2D6
Iz arhivskih fondov in zl>irk
ARHIVI XXII 199y
UDK 930 253.4 352(497.4)" 18"
fond okiauiin glavarstev 111 sresk h naeelstev, ki h hrai Zgodovinski arhiv Celje
METKA BUKOŠLK
A. kratek zgciiii1 vinski oris razvoju okrajnih gin varstev oziroma sreskih nnčelsiev, s poudarkom lin Siujcrski
Ker jc bilo o zgodovinskem razvoju upravnih organov že veliKo napisanega, naj v uvodu samo faklografsko pii.strcžem z nekaj najosnovnejši m i dejstvi. Prve zametke poznejših upravnih okrajev zasledimo konec IX. slolelja. Njiiiovi predhod Biki so bili lako imenovani naborni okraji (\Ycrb-bezirke), ki so bili določeni na osnovi dekrela dvome pisarne / dne 26. 6. 1779.1 Na Štajerskem je bila takšna upravna razdelite v uvedena že dve le'i prej. Ozemeljsko so sc naslonili na območja župnij, L c kadar jc bilo območje ene župnije preveliko, so na njem uslanovdi dva ah več nabori) ili okrajev Delo nabornih okrajev so vodili uradi, imenovani naborni okrajni komisariali (Werbhczirkskomnu.vsarial). Postopno ie začela država nalagati tem okrajem še druge upravne posle (skrb za statistiko, graditev eesl, policijo, leta 1785 a tudi skrb za izuelavo katastra, šolski nicdzor .).- Nadzor nad njiim so opia vijaki okrožna glavarstva. Tako so vse bolj dobivali vlogo upravnih okrajev.3
Okrajna gliivursivn 1849-1922
Vse do leta 1948 uprava n bila v rokah organov, ki ni jih poslavljala i nI luJi plačevala država, ampak jc bila poverjena posameznim zcml(iškim gospostvom (to so bile tiiko uneno vanc okraj,ie gosposke, katerih dolžnost je bila poslavljali uradnike ter l ud i nosili vse si roške, ki so nastali v zvezi s poslovanjem okraia. Izjeme so bila le ozemlja pod frnncosko upravo), Po lelu 1813 so bili ustanovljeni prvi dcžclnokncžji okrajni komisariali (na ozemlju nekdanji; Ilirske province) in s : po lelu 18*35 razširil' tudi na Kianfško. Na štajerskem so se zemljiška in okrajna gospostva ohran.la do leta 1848 4
Ji i/c Žnntiir, Nekatera vji isanja nrgani/.adjc driitvnc uprave 11:1 Sluvenskvtn iul sreile IS. stnteija dn ii.ijmivejšega t*umi. Ar-
liivi, lelnik 11. šl. 1-2, Ljubljana VP>>, Mr. 13- ICi. Sergij Vilfan, 1'ravna /gmlnviiin Shivcnrcv, Ljubljana I'Xi 1,
3 JiŽntlliir, Nckateta vpiasanja injani/aeije ilriavne ii|«;h
11,1 Sli i ven sle m («1 mciIc tS. sin laja dn najin ivejsejM C;imi. Arhivi, letnik 11, M. 1-2, Ljuliljana l'J7'J. sti. H l(i. IhiriK-niki in kaite n intani/acijski strukiun v ileielab Knniški Ktanjski, l'i ¡lninju ¡n Šlujei-lfi In tel a 11J1S. Grj/ Kl.i^enliiil-t.jiililj.iii.-i-fiini/ia-Triesle 1'JKK. sn KH.
Z marčno revolneijo so bili .odpravljeni fev dabii palrimonialin odnosi. S tem so bili postavi i cm. temelji za utrditev državne uprave. Na srednji stopim državne uprave so ustanovili deželna nai»eslnislva. Za ,S''ijcrsko je bil sedež namcstni^Ha v Gradcu. Kot imjiiižjo stopnjo državne politične oblasti so ustanovili okrajna glavarstva (Bczirkshaiipimanschalls). Ustanovljena so bi la na podlagi cesarskega odloka o načelili za organizacij i upravnih oblaslev z dne 26. C. 1849 (RGB1. 29.5/1849).s Nanje so prenesli r.e le pi' sloj nos. i nekdarjih okrajnih &osposk, leni več Iikii velik del pristojnosti okrožij. S leni so okiožni uradi izgubljali na pomenu, lako da so bili v vcuni dežel odpravljeni. Najdlje sla jib obdržali Štajerska (razdeljena jc bila na Iri okrožja) in Primorska, vendar so bdi na podlagi ministrske uredbe z dne 17 6. 1860 odpravljeni tudi tukaj
Okri /j c	Okrnjn«	Občine	Katastrski:
	g l:i varstvo		o bani'
Muri bar	1, MartKtr	!S7	257
	2. LjnioiDer	B7	146
	3. Plin	99	
	4 ,Slovcu i Gradec	V	93
	5. Cilje	jg	257
	Ti Ure žice	104	148 j
Skni)in	r»	ftlll)	lt'94
Tal/ 7i/ 1: Novoustanovljena okrajna gla\ftrstva na Štajerskem (sloven j, de! V'
Okrajna glavarstva so bua podrejena »epo sredno in izključilo deželnim vladam in brez kakršnakoli odvisnosti od saiiioupnmiih organov (razen kolikor so statuame občine opravljale posle okrajnega glavarstva). Za občine so v nekateri i) javnih zadevali predstavljala v šjo instanco. Iz povedanega lahko poudarimo dve najpomembnejši spremembi;
prvič je bdo dosledno ločeno sodstvo od uprave tudi ua nainižji instanci
opuščen ;e bil pojem delegiranih okrajnih
Driavni /aknnik in vlailni lisi {v nadaljevanju ti. /. v. I.) /a kriiniivinn Šlajen>ki: XX1/1 Kili Ua/|iis namestnika t. Ju? 21). 'J. 1SM), s kateiim se pn /aeasni <i!>0mski pustavi 17. .1. IK41) uif jene ni ne kiajne (ibiinc s svnjimi putiliskim sudnijskini in ila< ,iij.k i m ukinil mi v kiiiniivin. šlajeiski ni/jilašujeju. l'r,iv tam.
ARHIVI XXII 1999,
1/. arhivskih lu.^o/ ni ...>irk
207
gospostev. hkrati pa jc bila dosledni) i/.vcdcna organizacija čis.o državnega aparata.
Nova ureditev je presegla že tako omejene finančne /.možnosti države. Poleg teh težav jc pcrdil d rž; ivo velik;i, prav gotovo ne ncpc-membna težava. Primanjkovalo jc namice tudi kvidificiranih političnih uradnikov, p b: bili usposobljeni za opravljanje teh nalog Zato so prve novost kmalu začasno opustili, Vlada seje v "bdobju Bachovega absolutizma odločila, da napravi konik nazaj. Že leta i so se pojavili prvi predlogi o poenostavitvi državne uprave, naslednje leto (14. 12. ¡852) pa jc izšla najvišja odločba, kt jc odrejala, da se začne dele za poencstavljeno icorganizaeijo uprave in sodstva. S cesarsko odločbo (16 9. 1854) ter z odredbo -"-otranjega m pravosodnega ministra z dne 24. 9 1 £54 sta hila združena sodstvo in uprava na Eajnizji instanci v tako imenovnivh mešanih okrajrib uradih (Bczirksamt). S tem dnem so v re.;rrci prenehala delovati okrajna glavarstva, hkrati z njimi pa ledi okrajna sodišča. Svoje delo so novi uradi v celoti začeli opravljati šele v začetku leta 1855. Okrajni uradi, ki so stopili na mesto okrajnih glavarstev, so delovali za manjše, prejšnji sodno okraje. Mešani in samoupravni ikra|n; uradi so v Vojvodini Štajerski začeli nra-dovati 30. 10. 1854. Formalno je hi'a ta združitev odpravljena že leta 1860, vendar sta se upravna in sudna oblast ločile šele leta 18*7 (Zakon o sodfcun'/. dne 21 12. 1867). S tem so biic znova Inčenc. t.i veje oblasti: zakonodajna, npravna in s< dna. Okrajna glavarstva (Zakon o vpeljavi političnih upravnih gosposk iz leta 1868)7so pod tem nazivom začela delovati od leta 1868.
O. /. v. 1 /a vnjviidimi Štojerskii, letvi j IKliK, XI/1I Mi 33. Ka/glas c. i. McJelncga ¡liiglavnrin, s kleiim pnliliCne ii.iske n;i fiiiijcrskeni v 11 j;i vni ist u pel ju je ji i: ¿len lil
Vsaka ikvcla jc 1,1/deljena na puli I iOnc uradne nkuijc (Lin-lune).
Ti uiaihii nkraji naj nlise^ajn v piavil u pn dve ali več nekdanjih, rt« pmlk-^i pnslave ml IV. j. IH53, Dižavncta /aknnika 10. tiiviih pnliiiinih Kinjni" "krajev ne sekujn mej sini-nijvkib iiknlišev, v kaicre .spadajn pnsa iiie/ne ali pa /a vkepnn »s krtin v a nje upravi! /eilinjene iibiine (snseske) pn leni gmifi-nc.
S pr.sctiniin uka/mii sc lis(:in->v« vvliknsl pni'ličnih nkrajev ir P" sede/ nkrajnih pispnsk. Člen 11
Cesarske pulil leni? likrajne ¿»sptiske se iilienujejn ""k1 Jjrui ¡iiavaisiva". Vsakemu lakeinu nkrnju na ie'u siiiju nkrami plavat.
Vse reči, klere /daj treiln /gnl pnliiiinini iikrajnhn jtnspiis kam. sn skup pndmC> nknjnei!n ^lavarilva, na knlil 11 se ne IhiiIii dalje pn ptilu 111 is l a vi ii lava v siva Še klero Ihc i upravi I jlka/aln nkrajnim in lilifinskilll /aslnpslvniii. Člen 13
"Okiajne glavarje imenuje miiiislei iiiilranje reči."
Okrujnn ^lavarvlvii	.Sctlc/.iikriljnlli smliše	fnvršina v fiiUu ti'	Šle vilo llnš	Število oliiin
1 Maiitmi	Maiitxir	<1,2	49(ift	1
2. 11 uj	I'm i Onimi Kobilce	17.1	74 (i 13	132
i. Celje	Celje Vranskr. (iotiljl Kj J(1 »ninrjc l^isko Knnjiee	34,7	111381	83
J. Slnvenj Gradre	Slnvcnj Giadee ►I ;i rcii licig .SnŠtnnj	14.3	J1I3K	41
5. Hreiiee	Hrivicc •Seviiirn Kn/j'e	10,3	44SI7	«i
6. LjUlomei	Ljiilmnei Gi ii nja Rail^jina	5,5	24456	53
Tabela 2: Okrajna glavarstva, k so bila ustanovljena leta 7iS'fiiS' za slovenski drl Štajerske^ (poudarjeni sodvd okraji lev okiajna ^hnavsiva sodijopndpristojnost 7>\C-a).
Upravne enote so bile ozemeljsko večje od prednjih sodnih okrajev (zajemale so lahko enega al- več sodnih okrajev). Okrajna glavarstva in okrajna sodišča so začela delovali 31. 8. 1868 To sla določali odredbi notranjega ministra Giskra z dne uesetega julija 1868 pravosodnega m nistia Herhsla z dne enajstega avgusta 1868 in razglas deželnega poglavarja Mceseryja z. dne icdcmiridvajsctcgr julija 1868. Istega leta so bili razpusčeni tudi okrajni slavhni uradi. Njihove p. i stoj nesli so prešle v roke okrajnih glavarstev.1^ Stanje po letu 1868 jc razvidno z gornje tabele. Ed:na sprememba v tem delu Štajerske jc nastala leta 1903 ko jt bilo ustanovljeno okrajno glavarstvo v Slovenskih Konjicah., Dedovati jc za celo 1. oktobra leta 1903. Njegovo ozemlje jc bilo izvzeto iz. ozemlja okrajnega glavarstva Celje in je zajemalo sodni okraj Konjice 1(1 Z delitvijo sodstva in uprave se jc uresničilo eno izmed temeljnih meščanskih načel ureditve dr zave Takšna unravna delitev je dočakala razpad avstro-ogrske monarhije ter segla v prva leta Kraljevine Jugoslavije.
Srciku poglavarstva m »ačcMvii 1922-1941
Kot že zgorai omenjeno po razpadu monarbbe
l*teslivc nalisknv i/, dižavncjta /akmlika. lefaj IfcriH /a šla-jerskn vnjvi hI si vi i. X1/hii. sir. 2*5' l*rcttedek 11 poliiični ni /delilvi vnjvndine Slajerski y D. /j v. I. /a vnjvi idimi Šlajcrskn, IS/IK.SK, sir. IV. Ra/jtlas e.kr lliesliidrSlva SJajeiskeja ml 17. 9. IKfiK, s kleiiin sc Mavbna npnvila pni h Ukini lirailmn i/inčiijcjn 10 D. /. v I. /a viijmlinn .Šlajeiskii, XI\7I'JIJ2, 19113, sir. 23K; Ra^las t-, ki. nnmesiiiika na Siajerskem z ilne H 'J. 1903 /araili iislannvilvv nknijnc^a ¡jlavnislvn v Knijienh in ušla-nnvnve ilelnvanja pnliiifiie eksp-i/ilure v Knnjieah.
208
1/. arhivskih fomtov ji- yhirk
ARHIVI X\ll 1999
v organizaciji nižjih upravnih in samoupravnih oblastev n bilo večjih sprememb. Z nnredbo poverjeni i Iva /.a nolranjc zadeve z dne 19 12, 1918, je bilo odrejeno, da so vsa državna ob las Iva, zlasti se okrajna glavarstva, davčni uradi itd. dolžna, da poslujejo kol prej." V letu 1922 so se okrajra glavarstva preimenovala v sreska poglavarstva. S a ozemlju, ki ga pokriva Zgodovinski arhiv Celje, sta istega leta začeli delovali Ive sreski načel s t vi, in sicer sresko načdstvo ■mar..- pri Jelšah ler sresko načelslvo Gornji Grad.12
V	obdol- ti, ko je bila uvedena Vidovdanska uslava, jc nria država razdeljena na 33 oblasli Slovenija jc bila razdeljena na dve - ljubljansko in mariborsko oblast.1^ Ozemeljske pristojnosti srezov so bile določene s porebno kraljevo uredbo, ki jc ozemlje razde ila na ljubljansko in mariborsko oblast.
LJUBLJANSKA «hl«tt je na Štajerskem oiilčfjfdtJ
-	srez Brežice (sodna okraja Brežice in Sevnico)
-	srez Laško (s^dni okraj Laško brez občine Št, Rnpcrl),
MARIBORSKA oblast je zajela večino ozemlja, ki ga danes pokriva Zgodovinski arhiv Celje
-	srez Slovo.ii Gradce (s^idna okraja Slovenj Gradec in Šoštanj brez Šmarlnega ob Paki; občini Gornji Dolič in Kozjak iz konjiškega s reza)
-	srez Konjice (sodni okraj Konjice brez občin Gornji Dolič in Kozjak)
-	srez Gornji Grad (sodni okrai Gornji Grad ler občina Šmartno ob Faki i/ i reza Šc Stanj) srez Celje (sodna okraja Celje in Vransko)
-	srez Šmarje (sodni okraji marje, Rogatec Kozje občina Sloparcc iz sreza Ptuj),14
V	lelo 1922 sega tudi ustanovitev Sreskcga poglavarstva Laško, čeprav je redno delo začelo ,;clc leta 1124.
Leta 1929 jc bila uvedena zadnja sprememba, ki pa ni vplivala na poslovanje srezov Sreska poglavarstva so se preimenovala v sreska načel-stva in pod tem imenom delovala vse do njihove razpustitve, Preimenovanje je določal Zakon o notranji upra .'i z dne 19 (). 1929.15
Ime- lirm	Shdiii okraj	Velikost	Si. pr?b.
Gorn |i Grad	Gor.iii Gr;id	527 km1	P7.S7S
Krško	KrSko Kosianjevicii Mnkronog liailcče	850 km1	54.911
Laiku	t „iskri	3US km1	3ii,244
Slovenske Konjice	Slovenske Koniicc	335 km3	22.622
Šmarje p Jelšah	Ko/je lingaicc Smarie	568 km1	45.533
3re?.iec	lireiiee Scvnica	407 km3	35.342
Celje	Cetje Vransko	576 km1	4H.U11
Tabela 3. Prikaz velikosti pašamiznih srez.ov ter število prebivalstva po popisu iz leta 1939 (na ozemlju, ki ga danespokrnti 7AC)16
Po nemški okupaciji so delovala sreska načel-siva le še slabe lr mcsccc. Nemška okupacijska oblast jih n: I 7, 1941 odpravila ter jib nadomestila z okrožji.17
Organizacija okrajnih glavarstev oziroma s reški h na čcls tov
Na Čelu okrajnih glavarstev so bili postavljeni okrajni glavam (Bezirksbauplinanner). Kjer je imelo okrajno glavarstvo svoje izpostave, so zastopali okrajnega glavarja okrajni komisarji (poverjeniki). Dodeljena jim je bila uradna pomoč. Ob preimenovanju okraj mir glavarstev v sreska poglavarsl\a oziroma načelslva so enak naziv dobili luui njihovi predstojniki sreski poglavarji oziroma načelniki, Zakon je določal, da morajo biti no izobrazbi najmanj pravni<i z. najmanj osmimi Peti državne službe ler z opravljeni ni posebnim praktičnim izpilo ni. Postavil jib ic minister za notranje zadeve. V večjih srcz.ih jc le-ta lahko v krajih, ki so bili daleč od sreskega sedeža, ustanovil: sreske izpostave Tudi tuje I d lahko na čelu uradni I. s predpisanimi pravnimi izpiti Smsk' poglavar jc bil neposredni izvrševalec obec upravne oblasti pod nadzorstvom oblastnega velikega žunana. V n,cgovo pristoj-ncsl so sodili vsi posli obče uprave razen listih, ki so bili sposobnimi predpisi naloženi drugemu oblastvn Cc se jc kazala polreba, so se mu dodelili tudi pravni in tudi posebni strokovni referat (sanitetni, tehnični, prosvetni, veterinarski, ekonomski, gozdarski, itd.).1*
Ur. I. Nji mil nu v hite SI IS v Ljubljani, šl. XXV?().VIIJIX Mr. 54
Ur. 1. pokrajinske uprave /s Slnvenijii, 51. ->9, 1.14/1929, sir. Urvilhj 11 ra/delilvi drJavc na nlilasli.
P rr v lam Trav lam
Ur. 1. ljubljanske in mariborske nhl,-iMi, Si. 76, 3I.3/MJ2'J, Mr. 593 fi()4- Zaknn n nnLrnnji upravi.
Ifi 17
1K
Leksikon ilnivskc banovine. Ljubljana 19.17.
Verordnunp umi AmisbbiU dev Chefs iler Zivilverwallun£ in
de-r D|iS|jL-riiwlk; ¡¡i. 24/11)41 Mr. 196-199; Vcmnlnunj;
tilier i lic ¡lehielUbc Glivi lerunf iler UnierNivicniuirk in Land-unil SimiliriaC
Ur. I. pokrajinske upravo ya Sloveniji i, SI. 49, 134/1922, Mr.
313-314: Breilkti o ra/ileliivi dr?ave nn obMftf
arhivi xxi] 1999
l'rislojnosti okmjnih gln\urslcv o/irom» s rt ski h nnccl.skv
Prsiojnosli okrajnih glavarstev je predpisoval '-ikon i-/. Icla 1850.19 V splošnih zadevah so morala okrajna glavarstva najprej opravljan y/- ajanjc zakonov ¡11 predpisov, ki ko jih določdi v.ij[ji organi. Opravljali so morala ludi nadzor nad Prebivalstvom, zbirali podatke o razmerah med nji®Jill popisovati (pci starosti, stanu, prebiva ■'šču, delu. davkih). Voditi so morala rojstne, poročne in smrtne knjige (ne pa vojaških), izdajala so poročna dovoljenja, urejala so nosvo-'ilve, državljanstva (priselitve in izselitve). Rc sevati so morala ludi pritožbe.V vojaškHi za de vab je bila poglavitni! skrb okraju ili glavarstev novačenje. Hkrati so sprejemala odločitve o sprejemanju in odpuščanju iz vojaške službe (invalidi). Prevzela so skrb za preskrno vojske, njihovo nastanitev (ludi za priprege). Določala so Hiui primere, v katerih so lahko zaprosil, za vojaško pomoč. Med'policijskimi zadevami :;o morala potrjevati potne m Krošnjarskc lisic, iz
i tj
II /.'i vri i /;ikimil: in vttdrfi lisi (v nadaljevanju I). /.. v. I.) /a Šlajcrsln, VII 9K/IK50, Mr. Illfi 145; Ra/plas rjhtnmrtju / "Jiie ? ."i. 1H50, lUluk /a Iioülískc nlil;Miiíjc v (tjaviioM pil fcivljeifi
¿09
vajat izgone sumljivih oseh. potepuhov, brezdelneže v irtd. Med preostalimi nalogami sta bila lucí- skrb za določanje m spoštovanje zemljiških me;, ter zagotavljanje miru ; i varnosti ob pomoči posameznikov, žandarmenj; in vojaščine, sodišč in državnega pravdni šiva. Zakon jc določal tudi pristojnosti v primeru naravnih nesreč (zbiranje slvaii i i J sredstev za prizadele, ocenitev škode ipd.), določal j< nadzor nad delovanji društev, prireditvami in tiA*om Okraj glavarstva so morala prevzeti skrb nad reveži m ustanovami za siromašne, kaznilnicami, poboljševalni ca mi idr Zakon je določal lud' nadzor nad snago, sejmi, cestami, vodrim napravami, nadzor nad nevar nost;o požarov ter nadzor nad stavbnim redom Med nalogami okrajnih glavarstev jc bilo (udi bedenje nad splošno moralnostjo (nravslveni nadzor), nadzor nad obiskovanjem šol ter vzdrževanjem šolskih sta^'b. zdravstveni nadzor nad prebivalstvom (cepljcnjc, porodiučarslvo, epidemije) ter davčne zadeve (določanje in pobiranje neposrednih d.tvkov. nadzor nad ncolačan iini da /ki ipd.).-11
Nolmnjn ureditev ¡11 način poslovanju oknijmh gluvkirslcv ozironia srcskili nacclskv
A Nulranju uredi k-v okrnjnih ghiviir.sk* v
V okviru okrajnih glavarstev so delovali tile referati:
finančni (davčni' referat referat za zdravstvo gradbeni referat vetcrinaiski referat gozdm referat - i( r. zadeve
Tehnično službo jc vodil inženir (r.krb za ccstc, regulacijska dela. pomembnejša gndbena dela in gradbena nadzorstva nad občinam ). Finančno službo so vodili davčni inšpektorii (skrbeli so za davčno razdelitev in nadzorstvo), zdravstveno službo pa so vodili zdravniki Pozneje jc bila organizirana živinozuravniška služba, za njo pa šc gozdarska.21
Vsa sreska načcislva so imela upravni, obrtni, kmetijski, veterinarski, prosvetni, zdravstveni in vojaški rc feral, Razen tega so bili nekaterim okrajnim načclslvom za področja več okrajev podeljeni šc gozdarski referat, teli niču oddelek icr oddelek za nadzor mer.-2
IVav lam. Prav lam.
Ur. I. ljubljanske in lmriliiinkc obl.isli 5l. 7fi, 1 H/1919. Mr. 59.1-Mi-l; Z; i k <ni d ndlranji upravi.
arhivskih fondov in zb rk
210
Iz arhivskih fondov ■■ .d irk
ARHIVI XXII 1999
B, iMinui okrainih glnviirstcv, ki jih lir m, 7AC
Zgodovinski oris londov okrajnih glnviirstcv, srcskili načelstcv, ki jih hrani Z, A C
1.	Srcsko n ateist v o Laško
Rno izmed najmlajših, hkrati pa ludi eno najmanjših po obseg,11 je poleg šmarskega in gor-njegrajskega (seveda na i. 'ajerskem) prav gotovo S reško naeelslvc Laško. Ustanovljeno je bilo z. zakonom o obči upravi z dne 26. 4. 1922. Delovali je začelo s 1.6. 1924 Ozemlje laškega src za jo bi'o nekdaj v upravno-političnem ozirn sestavni del ccijskcga okrajnega glavarstva. Površinsko je meri g jc 308 kvadratnih kilometrov. Teritorialna ureditev v okviru oblasti jc bila določena s posebno kraljevo uredbo (Ur. 1. pokrajinske uprave za Slovenijo, 1922/49). Sreza Brežice in Laško sla bila priključena ljubljanska oblasti. Ozemeljsko se jc laški srez pokrival s sod n m okrajem Laško, razen občine Sv. Rnpcrl.. kije bila priključena srez.u Celje in s lem mariborski oblasti. Obsegalo je le občine* Hrastnik, Jurklo-.sicr, Laško Mariia Gradec, Sv. Krištof, Sv. Lc miri, Trbovlje in Zidani Most. Njegove pristojnosti je urejal Z,ikon o razdelitvi Iržavc na oblast.2'1 Srcsko načclstvo Laško jc delovalo do leta 1941.
2.	Srcsko nacclstvo Brczicc
Okrajno glavarstvo Brcžiec je hilc pnlcg celjskcga najstarejše gln\arslvo na ozemlju, ki ga danes pokri\a Zjodovinsk: arhiv Celje. Začetek njegovega delovanja sega v leto 1849 Sprva je zajemalo območje štirih, po odpravi sodnega okiaja Podčetrtek pa samo treh sodnih okrajev: lire/j^, Sevnice. Kozjega. Sodn. okraj, so zajemali te občine
A.	Sodni okraj lirc/.icc: Brežicc mesto, Za-kot, Veliki Obrcž, Gabcrjc, Šele, Mostcc, Mihr.-Icvcc, Loče, Ri^once, Kapele. Artič, Gornji Obrez, Sromle, Videm, Sremič, Starr. vas (fara Videm), Stan Grad, Pesje, Dolga vas, Plelcrjc, Arnovee, Suši ca, Stara vas (fara Sv. Lorene, Brezove, Bukovje, Drcnovec, Orešje, Vihra ves, Pišecc, Podgorje, Dedjnvcs, Globoko, Blatno, Maloverb, Brezje, Bajz.no, Piršcnbcrg, Pavla ves.
B.	Sodni okraj Scvnica; Blanca, Zabnkovjc, Sevniea trg, Rajhenbnrg lig (Brestanica). Anžc, Gorica, Slolovnik, Raztcz, Anucnško, Brezje Senovo.
C.	Sodni okraj Kozje: Pilštnjn trg, Zagoijc, S Iraška Gorca. Lopatca, Drensko Rebro, Kozje trg, Vclcrnik, Zdolc, Bnčc, Vrcnska Gorca, Sedlarjevo, Vcračc, LaslniČ, Viršlajn, Podsrcda trg, Koprivnica, Gorjanc, Križi, Veliki Kamen,
^ IJr. 1. p«l-nsjmike upiavt rit Slmcnijo. St. 4'J. Fi)/I'J3G. sir. 313-314; Uredba it razdelitvi držav^ na oblasli.
Merčna scla, Sv, Pclcr pod Kunspcrgom, Planina lig, Pan-ioh Loke, Brezje, Planinska vas, Presieno, Golobinjak, Suho, Si. Vid, Podčetrtek trg, Imeno, Sopolc
Z odpravo okrajnih glavarstev med letoma 1854 in 18o8 so bili ludi na brežiškem po stavljeni mešani urndi, ki so teritorialno obsegali območje nekdanjih sodnih okrajev Z ločitvijo sodstva od :iprn\x: jc okrajno glavarstvo Brežicc znova zaživelo m ostalo v tak: obliki do odprave. Določen mu je bil prvotni teritorialni obseg (sodin okraj Brežice, sodni okraj Kozje ler sodni okraj Sevnica). Z uredbo o razdelil v: države na oblasti iz leta 1922 seje teritorialni obseg brežiškega sreza zaradi novonaslalih s rezov zmanjšal. Združeval je sodna okraja Brežice in Sevnica. Priključen jc bil ljnbljr.nski oblasli. Sodm okraj Kozje jc z ywo uredbo sodil pod novoustanovljeni srez Šmarje pri Jelšah in jc bil priključen mariborski oblasli. Do propada siarc ugoslnvijc skoraj ni bilo sprememb, razen v letu 1929, ko se |C srcsko poglavarstvo preimenovalo v srcsko načel sivo. Brcž._škr srez jc bil odprav Ijcn z okupatorjeve slram leta 1941.
Kol prvi brežiški okrajni glavar sc omenja Anton \Vull (Bul), kol komisarja Simon Pra-prolnik in Jernej Tratnik, kol taji.ik pa Alojzij Gunčar (Guntschar).
3. Okrajno glavarstvo v Celju
Poleg okrajnega glavarstva v Brežicah je v tem delu Slovenije med naj starejšimi okrajno glavarstvo v Celju Teritorialno jc sodilo v ma lihorsko okrožje in bilo upravno podn 'jeno □krožnemu uradu v Mariboru. Ob ustanovitvi jc pokrivalo obmocjc 86 krajevnih in 257 kala sirskih občin. Razdeljeno je bilo na šesl sodnih in davčnih okrajev, in sicer: Celje. Vransko, Laško, Jclšovee, Gorn_. Grad in Konjice
V	sodni in davčni okraj Celje so spadale naslcdn"e krajevne občine (soseske)' Celje mesto (Stadt Cilli), Breg (Rami), Teharje (Tnelicni), Sv Lovrenc pod Prožinom (St. Lorenzen in Pro-sehin), Žalec (Sachscnfcld). Petrovče (Plclro-vilseh), Griže (Greis), Golovlje (Gultcndorl), Vel:ka Piicšica (Groiipicrcschitz), Vujntk CHochcncgg), Fr;iiikolovo ^Slcrnslchi) Višnja vas (\Veixcldorf), Nova Cerkev (Netikirchcn), Dobrna (Doberna), Lcmberg (Lcmberg b. Ncuhaus), Sv. Martin v Rcžnr dolini (St. Marlin in Roscnlhalc), Sv Razalija (St. Uasalia), Sv. Miac (St. Achazius), Sv. Primož (St. Primns), Sv. Juri i pod Rif nikon) (St. Georgci) bci Rcichencgg), Koslrivnica pri Planini Koslrcinilz bci Moinpreis), Svetina (Swctinn), Scmpcler v Savinjski dolini (St. Peter hn ¡¡SHnifllifllaJ in Sv. Pavel pri Preboldu (Si. Paul bci Pragvvald).
V	sodni in davčni okraj Vransko so sodile lc krajevne občine (soseske): Vransko (Franz) Tabor (Si. Hicrumymi). Sv. J irij pri Taboru (St Gcorgen be Tabor), Gomilsko (Gomilskoj,
ARHIVI xxii 1999
lz arhivskih l'on (Jo v hi ziirk
211
Grajska vas (Burgdorf). Manj.vRekn (Marin Rfcgg) in Polzela (Hcilenstcm).
V	sodni in davčni okraj Laško so sodile tc krajevne občine (soseske): Laško ('liiffer). Sv Krištof pri Laškem (Si. Chrislof bei Tiiffer). Trbovlj- (Trilail). Doi (Doli). Lcšjc 'Marindorl). ^v. Lcnar1 (Si. Leonhard), Pancec (Panetsche), Sv. Robert (St Riipcti) in Loka (Laakl.
V	sodni i 11 tlačni okra_ Jclšovcc so ssodile tc krajevne občine (soseske); Sm#rffl pn Jelšah (Si. M are in bci Erlaehstein). Sv. Vid (St. Ve i t). Ponikva (Po ni g I). Lemncrg p t Zbclovcm (Lcmberg h,:i Plankcnslein), Sv. Štefan (St. Stcplian). Zirscm (SiiUcnhcim) in Slivnica (Sehleinit/.)
V	sodni in (hiveni ¡okrni Gornji Grm) so sodile le krajevne občine (soseske): Gornii Grad 'Oberhurg) Nova ŠlilU (Neustift). Solčava (Sidzhaci). Lnče (Lentseh). Reči ca (Rictz). Kok rje (Kokarjc). Ljubno (Limfen), Mozirje (PraBberg).
V	sodni in dnvčni okraj Konjice so odilc tc krajevne občine (soseske): Konjice Irg (Gonobit/ Varkt), Vczina (Wasma). Grušovtjc spodnje (bnler-Griischojc), Vrliolc (Verhollc). Tcpanje 'Tcp-nadorO. Konjiška vas (Goaohitzdori), Zičc (Scil/dorl), PrcInL-e (Prello e). Zreče (kol-s.:hacli). OpIolnit,a (Oplolmiz). Okoška vas /Okoško/ (Aiigenbaehdcrf), Kot (Kolh). Sv
unigurda /Sv. Jnngerl/ (St. Kiincgnnd). Padcški yrh (Pideschbcrg), Skomarjc (Skomem). Sira nit- (Slranilz.cn). Ljnhniea /Lubnice/ (Lithnii-zenj. Paka (Paak). Spodnji Dolič (Unter-Jolliiseh). Ko/jak 'Kosiak), Brezje resen) Vnanjc (Wcitouslcin), Zbelovn (Plankcnslein), Sv i Ji i h (Hcil. Geisi). Gornje Laže (Oberlaschc). Sv. Jernej (Si 'iarllv''om.i). Tolsti Vrh .Fristenberg). Sv. Uršula (St. Uršula), Sv, II (Si. Egydi), Besov! ca /Vesovi ca/ (Wcsc\viiza),
1/. naštetega je razvidno, da jc bilo ccljsko okrajno glavarstvo /clo veliko. Samo na slo venskem Štajerskem jc obsegalo šest okrajnih sodišč, čeprav jc veljalo načelo, naj posamezno okrajno glavarstvo ne obsega \ce kol Iri Imelo jc .113.381 prebivalcev (po popisu i/ lela 1857) n Jc hdo s lem tukoj /a graškim drugo največje v ^Cžcli. Površinsko jc meriSo 34 milj. Pcikrivalo jc ic občine: Celje Gesto! Breg. Teharje. Sv Lov rend pod P/ožinom, Žalce trg. Pctrovčc, Griže. Ciotovljc. Velika Pircšica. \ojnik trg Franko-lovo. Višnja vas. Nova Cerkev. Dobrna. Lcm
;rg, Šmartno v Rožni dolini. S\, liozalija. Sv. Ahac. Sv. Primož. Sv Jurij pod Rifmkom trg. Ko.strivnica pri Planini. Svetina. Sv. Peler v Savinjski dohni, Sv. Pavel pri Preboldu.
Prvn teritorialno okrnitev je okrajno glavar stvo v Celju doživelo leta 1903. kc, ji btl izločen jMradi ustanovitve okrajnega -Livarstva v Ko niicah izločen .sodni okraj Konjice. Lela 1922 pa je h i z uvedbo sreskili načdslev ozcmcljskn '•manjian še /a teritorij treh sodnih okrajev Z 11 vcdiio okrajnega »lavarstva v Laškem, okraj "cga glavarstva v Šmarju pri Jelšah m okr,\ji cga
glavarstva v Gornjem Gradu je izgubilo sodne okraje Laško, Šmarje pri Jelš »h in Gornii Grad. Ostala sla :nu le Še sodna okraja Celje m Vransko. Priključeno jc bilo mariborski oblasti. V takšni obliki ic dočakalo svojo razpustitev leta 1941.
Kot zanimivost naj omenim dopis, ki ga jc poslala deželna vlada za Slovenijo • pover-jeništvo /.a notranje Z-.idc.vc Mestnemu magistratu v Celju. Iz. njega je razvidno ra/mcijc med delovnimi področji mestnega magistrata Celje in Okrajnega glavarstva Celje v z.vczi s policijskimi posli: ' da okiajno glavarstvo začasno iv.vršujc v mestnem področju naslednja ¿pravila: var nosi no poiiei is ko službo, vse odredbe za slučaj javnih nemirov, javne prireditve, prijavljanje in evjdeneo prebivalstva, policijsko nadzorstvo in i/gonc, cenzuro " V istem dopisu je posebej poudarieno, da jc (a uredba iri.iljcna le kol prehodna
Kot prti okrajni glavar se omenja Ivan Schmeber, kot komisarja pa Ignacij Novak. Mihael Žlebi r (Sehlehier), Anton Smole (S mol le) in Rudolf Pu Isa tor.
Delu mi iirvidivn tikr-ijnih j',Iav;irslcv ni sreskili iiaeelstev
V n vod 11 naj nakaže m samo bežen pregled pisarniške a poslovanja, k. je izoblikovalo pre ccjscn de svoje podobe v drugi polovici de velnajstega stoletja. Podr jno jc bilo predstav ijeno v razpravi Jožeta Zonlarja2<i in razpravi Saše Série.7
Pred marčno revolucijo je pisarniško poslovanje obvladoval zelo zapleten sisicm odlaganja spisov Spise v zvezi /.dali trajajočim postopkom jc bilo treba tikali na več mestih Rešitev tc pomanjkljivosti se jc ponudila ob uvedbi novih upravnih oblasti. 7 4. 184K so bila ¡/.dana na vodila za upravne oblasti, v katcrii1 jc oilo vsem namcslni.štvom naročeno, naj pisarniško pošlo vanje poenostavijo kolikor jc mogoče. Na Kranjskem so lako ž.c naslednje leto »vedli eno ten rcgistralurni načrt m enake obrazce za poslovanje.'1
17. 3. 1855 jc izšlo uradno navodilo za me šanc in upravne okrajne urade ter urade iodn h stolov (veljavno jc b:lo za vse ktonovinc razen za lombardsko-beneško kraljestvo ter Vojno
■j Mcslna občina Cdjc 11) I !)* 1'JJ I. AS 7. sig. i*r 114/1 y IU; Ka/i nor ju mcil ptitlročji dela tntvlncga magivlrala in iikrajnc^a glavaivlva Celje.
Ju?" Žnniai Ka/viij >isictiiuv piivluvanja m vpisi pii upravnih olilavleh du (vfiinin; pivsrniiktga piislnvanja lola IV56 Alti. . XW1 2. Ljubljana 1W.1,Mi. 1(W-1. ^ Saia Scršc, Način »Klla^anp vpivuv |iri u pravni li in minimumih uiganih na i L* K* I ni in lokalni ravni v Mrtni pnlnvM Jo el Xpif5 miloij», Arhivi XX I/1 -2, t.juhljana 1 yw. Mr. 31. 27 NaiucMnlllvii /a KranjvkuJ-2r *l. 71lJl/IK5{i, AUS RrgiMra-lur\-!1an 11' ilic Smilulicrci uik! i lic Ito/irkshaapiiinnn M'ha I len in Kraln l^ibat h IK5I.
212
Iz arhivskih fonde v in z'urn
ARHIVI IXf! 1999
krauno), k. |C odrcalo notranjo ureditev it> opravilni red,2* Kiiub lemu tla je h>ilo zj njim urejeno poslovanje okrajnih uradov, ie is'.; sistem posle vaiij a ostal v veljavi tudi po njihovi odpravi i nI se tako nadaljeval tudi pri poslovanju okraj ti iii glavarstev.
Opravilni red je določal sistem odlaganja spisov v rcgislraluro.
Temeljil je na dvanajstih vsebinskih skupi nah, označenih z velikimi latinskimi črkami' A. Zakoni in spisi It. Uradne in personalne zadeve C. Vojaške zadeve D Cerkvene m šolske zadeve E Zdravstvene zadeve, pomoči revnim,
dobrodelne ustanove F. Kmetijstvo, rudarstvo, gozdarstvo, lov G Trgovina in obrt
H.	Ceste, stavbe (ali pod D, E, F, G)
I.	Policijske zadeve *{čc niso v E, F, G, H) L, Obcinskc zadeve
M.Davčne, finančne zadeve N. Razno
V okviru vsake skupine so bdi spi.-;i odloženi po tekočih vložniti številkah Spise so združe\a!i v zadeve v okvini enega rcgislraturncga obdnbia, ki je lahko obsegalo enr dc pet lei, glede na količino dotoka spisov. Število skupin ni bilo vedno enako. S posebnim dovoljenjem so lahko uradi šlevilo skupin po potrebi zvečaii ali zmanjšali, Manjši uradi so poslovanje še poenostavili -n odlagali rešene zadeve po zaporednih vložili h številkah Pri njih je regislraluma doba trajala samo ieto dni, Preapis je tiidl določal, da se za vse spise, ki so bih odloženi v enem registalurneiTi obdobiu, /.dela abecedno kazalo. Vsebovali jc moralo vlci.no številko in označbo ene izmed registaturnih skupin.
Kljub spremembi oblasti jc s'slcm poslovanji, ostal vse do razpustitve srcsk.h načelstev,
1. S reško načel si'v o Luško
Ob razpustu laškega sreskega načclstva so Nemci upravni sede\ prenesli v Trbovlje.
Pri pregledu prevzetega gradiva Skupščine občine Trbovlje leta 1979 se je pokazalo, da jc med občinskim gradivom tudi dci gradiva hiške ga src/a. Verjetno sc jc zahvali1 zgolj naključju, da jc ohranjena vsaj ta malenkost, ""oprav zaradi svoje okrnjenosli nima posebne nnčcvalnc vrednosti, pa jc redek vir za proučevanje lega. prostora. Zajema obdobje od ustanovitve leta 192? m do njegovega razpusta leta 1941. Med satir m gradivom najdemo nekaj dokumentov s starejšo letnico. Ker zarr.d teh 1'ragmcnlov ni imelo pomena oblikovali posebnega fonda, so priključeni fondu sreza. Kol največja škoda se jc pokazala izguba vseh evidenc nad gradivom. Samo
gradivo je bilo v precej slabem stanju, pomešano med sabo in popoinoma neurejeno iz, samih spisov ni oila razvidna njihova prvotna ureditev, zrlo so predstavljala prva dela na gradivu uvedba neke smiselne in pregledne oh like, ki bi poenostavila pic«lcd nad njegovo vsebino. Zaradi že oniemenc slabe ohranjenosti gradiva ponekod lahko govorimo le o fragmentih, valorizacija n imela pomembne vloge Dcio je bilo osrede točeno na vsebino in na njeno razdelitev v pregledne skupine, Nastali so tile tematski sklopi;
1 Upravne zadeve
II,	Kultura in prosvela
III,	Zdravsvo in socialno skrbstvo
IV,	Lov
V,	Društva
VI,	Tehnična dokumentacija
Vil. Gradnje
Vili. Obrtne zadeve
IX. Razno.
Največ pozornosti ic bilo posvečeni vsebin: gradiva, ker so sc nasiovi zadev in nihova vscbma marsikdaj razhajali, V cm sami mapici jc bilo pomešano več dokumentov z, različnimi vse binarni. Zato je bi o treba pregledati dokument za dokumentom n vsakemu posebej določn- naziv arhivske enote, V okviru tematske razdelitve gra diva se :,c lc to razvrsti'o še kronološko Ta istem poenostavi uporabo gradiva.
Največ jc ohranjene gradbene dokumentacije (gradbene zadeve rudnika Trbovlje, Laško, Hrastnik, Elektrarne Trbovlje, Cementarne Trbovlje ter nekaj privatnih giadenj). Preostalo gradivo predsiavPa lc drobce npravnega gradiva, gradiva za šolstvo in prosveto...
1, Okrajnu glavarstvo oziroma sreska iiiičelstvo lircžice
V letu. 1976 je iz Posavskega muzeja v Brežicah prišlo v celjsk. arhiv dragoccno, predvsem pa i/iemno zanimivo gradivo okrajnega glavarstva Brežice Dragoccno in zanimivo zalo, ker jc to eno izmed redkih okrajnih glavarstev, predvsem pa edino tako ohranjeno na ozemlju. Ki ga pokriva zgodovinski arhiv v Celju (od sedmih okrajnih glavarstev so ohranjena edino tri;. Res jet da seje ob podrobnejšem pregledu količinsko močno zmanjšalo, kar pa mu nc zmanjšuje vrednosti. Od 170 arhivskih škatel jih jc ostalo lc sto, kaUi med gradivom so ¡bili pomešani tudi lond: drugih ustvarjalcev Tako so bili izločeni in ustvarjeni novi fondi, ki so sedaj žc ustrezno urejeni in popisani. Med gradivom Okrajnega glavarstva Brežice se jc tako našlo gradivo Okrajnega uradi1 Scvn.ca, Okrajnega urada Kozje (izdan Inventarjih št 2 Okrajni uradi 1854-I868),2y Okrajnega šolskega sveta Brežicc,
n n. z, v, 1. /a fhajcrskii XI/IH5S, Mr, 175-213; Urcdši pi>iUik /a "/«linjen« ¡11 politične okrajne in «piiijJkij gosposke.
% Vnla DeikopcL' Iviinka Zajc-Ci/clj, Motivika Zilcvt- Okrajni
ARHIVI XXII P1
Iz arhivskih fondov ib zbirk
213
Okra i nega šolskega sveta Kozje, Okrajnega šol skega sveta Sevnica (izdrni v Inventarjih št. 7 Šolski sveti 1864 1941)w ter gradivo Hranilnice uestne občine Brežicc in Oknijnc Hranilnic Kozje, ki pa je piiKljuccno fondu Gradivo hranilne ai posojilnic 1876-1970. Ohranjenih je tudi nekaj fragmentov okrajnega urada Brežicc, ki pa so p. iključen' okrajnemu glavarstvi! Brežice.
Gradivo je pr: pelo v arhiv v povsem razsutem stanju. Na žalost ni ohranjen ml, en deiovodnik, ki bi nam olajšal delo. Na ta način bi lahko ohranili prvotno ureditev. Težnja pri prvem urejanju gradiva jq tda, da sc celoti da neki smisel .n ohjša iskanje želene vsebine. Pri tem so sc skušal; držati' prvotne ureditve, kajti na spisih so sc ohranile oznake vsebinskih skupin. Zadeve sploh niso hile popisane, tako da tudi c onhipnem popisu ne moremo govorili. Večina gradiva je bilo razvrščena kronološko. Ker ni bil narejen podrobnejši popis grad:va, ni bilo razvidno, katere zadeve vsehuje Kajti oznake N, R ipd. so no ved a lc premalo oziroma nič o vsebini sklona.
Pri vnovični obdelavi gradiva seje ohračala Pozornost ravno na vsebino. Gradivo je hilo še temeljiteje razdeljeno v tematske sklope Posamezne zadeve so dohilc svoj naslov ter bile ^/'meenc z Iriinco nastanka in signalttrno šte *'ilko. Pred letnico jc še zapisana oznaka sklopa c-c rimeriamo oba popisa, jc razlika očitna:
. Pu-j:	Potem:
Okrajno glavarstvo Okrajno glavarstvo ■'ležice	Brežicc
<il8<ll	Leto; 1891
s<!!.:	F/6
Seznam članov Štajerske deželne družbe
cmatski sklopi so dobili nove eznake, ven ilr zarad- 'zgubljenih evidenc to ne pomem 8-ohcga posega v gradivo. V okviru teh sklopov je Še uporabljena kronološka razvrstitev Iskanje je Lako ni (rej še in poenostavljeno. V veliko pomoč so tudi kazala (stvarna, imenska, krajevna) nr. koncu popisa.
. Spisi do leta 1919 so pisani v nemškem jeziku jn v goliti. To velja predvsem za Brežice mesto, kjer jc nemški jezik trd.xi zasidran vse do konca prve svetovne vojne, pri občinah pa jc stanje jPf poln oma drugačno. Pri dopisih občim ki j in jc "■okriva! brežiški okraj, najdemo spise, pi sanc v ■'lovenskem jeziku, že pred letom 1890 lz njih jc : ;i*vidna ludi želja o doslednem poslovanju v Slovani; i^ffjj. Po Jclu 1919 jc nemški jezik llldi uradno odpravljen iz vseli državnih tiradov.
Popis končuje del gradiva okrajnega sooišea Brežice. To so zemljiškoknjižni izpiskir lesla-lllcJti m ženitna pisma. Ni znano, na kakšen na^ui je bilo to gradivo priključeno grauivu
1( Urjill; 1 H.14-1[nviinlaiji 2.
M?tSj Hikfsii Ivartku /jjt-Ci/iil; Šolski Sveti IS'64- 1941, 'nvtniarjj 7.
Okrajnega glavarstva Brežice. Zgodovirski arhiv Celje doslej še ri prevzel gradiva okrajne a soui.šča Brezi ;c, zato ho to gradivo zaradi večje preglednosti za zdaj ostalo priključeno timu londu. Uvrstitev na konec fonda okrajnega glavarstva Bxzicc omogoča, da se bo oh prevzemu gradiva okrajnega codišča iz Bicžic zgoraj naštelo gradivo .zioeno id omenjenega fonda in priključilo gradivu Okrajnega sodišča Brežice.
Gradivo okrajnega glavarstva Brežice, ki ^a hrani deželni arliiv v Gradcu
V	popisu okrajnih glavarstev (Bc/.irkr.-haiiptmanschaflcn) na Spodi:jcri Štajerskem B 74 jc pod naslovom Arhivalije okrajnega glavarstva v Brežicah navedeno, da hran- graški arliiv gradivo okrajnih uradov v Brežicah, Koz jem in Sevnici ter gradivo okrajnega glavarstva v Brežicah, lo so spisi nasla'i v letih 1850-1870, teli je 110 fasciklov, in zapisniki v petdesetih zvezkih. Podrobnega pop.sa hi.
3, Okrajno glavarstvo Celje
Gra<'ivo okrajnega glavarstva Celje (18501854) jc prevzel Zgodovinski arhiv v Celju 27. septcmhra leta 1983 in jc vpisano v akccsijski knjigi pod tekočo številko 160. Izročil ga je Arhiv rcpuhbkc Slovenije, prek katerega jc poLc kal a rcstituciia arhivskega grad>va, ki jc nastalo na slovenskem etničnem ozemlju in jc biio shranjeno v avstrijskem državnem arluvu. Gradivo jc hilo predmet tretje predaje., ki jc potekala na temelju jugoslovansko avstrijskega sporazuma i/, leta 1923 m je navedeno v seznama šl. 21 pod tekočo številko 40.
Po prevzemu v Zgodovinski arhiv v Celju jc hilo gradivo tehnično opremljeno in nastavljene so b ic osuovne evidence, ki sc nadomeščale popis do arhivi stične ureditve gradiva. Pri arbi-vislični obdelavi sc jc gradivo razvrsiilo v vsebinske skupine, nc d;1 bi sc pri tem razhih tekoča foliacija - to pa predvsem zato, ker ic bilo gradivo žc pred arhivistieno obdelavo varnostno ir.ikrofilmano (št. mikrofilma 013-01 *>). Prav tako ni imelo ohranjenih spisovnih evidenc. Gradivo jc lc fragment nekoč obsežne dokumentacije Ohranili so sc samo gradbeni spisi, zalo ru bilo treba narediti nobenih posegov na gradivu.
Gradivo okrajnega glavarstva Celje, ki p brani deželni arliiv v Gradcu
V	popisu okrožnih uradov (Krcisamtrr) B 68 je pod naslovom Celje (okrožni urad, okrajno glavarstvo, okrajni urad) navedeno ludi -irmvsko gradijo celjskega okrajnega glavarsiva ;n okrajnega urada (Cilli, Bczlrkshauptmannscbaft und Bczirksamt). Večinoma gre za gradbene spise, nastale v letih odi850 do 1868.
F 23 1850-1860 Gradnenc zadeve
214
Iz arhivskih fondov ■■ .d irk
arhivi xxii 1999
(Bausachcnj 1 F J 854 1856 Gradbene zadeve 1 F 1857-1858 Gradbene zadeve 1 F 1859-1860 Gradbene zadeve 1 F 1861 1865 Gradbene zadeve 1 F 1854-1868 Varia (Miszcllanea)
V popisu okrajnih glavarstev (Bczirks-hanplmannschallcn) na Spudnjctn o Uijcr.sk cm B 74 je pod naslcvem Arhivalije okrajnega gla varstva v Celju navedeno, da je shranjeno v gra.škcm arhivi: gradivo okrožnega urada v Celju, okrajnih uradov v Celju, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah, Gornjem Gradu, na Vranskem in okrajnega glavarstva v Celju ter 260 zvezkov zapisnikov in kazal, nastalih v dr:igi polovici 18. stol. oo leta 1870. Podrobnega poprsa 11 ■
VIRI
1.	Državn zakonik in vladni lisi (v nada ljcvanju D.z.v.l.) za Štajersko, Vil 98/1850, str.
06 145; Razgias namestnika 3. 5. 1850, Poduk za poliliške ob!aslru|C v djavnost postavljene.
2.	D.z.v.l. za krono vi no Štajersko, XXI. del, 1850; Razpis namestnika z dne 20. 9. 1850, s kalcrim sc po začasni občinski postavi 17. 3. 1845 lirejcnc nove krajne občine s svojim rco-uliskim sodniiskim in dačiujskim okrugom v kronovim štajerski razgla.šujcjo.
3.	D.z.v.l. za Štajerskc, IV/1854, Odredba notrarjega mi lislra 31. L 1854; Upravna in sodr.a razdelitev Vojvodine Štajerske.
4.	D.z.v.l. za Štajersko, XL11/1854, Odredba notranjega mi ti i mi 23. 9. 1854; Začetek dela okrajr/h uradov.
5.	D.z.v.l. za Štajersko, Xl/18^5, str 175-213; Uredski poduk 7.a zedinjene in politične okra me in župnijske gosposke.
6.	Državni zakonik za štajersko vojvodstvo, l/f862, 5. 3. 1862. Postava, s katero sc Dajejo osnovne ali glavne pravila, da sc po njih ura v na vajo občine (soseske, srenje, komuni, gmajne).
7.	D.z.v 1. za Štajerske 1/1868, Bazgii de žclncga poglavarja 27. 7. 1868; Začetek dela okrajnih glavarstev.
8 D. v.l. za Štajersko, XI/!868. Razglas na mcstništva 17. 9. 1868; Ukinitev okrajnih stavbnih nradov in izročitev kompclcnc okrajnim glavarstvom.
9.	D.z.v.l. za Štajersko, XX/1868, Razglas namcslnistva 3. 19 1868? Poiitična in sodna razdelitev Vojvodine ^.¿ijcrskc
10.	D z. v.l. za Štajersko IV del- 27/1854, str. 56-66, Ukaz ministrov notranjih zadev, pravosodja m dnarstva 31 1 1854, s katerim se raz-glašujc politična in .sodna uredba vojvodi ti c štajerske.
11 D z.v.l. za vojvodmo -taiirsko, XIX/ 1902, 1903, str. 238; l^.zgias c.kr, namestnika na ŠUijerskem z dne 8T. 9. 1903 zaradi ustanovitve okrajnega glavarstva v Konjicah, ur ustanovitve delovanja politične ekspoziture v Konjicah.
12.	Ur.l. Narodne vlade SHS v Ljubljani, št. XXV -303/1918, str. 54,
13.	Ur I. pokraiinskc uprave za Slovenijo, si 49. H4/1922, str. 313 3 4; Uredba o razdelitvi države na oblasti.
14.	Ur.l. pokrajinske uprave za Slovenijo šl 49, 136/1922 . str. 315-321; Zakon o oblastni in sreski samoupravi
Ll Ur.l. ljt-bljanskc m mariborske oblasti št, 48- 161/'924, 19. 5. 1924, str 312; Upostaviiev sreskih poglavarstcv.
16.	Ur.l. ljubljanske n mariborske oblasti št. 48 1132, 2. 5. 1924, str 312; Razglas za srez Laško.
17.	Ur.l, ljubljanske in maribonkc oblasti šl. 76, 313/1929, str 593-604; Zakon o notranji upravi.
18 Veroronnngs lino Amisblatt des Chcfs der Zivilvcrvvaltung in der Unterstcicrmark, št. 24/ 1941, str. 196-199; Verordniing iiocr dic gebict-lichc Gliedeiung der Unterste ermark in Land-und Stadtkrcisc
19. Fond [iicstnc občine Celje 1919 1941, AS 7, sig Pr. 114/ 1919; Razmerja med delokrogi mestnega magistrata in okrajnega glavarstva Celje.
^0. Namcstništvo za Kranjsko, 1-2, šl. 7191/ 1850; ARS-Registratrirs Plar. 1'iir dic Statlhaltcrei lind die Bezirkshauptmannschaflen irj Krain, Laibaeh 1851.
UPORABLJENA LITERATURA
1.	Jože ZonCar, Nekatera vprašanja organ: zacijc državne uprave na slovenskem od srede 18. stoletja do najnovejšega časa, Arhivi letnik II, šl. 1 2, Ljubljana 1979, str. 13-16.
2.	Priiočnik in karte o organizacijski slruk turi v deželah Koroški. Kranjski, Pri morju i a Štajerski do leta 19181 Zgodovir.sko-bibliografski vodnik, Gradec Celovec Ljub!jana-Gorica-Trsl 1988.
3.	Jože Žontarn Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1H49; Zgodovin ;k. časopis 34-1980. 1 2, str. 123.
4.	Sergcj Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana '961.
5.	Zgodovina Slovencev, Ljiibliana 1979.
6 Milko Mikola, Razvoj uprave na konjiškem od 18. stoletja do danes, Zbirnik 1996, str.' / i4.
7, Vida Bcrknpcc, Ivanka Zajc-Cizelj Hcd vika Zdovc, Okrajni uradi 1854-1868, Inventarji 2, str. 7 14
8	Krajevn1 leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937.
9	Janko Orožen, Celje kot sedež dižavnc uprave, Zgodovina Celja in okolice 11 del (1849-U41), Celje 1974, str. '12-19.
10. Saša Scršc, Naein odlaganja spisov pri upravnih i.i avtonomnih organih na deželni in lokalni ravni v drugi polovici devetnajstega stoletja. Arhivi XXI/1-2, str. 26 31.
arhivi xxii i9yy
Iz arhivskih mi d< ! in zbirk
215
XUSAMMIiNFASSl'NG
DHL ARC111V1M STÄNDI Dl;R BliZlRKSHAUIT MANNSCIlAFTI-N IM IllSTOlilSClIltN ARCHIV CliLJI-
Iiis /um Jnlirc j K4K waren für (Ml1 Verwaltung keine Organe /usunidig, die vom Staat cmcluel lind bezahlt wurden. Nach diesem Jahr wird eine Org.niisilinn des Slaatsapparats vorgenommen und die Verwaltung vmn Gcricluswesen gelreuul. AU niedrigste Stufe der staatlichen politischen Marhl werden Uczirkshaiiptinaiin schaften eingeführt, Im Hi.itnrisvhrn Archiv Ct'ljv (^-godovjnski arhiv Celje) werden Archivhcstäudc von nur dr.i Bczirkshaupimauuscliafteii (Hre/ice, Celje, LaSko) aufbewahrt. während vier Arcliivbislande Hczirkshauplmannscliaften Siiiarjc pri Jelsnli, Slovaiskc KoiV'cc, Gnrnji Grad, Krüko) als verloren gellen Am benen rlt ill .n isl der I-onds der Brzirks-Uauptmanr.scliafl Bre/iec. Alle Arc!iivbc.sl;iiidc wurden -laeli Saclignippcn, m diesem Rahmen jedneli chrono-'ogisch geordnet, liin Teil der Archiv bestünde der Bezirkihaupiir.aiinscliafien wird im I andcsareliiv in Graz aufbewahrt.
SUMMARY
Till; l;ONDS Of Till DISTRICT HOARDS AND LOCAL DIU'UTlliS Klin1 IN Till; HISTORICAL AR.
cinvi-s or- ciiLJ«;
Up until 1H4S, lie administration was not carried nut by bodies appointed and paid by [he slale Ai'ier iliis year, luiwever, the slate enrried ani a through reorganisation of the stale apparatus, which included scparaling ilic administration from the judiciary and i|k introduction t)f Ihe district hoards as ihe lowest level of political authority Only three fnnds (if district boards (those of lire/ice, Celje and Laskn) are kept in ihe Historical Archives of Celje, while four of Ihese (those of Šmarjo Pri Jelšah, .Slovenska Konjice, Gornji Grad and Krško) are losi. The besi preserved fond of ihe above three is dial of the Hre/ice district hoard. All three fonds are arranged ac cording tn lliemes, and within tile framework of this, also climnologically, A pari of the records of the district hoards is also kept in Ihe Provincial Archives of Graz.
Andrej Mlakar gradnja mlina 18*54, Okrajno g lava rs Ivo Celje, AV / „V/.