MILE NOVICE.
izhajajo vsak torek, četrtek ln soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. gg? Po pošti se. list ne pošli j»
Ulična imena v Mariboru.
{DaUsj
Občinstvu predloženi seznam kaže, da se je odsek hotel zaležno ozirati na najmamenitejše, rajne slovanske prosvetne delavce (z izjemo — Stritar), smatrajoč prosveto v celem obsegu, saj nahajamo v seznamu poleg pesnikov in pisateljev tudi glasbenike. Ali tu je izvršitev zaostala za voljo.
Zakaj se ni tudi spominjalo obraznih umetnikov? Njih mar nimamo? Inorodei Jn še naši domači ljudje morajo misliti, da naša do danes priborjena prosveta zares obsega samo par ne-uglasbenih in uglasbenih pesmic in par povesti. In vendar imamo vsa stoletja sem dol znamenite obrazne umetnike, v zadnjih stoletjih celo može svetovne slave. Imenujem le nekatere: Valentin Mencinger (1702-1759),rojen nekje na Kranjskem, k večnemu počitku položen v žrf svoječasne kapucinske cerkve v Ljubljani (na mestu sedanje Zvezde), je bil velik slikar, kojega umetniških izdelkov je še danes mnogo najti po Kranjskem in Južnem Štajerskem. Istotako slikar-umetnik je bil Lovro Janša, e. kr. slobodne akademije obraznih umetnosti na Dunaju pravi član, profesor akademije za pokrajinsko slikarstvo in ces. akademijski svetnik, rojen 1. 1748 na Breznici blizu Radoljiee, umrl 1812 na Dunaju. Mož je spadal med prve pokrajinske slikarje svoje dobe. Velik pa ni bil le kot umetnik, ampak tudi kot učitelj. Vrhu tega je marljivo risal, resai ali dolbel v baker in jedko val. Anton Janša, ki ga je cesarica Marija Terezija 1770 naslovila kot prvega čebelarskega učitelja v Avstriji, bil mu je starejši brat. Srednji brat Valentin je istotako bil na Dunaju slikar-umetnik/, sicer ne sluje tako kakor Lovro; vendar se po raznih životopisnih knjigah kot slikarski n-metnik častno omenja. Sloviti risar in bakrorezec Ivan Vid K a u p e r c (1771—1816), ki je živel v Gradcu, je bil štajerski Slovenee; imenovali so ga udom dunajske akademije in udom akademije v Florenciji. Kolaj nar j a in pečatorez-ca, ki so jih prištevali prvim v Bvropi, sta bila Novomeščana, brata Fran Andrej in Jernej Šega, Starejši, Fran Andrej, je živel ód 1711 do 1787; njegovih del je velik broj in umodelavnost njegova je |ako slula, da zunanji vladarji niso le zahtevali njegovih izdelkov, nego "mu celo stavili ponudbe, naj »togii v njih službo. Iz poznejše
dobe navajam samo med slikarji Matevža Lari g u sa, iz novejše brata Jurija in Janeza Š u -bica.	,
Sicer pa še med do mačimi glasbeniki iri leposlovci pogrelam tega in onega, Kje je ostal Stanko Vraz? Tudi Leopold Volkmer se mi zdi vreden, da bi se ga bilo spomnilo, če Že ne samo kot prvega štajerskega pevca, pa tudi kot vzgojitelja in učitelja. Ns pozabimo Slovenci na Krsnika, na Š e n o a. Menda najbolje umeščena sta med leposlovci Anton Janežič iu Fran Levec, katerima ne moremo nikoli biti dovolj hvaležni. Poleg glasbenikov bratov Ipavcev nam ui pozabiti na Riharja, Koci-j an čiča, Haj dr i h a, N e d v e d a, Volariča.
Istotako kaže oddelek učenjakov velike vrzeli, Celo našega domačina., velikega slavista Frana Miklošiča, ki je vrhutega (kakor tudi Vraz) še v Mariboru študiral, manjka. Nadalje navajam slaviste Vatroslava Oblaka, Karola Š t r e k 1 j a in Antona (o. Stanisi.) Š k r a b c a, profesorja fizike na dunajskem vseučilišču in u-čenjaka svetovne slave, koroškega Slovenca Josipa Štefana, matematika Frana Močnika, za našo domačo zgodovino neumornega Simona Rutarja. Dobro pa bi tudi bilo, da bi se nazaj poseglo v starejšo dobo. V 16. stoletju slovi po vsej Evropi Gornjegradčan Benedikt Kuri-pešič, v 18. stoletju Gašpar Rojko, rojen v naši bližini, v Metavi pod Mariborom.
Literarne in politične nevenljive zasluge so si stekli Štajerc Jakob Razlag, Kranjec Luka S v e t e c in Korošec Andrej Einspieler.
Opravičeno je, da imajo imena trgov in ulic tudi krajeven kolorit; v tem smislu predlagam imena: Janko S e r n e c, Franc Kosar in Jurij Matjašič. Maribor sme vsikdar biti ponosen na te može.
Odsek je tudi sklenil, „naj se pridrži kolikor mogoče splošne, orijentaciji in zgodovinskemu pomenu mesta odgovarjajoče označbe, katerim je narod že privajen.“ Temu načelu pritegnem odločno in zato ne mislim, da bi vsa imena, ki sem jih navajal, že pri prvem pdznamen-jevanju naših trgov in ulic morala stopiti vvpo-rabo. Navedel sem jih zato toliko, da sem na ostanek Že opozoril za prihodnjost.
(Dalje prihodnjlS*)
Slovenci šinite naše listet
Reka in Vzhodna Istra jugoslovanski.
„Glas Naroda“ piše: „Od ugledne osebe iz Beograda se je izvedelo, da se sme smatrati kot gotovo, da pripade Reka in njena luka ter vzhodna Istra do reke Raše našemu kraljestvu. V svetu petorice v Parizu nočejo ničesar vedeti o ustanovitvi posebne reške države. Italija bo za odstop vzhodne Istre in Reke zahtevala kompenzacij.“
Šport.
Dne 7. t. m. se je ustanovil v Mariboru slov. športni klub pod imenom „I. slovenski športni klub Maribor“. Zborovanju sta prisostovala kot protektorja kluba dr. Irgolič in veletr. Kobi, ki sta s krepkimi besedami povdarjala važnost u-stanovitve tega kluba za vse Slovenstvo v Mariboru in polagala izvoljenemu odboru na srce, da se posveti z vso vnemo edino le novo ustanovljenemu društvu, da pokažemo celemu svetu, da smo sicer Slovenci majhen, toda kulturen narod. Društvo je začelo delovati sicer za sedaj še v malem obsegu. Pričakovati pa je, da se bo vedno bolj in bolj razvijalo v našem slovenskem Mariboru. Gojili se bodo vsi športi. Toraj vsi Slovenci, ki se zanimajo za šport, na plan! Pristopite k našemu društvu, da uspe na višek. Slovensko občinstvo pa prosimo prispevkov, da se čim preje nabavi potrebno, orodje. Dopise prosimo pošiljati na „I. slov. športni klub Maribor“ v Mariboru; tajnik Ivan Rebolj, Domobranska ulica št. 2.
Razne novice.
General Maister se je v petek, dne 26. t. m. zopet odpeljal na Koroško.
Naša politična organizacija. Slovenska Kmečka zveza je razpredla svojo organizacijo po vseh občinah mariborske okolice. Posamezni krajevni odbori pridno zborujejo, da utrdijo organizserò po celi občini. Taka zborovanja so se vršila te dni, kakor nam poročajo, na Teznu in v Radvanju.
Jugoslovanska Strokovna Zveza v Mariboru
vabi vse svoje člane iu članice k važnemu predavanju, ki se vrši jutri v nedeljo ob 5. uri popoldne v Flosarjevi ulici št. 4.
V Celje I Kdor le količkaj more, naj se udeleži jutri nedeljo, 27. t. m. poleta na veliko slavnost Orlov v Celju. Za udeležence iz Maribora se dobijo izkaznice za polovično vožnjo. Izkaznice ima načelnik „Orla“ br. Tratnik. Vlak odhaja iz Maribora zjutraj točno ob pol šestih. U-deleženci -naj pridejo že pred 5. uro na kolodvor. Kdor želi izkaznico za polovično vožnjo, naj pokliče načelnika br. Tratnika, ki bo že ob 3/4& pri vhodu na glavni kolodvor. Mariborčani imajo skupen obed v Celju v*gostilni „Branibor“. Izkaznice za obed ima br. Tratnik. Iz Celja vozi vlak zvečer ob četrt na deveto uro (20'20).
Na orlovskem taboru v Celju bo nastopilo
več godb, pevskih zborov in več sto telovadcev in telovadk. Pridejo tudi društva z zastavami in dekleta v narodni noši. Slavlja se udeležita med drugimi tudi državni poslanec dr. Hohnj?c in poverjenik dr. Verstovšek. Povabljen je tudi min. podpredsednik dr. Korošec.
V Železni Kaplji in v Labudu na Koroškem se vršita jutri, dne 27. julija dopoldne dva velika shoda. Kdor se hoče iz Maribora udeležiti teh zborovanj, naj se pelje jutri zjutraj z ylakom ob 5ih z glavnega kolodvora. Kdor se pelje v Labud, mòra izstopiti v Sp. Dravogradu; kdor v Železno Kapljo, pa v Sinčivasi.
Veliko ljudsko veselico na Pobrežju priredi
tamošnja slovenska prostovoljna požarna hramba jutri v nedeljo, dne 27. julija, na vrtu narodne gostilne Balon „pri brodu“ na Zrkovški cesti. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vspored: kegljanje na dobitke, začetek ob 9. ari predpoldne; srečkanje na dobitke; šaljivi ribji lov; godba na lok; prodaja cvetlic in konfetov; ples. Vstopnina 2 K za osebo. Vabljeni so vsi narodni krogi iz mesta in okolice. Cisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Voščimo prenovljeni požarni brambi na Pobrežju obilo uspeha! V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. v istem lokalu in z istim sporedom.
Gospodom zdravnikom in občinstvu v Mariboru na znanje. 1. Na kfrurgičnem oddelku javne bolnišnice v Mariboru se je uredila stalna služba, „nujna kirurgična pomoč“, ki obstoja iz 1 zdravnika, 1 sestre instrumentarke in 1 operacijskega sluge. Njen namen je, vsak čas — po dnevu in po noči — pregledati došle nujne slučaje in jim nuditi prvo pomoč. 2. Obiski k bolnikom v bolnici so dovoljeni le v obiskovalntm § času od 12.—16. ure. Izven teh ur je obiskovanje bolnikov prepovedano. Oddelna primarija dajeta v izjemnih slučajih pismeno dovoljenje za obiske izven navedenega časa, katero velja pri vratarju bolnice za legitimacijo.
Inženirji mariborskega okrožja se vabijo na sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 10. uri v prostorih gozdnega nadzorništva pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Razpravljalo se bo o stanovski organizaciji inženirjev iz Slov. Štajerske.
Gremij trgovcev v Mariboru priredi skupno z
drugimi trgov, industrijskimi in obrtnimi korporacijami celega okraja velik javen shod in sicer dne 10. avgusta 1910 ob 16. uri v Gtftzovi dvorani. Na dnevnem redu so glavne točke:
1. Naša valuta. 2. Carina in 3. Naša trgovina. Opozarja se toraj tem potom že danes vsakega posameznika, da se tega zelo važnega shoda zanesljivo udeleži, kajti od tega bo odvisna naša bodočnost. Govorniki k navedenem točkam se naj pravočasno javijo pri gremiju Stolni trg 3. — Odbor trg. gremija.
Nogometna tekma! v nedeljo, dne 27. t. m.
se yrši ob 17. tiri nogometna tekma na vežba-lišču Tezno med „I. slovenskim športnim klu-
boni „Maribor“ proti Sportklub „Hertha-Rote Elf“. Pričakuje se zelo zanimiva igra. Slovensko občinstvo se v nedeljo lahko na lastne oči prepriča o uspehu in napredkd slovenskega športnega kluba v Mariboru* Torej v nedeljo vsi i a Tezno.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za
mariborsko okrožje se je ustanovilo dne 20. t.
m.	v Mariboru.
Prepoved točenja alkoholnih pijač v okoliških
občinah je preklicana. *
Popisovanje Šolskih otrok. Popisovanje šoloobveznih otrok v mariborskem mestnem šolskem okolišu se bo vršilo od 1. avgusta do 1. septembra 1919. Več o tem v tozadevnem o-glasu na inseratni strani današnje številke.
LakajstVO. Človeška družba je na temelju načela e razdelitvi dela razdeljena ▼ razne poklice. Vsak poklic zasluži čast in pohvalo, v kolikor je njegovo delo hvalevredno. Tudi lakajskemu poklicu čast in poštenje. Vendar pa vsako delo, ki se izvršuje v njegovem zvanjskem okvirju, ne zasluži hvale. Lakaju je lastno, da se svojim gospodarjem hlini in dobrika, da jih povzdiguje in poveličuje čez vse mere in meje. To je pravcato lakajska lastnost, ki izvira iz grde sebičnosti in dobičkaželjnosti. Tudi med časniki se nahajajo lakajske nature. Tak je „Mariborski Delavec“, ki zadnji čas ne najde drugega posla, nego da se dobrika „velikim“ možem ter jih z uprav lakajsko vsiljivostjo proslavlja in poveličuje. Pameten človek se takemu počenjanju mora smejati. Za občinstvo je zabaven prizor, ko vidi kakšnega — mana ali — arja kot livrfraua demokrata sedeti na prednjem sedežu na vozilu kakega „velikega“ moža.
LaŽnjiVCi. „Slovenski Narod“ prinaša „izvirno“ poročilo iz Beograda, da so se slovenski klerikalni poslanci SLS izrekli za to, da se izmenja krona z novim dižavnim denar?em v razmerju 1:3. To je čista navadna in nesramna laž slovenskih liberalcev. Poslanci Jugoslovanskega kluba se niso nikdar in nikjer izrekli za tako izmenjavo nekdanje avstrijske krone. Naj liberalci Iažnjivec pove, kateri poslanec, kdaj in kje se je izrekel za to. Razmerje med krono in našim novim bodočim denarjem bo najprej določila vlada, ki ima demokratsko večino. Veliko več nego polovica vseh ministrov so člani Demokratske zajednice. Demokratska stranka ima večino v sedanjem ministrstvu, ona je v prvi vrsti odgovorna za dejanja beograjske vlade, ona je tudi prvenstveno odgovorna za način, kako se bo zamenjala krona in sploh uredila naša valuta.
Iz katoliške Cerkve so zadnji čas izstopili, v
župniji Sv. Magdalene v Mariboru: Kaloh Olga, zasebnica v Studencih, Deubler ulica 16; Naze-radsky Maks v Studencih, Delavniška cesta t8; Reschmann Marija, vdova, Gottsehalk cesta 6; Gröger Janez, strojevodja in njegova žena Marija, Betnavska cesta 18; Maier Maks, strojevodja, Lessing-cesta 29; Jahl Franc, popravilec, Franc Jožefa cesta 20; Putzl Lina, Katarina, Greta in Alojz, vsi Asjrbttlica 10; Rusker Valter, dijak,
Frane Jožefa cesta 30; Zechtl Boštjan, mornar Röckenzaun-ulica 10; Marolz Jury, stražmojster Magdalenska ulica 21; Leskovar Franc, ključav ničar, Asyl-ulica 7; Hromatek Viljemina, zaseb, Franc Jožefa cesta 27; Bothe Avgust, ravnatelj kaznilnice in njegova soproga Pavlina in otroci Norbert, Romana Marija, vsi Cesarja Viljema trg št. 9; Petuschnigg Fr., trg. pomočnik, Reselul. 6; Matauschek Štefanija, modistinja, Resel-ulica 6; Andenrald Andrej, poduradnik in njegova žena Terezija, Delavniška cesta 10; Wallis Amalija, soproga strojevodja, Berg-cesta 4; Baiglböck Pavla, zasebnica, Pobrežka cesta 11; Plavčak Jožef, mesar, Tržaška cesta 75; Nerath Pavla, modistinja Gottschalk cesta 3; Kosturič Mimi, Uhland ulica 3; Janc Ivan, nadporočnik; Bibič Hilda, učenka, Berg-ulica 4; Gaukler Marta, zasebnica, Delavniška cesta 22.
Aretacija hujskača. Kakor se poroča, je o-blast dala pod ključ znanega -hujskača Lovrenca Lauritseha (Laurič je rodum iz Kranjskega), ve-letovarna usnja v Konjicah in njegovega sina. Oba sta strupena sovražnika Slovencev.
Naš podčastnik. Te dni sem posečil trgovino, v kateri sem bil v lepi slovenščini postrežen. Med tem vstopi mlad narednik in ne malo sem se začudil, da je pozdravil nemško, na slovensko vprašanje odgovoril nemško in se tudi v tem jeziku poslovil. To me je tembolj uzalo-stilo, ker so taki sramotni slučaji postali vsakdanja prikazen. Taki možje naše mlade armade .so nam, kar zadnji nesrečni slučaj dovolj kaže, narodnostno v veliko škodo in nevarnost. Toraj: proč ž njimi!
Karl Cernko, klepar v Franc Jožefovi cesti št. 5, je kakor nalašč poleg male slovenske tablice z firmo izobesil dve nemški; eno malo z napisom: „Spenglerei“ in eno veliko, s sliko vodovodnih naprav in z velikim napisom, s katerim naznanja, da je „behördlich konces. Was-serleitungsinstalleteur, Bau- und Galanteriespengler“ itd. Odločno zahtevamo, da pristojna oblast ukrene takoj potrebno, da izginete obe nemški izzivalni tabli.
Trmast krojač- Krojaški mojster Sodin v Župnijski ulici štv. 9 v Mariboru še do danes ni odstranil svojega nemškega napisa in ga baje, kakor sam zatrjuje, tudi nikdar ne bo. Možakar pravi, da raje zapusti Maribor, nego da bi odstranil nemški napis. Oblast bi se menda temu trmastemu krojaču še ustregla, ako bi mu pripomogla, da pride čimpreje čez mejo v blaženo Nemčijo. ,
Vefiženje In tihotapstvo je v naših krajih še vedno zelo močno razširjeno. Tako početje, ki škoduje poštenemu trgovstvu neizmerno, posebno pa na podraženju raznega blaga, se že mora enkrat z vso odločnostjo zatreti. Iz tega vzroka poživlja gremij trgovcev v Mariboru cenjeno občinstvo, da naznani vse take slučaje ' veriženja in tihotapstva nemudoma prej imenovanemu gremiju, Stolni trg št. 3, kateri bo proti takim nedovoljenim kupčijam z vso odločnostjo nastopil.
Velike Skrbi. liemške liste strašno skrbi u-soda Jugoslavije. Včerajšnja „Tagespošta“ prerokuje, da bodo Srbi pohrustali Hrvate, Slovence in Bolgare. Pravoslavni pa da bodo pozobali katoličane. Res očetovsko skrbijo Nemci za nas! Mi pa pravimo: Slovenci v Jugoslaviji ne bomo zgubili ne jezika, ne svoje vere. če bi bila Nemčija zmagala v svetovni vojski, bi pa bili Nemci pohrustali ne samo naš slovenski jezik, temveč bi zanesli tudi svojo nemško (lutrovsko) vero v naše kraje. Sedaj pa smo v državi, kjer pozdravlja brat brata: Slovenec, Srb, Hrvat!
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico, v preteklem tednu od
14.	julija do 19. julija je iskalo dela 99 moških in 51 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 81 moških in 34 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 58. Od 22. februarja 1919 do 19. julija 1919 je iskalo dela 2595 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 2797 delavcev. Posredovanj se- je izvršilo v tem času 516. Delo iščejo: pis. moči (116), trg. pomočniki in prodajalke (115), natakarji in natakarice (45), železostrugarji in kovači (36), ključavničarji, kurjači, strojniki, krojači, šivilje, služkinje, kuharice itd. V delo pa sprejme posredovalnica: mizarje, zidarje, tesarje, čevljarje, slikarje in ples-
karje, oglarje, drvarje, kopače, strežaše k zidarjem, hlapce vseh vrst itd.
Otvoritev mestne ljudske kuhinje, z i. avgustom se bo v prostorih sedanje vojne kuhinje, Elizabetna cesta št. 14, otvorila ljudska kuhinja. Dostop ima vsakdo brez legitimacije. Kosilo stane II. Prijavi se od 27. do 30. julija Jstotam. Mestni magistrat Maribor, dne 25. julija 1919. Vladni komisar: Dr. Pfeifer s. r.
Revnim članicam Marib. slov. ženskega društva ter koroškim in gorišklm begunkam. Kakor smo
že enkrat poročali, se je obrnil odbor Mar. slov. ženskega društva na različne kopališčne uprave s prošnjo, da dovolijo za revne članice po eno ali dva brezplačna mesta. Imamo na razpolago pet brezplačnih mest. Dobijo jih revne članice, izključene pa niso tudi koroške in goriške begunke. Poživljamo jih, da pošljejo tozadevno prošnjo z zdravniškim spričevalom na tajnico Ivanko Li-poldovo, Parkova ulica 18.
Prodaja črsšnjevlh dreves, v sredo, dne to.
julija ob 6. uri zvečer se bo pri „Treh ribnikih“ (obč. Krčevina) potom javne dražbe prodalo 21 črešnjevih dreves. Interesenti se vabijo. Ob slabem vremenu se vrši dražba v četrtek ob isti
uri.
Seno.
Kupim vsako množino sena za SHS voj. oskrbovaliSče Maribor ter plačam isto takoj po kakovosti od M—95 S za 100 kg. Edm. Konjedic, veleposestnik in trgovec, Maribor, Koroška cesta št. 80.	1400—180
2 sobi mebllranl ali nemeMlranl v sredini mesta pripravni za pisarno. 100 K nagrade tistemu, kdor mi do 1. avgusta priskrbi, Ponudbe pod „Pisarna“. 131 na upravo lista.	1401—181
Opremljona sob« za 2 osebi s vporabo kuhinje se takoj odda. Vpraša se lahko pri g. Pliberšek, Cvetlična ulica 25, priti. Maribor.
Goveja črevesa,
80 vinarjev kom. za glaže (Ein-siedeglaser) privezati. Služi kot pergamentpapir. Pri Ivanu Zaff Pobrežje.	. 113
I POZOR!
Biči iz ognja . . K 2 50 jermenje za čepe . „	2'50
goži za čepe .	„	2-50
kose 70—100 cm dolge à K12'— do „ 16'— brasili kamni à . „	2*50
srpi à K 5.50, 6‘-r- „	6’50
glavni robci lepo pisani &	. .	. „ 16.—
moške predpasnike „	6'—
ženske predpasnike „	4*—
K 12 — do . . * 16.— oxford srajce za fante . . . . „ 45'— plavotlsk, cauri, ozfordl, platno balo, klot Srni batiali. — Has-poilVs po odom kraljestvu
Kom. sklatili*
ALOJZIJ 6RIUŠEK,
Maribor Glavni trg št. 6
Trgovci znaten popast.
Gostilna pri „SOLNOU“ e. f. Bibič v Pekrah v nedeljo, dne 27- julija 1919
VELIKI KONCERT
VRHOBOLSKE GODBE,
Šaljiva pošta. — Konfeti.
Začetek Qb 15. uri.	Vstop 2 K.
Izborna nova in stara pekrska, ljntomerska in bizeljska Vina, topla in mrzla jedila.
Med. dr. Vilko Merin
zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni,' ordinira vsak dan od 11.—12. in od 14.—-16. (2.-4) uro v Elizabetini nliei štev. 15, Maribor, Telefon 205.
RAZGLAS
glede popisovanja šolskih otrok za šoU. 1919/20
V smislu § 22. naredbe ministrstva za uk in bogočastje z dne 29. septembra 1905 št. 13.200 se teta potom naznanja, da se bo popisovanje (zapisovanje) šologodnih ali šolobveznib otrok, stanujočih v mestnem okoliša y Maribora, vršilo od 1. avgusta do 1. septembra 1919 od hiše do hiše.
Stariši ali njih poveijeni namestniki takih otrok, ki s. 16. sept. 1919 dokončajo 6. leto, 14. pa 8e niso dokončali ali prekoračili, se poživljajo tem potom, da zanesljivo pripravijo rojstne, ozir. krstne liste otrok in da jih pri šolskem popisovanja predložijo.
Letos se bo ugotovila tudi narodnost ali znanje jezikov ter popravila zaeno napačna pisava imen staršev in otrok.
Kišni gospodarji ali hišniki so dolžni, uradno zaposlenim osebam, kojim je poverjeno popisovanje otrok, naznaniti imena v njihovi hiši stanujočih strank, ki imajo šoloobvezne otroke, ali pa pripraviti seznam imen takih otrok in njih starišev.
Neresnični ali vedoma napačni podatki, kakor tudi vsaka opuščena prijava in naznanitev šoloobveznega otroka se kasneje po, zakonitih določbah.
Mestni šolski svet Maribor, dne 21. julija 1919.
Predsednik: dr. Pfeifer, s. r.	132