St. 28
Piffirtna m
13 Ma cirtHls ctc U Mit«
A
— V
v Trstu, v torek, 2. februarja 1926.
Posamezna številka 25 stot.
Letnik Ll
L4#t i*haja v»»k dan ijutraj r/ _< ponedeljka. Naročnir	.
L 19.50, pol leta / 2 celo leto L 60, " •	71*
L 6-50 več. Poaamezne številke* -0 stot. —	2e J 8Kl rftVI|« '
v lirokoiti 1 kolone (72mmJ; za trgovske in obe-	«* i
osmrtnic, zahv«Ie, poslana, vabila L 1.20, ogla^	....	2.
Mali oglasi: 20 stot. za besedo, najmanj L 3.
EDINOST
Uredniitvo in upr&vaiitoot Trst (J*, ulica S. Franc«»co dAssisi 20. Telefon 11-67. Dopisi na) se pošiljajo hckltučno uredniitvu, oglasi, reklamacij« in denar pa upravnistvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana piima se ne sprejemajo. — Last, založba In tisk TIskarne „Edinost*.
PodaredniStvo v Gorici: ulica Gfosu£ (Jarducci štev. 7, I. nadatr.
Glavni in odgovorni urechilk { prof. Fltip Peric.
IT
Uredba dolgov Italije napram fintiiji in n]e politični odsevi
Angleško-italijanski dogovor glede j odplačevanja dolgov pomeni vsekakor lep uspeh Italije. Pomembno pa je, da angleška glasila niti ne poizkušajo bra-j Tiiti financijeino stališče v besedilu pogodbe. ki pa — kakor naglasa «Daily News» - gotovo ne izzove navdušenja! v angleški javnosti. Povdarja se marveč v glavnem višje politično stališče, ki jp bilo pri pogajanjih v prvi vrsti odločilno za Anglijo.
Times na pr. ugotavlja, da je s pogodbo odpisan velik del italij. dolga. Vendar da je treba to rešitev smatrati kot ugodno za obe strani. Na angleški strani je bilo pri sestavljanju pogodbe odločilno jasno razumevanje potrebe edinstva evropskih narodov v sedanjem svetovnem položaju.
Slično piše «Morning post», i.->totako povdarjajoč potrebo evropske edinstvenosti, posebno pa sodelovanja Anglije, Francije in Italije kot mirovne garancije.
Nekatera glasita liberalne stranke .-hirajo seveda drugačne strune, nepri-lazne sklenjeni pogodbi. Posebno glasilo bivšega ministra Llovd Georgea odklanja odločno ta angleško-italijanski dogovor. Liberalni list < DaiJv News» pa piše zelo reservirano, vendar pričakuje, da Anglija pridobi morda v bodočnosti na moralnem in političnem ugledu, kar je danes izgubila financijelno.
Zelo neugodno piše delavsko glasilo < Dailv flerald» ter opozarja z ozirom na Rusijo na dvojno mero: kako vse drugače se postopa napram Rusiji.
Nekateri drugi listi opravičujejo postopanje Anglije pri sklepanju dogo-votov z Italijo, naglašujoč, da dobi Italija te neznaten delež na nemških reparacijah. Dalje trdijo, da Anglija ne sme preveč zahtevati od Italije, ker je ta poslednja vsekdar podpirala angleško evropsko politiko. Tudi da se ne sme pozabljati, da so pogajanja med conte Volpijem in angleškim zakladnim ministrom začela neposredno po l azgovoru angleškega ministra za vna-nje stvari ChajnbejJaimi in italijanskega ministra za vnanje stvari Mus-s »linija. Glasom vesti, ki krožijo, se je lia tem razgovoru dosegel političen sporazum med obema državama glede turškega vprašanja.
Morning Post» piše: «S pravico se more trditi, da angleško-italijanski dogovor glede dolgov predstavlja nada-ljen korak na potu do ujedinjenja Evrope. Dogovori, sklenjeni v Locarnu, tvorijo začetek takega ujedinjenja in nadejati se je, da so že zagotovljene solidne podlage za trajen mir. Neurejeni dolgovi tvorijo vsekdar zapreko, tudi če bi bilo sicer prijateljstvo med narodi najboljše. Prijateljske razmere med Italijo in Anglijo so ostale na srečo nedotaknjene. Nasprotno: med vojno in po vojni so se še utrdile. Sedanji dogovor glede dolgov dokazuje, da je končno odstranjeno vsako ne-s porazu m ljenje, ki je utegnilo obstajati med obema državama.»
Manchester Guardian» opozarja na velikodušnost sklenjene italijansko -angleške pogodbe ter naglaša, da letna odplačila, kapitalizirana s 5;C, predstavljajo 86 milijonov šterlingov, ki se imajo plačati Angliji, namesto 610 milijonov 840 tisoč šterlingov. Državni dolg Anglije se s tem povečuje ogromno, ker se obdačenje angleških državljanov povišuje za 25 milijonov šterlingov.
<M> odhodu italijanske delegacije iz 1 .on d on a je izjavil nje načelnik conte Volpi novinarjem, da je bila naloga, poverjena italijanski delegaciji, zelo komplicirana ter da je računati s tem, da sklenjeni dogovori ne bodo povsem zadovoljivi za obe vladi. Uverjen pa je, da bo tudi italijanski narod pozdravljal doseženi dogovor glede dolgov.
Iz vseh teh komentarjev v angleškem tisku — bodi z desne ali leve ali od tistili strani, ki odobrujejo sklenie-no pogodbo, bodi tistih, ki jo odklanjajo zveni jasno priznanje, tlu je Italija z uredbo svojih dolgov napram Angliji dosegla lep uspeh. Mi moramo le z zadovoljstvom pozdravljati to dejstvo. in to v prvi vrsti — kakor smo že nagla šali v tem listu — zato, ker smo državljani Italije in ker bomo sorazmerno tudi mi udeleženi na gospodarskih olajšavah doseženega uspeha. Cint ugodnejši so pogoji za poravnavo dolga Angliji, tem manjše bo breme, naloženo državljanom v ta namen.
je pa še en velik razlog za tako zadovoljstvo. Angleški listi, ki bi'anijo sklenjeno pogodbo, noglašajo še posebno in ga stavljajo celo nad finan-cijelnega — politični moment, ki je bil na angleški strani odločilen pri pogajanjih za sklep te pogodbe. Naglašajo, da ta sporazum pripomore k toli potrebnemu ujedinjenju evropskih narodov v s vrbo obnove in konsolidacije
Povratek italijanske delegacije iz Londona
Volpi poroda Mussoliniju o svoji misiji — Italij ansko-irancoskl odnoiaji — On. Belloni suspendiran od delovanja v fašistovski stranki
Rim, 1. Sinoči ob. 21.10 so prispeli semkaj s pariškim vlakom finančni minister conte Volpi, državni podtajnik za zunanje zadeve on. Grandi in ostali člani italijanske delegacije, ki se je mudila v Londonu za sklenitev dogovora glede poravnave vojnih dolgov Angliji. Na kolodvoru Termini so pričakovali delegacijo notranji minister on. Federzoni. minister kolonij on. Di Scalea, rimski guverner sen. ^Cremo-nesi. on. Farinacci, markiz Paolucci de Calboli in več poslancev. Po običajnem sprejemu sta se finančni minister Voipi -in on. Grandi takoj podala v palačo Chigi k Mussoliniju ter se ž njim razgovarjala nad pol ure o londonskem dogovoru. Razgovoru so prisostvovali tudi on. Farinacci, državni podtajnik financ D'Alessio in Contarini.
Podrobnejše poročilo o londonskih pogajanjih bo podal conte Volpi Mussoliniju šele danes. Jutri bo finančni minister poročal ministrskemu svetu o svoji misiji v Londonu.
RIM, 1. Iz Pariza poročajo: Mnogi listi pišejo, da sta Volpi in Briand na zadnjem sestanku razpravljala o fran-cosko-italijanskih odnošajih in o potrebi, da se ti prijateljski odnošaji čim bolj poglobijo potom tesnega sodelo-
vanja na gospodarskem in političnem polju.
«Journal» pravi, da je bil razgovor med Volpijem in Briandom zelo prisrčen in da sta državnika proučevala sredstva za okrepitev odnošajev med Francijo in Italijo.
Tiskovni urad fašistovske stranke objavlja, da ne sme bivši politični tajnik pokra jinske fašistovske zveze v No-vari on. Amedeo Belloni vršiti nikake-ga posla v stranki, ker je popolnoma zanemaril upravne posle v navedeni fašistovski zvezi. CJani razpuščeneea pokrajinskega faštetovskega vodstva, ki bi morali nadzorovati zvezino upravno poslovanje, so prejeli ukor; bivši upravni pokrajinski tajnik pa je bil odstranjen iz stranke za dobo enega leta.
Nemške znanstvene knjige na račun reparacij
RIM, 1. Naučno ministrstvo javlja, da je prejelo od Nemčije drugo poši-Jjatev nemških znanstvenih del na račun vojnih reparacij. Te knjige je državna biblioteka Vittorio Emanuele v Rimu razdelila vseučiliščnim in znanstvenim zavodom. Njihova cena znaša 250.710 zlatih mark, kar odgovarja 1,052.982 lir.
Delom jugosi. nor. sKupSžIne
številni nedeljski politični shodi - Razgovori med radikali in davidovicevci?
BEOGRAD, 1. (Izv.) Narodna skupščina se je sestala davi ob 10.30 na seji, katere še je udeležilo veliko število poslancev. Razpravljalo se je o osnutku zakona za rečno plovbo, ki je bil po kratki debati in po ekspozeju prometnega. ministra sprejet. Na popoldanski seji je bil sprejet zakonski predlog za osiguranje vojaških avijatičar-jev. Nato so se imele vršiti volitve posebnega parlamentarnega odbora za upravo vojne škode. Ker so pa radikali postavili po številu svojih mandatov preveč kandidatov, se je opozicija v znak protesta- odstranila iz dvorane, radi česar se te volitve niso mogle vršiti. Nato je bila seja zaključena.
Na prihodnji seji. namreč v sredo, se bo začela razprava o državnem proračunu, za katero vlada v političnih k rogi i i veliko zanimanje.
V	splošnem je včerajšnja nedelja potekla v znamenju mnogoštevilnih političnih shodov, ki so jih priredile razne stranke.
Tako je imela v Mariboru svoj shod samostojna demokratska stranka, na katerem je nastopil kot glavni govornik šef stranke Pribicevič, ki je ob tej priliki razvijal ideologijo jugoslovenske demokratske stranke, se dotaknil pri tem socijalnoga in gospodarskega vprašanja ter obravnaval tudi socijalna in politična vprašanja Slovenije. Za njim je na tem shodu nastopil dr. Žerjav, ki je obrazložil pomen jugosloven-stva v gospodarskem oziru, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Prosvetni minister St. Radič je govoril v Sarajevu pred velikim zborom muslimanov, kjer je propagiral idejo sporazuma ter vabil zborovalce, naj se priključijo njegovi stranki.
Davidovič je sklical svoje somišljenike na zborovanje v Nišu in je pri tej priliki med drugim povedal, da ga radikali vabijo v vlado.
V	Glini na Hrvatskem je imela ra-dikalska stranka svoj shod, katerega se je udeležila velika množica selja-kov.
Korošec pa je priredil v Zagrebu sestanek pri zaprtih vratih. Vsebina govora, ki ga je pri tej priliki imel načelni"	~
Pred prelomom uisMntfonskfli posojanj
za ureditev jugoslovenskih dolgov?
BEOGRAD, 1. (Izv.) Sinoči je prispela iz \\ ashingtona brzojavka, ki omenja, da so nastale velike težkoče na pogajanjih med ^u&oslovensko delegacijo in ameriško komisijo za medza-
Evrope. Ujedinjenje Evrope, ki so mu locarnski dogovori postavili podlage, da so dobili s sedanjim sporazumom med Italijo in Anglijo svojo spopol-nitev. Tu gre — kakor pravilno naglasa «Morningpost» — za zagotovitev trajnega evropskega miru. Mari ne hrepenijo vsi narodi, vse Človeštvo, po tej najvišji dobrini, brez katere ne more biti razvoja, napredka in plodnega sodelovanja narodov, ki je neogibno potrebno za njih srečo, ker so na koncu konca neločljivo navezani drug na drugega z vsemi svojimi gospodarskimi in moralnimi interesi?! Tudi in Še posebno s tega vidika moramo le pozdravljati doseženi dogovor med Anglijo in Italijo.
; vezniške dolgove. Zastopniki Zedinje-i nih držav so namreč- stavili pogoje, ki jih Jugoslavija ne more sprejeti. Radi tega je bila sobotna plenarna seja obeh delegacij zelo napeta. Jugoslo-venski delegati so pri tej priliki skušali pojasniti svoje stališče.
Brzojavka pravi nadalje, da se je imel na današnji plenarni seji odločiti ali naj se pogajanja nadaljujejo, ali pa prekinejo. O poteku te seje ni še nobene vesti.
BEOGRAD, 1. (Izv.) Kakor se doznava, se bo jugoslovenski finančni minister Stojadinović na povratku iz Amerike ustavil tudi v Londonu v svr-lio pogajanj za ureditev dolgov Jugoslavije napram Angliji.
Francoska zbornica
bo jutri pričela razpravljati o posameznih Členih finančnih načrtov.
PARIZ, 1. Glavna razprava o finančnih načrtih je končana ter bo zbornica pričela jutri razpravljati o posameznih členih. Vendar pa ni še jasno, če bo zbornica vzela v pretres vladin načrt, ali pa onega, ki ga je izdelala finančna komisija.
Včeraj je finančni minister Doumer skupno s finančnimi izvedenci proučeval spet rffzne popravke, katere namerava vlada uvesti v svoj načrt. Mesto davka na plačilne zneske bo minister Doumer najbrž izdelal načrt za davek na proizvodnjo. Popravljeni načrt za finančno obnovo bo vlada predložila zbornični komisiji še tekom dneva.
Poslanec Dubois je stavil predlog, naj bi se razprava o finančnem vprašanju za enkrat prenesla. Svoj predlog utemeljuje s tem, da bi vsaka fiskalna odredba le poostrila sedanjo krizo ter da je možno preprečiti inflacijo le potom stabilizacije francoskega denarja. Zbornica naj sedaj prekine razpravo o predloženih načrtih, vlada pa naj obrazloži na kak način namerava doseči stabilizacijo valute
26 obtožencev v fnisiflkacljskl aferi
Obtožnica proti Windischgraetzu in njegovim sokrivcem sestavljena — Briand ima dokaze Bethlenove so krivde
BUDIMPEŠTA, 1. V soboto je bilo se stavljeno besedilo obtožnico o Škandalu madžarskih ponarejevalcev fran coskili frankov. V smislu obtožnice j< zapletenih v ta zločin 26 oseb, od ka terih se 5 nahaja še na svobodi. Listina obstoja iz 77 strani, pisanih ne stroj, od katerih je 50 posvečenih motivaciji obtožbe.
Kot glavni krivec je obtožen princ Windischgraetx, 1-0 uradnikov kartografskega instituta, med temi v prvi vrsti svetnik Geroe, načelnik budimpeštanske policije Nadossy, zasebni tajnik Raba, načelnik osobja in sedanji predstojnik kartografskega zavode Hajtz in Gurs, pridejo na zatožno klof kot sokrivi zločina ponarejevanja denarja.
Iz obtožilnega čpisa izhaja, da j€ princ \Vindischgraetz dal leta 1923.-24. posebno pa v poletju 1925 ponarediti 18—30 milijonov novčanic po 1000 francoskih frankov. Te novčanice so se natisnile v prostorih kartografskega zavoda s pomočjo Geroeja in drugih uradnikov in so bile potem prenešene najprej v hišo vojaškega škofa Zadravča, od tu v palačo princa Windischgraetza in končno v prostore nacijonalistične unije. Od tu so romale novčanice v inozemstvo v razne države, kjer se je prišlo sleparjem najprej na sled v Haagu, potem tudi v Milanu in v nekaterih drugih glavnih mestih Evrope.
V nadali ni em se obtožba bavi s no-
stranskimi sokrivci, ki so skrbeli za razpečavanje ponarejenih novčanic, ter se zaključuje s predlogom državnega pravdnika, da se vsi krivci, ki jih obtožba omenja, pridržijo v zaporu do javne obravnave.
PARIZ, 1. Posebni poročevalec «Jour-nala» v Budimpešti zatrjuje, da ima francoski ministrski predsednik Briand /dokaz sokrivde grofa Betlfiena v falsi-fikacijski aferi.
Anglija proti Rusiji
Težnje angleške politike na sestanku Brland-Chamberlain
LONDON, 1. «Times» poroča, da sta Chamberlain in Briand razpravljala o srednjeevropskem problemu in o balkanskem vprašanju ter posebno o delovanju sovjetske Rusije.
Pdmen pariških razgovorov leži v tem, da je dobila Ideja nove diplomatske zgradbe, čije temeljni kamen je bil položen v Locarnu, močnejšo obliko. Pri tem prizadevanju gre za tendenco, da bi se dosegla mednarodna enota, ki bi bistveno razširila delovanje Društva narodov.
Smoter angleške politike je, da bi se ustanovile stabilnejše razmere v Evropi. To je ideja, ki je bila za podlago locarnski pogodbi. Naperjena je proti uničujočemu vplivu boljševizma in tendencam izolacije, za katero stremijo v Nemčiji posebno nemški nacijonalci, v drugih državah pa nacijonalisti.
Na vsak način jc treba preprečiti, tla bi neredi v velikih državah zapeljali manjše države. Radi tega je tudi vmešavanje v madžarsko falsifikatorsko afero nedopustno.
List označuje kot podlago angleške politike v ožjem sodelovanju s Francijo pod pokroviteljstvom Društva narodov združiti Evropo v celoto, ki bo mogla voditi uspešno borbo proti boljševizmu.	_
Rrazorcžllvena konferenca
ŽENEVA, 1. Zastopniki Italije ,Francije, Japonske, Cehoslovaške in Uruguaja pri svetu Društva narodov so stavili skupen predlog, naj bi se seja pripravljalne komi--sije za sklicanje razorožitvene konference, ki bi se imela vršiti dne 15. t. m., prenese na 10. maja. Predlog je bil takoj sporočen tudi ostalim članom Sveta in onim državam, ki so bile povabljene na konferenco.
Svet Društva narodov bo na svoji prihodnji seji, ki se bo vršila v marcu, določil, kedaj se ima omenjena komisija sestati.
Povod predlogu za odgoditev seje je dalo dejstvo, da je za uspeh konference neobhodno potrebno, da se je tudi Rusija udeleži. Pogajanja med sovjetsko vlado in Švico za poravnanje spora, ki je nastal po umoru sovjetskega zastopnika na lausan-ski konferenci, Vorovskija, še niso končana. Poleg tega pa je potrebno, da se v Nemčiji razčisti notranji položaj, predno bo sprejeta v Društvo narodov. Vprašanje njenega vstopa bo skoro gotovo prišlo na dnevni red prihodnje seje Sveta Društva narodov.
LONDON, 1. Po svojem povratku iz Pariza je izjavil Chamberlain novinarjem, da angleška vlada ni predlagala odgoditve razorožitvene predkonferenre, ki je sklicana na dan 15. februarja. Iz Washingtona poročajo uradno, da se ameriška delegacija gotovo udeleži razorožitvene predkonfe-rence.	_
Ruska delegacija za pogajanja s Francijo
MOSKVA, 31. Predsedništvo osrednjega izvršilnega odbora sovjetske zveze je potrdilo imenovanje delegacije za pogajanja s Francijo.
Predsednik delegacije je Rakovski, ostali člani pa so: Dolgov, član predsedništva vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo; Udivani, sovjet, trgov, zastop., in Reingold, član finančnega zbora sovjetov; Ojalakov, podpredsednik vrh. sveta za nar. gospodarstvo, ter Stonomiakov- Tomski in Skeinmann.
Sovjetsko pomorsko oboroževanje
MOSKVA, 1. Vlada je naroČila izgradbo 10 podmoruikov in 15 drugih vojnih ladij, ki bodo izgrajene v domačih ladjedelnicah.
Imena nekaterih otokov v severnem leadenem morju se izpremenijo
MOSKVA, 1. Sovjetska vlada je sklenila izpremeniti imena nekaterih otokov v severnem ledenem morju. Zemlja Nikolaja II. se bo odslej imenovala Severna zemlja, otok Carjevič Aleksej se bo nazva I Mali Tajmir, otok, ki je bil odkrit leta 1922. v Guidajaiuskem zalivu, dobi ime Kokaliskijev otok. VVrangeJovi in Staro-kadonski otoki pa ohranijo svoje ime.
Popolna iepraznitev Kolna
KOELN, 1. Včeraj popoldne je odkorakala angleška posadka s spretnije-\anjem godbe pred glavni stan, da pozdravi vrhovnega komandanta. Ob 3. so z vsemi vojaškimi častmi sneli angleško zastavo.- Takoj nato je odšla posadka na kolodvor, odkoder se je t» tremi vojaškimi vlaki odpeljala v VViesbaden. Ob 10.48 je odšel zadnji vlak iz mesta. Na mesto angleške zastave so razobesili mestno, ki jo je tisočglava množica navdušeno pozdravljala. Koln je sedaj popolnoma izpraznjen.
Tudi v Bonnu je francoska posadka snela francosko trobojnico ter po kratki paradi odkorakala na kolodvor in odpotovala. _
Volilna reforma v Nemčiji
BERLIN, 1. Dela v notranjem ministrstvu o volilni reformi so skoraj pred zaključkom. V osnutku je predvidena odprava volitev po listah, da se doseže Čimbolj ugodno večinsko razmerje. V ostalem se drži osnutek načela proporcionalnih volitev. S tem osnutkom se bo skušalo boljše računati ostanke glasov. Dosedanja velika volilna okrožja bodo nadomeščena z manjšimi. Predvidoma bo prišel na 70 tisoč glasov 1 poslanec. Na ta način je računati v bodočem državnem zboru s približno 390 poslanci. Verjetno je, da bo tudi starost za volilne upravičenci' pomaknjena od 20. na 21. leto. Volilni osnutek nameravajo čimprej predložiti državnemu zboru.
Aretacija komunistov v Atenah
PARIZ, 1. Po vesteh iz Aten je bile v Solunu aretiranih 2i komunistov med njimi dva občinska svetnika, kei so obtoženi, da so snovali komplot proti varnosti države. Izročeni si> vojnemu sodišču.
Kodifikacija medn>trodneg<i prava
ŽENEVA, 31. Komisija izvedencev za i>o-učevanje vprašanja postopnega kodificiri-nja mednarodnega prava je danes zaključila svoje drugo zasedanje. I>ela so se udeležili izvedenci raznih držav; Italijo je zastopal prof. Diena. Komisija se je bavila z nekaterimi problemi mednarodnega prava ter je odobrila osnutek pravil mednarodnega zavoda za izenačenje zasebne.ua prava. Italijanska vlada ie izjavila, da i<' pripravljena ustanoviti ta zavod v Kimu; bil bi pod nadzorstvom Društva narodov,
špaiiskl novinarji za nedeljski počitek.
PARIZ, 1. Radi vprašanja nedeljskega počitka novinarjev je prišlo med diktatorjem De Rivero in španskim Udruženjem novinarjev do ostrega spora. l>e Hivera jc pozval ravnatelje listov, naj se med sabo domenijo in poskrbijo, da ne bo javnost <>-stala od nedelje zj. do ponde'ljka zvečei brez novic. Ker je njegov pozi\ naletel na odpor, je vlada sklenila razširiti uradni list notranjega ministrstva, ki je dosedaj prinašal vesti z maroškega bojišča in so ga razdeljevali brezplačno. Listič se je i/-premenil sedaj v pravi časnik in objavlja ostre napade proti ostalemu tiskn.
Radi tega je udruženje novinarjev odposlalo De Hiveri odločen protest, v katerem zahteva, da se nedeljski počitek spoštuje.
Stavka v Varšavi.
VARŠAVA, 1. Predvčerajšnjim so telefonski nameščenci v Varšavi radi spora z ravnateljstvom društva za telefonske zveze proglasili stavko. Posredovanje vlade je je bilo brezuspešno, ltadi tega je na svoji zadnji seji sklenila, da uporabi zakon o prisilni upravi podjetij, Ki služijo javnosti ter je pooblastila notranjega ministru, da uvede državno upravo v pogledih društva za telefonske zveze. Poleg lega je vlada imenovala posebno komisijo, ki ima proučiti vzroke spora. Telefonski nameščen« i se bodo takoj povrnili mi delo.
Velika družba zastrupljena
VRATISLAVA, 1. V vasi Gornji Lac-zik v poljski Gor. šleziji je obolelo 40 oseb na zastrupi jen ju vsled pokvarjenega mesa. Ena oseba je umrla, vet jih je šc v smrtni nevarnosti.
Politične vesti
Poljska in Drufttvo narodov
LONDON, 1. «Dailv Telegraph» piše, da bi mogla zahteva Poljske po stalnem zastopstvu v Svetu Društva narodov privesti do tega, da bi tudi druge države zahtevale enak privilegij. Zahteve Jugoslavije, Romunije, Belgije, švedske, Španske in Brazilije so najmanj toliko utemeljene kakor Poljske. List pravi, da to vprašanje ne izključuje novih težav in komplikacij.
Slabi izgledi za poravnanje spora med Anglijo in Turčijo
ANGORA, 31. Angleški zastopnik Lind-sey se je za nekaj dni povrnil v Carigrad. Zastopnikom tiska ni hotel dati nobene izjave glede pogajanj v Angori.
Poluradni turški list «Hakimieti Millie* posveča uvodni Članek Lindseyovemu obisku v Angori. Iz Članka je razvidno, da imajo Turki prav malo vere v dobro voljo Angležev, da bi se spor radi Mosula poravnal mirnim notom
OSMA OBLETNICA UPORA MORNARJEV V BOKI KOTORSKI.
Včeraj dne 1. februarja je preteklo osem let, odkar so se uprli mornarji bivše stro-ogrske vojne mornarice v Boki Kotorski. Točno opoldne so zagrmeli trije streli na admiralski ladji «Sveti Jurij . S tem je bilo dano znamenje -/m pobuno. Pobuna se je razširila na vse ladje, ki so ležale v kotorskem zalivu. Admiral in čast-• niki so se osuplo spogledali, ki-r niso vedeli, kaj to pomeni. Sploh so izključevali možnost, da bi prišlo med mornarji do kake uporniške akcije. Šele pozneje so videli, v čoin je stvar. Mornarji so častnike razorožili, zvezali ter jih zaprli v kabine. Ko je bilo to končano, je udarila godba na admiralski ladji «Lepo našo domovino ter cU boj, u boj», poveljstvo nad pobunjeno mornarico pa je prevzel kapitan trgovske mornarice g. Sesan iz Dubrovnika.
Zaliv je bil popolnoma miniran in ladj« niso mogle iz njega. Treba jc bilo opre-zovati, da ne zabredejo v pogubo, t pomiki so pozvali antantine flote ter jih prosili, naj pridejo preti Boko, da zavzamejo to važno pomorsko oporišče avstro-ogrske .mornarice. A pomoči ni bilo. Antanta ni imela vere v uspeh upora. V neprijetni ne-izvestnosti so minili trije dnevi. Ves I a čas so molčale trdujave na obali ter niša oddale niti enega strela na upornišk« ladie, zakaj te so bile obrnile topove na*
ravnost proti utrdbam. Četrti dan pa so ge pojavili nemški podmorniki z admiralom Hortyjem, današnjim upravnikom madžarske države. .Mož je prijel z delom »vstro-ogrske vojaško posadke iz Pule, pozval upornike po parlamentarcih, jiaj se vdajo, ter jim je zagotovil, da ne Jio nihče trpel posledic. Kapetan Sešan je takoj s liidroplanom letel v Italijo, da bi izprosil pomoč. Italijani pa mu niso hoteli verjeti in upornikom ni preostalo nič drugega razen predaje. Takoj ko so se predali. pa je bilo 300 upornikov, jugoslovanskih iu čeških mornarjev, vrženih v ječo. Štirje kolovodje pa so bili obsojvni po pre-ken» sodu in ustreljeni. Med njimi je bil Ceh Frančišek Raž. ostali trije pa so bili Dalmatinci: Mate Carničevič, Ivan SiSko-vič in Ante Gragov. Slava spominu teh junakov, ki so poginili v veri za dobro stvar, ki je zmagala dobrega pol leta pozneje!
MADŽARSKA FALSIFIKACIJSKA AFERA
K vi vda Bet h leno ve vlade je nesporno dokazana. Z zaslišanjem ministra za notranje stvari Rakovskega pred preiskovalnim odborom parlamenta je padla zadaja krinka. Ob tej priliki je bilo definitivno doka/.ano, da je madžarska vlada vedela za falsificiranje inozemskih novčanic ter da je nje minister Ščitil falsifikatorje. Ha-fcovski je tudi priznal, da je hotela vla«la to afero potlačiti in zatajiti. I/.jave ministra. Rakovskega pred parlamentarnim preiskovalnim odborom pomenijo največjo politično senzacijo poslednjih let. Priznal je i ta pr., da je za falsifikati jeko «patrijo-tično» akcijo doznal že v letu 1!J2.*), da je na dan aretacije falsifikatorjev v Haagu imel razgovor s tedanjim šefom poli <j je Na«lossyjem fer tla mu je ta povedal, koliko falsificiranih novčanic tla je bilo izdelanih in kilo da jih je dal v promet v tujih državah. Seveda je Rakovski Izjavil v svojo opravičbo, da je bilo po njegovem mnenju v interesu države, da se vsa afera zataji.
To senzacijonaino razpritje potrjuje vse vesli o strašni mednarodni pomembnosti l«» afere. In to še v veliko večjem obsegu, nego sp je domnevalo s početka ita podlagi prvih nepopolnih razkritij. Zato je gotovo, da bo francoska vlada odslej še odločneje zahtevala sodelovanje svojega policijskega aparata na izsledovnju afere, Ju se ugotovi krivda ne le Rakovskega. marveč tudi
v«eh drugih pravili ihicijalorjev tega fal-
sifikacijskega škandala -ter da se bodo mogli ukreniti vsi nadalj«* polrebni koraki
za ugotovitev pravnega reda in miru v srednji Evropi.
KAKO SE BODO RAZVIJALI ODKOŠAJI
med sovjetskim narodnim gospodarstvom
in kapitalističnimi državami.
Agencija Ceps poroča iz Moskve: Optimistična resoluc ija X1 V. .komunističnega kongresa — čeprav je zmanjšala tcm^io spora o črti nadafjne politike komunistične stranke — vendar ni rešila osnovnih vprašanj, ki so nastala v trenutku, ko se je sovjetska vlada odvrnila od politike «čistega komunizma ter ^-e lotila uresničevanja realnejših nalog, posebno trlede utrjevanja svoje pozicijo v <leželi s prehodom h kapitalistični ekonomiji. Kdina resolucija XIV". komunističnega kongresa kaže sirier bodoče gospodarske politike ZSNH. i 'i'«1 direktive so na kratko označene s ttuu.i da mora Zveza sovjetskih sorija lističu ih n puMrk ol iMijati gospodarsko samostoj-j nost,, ki bi bila jamstvo proti njegovemu morebitnemu pokapitalizirainju. Po mnenju najvidnejših činitelje v ruske komu-i nistične stranke vodi pot k temu ril ju ^ preko «gospodarske samostojnosti« in in-! :tu.*»ti*tjaliza«ije države, katere produkrija i hi stala na dovršenem sainostalnem teh-j ničnem temelju.
Nedavno je «Pravtla» trdila, da resolucija določa samo osnovno črto razvoja Sovjetske zveze ter je pripomnila, tla u resni-j čenje označenih nalog more trajati eno! celo zgodovinsko razdobje. Na potu k oži-j votvorjenju tega načrta računa ZSSR po-j vsem naravno z izvozom sredstev in blaga j v kapitalistične države in obratno. Dob-j Ijena sredstva hi sovjetska Rusija porab-1 ljala za jače nje lastne produkcije. Načrti organizacije gospodarsko samostojnih dr-j ža=vT v kateri bi se izkoriščale tehnične mo/nosti sosednih kapitalističnih držav, se smatra od strani ruskih komunističnih : delavcev za zgodovinsko potrebo. Ta zgodovinska potreba je tudi primorala sovjetski tisk, da računajo z. nekomunističnim zapadom več, nego poprej; ko so se nade v svetovno revolucijo?* zdele v Rusiji tako upravičene.
ST. RADIĆ V SARAJEVU
J ugoslovenski minister p ros vete st. Radi«* je dospel dne 30. preteklega meseca v Sarajevo, da si ogleda tam razne prosvetne naprave. Sušaškemu «Xo-\eniu lisiu» poročajo brzojavno, da jej na železniški postaji pričakoval;; mi-j it istra velika množica iz mesta Iti okoliških krajev, med drugimi tudi deputacija muslimanskih kmelov. Množica! ga je navdušeno pozdravljala. Pozdravili so ga seveda tudi predstavniki
oblast o\\
■ V svojem daljšem govoru je nadići nagiašal, da je politika nehvaležno j delo, toda treba se ji je posvečati. Po! dolgih stoletjih in pet stotin zim jej prišla sedaj pomlad. Sporazum, ki smo! ga započeli — je nadaljeval Radič ni igra, ali jo, poudarjam, danes trdnejši,i nego kdaj. Nato je posebno poudarjal, da so muslimani videli koristi sporazuma ter se opredelijo tja, kjer bodo njih interesi zavarovani; toda tudi tja. .kjer so zavarovani interesi države in domovine. Kot poslanec, minister in funkcijonar vlade donaša vsemu narodu pozdrav kralja. Nadaljujoč svoj govor je Radić naglašal, da morajo državni uradniki delovati v skladu z interesi naroda in države, ter je zaključil z besedami, da «ta sporazum ni nikaka taktika, niti trik Radića ali Pašića, kakor to mnogi mislijo. C.esto se tudi govori, da hoče «Baja» prevariti Štipa, ali Štipe «Bajo». To ni res, ker je ta sporazum vzniknil iz duše naroda in mi smo njegovi predstavniki, ki vršimo st'ino njegovo voljo.
16CHOSLOVASS1 MINISTER ZA SOO-JAi.NO POLITIKO DR. LEV WINTER
Vsi čehoslovaški listi — brez. razlike strank — so proslavili te dni oO^letitico rojstva ministra socijalne politfker dr.ja Leva \Vinterja, kakor tudi slavnostne seje, prirejene slavljencu v «So-ci jal nem institut u». Dr. Winter je že leta 1907. vstopil v avstrijski državni zbor kot soeijalno-deraokratski poslanec in je ostal v njem do prevrata. Bil je že tedaj na glasu kot odličen poznavalec delavskega prava. Po ustanovitvi čehoslovaške države je bil opetovano minister socijalne politike in po njegovi zaslugi je bila izvedena temeljita reformna socijalna politika, ki ji je \i$ek socijalno zavarovanje prebivalstva čehoslovaške republike, ki se bo po končni uredbi nanašalo na 4 in pol | milijona osefc.
nove doleti* o volni odiMinf in poiožol rajnih oškodovance«.
Večina vojnih oškodovancev jc prejela predujem za pozidavo svojih stavb od Zveznega zavoda v Benetkah (Isti-I u to Federnle). Vko ga niso oškodovanci sami dvignili, so pa to izvršfli razni njihovi pooblaščenci, kot na pr. razne zadruge in stavbni podjetniki.
Kot pa sedaj finančna intendanca v Trstu likvidira od slučaja do slučaja vojnemu oškodovancu vojno odškodnino, tako tudi mu ne izplača cele likvidirane odškodnine, ampak mu pridrži gotovo število beneških obveznic za povrnitev njegovega predujma in jih pošlje naravnost zveznemu zavodu v Benetke. Ta jih seveda obdrži ali pa i proda, kot pričakuje več od špekulacije s temi beneškimi papirji. Oškodo-j vatieu pa jih seveda, pri odplačilu njegovega predujma zaračuna po dnevnih i tržnih cenah.
i, Na podlagi kr. o<iloka od 10. januar-j ju. 1926. šl. VTt vsebujočega nove odred-ibe o vojni odškodnini, more osvoboditi : j vojni oškodovance svoje obveznice iz-jročene od finančne intendance zvezne-;,mu zavodu v Benetkah v kritje preje-i lega predujma s tem. da do 18- februarja 192S- odplača v tekočem denarju [prejeti predujem.
i Kdor hoče torej z odplačilom predujma osvoboditi svoje obveznice, mora take; zahtevali pri zveznem zavodu v (Benetkah likvidacijski raiun, ki mu f bo doposlan.
! Obveznice, ki bodo pozneje izročene, se lahko odkupijo tekom enega minira po predložitvi.
Po preteku teh rokov se obveznice j lahko prodajo brez vsakega prednazna-'.mla in se mora izvršiti likvidacija računov na način hi z jamstvom predpisanim v odloku z dne 10. januarja.
Te operacije se vršijo, kakor rečeno. Ina podlagi kr. odloka od 10. januarja 15)26., in sicer velja tu čl. S. tega odloka, ki daje pravico denarnim zavo-j j dom, kateri so dajali predujme z dr-! žavniin denarjem, da zahtevajo od oškodovancev, da uredijo svoje račune z dotično banko. V ta namen določa 'odlok rok enega meseca po objavi odloka samega (odlok je bil objavljen 19. s januarja hi je stopil isti dan v veljavo!). ■ Ako oškodovanec v omenjenem roku ne j uredi računov z banko, ima ta po-I slednja pravico prodati njegove obli-tgacije, kolikor jih je potrebno, da j pride banka do svojega. Ako dobi več, i nego ji gre, mora prebitek izročiti oškodovancu. Čl. 9. daje isto pravico tudi : vsem drugim bankam, ki so dajale pr°-| dujme na obligacije iz svojih lastnih; sredstev, torej ne z denarjem, ki ga jej dala na razpolago država, kakor je to-slučaj z Zveznim zavodom v Benetkah.
Na prvi pogled postane jasno vsakomur, da sta oba omenjena člena kakor da bi bila nalašč ustvarjena za banke, in te poslednje so omenjene svoje pravice tudi takoj začele izkoriščati. Oni vojni oškodovanci, ki so založili svoje beuečijske obveznice pri bankah ter j dobili tako od njih predujme v višini j HO % nominalne vrednosti, so prejeli j j že sredi januarja od doličnih bank j pisma, v katerih se jim grozi, da se jim I:odo obligacije prodale. Naj sledi iu. eno tako pismo v slovenskem prevodu:'
Gospod N. N. v.........
1000 lir imenske glavnice beneških f ■obveznic položenih ^deponiranih) pri!
naši banki dne....... 192i. v jamstvo!
posojila št. ... računanih po današnji; ceni L 65.— ne dovoljuje večjega k rev i jdita od L 400, medtem ko znaša Vaš j dolg 31. decembra 1925. L 600.
Pozivljemo Vas na podlagi izjave, tiskane na polici, ki je v Vaših rokah, da vplačate L 150 v poravnavo svojega dolga.
Ako tekom treh dni po prejemu pričujočega poziva ne bo vplačan zahtevani znesek, Vas tem potom obveščamo, da prodamo Vaše obveznice.
Vljudno Vas pozdravljamo
(Podpis banke).
Število vojnih oškodovancev, ki so prejeli taka pisma, je ogromno. Saj so i vsi rabili denar in so torej trumama zalagali svoje ohligaeije. Pomanjkanje denarja ni seveda sedaj nič manjše, temveč še mnogo večje. Zato je udarec, ki grozi oškodovancem, tem hujši. Postavljeni so pred izbero: ali doplačati, da jim banke še nadalje shranijo ob-
veznice, da jih lalt&o dvignejor ko bodo mogli, aH pa jih pustiti, da jih banke . prodajo. V enem iri drugem slučaju je zguba za voj. oškodovanca skrajno ob-p čutna. Ako vrnejo za vsakih (iOO lir po 150 lir, pomagajo s tem sami bankam potiskati nizdol vrednost vojnoodškod-ninskih obveznic, pri čemer ima korist le banka, a oni le zgubo. Ako jih pa prepustijo banki, jih prodajo po tečaju 60, a ko bodo nekoč pozneje vredne 70, 80 ali še več. bo šel ves ta dobiček v žep bankam.
Hadi splošnega pomanjkanja denarja bo ogromna večina oškodovancev prisiljena prepustiti obveznice njihovi usodi po malo več kot polovični vrednosti napram nominalni. Z ozirom na ta položaj je postopanje bank v praktičnem pogledu popolnoma istovetno z »izsiljevanjem. Vlada bi morala radi tega nujno nekaj ukreniti v zaščito vojnih oškodovancev, potem ko je tako vestno poskrbela s tem odlokom za denarne zavode, torej za kapitaliste.
Poleg omenjenih čl. 8. in f*. je za vojne oškodovance važen še čl. 21. odloka od 10. januarja. Ta člen spreminja. namreč določbe znanega zakona od 21 avgusta 1922.. šf. 1233, kateri daje banki pravico do postavna vknjižbe (ipoteca legale) zet svoto, kolikor ;maša predujem več nego od države likvidirana vojna odškodnina, ako ta svota ne prekaša 20% vojne odškodnine, ki jo da država. Zakon iz 1. li>22. je določal. «la ima omenjena vknjižba vrednost 2 leti, medtem ko pravi odlok od 10. januarja t. da bo veljala za dobo i let, in sicer računajoč od onega dne, ko je finančno oblastvo obvestilo zemljeknjižni urad, da je nakazalo o-škodovancu zadnji obrok vojne odškodnine. Podaljšanje tega roka ima vi praksi ta pomen, da ima.oškodovanec,! ki j<* dobil predujme na vojno odškod-1 nino časa 4 leta in ne samo 2, da banki vrne prebitke črez vojno odškodnino, j Zvezni zavod v Benetkah ima namreč po zakotni iz 1. 19$?. pravico, da ves i prebitek iztirja, in sicer sedaj v 4 letih, rveupa možnost, ki se rlaje Zveznemu zavodu v Benetkah, je ta, da ne iz ti rta
prebitkov. temveč da vse svoje , terjatve, kar jiii ne bo kritih z vojno odškodnino, izroči drugi banki, in sicer «Istituto di čred i to fondiario deli«1 Ye-iiieziecon sede in Verona». Tej banki i bo moral vojni oškodovanec jdačati v lOJetih. Lahko pa tudi spremeni svoj j dolgov dolgoročno zemljiško posojilo, j Podaljšanje goriomenjenega roka od 2 na l leta bi torej imelo po vsem. kar smo rekli, ta. smisel, da bi se vojnim oškodovancem omogočilo, da se osvobo-; diio svojega dolga (ako so prejeli več {predujmov, nego znaša njihova vojna odškodnina) napram istemu zavodu, od katerega. so predujme prejeli '(Zvezni zavod v Benetkah). Ali se bo ! dosegel ta namen, je seveda drugo : vprašanje. Za ogromno veČino vojnih : oškodovaneev-kmetov pomenijo ti pre-i bitki pravo katastrofo, katera je s podaljšanjem omenjenega roka le odložena za dve leti, ne pa tudi odvrnjena. Za dosego tega polsednjt^g.i cilja je po-jtrebno, da pride zakon, ki bo naprav-rljen s stališča vojnega oškodovanca in ne samo s stališča koristi bank. Ako hočemo dati vladi kak praktičen nasvet glede tega zamotanega vprašanja, potem moramo reči sledeče: Vojni oškodovanec trpi občutno zgubo že radi nizkega tečaja obligacij (35% zgube), tako da je že radi tega obremenjen s težkim prebitkom, ki ga mora s to zgubo kriti. Prebitki, ki jih tirjaio od njega denarni zavodi, pa delajo (o breme tako neznosno, da se bo ogromna večina oškodovancev zgrudila pod I njim. Zato je nujno potrebno, <ta se to breme olajša vsaj onim vojnim oškodovancem, ki tega plačevanja ne bodo zmogli. Potreben je z eno besedo zakon, ki bo določal, da bo te prebitke v znatni meri pomagala plačevati država [>ri vseh onih oškodovancih, glede katerih !se ugotovi, da sami ne morejo biti kos j takim obvezam. To pa so vsi mali in večinoma tudi srednji vojni oškodovanci, kateri so bili po tečaju obligacij in po raznih več ali manj nedopustnih špekulacijah denarnih zavodov, stavbnih zadrug itd. najbolj udarjeni in paii-
jjjeni z vojno odškodnino na rob go-spo<$arske propasti.
DNEVNE VESTI
Razpust KM. neto v Fodsradu
Ravnokar se pripravlja v Himn seznam podvitatov in že v prihodnjih dneh bo izda u zakon, s katerim se odpravi več nego sodem tisoč županstev. Pri nas pa imajo lokalne oblasti še večjo silo. Ne morejo počakati niti par dni, da bi zadnji naši župani odstopili svoje uaesto vladnemu upravitelju občine.
Pred dvema tednoma je bil tako razpu-ščen občinski svet v Dekanih, sedaj je prišla vrsta na Podgrad.
25. i. m. se je predstavil podgrajskeiuu županu v uradnem prostoru kolonelo Abatini Tormnaso iz Kima, in sicer kot kr. komisar za občino Podgrad. Ker ni imel pri sebi nobenega dekreta in tudi župan ni imel nobenega obvestila, mu župan ni niogef predati občine. Pač pa je telefoniral za navodila na podprefekturo v Koper. .Podprefekt, bržkone tudi neobveščen o celi zadevi, je na eni strani prepovedal predajo občinskih poslov, na drugi strani pa je zabranit sejo občinskega zbora, ki jo je bil sklical župan, da poroča o položaju.
Naslednjega dne je bil novi «komisar> povabljen na podprefekturo v Koper, odkoder se je vrnil t. m., toda tudi takrat brez dekreta.
Zupan je bil v zadregi in ni vedel, ali bi sedaj posle predal ali ne. Novi komisar brez dekreta, župan brez obvestila s strani j»rpfekt.ure ali jmilprefekture.
Na županovo vprašanje, zakaj je bil občinski svet ra^pušeen, mu je novi komisar izjavil, da ne ve. Rekel pa nm je, naj si ne tlela preglavie in naj mirno izroči po*le v njegove roke. Zupan je tudi to storil in je obenem telefouičuo obvestil podprefekturo v Kopru, ki je odobrila njegovo dejanje. S tem je končal voditi podgrajsko občino slovenski in zadnji župan sploh.
Brzrorciie čestitke mte*ta Givitt
Kakor je poročal «PiccoIo» od pretekle nedelje, sta se poslali iz Trsta poslancu Giunta ob priliki njegove zopet ne izvolitve za podpredsednika zbornice, sledeči brzojavki:
Poslancu Francesco Giunta na Mon-tecitorlju v Rimu
Samo kdor Ti je bil ob boku pri Balkanu, samo kdor Te je sledil skozi vse Tvoje delo, samo kdor veruje v Tvoje podvige in jih občuduje, se danes s Teboj bratsko raduje, vse tržaško čot-ništvo in fašistovstvo iz prve ure deli z menoj zanosno veselje radi Tvoje zo-petne izvolitve za zborniškega podpredsednika. Pričakujemo Te na bližnji naši skupščini, da Ti pokažemo vse nase prijateljstvo. Objemam Te
Tvoj Lu pet ina.
** i
Odobrujoč z navdušenjem zasluženo vračilo za toliko grenkosti, se državni fašistovski sindikat cestnih pometačev pridružuje nacijonalncmu veselju.
Tajnik Giuseppe Fontanon.
Spoadnke znamk« p* sr. franflik«
Povodom sednae stoletnice smrti sv. Frančiška. Asišk«gat so se začele prodajati j Ha poštah posebne spominske znamke, ki ostanejo v veljavi vse loto 1926 in se lahko uporabljajo tudi v poštnem prometu z inozemstvom. Od teh spominskih znamk se izdajajo vrednotice po 20, 40 in 00 cent. ter j po L 1.20 in po L 5,—. Te poslednje stanejo j L 7.50, predstavljajo pa v poStnem prometni vrednost le 5 lir in se morejo kupovati le po :t znamke na osebo.
niče.	»	J
Važna gosndunka slavnost u litri
lz Pobegov nam pošiljajo:
Ni malo trideset let v zadružnem živijo-nju. Koliko že vsaka oseba doživi v tridesetih letih! Koliko več pa pomeni 30 fet v zadružnem snovanju-, ki je skupnost toliko oset» različnih nazorov!
Dokaz temu je živali na zgodovina po.so-jilnega in konsumuega društva v Pobegih, ki je praznovalo dne 23. t.m. tridesetletnico svojega obstanka.
Občnega zbora in proslave se je udeležilo nad 800 oseb, ne samo iz zadružnega okoli-jša, ampak tudi iz vseh sosednih občin, kar je za nače razmere ogromno. 7m pred občnim zborom je dobil besedo Tur ko «Čerinalj» od Sv. Antona, ki je z geslom: «jabolko ne pade »taleč od drevesa? ugotavljal, da ravno na našift hribih jabolko ostane blizu dreves, v dolinah pa, — in to je ravno čudno — se jabolko oddaljuje od debla. Nato se je vršil redni občni zbor, na katerem se je ugotovilo, da so navzoča! vsi zadružniki, celo oni iz Trsta; manjka , le nekoliko bolnih, starih; ugotovil se je nadalje tudi letos lep napredek zadruge.
Po občnem zboru jc imel župnik LukČa jako genljiv govor. Prispodabljal je poodf-nc osebe z malimi bilkami, ki »e upogibije-Jo vsaki sapici, zadrugo pa z močnimi vejami, na lieupogmtjivem deblu in pozival mladino* naj se v ogleduje na dobrem gospodarstvu dosedanjih zadružnikov.
Nato je imel slavnostni govor predsed-' nik Bertok «Thiika», ki je že 23 Tet neprestano v načelstvu in ki je natančno opisal trud in težave ustanoviteljev in poedinih , zadružnikov od« ustanovitve do sedanjega sijajnega položaja zadruge. Bilo je treba od početka šele prepričevati od moža do moža, da se je pridobilo vsaj nekaj somiš-, ljenikov, ki so bili pripravljeni jamčili vsi j za enega, eden za vse. Začelo se je iz nič in vendar je zadruga rasla od leta do leta — do današnje veličine.
V hiši prijateljev zadrugar je v se je delo-J vanje začelo, v svoji laslni hiši. ki je največja v tej okolici so se zadružniki na dan . tridesetletnice zbrati. Danes je lahko dtža-. ti, kar se je v tridesetih letih pridobilo, j M Tadina naj se pa vzgledu je na tistih sta-1 rih, ki so se žrtvovali, posebno pa na usta-: i novi te! ju Rudolfu Pečarie-u, ki je živel bolj za zadrugo kot za domačo hi-o. Mla-j dina naj se zanima za zadrugo, naj jo vzdržuje vsaj na doseženi višini in naj »i* nsa , doseči to. česar stari niso mogli doseči.
Bertok Peter «£o< «*i >, sedanji predsednik nadzoriuštva, je opisal na podlagi skušenj 22-letnega odhorništva — zapreke in (<»ža-ve in preganjanja, ki so jih doživeli odborniki od strani zadružnikov. Ražee Josip i x Samo ne je primerjal zadružništvo di u-žini, v kateri se živi in deluje drug /a drugega. Brajnik Ivau je pozival člane naj-! večje zaupanje do načelništva, kajti Io v zaupanju dobi pogum in veselje za izvi*še-i vanje svojih dolžnosti.
Mnogo udeležencev je še prosilo za besedo, da proslavijo redki dogodek, jra žal, niso mogla priti na vrsto, ker so vse dvorane v hiši bile tako natlačene, da se niti matere z zaspanimi otroci niso mogle oddaljiti.
■ Celili pet ur — od 17 do 23.30 — je bila pozornost vseh poslušalcev napeta. Potek je bil vseskozi miren, navdušenje velikansko in je opati, da ostane tako tudi v bodo-j če. Zadružnik i so iskazovali svojo hvaležnost dosedanjim vo« ti te l jem. Vsa čast ljud-, stvu, ki se tako živo zanima, posebno pa I še onim iz soseščine in Lz Trsta, ki so se udeležili te pomembne slavnosti. — Po j govorih so zadružniki pogostili vse udele-|žence z jedjo in pijačo, z godbo in plesom.
i — Pozivi Učitelj Alojzij PuceljT bivši šol. , vod. v Ospu v Istri, naj se takoj zglasi v [ našem uredništvu.
j Miti slcvenjkcga siflfoliftMff
umetnika
J. Nestor in predstavnik prve dobe slo-(venskega igralstva. gospod Anton j Cerar-Danilo obhaja letos petdesetletnico umetniškega delovanja. , Ta jubilej, ki nima primere v zgodovini našega teatra, ni samo proslava jubilarjevega dela, ta jubilej je 3e nekaj več: je predvsem velik praznik Flov. gledališča in njegove umetnosti. Jo, proslava mukepoineaa. polstoletnega dela, požrtvovalnosti, brezprimerne tidanosti in zvestobe do odra.
Petdeset let odrskega dela! Pred j nami vstajajo neštete njegove vloge in ustvaritve, ki so jih uživali še na*! očetje in matere: zaevičkani strii- Uo-lef, Oblo$ki Tonček, i r ho vina. boga i i in obubožani baroni, dolga vrsta. velik»>-mestnih figur in Se večje število slovenskih ljudi, kmetov, gruntarjev, Kalandrov, kovačev in velikih hlapcev. In ravno ti njegovi Slovem i so edinstveni, večno živi, korenine, po domači zemlji dišeče. Ko bo zgodovina omenjala porodno dobo našega teatra, bo poleg Borštnika, in Verovška predvsem častno navajala tudi Danilovo ime. Ti trije možje so bili tri zvezde-vodniee prve dobe našega gledališča.
Ostal je teatru zvest! Zato pa mu je | tudi teater ostal zvest in s teatrom ves na-š narod.
To zvestobo iu zahvalo p« mu hoče na rod ob petdesetletnici tudi dejansko izkazati, dokazati hoče, da ga je vreden in zahvaliti se mu hoče za umetnost, katero je dajal fcelim generacijam ob veselih in žalostnih dneh.
Prireditev Danilove jubilejne proslave je prevzelo Dramatično društvo v i Ljubljani, pokroviteljstvo proslave pa je prevzela gospa Pranja dr. Tavčarjeva na čelu ljubljanskega ženstva.
Podeželski odri! Žrtvujte en večer Vašega truda, eno predstavo \ ašemu Danilu!
ETjubttelj gledališča! Spomni s»* i Ti s j primerno mislijo, majhno pozornost jo, skromnim darom Tvojega Danila. \ i \si, ki ljubite umetnost, m pozabite ob ; tem dnevu dolžnosti napram oiifran, ki ji je bil petdeset let zvest! Bodite z\es(i en dan! Za proslavo petih -i serlet uiee delovanja g. V. Cerarja-| Danila se je obrazu v al posejan odbor, ki je takole sestavljen: Polonca luvuno-!va, članica drame; ltezika Thalerjeva, J operna pevka: prof. Osip šest , vKp re-žišer: MIlan Skrbinšek, režiser; Leopold Kovač, operni pevec; Lujo Drenovec, član drame.
ZVEZIN PEVSKI ZBOR.
Tržaški krožek ima vajo v soboto t. m. ob 5 in v nedeljo 7. t. m. ob D. v običa -nin prostorih. Vadile s«^ bodo posebno sledeče pesmi: Mirjano, / glasnim šuuiom s kora, Molitev pastirčkov, Po zimi i/, šole, Ženjica, Lan. Tudi ostalim krožkom priporočam, da vadijo navedene zbore. Predsednik zbora.	_
Druitvene vesti
TRŽAŠXA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTTJ sklicuje za danes ob 4. uri popoldne odborovo sojo. Odbornike prosimo gotove udeležbe.
M. D. «2arja» - Rojan. Jutri ob mi ima dramatični odsek vaje. Navzočnost režiserja neobho<tuo potrebna.
Društveni sestanek se bo vršil v četrtek točno ob ^U. uri. «";lani so uapro^eni. udeležijo poluoštevilno. — Odb<yi\
— Ilirija. Danes ob S.30 \aja za mešani zl)or. — Predsednik.
SPORT
URADNO REDOVANJE.
I. divizije:
Obzor	5 4 1 — T>	1 t>
A dr j a	5 :{ 2 — 13	s
(iorira	5 2 1 H	f»
Zarja	»i 3 — a !>
Prosveta	5 2 1 2 M	<» ">
Vol^a	*i 1 — 3 »i	11 2
Sparta	l> — — t» •>	2»> 0 (L divizija:
Jadran	0 4 11 lj) to i)
Tommaseo	4 «1 — 1 *	.
Zarja	i 12 1 5	» i
Magdalena	3 1 l l «»	* 3
Adiia	3 1 l l •>	t 3
Primorje	3 1 1 18	8 3
Prošek	:> I l 3 a	lU 3
Hocoi	:» i i «'» io
Grad	3 1—2 (I 2
T. V. N.
«Tommaseo» - «Ja<iran» 2:1 (1:0)
nedeljo se je odigrala na igrišču la-dranau v Ilerpeljah - Kozini ena naj/.ani-mivejših tekem II. divizije. Ti dve četi sta najresnejša tekmovalca za prvaka I F. divizij«*; zato ni čedo, da se je nabrala na ijrriščti kljiib dhi^Iihmiim vr»on«»nu prr-trejšnja množica jfledal« ev.
Tekma je bila ostra in naiieta ter jt* daJ*e zadovoljila. Bil i** to izredno trti boj, a fair, ki je nudil izvrsten užitek predv>em v drugem polrasu. kjer jo «.Iadran - i^ral pravo eksbibicijsko	ter i«* obramlia
<Tomazejcev > pokazala par najeleKant-nejših parad. Moštvi sta si bili doljiu časa enakovredni; «Tmitinas«OM sicer tehnično boljši. «Jadran« toliko požrtv«*»al»H»iši. Najbtiljši je bil itapati «Tomaiasea . I»i io iedalno »teli! žoge ter proizvajal im|HH zantne strele. «Touuna»«^> je brez <tvorna odigral eno najboljših tekem. — Publika nesportna. Sodnik g. S. Suman na mestu. — Četa zmagovalka: Skrap, 1 r^ič, Bido-vcc; Može, Benčič, 2ig»ia»; Pa v let ic. Muha, Prehjg, Zelen, Kerže.
Naročajte in širite „EDINOST"
Iz tržaškega življenj;
Grozen samomor trgovca.
Včeraj zjutraj okoli 9. ure so nekate*. delavci, zaposleni v lesnih skladiščih pod Skednjem, nažli na železniškem tiru pri skladišču trgovca Galliano strašno razmesarjeno moško truplo; glava je bila odtrgana od života tik pri ramenih. Dasi pač ni moglo hiti nikakega dvoma, da je nesrečnik mrtev, je bil poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je ugotovil, da je smrt, ki je bila brezdvomno hipna, nastopila pred pičlo pol uro, kajti truplo ni bilo še otrplo. Navzočni delavci so medtem
spoznali v mrtvecu 36-letnega trgovca Frana Kaučič, atanujočega v ulici S. Giacomo in M on te št. J5. Ni bilo težko ugotoviti, da gre za samomor. Kake pol ure prej se je Kaučič šetal v bližini omenjenega skladišča; bil jo videti zelo prepaden in razburjen. Neki delavec, ki se je slučajno ozrl za njim, ga je videl, kako je naposled krenil proti stranskemu tiru, po katerem je lokomotiva premikala * železniške vozove. Medpotoma si je Kavčič slekel površnik te.1 snel klobuk z glave, potem je izginil delavcu izpred oči. Kinalu potem so ga našli mrtvega. Kavčič je šel v grozno smrt z neobičajno hladnokrvnostjo; potem, ko je odloži! površnik in klobuk, je legel rez tračnico in mirno čakal, tla mu voz, ki ga je lokomotiva odrinila po tiru, odreže glavo.
Nesrečni trgovec je bržkone izvršil ob-l wpni korak v duševni zmedenosti, do ka-fore so ga baje privedle prevelike skrbi radi slabega gospodarskega stanja njego- * veča podjetja. V zadnjih dneh si je Kaučič v tepe I v glavo, da ga preganjajo, in ta blazna misel mu ni dala več pokoja.
Nesrečnik zapušča ženo in tri nedorasle otroke. — Po izvidu sodne komisije je I bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Tragičen konec mladega delavca
V nedeljo zj. se je pripetila v ladjedelnici S. Viarro smrtna nesreča, koje žrtev je bil L'7-lcini eiektrotekuik Anton Sbisa, stanu-1 joč v zagati Orti št. 4. Sbis-a je popravljali električno napeljavo pri enemu izmed šte-f vilnih žrjavov ,ki rabijo za dviganje in! prenašanje železnih plošč in raznih dru-j Rib težkih tovorov. Pri svojem delu je mladenič iz neznanega vzroka nenadoma o-inabnil na lestvi, na kateri je stal, in da bi ne padel, se je v hipni zmedenosti okleni žice električne napeljave. Toda siromaka je ta samobrambna kretnja stala življenje. V žiri je prežala smrt v obliki močnega električnega toka. Kakor od strele zadet je Sbisa treščil na tla in obležal nezavesten. Njegovi tovariši, ki so bili priča pretresljivemu prizoru, so prenesli siromaka v obvezovalnico ladjedelnice, kamor je kmalu potem dospel zdravnik rešilne postaje. Toda njegova pomoč je bila zaman; nesrečni mladenič je bil že mrtev.
Pozneje se jc podala na lice mesta sod->»;> komisija, ki po ugotovitvi okoliščin, ki so povzročile tragično nesrečo, dala prepeljati truplo v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Lopovski čin štirih našemljenih razgra- i j a če v.
Ko je krčmar Anton Glierdol, lastnik go— stilne v ulici S. Lucia št. 12, v soboto' po odslovit vi poslednjih gostov in zaklju-| čil vi dnevnih računov sedel ob pozni uri' v družbi nekaterih prijateljev pri kozarcu vina, je nenadoma nekdo močno potrkali isa vrata. Krčmar se sprva ni zmenil zal io, toda ker se je trkanje kmalu izprenae-| nilo v divje razbijanje, je naposled odprl.) Preti vratini so stali štirje v «pierrote» na-j -emljeni moški, ki so hoteli na vsak način; v gostilno, češ, da so žejni. Krčmar je ugo-i var iaI, da jim ne more dati pijače, ker je I ura pozna, in jih skušal odpraviti zlepa.! Toda ni mu uspelo. Po kratkem prerekanju -o našemljeni šiloma udrli v gostilno in pričeli razgrajali. Krčmar, kateremu soj priskočili na pomoč prijatelji, se jim je po-J stavil ]>o robu in vnel se je srdit tepež,! -tavil po robu in vnel se jc srdit tepež, \>ri katerem je bilo razbitih mnogo kozarcev in steklenic. Tekom pretepa je eden izmed našemljencev planil na 32-letno za-M'bnico Ofilijo Krebelj. ki se je tudi nahajala v gostihii, in ji iztrgal ročno torbico, v kateri je bila spravljena še druga srebrna torbica in v tej znesek 200 lir. Kakor na domenjeno znamenje, so jo našemljeni razgrajači tedaj naglo odkurili iz gostilne. Ko i«1 premagal hipno presenečenje, se je krčmar podal na bližnjo orožniško postajo in lam prijavil dogodek. Orožniki so lakoj pričeli poizvedovati za razgrajači: imeli so i izredno srečo, kajti kaki dve uri pozneje
bili vsi štirje pod ključem. Iznajdljivi! ptički so: 21-letni težak Karel Movavetz, i sli;mijoč v ul. Mura št. 14; 2»i-letni težaki Albert Tolusso in njegov brat Avgust, oba j ^tanujoča v ul. K. Toti št. 12. in 2l>-letni ko-i čijaž (iuido Sanzin, stanujoč v zagati} Sporravilla št. IS. Pri Moravetzu so našli ukradeno torbico, a prazno. Čeprav so ra-l zen .Mora ve t za, ki se je izgovarjal, da ne i ve, kako mu je prišla torbica v roke, vsi tajili, da bi bili s tatinskim namenom udrli v gostilno, so bili vsi štirje pridržani v zaporu.
Drzen vlom v Ancaranu. - 11.000 Ir ugrabljenih.
Ko je neki upravni uradnik zdravilišča; v Ancaranu pri Kopru prišel preteklo ne-'ifljo zjutraj po službenih opravilih v pi-i sarno. je v svoje veliko presenečenje ugo-i lovil, da je zmanjkala jeklena blagajna, v! kateri je bil spravljen znesek 14000 lir. Ni rini bilo težko se prepričati, da so jo ta-j .ovi, ki so ponoči vlomili v urad, vrgli! skozi okno in jo — čeravno je tehtala nad j i stote — odnesli na varno, da jo nemoteno j ud prejo. Koprski orožniki, katerim je bila javljena nenavadna tatvina, so našli blagajno v bližnjem gozdiču; bil„a je prevrtana oa levem boku in seveda — prazna.
Reilca pokrajina
ILIRSKA BISTRICA.
Poziv vojnih IbtiHI<¥
Vii vojni invalidi Bistriškega sodnega okraja (Podgrajski sodni okraj izključen) -te pozivajo, da čim prej prinesejo gospodu Logarju, uradniku bolniške blagajne v rrnovem, vsak po dve svoji sliki za nove zkaznlce. Priporoča se invalidom, da to cvrfiijo Čim prej, da se bodo lahko povsod zkazali ter uživali ugodnosti vojnih inva-idov, posebno tudi na potovanju po Želez-tiri. — Vdove padlih vojakov tu ne pri-'ejo v poštev in ni jim treba, da se zgla-' iio.
Vesti z Goriškega
GoHške mestne vesti
POROTNO ZA8EDANJE V GORICI
V petek se je pričelo letošnje izredno porotno zasedanje, kakor smo že poročali, fin sicer z obravnavo radi deto-mora. Obtoženi sta Katarina Leban iz Poijubina in Marija Rejec, prva, da je umorila lastno nezakonsko dete, da si reši čast, druga pa, da je detomoril-ko nagovarjala k temu zločinu.
Predseduje cav. Ferri, državni pravd-nik Tasso. Lebanovo zagovarja odvet-| uik Berton, Rej cevko pa Robba. Tolmač za slovenski jezik je prof. Lorenzoni. j
Po sestavi porotne klopi pojasni predsednik porotnikom slučaj. Meseca avgusta 1. 19*24. je zadavila Leban svoje novorojeno dete, ki je bilo nezakonsko. Pripomnil je, da je imela obtožen-ka do sedaj že štiri nezakonske otroke, od katerih dva še živita, dva sta pa umrla. Zadnjega, zadavljenega, je imela po lastni izjavi z Jermolom Štefanom, proti kateremu se je v začetku i udi vršila preiska va radi sokrivde, ki se je pa pozneje ustavila radi pomanjkanja dokazov.
Leban Katarina je odgovorila na to-.zadevno vprašanje, da je bila zaročena z Jermolom, s katerim je postala noseča. Jermol se je pa poročil maja meseca z drugo. Pripoveduje, kako sta jo hujskala soobtoženka Rejec in njen bivši zaročenec k dejanju, da je namreč zadavila dete in ga pokopala na skritem kraju.
Pri popoldanski razpravi so bile zaslišane razne priče. Med njimi je izpovedal tolminski marešjalo Curzolo, kako je izsledil truplo novorojenčka.] Pročitalo se je tudi zdravniško mne-! nje dr. Busta iz Tolmina, iz katerega izhaja, da je bilo dete živo rojeno. Ob-toženko označuje glede njenega duševnega stanja to pismeno mnenje kot le na polovico odgovorno in kot slaboumno, kar ji je že prirojeno.
Zagovornik glavne obtoženke Leban pripominja, da ni treba ravno brati izvedeniškega mnenja, ker se že takoj spozna, da je slaboumna. Ves čas razprave je zehala, kakor bi obravnava ne zadevala njene osebe. Kako lahko jo je bilo v onem času, ko je nosila, pregovoriti! Izvedenec tudi skoraj popolnoma izključuje njeno odgovornost.
Nato se je obravnava prenesla na so-Jx)to dopoldan.
LJUDSKO GLEDIŠČE - TRGOVSKI DOM.
Varietetna predstava, ki se bo vršila v soboto 0*. in v nedeljo 7. t. m., bo gotovo uajsenzacijonalnejša prireditev za Gorico. To bo najzabavnejša m najdostojnejša prireditev, kakršno more nuditi le naše Dram. društvo v izredno proslavo boga Kurenta. Izvajale se bodo najrazličnejše točke. Za to priliko je bil povabljen tudi znan ku-plctist Krizman iz Trsta, ki nastopi prvič pred našim občinstvom s svojimi izvirnimi velezahavnimi kupleti. Spored se še ob-
KMETUSKA PREDAVANJA.
Potovalna kmetijska šola v Gorici priredi v mesecih februarju in marcu sledeča predavanja o kmetijstvu: Dne 7. februarja na Vojščici, v Kanalu, Avčah, Moši in S. Lorenzo di Mossa; dne 14. II. v Komnu, Dcsklah, Krmiliti, Capriva; dne 21. II. v Škrbini, Banjšici, Moraro, B raz za no; dne 28. II. v Velikem dolu, Pliskovici, Cepo-vanu in Mede ji: dne 7. marca v Šempasu, Ločniku in Moši; dne 14. III. v Sovodnjah, iS. Lorenzo di Mossa, Capriva; dne 21. III. | v Krminu in Brazzanu; dne 28. III. v Moraro. Medeji, Chiopris.
,	RENČE
V soboto se je dogodil v naši občini ! redek slučaj. Iz ene hiše so se istočasno poročili vsi štirje otroci. LTgIed-neniu gostilničarju pri opekarnah v ltenčah, Rusjanu Jožefu p. d. «Toncilu» j sta se poročila sina Anton in Alojzij j in hčeri Pepca in Zofka. Prvi se je po-I ročil s hčerko kovaškega mojstra Kar-; Jinco Mučičevo iz Standreža, drugi z j Bernardo Čukovo, posestnico iz Bilj, j Pepca se je omožila z Mirkom Pahor-;jem in Zofka s Pugljem Antonom. Trije ženini Anton, Alojzij in Mirko so ab-I solventi višje zidarske obrtne šole v | Ljubljani in so danes zidarski delo-' vodje. Rusjanovi družini naše čestitke, novoporočencem pa na mnoga leta v sreči in zadovoljstvu!
GRADIŠČE
Tatinsko poglavje brez konca iz goriške okolice
Od petka na. sobot« so obiskali našo vas neznani zlikovci. Vdrli so v trgovino Kerševana Rafaela in mu pobrali najrazličnejšega blaga: tako kave, sladkorja itd. Koliko šk >de ima trgovec. se še ni ugotovilo, ker sem šel prej od doma, da obvestim pravočasno našoj «Ediiiost». Tatovi, ki so do sedaj strašili po Vrtojbi. Biljah in Št. Petru, so ; razširili svoje področje. Prišli so tudi k j nam. Ko seui se peljal od Volčje drage ! proti Gorici, mi je pravil Renčkovec, da j pri njih spijo ljudje le z enim očesom, [ do polnoči z levim, po polnoči z desnim, ali pa narobe. Ne upajo si spati z dvema očesoma hkratu; smo le preblizu neznanim tatovom, pravijo. Tako spanje ▼peljemo počasi tudi mi GradiškovcL Čujte in bdite, ker ne veste ne ure ne dneva, kdaj vas obiSčejo tatovi!
KOJSKO Smrt vojno** Invalid«
Pa i pri nas se je dogodil podoben
slučaj kot v mnogih drugih krajih.
Predstavil se je ubogi vo/hi invalid pregledovalni komisiji, ta ga je samo
.tako površno pregledala, ga spoznala I za zdravega in mu seveda na tak način [odtegnila pokojnino. Revež se je mučil, | delal pritožbe, počasi porabljal vse prihranke, dokler ni po kratkem času umrl na svoji v vojni dobljeni bolezni in na pomanjkanju.
! Je to zgodba, težka in krivična, ki je zadela tudi g. Markožiča Antona, roje-■ nega v Kožbani, katerega smo pokopali | dne 22. t. m. Dve leti se je revež mučil, da bi mu zopet podelili po krivici od-j vzeto pokojnino. Bolezen, katere mu j zdravniki niso hoteli priznati, ga je j pobrala.
No, rešila je reveža zadnja instanca — Božja instanca. Dragi Anton, tvoje zemeljsko trpljenje naj ti bo na onem svetu svetla, žarna zasluga!
laMMbA^I	HA nmiii AAMIMAM
izprenofli sc ne pnra snreso upokojena po Gorkl In okolici
VIII.	i
Še nekaj e vremenski hišici in o vremenu. Posledica te sneg. - fctrafk «Pzi Maksa*. -V Solkan«. - Kako je prenehala stavka. -Velika pustna veselica.
Kaj takega pa še ni bilo v Gorici, odkar smo zadnjič — klali! Navzlic prerokovanju našega najboljšega goriškega preroka gospoda Sa. Perlot-a, navzlic stoletnemu koledarju, navzlic napovedim in obetanjein različnih vremenskih ključev o priliki luninih izpremeo, navzlic temu, da so vsi novoletni koledarji za januar prorokovali najlepše vreme., je obveljal edinole — davčni koledar, ki drži o lepem in slabem vremenu. Poslušajte in čudite se, ljudje božji! Dne 12. januarja smo imeli tako burjo, do kakršne imajo privilegij in patent le Trst, Kras in za silo še vipavska dolini. Naslednji dan je ta razkuštrana babnica pihala Še bolj, da Te je zeblo doli do popka. Ušesa so stršela, lica gorela ko zreli paradižniki, nos se je odel z neko grdo, modrikasto kožico, ko da si vse svoje žive dni pil edinole — črno istrsko vino. Naravnost škandal! Gospod Benedikt Pokoren je kričal in otepal z rokami, da se ugreje in j je dokazoval, da so naprave v vre-; menski hišici izrabljene, stare in pokvarjene,, da so pobrali bogve kje, češ za Gorico je vse dobro: toplomer kaže na-j pačno, ker pri 2 nad ničlo človeka ne bi i smelo tako prokleinansko zebsti; tlakomer se vzdiguje, vlagomer pa kaže 80% revma--tizmov. «StrejIa vond r, kej tejšn'ha pej šie nej blu!» je končal svoje vipavsko modrovanje in mi vsi, ki smo zmrzovali okoli bi-j šice, smo mu dajali prav. No, popoldne si; je babnica-burja malo pogladila sive lasi, in jih je spravila pod raztrgano volneno' ruto, a začelo je — snežiti, ko da siplj?š: gosji puh iz raztrgane pernice. Sneg v Gorici, ko ob tem času trgamo že bele zvončke in rmene trobentice po osojnih gričih! Ta bo lepa, ko je gorivo tako preklicano drago! V četrtek je bilo mesto pokrito s čisto belo odejo, a snežilo je dalje... In vendar je to nekaj lepega in za Gorico posebej redkega. Snežinka pada za snežinko, pada tako neslišno in tolažljivo, ko da hoče z nežno belino pokriti vse, kar je grdega in blatnega na tej božji zemlji, ko da hoče i vso prirodo zazibati v tihi in blaženi mir božičnega večera, pričarati vso poezijo božične smrečice s pozlačenimi orehi, jabolki in belimi svečicami z JezušČkom na trdi slamici... Oj, beli sneiek, kako da nisi prišel prej? Sredi januarja so po Gorici smrekove vejice že obrane, drevesce pa samotar i pred drvarnico, a po deželi so otroci pospravili jaslice za prihodnji božič. Toda kaj kvasim o minulih dnevih, ki v letnem zlasti pa v življenjskem koledarju tako neznansko hitro bežijo v preteklost! Držimo se sedanjosti, in «carpe diem!»
Dobili smo sneg, poleg tega pa še strupen mraz. Prav ima gospod B. Pokoren, da se ni zanašati na vremenske naprave: proti vsakemu pričakovanju je lezlo živo srebro navzdol in se stisnilo do 7 R pod ničlo, in v resnici ne vem, ali so aparati krivi, da imamo to vreme, ali je stvar narobe, da je namreč vreme pokvarilo lično, novo hišico. Dan potem je prišla še druga nadloga, ki smo je v Gorici še najmanj navajeni: poledica, da bi jo tri sto zlomkov posipalo ; z gruščem, pepelom in žagovino, kot je bilo to nekoliko dni za tem po javnih plakatih izrecno zapovedano. Doma ne moreš ostati, na izprehod pa je nevarno: spodrsneš ko moja umetnica na klavirju in kar tako zlepa ležiš na trebuhu ali pa na nasprotni strani. Hočeš, nečeš, moraš vstati, ker se nikakor ne spodobi ležati in lenariti o belem dnevu na prometni ulici. Ko ugotoviš, da si zdrav in živ, pobereš klobuk! in greš bolj previdno do Rissdorferjcve in do Braunitzerjeve ure. Privadiš se nevarni hoji in penzijonistovska palica Ti služi bolj kot najlepša marela v največjem nalivu. Proti devetim se upa tudi nežni spol na nevarno cesto, v prvi vrsti uradnice, tipka-rice in šivilje. Za vsakega upokojenca je imenitna zabava gledati, kako stopicajo
te revice v ozkih kratkih krilih in z visokimi podpetniki, kako si zakrivajo nos in lice, a v tenkih nogavicah prezebajo ko vrane na sneženi njivi. Hopla! Že leži ena na hrbtu, druga po strani, tretja zopet malo drugače, pa ne more vstati, kopica s i suhimi nožicami v zrak in kaže naga kole-!na. Pa kaj me to pravzaprav briga! Po-i gumno se postavi na kolena, spričo visokih podpetnikov in ozkega krilca pa ne more na podplate. —
Moja viteška dolžnost ne dopušča, da bi sirota kar tako po kolenih drsala do svojega urada, pa pomorem prvi, drugi, tretji, pomagam očistiti njeno oblekco, jo potrkam v to svrho po hrbtu in sploh, koder je nujno potrebno.... Hvala Bogu, Zelenega, križa le nisem klical pri svojem samaritanskom delu. A ves ljubi dan vendar ne, morem opravljati take koristne službe, pa grem domu —. Ali hudirja, umetnica nad menoj gori se «izprehaja» iz kletišča do ! podstrešja in ne neha. — O j, da bi šle na izprehod rajši ven na ulico in da bi tam brez druge nesreče zaigrala tako oktavo in tombolo, da vsaj 14 dni ne bi mogla sedeti! Na moje, duševno razpoloženje vplivajo — toda prav I slabo — naše pisane mucke po dvorišču j ! in po drvarnicah.
j Te grdobe so se pomolile v ko-, iledarju, kjer jim Brehm, Dietzel, Keller,' Erjavec in drugi učenjaki predpisujejo že-' initovanje in veselo svatbo šele tam po| jSvečnici, da se mlade mačice ne skotijo' ; prezgodaj in da se v mrazu ne nalezejo ! raznih otročjih bolezni. Ko to pišem, kaže ura 18, zlati čas našega sestanka «Pri . Maksu<\ Tam pa stavkamo že dva dni, pa j ne smem tja. Do te pasivne resistence je i prišlo ta k o-le:
} V onih mrzlih dneh je neki večer naša ; Marija slabo naložila peč. Drva so bila I vlažna in niso hotela goreti, dim je našel ; skozi malo špranjico pot v naše nosove in | oči in se prijateljski objema z bratom iz jšištove štinca d'oro toškane, na podbojih vrat- je Vid Svetič odkril veliko odprtino, i zato je pihalo pod noge, goljažek se je bil podražil kar za 20 stotink, zato pa je bil .toliko trši, omako pa dela nova kuharica še bolj plebko in redko; vino je bilo mrzlo, razpoloženje sila klavrno, izvzeniši mene so tarokirali vsi še slabše nego po navadi, gospod Sišto je pri vsaki igri štel tarokov, g. Primož Vitez pa le 21, komarji so bili sitni, žarnice so brlele ko da tudi njih i zebe, Marija i;.ia manj posla k opo navadi ter nas krega: «Ki če reje, de so haspuodi ; t ikaj slave bolje, nejč? Kuste na smej vit! jDovre bolje viti, tuste nas beseli, nejč! |Kuste se paje hare pr nas!» — Nič odgovora. Marija je žalostna, siuili se mi, reva. | Primož Vitez si mane ozeble roke, vsi po-Jgrešamo njegovega homerskega smehu, še on sam, to pa morda zato, ker je ravno-;kar izgubil pagat s kontro vred... Jezno ■vstane in pravi: «Tri sto hudirjev, (manj !jih nikoli ne pokliče), jaz ne bom prezebel ! v gostilni!-> — Prof. Černit p;t: «Svo jo sklerozo bom rajše doma pasel!» Ta njegova povsem namišljena bolezen mu služi za izgovor, ako kar po 2—3 dni ne pride v našo družbo. Gospod Vid Svetič izreče kri-; late besede in zagrmi patetično: «Vidite, : dragi moji, odkar smo izgubili vero v Sventovida...» ...«je še bolj rnraz,» ga pre-j kine nekdo. Gospod šišto prešteva taroke | in se čudi, da jih je s škizoin vred res — 22, prof. Cernič računa izgubo in dobiček, ;ker nikomur se ne ljubi nadaljevati igre... ' «Ne hodimo več v to Sibirijo!-> predlagaj nekdo. — «Kam pa naj gremovpraša 'radovednež. «Poskusimo pri «Črnem mucku !» — «Ne, pa že rajše pri «Zeleni raci !> J— «Tje ne grem!» «Sem kaj pa (udi ne!« —j j «Ne manjka gostiln:«- f»o Gorici!« In, 'tako je začela stavka. l>rugi dan je «Pri 1 j Maksu-'? peč veselo gorela, vrata so bila j popravljena, pod mizo so pogrnili dejalo; preprogo, dobra šiora Teresina je nasla-! .vila nov sod vipavca, sama je skuhala1 imeniten goljaž in drugih dobrih reči, Ma-j rija je imela novo pentljo v laseh — nas
pa ni bilo!	(Kone eprihodnjič.)i
__— ,
Znanost in umetnost
ALI JE BISTVENA RAZLIKA MED . ORGANSKIMI IN ANORGANSKIMI SNOVMI?
Na moj članek pod tem naslovom v! «Edinosti» od 14. januarja t. 1. je re-j agiral poti istim naslovom v "Edino-1 j sti» od 21. januarja gospod dr. A. Pavli-i ca. Priznati moram, da česar nisem jaz. dosegel z vsemi svojimi članki, je dosegel z edinim svojim člankom g. doktor P. Vzbudil je med čitatelji «Edino-' sti» zanimanje za prirodoslovna, vpra-j šanja. Radi tega mu moram biti iz j srca hvaležen.
V debato o predmetu samem se nej bom spuščal, predvsem radi tega ne.j ker se bojim, da bi se pri tem varal v čitatelji h, kakor sem se svoječasuo varal v poslušalcih pri nekem predavanju, kjer sem napadal predavatelja j in sicer z ozirom na poslušalce docela ]K> nedolžnem. Tudi ne hi hotel, da bil
bilu «Edinost» tretja v vrsti z znanim «opičjim procesom» v Ameriki in s sličnim pojavom, ki se baje te dni odigrala v Beogradu. Sicer je pa pri meni govoril A. Stock, pri gospodu dr.ju P. pa I. Wiesner. O pomenu In svrhi fizikalnih teorij in «modelov» in o svojem tozadevnem naziranju sem zadostno pisal v svoji knjigi «Materija in energija«, na katero si dovoljujem opozoriti gospoda dr.ja P. in druge čitatelje. («Tiskovna zadruga« v Ljubljani, ki je izdala knjigo, gotovo mi ne bo zamerila, da delam sam reklamo za svojo knjigo).
Le neke točke v članku g. dr.ja Pavlice bi se rad dotaknil, stavka namreč kjer trdi, da se s takimi članki kakor zadnji moj, izpodkopavajo temelji moralnosti našega naroda.
Jaz za svojo osebo vsaj, (in z menoj gotovo veliko drugih) sem prepričan, da je moralnost našega naroda na bolj trdni podlagi, kakor meni g. dr. Pavlica, in da je ravno v zadnjih letih uspešno prestala zelo hude napade in nevarnosti, enako prepričan pa sem tudi, da se s Članki kakor ravnokar in kriininirani sploh ne izpodkopava ljudska moralnost.
Dr. Lavo Čermelj.
i---
Mirni Šajn Andrej Bratina
poročena Opčine-Šturje, 1. februarja 192«>.
'.97
^mmmmmammmmmmmmammmmmum
| j |MAU ogluši [j]
i
ČEVLJARSKEGA delavca sprejme Konir, j Via U dine 05.___
AVTOMOBILE, obrtne in kmetijske stroje | vsake tvrdke, nove ali rabljene, dam na i obroke pod najboljšimi pogoji. Gulič, k«>-stilna «Due ruote», Via Sapone 5. 130
DRUŽBA prevzame v kontraktu bukov gozd za izdelovanje oglja. Pondube pod «Bitkov go/d» na upravništvo._131
23-LETEN mladenič, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika išče službe kot pisarniški sluga ali drugo. Na-; slov pove upravništvo.	132
KAMION Saurer tip 2, H P 38, se proda, j Naslov pri upravništvu.	113
GOSTILNA - buffet, z vso opremo, 0 sobami, električno razsvetljavo, vrl, vinograd, več njiv in travnikov se takoj proda. Kventuelno sama hiša z vrtom. K Godnič, Komen 33.	117
SLUŽKINJA se sprejme v Via Valdirivo j št. 20, gostilna_122
HLAPCA pridnega, poštenega, zmožnega vseh hišnih del, vajenega koni, plača po dogovoru, sprejme Siega, Sv. Peter na Krasu.«	_
BABiCA, avfor»zirapa sprcictn-i noseče. Govo ri slovenske Slavec, via G ulia 29.
DANES	B
■
se začnejo novi tečaji ||
ANGLEŠKEGA)
JEZIKA	|
V	E§
MUateM'i
IMccolova palača	B&
Via S. Pelllco 6, ftelef. 40-65 H
Sami angleški profesorji,	9
diplomirani na angleških	M
univerzah	gj
Vpisovanja vsak dan od 9 do 22
inserirajte u „Edinosti"
POPUST EI________
ETPHLILIPS OPPENKE1M:
:Črita Maj pila Mm Tbew2
!	Prevel France Mijajii
«Dobro, moj dečko, izvršil boš pošteno delo. Ako se bomo morali še kaj boriti proti Angliji, naš boj ne bo zavraten, nego odkrit. Bil sem v Queenstownu, ko so pripeljali nekaj trupel s potopljenega parnika <*Lusitania». Taka nemška junaštva naj vzame vrag! Se nikoli m ni pošten Irec pridružil tištim, ki vodijo vojno proti Ženskam In otrokom.»
Denis je potegnil iz ognja debelo gorečo poleno in polotil nanj ovitee. Stal je tam ia opemral vi joči se dim, ko ao plameni objeli ovitek od enega konca do drugega.
«To je čudan stvar, ki sem jo storil^ je rekel In se suho zasmejal. «Svoje življenje •m stavil na kocko zaradi teh papirjev in stotisoč funtov me čaka zanje niti eno miljo od tu.»
•Krvav denar je to, dragi moj,» je menil 0'0ory, «Judeževa nagrada.- Eh, kdo pa je to?»
— ' • ■ T ---------v
, Žarnice velikega avtomobila so nenadoma razsvetile okna. Pod učinkom preteklih nevarnosti se je mala skupina mož stisnila skupaj. Nepotrpežljiv glas je za-donel v veži. Duri so se sunkoma odprle in v sobo je stopil Cravvshav.
«Gospod je, ki se mu zelo inudi,» je vzkliknil Timotej.
Mrk in preteč se je Crawshay približal. Za njim na veži je ostala krepka postava njegovega spremijevalca. Sir Denis se je z ogrebačo v roki ozrl od ognjišča.
«PrijateIj moj^> je rekel mimo, «v vaši nesrečni iusodi je očividuo določeno, da morate biti vselej pet minut prepozni."
Crawshay je obtožujoče stegnil roko proti oknu, za katerim se je razprostiral ocean.
«Ge sem tudi zdaj prepozen,> je rekel, «tedaj je bil izvršen čin veleizdaje. Mislim, cUi vam je znano, kaj pomenja biti v zvezi s sovražnikom."
Denis je odkimal.
«Doslej,» je rekel, «nismo imeli nikakih zvez z našimi obiskovalci tam zunaj. Ako dvomite o moji besedi, pridite bliže in oglejte si obgorele ostanke nekih papirjev.
Z vzklikom začudenja je Crawshay pri-hitel bliže in počenil ob strani Denisa k
ognjišču. Na nekaterih ostankih je našel šc nekaj besed. Pečat na ovitku se je ia/.-, topil in drobne niti zelenega voska so napravile čudne obriske na tlaku sobe. j «To je torej konec,» je vprašal nekako vznemirjeno.
< To je konec, > je odgovoril Denis resno. J «Aku vzamete te ostanke s ^eboj. vam bodo morda utegnili koristiti.. ] «Vi ste listine sežgali — sami?-> je mr-, m ral Cra\vshay, še vedno čudeč se.
«Vsak gospod v tej sobi^> je odvrnil Denis, «bo pričal, da sem uničil neodprti za-i vitek, ki se mga prinesel iz Amerike.»
Cravvshay je vstal. Bil jc prepričan toda razumeti ni mogel.
«Ali mi hočete povedati, kaj vas je prignalo do tega neverjetnega čina?» je vprašal.
«Povedali vam bomo takoj. Glede podmornice zunaj pa poglejte in videli boste, da še vedno spuSča modrikaste goreče krogle proti nebu.»
Crawshay je zbral ostanke listin skupaj in jih vtaknil v pisemski zavitek.
«Denis, vaš prijatelj mera pokusiti kapljico irskega -viskija,» je povabil Mihael Dilwyn. «Mi upamo, da bo naša pijača postala tudi v Angliji kmalu priljubljena.4
Dr. Janko Kotnik: Slovensko -francoski slovar s seznamom nepravilnih glagolov. Založila .higoslovenska knjigarna v Ljubljani. Cena oleg. yez. Izvodu Din. 70.
Po svetovni vojni se je težišče glede znanja tujih jezikov slovenskega naroda pomaknilo od nemščine k francoščini in čez deset let bo znal vsak izobražen Slovenec francosko, kot je znal svoje dni nemško, in ker je v slednjih šolah francoščina upeljana že v drugem razredu, se bo dijak v 7 letih že prav dobro navadil tega svetovnega jezika.
Zato moramo samo z največjim veseljem pozdraviti dejstvo, da je Jugoslovanska knjigarna izdala prepo-treben slovensko-francoski slovar.
Hf-sednjak je plod mnogoletnega dela in truda priznanega strokovnjaka dr. Kotnika. Ima približno 25.000 slovenskih izrazov, besed-izložnic, francoskih besedi pa skoro še enkrat toliko. Ako s 1000'besedami za silo že govorim^ tuj jezik in se za prvo potrebo lahko s 1000 besedami izražamo, in ako vemo, da povprečen inteligent v jeziku, v katerem govori, ne rabi več kot 5000 do 8000 besed, nam obilica besednega zaklada v tem besednjaku ne samo imponira, ampak nas naravnost preseneti.
Š pomočjo tega slovarja ho učenje francoščine prava igrača, trgovec bo segel po njem, dijaku ho izborno služil, vsakomur, ki ho iskal francoskega izlaza, bo prišel prav. Vsebuje tudi naj-
skritejše besede slov. besednega zaklada, obravnava vse stroke, od filozofije do vsakdanjih potreb preproste govorice, od znanstva do zabave, od resne plati do humorističnoga slivačanja. Tudi na frazeologijo se v polni meri ozira.
Koncem knjige je pridejan še vrlo potreben seznam francoskih nepravilnih glagolov, ki je prava tolažba vsakemu nefrancozu. Knjiga je priročna in zelo okusno opremljena, tisk lep, jasen, čist in ne premajhen, papir prav dober, tako, da lahko trdimo: zlato jedro v okusni opremi.
Zbori
mesečna revija za novo zborovsko^glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zor-ko Prelovec, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. Izšla je prva Številka letošnjega letnika s sledečo vsebino: Glasbeni del: K. P. Manojlović: «Orluj orle«, moški zbor; E. Adamič: «Za njo kot riba za vodo», moški zbor; I. Ocvirk: «Jabuka», meŠ. zbor. — Književna priloga: Uvodnik: Slika dr. G. Kreka; A. Dolinar: «Novi Akordi« (1901-1914), Emil Adamič, Dr. S. Vurnik: Potrebe slov. glasb, življenja v letu 1926; Ant. Dobronič: In hosigno vinces!; S. Cerut: Dva učiteljska pevska zbora. - Naši skladatelji. - Pevske organizacije. - Pevska društva. - Glasbeni listi. - Operna in koncertna kronika. - Iz glasbenega sveta. - Listnica uredništva in uprave. — Naročnina za «Zbore» znaša za leto 1920: za državo SHS 40 din., za Italijo 30 lir, za Ameriko poldrugi dolar. Naroča se revija na naslov: Uprava «Zborov», pevsko društvo «Ljubljanski Zvon« v Ljubljani — Toplo priporočamo.
GOSPODARSTVO
iz urada Tržaške kmetijske družb2 { u Trstu
Kako pripravimo zemljo za grah?
V naših krajih, posebno v zapadni Istri,; je saditev zgodnj. graha precej udomačena. Saj prinese ta rastlina našemu kmeto valcu tudi lep izkupiček, kateri prav dobro zaleže, ker je to njegov prvi pridelek in to ob času, ko potrebuje največ sredstev. Pre pričani pa bodimo, da bi se kultura te rastline se bolj udomačila m mnogo več dobička prinašala, če bi pred setvijo pripravili grahu tudi pravilno zemljo.
Grah, kakor znano, spada k stročnicam ali leguminozani. Kakor za leguminoz* sploh, tako tudi za grah zemlja ne sme biti pretežka. V težki zemlji se grah težko razvija, ker mu tam primanjkuje zraku, katerega rabijo ravno stročnice v največji meri.
Če nimamo na razpolago dovolj rahle zemlje, tedaj pripravimo težko, ilasto zemljo za grah na ta način, da jo že na jesen dobro pognojimo s svežim, ne zdelanim hlevskim gnojem, kateri ima mnogo slame ali listja. Dobro nam služijo v ta namen drobno preperelo vejevje ali pa razne smeti. Tako zemljo je najbolje prekopati ali preorati že v jeseni, tudi če nimamo gnoja na razpolago, odnosno če smo zemljo že prejšnjo leto dobro pognojili. V taki zemlji se gnoj do zgodnje pomladi že izdela in grah ga lahko uporablja. Zemlja postane rahla., posebno če nekolikokrat črez zimo !»remrzne. Sicer pa je tudi za rahlejšo zemljo jesensko prekopanje ali preoranje predvsem za kraje, ki trpijo radi suše, posebne važnosti. Pri lepem vremenu v času sajenja v taki /.emlji, v jeseni prekopani, nam ni treba Čakati, da se najprej occdi, temveč lahko takoj sadimo. Prihranimo na ta način gotovo teden dni. kar se pozna tudi pri ceni zgodnjega sadu. Razen tega pa ostane /.emlji prihranjena vsa zimska vlaga, kar je zelo važno za grah, ker težko prenaša sušo. Varčevanje z vodo v zemlji na ta na-r čin bi dalo našemu suhemu Krasu gotovo več uspeha pri vseh rastlinah. Glede kakovosti zemlje si moramo še zapomniti, da, četdui ljubi grah rahlo zemljo, mu vendar preveč peščena ne ugaja.
Opisali smo do sedaj samo potrebne fizične ali zunanje lastnosti zemlje ugodne za dobro uspevanje graha. Poleg teh lastnosti so pa Še zelo važne tudi kemične — ali notranje lastnosti zemlje, katerih navadno ne moremo poznati niti s prostim očesom niti ne z drobljenjem v roki. Zemlji. kateri hočemo poveriti grah, ne sme primanjkovati apna ali z drugo besedo — zemlja ne sme biti kisla. Hranilnih snovi mora obsegati mnogo, kajti grah ima sorazmerno kratko dobo rašče. Izmed hranilnih snovi mora zemlja vsebovati v prvi vrsti mnogo fosforne kisline in kalija. Dušik ni potreben zemlji za grah, kajti tega si stročnice sploh pridobivajo same iz zraku.
Fosforno kislino in kalij pa potrosimo v zemljo za grah v podobi superfosfata in višjeodstotne kalijeve soli. Najboljše je, če trosimo po celi površini, še predno smo zemljo spomladi skopali, odnosno ga za-grebemo z brano. V takem slučaju je umetni gnoj enakomerno raztrošen za rastlino ludi samo do jarkov pripravi jenih za grah.
Potrebna množina superfosfata za 1 ha zemljišča se ne da natančno določiti. Isto-tako tudi množina potrebnega kalija ne. Zavisi tu mnogo od bogastva dotične zem-ije. <':e je zemlja precej izčrpana, kar je v naših krajih pravilo, tedaj gotovo ne bomo zgrešili, če trosimo prvo leto za grah tudi 700 kg superfosfata in 2F»0 kg kalijeve soli.
Glede fosforne kisline bi bilo še pripomniti. da vpliva ona zelo povoljno na kakovost stročnic pri kuhanju. Važno je to posebno za gospodinje, ki se večkrat jezijo, da se jim grah ali fižol noče skuhati in oslane trd. Krivo je pri tem največkrat ravno pomanjkanje fosforne kisline v semenu. odnosno v /.emlji, kakor so to dokazali večkratni poizkusi.
Bilo bi tukaj zelo važno govoriti še o Kiiojeiiju graha z dušikom v začetku razvoja in o cepljenju zemlje, katero je v drugih deželah že precej razširjeno. Zal pa nam ne preostaja tukaj radi obsega snovi drugo nego napotiti zainteresiranega čitatelja rta strokovne spise ali direktno na strokovnjake.
,	SEMENSKI OVES
Prednaročila za semenski oves iz Češke sprejemamo le do 5. februarja
1.1. Cena mu bo okoli 15®.— lir za kvin-tal. Isto velja za
SEMENS&I KROMPIR iz Jugoslavije. Cena semen, krompirju «Oneida» bo za cele vagone okoli 90.— do 95.— lir za kvmtal franco vsaka železniška postaja v Julijski krajini.
Prednaročila sprejema pismeno ali tistmeno Tržaška kmetijska družba v Trstu v ulici Torre bianca št. 19. Telefon št. 44-39 do 5. februarja t. 1.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA
v Trstu ulica Torre bianca št. 19
ima v zalogi sledeče vrste zanesljivih in zajamčenih semen zadnjega^ pridelka iz Nemčije:
Graha, zgodnjega, nizkega «Monopol», zgodnjega srednjevisokega «Express» m srednjezgodnjega, jpolvisokega «Senator».
Te tri vrste graha smo izbrali izmed vseh vrst, ki smo jih imeli lanskega leta v zalogi, kot najboljše in priporočene od naših članov. Cena vsem vrstam po 7 Lir kg.
Redkvice, rdeče, okrogle in rdeče poclol-gaste, po 1(3.— Lir kg.
Solatne pese, okrogle in ploščnate rdeče, špinače raznih vrst, semena, zgodnjega zelja, vrzot, cvetočega karfijola, radiča, krmske pese rdeče dolge in rumene, ter vsa ostala vrtna semena.
Detelje ia trave. Detelje zajamčene brez predenice. Itazne vrste trav, so najboljše kakovosti, naročene iz Nemčije.
U motna gnojila: kalijevo sol, superfos-fat. Tomaževo žlindro iu amonijev sulfat.
Močna krmila: orehove in sezamove tropine, katere pošiljamo po naročilu na vsako železniško postajo po povzetju.
Em9tijske stroje in orodje: Za kmetijske stroje, katerih slučajno nimamo v zalogi, sprejemamo naročila, katera se izvršijo najkrajšim potom in pod najugodnejšimi pogoji.
Cepljene trte in sadna drevesca od priznanih kraških trt — in sadjerejcev. ki so za našo zemljo najbolj prikladna.
Med. Naraven med istrskega izvora, katerega lahko pošljemo na zahtevo po železnici.
Tržaška kmetijska družba ▼ Trstu ima svoje zaloge v ulici Torre bianca št. 19 in v ulici Rafflneria št. 7, Telefon št. 44-39.
Tržaška kmaiiiska družba v Trstu.
Drobne finonfae in gospod orske vesti
—	Vpliv zvišanja delniškega kapitala.
Upravni svet tvornice za izdelovanje umetne svile «La Soie de Chatillon» je naznanil, da družba namerava zvišati delniški kapital od 150 na 200 milijonov lir. Akcije omenjene družbe so radi tega nazadovale na milanski borzi od 302 na 282 lir. To naznanilo je vplivalo tudi na ostale Spekulativne papirje, ki so istotako nazadovali.
—	Snia Viseosa v Torinu. Ta družba poseduje — kakor že znano — največje tvornice za izdelovanje umetne svile v Italiji. Kako veliki so bili njeni dobički sledi iz tega, da bo za preteklo poslovno leto 1925. lahko plačala 12 in pol odstotno dividendo. Razen tega bo lahko dotirala navadnim rezervam znesek 20 milijonov lir. Akcije te družbe notirajo na italijanskih borzah 385 lir, iz česar sledi, da nudijo (» in pol odstotno obrestovan je.
j — Volpi proti najemanju posojil ▼ ino-, zemstvu. Finančni minister conte Volpi je ; izjavil ob neki priliki v Londonu, da Italija j ne bo več najela v inozemstvu nobenih posojil. Istotako bo zabranila pokrajinam, občinam in drugim javnim korporacijam rsako najemanje posojil, ki ne bi zaslužila javni koristi. Toda ta posojila bodo kontrolirana iz razloga, da bi njihovo poznejše odplačevanje ne povzročevalo prevelikih težkoč. Iz tega sledi, da bo samo liidroelek-trična industrija še najbolj privilegirana, ker ravno ona največ služi javni koristi države.
—	Insolvenca. Bančna in borzna komisijska tvrdka Aiti & Co. v Milanu je radi znanega padea efektnih tečajev postala insolventna.
—	Efektna borza v Benetkah prične poslovati meseca aprila t. 1.
—	Nazadovanje aktivnosti francoska trgovinske bilance. Prebitek francoske trgovinske bilance je znašal v prvih 7. mesecih leta 1925 — 3238 milijonov frankov. Temu nasproti je znašala pasivnost iste bilance v zadnjih 5. mesecih t. 1. 1805 milijonov frankov. Ta primanjkljaj znižuje Drebitek za leto 1925. na 1433 napram 1540
milijonom frankov v letu 1924. Kljub poslabšanju trgovinske bilance pa se ne sme prezreti važnega dejstva, namreč dohodkov iz tujskega prometa, ki dosegajo približno 7600 milijonov frankov na leto, od katerih odpade na Amerikance. Angleže in Špance okoli K.tiOO milijonov frankov.
Trfalkl blagovni trg
Dišave. - Sladka škorja «ltegina» I—IV: L 2000—2200, moškatni oreški 3150, španska paprika 700—900, poper črni «Singa-pore» 1850, isti beli 18(i0, isti črni «Bata-via» 1820, isto beli «Muntok» 1840, isto «Tel-lichery» 2200—2250; piment «Jamaika» L 860—880 za 100 kg.
Sočivje. - Belr fižol L 125—135, štajerski koks 140—145, mandolon domač 190—210. Grah: zdrobljen L 300—320, rumen zdrobljen 260—280, nizozemski cel 260—280, isti zdrobljen L 300—320 za stot.
Perutnina in jajca. - Cene domačega blaga so sledeče: kokoši po kakovosti L 10 do 13, piščanci prve vrste 13, petelini 10 do 11, race 10—12, purani stari 10, golobi L 4—5 za kg žive teže. Zaklana in očiščena perutnina: piščanci L 20, purani 18, kapuni celi 20, kokoši cele 17, kokoši raz-sekane 18, jerebičarke L 18 za kg. — Perutnine je bilo skozi cel teden razmeroma malo na trgu. Precejšnje množine blaga pa so kljub temu ostale nerazprodane. Vzroki: zadnji dnevi meseca, ko gospodinje navadno skrčijo svoje izdatke na minimum, konkurenca zmrznjenega mesa, katerega cene so bile v zadnjih dneh znižane in pa po trgovcih s perutnino ne preveč priljubljeni karneval. Dobro mi znani trgovec je potožil svoje gorje s sledečimi besedami: «Vi veste, da danes Trst veliko raje pleše nego kokoši obira!» — Povpraševanje po jajcih je bilo v tekočem tednu živahnejše, ali cene se radi prevelikega izobilja tega predmeta niso mogle vzdržati. Na debelo ( v večjih količinah; se trgujejo po L 60—65 za 100 komadov. Na drobno stanejo po kakovosti 70, 75 in 80 stotink komad. Tendenca za jajca je: nadaljnje padanje cen.
Vino. - Poslovanje v notranjosti države z majhnimi izjemami (Kainpanija in Pie-mont) precej mrtvo. Cene pa ne popuščajo, ker se Že za bližnje tedne pričakuje večje nakupovanje vina za inozemstvo. Na tržaškem vinskem izvoznem trgu je položaj približno isti. Več ali manj se je pričelo že izvažati v Avstrijo in Cehoslovaško, todaj \ ta izvoz se giblje v tako ozkih mejah, da1 7 še ne more pokazati prave slike izvoznega vinskega trga. Povpraševanje konsuma po domačem pridelku je padlo skoro na ničlo. Kdaj se položaj za domači pridelek popravi, je zaenkrat prav težko predvidevati.
Južna sadje. - Razpoloženje prav isto kakor v preteklem tednu. Do sedaj primanjkuje inozemskih naročil. Poljska ,ie znižala uvozne carine za južno sadje za približno 50 odstotkov. V merodajnih krogih se pričakuje, da bo ta ukrep vplival na oživljenje izvoza na Poljsko. Cene še vedno nominalne. Barijski mandeljni notirajo L 2100, girgentski 2125, parmski 2150, korinte v vrečah L :*00, sultanine G50—800, berberijski dateljni v škatlicah po 3, 5 in 10 kg L 580, v originalnih kartonih (tara 4 kg) od 30—35 kg L 520 za 100 kg. — Izvozni trg za limone, pomaranče je neizpremenjen. Cena mandarinov je občutno nazadovala. Limoni- za zabo L 30—45, pomaranče 50—55, mandarini! L 250—290.
Krma. - Prvovrstni otrobi iz italijanskih mlinov L 115—125, jugoslovanski 105—110, levantinski 100—105, drobni domači otrobi 110—112, jugoslovenski 92—95, levantinski L 90—95 za q. Tega blaga je v obilju na razpolago. — Krrnska moka L 114, farinacci 114—124, oves 139 za stot. Cene detelje, sena in slame so neizpremenjene. Oddati! pa je mogoče vsako količino, ker zaloge tržaških trgovcev s krmo so jako pičle. — Orehove tropine L 120—123, sezamove čiste 110—116, iste mešane L 70—75 za q in franko tukajšnje tvornice olja, ki pridelujejo te produkte.
Vosek in sve£*. - Naravni vosek L 2200, sveče (stearin) Mira II: L 330—420, napolj-ske L 300—340 za stot.
Kože. - Goveje soljer>e in sveže do 30 kg težke za komad L 680—'700, nad 30 kg 750—780. — Telečje soijene kože (z glavo in bedri) dolge v težini do 8 kg za kožo L 1250—1300, iste v težini od 8—11 kg za kožo L 950—1000, iste brez glave in z dolgimi bedri L 1350—1400, iste okrogle brez glave in beder L 1450—1500 za 100 kg. — Istrske kozje kože fcuhe (kg 130—140%) L 2200—2500, istrske težke kozličkove kože (kg 47—48%) L 2200—2250 za 100 kg. — Cene kož divjačine so neizpremenjene in v glavnem iste, kakor sem jih večkrat na tem mestu navel.
KRONE
po L> 2.10 komad
Zlato, briljanle, pislia, Mimii zlat! mM>
kupuje in plačuje po najviijlh cenah
Albert Povh — urarna
Trsti Via Mazzini 46
Maškeradne obSeke
posojuje
L. VAL-C1NI
Via Ireneo della Croce 10 (b'iiu gicda liti Ros^Itil Ob priliki pksni prireditev odprto celo n
159
T
A
m

i
Zobozdravnik
M. D. dr. D. Samec
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU M ia M. R. imbriani 16,1. (prsi Via S. imm)
od 9-12 in o J 3-7
£
riliE. »j
Hotel-Kavarna
v Jugoslaviji se takoj prodajo
Naslov pove upravništvo „Edinosti"
plačuje
ALOJZIJ POUH, -Mm Gnriisnidi
Bruna Bric, Valerij Ivančič, Bazilija Lu-kač, Bianca Sancin, Marija Sancin Kotalj, Ana Franza, Marcelj Baje, Karolina Sancin Kotalj, Lovrenc Godina Kudrič, Bazilija Sancin, Marija Sancin Kotalj, David Žer-jal, Benjamin Furlan, Maksi Kocjančič, Zorko Sancin, Vijolica JeluSic, Ivo Sig-mund, J. Krže, A. St. Sancin, Josipina Toškan, Dimitrij Sancin Hapa, Venturini, Mila Vekjet. Mirko Pižon, Angela Sancin, Kasijan Žerjal, Jakob Macarol, Marij Fer-ri, Gašpar Sancin, Verira Čelihar, Ana Vodopivec, Andrej Godina Jokelj, Marija Sancin Mom, Tereza Berce, Raža Sancin, Stojan Sancin Kotalj, Angela Sancin, Mihael Šuman, Draga Bosenberg, Flego Romano, Franc Gomizelj, Ana Opara; L 4.70: Dušica Grilj; po L 4: Marcel Sancin, Alojzija Sancin Bjeka, Justina Princ; po L 3: Spiler, Elizabeta Klun, Marija Božič, Vijolica Sancin, Ivanka Roša, Peter Sancin Kotalj; po L 2: F. V. Terezka Sancin, Merlak I., Lidija Pajer, Lavrenčič, Stanko Godina, Grazdek, Marij Seles, Srečko Flego, Tereza Šuman, Angela Godina, Ana Riosa, Bruna Kariž, Meri Seražin, Ana Srebernik, Lucija, A. Legiša, Augusta Brajkovič.Nevenka Sancin; po L 1: Antonija Flego, Ivan Godina, Ersilija Mio t. Ana Sancin, Antonija Kanduš, Milka Škerjanc; 50 stot.: Marija N.; 20 stot.: Tombola. — V blagu so darovali: Lučič Petrina G spodnjih kri h- in (> parov nogavičic, Kravos Josipina - i pare nogavic, 2 majčki in volneno čepico; Peter Sancin Bjeka 4 pakete biškotov; Anton Merlak - 3 osmin-ke masti, pol kg moke, 2 kg testenine, 3 kg fižola; Anton Sancin Drejač - kg graha in 1 kg ječmena.
Bog plati vsem darovalcem!
—	Za šolsko društvo so darovali rodoljubi v Vogljah L 39, v Dolu pri postaji L 43 in na Colu L 83.50, in sicer so darovali: iz Vogel j: Ravbar Rudolf L 10, Ravbar Anton L 5, Tavčer Ivana L 5, Stok Ivan L 3, Gec Anton L 2; po L 1: Bole Josip, Ravbar Josip št. 7, Ravbar Alojz, Ravbar Josip št. 2. Guštin Vincenc, Ravbar Josip št. 11, Tavčar Anton, Brana Pepo, Brana Ivan, Brana Josip, Brana Franc, Neimenovana, Škabar Anton, Ravbar Frančiška. — V Dolu pri postaji so darovali: Ravbar Viktorija L 25, Škabar Rudolf L 5, Guštin Franc L 3; po 2 liri: Ravbar Franc, Tavčar Ivan, Turčinovič Marija, C.olja Josip, Gorju p Frančiška. — Xa Colu so darovali j otom g.čne Marčele Guštin: družina Furlan L 25; po L 5: Ravbar Andrej, Bizjak, Guštin Franc. Guštin Anton št. Guštin Ant. št. 5, Gulič Ivan in Štefoj - delovodja; po L 4: Ravbar Frančiška in Križ-man Ferdinand - trgovec; Hrvatic Jakob Grižnik L 3; po L 2: Škamperle Alojz, Ravbar Josip - nadučitelj, in Guštin Mar-čela-r Zenič Anton L 1.50, Pepo pri mostu L 1.25; po l liro: škabar Karel, Guštin Anton št. 8, Guštin Marija in Guštin Anton št. 21. Skupaj L 165.50.
Bodi tem potom izrečena prav srčna hvala vsem cenjenim darovalcem, kakor tudi vrlimai nabirateljima g.čni Marčeli Guštin i 11 g. Ivanu Stok. Bog plati stotero!
V seznamu darov za božičnico otr. vrtca na Vrdelci, objavljenih v «Edinostl» od 24. t. iu., sta pomotoma izostali imeni ti. I.ozej Angele in Mahnič Marice, kateri sta darovali vsaka po I> 5. Srčna hvala r
Fran Turk Rio de Janeiro) daruje L 4.75 «Šolskemil društvu». Rodoljubu, ki se tudi v tujini večkrat spominja naših malčkov srčna hvala! Slovani v tujini, posnemajte!
—	Ob priliki obdarovanja otrok otrošk. vrtca na Vrdelci dne 24. t. m. so darovali: Po L 10: Biličar, Grmek Anton, Stojkovič Alojz, God ina Albert, Mihael Pahor, Zam-j berlan Alice; po L 5: Vouk, Martinčič, ITatel Anton. Grmek Marija, Skvarc Fran, Potrata Marija. Baretto Fran, lvuret Josip, Ferluga Jurij, štekar Milka, Baretto Alojzija, gospa Minussi, Štok Marija, Baretto Stana. Mieheluzzi, Godina Karla, Primožič Sonja. Godina Antonija, Ablauf, Sosič Niko, Tominc Jakob, Cernjan Alojzija, Bak Anton iti Kralj Marija; po L 4: Fator. Knechtl, Hočevar Ivanka; Rebula L 3. — V blagu so darovali: g. Stojkovič 2 in pol kg biškotov; g. Tominc 14 kg jabolk, Budin Antonija 2 kg moke, Hinko Schmidt 1 velik ovoj biškotov in mandolata, Brandolin je darovala pomaranče.
Bodi tem potom izrečena srčna hvala vsem cenjenim darovalcem kakor tudi vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepemu uspehu; posebna zahvala gg. Micheluzzi-ju, Minussi-ju za prepustitev dvorane, in g. Josipoviču za pomoč pri nabiranju! — Srčna hvala vsem!
Pazite
prvo
na naslov!
nadstropje
Pazite na naslr
Nejvlsje cene plač^jen ia
V
zlatic,

dihurjev, vidar,
veri€, krtov, divjih in domačih zajesv.
d.
Trsi, Via Cesare BafUsti št. 10 II. nadstr., vrata 15
Sprejemajo se pošiljatve po pošti

■ It
DAROVI
— Nabiralna pola podr. išol. društva v Skednju. - Nabrala vrtnarica Inarica Trebeč z g.čno Marijo Novel L, 1185. Darovali: L 100: Gospodarsko društvo v Skednju; L 50: dr. Dioniz Godina, Skedenj 69; L 25: Justina Godina, družina Pahor; L 20: Viktor Sirca, družina Trebeč, M. St., družina Macarol; L 15: Aron Tavčer, Anton Mav-rič, V. G., družina Karel Purič. družina pok. Ivanke Sancin Drejač, Vilma Vera Nussdorfer; L 10: Magdalena Zidarič, Ga-ljardič Milenko, S. S. Lukan, Mihael Merlak. Franko Budai. Slava Kljun, Bogovolka Novel, Pavla Blažkič, Klobasica. Sancin A., Šuman Alojz,, družina Železni k K. P., družina Tomaž Sancin, Ant. in Marija Flego,' Andrej Godina (učitelj), družini Kranjc in Sancin, družina Pižon, Mira in .Mirko Mi-holčič, Ivica in Ivanček Petaros, Ivan Sancin bonek, Ivanka Godina. Cezar Kariž, Vako, Mulca, N. N. prijatelj otrok, Silvester G. K. Emilija Sancin Bjeka, Martin in Marija Kosič, Marija Kobau, Vera Mi-klavec, Silvester Godina Ban, M. Flego, Josip Franza (zdravnik); po L 8: Vladko in Zorko Bertoncelj; po L 7: Karel Fonda, Antonija Sancin; po L 5: Ruskovski, Antonija Vouk. Marija Pregelj, Alojz Sancin Bjeka, Alojz Godina. Rosandra Godina, Zorka Sancin, SHvano Bertok, družina Gerbec. Ana Diviš. Leander Godina. Marija Valentfč, Josip Sancin bin, Štefanija Sancin, Ana Flego, Marij Sancin Čeinot, Emilija Merlak, Zorka Godina, Emilija Vouk. Mihael 2erjal, Alojzija Godina, družina Tul, družina Može, Anton 2gavec, Angela Saicin, Ivan FiegeJ, Josip Železnik, Ignacij Mihelj, Marij Kosata-, Vincenc Flego,
Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici Bonna poroCila*
DEVIZE:
Tr9t. I i'ehr Amsterdam od !);)0.— do 10)5 — Belgija md 112 26 d® 113.25: Pari* M 20 do 93.65 Lond«n od 121,—do 121.10 ; New Vork od 24.75 do 24.85; Španija o i 343.— do 353.— : Šrica od 47Č.&0 do 480.— ; Atene od 35.— do JO.--; Berlin od 5S3.— do 5*4.-- ; Bukareit od 10.50 do 11 — Praga ed 73.50 do 74.—: Ogrska od 0.0347 do O.ttlol; Dunaj od —.348 do —.3^2; Zagreb od 4J. 30 do 44.—.
ReoaČijtike obveznic« 67 85.
VALUTEr
1 rs t; 1. februarja. Avstrijska krono od 0.0345 do 0.0350; dinarji od 4.1.50 do 44.—; dolarji od 24.65 do 24.8 ; novci po 20 frankov od 95.— do — fniife itetling od 120.75 do 1*JU—.
Tržaška posojilnica 1 in hranilnica
rCiJstrovana z«druga i omejeni n uradu!« v ivojl lastni ulica Torrebianca 19, I.
poro,tvom hiši nacist.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter ji'i obrestuje
WV po 4/o
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknji/be, menice, zh-alave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostna celice (safe)
Uradne ure za stranke od 8 S do 13 in od 16 do 18
Ob nedeljah Je urad zaprt. Ste v. telef. 25 -67.
najstarejši slov. denarni zavod
TISKARNA .EDINOST'v TRSTU
--¥
l Izvršuj« vii tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor ; ; tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmoderne]imi stroji, • | črkami. Lynotype, stereotypljo tar rotacijskim strojem. : | Vsa naročila se izvrfiujsjo točno in po zmernih cenah. :
Ulica S. Francesco d'Assisi 20