendar so naleteli na gluha ušesa in v Radomlje odpotovali samo z desetimi igralkami. Trener je enako kot na domači tekmi z Ankarančankami v 15. krogu med vratnici postavil visoko branilko, občasno tudi napadalko Lano Golob, ki zaradi lažje poškodbe stopala ne bi kot igralka mogla vzdr- žati vseh devetdeset minut. Pokazala je, da ji tudi ta vloga leži. Kljub igralki manj so z obrambno igro ohranile svojo mrežo nedotaknjeno do 75. minute. Takrat so domačinke po na videz nenevarni akciji dosegle edini gol na tekmi in zamenjale svoje tokratne nasprotnice na tretjem mestu. V 17. krogu so rudarke na torkovo praznično opoldne gostile vodilne Beltinčanke, ki bodo njihove nasprotnice tudi na finalni tekmi pokala Slovenije konec meseca v Kopru. Tokrat je trener imel na voljo več igralk, a še vedno ne vse. Manjkali sta izkušeni Maja Bric in Marijana Jevtic, mladim reprezen-tantkam se je poznala utrujenost, nekatere igralke pa zaradi poškodb nimajo moči za vso tekmo. Prav zato so domača dekleta odločila za obrambno igro, a upala, da bodo s kakšnim hitrim nasprotnim napadom presenetila večkratne državne prvakinje. Uspešno so jim kljubovale dobrih dvajset minut, nato pa so v razmiku treh minut prejele dva gola. V izdihljajih prvega polčasa pa je njihova zami- sel pred tekmo uspela. Križajeva je znižala vodstvo gostij, razveselila trenerja in tiste navijače, ki so opoldansko kosilo preložili na poznejšo uro. Zavedajoč se, da minimalno vodstvo še ne zagotavlja zmage, so Beltinčanke v drugem polčasu zaigrale še bolj napadalno. Povišanje rezultata jim je nekajkrat preprečila Ziliceva, v 84. minuti pa je bila nemočna. Čeprav so domačim dekletom že pošteno pohajale moči, se niso predale in so še upale. Priložnost za drugi zadetek je imela naprej Ines Pijukovic, ko je bila z žogo iz oči v oči z vratarko Špelo Fras, ki se je izkazala z izredno obrambo. V 88. minuti so gostje s prekrškom za najstrožjo kazen zaustavile Pijukovicevo. Go-lobova žoge žal ni dobro zadela in zgrešila okvir vrat. V sodničinem dodatku so se nasprotnice veselile še dveh zadetkov. Njihova visoka zmaga, dvakrat so zadele še okvir vrat, je zaslužena, domača dekleta pa si kljub visokemu porazu zaslužijo pohvalo, saj so, kot rečemo po nogometno, dale vse od sebe. ■ S. Vovk Elektra ostaja v drugi ligi Šoštanjski košarkarji so si v dveh tekmah proti ekipi Hrastnika zagotovili tako želeni obstanek v 2. slovenski košarkarski ligi. Po prvi tekmi v Hrastniku ni kazalo preveč dobro, saj so domačini zmagali kar s 14 točkami razlike (80 : 66). V oči je bodel predvsem bled pristop Elektre, ki nikakor ni našla odgovora na borbeno igro Hrastnika. V Šoštanju je bila slika popolnoma drugačna. Na veliko veselje ljubiteljev košarke v Šoštanju so domači košarkarji že od 1. minute tekme pokazali popolnoma drugačen obraz in z izjemno agresivno igro, tako v napadu kot v obrambi, iz minute v minuto višali prednost. Ob polčasu je ta znašala 11 točk. Gostom je v drugem polčasu nekako uspelo držati razliko okrog 15 točk (za napredovanje bi potrebovali poraz z manj kot 14 točkami razlike) vse do zadnje minute, ko so domačini le strnili vrste ter razliko povišali na končnih 19 točk. Glavni junak domačinov je bil Žiga Zagorc, ki je poleg tega, da je dosegel največ točk (21), ekipo odlično vodil v odločilnih tre-nutkihh ter se dobesedno metal "na glavo" za vsako žogo. Kot po nava- di, je svoje dodal Sanel Bajramlic (19), z izjemno zrelo igro je zelo navdušil tudi Rok Žnidar Petelin-šek (15 točk). Uprava kluba se seveda zahvaljuje igralcem, na čelu s treneijem Vladimirjem Rizmanom in tehničnim vodjem Francem Va-hom, za uspešno sklenitev sezone in prizadevanja, da ob okrnjenih možnostih vendarle ohranijo status v drugi ligi. Zahvaljuje pa se tudi vsem gledalcem in navijačem kluba, ki so s svojim bučnim navijanjem doma in na gostovanjih dodali piko k temu uspehu. So jih prvaki preveč utrudili? Rokometaši Gorenja po točki s Celjani doživeli prvi poraz -Ribničani boljši za štiri gole Prvoligaška moštva so prejšnji teden spravila pod streho dva kroga. Med tednom je bil v 5. in obenem zadnjem krogu prvega dela končnice skupine za prvaka v središču pozornosti dvoboj med Gorenjem in Celjem Pivovarno Laško v velenjski Rdeči dvorani. Tekmeca sta se razšla z neodločenim rezultatom 25 : 25 (14 : 15) in Celjani so ostali po decembru leta 2013 znova nepremagani v medsebojnih dvobojih. strani gostov, ki so najbrž verjeli v novo zmago. Sodnika pa sta dosodila Blažu Jancu prekršek v napadu in nekaj sekund pred zadnjim piskom je Janez Gams z izenačujočim golom preprečil novo zmago pivovarjev, na katero velenjske ose proti njim čakajo že od decembra 2013. O novem prvaku bo odločal njun zadnji, deseti krog, ko se bosta večna tekmeca udarila še enkrat, takrat v celjskem Zlato-rogu. Tako je najbrž razmišlja- Domači so v 24. minuti ostali brez Alema Toskica, ki je dobil neposredni rdeči karton, ker je pri strelu oviral Miha Zarabca (udarec v obraz s komolcem). Gostje so po prvem polčasu vodili s 15 : 14, pa čeprav so kar šestkrat pred tem zaostajali za tri gole. Po dobrih desetih minutah igre v nadaljevanju pa nov preobrat, prednost domačih za dva gola. Nato so sledile zanje nesrečne minute. Med drugim so dvakrat zadelili okvir vrat in zapravili sedemmetrovko, izgubljali tudi vodstvo in šest minut pred koncem nova prednost Celjanov s 23 : 21. Dobro minuto do konca je Zarabec zadel za novo prednost z dvema goloma (25 : 23), a je Nejc Cehte hitro znižal na 24 : 25. Čas je bil vendarle na Kvalifikacije za nastop v 2. SKL v sezoni 2017/2018 Strelci: Zagorc 21 (6 podaj, 4 skoki, 4 ukradene žoge), Bajramlic 19 (8 skokov), Žnidar Petelinšek 15 (5 skokov), Hasic 9 (6 skokov, 4 podaje), Kosi 8 (7 skokov), Rizman 2 (12 skokov), Praunseis 2, Ivenčnik2. Hrastnik : Elektra Šoštanj 80 : 66(21:11, 24:17, 17:19, 18:19) Strelci: Zagorc 18 (5 skokov), Hasic 13 (7 skokov), Rizman 12 (9 skokov), Bajramlic 7 (14 skokov), Žnidar Petelinšek 6, Kosi 5, Praunseis 5. Prva liga TS, 31. krog Domžale - Rudar Velenje 3:0 (0:0) Strelci: 1:0 Franjic (57.), 2:0 Repas (65.), 3:0 Majer (77., 11 m). Rudar: Radan, Mužek, Vručina, Črnčič (od 70. Lotrič), Babic, Mary, Bolha (od 81. Pišek), Bo-kalič (od 46. Trifkovic), Billong, Iharoš, Grgic. Trener: Vanja Radinovic Gorica - Krško 0:0, Olimpija - Maribor 0:0, Aluminij - Kalcer Radomlje 3:1 (3:0), Celje - Koper 2:2 (1:1). Vrstni red: 1. Maribor 68 (58:22), 2. Domžale 54 (60:34), 3. Olimpija 53 (42:28), 4. Gorica 49 (41:35), 5. Celje 45 (39:35), 6. Koper 42 (34:37), 7. Rudar 35 (14:46), 8. Aluminij 32 (32:47), 9. Krško 31 (33:46), 10. Radomlje 11 (22:72). Liga NLB, skupina za prvaka, 5. krog: Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško 25:25 (13:14) lo dobrih tisoč gledalcem, ki so spremljali zanimiv sredin dvoboj v Rdeči dvorani. Po sobotnem 6. krogu pa so Celjani, ki so bili z 28 : 22 boljši od Loke, tako v točkovni kot psihološki prednosti in vrata, da pokalnemu naslovu dodajo še prvenstvenega, so precej na širok odprta. Velenjča-ni so namreč razočarali z igro v Ribnici, ki jih je premagala gladko s štirimi goli razlike, 27 : 24. Prve minute igre v mestu suhe robe in lončarstva so bile Šaleške. Gostje so povedli z 2 : 0; to pa je bilo tudi njihovo edino vodstvo na vsej tekmi. Po tem zaostanku so igralci Rika začeli dokazovati, kdo je gostitelj. Po dobrih dvajsetih minutah so imeli prednost štirih golov (22 : 18), na odmor pa odšli s +3. V nada- TAKO so igrali Gorenje: Ferlin (13 obramb - 1 x 7 m), Zapon-šek, Baznik, Cehte 5, Medved 5, Haseljic, Ovni-ček 2, Stojnič, Toskic 1, Mitrovic 4, Potočnik 4, Golčar 2 (0:1), Gams 1, Nosan, Brumen 1 (1:2). Trener: Borut Plaskan. Celje Pivovarna Laško: Lesjak (6 obramb), Gajic, Malus 2, Babarskas, Janc 4, Razgor, Suhole-žnik, Marguč (0:1), Grošelj, Poteko 1, Zarabec 6, Kodrin, Mačkovšek 6, Mlakar 3, Žvižej 3 (0:1), Beciri. Trener: Branko Tamše. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (1), Celje Pivovarna Laško 2(0). Izključitve: Gorenje 6, Celje Pivovarna Laško 2 minuti. 6. krog: Riko Ribnica - Gorenje Velenje 27:23 (12:9) Gorenje Velenje: Baznik, Ferlin 1 in Zapon-šek v vratih, Cehte 2, Medved 3 (3), Haseljic, Ovniček 4, Stojnic, Toskic 1, Mitrovic 1, Mitrovic 3, Potočnik, Golčar 2, Mazej, Gams, M. Nosan, Brumen 7. Trener: Borut Plaskan. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 28:22 (18:13), Krka - Koper 2013 27:27 (18:15). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 6 tekem - 49 (38) točk, 2. Gorenje Velenje 6 - 47 (38), 3. Riko Ribnica 6 - 43 (36), 4. Koper 2013 6 - 42 (38), 5. Urbanscape Loka 6 - 33 (29), 6. Krka 6 -29 (28). V oklepaju točke iz rednega dela. 7. krog: Gorenje - Krka (13. 5.) Prva SŽNL, 16. krog Radomlje - Rudar - Škale 1:0 (0:0) Strelka: Barbara Kralj (75.) Rudar - Škale: Golob, Jevtic, Tič Lukek, ljevanju so si Velenjčani prizadevali rešiti kožo. Po slabih desetih minutah so izničili prednost domačih (14 : 14), a niso (z)mogli nadaljevati v takšnem ritmu. Jih je morda izčrpal dvoboj s Celjani? Slabih deset minut pred koncem so si zelo motivirani Ribni-čani po odlični igri priigrali prednost štirih golov (23 : 19), ki jim je že obetala zmago. V zadnji minuti so si celo priigrali najvišjo razliko na tekmi, prednost petih golov (27 : 22), zmagali pa z razliko zadetka manj. Po tem sobotnem bolečem porazu trener Borut Plaskan po pričakovanju ugotavlja: »Razočarani smo. Poraza zagotovo nismo pričakovali. Igralce smo opozarjali, kaj A W nas čaka v Ribni-® ci, saj so domači tu odlična ekipa. Mi nismo prikazali dobre predstave. Težave smo imeli zlasti v napadu. Med drugim nas je pokopala slaba realizacija in končni rezultat je pač takšen, kot je. Ribničani so zasluženo zmagali.« Čeprav je poraz neprijeten, kot se je izrazil Gregor Potočnik, verjamejo, da ni še nič odločenega. »Naredili bomo vse, da bo o prvaku odločala tekma zadnjega kroga v Celju,« zatrjujejo. Zelo zanimiv dvoboj so spremljali gledalci v novomeški dvorani Marof, kjer je domača Krka gostila Koper. V prvem polčasu so domači imeli že neverjetnih devet golov prednosti, pa to ni bilo dovolj za prvo Krkino zmago v končnici. Na koncu je bilo neodločeno ■ S. Vovk Agrež, Maksimovic, Jelovšek, Pleterski, Bric, Pinter, Turkanovic. Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Ajdovščina - Maribor 2:4 (2:2), Krim - Olimpija 1:6 (1:3), Teleing GMT Pomurje -Beltinci - Velesovo 4:1 (2:1), Fužinar - Ankaran 3:3 (1:2). Prva SŽNL, 17. krog: Rudar - Škale - Teleing GMT Beltinci 1:6 (1:2). Strelke: Monika Conjar (22., 25.), Kolbl (84.), Tjaša Tibaut (90+2), Manja Rogan (90+4); 1:2 Isabella Križaj (45.). Rudar - Škale: Zilic, Golob, Zagajšek, Križaj, Lukek, Agrež, Maksimovic, Pijukovic, Jelovšek, Pleterski, Turkanovic. Drugi rezultati: Maribor - Fužinar 5:2 (1:1), Ankaran - Radomlje 0:5 (0:2), Olimpija - Ajdovščina 16:0 (8:0). Vrstni red: 1. Beltinci 48, 2. Olimpija 48, 3. Radomlje 33, 4. Rudar - Šk., 28, 5. Fužinar 25, 6. Maribor 22, 7. Krim (tekma manj) 22, 8. Ankaran 11, 9. Velesovo 6, 10. Ajdovščina 4. 18. krog: Krim - Rudar - Škale ... 3. SNL, sever 21. krog: Šmartno 1928 4:0 (2:0) - 1:1; 22. krog: ZU-VIL Brunšvik - Šmartno 1928 4:0 (2:0). Vrstni red: 1. Maribor 57, 2. Rogaška 42, 3. Mons Claudius 35, 4. Dravograd 35, 5. Prevalje 34 6. Dravinja 33, 7. Fužinar 32, 8. Šampion, 32, 9. Šmarje pri Jelšah 32, 10. Dobrovce 29, 11. Videm 22, 12. Brunšvik 20, 13. Lenart 18, 14. Šmartno 11. 23. krog (7. 5., 17.00): Šmartno 1928 - Do-brovce. ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika »»^AS 4. maja 2017 Najdaljši tobogani in vesoljska postaja Ob opuščenih industrijskih objektih zaživela otroška fantazija -V letošnjem ekološkem projektu sodelovalo 310 osnovnošolcev Bojana Špegel Velenje, 24 aprila - Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje in inštitut za raziskave ERICo že od leta 1994 skupaj izvajata ekološki projekt za osnovnošolce Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Letošnjega so končali prejšnji ponedeljek v vili Rožle s predstavitvi- leto obveščali o ekološkem stanju naše doline. Letos je v projektu sodelovalo 310 osmošolcev, na koncu pa so nastali čudoviti plakati z idejami mladih, kaj storiti s stavbami industrijske dediščine, ki v našem okolju žal že nekaj let propadajo. V vili Rožle smo razstavili prav vse, avtorji najboljših pa so ideje tudi izvirno predstavili.« ogledali poševni stolp, ki je bil nekoč vhod v rudnik, sedaj pa ga del še vedno gleda iz jezera. Tu so udeleženci izvedeli več o odlaganju pepela in sadre kot tudi o zgodovini jezer.« Potem so udeleženci dobili nalogo, da pripravijo in likovno predstavijo ideje, kaj bi se lahko v prihodnosti dogajalo v opuščenih industrijskih objektih, kot so stara jTOflfl? r ■ i'Nf i il i j , 1 M ef •