Poštnina plačana v gotovini. Leto XX., št. 184 Ljubljana, četrtek 10. avgusta 1939 Cena 2 Din Upravnistvo. ujuDijana, t&nafljeva 6 — relefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratru oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga člslo 78.180. ttHen St 105.24L Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vrača ja Položaj Poljsdce »Vojna živcev« se nadaljuje v nezmanjšanem obsegu na vseh »frontah«. Negotovost, ki je ena najbolj značilnih oznak sedanje dobe, je v mnogočem posledica živčne razdraženosti, napetosti duhov in iz takih razpoloženj izviraj očih nevarnosti. Na konkretne vojne nevarnosti mislijo danes že vse države brez izjeme, s psihološkimi nevarnostmi, ki jih prinaša »vojna živcev«, pa tudi že resno računajo povsod, kjer se pojavlja grožnja neposrednega udara, h kateremu je »vojna živcev« samo uvod. Pred tako preizkušnjo so trenutno tudi Poljaki, odkar je v zraku napetost zaradi Gdanska in vsega, kar je s tem vprašanjem v zvezi. Problem notranje strnjenosti in duhovne edinosti je postal tudi za Poljsko glavni obrambni problem. Diplomatski in drugi problemi so v marsičem odvisni od rešitve tega psihološkega vprašanja, ki tvori ključ za razumevanje trenutnega mednarodnega položaja Poljske. Vjsi poznavalci poljskih razmer se strinjajo v tem, da je vse notranjepolitično življenje na Poljskem prevsmer-jeno v duhu popolne notranje edinosti in sloge. Poljaki so se iz razvoja dogodkov v zadnjem letu mnogo naučili Predvsem so spoznali bistvo nevarnosti, ki jim prete. Po tem spoznanju so določili tudi svoje zadržanje. Njegova najbolj značilna oznaka je, da zaupajo v prvi vrsti sami sebi in se zanašajo predvsem na svojo moč, akoravno jim je uspelo, da so svoj trenutni mednarodni položaj tudi diplomatsko vsestransko zavarovali. Toda izkušnje lanskega leta jim narekujejo v tem pogledu previdnost, ki ni toliko znak nezaupanja do zaveznikov, kolikor prepričanje, da bodo od zaveznikov le toliko cenjeni, kolikor bodo s svojim ponašanjem dokazali, da se zavedajo odgovornosti za svoj obstoj. Maršal Rydz-Smigly je že v dveh svojih izjavah jasno povedal: »Mi se bomo za svojo neodvisnost borili v vsakem primeru, tudi. sami in brez zaveznikov.« To stališče odgovarja splošnemu razpoloženju poljskega naroda. Poljski državniki pa. ga poudarjajo predvsem zato, da pokažejo v pogledu obrambne odločnosti popolno neodvisnost od trenutnih stališč zaveznikov. Poljska je prav s to taktiko že doslej žela pomembne diplomatske uspehe, ki bi jih v primeru mlačnega zadržanja gotovo ne dosegla. Sedanje poljsko stališče izvira predvsem iz spoznanja, da je po trenutnem razpoloženju kompromisna rešitev gdanskega vprašanja nemogoča. Ostro si namreč stojita nasproti nemško in poljsko stališče: na eni strani nemška zahteva po priključitvi Gdanska k tretjemu rajhu, zahteva, ki jo je že 28. aprila tega leta jasno postavil Hitler v svojem govoru pred rajhstagom in ki so jo za njim ponovili mnogi odgovorni nemški in gdanski krogi; na drugi strani pa prav tako odločna poljska odklonitev te zahteve in vseh navidezno kompromisnih »vmesnih rešitev«: postopne priključitve, kajti Poljska se je postavila na stališče, da bi sleherna nasilna sprememba sedanjega položaja svobodnega mesta, pa naj se izvede naenkrat ali postopoma, od zunaj ali od znotraj, pomenila vojno. Tak:o se je izrazil poljski zunanji minister Beck že 5. maia tega leta. V stališčih obeh prizadetih strank se med tem nič ni spremenilo. Razni »poskusni baloni« o kompromisnih rešitvah ali poskusi postopne dejanske izvedbe sprememb so imeli za posledico le še večjo zaostritev obeh načelnih stališč. Odločno postopanje je Poljakom omogočil tudi njih novi diplomatski položaj, ki se je ob izbruhu gdanske napetosti v marsičem čez noč spremenil, kakor se je čez noč spremenil tudi strateški položaj Poljske. Dokler je bila Poljska vezana z Nemčijo s prijateljsko pogodbo iz leta 1934, je morala voditi zelo previdno politiko spretnega ravnovesja med obema svojima velikima sosedoma na vzhodu in zapadu, med Rusijo in Nemčijo. To kolebanje in diplomatsko žongliranje je po odpovedi poljsko-nemške pogodbe odpadlo in diplomatski položaj Poljske je postal v marsičem enostavnejši. Vrnila se je spet na linijo zavezništva s Francijo, obenem pa dosegla daleko-sežna jamstva od Anglije in postala čez noč prvi člen v verigi miru, ki jo je začel spletati London v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Avtomatično se je tudi približala Rusiji, svoji vzhodni sosedi, in sicer v razmerju svojega oddaljevanja od zapadne sosede, odnosno v razmerju naraščanja napetosti in nastajanja konkretnih nevarnosti zaradi Gdanska, ki je za Poljsko samo del celokupnega diplomatskega in vojaškega problema, nastalega z novim položajem. Seveda je Poljska nova zavezništva realno pretehtala. Ze ob sklenitvi začasnega sporazuma z Anglijo si je pogodbeno zagotovila odločanje o tem, V znamenju manevrov... Kakšno vzdušje pritiska na Evropo, dokazujejo najbolj gigantski manevri obeh taborov na kopnem, na morju in v zraku London, 8. avg. o. Snoči so se začeli v Angliji letalski manevri, kakršnih Velika Britanija še ni videla. Okoli 20. je letalski minister sporočil, da je »razmerje med Eastlandom in Westlandom zelo napeto Takoj nato je proglasil otvoritev »sovražnosti«. »Zapadna dežela« je skušala s koncentričnim napadom uničiti »Vzhodno deželo«, najbolj gosto naseljeno industrijsko področje med Hullom in morskim kopališčem East Boune, ki obsega 28 grofij, med njimi tudi London, skupaj okrog 20 milijonov prebivalcev. Sovražno eskadro je tvorilo nad 500 najboljših angleških bombnikov, njihova operacijska baza pa je bila Bove. Za obrambo »Vzhodne dežele« je bilo mobiliziranih 600 bombnikov in 300 lovskih letal, poleg tega je bilo v akciji tudi vse protiletalsko moštvo. V Londonu so spustili v zrak balone. Protiletalska artiljerija je imela moštvo v polni pripravljenosti. Razen rednih čet so bile mobilizirane vse prostovoljske formacije za obrambo pred napadi iz zraka. Tako je sodelovalo pri manevrih 200.000 ljudi. Glavni napad »Zapadne dežele« je bil izvršen v pretekli noči in se je London v tem času znašel ves v mraku. O operacijah letalstva je izdalo letalsko ministrstvo službeno poročilo, ki pravi ,da je bilo neposredno za tem, ko so se pričele operacije »Zapadne dežele«, povzročenih več bombnih napadov vzdolž vzhodne obale do ustja Temze. V prvih 40 minutah je bilo izvršenih na tem področju 11 nenadnih napadov. Kljub izredni napadalni aktivnosti je opa-zovalski sistem odlično funkcioniral. Manifestacija moči angleškega imperija Vsi današnji londonski listi posvečajo svoje uvodnike velikim angleškim letalskim manevrom, in naglašajo, da so pokazali silo in moč angleškega vojnega letalstva. Angleško vojno letalstvo daleč presega letalske sile vseh onih držav, ki so dale povod za tako gigantsko oboroževanje. Anglija je nadoknadila vse. kar je zamudila v prejšnjih letih in je sedaj vsestransko pripravljena, da lahko mirno gleda v bodočnost. Komunike letalskega ministrstva Letalsko ministrstvo je izdalo sporočilo, v katerem objavlja podrobnosti o velikih manevrih, ki so sedaj v teku. Sporočilo po- udarja med drugim, da sodeluje na manevrih čez 1.300 letal. Preteklo noč je bilo izvršenih nič manj kot 160 ločenih napadov odnosno protinapadov. Od tega je bilo izvršenih okrog 100 napadov na južni in okoli 60 napadov na severni obrambni odsek. Napadalec je poslal najprej 60 bojnih patrol proti izlivu reke Temze. Že v začetku je bilo odbitih okrog 40 patrol. Branitelji so imeli vrh tega v začetku borbe slab razgled, mnogo slabšega, kakor napadalci, ki so se v začetku napada skrivali za nizke in goste oblake. Vse protiletalske topniške sile so neumorno delovale, neizvzemši tudi najtežjih kalibrov. Prav tako so bile izredno delavne opazovalske čete, med katerimi so se zlasti odlikovali balonski stražarski oddelki. Domovinske obrambne sile so nato prešle v hud protinapad. Maneversko sodišče iim pripisuje dosedaj velike uspehe. Štirje veliki bombniki, ki so se v megli izgubili, so se danes zopet vrnili na svoje izhodne postojanke ter so tudi s tem dokazali nc samo tehnično sposobnost angleških letal, marveč tudi vzdržnost angleških pilotov. Vaje 130 rezervnih vojnih ladij London, 9. avg. br. Z veliko parado pred kraljem in drugimi visokimi odličniki so se pričeli danes tudi veliki manevri angleške rezervne vojne mornarice. Pri paradi je sodelovalo 130 vojnih ladij. Jutri bodo vse te ladje odplule v Severno morje, kjer bodo šesttedenski manevri. Današnji paradi je prisostvoval na kraljevi jahti tudi poveljnik francoske vojne mornarice, admiral Darlan. Tudi v Sredozemskem morju London, 9. avgusta, br. Danes so se pričeli v vzhodnem delu sredozemskega morja manevri angleške vojne mornarice Ti manevri predstavljajo preizkušnjo obrambe obal v tem delu Sredozemskega morja. Manevri bodo trajni do 13. avgusta, nakar se bodo pričeli kombinirani angle-ško-egiptski manevri ob egiptski obali, ki bodo trajali štiri dni in bodo pri njih sodelovali vsi oddelki egiptske vojske ter angleške čete v Egiptu egiptska in angleška mornarica in egiptsko in angleško vojno letalstvo. Vojaška moč Italije in Nemčije Rim, 9, avg. AA. (Štefani). Davi ob osmih se je začela v Turinu veličastna vo. jaška parada pred kraljem in cesarjem, kraljevskimi princi, maršali, uglednimi zastopniki stranke in tujimi atašeji ter v navzočnosti velikanske množice ljudstva. Parade se je udeležilo 50.000 mož in 10.000 mož motoriziranih enot, ki so se udeležili manevrov v dolini reke Pad. Defile so začeli oddelki italijanske liktorske mladine in albanska kraljevska garda. Veliki manevri v dolini reke Pad potrjujejo, da je italijanska armada pripravljena ne samo po svoji opremi in oborožitvi, ampak tudi po organizaciji in izurjenosti. Italija razpolaga danes s 75 divizijami, v bodoče jih bo pa imela več ko 100. Nemčija je organizirala več ko 50 divizij, ki jih lahko v mobilizaciji podvoji in potroji. Anek-sija CSR je zajamčila Nemčiji velikansko količino vojnega materiala in ji dala na razpolago škodove tovarne in tovarne v Vitkovicah, ki spadajo med prve na svetu Os je mnogo močnejša od sovražne koalicije glede vojaških sil in se lahko reče, da ni zgodovina še nikoli zabeležila obstoja ta. ko močnega bloka, kakor je italijansko-nemška zveza. Obe totalitarni državi razpolagata z letalstvom, ki mu ni enakega na svetu glede kakovosti in številčnosti. Italija in Nemčija imata največje podmor-niško brodovje. Zato se obe državi osi ne bojita preizkušnje, želita sicer mir, a sta prav tako pripravljeni na vojno, ako jima jo vsilijo plutodemokratske države. Berlin, 9. avgusta, o. Danes so se pričeli doslej največji nemški manevri s preho- dom motoriziranih sil preko Labe. Pionirji so zgradili pontonske mostove in so motorizirane čete pričele napad proti severu in vzhodu. Veliko število šol v Berlinu je bilo urejenih za vojaštvo. Vojaške oblasti so mobilizirale tudi zasebna motorizirana vozila, pogonska sredstva pa so na razpolago samo za vojaštvo. l,2oo.ooo Rumunov pod orožjem London, 9. avg. o. »Daily Telegrapli« poroča, da je v Rumuniji pod orožjem 1,200.000 ljudi. Rumunska vlada obvešča angleško sproti o vseh s v« jih uKrepih. Bukarešta, 9. avg. d. Poročevalec United Pressa je med vožnjo skozi obmejno ozemlje opazil zbiranje močnih rumunskih vojaških oddelkov ob madžarski meji. V vseh vaseh so nastanjene množice vojakov. Večina rumunskih edinic, ki so bile o priliki madžarske okupacije Podkarpatske Ru_ sije dirigirane v obmejne kraje, tabori še sedaj v tamkajšnjih krajih. Iz Podkarpatske Rusije prihajajo še vedno begunci, ki se pritožujejo nad madžarskim terorjem. Zavarovanje belgijske meje ob Luksemburgu Bruselj, 9. avg. A A (Havas) Vojaške o-blasti so izdale nove ukrepe za zavarovanje belgijske meje nasproti Luksemburgu. Vojaške vaje ardenskih lovcev, ki bodo ob koncu meseca bodo omogočile končnove- kdaj so njeni življenjski interesi tako ogroženi, da mora vojaško nastopiti. Pozneje je odločno reagirala na sleherni poskus londonskega izmikanja, kakor je pokazala zlasti o priliki znane »Hudsonove afere«, ki je izzvala Rydza-Smiglyja na svarilo, »da se bo Poljska tudi sama branila«. Razočaranje za Poljsko je pomenil tudi potek londonskih pogajanj za najetje posojila. Angleži so za sedaj pristali le na blagovni kredit v višini osem milijonov funtov, dočim je vprašanje posojila v gotovini ostalo še odprto. Poljska svarila na londonski naslov pa tudi to pot niso izostala, četudi so javnosti ostala prikrita. Poljaki niso opustili prilike, da ne bi Angležev opozorili na nevarnost take igre za njihove lastne interese. Angleško postopanje je imelo za posledico komaj vidno ohladitev odnošajev, ki se je diplomatsko manifestirala predvsem v naraščajočem približevanju Poljske k Moskvi. Zaradi povečane napetosti okoli Gdanska se seveda ta preokret v javnosti ni posebno opazil. K varšavsikih diplomatskih krogih 1 javno izvedbo omenjenih ukrepov. Potrebna gradbena dela se bodo začela v kratkem Pospešeno razširjenje Stalinovega prekopa Helsinki, 9. avgusta. AA. (Štefani). Finski list »Svenka Pensen« poroča iz Leningrada, da se noč in dan nadaljujejo dela za razširjenje Stalinovega prekopa, s čimer bi se omogočil ruskemu brodovju prehod iz Baltiškega morja v Belo morje. Karol obišče Mussolinlja? Varšava, 9. avg. b. »Kurjer Warszaw-ski« objavlja informacijo, da se namerava rumunski kralj Karol, ki kroži s svojo jahto po Sredozemskem morju, v kratkem ustaviti v neki italijanski luki, kjer bi se sestal z Mussolinijem. Po infonnacijah istega lista želi Mussolinl pritegniti Rumunijo k sodelovanju z osjo Rim-Berlin, obenem pa poskušati posredovati med Rumunijo in Bolgarijo. Csaky pri Ribbentropu Innsbruck, 9. avg. br. Danes se je mudil tukaj madžarski zunanji minister grof Csaky, ki je imel tri ure trajajoč razgovor z nemškim zunanjim ministrom Ribben-tropom. O sestanku ni bilo izdano nikako uradno poročilo, v nemških krogih pa mu pripisujejo velik pomen. Nevtralni opazovalci so mnenja, da je sestanek v zvezi z nemškimi načrti v Srednji Evropi ter da sta grof Csaky in Ribbentrop razpravljala tudi o Slovaški. V glavnem je menda šlo za stališče, ki ga bo zavzela Madžarska v primeru, da bi bila Nemčija zapletena v vojno. Gradnja novih železniških prog v Turčiji Carigrad, 9. avg. AA. (Štefani). Vlada je izdala nov program železniških del. V njem je določena med drugim tudi zgraditev nove železniške proge iz Carigrada v Ankaro in proge, ki bodo vezale Carigrad s severno obalo Male Azije. Novo Monakovo - nemogoče Pogajanja v Moskvi v zaključnem stadiju — V pogodbi bo klavzula, ki onemogoča vsak separatni sporazum Anglije in Francije z Nemčijo London, 9. avg. z. Pooblaščenec angle- , ške vlade William Strang. ki je nad dva meseca sodeloval pri pogajanjih v Moskvi, se je snoči vrnil v London. Danes je imel obširne razgovore z zunamim ministrom lordom Halifaxom, ki je posebej v ta namen prekinil svoj odmor in se vrnil v London. Po poročilu Stranga so politična pogajanja v Moskvi v zaključnem stadiju. V Londonu računajo s tem, da so bila angleškemu veleposlaniku v Moskvi Seedsu poslana poslednja navodila, ki bodo omogočila končni sporazum. Na zahtevo Rusije bo v politični pakt sprejeta posebna klavzula, ki naj prepreči vsak povratek k monakovski politiki. Ta klavzula je izraz nezaupanja do Chamberlaina, ki v Moskvi še vedno ni izginilo. Po tej klavzuli se morata zapadni velesili glede vsake mednarodnr akcije, ki bi imela za cilj preprečenje vojne, posvetovati prehodiro z Rusijo enako, kakor o vsakem vojaškem ali drugem ukrepu, ki naj služi skupnim ciljem mirovne fronte. Na ta način je Rusija dosegla, da se Anglija ne more umakniti s skopne mirovne fronte in skleniti kakih separatnih dogovorov z Nemčijo. V Londonu izjavljajo, da je ta ruska zahteva docela razumljiva, ker si hoče Rusija na ta način zagotoviti soodločanje pri urejevanju vseh mednarodnih sporov in problemov. Pariz, 9. avg. e. »Pariš Soir« poroča, da bosta angleška in francoska vojaška misija prispeli danes okoli polnoči v Leningrad. V zvezi s tem pravi, da se v Rimu in Berlinu močno prizadevajo doseči go- -tove rezultate še pred pričetkom general-štabnih pogajanj v Moskvi. Kljub deman-tiju trdi »Pariš Soir«, da bosta poljski in rumunski vojaški ataše v Moskvi prisostvovala pogajanjem kot opazovalca. Poljska naroča vojni material v Rusiji London, 9. avg. z. Iz Varšave je prispelo uradno poročilo, da so pagajanja med Poljsko in Rusijo glede dobave vojnih potrebščin že tako daleč napredovala, da je ruska vojna industrija že dobila velika poljska naročila. Tudi iz Anglije so že prispele na Poljsko prve pošilike vojnih potrebščin, zlasti letal in velikih topov. Nov rusko-angleški trgovinski dogovor London, 9. avgusta, e. Pripravlja se zaključite v novega angleško-ruskega trgovinskega sporazuma, ki bo podpisan, ko bodo končana vojaška pogajanja v Moskvi kakor poroča »Daily Express« bo Rusija dobila s to poogdbo izvozna jamstva v znatni višini. Napetost v Gdansku Hitlerjevo navodilo Forsterju, naj se izogne vsakemu odkritemu konfliktu s Poljsko, nadaljuje pa naj propagando za priključitev London, 9. avgusta, br. Londonski listi posvečajo veliko pozornost razgovorom, ki jih je imel kancelar Hitler v Berchtesga-denu z voditeljem gdanskih narodnih socialistov Forsterjem. Razgovor je trajal nad dve uri ln pol. Forster je danes z letalom odpotoval v Berlin, kjer se bo sestal z vodilnimi člani narodno socialistične stranke, nakar se bo vrnil v Gdansk. »Times« poročajo, da je Hitler naročil Forsterju, naj se narodni socialisti v Gdansku izognejo vsemu, kar bi moglo izzvati odkrit konflikt s Poljsko, da pa naj nadaljujejo propagando za priključitev Gdanska k Nemčiji. Akcija za remilitari-zacijo Gdanska se bo nadaljevala, da bi bil Gdansk pripravljen za vsak primer. »Tirnes« ugotavljajo, da bi bil spor zaradi Gdanska že davno rešen, če bi Berlin pokazal toliko dobre volje kakor Poljska, ki je ohranila občudovanja vredno hladnokrvnost in se kljub vsemu ni dala izzvati k ukrepom, ki bi mogli imeti nepopravljive posledice. Gdansk, 9. avgusta, br. Za jutri zvečer je sklicano v Gdansku veliko protestno označujejo trenutni položaj Poljske glede zapadnih zaveznikov nekako takole: Ako bo v bližnjem razvoju vojna nevarnost naraščala, kakor to na Poljskem predvidevajo, potem o poslednji ohladitvi razmerja z zapadnimi zavezniki vsaj na zunaj ne bo sledu, ker bo v interesu obeh strank še večja utrditev sodelovanja; ako bi se pa napetost vsaj glede Gdanska za nekaj časa omilila in bi se vojna nevarnost oddaljila, utegnejo poslednje poljske izkušnje močno vplivati na zanimive diplomatske spremembe v tem predelu Evrope. Predvsem bi si Poljska morala poiskati novih diplomatskih oporišč, kar bi jo povsem naravno vodilo na pot pospešenega zbliževanja z Rusijo. 2e sedaj se lahko reče, da se poljsko-ruski odnošaji boljšajo vzporedno z naraščanjem nevarnosti in poljsko potrebo po novih zagotovilih za vsak primer, kakor je seveda tudi obratno res. Kolikor bolj neposredna pa postaja za Poljsko »zapadna nevarnost« in kolikor večje je oklevanje zapadnih velesil, tem večje je tudi poljsko približevanje vzhodu, kajti tako zvaaa »vzhodna ne- varnost« se za Poljsko .v istem razmerju manjša, v katerem se veča nevarnost zapletljajev na zapadu. V istem razmerju narašča seveda tudi konkretno rusko zanimanje za Poljsko, kajti tudi Rusiji ne more biti vseeno, koga ima za soseda na svoji zapadni meji. Položaj Poljske bo zato igral odločilno vlogo pri naporih za uspeh moskovskih pogajanj. V ostalem je postala nemška propaganda radi Gdanska v zadnjih dneh zopet zelo ostra in nemško časopisjese poslužuje naslovov in gesel, kakor smo jih bili vajeni čitati lani v septembru in letos v marcu. Včerajšnja številka »Vol-kischer Beobachter« je posvečena novim, kakor pravi, poljskim izzivanjem, ki jih objavlja pod ogromnimi naslovi: »Višek poljske nesramnosti. Poljski topovi naj uničijo Gdansk. Podla igra z ognjem. Londonsko in pariško hujskanje rodi sadove. Neznosno izzivanje«. Podobno pišejo tudi drugi listi. Ton te kampanje vzbuja na evropskem zapadu nove bojazni, da so se poljsko-nemški odnošaji razvili do kritične točke. zborovanje, na katerem bo govoril Forster, ki se jutri vrne iz Berchtesgadna. Sprejeta bo resolucija, v kateri bodo protestirali proti poljskim grožnjam, češ da bo Poljska s svojimi topovi spremenila Gdansk v ruševine, kakor so pisali nekateri listi v zvezi z nedeljskim govorom maršala Smigly Rydza. London, 9. avg. z. Kakor vse kaže, se bo gdanski problem v bližnjih dneh znova poostril. Jutrišnji dan bo v tem pogleda morda odločilnega pomena. Pokrajinski vodja narodnih socialistov Forster in glavni urednik »Danziger Vorposten«, ki sta se danes vrnila z letalom iz Berchtesgadna, kjer sta imela dolga posvetovanja s kan-celarjem Hitlerjem, sta sklicala za jutri v Gdansku veliko protestno zborovanje, na katerem bo imel Forster važen političen govor. Poostritev položaja napoveduje tudi pisanje nemškega tiska, ki je začel danes zelo ostro napadati Poljsko. Značilen je že zunanji okvir teh napadov v nemškem tisku. Dočim so nemški listi dosedaj pisali dokaj rezervirano, objavljajo tokrat ostre polemične članke in napade pod velikimi naslovi na prvih straneh in tudi na ta način podčrtavajo aktualnost gdanskega problema. Pri tem naglaša nemški tisk prvič docela odkrito, da U vsak tudi najmanjši napad na Gdansk naletel na energičen od« govor vse Nemčije. Nova posredniška akcija? London, 9. avg. e. V opozicijskih listih se pojavljajo zopet verzije o sklicanju konference petih držav Anglije. Francije, Italije, Nemčije in Poljske, ki naj bi se sestala 20. t. m. in naj bi rešila vprašanje poljsko-nemškega spora. Trdijo, da je angleška vlada dobila za sklicanje te konference soglasje Roosevelta in Hulla. Zanimive so tudi informacije o posredniški vlogi lorda Hensleya. velikega tiskovnega magnata in šefa koncema, med Anglijo in Nemčijo. Lord Hensley je bil pred kratkim v Berlinu v privatnih zadevah. Pred odhodom v Nemčijo je govoril s Cham-berlainom, v Berlinu pa se je sestal s Hitlerjem in Ribbentropom, po povratku M London pa zopet s Chamberlainom Po trditvah opozicijskega tiska se bo kriza poostrila v dveh do treh tednih. Nemčija bol imela do 11. t. m. pod orožjem že dva milijona ljudi Hitlerjev obisk v Pesti odgoden Nemčija želi, da se Madžarska pridruži nemško-itafi- Janski vojaški zvezi London, 9. avg. z. Diplomatski sotrud-nik »Daily Telegrapha« poroča, da je bil za prihodnji mesec nameravani uradni obisk Hitlerja v Budimpešti, s katerim bi bi) vrnil nedavni Horthyjev obisk v Berlinu, odpovedan, šef nemške policije Himmler je namreč zahteval, da mora Hitlerja spremljati nad 1000 najzanesljivejših članov Gestapa. Regent Horthy je smatral to za izraz nezaupanja do Madžarske in je zahtevo odklonil, nakar je bil Hitlerjev obisk odpovedan. Pariz, 9. avgusta, o. Hitlerjev obisk na Madžarskem, ki je bil nameravan kot vrnitev Horthyjevega obiska v Nemčiji, je bil odgoden na nedoločen čas. Znano je nadalje, da je madžarska vlada odklonila zaključitev vojaške zveze z Nemčijo. Madžarska naj bi dobila s to zvezo na željo Nemčije gotove prednosti po reorganizaciji srednje in jugovzhodne Evrope. Zaradi rezerviranega zadržanja Madžarske skuša sedaj Nemčija ojačiti svoj pritisk nanjo, da bi jo z notranjo akoijo svojih prijateljev prisilila k zaključitvi vojaške zveze. Diktatorska pooblastila generala Franca Zakon o popolni reorganizaciji španske vlade — Ukinitev več starih in ustanovitev novih ministrstev Madrid, 9. avg. AA. (DNB). General Franco je objavil zakon o reorganizaciji španske vlade. Zakon je v glavnem tak, kakor se je pričakoval po novih nalogah, ki čakajo Španijo po končani državljanski vojni. Na podlagi tega zakona je ustanovljenih več novih ministrstev, nekatera prejšnja pa so ukinjena. Tako so namesto dosedanjega vojnega ministrstva ustanovljena tri ministrstva in sicer za vojsko, za mornarico in za letalstvo, ki tvorijo poseben odbor, ki mu stoji na čelu sam general Franco. Nadalje je ukinjeno podpredsedni. štvo vlade, ki ga je vodil general Jordana. Posli tega resora so prišli v pristojnost predsedništva vlade. Na podlagi novega zakona ima španska vlada sedaj naslednja ministrstva: zunanje, notranje, za vojsko, mornarico in letalstvo, pravosodno, za trgovino in industrijo, finančno, kmetijsko, za narodno vzgojo in za javna dela. Po istem zakonu sme državni poglavar izdajati zakone in odloke tudi brez soglasja z ministrskim svetom, če bi bilo potrebno. Generalno ravnateljstvo za Maroko in kolonije, ki je doslej spadalo pod resor podpredsedništva vlade, je prešlo v področje zunanjega ministrstva. Novoustanovljeno je tudi mesto državnega podtajništva v predsedništvu vlade. Njegovo področje je istovetno s pristojnostjo državnega podtajnika v prejšnjem pod. predsedništvu vlade. Vsa tri ministrstva za narodno obrambo so povezana z glavnim generalnim štabom, ki je neposredno podrejen generalu Francu. Razen tega je ustanovljen tudi odbor za narodno obrambo, ki mu prav tako stoji na čelu general Franco in ki mu razen treh ministrov za narodno obrambo pripadajo tudi šefi generalnih štabov vseh treh vrst orožja in načelnik glavnega generalnega štaba kot tajnik. Temu odboru morejo pripadati tudi minister za industrijo, zunanji minister in šef industrije za oboroževanje. Novo ustanovljeno ministrstvo za delo bo prevzelo del poslov od dosedanjega mini- strstva za sindikate, den se pa na generalna ravnateljstva za dela, za delavsko zavarovanje in za statistika Sindikalni posli bodo izven pristojnosti tega resora in bodo neposredno podrejeni strankinemu vodstvu falange. Okrepitev vpliva državnega poglavarja Burgos, 9. avg. AA. (DNB). Politični krogi poudarjajo, da pomeni uredba o reorganizaciji španske vlade veliko okrepitev vpliva državnega poglavarja predvsem za to, ker more odslej general Franco izdajati zakone brez soglasja ministrskega sveta. Na ta način je državni poglavar dobil diktatorska pooblastila. To je obenem sredstvo, s čigar pomočjo bo mogoče v vsakem primeru odstraniti nesoglasja hi razprtije v vladi in hitro sklepati v primeru potrebe. Prav tako je zrasel tudi vpliv falange. Nova vlada sestavljena Tanger, 9. avg. AA. (Havas). Semkaj so prispele vesti, da je general Franco že sestavil listo svoje vlade, objavil pa jo bo šele jutri. Nova španska vlada bo takole sestavljena: predsednik vlade general Franco, podpredsednik Bajamondo, minister brez portfelja general Gomez, notranji minister Jordana, mornariški minister Suner, vojni minister Sanchez, zunanji minister general Davila, finančni minister polkov, nik Bergeder, industrijski minister Laras, kmetijski minister Lequerica, sedanji poslanik v Parizu, pravosodni minister Gor-taris, prosvetni minister Perez. minister za sindikate Martin, minister za tisk in propagando general Jarve. Serano Suner bo postal predsednik politične junte, podpredsednik pa general Asen-zio. General Munos postane glavni tajnik namesto Queste. Težave v Tokiu Japonci postajajo zaradi zavlačevanja angleško-japon-skih pogajanj vedno bolj nestrpni Tokio, 9. avg. AA. (Havas). Angleško-japonska konferenca v Tokiu, ki je bila prekinjena pred 10 dnevi, se še ni nadaljevala, kar vzbuja gotovo vznemirjenje v japonskih krogih, predvsem v vojaških. Angleški veleposlanik Craigie je imel snoči konferenco z glavnim japonskim delegatom Katom o postopku pri oadaljeva-nju konference. Zatem se je Kato razgo-varjal z ministroma Arito in Savado. Zdi se, da sta zastopnika vojnega in zunanjega ministrstva odločno proti angleški politiki zavlačevanja, zaradi katere tokijski razgovori toliko časa trajajo. Agencija Domej poroča, da je Kato to že davi sporočil veleposlaniku Craigieu. Zdi se, daje protestiral, ker se pogajanja tako počasi razvijajo. Veleposlanik je zavlačevanje pripisal dejstvu, da ni dobil iz Londona pravočasno navodil, ki pa so bila poslana zato tako pozno, ker se mora tudli angleška vlada sama prej posvetovati z državami. ki so zainteresirane pri vprašanjih, ki so na dnevnem redu razprave v Tokiu. Agencija Domej pripominja, da je Kato izjavil, da se japonsko zastopstvo odločno upira angleškim predlogom o sklenitvi sporazuma glede političnih vprašanj Tiencina, ločeno od gospodarskih vprašanj. Mučno ozračje— Tokio, 9. avg. AA. (Reuter) Danes je bila konferenca predstavnikov zunanjega in vojnega ministrstva Na tem sestanku so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z angleškimi pogajanji, konferenca je osvojila stališče da mora Japonska protestirati proti vedenju Velike Britanije, za katero so udeleženci rekli, da namenoma zavlačuje pogajanja. Po obvestilih agencije Domej je vodja japonske delegacije nato povabil angleškega veleposlanika v kabinet pomočnika ministrstva zunanjih zadev in mu razložil japonsko stališče Pri tej priliki je Kato zlasti poudaril, da Japonska ne more pristati na posebne sporazume v političnih in gospodarskih vprašanjih, na-glašujoč potrebo, da se z enim samim splošnim sporazumom urede vsa vprašanja med Veliko Britanijo in Japonsko na Daljnem vzhodu. Istočasno omenjajo vojaške osebnosti iz Tiencina, ki se kot eksperti udeležujejo teh pogajanj, da se sedaj že en mesec nahajajo v Tokiu in da za daljši čas ne morejo zapustiti svoje redne službe. Te osebnosti izjavljajo, da se bodo vrnile v Tiencin, če bi se angleško-japon-ska konferenca ne končala v 48 urah. Mučno ozračje na vladni seji Tokio, 9. avg. AA. (Reuter). Tukaj se slišijo zelo zanimive vesti o včerajšnji vladni seji. Trdijo, da je bilo na seji zelo mučno ozračje. Vojni minister general Itagaki je zelo temperamentno in odločno tolmačil stališče vojaških krogov. Branil je to stališče s trditvijo, da se svet gedaj nahaja pred popolnoma novim mednarodnim položajem, v katerem se mora Japon-| ska jasno opredeliti. Opozoril je na vedenje VelJie Britanije, Zedinjenih držav in Rusije napram Japonski Zelo odločno je general povedal, da žele vojaški Krogi, da bi Japonska z aktivno polit: ko pomagala k čim hitrejši rešitvi odprtih evropskih vprašanj. Računajo, da bo imela vlada še ta teden novo sejo, kar pomeni, da so umirjeni elementi prodrli s stališčem, da se tako važna in usodepolna odločitev ne sme izdati po kratki enkratni vladni seji. Vojni minister Itagaki namerava odstopiti Tokio, 9. avg. AA (Havas) V japonskih krogih se širijo vesti, da namerava vojni minister Itagaki podati ostavko zaradi težav, ki jih je povzročilo vprašanje japonske politike napram Evropi v vladi, prevladuje pa splošno prepričanje da njegova ostavka ce bo spreieta. ker notranje politični položaj ne bi mogel dopustiti spremembe vlade Glasovi o ostavki generala Itagakija po se razširili po poročilih, da bo general Itagaki jutri odpotoval v Rajamo, ki leži ob morju, in da bo tam japonskemu cesarju podal poročilo o »vprašanjih, ki se tičejo novega ministrstva« Na drugi strani je general Itagaki sklical za danes sejo šefov raznih oddelkov v vojnem ministrstvu. Tiencin, 9. avg. AA. (Reuter). Neka tukajšnja visoka japonska vojaška osebnost je izjavila, da bodo japonske-vojaške oblasti poostrile blokado nad angleško koncesijo, če bo angleška vlada še naprej nadaljevala s taktiko obotavljanja v tokijskih pogajanjih. Imenovana osebnost je med drugim tudi dejala, da angleški zastopniki v doseda njih pogajanjih niso pokazali zadosti iskrenosti. Angleški protest v Tokiu London, 9. avg. AA. (Havas) Angleški veleposlanik na Japonskem Robert Craigie, je dobil nalog, naj protestira pri japonski vladi, ker so japonske krajevne oblasti konfiscirale angleške rudnike v Honamu. Veleposlanik je bil naprošen, naj opozori japonsko vlado na to, da se je na podlagi skorajšnjega angleško-japonskega sporazuma zavezala, da bo vzdrževala red v kitajskih pokrajinah, ki so pod njeno oblastjo. Vihar opustošil celo vas Bogota, 9. avgusta. AA V vasi Vileti v kanadski državi Kolumbiji je vihar razdejal neko cerkev in 15 hiš. Vihar je bil tako silen, da je nosil razbitine hiš po vsej yasi. V vsej okolici je promet zastal. Beležke Konference dr. Mačka Prošle dni je dr. Maček več važnih razgovorov in konferenc. V torek popoldne je imel dr. Maček med drugimi dolg razgovor z dr. Kramerjem, ki se je pripe. ljal iz Ljubljane v Kupinec. V Zagrebu so se zopet sestali obojestranski strokovnjaki k posvetovanju. Optimistični glasovi o sporazumu »Samouprava« objavlja ob priliki šest mesecev vlade g. Dragiše Cvetkoviča uvodnik, v katerem napoveduje skorajšni pozi. tivnl zaključek razgovorov med Ovetkovi-čem in dr. Mačkom. »Samouprava« pravi, »da je bilo že s samim priznanjem hrvatskega vprašanja v našem državnem življenju in z manifestacijo želje, da se reši v duhu obojestranskih potreb, ustvarjeno med ljudstvom ozračje zaupanja, ki predstavlja največji in najvažnejši predpogoj sa sklenitev sporazuma. Brez tega zaupa, nja se ne bi moglo pričeti z urejevanjem tega velikega vprašanja v nadi, da bodo doseženi resnično zadovoljivi rezultati. Pripravljenost vlade ln njena iskrena želja, da se vendar že uredi to vprašanje, je naletela tudi na drugi strani na polno razumevanje. Razgovori so sedaj v takem položaju, da obetajo skorajšni pozitivni zaključek.« Beograjska »Politika« pa objavlja razgovor z uglednim članom beograjske združene opozicije, odvetnikom Dragoljubom MU lovanovičem, M je obiskal pred dnevi dr. Mačka. Milovanovič je izjavil »Politiki«, da ga je dr. Maček obvestil o vseh tekočih vprašanjih. »Na podlagi teh informacij smatram, da je poslednja redakcija sporazuma za ureditev hrvatskega vprašanja ta. ka, da bd bila na njeni podia«^ in sprejemljiva tudi za Srbe. Dr. Maček veruje, da bo našel pri Srbih razumevanje za ureditev hrvatskega vprašanja na temelju poslednje redakcije sporazuma.« O nemškem Kulturbundu Poročali smo že o skupščini nemškega Kulturbunda za Jugoslavijo, pri kateri je bil izvoljen namesto dolgoletnega dosedanjega predsednika Ludvika Keksa odvetnik dr. Josip Janko iz Petrovgrada (in ne iz Celja, kakor so poročali nekateri listi). Skupščini Kulturbunda je posvetilo veliko pažnjo tudi nemško časopisje. Tako vidi »Volkischer Beobachter« v izvolitvi dr. Janka zmago mladonemškega pokreta in pa najboljše jamstvo za strnjeni nastop nemške narodne manjšine v Jugoslaviji Izseljevanje Turkov iz Jugoslavije Pred dnevi je prispel v Ankaro dosedanji turški poslanik na našem dvoru Haj-dar Aktar in sprejel novinarje. V razgovoru jim je izjavil, da je dosežen med Jugoslavijo in Turčijo sporazum o izselitvi Turkov iz Jugoslavije. Izselilo se bo vsega skupaj postopoma 270.000 Turkov, ki so doslej živeli v Jugoslaviji, predvsem v Južni Srbiji. Izseljevanje Tuikov se bo pričelo, čim se bo polegla nekoliko sedanja mednarodna politična napetost. Dovoljenje za izselitev iz Jugoslavije bodo dobili samo čistokrvni Turki, ne pa ostali pripadniki muslimanske vere. Še o Miloradu Nedeljkoviču Upokojeni generalni direktor Poštne hranilnice Milorad Nedeljkovič se misli sedaj posvetiti — politiki. Najbrže se bo s svojo »Agrarno mislijo«, ki je imela mnogo prijateljev do nedavna tudi med slovenskimi pristaši JRZ, pridružil bivšemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču. Z Miloradom Nedeljkovičem nadaljuje svoj obračun zagrebška »Nova riječ«. ki ponovno ugotavlja, da je lahko ta gospod nemoteno gospodaril s sto in sto milijoni, ne da bi se smela napisati o njem zgolj ena sama kritična beseda. Z bridko ironijo se spominja »Nova riječ« tudi tistih srbskih in slovenskih listov, ki so svoje dni kovali Milorada Nedeljkoviča v nebo in ga predstavljali svojim čitateljem kot drugo največjo zvezdo poleg dr Milana Stojadinoviča na našem gospodarskem nebu. Tokrat se bavi Vilderiev list s personalno politiko bivšega direktorja Poštne hranilnice, o kateri pravi, »da je predstavlja pravi sistem zlobe, pred katerim ni bil nihče varen, kdor je mislil s svojo glavo Čim bolj je bil kdo brez tilnika, tem bolj je ugajal gospodu generalnemu direktorju in njegovo napredovanje ni bilo nobeno vprašanje. Izključeni so bili od napredovanja vsi nezanesljivi, med njimi Srbi in Slovenci, ki niso trobili v politični rog gospoda generalnega in od kraia splnh vsi Hrvati.« Nato navaja v dokaz svovh trditev »Nova riječ« r?7r"» otrabne slvčate Gospod generalni direktor pa ne bi ostal sam sebi zvest če se ne bi na državne stroške poslovi od vseh svoiih "raa-n:kov s posebno ok-ožnico V n'smu iav-lia »uradnikom in vsemu podrejenemu osobju«. da se do 15 letih službe poslavlja od Poštne hranHnice in da sc iim zahval juje i7. dna srca ^a -osebno naklonjenost«. katero 'n nrvi izkazovali za časa njegovega direktorovanja. v a«*** Londonski Ust »Evening Standard« poroča. da se je notranji minister sir Samuel Hoare te dni razgovarjal z laburističnim voditeliem Greemvoodom o pr^egnitvi laburističnega zastopnika v propagandno ministrstvo. ki bi se ustanovilo v primeru vojne. Ni še znano, ali gre samo za uradniško ali vodilno mesto, toda navedeni list objavlja to vest kot nrvi korak za vanje opozicije v vladi v primeru vojne. NemSki Vst o izHu taodsče vojne Organ SS-oddelkov »Das sch-varze ' Korps« objavlja v poslednji številki razmišljanja o bodoči vojni pod naslovom: »Vemo, kako je z nami«. List prihaja do zaključka, da se more bodoča vojna »končati za Nemčijo samo zmagovito, ker jo moramo zmagovito končati«, kajti »izgubljena vojna bi pomenila naš konec, naš ko- > nec kot država, kot narod in biološki organizem. In ker to vemo, smo materialno ln duhovno pripravljeni, da se v skrajnem primeru ne zadovoljimo le z neznatnimi vojnimi cilji in tudi ne z nekaj milijardami odškodnine, temveč moramo pripraviti na- : padalcu isto usodo, ki nam jo on priprav« • Pisma »Slovenskega doma« iz Slovaške Edina lista, ki v Jugoslaviji danes branita slovaško politiko, ld je privedla do porušen ja češko-siovaške državne zajednice, sta zagrebška »Hrvatska straža« ln opoldansko izdanje ljubljanskega »Slovenca«. »Slovenski dom« prinaša v zadnjem času svojevrstna poročila, ki naj dokažejo, da Slovakom v okviru ČSR ni bilo več živeti. Tako zatrjuje, da je bilo na Slovaškem 206.000 javnih nameščencev Cehov (kar bi značilo dve tretjini vseh jugoslovenskih državnih nameščencev). Nadaljnje navedbe imajo namen dokazati, da so bili Cehi na Slovaškem kakor nekak roj kobilic, ki je zemljo do golega oglodal. Pravi, da so Cehi zapirali celo kamnolome na Slovaškem, da bi mogli iz Češke na Slovaško kamenje uvažati. Vse, kar je bilo na Slovaškem češkega, je moralo sicer zbežati, a v »Slovenskem domu« zatrjuje neznani zagovornik »Domovega« poročevalca, da Slovaki niso nehvaležno odposlali Cehov. »Ostali bi lahko tu, če bi se le držali prve pogodbe od oktobra, ko se je republika federalizi-rala.« Takrat so Slovaki »sveto ln iskreno hoteli ostati v republiki«. Toda Cehi so vse pokvarili. Oni so pokvarili tudi rešitev su-detskega vprašanja v okviru CSR, ker so bili slepi. Kot primer take slepote navaja »Slovenski dom«, da je karlovarska občina sklenila zidati nov občinski dom. Cas je potekel, a denarja nI bilo. (Kdo pa daje na češkem občinam denar?) Delo se ni razpisalo. Zato je šla deputadja v Prago vprašat ministrstvo. Tam so jim rekli, da Je delo že oddano. Razpisali so ga sami v nekih zakotnih časopisih ln ga oddali neki češki tvrdki. (Reče i ostade živ — pravijo Srbi!) Cehi so pokvarili »sveto in Iskreno slovaško voljo tudi a tem, da so posebno železno konstrukcijo za newyorško razstavo (ki naj seveda pokaže sposobnost češke železarske industrije in čeških Inženjer jev konstrukterjev) naročili v domači Moravski Ostravi, mesto da jo kupijo v Ameriki ln prihranijo transportne stroške! Sodu so pa Cehi izbili dno, ko so poskušali proti pripravljajočemu se puču Hlln-kovih gard uporabiti češkoslovaško vojsko. »Slovenski dom« zatrjuje, da Je šlo takrat prav za prav za češki vojaški puč na Slovaškem, ki je »izzval klic po samostojnosti« m pokopal »sveto in Iskreno voljo« za skupno državo. V prihodnjih poročilih bomo, kakor upamo, čitali, kako lepo in veselo je sedaj na Slovaškem in kako zadovoljni blagrujejo Slovaki dan, ko so poslednjega Ceha eks-pedirall čez granico ter pričeli novo samostojno m neodvisno življenje pod svobodnim soncem... Nemški oSiciozni glas proti Rooseveltovi politiki Berlin, 9. avgusta. AA (DNB) »Deutsche diplomatische politische Korrespon-denz« se bavi danes z začetkom nove Rooseveltove kampanje in piše. Roosevelt sam misli, da bo svojo propagando taktično najboljše razvil na ta način, da člane kongresa, ki niso odobrili njegovih predlogov za ukinitev nevtralnosti, obremeni z odgovornostjo, da so z odklonitvijo njegovega predloga igrali brezvestno igro z obstojem poldruge milijarde ljudi Kot drugo strašilno sredstvo uporablja Roosevelt trditev, da dela stališče opozicije v kongresu zelo slab vtis na ameriško gospodarstvo. Roosevelt hoče tor i zvrniti krivdo za notranje in gospodarske neuspehe na druge, obenem pa prikriti de- jansko stanje, da je njegova trgovinska politika proti Nemčiji oškodovala mnoge gospodarske naprave. Rooseveltova politika je pripeljala do tega, da je eno največjih svetovnih tržišč, namreč Nemčija, zaprta za ameriške proizvajalce. V skladu s to propagando so tudi izjave, ki jih je dal zastopnikom tiska novi državni pod-tajnik za zunanje zadeve, če, da preostaja totalitarnim državam z njihovimi napačnimi trgovinskimi metodami samo vojna kot edini izhod iz gospodarske zagate, v katero so zašle... Tudi to je treba označiti kot zgrešen poskus, da se prikrijejo napake šefa in da se obrne pozornost oškodovancev na drugo stran. Glasbena akademija v Ljubljani Beograd, 9. avg. e. V smislu uredbe o umetniških šolah, ki je bila objavljena v današnjih »Službenih Novinah« in je stopila z današnjim dnem v veljavo, se ljubljanski konservatorij pretvarja v glasbeno akademijo, sedanja srednja šola državnega konservatorija v Ljubljani pa v srednjo glasbeno šolo pri glasbeni akademiji. Obenem se s to uredbo ukinja nižja šola državnega konservatorija v Ljubljani. Učenci srednje glasbene šole državnega konservatorija v Ljubljani, ki so bili vpisani v šolskem letu 1938-39, bodo lahko nadaljevali šolanje po predpisih, ki so bili v veljavi pred uveljavljenjem nove uredbe. Mussolini obolel London, 9. avg. z. United Press poroča Rima. da je dobil Mussolini hud srčni napad ter zaradi tega ni prisostvoval manevrom v Severni Italiji, marveč se je po nasvetu zdravnikov z letalom iz Bologne vrnil v Rim. Spričo njegove močne telesne konstrukcije upajo, da bo okreval. Rim, 9. avgusta. w. Tukaj demantirajo vesti ameriške agencije, da je Mussolini resno obolel. Izjavljajo pa. da je dobil zaradi prenapornega dela v zadnjih dneh srčen napad, ki pa bo ostal brez hujših posledic. V dokaz da ne gre za nič nevarnega, navajajo, da je danes sprejel abe-sinskega podkralja vojvodo D'Aosto, s katerim je razpravljal o položaju v Abesi-niji. Nova nizozemska vlada Haag, 9. avg AA. (DNB) Uradno poročilo pravi, da je de Geer sestavil novo nizozemsko vlado. Lista novih ministrov je bila popoldne predložena kraljici v podpis. V novi vladi so zastopniki krščanske unije, rimsko-katoliške državne stranke, socialdemokratske stranke in stranke svobodnih demokratov, razen tega pa so dobili nekaj resorov strokovnjaki. IcntsUi vojvoda na grških otokih Atene, 9. avg. AA Vojvoda in vojvodi-nja Kentska sta prispela sn<-či ob 23.30 v strogem incognitu iz Beograda v Solun in sicer v spremstvu grofa in grofice Thering. ge. Raly in jugoslovenskega generala Le-ka. Takoj sta se vkrcala na jugoslovensko jahto »Tiha«, ki je kmalu po polnoči od-plula m Egejsko morje, kjer bosta obiskala grške otoke. Koliko Tirolcev se je doslej izseFlo London, 9. avgusta, b. »News Chronicle« doznava od svojega dunajskega poročevalca, da se je doslej izselilo iz Južne Tirolske okoli 7000 nemških kmetov. Te dni se je mudil v Inomostu šef nemške policije Himmler, da uredi vse potrebno za naglo izselitev vseh ostalih Nemcev. Slovaška delegacija v Niirnbergu Bratislava, 9. avgusta, b. Uradno potrjujejo, da bodo v slovaški državni delegaciji na svečanostih o priliki kongresa narodno-socialistične stranke v Niirnbergu v septembru notranji minister dr. Tuka. zunanji minister dr. Durčansky. šef propagande Sanjo Mach, šef političnega oddelka Hlinkove garde Kari Murgaš ter generalni tajnik stranke dr. Kirschbaum lja. Zasluga narodnega socializma je prav v tem, da je izvedel totalno politizacijo nemškega človeka, kar spreminja slehernega mislečega Nemca v političnega vojaka. Medtem ko bi bil nemški narod leta 1914 še dovzeten za propagandne poskuse kakega Klng-Halia, je danes proti takim poskusom zavarovan.* Jug s Triestina 63:63 Trst, 9. avgusta Snoči se je nadaljevalo prijateljsko srečanje v plavanju med domačo Triestino in dubrovniškim Jugom Kakor že prvi dan, se je tudi drugi dan tekmovanje končalo neodločeno z rezultatom 63:63. V water-polu je Jug ponovno beležil sigurno zmago 5:0 (2:0). Tržačanl so za drugi dan pokd-cali še tretjega gosta, znanega Schipizzo iz Reke, za Jug pa je nastopil Grkinič od sušaške Viktorije. Rezultati so bili naslednji: 400 m prosto moški: 1. žižek (J) 5:06.1, 2. Baica (J) 5:32.4, 3. Saba (T) 5:33.2. — 100 m prosto ženske: 1. Lokar (T) 1:11.7, ital. rekord, 2. Ruzzier (T) 1:13.3, 3. Jazbec (J) 1:28.2. — 200 m prsno moški: 1. Grkinič (J) 2:55.5, 2. Bertetti (T) 3:00.7, 3. Barbieri (J) 3:00.8. — 100 m hrbtno ženske: 1. Orlič (J) 1:31, 2. Bertuzzi (T) 1:31.1, 3. Skerlj (T) 1:32.4. — 4X200 m moški: 1. Jug 9:39.5, 2. Triestina 9:514; žižek je kot tretji preplaval svojo progo v 2:17.5. — 8X100 m mešano ženske: L Triestina 4:23.5, 2. Jug 4:43.2. Slovo naših mušketirjev Zagreb, 9. avgusta Danes so nadaljevali teniške tekme v prid poplavljencem. Najprej sta nastopila Punčec in Mitič v tekmi, ki je štela za dvoboj med Concordio in ATK. Zmagal je Punčec z 9:7, 6:2. Sledil je nato mešani double Florijanova-Kukuljevič : Kovačeva-Punčec. Igra je bila pri stanju 7:7 prekinjena. Nato sta igrala še para Funč^c-Kukuljevič : Pallada Mitič. Na splošno presenečenje sta zmagala slednja s 6:8, 1:6. Naše moštvo za Davisov pokal bo odpotovalo jutri ob 7. pod vodstvom savez-nega predsednika dr. Copa v Bremen, kjer se bo vkrcalo na parnik Evropo. V Zagrebu je zbudila veliko senzacijo vest, da se je Punčec pred odhodom zaročil z Varaž-dinko gdč. Dragico Kolmanič, ki živi v Karlovcu in ki se bo z njo takoj po po-vratku poročil. Smrt uglednega srbskega književnika Beograd, 9. avg e. V Beogradu je umrl po daljši bolezni v 70. letu starosti Dušan Djokič, dolgoletni ugledni odvetnik in odličen prevajalec francoskih piscev. Rojen je bil 1 1869. v Jagodini ter je po končanem pravnem študiju v Beogradu stopil v državno 6lužbo, kjer je bil najprej sodnik, okrožni načelnik in kasneje glavni tajnik Uprave fondova, sedanje Državne hipote-karne banke. Od i. 1908. se je bavil z odvetništvom Djokič je prevedel iz francoščine skoro vse najvažnejše pisce, poleg tega pa je prevedel tudi okoli 80 raznih gledaliških komadov znanih francoskih dramatikov. Velik vlom v Zagrebu Zagreb, 9. avg. o. Preteklo noč je bil Izvršen vlom pri zagrebškem kanoniku dr. Lovru Radičeviču. Odnesli so mu dva zlata križa, vredna 30.000 din, zlat prstan z dragocenim kamnom za 5000 din, zlato uro za 5000 din, 2500 din gotovine, 2500 dolarjev, 24 angleških funtov, 150 lir, 3 vložne knjižice za 150.000 din, 1000 srebrnih avstrijskih kron, 50 zlatih napoleondorov, vse skupaj v vredosti 500.000 din. Takoj po odkritju vloma je bila uvedena preiskava na vse strani ter se je policiji posrečilo izslediti oba vlomilca, pri katerih so našli te vse ukradeno blago. Vremenska napoved Zemun ska: Delno oblačno, krajevne nevihte z nalivi. V severnih krajih se bo nekoliko ohladilo. Dunajska: Sprva še spremenljivo oblačno, pozneje razjasnitev, v splošnem brez padavin, »JUTRO« št. £84 -Setrtefc, 10. VUL 1939.= Kraljevski goff/e v Liubliani Nj. Vel. kraljica je prišla na kratek obisk v Leonišče, oba kraljeviča pa sto v mestu nakupila nekaj potrebščin za počitnice — Množica je vispke goste pozdravljata s prisrčnimi ovacijami Ljubljana, 9. avgusta Danes ob 14.20 so se pred sanatorijem »Leoniščem bujnejšo pokrajino v Evropi. Zbirka, znanstveno urejena, je sedaj razstavljena v Učnem aranžmaju. Obsega okoli 3000 metuljev, ki so urejeni in opremljeni z Imeni in razvrščeni v steklenih Škatlah. Med njimi je tudi nekaj stotin prekomorskih metuljev, ki po bujno-sti prekašajo evropske. Nekateri naravo-sikmfi se vedno vračajo na to razstavo, ker al s kratkim Obiskom ni mogoče vsega ogledati. Toda tudi laiku ni žal, da je plačal dinar vstopnine: tu najde metulje, kakršnih še nikdar ni videl: najrazličnejših velikosti ln oblik so, tn barvno bogastvo menda sicer v prirodi nima primere. Najbolj seveda ugajajo domači in tuji metulji, ki se svetlikajo in so iz vsake smeri videti drugačnih barv. Privatna zbirka je zdaj na ogled javnosti tn vzbuja mnogo zanimanja med zbl-rald-strokovnjakL Se večjo korist bi pa nudila, de bi prešla v kak znanstveni zar-vod ali muzej, kjer b& bila javnosti trajno na razpolago. Nova šola v Temeniski dolini Temenica 9. avgusta. Za našo dolino, ki se začenja ob glavni cesti pri Radohovi vasi, končuje na ae pod bogenšperskimi serpentinama, kjer stoji staroslavni Valvazorjev grad, je začenja zdaj velik praznik. Pripravljamo gradbeni material za nov prosvetni hram, ki si ga želimo že desetletja. Misel samostojne šole ▼ Temeniški dolina smo sprožili že pred kakimi dvajsetimi leti. Tedaj je ponudila gospa Fajdigo-va, lastnica dobro poznane gostilne, da preuredi v svojem poslopju lokale za novo šolo ln Jih izroči v šolske namene brezplačno vse dotlej, dokler si ne postavijo občani lastnega poslopja. Plemenita zamisel pa ni našla odriroa. Prosvetna oblastva Dobro namočeno-na pol oprano! so sicer sprejela pohvale vredno ponudbo z veseljem na znanje, proti samostojni šoli v naši dolini pa so se sprožile ovire, ki so res vse dotlej zavirale osamosvojitev naše doline v šolskem pogledu. Zdaj, ko imamo v naši dolini že nad 100 šoloobveznimi otrok, ki morajo na vsakodnevno pot v oddaljeni št Vid, pa smo začeli energično pritiskati za lastno šolo. Uspeh je že dosežen. V dolino je prišla šolska in zdravstvena komisija, ki je obšla vso dolino in pregledala stavbišča, ki bi prišla v poštev. žal so se tudi ob tej priliki oddvojiU s posebnim mišljenjem prebivalci male vasi Subrače, ki leži na zgornjem kancu ddBine. Subračani žele, da bi stala nova šola v njihovi vaSL, dočim Je večina zato, naj se zgradi nova šola f! Temenici, kjer je središče bodočega, gotskega okoliša. Zdaj smo kupili že potreben prostor s gospodarskimi poslopji v Temenici, ki JHi bomo po načrti, preuredili za novo šolsko poslopje. Opeko smo že tudi začeli Izdelovati kar sami iz cementa in ljudje so zdaj zadovoljni, ko vidijo, da gre delo pridno izpod rok. Sedanji šentviški šolski okoliš Ima podolgovato obliko. Kakor smo se odločili na zgornjem koncu, da si postavimo fvojo šolo, tako žele tudi prebivalci spodnjega deda , da bi dobili nov prosvetni hram. VI poštev bi prišla vas Rdeči kal Tudi tamkaj imajo sto šolo obveznih otrok. Tudi i& ta del bo treba skoro pocmislitii. Zlet slovanskega sokolstva 1904 Pred kratkim je minilo 35 let, odkar fe bila Ljubljana pozorišče veličastne nacionalne manifestacije — Bratje Hrvatje na zletu Letos poteka petintrideset let, odkar se je vršil v Ljubljani prvi vsesokolski slovanski zlet (16. in 17. julija 1904) ob priliki proslave 35-letnice ustanovitve Ljubljanskega Sokola Bil je to velik, slavnosten praznik posvečen sokolski ideji in obenem ideji slovanske skupnosti, saj so bila to leta najhujšega avstrijsko-germanskega pritiska na slovanske narode, ki se mu je bilo treba postaviti odločno v bran Anton Aškerc je navdušeno pozdravil prišle slovanske Sokole v »Pesmi slovanskih Sokolov« na prvi strani »Slovenskega naroda«. Zadnji dve kitici sta povedali vse: Vsak bodi svoj, vsak bodi Jak, Slovan naj Sokol bode vsaki V dejanjih Sokol in v mišljenju, po srcu Sokol in čutenju! Ob rami ramo, dlan ob dlan, pripravljeni smo vsi na bran. Naj složno brat podpira brata, da prej svoboda sine zlat al Ali ni marsikatero geslo pesmi tudi danes močno na mestu, danes ko preživlja ideja slovanstva prav tako težke čase. Obisk slovanskega sokolskega zleta je bil za tiste čase zelo časten. Prispelo je okrog tisoč čeških Sokolov s starosto dr. Schei-nerjem na čelu, potlej več ali manj številne sokolske deputacije iz Poljske, Rusije, Amerike in seveda bolgarskih Junakov. Dalje številni Sokoli iz Hrvatske. Dalmacije, Srbije in kajpa domači iz Kranjske, Štajerske ter zlasti častno zastopani Sokoli iz Gorice, Trsta in Istre. V časih nem-škutarstva in lahonstva so imeli zavedni Sokoli čestokrat težko pot in so tudi ob tej priliki na primer v Zadru napadli nasprotniki šibeniške Sokole, ki so bili zaradi tega še posebno prisrčno in toplo pozdravljeni na zletu. Goste je sprejemal na kolodvoru starosta Ljubljanskega Sokola dr. Ivan Tavčar. To so bili pač veliki dogodki za takratno še majhno Ljubljano, za tujerodce in nemškutarje pa črni, neprijazni dnevi Med slavnostmi je treba omeniti veliki koncert Glasbene Matice, ki se je vršil v soboto 16. julija ▼ Narodnem domu. Stodvajset pevcev in pevk je pelo pod vodstvom Mateja Hubada dvanajst slovenskih skladb in želo pri nabito polni dvorani velikansko navdušenje vseslovenske publika Impozanten je bil nedeljski sprevod po ljubljanskih ulicah, v katerem je korakalo okrog dva tisoč pet sto slovanskih Sokolov, kar je bilo za takrat velikansko število. Pred magistratom je bil pozdrav, kjer so se zbrala vsa narodno zavedna društva in akademiki, da skupno i sokolstvom manifestirajo za slovansko stvar. Govorila sta starosta češke obce dr. Scheiner in ljubljanski starosta dr. Ivan Tavčar. Združeni pevski zbori Glasbene Matice, Slavca in Ljubljane so zapeli slovanske himna Naj sledi nekaj spominov hrvatskega udeleženca — Zagrebčana o poteku slav-nosti in vtisih: — Nas Hrvatov je prišlo na zlet več sto, zlasti iz Zagreba Je bila udeležba velika. Šestdeset Sokolov v bojih in okrog petdeset v civilu. To vam je bilo življenje takrat na ljubljanskih ulicah; pestre narodne noše slovanskih narodov so se mešale z rdečimi sokolskimi srajcami. Navdušenje je bito nepopisno^ la sam sprejem na kolodvoru je bil nad vse bratski in prisrčen. Potlej smo Hrvatje pridno pomagali Slovencem snemati nemške napisne table po ulicah. Nemškutarji so se hrabro poskrili, gorje, če bi katerega zalotili na ulici. Zagrebčani smo stanovali v šoli na Vrtači, odkoder smo imeli torej prav blizu do telovadišča v Tivoliju. Danes je tam park. Vodil nas je br. Krasnik, sedanji predsednik trgovačke komore v Zagrebu. V imenu vseh hrvatskih Sokolov pa nas je zastopal na zletu podstarosta zagrebškega Sokola Januš. Slavnostni sprevod je bil ena sama mogočna manifestacija slovanskega bratstva Ljudje so kar zapuščali špalir ter nas objemali na ulici s solzami v očeh. V resnici, nismo imeli vtisa, da je v Ljubljani kaj dosti Nemcev, skoraj vsaka hiša je bila okrašena z zastavami in zelenjem. Udeležba* pri popoldanski telovadbi je bila velikanska in tudi število nastopajočih je bilo za tiste čase zelo veliko — tisoč osemsto Sokolov. Saj je pri prostih vajah nastopilo malo manj kot tisoč Sokolov hkrati Po telovadbi se je vršil v Narodnem domu svečani banket, kjer so govorili zastopniki slovanskih Sokolov, Čehov, Poljakov, Bolgarov, Srbov, da še celo ameriških Sokolov. To je bilo navdušenja in izpod-budnih besed, manifestacije so se nadaljevale pozno v noč: z nepozabnimi, najlepšimi vtisi smo se vračali v Zagreb, okrepljeni za nadaljno borbo proti avstro-ogrski monarhiji za dosego svobode. Reševalni tečaj v kopališču »Ilirija« (Glej članek v športni rubriki) Umetno dihanje po Kohlraschevl metodi Vrste reševalnih prejemov Gospodarstvo Prizad je maral že odkupiti 25.000 vagonov pšenice Kakor je znano, je bilo 30. junija t. L objavljeno, da bo Prizad odkupoval letošnjo pšenico po razmeroma visoki ceni 165 din za 100 kg za kvaliteto Tisa I. in težo 80 kg na hektoliter. V trenutku, ko je bila objavljena intervencijska cena, je znašala svetovna cena po liverpoolski izvozni pariteti le 65.40 din, medtem pa je po liver-poolskem tečaju padla izvozna pariteta celo na 52 din. Najnižje cene na svetovnem trgu V Liverpoolu je ob koncu julija cena pšenici dosegla najnižje stanje v zadnjih 350 letih. Na svobodnem svetovnem trgu je cena pšenici pod silnim pritiskom ogromnih svetovnih rezerv stare pšenice, ki so znašale ob koncu žitnega leta 1938/39 okrog 2 milijona vagonov, dočim se smatra, da smejo znašati normalne rezerve ob prehodu v novo žitno leto le 700.000 vagonov,. Celo sredi kritičnega leta 1933. so dosegle te prenosne rezerve le 1.7 milijona vagonov. Lete In je prenosne rezerve v višini 2 milijona vagonov celo znatno presegajo e kletno potrebo uvoznih držav, ki se ceni na 1.55 milijona vagonov. K ie'n rezervam pridejo sedaj še letošnji presežki izvoznih držav. Kakor vse k- e. bo tudi letošnji svetovni pridelek razmeroma velik, tako da ne bo nobene možnosti za zmanjšanje prenosnih rezerv. Spričo napetega mednarodnega političnega položaja seveda ni izključeno, da bodo T'ečji nakupi za vojne rezerve od strani pasivnih držav prehodno olajšali situacijo in se v zadnjih tednih tudi opaža nekoliko Čvrstejša tendenca na svetovnem trgu; vse to pa ne more prikriti, da obstoja resna stetovna pšenična kriza, ki se bo še poostrila, če bi prišlo do pomirjenja mednarodnega položaja in bi prenehala vojna nevarnost Ustanovitev vojnih rezerv Potreba velikih odkupov pšenice od strani »Prizada« je gotovo znatno vplivala na to, da je bila izdana uredba o ustanovitvi vojnih rezerv živil (ki smo jo objavili v včerajšnji številki »Jutra«). S to uredbo se skrb za vskia«iiščeaje pšenice v znatni meri prenese od Prizada na vojno in kr^tjs^o ministrstvo, ker se bodo pod okriljem teh dveh ministrstev ustanovile vojne rezerve živil, predvsem pšenice. Pri-zadu pa ne bo treba forsirano izvažati pšenice, kar na eni strani spričo mednarodnega oolitičnega p morja ni niti priporočljivo, na drugi strani pa prinaša izvoz navzlic prefersneam zaradi visoke odkupne cene izgubo. Pri Prizadu so se zadnja leta od preferenc nabrali precejšnji fondi za intervencijo, ki pa lahko pri for-siranem izvozu naglo skopnijo. Denarnih sredstev za odkup pa ima Prizad baje dovolj. Prizad ne ve kam s pšenico Visoka intervencijska odkupna cena v naši državi je spričo položaja na svetovnem žitnem trgu dala zlasti vojvodinskim producentom pobudo, da so pričeli v velikih količinah nuditi pšenico na odkup. 2e do 22. julija je »Prizad« odkupil 8500 vagonov nove pšenice, do 5. avgusta pa so odkupi dosegli že znatno količino 22.127 vagonov, v zadnjih dneh pa so odkupi dosegli že 25.000 vagonov. Ponudba pa je nadalje velika in je »Prizad« v skrbeh, kam naj spravi odkupljeno pšenico. Zaradi pomanjkanja skladišč in silosov mora forsi-rati izvoz. Do 5. avgusta je Prizad prodal od nakupljene pšenice 9550 vagonov (1500 vagonov za potrebe vojske, 7250 vagonov pa v Nemčijo). Potreba nadaljnjih velikih odkupov lahko izzove poostritev situacije. Težkoča je predvsem v tem, da Prizad nima na razpolago skladišč in silosov, producenti pa hitijo s prodajo. Velika ponudba je letos tudi v zvezi z okornostjo, da imamo še znatne presežke od lanske žetve. Lanski pridelek je bil uradno ocenjen na 303.000 vagonov in so se cenitve izvoznega presežka gibale med 40.000 do 60.000 vagonov. Zato smo prešli v novo žitno leto z znatno povečanimi prenosnimi rezervami. Prva uradna cenitev letošnjega pridelka pa se glasi na 282.300 vagonov, tako da smo od letošnje l.etine dobili nov presežek. Intervencijska politika in interesi Slovenije Razvoj dogodkov vsekakor daje prav onim, ki so pred meseci svarili naj se nakupna cena za pšenico ne določi previsoko. Kakor je znano, so začetka junija nekatere kmetijske zbornice postavile zahtevo, da se določi cena 180 din. V zvezi s takratnimi informacijami o stališču kmetijskih zbornic, smo 28. junija objavili v »Jutru« dopis Kmetijske zbornice za dravsko banovino, ki pravi, da je ceno 180 din predlagala zbornica (hinavske banovine, vendar pa zbornice žitno pasivnih predelov naše države niso mogle prtstatl na preferanciranje samo enega proizvoda kmetijstva in je prišlo do kompromisnega sklepa splošnega značaja, da naj država istočasno intervenira na trgu za dosego ugodnejših cen pšenice, živine in sadja, tako, da bi bilo celotno kmetijstvo naše države deležno višjih cen po državni intervenciji. Kmetijska zbornica je imela pri tem očitno v mislih, da je dravska banovina glede pšenice pasivna in jo mora uvažati ter pomeni visoka pšenična cena za našo banovino precejšnjo obremenitev, saj mora naša banovina na leto rvoziti za yA milijarde din žita. V kompenzacijo naj bi torej država poskrbela za boljše odkupne cene žf-vine in sadja, kar posebno mteresira našo banovino. Resolucija kmetijskih zbornic je Mte. deloma upoštevana, ko je bila pred tedni padla odločitev, da se intervencija države razširi tudi na sadje; toda zaenkrat zopet le na češplje, kar za slovensko kmetijstvo nitaa praktičnega pomena. Tako kmetijstvo dravske banovine od intervencij države pri vnovčenju kmetijskih pridelkov nima nobene koristi, temveč prinaša ta intervencija obremenitev tudi slovenskemu kmetu, kolikor mora dokupovati pše-rtioo. Sedaj si bodo morale tudi velike mestne občine in občine industrijskih krajev po visoki intervencijski ceni ustvariti rezerve v smislu uredbe o rezervah živi. Intervencijska odkupna cena za češplje pa predstavlja veliko korist za sadjarje v Bosni in Srbiji, saj bo Prizad odkupil suhe češplje po oeni 290 din 2a običajno garnituro, medtem ko bi sicer znašala ce-1 na le 150 din. Načrt uredbe o etažni svojini Nedavno je r Ljubljani zasedala posebna komisija, ki ji je minister pravde poveril proučitev načrta uredbe o etažni in stanovanjski svojini. O delu te komisije objavljajo zagrebške »Novosti« zanimivo izjavo člana te komisije zagrebškega odvetnika dr. Politea, ki je med drugim dejal naslednje. Finančni zakon za tekoče leto pooblašča ministra pravde, da po odobritvi ministrskega sveta in v sporazumu z gradbenim ministrom izda uredbo o etažni in stanovanjski svojini. Minister je poveril izdelavo načrta uredbe sušaškemu odvetniku dr. Rikardu Lencu, ki je imel kot bivši reški odvetnik s tem že posla Etažna svoji na je na Reki pravno urejena in je obstojala tudi v nekaterih naših primorskih mestih. Dr. Lenac je o vprašanju etažne svo-jine izdal že zanimivo brošuro, izdelan načrt uredbe pa je izročil pravosodnemu ministrstvu, ki je poverilo proučitev načrta posebni komisiji. To komisijo sestavljajo prof. dr. Ivan Mavrovič iz Zagreba, dr. Drag. Arandjelovič iz Beograda, prof. dr. Gregor Krek iz Ljubljane, sodnik vrhovnega sodišča v Sarajevu Franjo Mihalino-vič, avtor načrta dr. Lenac in odvetnik dr. Ivo Politeo. Komisija je zasedala od 31. julija do 5. avgusta. Profesor dr. Maurovič ni osebno prisostvoval razpravi, pač pa je poslal svoje pismene pripombe. Tudi prof. dr. Krek je dal pismene pripombe, ker je bil le deloma navzoč pri sejah. Oba profesorja sta načelno proti uvedbi etažne svojine, a še bolj proti uvedbi posebne svojine (lastništva) stanovanj in prostorov, kakor to predvideva uredba. Njihov odpor se ne naslanja samo na načelo našega pozitivnega prava, da deli zgradba usodo zemljišča, na katerem je zgrajena, in da ni posebnega lastništva zemljišča in posebnega lastništva zgradbe, temveč tudi na praktične r< zloge, ki sta jih navedla. Njihovega stališča pa ostali člani komisije niso osvojili. ker komisija ni bila pooblaščena, da spreminja račelo bodoče uredbe. Komisija je morala računati z dejstvom, da Ja zakon že pristal na načelo fizične in pravne razdelitve zgradbe po nadstropjih ln stanovanjih, ker je pooblasti? ministra pravde, da v tem smislu izda uredbo. Zato komisija ni mogla nič spremeniti na samem načelu načrta, temveč je mogla spreminjati le podrobnosti. Imenovana profesorja sta navzlic načelnemu pomisleku dala tudi koristne pripombe glede posameznih določb, ki jih je komisija upoštevala. Tako je komisija prvotni načrt precej spremenila, seveda le v podrobnostih in ne v načelu. Kakor reečno se naše obče državljansko pravo ustanavlja na načelu nedeljivosti lastništva zemljišča od lastništva zgradbe ns zemljišča Zato ni posebnega lastništva zemljišča in posebnega lastništva zgradbe. Kar je zgrajenega na zemljišču, je last lastnika zemljišča, četudi zgradbo postavi kdo d:ugi. Lahko je več lastnikov, odnosno solastnikov enega zemljišča odnosno zgradbe, toda to lastništvo je nedeljivo. Solastniki so le lastniki idealnega dela, e ne lastniki fizičnega dela. To pravno stanje pif Jcmi načrt uredbe, ki dovoljuje, da je posamezna oseba samostojni lastnik dela Izpred obrtnega sodišča Enostransko znižanje mezde. Pred ljubljanskim obrtnim sodiščem je tožil delavec podjetnika in zahteval plačilo zneska 1782 din iz naslova razlike med mezdo, ki mu pripada po kolektivni pogodbi, in dejansko izplačano mezdo. Toženec je ugovarjal le to, da tožnik ni zaslužil mezde po pogodbi, ker je bil pri delu malomaren, je tudi druge delavce motil in se z njimi ruval. Zato mu je izplačal nižjo mezdo. Tega ugovora pa sodišče ni potrdilo. Tožniku je priznalo zahtevano vsoto in sicer zaradi tega, ker so določbe kolektivne pogodbe relativno obvezne na ta način, da podjetnik z delavcem niti izrecno ne more dogovoriti nižje mezde, kaj šele. da bi mu jo sam enostransko znižal. Pri tem ne igra nobene vloge delavčeva marljivost in sposobnost. Ce toženec s tož-nikovim delom ni bil zadovoljen, mu je smel pogodbo odpovedati ali, če je imel zadostni razlog, ga odpustiti iz službe po § 239. obrtnega zakona; ni ga pa smel kaznovati na ta način, da mu je mezdo znižal. Sicer pa je toženec tudi sam kriv. če tožnika, ki se je pri njem izučil. nI znal vzgojiti. Tožbenemu zahtevku iz navedenih razlogov sodišče ni moglo ugoditi. Nepristojnost obrtnega sodišča. Delavec je pred okrožnim sodiščem toHl gostilničarja na izstavitev spričevala, češ, da je bil pri njem zaposlen kot delavec v gostilni, sedaj mu pa noče dati izpričevala. Toženi gostilničar je ugovarjal, da obrtno sodišče za rešitev spora ni pristojno, ker tožnik pri njem ni bil zaposlen kot delavec v gostilniškem obratu, temveč le kot navadni delavec-dninar. Po priznanju tožnika. da je bil res zaposlen pri tožencu samo s posli, ki niso v zvezi z gostilniškim obratom, je sodišče tožbo zaradi nepristojnosti obrtnega sodišča zavrnilo ter je ugotovilo v svojih razlogih, da si tožnik in toženec nista stala nasproti v razmerju obrtnika in obrtnega pomočnika odnosno delavca, zaradi česar obrtno sodišče za rešitev spora ni pristojno. Taki spori, Izvirajoči iz navadnega in ne obrtnega službenega razmerja spadajo pred redna sodišča. I zgradbe: nadstropja, stanovanja ali pro- 1 štora. Vsak lastnik nadstropja, stanovanja ali prostora bo lahko samostojno razpolagal ■ svojim nadstropjem, stanovanjem ali prostorom, lahko bo ta svoj del zgradbe prodal, daroval, zastavil, dal v najem ali najel na podlagi tega lastništva hipoteko. Zemljišče samo ostane skupna last vseh solastnikov-rtelnikov. kakor načrt uredbe imenuje lastnike posameznih delov zgradbe. Piav tako ostane skupna lastnina vse ono, ka<- služi skupni porabi vseh in kar se zaradi skupne porabe ne more deliti (n. pr. streha, temelji, glavno stopnišče, lift, centralna kurjava, dvorišče, vrt itd.). Pri takih zgradbah obstoji torej samostojno lastništvo posameznih delnikov glede njihovih delov zgradbe in na drugi strani nedeljivo lastništvo istih delnikov na skupnem delu lu zgradbe in na drugi strani nedeljivo so-lastništvo istih denlikov na skupnem delu zgradbe. To nedeljivo solastništvo ima isto usodo, kakor samostojno lastništvo delni-ksv. če kdo kot lastnik nadstropja proda nadstropje, ima kupec nadstropja kot novi lastnik tudi svoj delež v so lastništvu skupnih stvari. Pri takem lastništvu seveda ni mogoče izključiti sporov. Vendar bo naloga pravilnikov za posamezne zgradbe z etažno svo-jino, da možnost sporov reducira na minimum Tak pravilnik bo nekak hišni red, nekaka ustava zgradbe. Določiti mora način uprave, nazorno opisati vsak posamezni del zgradbe, kakor tudi ono, kar je skupna last ugotoviti posebne in skupne stroške, točen ključ, po katerem mora posamezni delnik nositi skupne stroške itd. Čimbolj bo pravilnik zgradbe točen in popoln, tem manj bo sporov in tem bolje bo eU žna svojina izpolnila svoj namen. Ured- ba na splošno navaja, kaj mora priti v pravilnik zgradbe in vsebuje tudi obrazec takega pravilnika kot prilogo. Pravilnik je tako važen, da brez njega ni mogoče ustanoviti deljive skupnosti zgradbe, odnosno ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo samostojnega lastništva posameznih delnikov. Uredba navaja tudi samostojno lastništvo prostorov. Pod tem izrazom je razumeti tudi vse ono, kar ni stanovanje ali nadstropje (kakor n. pr. trgovina, skladi šče itd.), toda pod nogo jem, da se tak prostor lahko samostojno gospodarsko uporabi. V svoji izjavi pripominja dr. Politeo, da je bil osebno proti temu, da bi se dovolilo samostojno lastništvo stanovanja samo ene sobe ali samostojno lastništvo stanovanja preko 5 sob, in da je predlagal omejitev delnikov pri eni zgradbi na 12, ker se ne sme pospeševati gradnja stanovanjskih kasarn, odnosno ni razloga, da bi nekdo, ki mu je poirebna samo ena soba, imel samostojno lastništvo ene sobe. Tudi ni upravi čl ji vega razloga pomagati do lastništva onemu, ki potrebuje za svoje stanovanje več nego 5 sob, ker si lahko zgradi svojo hišo. Ob zaključku je dr. Politeo še dejal, da copcr hišnih lastnikov preti uredbi nima osnove. Njihovo bojazen smatra za pretirano, kakor smatra za pretirano navdušenje nekaterih pristašev etažne svojine. Ce je mogoče govoriti o oškodovanju interesov hišnih lastnikov, potem se prav tako lahko smatra za škodljivo, če si posameznik zgradi vilo ali manjšo hišo, ali če država občina ali podjetje zgradi stanovanjsko hišo. Vsekakor nova institucija etažne svojme ne bo škodovala interesom hišnih lastnikov. Naš trgovinski sporazum z Italijo Poročali smo že o četrtem zasedanju italijansko jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora, ki je bilo v Rimu zaključeno 3. avgusta s podpisom protokola, dodatka k trgovinski pogodbi in sporazuma o razširjenju italijansko-jugoslovenske trgovinske pogodbe na Albanijo Preteklo nedeljo je o rezultatu pogajanj podal trgovinski minister Jevrem Tomič daljšo izjavo, v kateri je dejal med drugim naslednje: Pred nekaj meseci se je v našem plačilnem prometu z Italijo pojavil saldo našega dolga ki je medtem precej narasel. Ker so naši trgovinski odnošaji z Italijo urejeni na temelju ravnotežja, je to novo stanje dalo možnost za povečanje našega izvoza v Italijo. Zato si je stalni odbor postavil za cilj izdelati nov načrt izmenjave blaga, ki bo upošteval potrebo zvišanja italijanskih uvoznih kontingentov za naše blago. Tako je določeno, da Je skupna današnia vrednost kontingentov povišana od 258 na 400 milijonov lir. Nov načrt se naslanja na predpostavko, da se bo bodoči trgovinski promet med obema državama gibal na višjem nivoju, kar je vsekakor pozdraviti. Seveda pa se bo ta načrt lahko izvedel le tedaj, če bosta to dopuščala plačilni promet in stanje italijanskega tržišča. Nadalje je trgovinski minister navedel, da je kontingent za izvoz živine povišan na 87 milijonov lir, za les na 125 milijonov lir in zp žito na 90 milijonov lir. V sporazumu so urejene tudi nekatere naše pogodbene carinske postavke s posebnim o žirom na sedanje stanje naše Industrije Minister ja Še ugotovil, da je gospodarsko sodelovanje med obema državama sedaj prišlo še do močnejšega izraza, kar bo koristilo gospodarstvu obeh držav. Iz Beograda prihajajo sedaj Se dodatno naslednje informacije. Povečanje vrednosti kontingentov za 53.8«/o na 400 milijonov lir (t j. preko 900 milijonov din) kaže, da obstoja namen, spraviti obseg trgovine med Jugoslavijo in Italijo na ono višino, na kateri se je razvijal do leta 1934, ko je znašal naš Izvoz še 800 milijonov din. Novi kontingenti veljalo eno leto, t j. od 1. julija t L do 30. junija 1940. Jugoslovensko-italijanski stalni gospodarski odbor torej ne bo imel potrebe, da se sestane na redno zasedanje pred majem ali junijem prihod- njega leta, ko bo treba določiti konttngen. te za prihodnje leto. Novi kontingent za Izvoz lesa znaša 152 milijonov lir in je povečan za preko 50% v primeri s sedanjim kontingentom. Vse kaže, da bo Italija povečani kontingent za les skušala izkoristiti, ker ima znatno uvozno potrebo. V prvem letošnjem polletju se je naš izvoz lesa v Italijo znatno dvignil, celo preko kontingenta, tako da je dosegel 129 milijonov din nasproti 90 milijonom v lanskem prvem polletju. Kontingent za živino In živinske proizvode znaša 85 milijonov lir. od česar odpade na govedo 40 milijonov. Pri pogajanjih ni prišlo do sporazuma o cenah za našo živino. Naši predstavniki so predvsem zahtevali, da dobimo iste cene, kakor Madžari. Sklenjeno je bilo. da se v kratkem prično neposredna pogajanja za določitev cene naši živini. Znatno Je povečan kontingent za žito. fc sicer na 90 milijonov lir, od česar odpade 25 milijonov lir na koruzo in 65 milijonov lir na pšenico. Kontingent za pšenico znaša okrog 10.000 vagonov. Sporazum o cenah pšenici ni deflnitivno dosežen in bodo o tem še naknadna pogajanja neposredno med zainteresiranimi ustanovami in sicer v oktobru, ko bo Italija uvažala našo pšenico. Ostali kontingenti so povečani za 20 do 50»/». Kakor zatrjniejo v poučenih krogih, je računati s tem. da br> v zvezi ? povečanim izvozom v Italijo postopno likvidiran naš klirinški dolg in je verjetno, da se bo ob koncu leta pojavil zopet saldo naših terjatev. V tej zvezi je rešeno tudi vprašanje lir za naše turiste, ki potujejo v Italijo. Znano je, da je izčrpana terjatev Narodne banke v lirah, ki se je doslej uporabljala za turistični promet. Zato je bilo izdajanje lir za turiste nekaj časa ustavljeno. Sedaj je določen v ta namen nov kredit Končno je bilo na zasedanju v razpravi tudi vprašanje naše trgovine z Albanijo, za katero velja odslej trgovinska pogodba z Italijo. Za izvoz v Albanijo pa niso predvideni kontingenti, temveč se bodo sproti dajala uvozna dovoljenja, in sicer v mejah prejšnjega izvoza iz Jugoslavije v Albanijo. Ustanovitev samostojne obrtne zbornice v Ljubljani Iz Beograda nam poročajo, da je trgovinski minister podpisal uredbo, po kateri se v Ljubljani ustanovi samostojna obrtna zbornica za področje dravske banovine. Sedanji obrtni odsek Zbornice za TOI se razpusti in se njegovi člani razrešijo dolž-rostL Prve svetnike nove obrtne zbornice bo imenoval trgovinski minister in se bodo volitve razpisale šele kasneje. Kakor čujemo bo imnovan za predsednika obrtne zbornice tesarski mojster g. Kavka. Prvo predsedništvo obrtne zbornice bo imelo nalogo, da z nadalje obstoječo trgovinsko-industrijsko zbornico v Ljubljani uredi vprašanje razdelitve premoženja in prevzema enega dela uradništva. To vprašanje pa ni lahko, zlasti ker bo morala nova obrtna zbornica računati s skromnejšimi dohodki, če se ne bo odločila povišati zbornično doklaio, ki znaša sedaj 3%, odnosno prispevke onih obrtnikov, ki plačajo pavšalno pridobnino. Od sedanje doklade in sedanjih prispevkov bi imela nova obrtna zbornica na leto le 300.000 din dohodkov. K temu bi bilo prišteti še dohodke od taks. Nova zbornica bo prevzela tudi zavod za pospeševanje obrti. Skupaj s tem zavodom znašajo sedaj v skupni zbornici izdatki za obrtnike brez upravnih stroškov 657.000 din. Povečan obtok bankovcev Medtem ko se Je naš obtok bankovcev v prvih treh tednih julija zmanjšal za 123 milijonov, zaznamuje najnovejši izkaz Narodne banke v zadnji četrtini julija zopet povečanje za 299.8 milijona din in je znašal ob koncu julija 7.354.2 milijona din (lani ob koncu julija 6142.3). Vzporedno s povečanjem obtoka bankovcev so se zmanjšale obveznosti na pokaz za 176.5 na 1711.8 milijona din flani 2255.7); predvsem so se zmanjšale naložbe na privatnih ži-rovnih računih, namreč za 144.6 na 920.3 milijona din (lani 1247.7). Zlata podlaga se je kakor običajno tudi v zadnji četrtini julija povečala za 0.5 na 1921.9 milijona din (lani 1837.2), devize, ki se ne vštejejo v podlago so se zmanjšale za 1.7 na 502.8 milijona din (lani 361.4), postavka ramift aktiv, ki vsebuje, kakor znano nelzkazane zlate ln devizne rezerve, pa je narasla za 21.3 na 2327.5 milijona din. Eskontna ii» lombardna posojila, ki sc v zadnjih tednih precej nazadovala, so zopet narasla za 85.8 na 1859.9 milijona din (lani 1574.0). Vrednost zlate In devizne podlage (skupaj z oficielno premijo 28.5%) je znašala 31. julija 2iG9.7 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 27.08% (prejšnji teden 27.45%) Gospodarske vesti = Gradnja zavoda za mineralogijo univerze v Ljubljani. Banska uprava dravske banovine je razpisala prvo licitacijo za gradbena dela pri zavodu za mineralogije, tehnično raziskavanje ln izkoriščanje mineralov univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Zaenkrat so razpisana težaška, betonska, zidarska dela ter železobe-tonsdca dela in konstrukcije s preračunanimi stroški, 3.360.000 din m kleparska dela ter postavitev strelovodne naprave s preračunanimi stroški 238-000 din. = Opozorilo prevomlKipm blaga z motornimi vozllL Banska uprava opozarja v x Službenem listu« prevoznike blaga z motornimi vozili na ČL SO. pravilnika o pre-voeu potnikov ln blaga z motornimi vozili od 16. maja 1936., po katerem mora imeti vozač vedno mri sehd prepis dovolila, in če sta določena, tudi vozni red in tarifo. Vozila za prevoz smejo spremljati poseben spremljevalec, ki ga odredi odpo-šlljartelj blaga, aH pa delavci, zaposleni pri razkladanju in pil opravljanju nadaljnjih del na blagu. Izrabna nosilnost vozila mora biti na vidnem mestu vozila označena. Nedopustno je torej prevažanje drugih oseb, preobremenjevanje vozil in prekoračenje maksimalno dovoljene brzine. ~ Povečanje Števila vajencev v puškar-ski stroki in v stroki preciznih mehanikov. V »Službenem listu« od 5. t m je objavljena uredba bana dravske banovine, s katero je ban na osnovi fi 1., odstavka 4. ministrske uredbe o ureditvi razmerja vajencev proti Številu pomočnikov 30. aprila 1936 in na predlog Zbornice za TOI v Ljubljani odobril, da se v puškarski stroki (§ 23„ točka 8. obrtnega zakona) in v stroki preciznih mehanikov (§ 23., točka 22.. druga stroka) zvila Število vajencev določenih s to uredbo, za po enega nadalj-nega vajenca, veodar v primeru pod toč- ko 1., prvega odstavka, 9 1. ministrska uredbe le tedaj, če mojster zaposluje vsaj enega pomočnika = Povišanje glavnice. Banska uprava je odobrila povišanje delniške glavnice »Jugočeške«, jugosJovensko-češke teksta-ne industrije d. d. v Kranju po sklepu občnega zbora dne 26. okt 1938, in SLcer od 20 na 40 milijonov din. = KOnkurz je razglašen o imovini Ane Derkačeve, posestnice in lastnice pekarne v Cankovi (upravnik mase Franc Bajlec, odv. v Murski Soboti; prvi zbor upnikov pri okrožnem sod. v Murski Soboti 22. avg. ob pol 10., prijavni rok do 22. sept-, ugotovitveni narok 6. oktobra). = Poravnalno postopanje je 'ivedeno o imovini Elze Zabretove trgovke z galanterijo in špecerijo v Stražišču (poravnalni upravnik dr. Stanko Sajovic, odv. v Kranju; poravnalni narok 11. septembra ob 9., prijavni rok do 25. avgusta). = Iz trgovinskega registra. V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrd-ke: Onič Davorin, trgovina s sadjem na veliko v Ribnici na DoL; Kalan Frane, nakup prodaja in izvoz lesa v Vrb ju pri Žalcu; šnuderl Franjo, nakup in prodaja sadja na drobno in debelo in izvoz v Zgornjem Jakobekem dolu, — Tvrdka R. Ster-mecki v Celju se je preosnovala v javno trgovsko družbo, katere družabnika sta Rudolf Stermecki in Ruda Stermecki, oba trgovca v Celju — Pri Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. s sedežem v Celju se je vpisal kot član upravnega sveta inž. Maks Adolf Westen, industrijec v Celju. *= Dobave. Uprava vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu do 17. avgusta tekočega leta ponudbe za dobavo olja, do 18. t. m. za dobavo stroja za ostrenje Spiralnih svedrov, do 22. t m. za dobavo konstruktivnega in orodnega jekla, do 30. t m za dobavo čistega kositra in do 2. septembra za dobavo bele pločevine in brusnih kamnov. Pri isti upravi bodo naslednje licitacije: 11. t m za dobavo strojev, 16. t m za dobavo svinca, 17. t m za dobavo orodnega jekla, 22. t m za dobavo železne pločevine, 1. septembra za dobavo valjkov. 2. septembra za dobavo kopirnega stroja za les in bcm-baževine, 4. septembra za dobavo večje količine žarnic, 5. septembra za dobavo električne vrvice. Pri štabu za utrjevanje v Ljubljani bo 10. t. m pismena pogodba za napravo voda visoke napetosti pri Vrhniki, 12. t. m. za dobavo kompletnih poljskih kovačnic s celokupnim pripadajočim orodjem, kozjih nog in dolžinskih mer, 14. t m. za dobavo žag, sekir, ključavnic, lopatic za premog, kovaških nakoval, sit in rešet za pesek. Borze 9. avgusta Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Bolgarski klirinški čeki "so se v Ljubljani nu. dili po 82, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 82. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 32, v Beogradu pa je bii promet po 32. Angleški funti notirajo nespremenjeno 258. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 465 — 468 (v Beogradu je bil promet po 465.75). Zaključki pa so bali zabeleženi v 4% severnih agrarnih obveznicah po 59 (v Beogradu po 53), v 6% dalmatinski'-, agrarnih obveznicah po 83.25 — 83.50 (v Beogradu po 83 50) in v delnicah Sečerana Osijek po 80. DEVET. Ljubljana. Oficielni tečaji; London 205.7T — 208.97, Pariz 116.20 — 118.50, N York 4378 — 4438, Curih 995 — 1005, Milan 231 45 — 234.55, Praga 151 — 152.30, Amsterdam 2338.50 — 2376.50, Berlin 1768.12 — 1"85.88, Bruselj 746.50 — 758.50. Tečaji ca svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 14434 — 147.14, N'-w York 541:9.45 — 5519.^5, Ženeva 1239.12 — 1249.12, Amsterdam 2914.01 — 2952.01, Bruselj 730.20 — 742.20. Curih. Beograd 10, Pariz 11.74, London 20.7425 New York 443.125, Bruselj 75.25, Milan '23.30, Amsterdam 235.80, Berlin 177.70, Stockholm 106.85, Oslo 104.2250, Kčbenhavn 92.60, Sofija 5.40, Praga 15.1750, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 — 468, 4% agrarne 61.25 — 52.50, 4«/« severne agrarne 59 — 59.50 (59), 6°/« begluške 8b.50 — 87.25, 6% daim. agrarne 83 — 83.25 (83.25 — 83.50), 6°/. šumske 81 — 81.50, 7% stabiliz. 101.50 bi., 7% invest 100 — 101.50, 7«/« Seligman 1C1.50 bi.. 7«/t Blair 94.50 U., 8% Blair 101.50 bi.; delnice: Narodna banka 7550 deru PAB 210 den., Trboveljska 174 — 176, Gutmann 44 — 49, Sečerana Osijek o0 — 81 (80), Osje-ška ljevaonica 150 — 162, Isis 20 den. Beograd. Vojna Skoda 465.75 — 466 (4o5.75), 4"/o agrarne 59.15 bi. (59), 6»/. begluške 86.75 — 87 (87), 6% daim. agrar. ne 83.25 — 83.50 (83.50), 6»/« šumske 81-50 —• 82.50 (81 — 83.75), 7% stabiliz. 101.50 den., 7®/a invest 101 bi. (101), 7% Seligman 100.50 den., 7»/0 Blair 93.50 — 94, 8% Blair 100 — 100.75, PAB 210 den, (210). Blagovna tržišča 21TO 4- Ohicago. 9. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 63.125, za dec. 63.75, za maj 54.50; koruza: za sept 42, za maj 44.25. + Wlnntpeg, 9. avgusta. Začetni tečaj!: pšenica: za okt. 52.50, za dec. 53.75, za maj 56.50. -j- Novosadska blagovna borza (9. avgusta). Tendenca stalna. Pšenica: stara (78/79 kg); baška, sremska. slavonska 147 —149; južnoban. 146—149. Rž: baška nova 127—129. Ječmen: baški, sremski 64/65 kg 140—142.50. Oves: baški. sremski novi 122.50 — 125. Koruza: baška in pariteta In djlja 118 — 120. Moka: baška ln banatska »Og« ln *0gg< 230 — 240; »2« 210 — 220; >5« 190 — 200; >6« 170 do 180; >7« 145 — 155; »8« 117.50 do 122.50. FttoU baški, sremski beli, brez vreč novi 260 — 265. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski v jutastih vrečah 102 — 104; v banatski, v jutastih vrečah 100 — 102. + Budimpeštanska terminska bona (9. t m.). Tendenca negotova. Korma: »a avg. 18.45, za sept 18.73 — 18.75. BOMBA2 — Overpool, 6. avgusta. Tendenca stalna. Za ki j. tečaji: za avg. 4.72, za dec. 4.40, Čateške jame so še neraziskane Prav bi bilo, če bi si jih ogledati ljubljanski jamarji Naša Dolenjska je prepolna naravnih lepot. Čudežen svet se razprostira tudi v njenem podzemlju. Ljudstvo ve za mnogo jam, ki še niso preiskane. Med take jame spadajo tudi one pri Čatežu na Dolenjskem. Prijatelji Dolenjske in zlasti Dolenjci sami bi bili našim jamarjem zelo hvaležni, če bi preiskali te jame, ki so javnosti doslej še malo ali skoro nič poznane. Kje stoji Čatež, o tem si ni treba beliti glave. Mislimo onega pod Zaplazom, kajti pozna Dolenjska še drugega, onega tam pri Brežicah, kjer so doma topli vrelci. Čatež pod Zaplazom je v višini 500 metrov. Najlažji je dostop z dolenjske proge s postaje Velike Loke. Naš učeni Velikolaščan France Levstik je že pred 80 leti postavil Čatežu spomenik v literaturi, ko je opisoval pot iz Litije do Čateža. Čatež pod Zaplazom je ena izmed največjih in najbolj znanih dolenjskih božjih poti. Kraj je sredi vinskih goric in ima prekrasen razgled na vse strani. Kdor pride tjakaj gor, ne občuti dušečih telesnih težav, če se prepusti v oskrbo eni izmed številnih gostiln. Kadar prihajajo semkaj romarji, kuhajo juho v tako velikanskih kotlih kakor v le malokateri ljubljanski restavraciji. V gostilni pri Urban-čiču boste ugledali tudi vzorce malih kapnikov, ki jih je gospodar obesil za reklamo na steno. Marsikoga bo premagala radovednost, da se bo odpravil do podzemskih jam. Tudi nas so ti kapniki napotili v Orfe-jevo deželo . . . Jame leže kake pol ure pod Čatežem. Do Roj drži lepa občinska pot mimo Dolenje vasi. Lepo je speljana, mestoma tudi skozi gozd, in novodobni popotnik bo takoj presodil: v temle naravnem parku pod kronami visokih dreves bi našlo na stotine ljudi mimo in tiho skrivališče, kadar bi začeli sitnariti sovražni zrakoplovi. . . V Rojah se ustavimo. Vas stoji obdana sredi vinskih goric Zemnlce, Lazov ln Trebanjskega vrha. Trebanjski vrh ima čedno cerkvico. Pri prvi hiši vprašamo za nasvet, kje nam je iskati jam. Ljudje so zelo prijazni. Zaposleni so z obiranjem hrušk. Brž napravimo kupčijo in nam za dva dinarja napolnijo kapo do vrha. Obe stranki sta z barantijo zadovoljni, saj je sad res imeniten. Stopamo skozi vas. Kmetije so lepe, hiše snažne. Pri šlosarjevi hiši stoji kapelica, ki je izdelana v posebnem slogu. Je spomenik dvema sinovoma, ki sta padla v svetovni vojni. Tako pove tudi napis v počastitev obeh bratov Anžurjev. Na strehi male kapelice stoje prasne, male granate in šrapneli, nad vsemi pa se dviga, iz cementa vlita velika granata. Spomin na klanje pred četrtstoletjem . . . Zdaj je vsa vas na delu. Spravljajo žito s polja in ga vlagajo v kozolce. Hlapčič Kramarjev Vencelj je pravkar pripeljal s polja naložen vez. Komat spravi na klin, pa se domenimo, da nas bo povedel do podzemskih jam. Pri Kosovih zaprosimo za baterijo, da si bomo svetili v temnem hodniku. Domači sin Janez, ki stoji v kozolcu, nam razklada nekaj o Lovrenčkovih jamah, kakor jim pravijo v Rojah in okolici. Jame poznajo že dobrih 50 let. Pred desetletji so hodili mnogo vanje in so prinašali izpod podzemlja krasne kapnike, ki so jih raz-našali na vse strani. Zadnje desetletje pa so bile jame precej pozabljene. Tudi vhod je bil zadelan teko, di je mogel do nedavnega vanjo le kak pastirček, pa še ta po trebuhu. ? daj pa je ial čateški gostilničar rojskim fantom nekaj kovačev, da. so vhod očistili in namestili nanj lesena vrata, ki so jih nato zaklerili & ključavnico. Neki radovedneži pa so ključavnico odtrgali in jo odnesli. Zdaj le jama spet dostopna vsakomur. Pot do Lovrenčkovih jam, ki jim pravijo v Rejah tudi še po starem Lisičje luknje in nekateri celo Katakombe, drži najprej preko travnikov v dolino. Nato zmanjka sploh vsake steze in je treba privzdigovati kolena preko praproti in robidovja. ce bi nas ne vodil zgovorni hlapčič Vencelj, bi jame res ne našli. Jama je zdaj toliko razširjena, da je videti z okvirom kakor vhod v majhen rudnik. Bolj sključen kakor pokoncu se piipo-gibaš in ležeš v jamo. Kdor hoče v jamo, mora imeti dobro luč. Že na prvem ovinku zamre svetloba z zunanjega sveta. Tudi je priporočljiva slaba obleka z dobrimi čevlji. V Lisičjih luknjah so lepi kapniki. Jama je dolga več sto metrov. Vsi domačini, ki so bili že večkrat v njej in so si jo do konca ogledali, vedo povedati, da so proti koncu zverižene jame taki kapniki, ki so nad V3e umotniško »zdrakslani«. Kapniki rasejo s tal in s stropa (stalagmiti in stalaktiti). Morajo biti pač izredno lepi in veliki, saj smo nekaj odbitih kapnikov, ki so jih hoteli odnesti dolgopr-stniki, tehtali, pa smo jih le s težavo dvignili od tal. Geologi bi znali presoditi, da je okrog Čateža in Roj še več drugih jam. Domača mladina ve še za druge. Neko drugo jamo so nam kazali takoj na razkriž-ju pod Čatežem, kjer se obrne pot proti Sv. Križu. V smeri proti nekdanjemu Pa-cetovemu gradu — tam je bil svoje čase France Levstik za domačega učitelja — je v dolini tudi jama. V Rojah nam je gospodinja, kjer smo kupovali hruške, tudi kazala vhod v podzemsko jamo. Ta odprtina leži blizu poti in domačini pravijo tej jami Jama pri ča-teškem potu. Rov se obrne že kmalu pri vhodu v tla. Zate se te jame ljudje boje. Pred leti je rojska mladina le našla v svoji sredi pogumnega sovrstnika, Barličeve-ga fanta, ,ki je zdaj v službi v Ljubljani, da se je dal navezati na dolgo vrv. Nato ga je mladina po napeti vrvi spuščala v neznano globino. Strahoma so drugi poslušali pri odprtini, pa so čuli, ko jim je fantič kmalu zaklical iz jame, da je prišel do tal. Nato so ga potegnili spet nazaj. Povedal je. da drži pot še naprej v jamo. Tja pa se ni upal. Tako so se opogumili rojski fantiči sami, da so se šli igrat raziskovalce. Domačini sodijo, da so vse jame med seboj povezane. Ločijo jih seveda stene, ce bi prišli tudi ljudje, ki se v podzemlju spoznajo, bi lahko odstranili stene in tedaj bi dobila okolica Čateža novo zanimivost — podzemeljske jame, ki bi zanimale I tudi širši svet Eni izražajo celo domnevo, da so v teh jamah tudi podzemska Jezera. Mimogredočemu popotniku, ki ga je le golo naključje počitniškega romanja privedlo do Roj, je težavno presoditi, kolikšen obseg imajo jame in kakšna bogastva hrani naš dolenjski Kras. Zato pa so poklicani naši jamarji, da preiščejo to, kar domneva naš preprosti človek. Ko smo skončali ogled, smo spet šli nazaj po klancu, ki drži v vas kar čez drn in strn. Tudi preko polja smo šM. Tu Je slaba zemlja. Nizka koruza je rasla lz te ubožne zemlje. Naš kmet, ki je naseljen na dolenjskem Krasu, je res junak, da si pribori iz zemlje živeža za vse leto. Sem pa tja so silile kar iz sredine njiv široke, sive dkale, ki so tipična oznaka našega dolenjskega Krasa. Pred odhodoan iz vasi, kjer visi deska s pojasnilom, da stoje Roje v občini Veliki Loki in v novomeškem srezu, smo se poslovili od prijaznih ljudi, posebej še od šolarčkov, ki hodijo po abecedne učenosti. na Čatež. Mimo vinogradov in mimo hiš, ki so jih obdajali polni vrtovi cvetja, ln mimo prijaznih ljudi, pa mimo polj smo stopali nazaj do Čateža. Vasica, ki je postavljena na sleme dolenjskih gričev, napravlja od daleč vtis, da so cerkev, šola, gasilski dom, gostilne in domovi beli golobčki, ki so sedli za trenutek na zemljo, da se sdpoči-jejo od dolge poti. Jože Župančič. Priprave m gasilski kongres v Ljubljani V okviru kongresa bodo prirejene tudi velike tekme Ljubljana, 9. avgusta Minister za telesno vzgojo, g. Djuro če-jovič je blagovolil sporočiti, da se osebno udeleži gasilskega kongresa m prinese s seboj tudi darilo za tekmovalce. Kongresno knjižico z znakom mora Imeti vsak udeleženec gasilskega kongresa. Z njo namreč ima pravico ne le za znižano voz-nino po železnici, marveč mu ta knjižica daje prost vstop na Stadion v dneh 13. in 15. avgusta, daje prost, vstop na gasilsko razstavo v Vegovi ulici, brezplačno prenočišče na skupnem ležišču na slami in znižano voznino na tramvaju. Kongresna knjižica z znakom stane samo 7 din in se dobi pri vseh gasilskih četah, odnosno v glavni kongresni pisarni Gasilske zajednice, Tyr-ševa c. 29/n. Prenočišč za gasilski kongres v Ljubljani občutno primanjkuje. Zato stanovanjski odsek znova prosi, naj se prijavijo vse razpoložljive sobe in postelje, da bomo mogli spraviti pod streho vse številne prijavljene obiskovalce kongresa ln Ljubljane. O ognjemetu govori menda že vsa Ljubljana ln tudi z dežele nam poročajo o velikem zanimanju za ognjemet na Stadionu. Za tovrstno prireditev je Stadion kakor nalašč in bo ognjemet izredno učinkovit. Za ognjemet, ki bo ob 9 zvečer, v ponedeljek 14. avgusta, so vstopnice že v pred-prodaji v kongresni pisarni Gasilske zajednice, Tyrševa cesta 29/n. Sedeži 10 din, stojišča 5 din, gasilci v kroju 3 din (v pred-prodaji gasilci 2 din). Tekme, ki bodo v nedeljo 13. t m. na Stadionu, so javne in se vrše ves dan, t. j. od osmih zjutraj do šestih zvečer. Tekmovali bodo dopoldne samo posamezniki, in sicer v tehle panogah: 1. tek na 400 m z zaprekami, 2. reševanje ponesrečenca po lestvi in 3. spuščanje po vrvi. Tekme so prirejene potreDam gasilske službe in temu primerne bodo tudi zapreke, ki so navadno na požarišeih, n. pr. plezanje čez plot itd. Zadnjih 100 m z zaprekami bo moral tekmovalec premagati s plinsko masko na obrazu, kar je precej težavno. Reševanje se bo vršilo z lutko, ki bo predstavljala ponesrečenca. Tekmovalec bo moral lutko varno prenesti po lestvi na tla. Spuščanje po vrvi je tekmovalna vaja za samoreše-vanje gasilca, če je sam v nevarnosti. Vse te tekme so torej vaje za gasilsko delo na požarišf;h. Popoldne tekmujejo roji. Roj je najmanjša gasilska edinica 10 mož, ki še lahko uspešno deluje na požariščih. Nastopilo bo 30 rojev, t. j. 300 gasilcev v polni opremi. Začne se z znekom za pepiah (alarm), nato pa preide zorano moštvo roja v trodelni napad na inesto, kjer bo naznačeno požarišče. Sledi pospravljanje oroaja. Tekmovanje roja se zaključi z metanjem cevnih kolobarjev. Roj lahko doseže največ 1000 točk pri skupni oceni. Vstop k tekmam je vsakomur prost, kdor Ima kongresno knjižico ln znak. Prvi trije roji z največ točkami prejmejo nagrade ln sicer I. 100 m tlačenih cevi s spojkami ln diplomo, n. 60 m cevi s spojkami in diplomo in m. 30 m cevi s spojkami in diplomo. Vsak tekmovalec v vseh rojih prejme diplomo. Prvi trije tekmovalci v tekmi posameznikov, ki bodo najboljše ocenjeni, prejmejo posebna darila in diplome. Diplome prejmejo tudi vsi ostali tekmovalci. Gasilcl-telovadcl in naraščajniki-tel ovad-ci, Id bodo sodelovali pri popoldanskem nastopu na Stadionu dne 15. avgusta, samo telovadci torej, odidejo takoj po maši na Kongresnem trgu v spremstvu rediteljev na igrišče SK Ljubljane (nasproti Stadiona), kjer bodo imeli skupno kosilo. Za samarijanke in ostali naraščaj, ki ne nastopa, to ne velja, kakor je to bilo pomotoma v nekaterih časnikih in v kongresni knjižici natisnjeno. Gasilska loterija mora biti prva skrb vseh prodajalcev teh srečk, da bodo še pred kongresom vse srečke razprodane. Kupujte srečke gasilske loterije, ker s tem prispevate k nadaljnjemu razmahu gasilske Ideje. Prehrana. Pisarna sa oddajo prostorov posluje vsak dan od 8—12 ta od 15—20. Pisarna je na Tyrševi cesti 29 (Gospodarska zveza), pritličje — veža — desna Lastniki osebnih ln tovornih avtomobilov se vljudno naprošajo, da kongresnemu odboru Gasilske zajednice v Ljubljani stavijo na razpolago svoja vozila v dneh 12. do vključno 16. avgusta preti povračilu porabe goriva in dnevnic šoferjem, dnevno 50 din. Prijave pošljite na naslov: Gasilska zajednica, Ljubljana, poštni predal 297 ali telefonično štev. 21-83. Prehranjevalni odsek more Jamčiti rn prehrano le tistim edinlcam in skupinam, ki nakažejo obenem z naročilom tudi ustrezne zneske. V Ljubljani se bo za čas kongresa vsakdo dobro in izdatno, prehrani* za 15 din dnevno. Zajtrk 2 do 3 din, kosilo (juha, meso, dve prikuhi) 7 din, večerja (golaž, vampi ali kaj podobnega s prfkuho) 5 din, sicer pa po cerlku. Ljubljanski gostilničarji ta javne kuhinje bodo udeležence kongresa z že priznano gostoljubnostjo sprejeli in postregli. Tudi na Stadionu bo za okrepčilo zadostno poskrbljeno. Prodajni prostori za gasilski kongres bodo na Stadionu. Za prodajo so določene po enotnem načrtu prenosljive lope. Interesenti dobijo načrt na vpogled v pisarni za oddajo prostorov v veži Gospodarske zveze, Tyrševa 5.29, desno pritličje. Tudi glede obleke prodajalcev Jest vin ta pijač ta druga pojasnila prejmejo Interesenti istotam. Tekmovalci ta roji, ki še niso poslali svojih prijav, naj jih nemudoma pošljejo kongresni pisarni. Glavna kongresna pisarna posluje v prostorih Gasilske zajednice v Ljubljani (Go- Manotn proS. Vide Vrtovčeve Pred mesecem dni so pri Sv. Križu zagrebli prof. Vido Vrtovčevo, ki je umrla sredi najlepše dobe, polna neizrabljenih sil. Kako priljubljena je bila pokojnica pri svojih učenkah, nam nazorno pričajo naslednje vrstica, ki jih je ena izmed bivših licejk, danes uva-ževana pisaieljica, napisala v njen spomin. Pred 10 leti je bilo v zadnjih junijskih dneh, v onih dneh, ko po vsej Ljubljani za-diši po počitnicah ... Na ljubljanskem kolodvoru je bila velika gneča, vpitje, prerivanje kovčegov, bisag in košar, rokovanje, objemanje, smrad po dimu in strojnem olju, pa vročina prava počitniška vročina. Vse, kar je bilo tu mladega, se je odpravljalo. Nekateri domov, drugi zdoma na kmete, tretji v planine, četrti sam bog ve kam, morda samo do Device Marije v Polju. Bilo nas je nekaj razboritih osmošolk z liceja, ki smo neučakane rinile v vagon ter s svojo važnostjo in s svojo težnjo po čim večjem uveljavljenju nervirale druge pametne in popolnoma odrasle ljudi. Ko smo zbasale svojo prtljago tja, kamor je spadala, smo se seveda vse naenkrat zakadile proti oknu in tista Vera Š., ki se zdaj kot inženjerka agronomije nekje v Južni Srbiji ukvarja s problemi kmetijstva, je pri oknu ekspresnega vlaka, ki je za par trenutkov obstal na sosednem tiru, prva zagledala našo razrednico, gospo prof. Vido Vrtovčevo. Seveda smo tudi vse druge stiščale svoje glave čim bolje v ospredje, da nas je opazila tudi ona in nam ysa nasmejana pri- jazno odzdravljala. »Dobro se imejte na počitnicah!« nam je zaklicala, me pa v zboru nazaj: »Kam pa vi, gospa profesor?« »V Prago! V zlato Prago!« Viš jo, v Prago pojde, smo se pogovarjale potem, ko je bil brzec že davno odpeljal in se je pričel pomikati tudi že naš vlak. Vsaka izmed nas jo je zavidala za to lepo potovanje, za vse one užitke, ki ji jih bo Praga dala, in končno smo sklenile, da bomo itak same po letih, ko bomo tudi že »nekaj«, potovale ob počitnicah v svet, v Pariz in London in seveda v Prago, da — v Prago na vsak način. Sicer nam bo pa ona povedala jeseni, ko se spet vidimo, kako je bilo v Pragi. O, jeseni jo že spet dobimo v pest, saj je naša razrednica in nas bo peljala k maturi! To je bilo pred 10 leti! Zadnjič, pred mesecem pa je na ljubem licejskem poslopju, ki sniva tam na Blel-wewisovi cesti v miru in hladu svoj počitniški sen o novem šolskem letu, o mladih študentkah in njih mladih srcih in željah, zaplapolala črna žalna zastava. Ze spet! Vila se je v vetru, ko je zapustil svoj zavod njega dobri hišni oče, direktor Jug, plapolala je tam, ko je zatisnil svoje vedre oči dr. Ivan Lah, in spet je zdrknila z droga, ko nam je sporočilo časopisje, da žaluje Iicej za svojo marljivo delavko, prof. Vrtovčevo. Nehote obujajo ljudje, ki se dolgo niso videli in ki se naenkrat snidejo ob krsti dragega človeka, svoje spomine nanj in na yse, kar je bilo in kako je potem yse pri- spodarska zveza), Tyrševa cesta 29/n., telefon 43-41. Prijave, kolikor še niso. naj gasilske čet nemudoma pošljejo, da moremo pravočasn obvestiti železniško direkcijo o številu ud« ležencev kongresa. Vojaška godba 40. pešpolka Triglavska ga bo v četrtek. 10. t. m., ob pol 9. zvečei v radiu v začetku svojega koncerta igrala gasilske fanfare in koračnice, ki jih je iz dala Gasilska zajednica Na to opozarjam« vse godbe, zlasti gasilske in pa prijatelj« gasilstva. šlo Prage ni več, one Prage namreč, v katero bi se nam ljubilo potovati z onim srcem, s katerim je potovala tja pred 10 leti naša profesorica, direktorja Juga ni več, dr. Laha ni več, tudi nje ni več, saj smo jo spremile na poti v grob, in pravijo, da kmalu tudi liceja ne bo več, tega liceja, iz katerega smo ponesle svoje velike ideale v svet, k.ier so nas dobri učitelji učili spoštovati ono, kar je neumrljivi duh ustvaril, in ljubiti vso lepoto, ki jo je dala slovenska zemlja. In nehote nas zgrabi za srce ob slovesu od naše drage profesorice še tragika umirajočega liceja, ki ga hvaležno srce pozabiti ne more, saj je dal narodu cele generacije izobraženih žena, večini teh žena pa temelje njih življenjske eksistence m veljave. Na vse to smo mislile, ko so ji doneli nad grobom otožni zvoki slovanske žalni-ce: »Večna ja ji pamjat!« Da, večna ja ti pamjat, profesorica Vida Vrtovčeva! Bila si širok, po svetu in njega naravnih in umskih lepotah razgledan človek, razgledana pa tudi po človeških srcih, zlasti po mladih, še vsega človeškega tako željnih srcih. Čutile smo visoko stopnjo njenih umskih kvalitet, saj je iz pouka, s katerim nas je obdarovala, sijala globina humanistične na-obrazbe, ki je bila njena last. Sama pa nam je povedala, da je kot slavistka učenka in občudovalka genijalnega učitelja zgodovine slovenskega slovstva, pokojnega dr. Ivana Prijatelja, katerega spise smo v osmi z velikim veseljem študirale, ko nam jih je ona odkrila. Saj to niso bile običajne suhoparnosti učne knjige in vendar so in ostanejo pravi vir slovenske učenosti. Ker sama ni bila ozek človek, nam j« znala dajati tudi ene »meraice, ki sq vsem Lepo življenje majorja Zenkovica Bilo je na god sv. Ane pred desetimi leti. Vroč petek prvih pasjih dni je šel h kraju. Mrak je legal na razgrele poljane dravskega polja in se jel ob pobočju zelenega Pohorja plaziti vse višje in višje. Pošastna senca plečatega pohorskega hrbta je lezla vedno dalje proti vzhodu, dokler ni poslednji solnčni žarek poljubil vrha ptujskega gradu in izginil v neskončni nebesni svod. Spodaj v Razvanju in Hočah so se prižigale prve luči. Nekod v daljavi se je utrgal vrisk iz grla prešernega fatna, ki se je pravkar podal k svojemu dekletu v vas. Iz zgornjega konca mu je zaorila v odgovor pesem veselih bratcev, ki so se po truda-polnem dnevu podali v breg. da ob žlahtni kapljici iz majorjeve gorice poplaknejo izsušena grla. Bila je zbrana prav čedna družba. Sedeli so za dolgo leseno mizo pod košato jablano. Kozarci so žvenketali, pesem je odmevala v temni gozd. Gospod major je moral nekajkrati odpreti kletna vrata in se pogrezniti v podzemlje. On pri tem poslu nikoli ni slabe volje in tudi ta večer ni bil. Nasprotno. Vesela pesem je tudi njemu razigrala srce, da je nasmejan prise-del in korajžno pomagal prijemati za bas. Ta večer je bil še nekam posebno židane volje. Da ste ga slišali, kako je mladeni-ško pela njegova struna. Zvezde na nebu so veselo mežikale, razpoloženje se je stopnjevalo. Bilo je kakor tedaj, ko gre ženin s svati po nevesto. Tedajci nenadoma stopi iz teme mračna, sključena postava z dolgo brado, zavita v svojo haljo, v eni roki palico, v drugi svetilko. Oči vseh so ostrmele, prišlec pa se ni obotavljal, stopil je pred majorja, mu stisnil roko in ga nemo objel. Bil je očak Abraham. Da. očak Abraham. Malo čudno sta se pogledala. Pa je bilo vendarle res. Peti križ se je tedaj naslonil na majorjeva ramena. Pravijo, da je z njim brž izginil v podzemlje in da vina oni večer ni zmanjkalo. Tudi očak Abraham, da si je pošteno umil prašno grlo. Trde celo, da je ob slovesu ondi pozabil !a-terno. Res je bilo g. majorja potem večkrat videti v pozni ponočni uri s sličnim svetilom priti v dolino. Ali pa ta reč res izvira od Abrahama, se do danes ni dalo trdno dognati Od tega dogodka {e poteklo deset let. Oni dan je sprejel major Zenkovič šesti križ. Ne bi verjel, kdor ga pozna. In kdo ga ne pozna? Na njegovem vinotoču tam ob vznožju zelenega Pohorja, v Pivoli, od koder je tako krasen razgled na vse Dravsko polje, se ob nedeljah zbira staro in mlado, od blizu in daleč. Posebno ga imajo v čislih Mariborčanu On vsakogar sam postreže. Treba ga je samo videti, s kako mladostnim korakom ti odhiti v klet in zopet nazaj, pa mu niti od daleč ne boš prisodil šest križev. Že na prvi pogled prepoznaš v njem pristnega vojaka, lei je le zamenjal sukno. Major Zenkovič je pravi sin Slovenskih goric. Platno je sicer nekaj časa prodajal na Kranjsk-m, v Radovljici je tudi zagledal luč sveta. A že po enem letu je obrnil Kranjcem hrbet in se s svojo materjo naselil pri Sv. Miklavžu nad Ormožem, kjer je bil njegov stric tedaj za župnika. Tu so mu potekala mladostna leta. Tukaj se je tudi izučil za pastirja in pozneje za ministranta. Očeta je videl le poredkoma. Ta je bil namreč kapitan trgovske ladje in je živel večjidel na morju. Ko je bil mladi Albert že toliko dorasel, da mu je bilo moči povedati, da je svet okrogel, ga je vzel oče seboj na ladjo in ga popeljal v tuje kraje, najprej v dežele ob Sredozemskem morju, potem pa vedno dalje, končno tudi v Indijo, v Bombay, na Ceylon, v Kalkuto, na Kitajsko. L. 1995 je bil v Vladivostoku. Po Singapuru se je sprehajal dvakrnt. Višjo izobrazbo je Sel zajemat zopet na Kranjsko, v Ljubljano. Tu je pose-čal realko. Po Šestih letih je odšel na Dunaj v kadetnico. L. 1900 je postal kadet in bil istega leta dodeljen na službovanje k 78. polku Šokčevič v Osijek. Tukaj je ostal polnih štirinajst let V začetku svetovne vojne je bil pcslan na vzhodno fronto. Odtod je moral v Karpate, kjer je bil 1. ju- mladim tako silno potrebne, da si prilastijo sploh kdaj širše obzorje, da sploh občutijo željo in potrebo po njem in da se ne zakrknejo in zaprašijo v borniranosti in puščobi. Profesorica Vida Vrtovčeva je bila cela osebnost. Posrečena združitev odprtega duha s fino izoblikovano srčno kulturo in notranja dograjenost je dala slovenski ženski mladini učiteljico, kakršnih je malo. Bila je profesorica z vsem srcem in z vsemi svojimi duhovnimi silami in nam je od tega vsega bogastva radodarno dajala. Pravična strogost, naravni dar za psihologijo in srčna dobrota so bili glavni stebri njene pedagogike, ki ji ni bilo kaj očitati. Zdaj je ni več. Zatonilo je vse, kar yc nosila v sebi, kar je hotela še dajati onim, ki bodo vstopale jesen za jesenjo v šolsko sobo, da se tam česa nauče, da tam rastejo svoji bodočnosti naproti Ostalo je le to, kar je bila že zdajala in kar hranijo zdaj hvaležna srca onih, ki bodisi že kot poklicne delavke skušajo doprinesti svoj delež k rasti domovine, ali pa ki še kot študentke grade svojo pot v življenje. In tako se vrača neumrljivi duh spet k onemu, 'n česar je izšel, k luči, iz katere ga je tudi naša pokojna profesorica sprejela in ki nevidna in večna razliva nad nami svoj tolažeči svetli soj. In žarek te luči je tudi ono. kar imenujemo spomin in kar kot drobna lučka žari nad likom dragih rajnkih, ki jih nosimo v svojih srcih. Ne bomo pozabile naše drage profesorice Vide Vrtovčeve, spomin nanjo bo ostal v nas samih kot uresničenje one slovanske molitve: »Večnaja Ti pamjatl« T. P. I lija 1916 pri Lucku ranjen. Po okrevanj« je odrinil na italijansko fronto, kjer se je ideleževal bojev na odseku Sette Commu-ii, nato pa ob Piavi, odkoder se je 12. no-/embra 1968 s svojim polkom vrnil v Oai-iek. L. 1919. je bil preveden v jugoslovensko armado, 1. 1920. pa premeščen v Maribor. Tu je ostal v službi še osem let, nakar je bil v činu majorja upokojen. Življenjsko družico si je bii poiskal svoje dni v Osijeku in postal je oče treh hčera. Danes po tolikih letih pestrega in viharnega življenja mirno uživa jesen svojega življenja v krogu svoje družine v Mariboru, poleti pa na svojem idiličnem posestva v Pivoli. Je med drugim še danes navdušen kolesar. Vsako jutro ga moreš videti, kako v pumparicah, oprtan s tradicionalnem nahrbtnikom, poganja svojo cizo čez dravski most v mesto in zopet nazaj v Pivolo. Kot malokdo se more on veseliti tako vsestranskega in globokega spoštovanja številnih znancev in prijateljev, ki cenijo v njem ne samo veselega in prijetnega družabnika, temveč tudi zvestega tovariša in iskrenega prijatelja. Majorju Zenkoviču, ki je tudi naš dolgoletni naročnik, želimo učakati ie mnogo življenjskih jubilejev. Da bi njegova veja tam v Pivoli še dolgo točila žlahtni pohorski sok. Pravilnik za humanitarne ustanove Ljubljana, 9. avgusta Po prijaznem posredovanju g. E. Starka iz Zagreba in g. Djurašinoviča iz Beograda — oba člana Saveza grafičkih radnika Jugoslavije — je prejel akcijski odbor v Ljubljani (Učiteljska samopomoč v Ljubljani) glede pravilnika za humanitarne ustanove sledeče pojasnilo: »Imenovana gospoda sta se 26. in 28. jo-lija 1939 zglasila v ministrstvu za trgovinoi in industrijo v Beogradu in sicer pri referentu g. Tasiču, ker je načelnik g. Boško-vič na letnem dopustu. Referent jima je sporočil, da je rok za uveljavljenje novega pravilnika odložen do 6. decembra 1939. Načrt novega pravilnika je že sestavljen. Ministrstvo pa ni sprejelo v pravilnik vseh naših predlogov, ki smo mu jih v obširnem referatu poslali v maju 1939. Pravilnik bo vseboval liberalnejše odredbe glede stanovskih humanitarnih ustanov in vprašanja matematičnih rezerv. Prepisa tega pravilnika pa omenjena dva gospoda nista mogla dobiti. Referent Tasič jima je obljubil, da bo ministrstvo v kratkem poslalo prepia tega načrta po banski upravi dravske banovine v Ljubljani akcijskemu odboru X Ljubljani, ki bo dobil s tem priliko, da se vnovič bavi z načrtom in poda k temu nove predloge. G. Djurašinovič iz Beograda bo skušal pospešiti odpošiljatev načrta novega pravilnika v Ljubljano.« Ko bo akcijski odbor v Ljubljani prejel načrt za pravilnik, ga bo dal razmnožiti in ga poslal vsem humanitarnim ustanovam, ki so se priključile naši akciji Te ustanove bodo načrt pregledale in poslale akcijskemu odboru svoje predloge. Nato bo imel akcijski odbor skupno sejo, na katera bodo povabljeni vsi člani tega odbora. Humanitarne ustanove naj do nadaljnjega čakajo mirno. Akcijski odbor bo kakor doslej tudi v bodoče posvečal pravilnika vso skrb in pozornost Akcijski odbor. APZ poje kraljici Mariji Akademski pevski zbor si je posebno ti zadnjem času s celo vrsto uspelih koncertnih gostovanj po vsej slovenski zemlji, tako s svojo kulturao-narodno misijo, kakor z brezhibno izvedbo svojega pestrega programa po pravici zaslužil sloves našega najboljšega, elitnega pevskega zbora. Krona gostovanj bo prav gotovo sobotni njegov koncert na Bledu, kjer bo okrog 60 članov broječi zbor naših akademikov na* stopil pred najvišjo pokroviteljico zbora, Nj. Vel. kraljico Marijo. Svoji visoki za-ščitnici bodo zapeli pred dvorcem Suvobo-rom podoknlco, potlej pa se bo ob pol 9. zvečer vršil slavnostni koncert v dvorani Prosvetnega doma. Nastopili bodo s pesmijo slovenskega preporoda, s katero so doživeli to leto toliko triumfalnih uspehov na koncertih v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Kranju, Skofji Loki, Novem mestu ta drugod. Za blejski koncert so izdali okusne lepake v slovenskem, francoskem, Italijanskem to nemškem jeziku. Nobenega dvoma na, da bo akademski pevski zbor kar jas^jdastojnejše reprezen-tiral slovensko narodno ta umetno pesem pred kraljico, dvorom in visoko blejsko publiko. Odlične pevske vrednosti zbora, ki jih je do zavidljive popolnosti ustvaril • svojo precizno, strokovno glai^eno vzgojo zborov dirigent France Marolt, ki je na glasu kot naš največji, nasposobnejši zborovski dirigent to glasbeni pedagog. Tako bo sobotni koncert na Bledu ne samo največji koncertni dogodek gorenjskega kota to leto, ampak tudi reprezentativna predstavitev naše bogate pesmi najvišjemu mestu to mednarodnemu svetu, kar bo akademskemu zboru v priznanje ta ponos, ki ga slej ko prej ni doživela še nobena naša pevska organizacija. Akademskemu zboru aa sobotni nastop čim več uspeha ta priznanja! Ne posiljujmo jezika žalostno dejstvo je, da doživlja naš jezik na vseh velesejmih, tednih in razstavah najhujša posiljevanja. Dovolj je, da gresta skozi razstavni ta veselični prostor Mariborskega tedna ta preberete najrazličnejša plakate in napise, pa vas bo zabolelo srca nad spakedrano slovenščino. Naj navedemo samo nekaj napisov z razstave žab, ki ponazorujejo človeško življenje. Nad vsakim prizorom visi napis z odgovarjajočo razlago. Na teh napisih beremo: j; »En je padel, drogi mesto da ga digne pade črez njega«. »Gospodična po kopdljl ee sotočja ter bo. de nadegovana po fantih«. »Zatečeni in z verigami zvečani prepeljani v zapore«. »Erdeči križ«. _ »Dva sta od gostilničarja z nogo ven vržena«. Ali ne M kazalo, da bi Imela vsaka jar-na prireditev kakor je velesejem ali ran-lični tedniki tudi nadzorstvo sa pravilno uporabo slovenščine na plakatih ln napisih? Obiščite i Beograiski jesenski seiem OD 7- DO 17. SEPTEMBRA 1939* NAJVEČJA GOSPODARSKA MANIFESTACIJA V JUGOSLAVIJI. NAJPOPOLNEJŠI PRIKAZ DOMAČE IN TUJE PROIZVODNJE. RA DIOR A ZSTAVA KNJIŽNI SEJEM informacije: uprava Beograjskega sejma, Beograd Poštni predal 538. — Tel. 28-526, 28-802 P.olovična vožnja na vseh železnicah in pomikih ie vesti * žalostna GOIetnica Sarajeva. Malo je mest v naši državi, ki bi pretrpela toliko hu.ih nesreč, kakor Sarajevo, ki pa je, kakor danes, tako po vseh hudih katastrofah ostalo lepo in ponosno. V Sarajevu so pustošile kuge, ulice in ceste so razorali hudourniki, večkrat je bil potres, a med največje nesreče, ki so zadele to mesto, spada požar leta 1879., ki je uničil 305 hiš, 434 trgovskih in obrtniških lokalov in 135 drugih objektov v 36 sarajevskih ulicah. To je bilo pred obletnico avstrijske okupacije in. ko se je ogenj razbesnel, tudi avstrijski vojaki, ki niso poznali krajevnih razmer, niso znali in mogli dosti pomagati. Kako je ogenj nastal, ni znano, med ljudstvom pa se je razširil glas, da so njegovi povzročitelji Švabi, in najbrž bo res. da je ogenj nastal po zanikrnosti v kakem bivališču avstrijskih vojakov. * Dubrovnik brez kruha. V ponedeljek ponoči so stopili v stavko pomočniki v vseh dubrovniških pekarnah. Nekateri pekovski mojstri so si pomagali za prvo silo na ta način, da so se sami s člani svojih rodbin in z nekaterimi vajenci, ki niso odšli iz delavnic s pomočniki vred, lotili dela. A vse. kar so izdelali, ni zaleglo, in je bil Dubrovniku tako rekoč že naslednji dan brez kruha. Mojstri so skušali za svoje odjemalce kruh dobavljati iz Trebinja, a so stavku joči prestregli na cesti blizu Uršule vse krušne transporte. Mojstri so poklicali na pomoč policijo, ki je razganjala stav-kujoče pomočnike, ki so ob cesti čakali na pošiljatve kruha iz Trebinja. Eno ve. liko pošiljatev so stavkujoči pomočniki polili s petrolejem. Stavka pekovskih pomočnikov pomeni za Dubrovnik zdaj na višku turistične sezone veliko nezgodo. Javnost razumeva težnje pekovskih pomočnikov, ki so izdali svoj proglas, ter pričakujejo, da bo po posredovanju oblasti spor v najkrajšem času rešen. * V spomin blagopokojnega gospoda prof. Frančiška Svetiča, umrlega v Kamniku 20. aprila tega leta je poklonil njegov brat, župnik iz Divače din 500 za podporni fond Društva brezposelnih profesorskih kandidatov. Tvrdka Josipina Košak iz Ljubljane pa je darovala istemu fondu 100 din v spomin na pokojno gospo prof. Vido Vrhovčevo. DBPK se obema iskreno zahvaljuje. — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Oei. teg. S. bt. MVTMm # Cena Božnar še živi. Včeraj smo objavili dopis o krvavem dejanju opitih fantov na žegnanju pri Sv. Ožboltu nad Škof-jo Loko, ki so z nožem napadli spečega Ceno Božnarja, sodarskega pomočnika iz črnega vrha. V dopisu je bilo govora o tem, da je Božnar v ljubljanski bolnišnici rani podlegel. Včeraj pa smo bili opozorjeni, da vest o njegovi smrti ne ustreza resnici. Njegovo stanje je sicer resno, vendar je mnogo upanja, da bo okreval. • Nadležnost muh. Zaradi stalnega vročega vremena je nastopil pravi naval muh, ki jih je največ baš v času sadja. Mnogo ljudi niti ne misli, kako ogabna in nevarna je nadležnost muh. Podgane so podzemeljski, muhe pa nadzemeljski raznašal-ci epidemij in okuženj. Mnoge žene, ki so sicer pretirane pri snagi, smatrajo, da ni nič hudega, če se muhe, ki plavajo v mleku, očistijo v njem smeti ln bacilov, katere M A ČF RHITVM*!? tudi najcenejše bodo tudi Vas popolnoma zado-&V 0211S V Al*£<9 voljile! PARFUMERIJA »VENUS«, TyrSeva 9. I Rezervni oficirji, ki si žele nabaviti uniformo, naj se zglase v društveni pisarni Udruženja rezervnih oficirjev in ratni-kov v Ljubljani, Kongresni trg l-II. danes od 17. do 19. oziroma vsak torek in petek od 18.30 do 19.30. Nabavljalna zadruga rezervnih oficirjev z o. z. v Ljubljani. * Zveza kulturnih društev vljudno vabi članstvo svojih edinic s področja Ljubljane in okolice, da se udeleži sokolskega nastopa kamniškega Sokola, ki bo v Kamniku v nedeljo 13. t. m. združen s proslavo 35 letnice obstoja. Izkažite s številnim obiskom čast pomembnemu jubileju. 9g/*ažt ^ nSle/I£fMSl se pravi z slabovidnimi aam Hi skozi življenje. Zato ra(e nosita tak O! očala od UBLJANA 1 \SAlA I B0TICNIKA i U PAS MEB0TI * Za zboljšanje zdravstvenih razmer v Sandžaku. Pred 15. leti je tudi Novi Pa-zar dobil svoj Dom narodnega zdravja. Kolikega pomena je ta ustanova, je razvidno ne samo iz podatkov, ki govorijo o zdravniških intervencijah po raztresenih vaseh Sandžaka, marveč tudi iz tega, kar je bilo izvršenega v korist preprostih kmečkih domov. Upravnik zavoda je v mnogih vaseh pregledal vodo in ponekod je ugotovil, da je bilo v enem kubičnem centimetru vode okrog 5.000 bakterij. Vsa ta naselja imajo zdaj zdravo pitno vodo. Obiščite 8« Mariborski teden OD 5. DO 18. AVGUSTA 1939. Polovična vožnja na železnicah od L do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt - Kmetijstvo Velika tekstilna razstava - Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Razstava narodinih vezenin - Narodopisne razstave - Jubilejna gledališka razstava - Skaut-ska razstava - Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne tn gledališke prireditve - Športne prireditve V e s e 1 i č n i park na razstavišču itd. itd. 5.—6. avgusta FESTIVAL slovenskih narodnih običajev. Obiščite Mariborski otok — najlepSe kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice I Obiščite veseli Maribor tn njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost ^ jta obisk nafte severne meje! _>_ so pobrale na zamazanih mestih. Zato: smrt muham! Že desetletja je najuspešnejše sredstvo proti muham »Aeroxon« — najboljši muholovec sveta. Zato se ta muholovec večkrat tudi ponareja. Zahtevajte torej od Vašega trgovca samo »Aeroxon« ali pa posestrimsko znamko »Medos«. (—) Proti sončarici uporabljajte iscnam-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana. Prešernova 5. ♦ Društveno potovanje v Dolomite od 26.—30. VIII. preko Trsta, Benetk, na Gardsko jezero v Rivo, Bolzano, Cortino d'Ampezzo, k Lago Missurina ter preko Trbiža v Ljubljano. Vožnja in vsa oskrba din 950. Prijave do 20. t. m. Potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 20-50. (—) Iz Počastitev pokojnega g. Gašparja Bolteta bo z mašo zadušnico v petek 11. t. m. ob 7.30 zjutraj v frančiškanski cerkvi pred oltarjem sv. Antona. u— Zadrugarice! Umrla je naša članica »Kola žen zadrugark« ga. Terezija Seden. Pozivamo vas, da se udeležite njenega po. greba danes v četrtek ob 15. iz hiše žalosti, Knezova ul. 18. Odbo». u— Ljubljanskim občanom! V dneh 13. do 15. t. m. bo na gasilskem kongresu v Ljubljani zbranih poleg velikega števila domačih jugoslovanskih gasilcev tudi več predstavnikov gasilstva drugih držav. Mestna občina ljubljanska razobesi v čast gostom zastave na svojih poslopjih. Vabim ljubljansko prebivalstvo, naj izkaže gostom svojo že priznano pozornost in gostoljubnost ter njim v pozdrav domove okrasi z zastavami, župan mesta Ljubljane: Dr. Juro Adlešič. u— Karamboi na vogalu Aleksandrove in Bleiweisove peste. Včeraj malo pred 8. je prišlo na križišču Bleiweisove in Aleksandrove ceste do hude prometne nesreče. Drug v drugega sta se zaletela avto in motorno kolo, na katerem se je vozil sto trgovca g. Emil Margon z Brda pri Viču. Avto je motookel sunil v stran, vozača pa vrgel na pločnik, da si je zlomil levo nogo in obležal v nezavesti. Na Kraj nesreče so bili takoj poklicani mestni reševalci ki so ranjenca prepeljali na kirurški oddelek. Ob skrbni negi zdravni kov se mu je že dopoldne vrnila zavest in najbrž smemo upati, da bo g. Margon., ki ga viški Sokol šteje med svoje nadvse dejavne člane, kmalu okrevaj. u— 76-letna starka pod avtomobilom. Včeraj so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 76-letno Marijo Mihalin-čevo, upokojeno delavko tobačne tovarne iz Pred jamske ulice v Rožni dolini. Na Tržaški cestli je starko povozil neznan av-tomobilist in jo močno poškodoval po levi nogi. u— Pred očmi več sto gledalcev utonil, utopljenca so našli in podobno — čitamo vsako poletje v listih. Pri tolikih tisoč kopalcih so le redki, ki znajo reševati utopljenca, a vendar je vsa stvar zelo lahka, čim se prouči. V Ljubljani si je nadela plavalna šola to nalogo, da usposobi čim več kopalcev in javnih organov varnosti 1» reševanje utopljencev. 2e tri tečaje Je izvedla plavalna šola za reševanje in konec tega tečaja, ki danes konča, priredi javno produkcijo ob 6. zvečer v kopališču Ilirije. Vstopnina je samo 2 dinarja, v interesu vseh kopalcev pa je, da si ogledajo produkcijo, ki bo nazorno pokazala, kako je treba postopati pri podobnih nesrečah. Produkcija bo trajala eno uro ter ji bo priključena kratka produkcija mladinskih počitniških tečajev. ! Iz Celja e— Maturanti cedjske gimnazije ie 1. 1909. se bodo sestali ob tridesetletnici mature v soboto 12. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Vabljeni so tudi študijski tovariši Slovenci, ki so maturirali na drugih gimnazijah. Ti naj prijavijo udeležbo dr. Franu Kloarju, odvetniku v Celju. e— Uprava Sokolskega društva v Žalcu se rajtopleje zahvaljuje vsem, ki ao b so-delo-sanjem ali s prispevki in darili pripomogli, da je svečanost otvoritve Sokolske. ga doma v Žalcu v nedeljo 6. t m. tako veličastno uspela. e— Umrla je včeraj na Ostrožnem 5 pri Celju 731etna preužitkarica Marjeta Kavči, čeva. V bolnišnici so umrli: v torek 641et-na učiteljeva žena Marija Linhartova iz Gradca in 141etni rudarjev sin Ivan Pod-bevšek iz Hude jame pri Laškem, včeraj pa 471etni preužitkar Mihael Turnšek z Go-milskega. c Muholovec AEROXON polovi vse muhe! če mnogo posname//m # Tore/ zahtevajte izrecno Aeroxon /✓ ti e— še ena goljufija prodajalca preprog. Pred dnevi smo poročali o goljufijah, ki jih je izvršil ob priliki Celjskega tedna neki prodajalec preprog v Celju. V soboto je obiskala razstavo Celjskega tedna tudi uradnica Anica N. s Polzele v družbi nekega gospoda. Ko si je mimogrede ogledovala tam razstavljene prepix>ge, ii je začel prodajalec preprog prigovarjati, da bi kupila preprogo. Uradnica ni imela namena kupiti preprogo. V pogovoru je povedala prodajalcu, da je uradnica s Polzele. Drugi dan se je pripeljal omenjeni prodajalec k njej na Polzelo s preprogami. Dejal ji je, da ga je poslal gospod, s katerim si je bila prejšnji večer ogledovala preproge na raz. stavišču v Celju, z naročilom, da bi kupila prerogo. Uradnica se je dala premotiti in je kupila preprogo za 4.000 din. Pozneje pa je ugotovila, da si je prodajalec vse samo izmislil in da je kupljena preproga vredna samo 800 din. Sleparski prodajalec, ki ima več sličnih goljufij na vesti, je izginil, izgleda pa, da ga bodo kmalu izsledili. e— žrtev napadalcev. y nedeljo se je spri 551etni delavec Franc Blagotinšek iz Braslovč z nekim opekarniškim delavcem in njegovim bratom. Brata sta ga napadla in ga tako obdelala, da sta mu zlomila levo roko v zapestju. Blagotinšek se zdravi v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— 50.000 obiskovalcev na Mariborskem tednu. Računati je, da se je doslej udeležilo letošnjih prireditev in razstav Mariborskega tedna 50.000 obiskovalcev. Verjetno je, da se bo to število do zaključka Marib. tedna zelo približalo 100.000. a— Glasbene prireditve. Predsnočnjim je bil v Mestnem parku velik koncert pomnoženega orkestra vojaške godbe pod vodstvom kapelnika J. Jiranka. Godba je učinkovito izvajala slovanske skladbe. Številno občinstvo, ki se je zbralo h koncertu, ni štedilo s toplim priznanjem. Drevi ob 20. pa je v Mestnem parku v okviru prireditev Marib. tedna velik koncert umetnih in narodnih pesmi, na katerem nastopi okoli 200 pevcev pevskih društev Bistrica, Kobanci, Poštni rog. Zarja, Trg. pevski zbor, Drava, Nanos, Jadram. Ob zaključku nastopijo združeni zbori Ipavče-ve župe pod vodstvom župnega zborovodje Albina Horvata. Od 20.30 do 22. na razstavišču promenadni koncert. a— Obrtna nadaljevalna šola opozarja ponovno delodajalce, naj pošljejo svoje vajence in vajenke k vpisu za šolo na mestno poglavarstvo. Vpis bo zaključen 20. t. m. Zamudniki bodo morali nositi zakonite posledice. a— Iz mestnega vojaškega urada. Pogoji za sprejem gojencev v letalsko pod-oficirsko šolo v Novem Sadu in podoficir-ski eskadron konjiške šole v Zemunu so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu 11, soba št. 4. a— Rezultati IL nacionalnega tekmovanja jadralnih letal v okviru VIII. mariborskega tedna so naslednji: Djordjevič, član Akad. Aerokluba iz Beograda, višina 1620 m, 162 točk. Sledi Milko Skofič iz Maribora, višina 1600 m, 160 točk, tretji Vojko Humek iz Maribora višina 1123 m. MOJA BOŠ... Predstave ob 16., 19., 21. uri KINO UNION, Tel. 22-21 DANES PREMIERA! Kalvarija težko preizkušene žene v življenja polnem razočaranja, trpljenja In odpuščanja. V gl. vlogah lepa Dunajčanka LULI HOHENBEBd, znameniti pevec JOHN BOLES, znan iz nepozabnega filma »Sonny Boy«. I PREMIERA f%A6Aft1 ^ glavni vlogi »8-letni Ca rušo« prekrasnega filma VWCM»Ttt [IV3C111 Boby Breen in George Houston, slavni baritonist Metropolitan opere. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. S tem bo tydi naši mladini omogočen obisk tega prekrasnega filma. Kino Sloga, teL 27-30 112 točk, četrti Votrubec, član AAK iz Beograda, višina 1005 m, 100 točk, Vsi štirje so z doseženimi rezultati izpolnili pogoje za srebrni »C« izpit. Tekmovanja se nadaljujejo. V nedeljo 13. t. m. pa je zaključek tekmovanj z leti ter akrobacijami jadralnih in motornih letal na tezenskem letališču. a— Volitve obratnih zaupnikov v mariborskih obratih so prinesle doslej Narodni strokovni zvezi 40 zaupnikov, to je za 100°/o več kakor lani. a— Udeleženci falskcga krvoprelitja v jetnišnicL V tukajšnje sodne zapore so prepeljali 23 letnega Franca Zajca. 38 letnega Ivana Prpiča, 20 letnega Nikolo Prpi-ča, 29 letnega Zvonka Dragičeviča in 28-letnega Ivana Vrbana, ki so osumljeni udeležbe pri nedeljskem pokolu v grajski gostilni na Fali. Franc Zaje priznava sokrivdo, ostali pa jo zanikajo. Ivana Prpiča so soočili z ranjenim Burjo, ki je v Ivanu Prpiču prepoznal napadalca. a— Pod konjskimi kopiti. Na Betnavski cesti je pohodil kon j 23 letno železničarje-vo hčerko Jožefo Bračko, ki je obležala nezavestna s presekano čeljustjo in pretresenimi možgani. Prepeljali so jo v bolnišnico. Njeno stanje je precej resno. a— Pohorski gozdovi v ognju. Predsnočnjim je pričel zaradi nepojasnjenega vzroka goreti gozdni kompleks posestnika JL Marina iz Vrhovdola. Plameni ao zajeli velik del gozdov, ki se razprostirajo pod razglednim stolpom. Pribrzeli so studen-ški, pekrski in bistriški gasilci, ki so požar omejili in preprečili s tem požarno katastrofo vrh Pohorja. Posestnik Marin je oškodovan za 10.000 dinarjev. a— Zet in tast. V bolnišnico so prepeljali posestnika Konrada Rajka iz Sv. Urbana. V družinskem prepiru ga je njegov 20 letni zet Ignac Markež ranil z nožem v desno rame in trebuh. Orožniki so razburljivega zeta aretirali in ga prepeljali v mariborske sodne zapore. a— Mestni avtobus v obcestnem žarku. Na ozkem ovinku na banovinski cesti pri Selnici ob Dravi bi skoraj nastala usodna prometna nezgoda, ako ne bi bil šofer mestnega avtobusa v zadnjem hipu zavo-zil v obcestni jarek, da se izogne trčenju s tovornim avtomobilom, ki ga je šofiral 22 letni Anton Ravnjak. Pri tem je zavozil tovorni avto s svojim zadnjim delom v mestni avtobus, ki ni mogel zaradi poškodb nadaljevati vožnje. Mestna podjetja so oškodovana za 10.000 din. Delavstvo KID na izletu v Cef|u S posebnim vlakom in godbo se je udeležilo izleta okrog 400 delavcev, nameščencev in njihovih svojcev Jesenice, T. avgusta S posebnim vlakom ln godbo se je zleta udeležilo okoli 400 oseb. Kranjska Industrijska družba na Jesenicah prireja že tretje leto izlete za svoje delavce ln nameščence v najlepše kraje Gorenjske. V soboto dne 5. t m pa Je organizirala izlet delavcev ln nameščencev železarne Javor-nik n v Celje, katerega se Je udeležilo okoli 400 nameščencev in delavcev ter njih svojcev, da spoznajo lepote krajev v Posavju in Zasavju ter mesta ob bistri Savinji in da si ogledajo obrate in naprave tovarne Westen d. r»om na b°do izpeljane gasilne in razne signalne naprave in t vodovodne cevi. Zelo dobro je poskrbljeno za primer požara, i Veliko skladišče v izmeri 120 kvadratnih metrov bo nastanjeno v pritličju pod stranskim poslopjem Največji prostor v prvem nadstropju je določen za slikamo, ki zavzema površine skoro 250 kvadratnih metrov Ta bo že pravcata dvorana. V načrtu je dalje, da bodo mogli s posebnim dvigalom v vsakem primeru spuščati ali dvigati kulise iz pritličja v slikamo in bo zaradi tega zelo visoka Ta prostor bo segal v višino tja do same strehe, odkoder bo izoliran s posebnim izolacijskim materialom domačega izdelka iz stisnjenih lesenih vlaken. Istotako bodo izolirana tudi tla. In vsa ta izolacija bo stala kar sedemdeset jurjev Pod slikamo bodo v tleh položene cevi po katerih bo krožila topla voda, kar je potrebno pri kulisah zaradi hitrejšega sušenja raznih barv. Gledališka garderoba bo imela prostora okrog 250 kvadratnih mestov in bo razdeljena tako rekoč na dve nadstropji z betonskim stropom, tedaj precej varna pred ognjem. Poskrbljeno je tudi za mizarsko delavnico, ki bo obsegala 80 kvadratnih metrov Doslej mizarji niso imeli svojega pravega prostora. Iz mizarske delavnice bodo posebne cevi sproti spuščale v kletno kurilnico razne odpadke od lesa, ki so seveda v primeru ognja zelo nevaren in vnetljiv material. Manjših prostorov v tej obsežni stavbi bo še več V stranskem delu pa bo imel še eno dvosobno stanovanje tudi skladiščnik gledališke opreme. Stroški za vso stavbo so preračunani skoro na poldrug milijon dinarjev. Ta znesek bo prispevala dravska banovina kot kompetentni nadzorstveni faktor nad obema gledališčema Novih prostorov se najbolj vesele gledališki mojstri, ki so doslej vršili svoje naporne posle ob nedostatnlh razmerah več kakor dvajset let Prijetne kiovanje v okolici Brežic Velika Dolina. 4. avgusta Letošnji vroči poletni dnev privabljajo izredno vel ko letoviščarjev in izletnikov vzdolž reke Save od Jesenic na Dolenjskem ob banovinski meji pa go.i preko Brežic do Krškega in Se dalie. Lepi kraji, romantične dol ne ob vznožju Gorjancev na ju. govzhodu, razne zgodovinske zanimivosti in znamenitosti pa topla Sava in Krka — vse to vabi naše brate z juga na oddih posebno ob nedeljah. Tako post?ja okolica , Brež c sleherno leto bolj obiskana. I Eno prvih posta jalšč mnogih Zagrebčanov je vasica Bregana ob banovinski meji. Tu se udobno počutiš in okrepčaš na vrtu gostilničarja g. Pepiča Kalina. Ob Brega-nici, ki je letošnjo pomlad grozno pustošila po plodni Posavini in povzročila ljudem večmilijonsko škodo, se lahko povzpneš malo više v Gorjance. Takoj ob vztopu v Gorjance je znan hrib, ki je po svoji obliki dobil ime »Strossmayerjeva glava* odkoder ze krasen razgled po vsem Posavju do Zagreba. Romantična dolinica Breganlce tja do Severovlča in dalje po dobro speljani esti preko Stojdrage (znana izletna točka režičanov, Samoborčanov in Zagrebčanov) »z Gorjance nudi krasen užitek avtomo-ilistom in motociklistom. Tudi ribiči se sak čas ustvaljajo ob potoku in čakajo a svoj plen dobrih postrvi... Malo više ob Savi ležijo Jesenice na Do-njskem. Ob Savi je podjetni Setinčev To-ie poskrbel obiskovalcem kabine, nekaj ujskih sob in za prijetno razvedrilo na rtu ob šumečih valovih Save... Z obeh t rani se tu ustavljajo izletniki. Uradniki iližnjih tovarn, domačini, letoviščarji in lastniki — vsakdo se prijetno počuti na bre_ rovih Save. Od tu Je najbližja pot do zna-nenitega gradu Mokric, saj si v desetih ninutah pod staro utrdbo na nizkem gri-iu. Mokrice ao eden najlepših gradov, najbolj ohranjenih ln ena starih prič srednjega veka. Debelo zidov je, dvižni most, Gub. čeva ječa, krasen naravni park z Izbranim drevjem, borovi in smrekovi gozdički naokoli, malo jezerce pod gradom — vse to nudi pravi oddih za mnoge, ki so siti mestnega prahu ln vročine. Tu se zbirajo družbice študentov in študentk s kitarami, harmoniko in polnim košem dobre volje ter poživljeni zapuščajo senčnati raj košatih mokriških platan cipres in žlahtnih bukev... Včasih tega ni bilo; razvijajoči se tujski promet na dolnjem Posavju jo marsikomu odkril krasne koščke naše zemlje in nepokvarjeno prirodo okrog Jesenic na Dolenjskem. Iznajdljivi Zagrebčani prihajajo sem s čolni, to se pravi: čolne pe_ ljejo z vlakom do Brežic ali Krškega, potem pa veslajo po reki navzdol, se kopajo in prepevajo... V neposredni bližini Brežic nudijo bolnim na revmi. išiasu itd udobno letovišče Cateške toplice, radiotermalno kopališče z vročo vodo do 54° C, kjer je sleherno sezono polno gostov. Tik ob mostu ob državni cesti Brežc e — Zagreb Je urejeno kopališče na »Griču« ob sotočju Krke in Save. Tu je g. Uršič uredil vse potrebno, da dobe tujci vso udobnost. Gostilna lepe tujske sobe, vrt s kostanji, urejene kabine, topla voda zelene Krke, v ozadju smrekovi in listnati gozdovi, ki nudijo pravi užitek kopalcem na sprehodih — vse to vedo številni letoviščarji in izletniki od blizu in daleč. Ce greš ob nedeljah k jutranjemu vlaku na postajo, srečuješ mnogo zagrebških izletnikov, oprtanih z nahrbtniki, žogami, odejami, trnki za ribolov, ki je bogat v obeh rekah. Mnogi, ki se pripeljejo sem z avtomobili, motocikli ali avtobusom, napravijo mimo. grede še kratke izlete do Mokric, v Cateške toplice, na Bizeljsko, nekateri v »dolino gradov« in v razne druge smeri, saj je povsod lepo na dobrem Posavju. Na razpolago je tudi avtobus poštne uprave iz Brežic v Kostanjevico in Novo mesto ter na. zaj, pa na Bizeljsko prav tako. Malo manjše kopališče više ob Krki nudi prav tako prijetno razvedrilo v topli vodi. Bližnja in daljna okolica Brežič pri. vablja sleherno poletno sezono vedno več obiskovalcev, ki iščejo idiličnih zatočišč, oddiha in miru. Kajpada je tudi dobra bi-zeljska kapljica mnogim prijetna vaba za nedeljski popoldan, da ne pozabim omeniti tudi dolenjskega cvička ... Ko bo urejena in zmodernizirana državna cesta Bregana — Brežice — Novo mesto bo v tem koščku našega lepega Posavja še bolj po. življen tujski promet. Upamo, da se bo to zgodilo v bližnji bodočnosti. Sokol Obmejno sokolsko društvo Cerknica priredi dne 13. t. m. javni letni nastop. Spored: ob pol 4. sprevod, ob 4. javna telovadba s sodelovanjem vojaštva, po telovadbi narodna veselica s plesom in prosto zabavo v vseh prostorih sokolskega doma. Sodeluje gasilska godba iz Cerknice. Zdravo. Četrtek, 10. avgmta Ljubljana, 12: Vesela glasba (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi, — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Predavanje mm. za telesno vzgojo. — 20: Plošče. — 20 10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Narodne pesmi poje kvartet sester Stritar. Beograd 18.20: Orkester. — 19.06: Ruske pesmi. — 20: Humor. — 21.10: Narodna glasba. — 21.40: Plošče in plesi. — Zagreb 20: Orkestralni in pevski koncert. — 21: Godba na pihala. — 22.20: Ples — Praga 20: Orkestralni koncert. — 20.45: Zvočna igra. — 22.10: Plošče. — 23: Češka glasba. — V ar Sava 21: Violinske skladbe. — 21.30: Zvočna igra. — 22: Plošče. — 23.15: Poljska glasba. — Sofija 17.30: Lahka in narodna glasba. — 19.15: Simf. koncert. — 20.50: Pester glasbeni spored. — 21.40: Ples. — Dunaj 12: Mali orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.10: Zborovsko petje. — 19: Solisti. — 20.15: Zvočna igra. — 21.15: Plošče. — 22.30: Lahka godba. — Berlin 19.15: Violina in klavir. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Miin-chen 20.15: Operetni večer. — 22.35: Priljubljene uverture. — 23: Komorni koncert. — Pariz 19.50: Plošče. — 20: Operetne arije. — 20.30: Zvočna igra. — 22.42: Plošče. »Sedaj stojite že pol ure ob telefonu, na da bi rekli' ene Same besede!« »Tiho! Govorim a svojo ženo!« Veliki angleški pomorski manevri V Angliji so se v ponedeljek začeli največji pomorski manevri v zadnjih dvajsetih letih. Za dobo dveh mesecev je mobiliziranih nad 12 tisoč rezervnih mornarjev bi mornarica je dobila čez noč prirastek 48 rezervnih vojnih ladij. Na sliki: rezervisti korakajo pod zastavo Dve novi repatici Letošnje leto nam fe doslej naklonilo devet novih kometov Dne 28. julija je zvezdoslovec Rigolletv Parizu odkril noov repatico osmega razreda, ki je osma repatica, kar so jih letos odkrili, in ki je dobila zato označbo 1939 h. Nekoliko dni prej, dne 24. julija je Kaminsky odkril drugo repatico, a ker je njegova brzojavka dospela v centralo za astronomska sporočila pozneje, je dobila ta repatica označbo 1939 i. Po svetlobno-sti spada komet Kamynskega v 7. razred. Rigolletova repatica bo sredi tega meseca dospela do ozvezdja Velikega voza,, v tem času se bo že oddaljevala od sonca in zemlje. Opaziti jo je samo z močnimi daljnogledi, a še to težko, ker nima značilnega repa. Repatica Kamynskega pa ta čas za nas ni več vidna, ker se je premikala proti južnemu nebu. Izmed devteih repatic, ki so jih odkrili letos, je bila za prosto oko vidna le repatica Jurlov-Ahmarov-Hassel ali 1939 d, in še ta le za kratek čas. Zgoraj imenovani repatici in repatica Kozik-Peltier se dado za silo opazovati z navadnim daljnogledom, ostalih pet so ugotovili le s pomočjo fotografije in zelo močnimi daljnogledi. Vsako leto odkrijejo normalno 4 do 8 novih repatic. Da so jih letos odkrili več, gre lahko na račun res večjega števila repatic ali pa tudi natančnejšega opazo-J vanja neba z modernejšimi opazovalnimi in iskalnimi pripomočki. Bodočnost pripada demokraciji Letalska poŠta preko Atlantska Bivši prezident CSR dr. Beneš je te dni predaval v Cambridgeu o politiki kakor znanosti in o problemu vodstva. Mnogo ljudi ni dobilo prostora v predavalnici in so morali namestiti zvočnike, ki so prenašali Benešev govor na prosto. Beneš je poudaril, da je gost v Angliji in se zato noče vmešavati v aktualna vprašanja. Nato je dejal, da je treba podvreči kritiki prakso, procedure, sredstva m metode evropske demokracije. Demokratski politiki pogrešajo po sodbi dr. Beneša vere v lastna načela, trpe pa tudi na pomanjkanju smelosti in potrebnega znanja. Namesto da bi svoje teorije pretvarjali v dejanja, o njih samo filozofirajo. Navzlic temu veruje dr. Beneš, da bo na koncu zmagala demokracija. TOdroplan »Caribou« je nedavno otvoril letalsko poštno zvezo med Southamptonom in New Torkom. Ta zveza se pozneje pretvori v redni prekomorski potniški promet Veliki manevri na Angleškem Teritorialna vojska v pripravljenosti — l$o rezervnih vojnih ladij nanovo opremljenih Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate cHadcnslko Nova transkontinen-talna železnica Pojavil se je načrt nove transkontinen-talne železnice, ki bi vezala Berlin in Tokio. Guverner družbe za razvoj Severne Kitajske je namreč izdelal projekt železniške zveze, ki naj bi šla čez Lančou-Kami-Kašgar-Kabul v Iran. od tam v Bagdad in od tam naprej proti Berlinu. Načrt predvideva železniško progo, ki bo merila v dolžino 16 tisoč km. Treba bo zgraditi 7200 km popolnoma nove proge, in sicer od Pa-otoua do Bagdada. Razstava v spomin češkega pisatelja V začetku septembra bodo v Pragi otvo-rili spominsko razstavo lani umrlega pisatelja Karla Capka. Razstava ima namen podati pregled čez življenje in delo daleč preko mej svoje domovine znanega književnika. Mož, ki vznemirja Nemct> Rekordi na tisočinko sekunde Da morejo brzine natančno izmeriti, so potrebne posebne priprave Kdor se je kdaj udeležil kakšnega plavalnega. kolesarskega ali drugega tekmovanja, pozna težave z določitvijo časov. Pogostoma je skoraj nemogoče določiti pravilni čas. Tem težja je stvar seveda z letali, ki opravijo v eni sekundi veliko pot in ki jim časa ni mogoče izmeriti iz neposredne bližine. Znanost je sčasoma izdelaal priprave, ki premagujejo tudi takšne težave. Mednarodna komisija za letalske rekorde je zato lahko brez nadaljnjega sprejela sklep, da bo priznavala samo takšne rekorde, pri katerih je bilo merjenje časa na stotinko sekunde točno. Tehnika pa razpolaga s pripomočki, ki doolčajo čas celo desetkrat natančneje. Takšna pripraav sestoji pred vsem iz dveh filmskih snemalnih aparatov, ki sta zvezana z zapisovalnimi pripravami za čas. S temi pripomočki ne dobe samo posnetkov letala, temveč tudi fotografske posnetke časovnega poteka. Na zapisoval-nem traku teče lomi j ena črta, pri kateri predstavlja 500 rogljičev čas ene sekunde. Merilci časa nimajo torej nobenega dru-geag dela. nego da na razvitem filmu poiščejo tisto sličico, pri kateri leti letalo baš skozi cilj. S to sličico se sklada bližnji rogljič, katerega časovno vrednost ugotovijo torej enostavno s štetjem. Dirkalna proga sestoji iz dveh zabetoniranih visokih drogov, ki sta natančno 3000 m drug od drugega. Obe filmski kameri postavijo tako, da merita naravnost na enega izmed drogov. Ker sme letalo po mednarodnih določilih leteti kvečjemu v višini 75 m, je precej preprosto posneti prelet startnega in ciljnega droga. Ker nasprotni vetrovi na končni uspeh ne smejo vplivati, mora letaol progo preleteti štirikrat, povprečje daje potem brzino letala. Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi paziti, katero pijete! Od lev« proti desni: korvetnl kapitan W!Doume, letalski stotnik Soviche, general ta genenl Doomenoj, vo$a delegacije. Čisto na desni poveljnik Cresp V času kislih kumaric, ko se vse na smrt dolgočasi, ali v dobi političnega mrtvila, ko si ljudje naravnost želijo senzacij in spremembe, so tisti trenutki, ko se v raznih listih, posebno tistih, ki žive od senzacij, začnejo pojavljati najbolj neverjetna in najčudovitejša poročila. Bralec, ki je že maio izkušen, govoriti tedaj o »časnikarskih racah« m jih sprejema temu primerno. Toda odkod ta naziv »časnikarske race«? Ali gre za kakšen srm-bol, za kakšen strokovni izraz? Nikakor ne. Ob rojstvu te besede je v resnici ku-movala raca, čeprav se to čudno sliši. Bilo je pred kakšn'mi štiridesetimi leti. V Bruslju je sedel novinar, ki se je v dobi kislih kumaric sam jezil nad vsakdanjimi, neverjetnimi, pogostoma otročje neumnimi vestmi Po njegovi sodbi bi moral tisk rabit: resnejšim namenom. Da bi svojim lahkomiselnim poklicnim tovarišem dal lekcijo ter nekaj storil za dobro stvar, je členil, da bo izumil zgodbo, ki naj bi vse postavila v senco, pozneje pa bi vse pojasnil in bi imel v boju zoper lažnivo novinarstvo ljudi, ki bi se smejali, na svoji strani. Izmislil si je torej kurjo farmo, . kateri je po njegovem poročilu v miru žive- lo dvajset rac. Nekega dne si je lastnik domnevne farme izm/.slil, da bi napravil eksperiment. Zjutraj je zaklal raco, jo zrezal na koščke ln jih položil drugim racam v jed. Komaj so jo pojedle, je zaklal drugo raco. potem tretjo, četrto in je tako svojo igro nadaljeval do večera. Zvečer je živela samo še ena raca in ta Je bila praktično snedla torej nič manj nego devetnajst svojih vrstnic. Takšna je bila zgodba, ki se je končala z nekoliko filozofskimi stavki o požrešnosti živali v splošnem in rac posebe. Ta zgodba o dvajsetih racah, ki so se na takšen način snedle, je romala po vsem svetu. Ko je potem belgijski novinar menil, da je prišel čas, da vse razodene, se je izkazalo, da nihče ni upošteval njegovega odkritja. Nekateri listi so ;*ač priobčili ironični demanti, toda noben človek mu ni hotel verjeti. Mož je bil pozabil na stari rek, po katerem si ljudje naravnost želijo, da bi jih varali, in tako so ti ljudje rajši verjeli v zlagano zgodbo o racali. listi so nadaljevali s svojimi izmišljotinami, izmišljali so si celo hujše stvari, nego je bila zgodba z racami. Od tiste »a časa pa se je udomačil izraz »raca« za vesti, ki dišijo po izmišljotini. Bili so celo listi, ki so raco sprejeli v svoje Preveč delate,« je dejal nekoč zdravnik igralcu ta komiku Nestroyu, »treba je, da se odpočijete ta si preskrbite za spremembo.« Komik se je zasmejal: »V zadnjih tednih sem igral dvanajst različnih vlog, spoznal sem se pri tem z neštetimi ženskami ta v zadnjem letu sem se nič manj nego petkrat zaročil. In to se vam vedno ne zdi dovolj spremembe?« VSAK DAN ENA »Naučil se je trika z vrvjo v Indiji!« .(Everybodya Week&£ WllBam Stran g, svetovalec angleške vlade V pogajanjih z Rusijo, se je vrnil Iz Rusije s letalom v London tisto z rdečimi srci, našo najboljšo mineralno vodo. izrecno v originalnih steklenicah! Izvor časnikarske race Izmišljotina belgijskega novinarja, ki je hotel spraviti ljudi k pameti Sredi največjega prometa je tovorni vlak, ki Je vozil s polno brzino skozi Pots-dam, zagrabil poln avtobus potsdamske občine, ga vlekel 300 m s seboj in ga popolnoma razbil. Izpod razbitin so potegnili več mrtvih in številne ranjene. Avtobus je prečkal železniški tir kratko potem, ko je šel mimo neki drugi vlak in so se zapornice dvignile. V istem trenutku je privozil lz nasprotne smeri tovorni vlak ta zgrabil motorno vozilo. Od vseh strani je prihitela pomoč, ki je pa mogla izpod razbitin dvigniti le kakšnih deset težko poškodovanih potnikov iz avtobusa ta isto toliko mrtvecev. S tenišča k filmu Trikratna zmagovalka v teniških tekmah v WimbIedonu Alice Marble je sklenila pogodbo s filmsko družbo, ki je pristala na izrecen pogoj teniške zmagovalke, da je ne sme uporabiti v nobenem filmu na belem polju. Rolgarski pedagogi v Nemčiji V Bayreuth je dopotovala skupina bolgarskih učiteljev in učiteljic, ki bodo pro-živeli počitnice na pedagoških tečajih v Nemčiji. 57 usmrtitev v Španiji Madridski listi poročajo, da je bilo te dni usmrčenih 57 Špancev, med njimi tudi več oseb ženskega spola. Obsojenci so bili justificirani zaradi svoječasnega umora madridskega policijskega šefa Gavaldona. Daladier na dopustu Francoski min. predsednik Daladier preživlja svoj letošnji dopust ob Sredozemskem morju, in sicer v St. Raphaelu med Marseilleom in Nico. Tam križari s svojo jahto po morju. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Bivši častnik angleške mornarice King Hali, ki je postal v zadnjem času zelo znan earadi svoje publicistične propagande v nemškem svetu Rusija odvzema odlikovanja V Moskvi so kaznovali 160 oseb na ta način, da so jim odvzeli odlikovanja. Nosilci odlikovanj, pravi dotično poročilo, so se pokazali nevredne časti, ki jim jo je svojčas izkazala država. Pri odvzemu teh odlikovanj gre večinoma za osebe, ki so izločene že kakšni dve leti iz javnega življenja. Nemški voditelji v Romuniji obsojeni Rumunsko vojno sodišče v Temešvaru je obsodilo voditelja nemške delavske fronte Ewalda Frauenhofferja in njegovega so-trudnika, organizatorskega vodjo Stossa na mesec dni ječe m na 500 lejev globe, odnosno na dva meseca zapora in takisto 500 lejev denarne kazni. Obsodba je posledica hišne preiskave, ki jo je izvršila rumunska policija pri imenovanih voditeljih romunskih Nemcev v septembru 1937. Rrezposelni črkostavci Iz Prage poročajo, da je od 15. marca letos prenehalo izhajati okoli 3 tisoč čeških listov. Danes je zaposlenih samo še 65 odstotkov črkostavcev, ki so delali v čeških tiskarnah pred priključitvijo Češke in Moravske k Nemčiji Iturni pregled Literarni razgovor v Plovdivu Vičo Ivanov Vprašanje kulturne centralizacije in de. centralizacije je na Bolgarskem dokaj živo. Zlasti je opaziti tekmovanje in malce zdravega ljubosumja med Plovdivom in Sofijo. Prestolnica Sofija je po svetovni vojni pritegnila nase toliko izobraženstva in si ustanovila toliko raznih kulturnih naprav, da se čuti Plovdiv nekam zapostavljenega in je že obupal, da bi mogel kdaj dohiteti srečnejšo tekmovalko, ki ima za set>oj vse osrednje oblasti. Letos aprila je sofijski tednik »Iit^raturen glas« posvetil Plovdivu posebno številko in uredništvo je v uvodniku poudarilo načelo, da je »centralizacija« kulturnega življenja okrog Sofije že nevarna in sicer za samo Sofijo, ki bo izgubila svoje kul turno tvorne ambicije, če ne bo imela tekmeca, ni pa zdrava tudi za plodno in delavno provinco, ki bo počasi izgubila voljo do dela in zašla ▼ preveč podrejeni položaj nasproti SofijL Iz te številke »Iiteraturnega glasa« posnemam, da je Plovdiv pred osvobojenjem in še dolgo po osvobojenju kulturno prekašal Sofijo in imel značaj nekakih bolgarskih Aten v času, ko je bila sedanja pre. stolnim samo še velika vas, kakor pravi v svojem preglednem članku pisatelj Hr. Borina. V tedanji prestolnici Vzhodne Ru. melije sta bila ustanovljena prva bolgarska Narodna biblioteka in muzej, čijih obilne in bogate zbirke so pozneje delno prešle v sofijsko Nar. knjižnico in muzej. Tu je bilo središče bolgarskega novinstva in revialne književnosti: plovdivski dnevniki ki so danes dokaj skromni, so dolgo časa uspešno reprezentirali napredek, idejno in etično višino bolgarske žurnalistike. V Plovdivu sta nekaj časa delovala pisatelja Ivan Vazov in K. Veličkov, urednika revije »Nauka« in pozneje »Zore« in združe. vala okrog sebe znaten krog pisateljev. V rumelijski prestolnici se je rodilo in zraslo bolgarsko gledališče, odtod so prihajali in delno še prihajajo številni nadarjeni dramski umetniki. Slovenski javnosti je dobro znano Plovdivsko pevsko društvo, ki ga je pomagal ustanoviti naš rojak, prof. Anton Bezenšek in ki slovi danes kot najboljši bolgarski pevski zbor. Tu je bila v devetdesetih letih prva bolgarska slikarska razstava (Mitov, Čeh Mrkvička) in še do danes je Plovdiv ohranil znatno vlogo v boL garski likovni umetnosti. Velik pomen je imel Plovdiv za razvoj bolgarskega šolstva: glede tega zavzema še danes vpliven položaj in združuje mnoge šole, izmed katerih je posebno znamenito učiteljišče, čigar tradicije segajo še v dobo pred osvobojenjem. K razmahu današnjega kultur, nega življenja v Plovdivu je mnogo pripomogla ustanovitev Zveze kulturnih društev v Plovdivu, ki ima svoj dom, imenovan »Dom za izkustva i prosvjeta« in v njem udoben salon za umetnostne razstave, kakor tudi veliko dvorano za predavanja in koncerte. Umetnostne razstave so v Sofiji kaj pogost pojav in zanje vlada živahno zanimanje. V Plovdivu deluje tudi ena največjih bolgarskih založb in knjigarn Hr. G. Danov, tu živi več pisateljev, med njimi Vičo Ivanov, Hr. Borina, Jordan Kovačev, Hr. G. Kazandžiev, Hija Enčev. Obris tega slikovitega mesta sem skušal očrta,ti v svoji popotni reportaži (»Jutro«, 14. julija t. 1.), danes naj zaključin serijo člankov iz Bolgarije in o Bolgariji z obiskom pri plovdivskem književniku Viču Ivanovu. G. Ivanov je knjižničar Narodne biblioteke, in ko sem prispel k njemu, je ležal na njegovi mizi zvezek revije »Dom in svet«, v kateri je Alojzij Bolhar poročal o njegovi knjigi o Meštroviču. Ta knjiga (»Ivan Meštrovič i negOvoto izkustvo«) je izišla lani v izdaji »Blgaro-jugoslavjan-skogoto družestvo Plovdiv«. Je to prva bolgarska publikacija o reprezentantu ju. goslovenskega kiparstva. Vičo Ivanov je spisal uvodno študijo, ki vsebuje vpogled v razvoj jugoslov. umetnosti, življenjepis Meštroviča in oris njegove umetniške rasti od prvih začetkov do danes, kakor tudi komentar k 41 kipom, čijih slike so re-producirane v drugem delu knjige. Bolgarski pisec ima visoko mnenje o Meštroviču, ki mu je »edinstven predstavitelj balkan-sko-slovanske umetnostne misli«. Njegova knjiga je lep donesek k že obilnim meštro-vičianam. ki so imela prizadevnega biblio-grafa. v nepozabnem kulturnem uredniku »Prager Presse« A. St. Magru. žal da reprodukcijska tehnika ni ravno na višku, že prej je izdal g. Ivanov trdno dokumen. tirano in dobro ilustrirano študijo »Puškin v svojata grafika« (1937). Bolgarski meštrovičolog je tudi razgledan esejist in publicist. Spisal je in izdal v posebni knjL gi študijo »Pjejo K. Javorov kato čovjek i poet« (s predgovorom sofijskega slavista prof. Mihajla Arnandova), dalje monografijo »Nešo Bončev, prvijat blgarski kritik« (s slikami in faksimili) ln zbirko literarnih medajlonov in profilov »Idei i ličnosti«. V slednji je zbranih 38 njegovih sestavkov, med katerimi so članki o Vasilu Levskem, Hristu Botevu, T. G. Vlajkovu, A. Straši, mirovu, Todoru Trajanovu, Elinu Pelinu, Dimčo Debeljanovu, N. Rajnovu, Marcelu Proustu V. Hugoju, Rabindranatu Tagoru Tolstoju', Molnarju i. dr. Izmed njegovih pripovednih knjig naj omenim zbirko črtic »Kak živjejat njekoi« in »Dve povesti«. G. Ivanov je seveda govoril predvsem o Plovdivu o njegovih kulturnih tradicijah, o njegovem sedanjem pomenu v splošnem bolgarskem prizadevanju po močni nacionalni in ljudski kulturi. Pripovedoval je zlasti o pomenu Plovdiva za bolgarsko slikarstvo, o delovanju Zaharija Zografa, sina ustanovitelja samokovske šole; kazal mi je njegovo originalno pismo, po katerem je g. Ivanov odkril dotlej nejasno rojstno leto Zaharija. Okoli teh imen in letnic se je sukalo prebujenje bolgarskega naroda, njegov duhovni odpor zoper Grke in prvi fizični upori zoper turško gospostvo; v vsem tem so se bliskali daljni ognji francoske revolucije in videl se je vpliv dubrov. niških trgovcev, M niso posredovali samo blaga, marveč tudi duhovno hrano. Ruski vplivi in posebej še vpliv bolgarske narodne, hajduške pesmi so ojačevali narodno zavest in pripravljali ljudstvo za končni obračun z večstoletnim otomanskim suženjstvom — V Plovdivu nismo samo ponosni z našo kulturno tradicijo — je dejal g. Vičo Ivanov — marveč hočemo, da bi bilo naše mesto, ld je po velikosti in pomenu drugo v Bolgariji, regionalno središče novega kulturnega razmaha. Izvedeli ste že, kaj Je pomenil Plovdiv za bolgarsko kulturo pred zedinjenjem južne in severne Bolgarije. 2e v svitu našega preporoda je bil središče borbe zoper helenizem, v Vzhodni Rumeliji pa mu je bila dana vloga organizatorične. ga središča celotne bolgarske kulture. Umetniki plovdivskega gledališča so položili umetniške temelje sofijskemu gledališču. Bili so to časi pionirskega kulturnega dela, ki pa je pokazalo nagle in velike uspehe. Kdor razmišlja o vlogi gledališča v narodnem življenju, naj prečita zgodovino plovdivskega teatra, ki je bil neposreden deležnik v boju za osvobojenje, saj je ljudstvo pripravljal čustveno na upor. Glede likovne umetnosti ga menda ni mesta v Bolgariji, ki bi lahko toliko pokazalo kakor Plovdiv; dejal bi, da so ta izredni razmah umetnostne kulture v Plovdivu povzročili posebni psihogeografsld čtaiteljL Epična trakijska ravan je s svojim posebnim ritmom in svojo staro kulturo navdahnila Ivanu Vazovu njegovo epopejo »Ne zahravinet« tu so delovali odlični poetje in pisatelji Konstantin Veličkov, Stojan Mi-hajlovski, Petko Karavelov in drugi, v naj. novejšem času pa Nikolaj Rajnov, ki je bil tu glavni bibliotekar Narodne knjižnice, literarni kritik Ivan Radoslavov L dr. Nepozabni, zgodaj umrli Dimčo Debeljanov je tu študiral gimnazijo in posvetil našemu mestu pesem »Plovdiv«, ki je izpoved prvih muk in razočaranj na življenjski poti, sproščajoči se v čustvu osamelosti in v občudovanju plovdivskega pejzaža in mestnega lika. O svojem zanimanju za Meštroviča mi je dejal g. Ivanov, da je pred dobrimi tremi leti stopil v pismene stike z zagrebškim umetnikom in je potlej prvi v Bolgariji opozoril na njegovo delo. Ilustrirana študija, ki jo je izdalo »BlgaTsko-jugoslov, družestvo«, je viden sad zanimanja, ki se pojavlja v Bolgariji, ne le za Meštroviča, marveč sploh za kulturo slovanskih sosedov od Caribroda do Ljubljane. | ges DuhamaL Imenovanja domta je presenetilo francosko javnost, vendar pa v pozitivnem smislu, zakaj nihče ne odreka temu pisatelju visokih kvalitet za novo odgovorno mesto. Giraudoux je po Andrč Billyju »eden Izmed mojstrov moderne fantazije, avtentičen stvarjevalec estetskih vrednot.« Svoje vojne spomine Je zbral v knjigi »Lectures pour ime om-brec in »Adorable Clio«, še prej pa je prišel na glas zlasti s knjigo »L*ficole des In-differents«. Nadaljnji njegovi značilni spisi so: »Simon le Pathčtique«, »Suzanne et le Pacifique«, »Juliette au Pays des hommes«, »Ondine«, »Bella«, »Siegfried et le Limou. sin« L dr. — Naključje je hotelo, da je izšla ob istem času, ko je bil Giraudoux imenovan za informacijskega komisarja, nova knjiga njegovih člankov o franco. skih javnih vprašajih z značilnim naslovom »Plelns Pouvo*s« (Polnomočja). Ne-zavisno od svoje nove funkcije, za katero pri pisanju teh člankov ni še vedel, razpravlja Giraudoux o vprašanjih francoskega poslanstva v sedanjem svetu. O odnosu pisateljev do javnih vprašanj dobro pripominja: »Ne živimo več v dobi, ko sta mogla govornik in pisatelj lagodno Izbirati svoje sižeje. Danes si sižeji sami izbirajo Zapiski BOLGARSKA PISATELJICA J. BOJADŽIEVA V LJUBLJANI V Ljubljano je prispela gdč. Jordana Bojadžieva, profesorica in književnica iz Sofije. Ugledna gostja je izdala doslej dve knjigi prevodov iz srbskohrvatske književnosti, obe v »Biblioteki jugoslavjans*! pisateli«, ki jo je pričel na njeno pobudo izdajati največji sofijski založnik T. P. čipev. Kot prva knjiga nove biblioteke je izšel zbornik mladinske proze »Darovito dete«, ki mu je spisal predgovor pisatelj in prevajalec iz bolgarščine v srbščino Si-niša Paunovič. V tem okusno izdanem in ilustriranem zborniku so prevodi iz spisov Petra S. Petroviča, Andre Franičeviča, De. sanke Maksimovič, Vlastimira Petkoviča, Jelene Bilbije, Gvide Tartaglia, Milice Jan-kovič, Siniše Paunoviča, Branka Sučeviča, Selene Dukič, živojina Vukadinoviča, Milana šantiča, Božidarja Kovačeviča. Druga knjiga prevodov gdč. Bojadžieve obsega sedem izbranih novel enega najboljših proznih pisateljev iz Bosne Iva A n d r i č a (sedanjega poslanika Jugoslavije v Berlinu). Predgovor tej knjigi, ki šteje 180 str., je napisal dT. Nikola Mirkovič. Gdč. Bojadžieva, ki izborno pozna srb skohrvatski jezik, je dopotovala v Ljubljano z namenom, da se na hitro roko seznani tudi s slovensko književnostjo. Posebej jo zanimajo mladinske knjige in je včeraj v teku dopoldneva obiskala Mladinsko matico, kjer jo je pisatelj in urednik »Našega roda« g. J. Ribičič seznanil z organizacijo in publikacijami te največje slovenske mladinske založbe. Ugledni gostji želimo, da bi nabrala med nami kar najugodnejše vtiske. »Slovenski narod svojemu pisatelju«. Pod tem naslovom je priobčil »Moravsko-slezsky denik« v številki z dne 5. t. m. članek dr. V. M e r k e, ki seznanja češko javnost z odkritjem spomenika pisatelju dr. Ivanu Lahu. Pisec navaja vzpobuden odlomek iz govora E. Gangla in piše ob koncu: »Prof. dr. P. Kariin in njegova pomočnika, prof. M. Šubic in insp. Luznar, so izvršili s postavitvijo spomenika ne samo plemenito delo za svojega tovariša, marveč — in to je poglavitno — so dali priliko in možnost, da je sam narod izrekel in izrazil svo. je spoštovanje do pisatelja, ki je vse življenje živel, trpel in nesebično delal za svoj narod. Francoski pisatelj Jean Giraudouv je bil pred dnevi imenovan za nekakega propagandnega ministra francoske vlade s službenim nazivom »haut-commissaire a lTn. formation«. Današnji mednarodni položaj in vloga propagande v politiki drugih držav sta prisilila tudi pariško vlado, da je ustanovila oblast, ki bo osredotočila vso zunanjo in notranjo propagando in nadzi-rala v tem pogledu ne samo tisk. marveč predvsem tudi radio, ki je danes morda najmočnejši propagandni činitelj. Za Francoze je značilno, da se pri vsem tem skrbno izogibljejo besede propaganda in da hoče. jo samo informirati, ne pa vsiljevati svetu nazorov in stremljenj vlade, že pred ustanovitvijo informacijskega komisariata so si bili v vladnih krogih edini, da gre to mesto pisatelju. Navajali so predvsem imena Jules Romains, Pierre Mortier in Geor- _to pteatet*. A* bolje: Sffta, zakaj nI jih več kakor en sam.« Kakšen je ta že? Narod, domovina! Resnični to pravi problem Francije, piše Giiaudou*, ne zavisi toliko od mednarodnih dogodkov, kolikor se samo osvetljuje v njihovi luči. 2e stoletja živi Francija v prepričanju, da je edem. izmed narodov, M usmerjajo človeštvo, predvsem kajpak na intelektualnem in moralnem področju, kjer Francija brani svobodo in skuša dvigati »v človeku človeški razum.« če hoče Francija ohraniti svoje prvenstvo, mora ostati »narod prvega reda«, a to pomeni, da mote tudi vsak francoski državljan biti prvovrsten državljan. Giraudoux naznačuje v svoji novi knjigi pota in sredstva za to nujno izpo. polnitev francoskega narodno-državnega občutja, ki bo slej ko prej ostalo zvesto starim svobodoljubnim in humanitetnim idealom. Nova knjiga o francoski poeziji. Pri založbi Nouvelle Revue Frangaise je izšla knjiga Thierryja-Maulniera »Introduction š la Poesie frangaise«, ki jo označuje — po sodbi prvih kritik — izredno dober uvod in skrbno izbrana antologija primerov lz francoskega pesništva v drugem delu knjige. ŠPORT 15 let soboskega kluba Mure Agflni prekmurski športni klub v Murski Soboti bo ▼ nedeljo 13* t. m. slavil is let obstoja Murska Sobota, v avgustu Vprav o proslavi 201etnice priključitve Slovenske krajine k Jugoslaviji bo praznoval tudi Športni klub Mura 151etnlco svojega delovanja z velikim športnim dnevom in bogatim sporedom tekem v vseh športnih disciplinah. Jubilej SK Mure je za Mursko Soboto prav pomembna prireditev, saj klub ni bil zgolj pionir športa v Prekmurju, ampak je s svojimi uspehi napravil veliko propagando za Prekmurje in ga znatno približal naši skupnosti. Prvi pogoji za ustanovitev športnega kluba so bili podani takoj po zasedbi Prek-murja po jugoslovenski vojski 12. avgusta 1919. Mladina se je prva oprijela športa kot zdravega pojava sodobnosti. Klub pa je bil ustanovljen šele leta 1924 in si je nadel naziv SK Mura. V začetku je štel samo 90 članov, z novimi uspehi pa je število članstva je stalno raslo in je doseglo danes že številko 350. SK Mura goji lahko atletiko, nogomet, tenis, table tenis, zimski šport, plavanje, kolesarstvo, sabljanje ln šah ter je včlanjen v raznih športnih zvezah. Malokateri podeželski športni klub si je v trdih borbah na športnem polju pridobil toliko trofej, priznanj ta odlikovanj. Slava Murlne bazene Največji sloves je prinesla Muri njena hazena. V dobi, ko je bil ta šport v Jugoslaviji na vrhuncu, je bila Mura eden najmočnejših klubov v državL Hazenašice SK Mure so odigrale 80 tekem, pri katerih so dosegle 62 zmag, 6krat so igrale neodločeno in samo 12krat Izgubile. Razmerje golov znaša 788:333 v korist Mure. Sobo-ške hazenašice so porazile prvaka Italije, dosegle lep uspeh proti prvaku češkoslovaške ter Igrale neodločeno proti reprezentanci Zagreba, škoda, da v splošni dekadenci hazenskega športa v državi tudi Mura ne goji več te lepe športne panoge, ki ji Je prinesla največ slave. Več soboških hazenašic je bilo tudi v državni reprezentanci na tekmah za evropsko prvenstvo v Londonu. Uspehi v table tenisu Med najbolj delovnimi sekcijami je bila že od nekdaj tableteniška sekcija. Njeni igralci so se povsod lepo uveljavili ln dosegli več pomembnih zmag. Dosegli so 17 prvenstev dravske banovine, 7 državnih prvenstev, več prvenstev Zagreba ta savske banovine. Prvo oficielno državno prvenstvo v table tenisu je bilo leta 1930 v Murski Soboti in od takrat so člani SK Mure večkrat nastopali kot državni reprezentanti v Baden-Badenu, Parizu, Pragi in drugod na tekmah za evropsko prvenstvo. Načelnik sekcije Janez Nemec je bil na tekmah v Pragi vodja naše državne reprezentance. Nogometna sekcija je bila od Ustanovitve" hrbtenica kluba. Od 1. 1924 do 1938 je odigrala 250 tekem. Zmagala je 128krat, neodločeno je igrala S3krat, izgubila pa Je 89 tekem. Razmerje golov je 877:582 v korist kluba. Do leta 1936 je SK Mura igral v H. razredu mariborskega nogometnega okrožja, zadnja tri leta pa igra prav vidno vlogo v podsa-veznem L razredu ta bo brez dvoma letos resen kandidat za eno prvih treh mest v podsaveznem prvenstvu mariborske skupine. Ne samo Murska Sobota, ampak vse Prekmurje je lahko ponosno na izredno delo, ki so ga ustvarili požrtvovalni in idealni delavci SK Mure, ko so si zgradili lastno igrišče, ki je brez dvoma eno najlepših v naši državi. Leži sredi soboške fazanerije, od vseh strani obdano z 20 m visokimi drevesi, daleč vstran od vsakega prometa. Stadion nosi po najvišjem dovoljenju Ime »Stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. Odprt je bil 28. Junija 1936 pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H. Na Murinem športnem stadionu Je krasno nogometno Igrišče 105X70 m, ki je pokrito z angleško travo, obkrožuje ga pa tekališče za lahko atletiko. Arhitektonsko zelo lepo zidana tribuna Je tudi s praktične strani dobro konstruirana. V stadionu je tudi lepo teniško igrišče, poleg stadiona pa krasno kopališče z dvema bazenoma, tako da so vsa soboška športna igrišča ta naprave koncentrirane na krasnem prostoru v zdravem gozdnem zraku. Uspešno delovanje SK Mure je naSlo priznanje tudi na najvišjem mestu. Klubu je bilo na svečani seji dne L decembra 1937 izročeno visoko odlikovanje: Pohvala uprave kraljevega fonda. To redko priznanje je tem častneje, ker ga imata med vsemi klubi v banovini samo ljubljanska Ilirija in Mura. Teniška sekcija v zadnjem času spet lepo napreduje. Pred kratkim je odigrala prijateljsko tekmo v Varaždinu, revanž pa bo v Murski Soboti. Plavalci so pričeli z rednim treningom v 33 m dolgem bazenu ta so že v juniju v prijateljskem dvoboju z MPK pokazali prav lep napredek z razveseljivimi začetnimi rezultati. V kratkem se bodo spet pomerili z mariborskimi tovariši. Table-teniška sekcija je ob 151etnici kluba spet oživela ln pričela z resnim delom. Na internem turnirju je izšel kot zmagovalec nekdanji drž. prvak Janez Nemec. šahovska sekcija je bila ustanovljena v jeseni, šteje 30 članov, ki so se pomerili na turnirju, iz katerega sta izšla kot zmagovalca prof. šegula ta notar Jezovšek. Lahko atletiko goji klub že več let. Priredila je več lahkoatletskih mitingov ta gozdnih tekov, na katerih so klubovi člani dosegli lepe rezultate. Posebno skrb pa posveča sekcija vzgoji mladine, ki nas bo gotovo kmalu presenetila z uspehi. Ob 151etnlcl delovanja, ki Jo bo SK Mura praznoval v nedeljo 13. avgusta, klub lahko s ponosom gleda na svoje delovanje. Uspehi, ki jih je dosegel v tej kratki dobi, bodo članom vzpodbuda k novemu delu na športnem polju. Produkcija plavalne šole Drevi ob 18. v kopališču Ilirije Prva jugoslovenska plavalna šola bo pokazala danes sadove svojega dela: mladino naučiti plavanja, plavalce priučiti v reševanju utopljencev. Oboje bo pokazala plavalna šola prav nazorno s svojo produkcijo. Mladinski počitniški tečaj bo najprej pokazal delo z mladino na suhem, smotrne telesne vaje za plavanje, nato prehod do Iger in navajanje otroka na vodo ter končno plavanje. Sposobnejši bodo pokazali j svoje znanje tudi v 50metrskem tekmovanju. Nato nastopijo udeleženci reševalnega tečaja. To so predvsem orožniki iz raznih krajev naše banovine, policijski stražniki iz Ljubljane, poklicni gasilci in športniki. Tečaj je obiskovalo 30 udeležencev. Pokazali bodo najprej različne vrste plavanja, ki jih mora znati vsak reševalec, nato pomoč samemu sebi, kadar prime plavalca krč, pomoč utrujenemu, nadalje razne oprostilne, reševalne in transportne prijeme utopljencev, prikazane v vodi in na kopnem, reševanje utopljenca v obleki, slačenje med plavanjem v vodi in slično. Nato bodo posamezne skupine pokazale vse štiri vrste umetnega dihanja ta naloge za oživljanje utopljenca. Vstopnina k zanimivi produkciji je samo 2 din in vabimo vse športnike in plavače sploh, da se je udeleže. Produkcija bo trajala vsega eno uro. V vrstah V soboto bo v Zagrebu sestanek predstavnikov Hrvatske športne sloge s slovenskimi delegati, na katerem se bo razpravljalo o nadaljnjem delu za reorganizacijo našega nogometnega športa mimo nedavno v Samotam plavalni rekord na progi 400 m prsno. Dvofak je v 25metrskem bazenu preplaval to progo v času 6:27.8 ter s tem izboljšal zadnji najboljši čas Laškarina na tej progi od 6:35 za nad 7 sekund. sedanjega JNS. Važno vprašanje teh razgovorov bo tudi tekmovanje v hrvatsko-slovenski ligi, glede katerega ni izključeno, da bodo sprejete nekatere spremembe. V ostalem bo izbran poseben odbor, ki bo nadziral prvenstveno tekmovanje in bodo določeni tudi sodniki za tg tekme. Iz Ljubljane bo na tem sestanku predsednik LNP dr. Kosti ta še kateri član upravnega odbora. Na zadnji seji zagrebškega atletskega podsaveza so ponovno pretresali vprašanje odgoditve atletskega troboja med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano ter sprejeli nekoliko skromnejši proračun — kar bi šlo na račun nagrad za tekmovalce, dalje na račun reklame po ulicah itd. — tako da bodo vsi stroški znašali nekaj nad 30.000 din. S temi pogoji in če dobi podsavez 15.000 din državne podpore, je pripravljen izvesti ta troboj teden dni kasneje, kakor je bil določen, torej od 18. do 20. t. m. Za našo atletiko bo to tekmovanje gotovo velike koristi, pa naj tamkaj osvoji prvo mesto Beograd ali Zagreb ali Ljubljana. V Beogradu bodo v soboto ta nedeljo ve- slaške tekme za nacionalno in državno prvenstvo v stadionu pri Adi Ciganlijl. Za to tekmovanje je prijavljeno rekordno števi- lo naših veslačev, med njimi vsi najboljši iz Primorja. Veslaški savez je glede na izkustva iz prejšnjih prireditev napravil vse, da se bodo tekme razvijale v zadovoljstvo tekmovalcev, pa tudi gledajočega občinstva. Boris Smerdu, juniorski teniški državni prvak in bivši član ljubljanske Ilirije, gostuje te dni na večjem mednarodnem turnirju na Madžarskem. S svojim rojakom ta klubskim tovarišem Laslom je Smerdu v slnglu prišel do finala, v katerem Je po lepi Igri zmagal v dveh setlh 6:3, 6:3 ta tako osvojil prvo mesto. Naši Igralci bodo še nekaj dni gostje na Madžarskem. Z enim svojih vidnejših plavalcev, Fra-njom Dvorakom, je Zagrebški plavalni Razpis propagandne plavalne tekme na Dravi, ki jo prireja Mariborski plavalni klub, član Jugoslovenskega plavalnega saveza, v nedeljo, dne 13. avgusta 1939 ob 10. na progi Mariborski otok — kopališče Kristijan. Pravico do starta imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov JPS. Glede na propagandni namen prireditve lahko startajo tudi plavalci, ki niso včlanjeni v klubih JPS in plavalci, ki sploh niso člani kakega kluba. Start bo točno ob 10. pri mostu na Mariborski otok ter se morajo prijavljeni pla^ valci ob 9.45 javiti vodji plavalne tekme. Proga vodi po reki Dravi od mosta na Mariborski otok — brv — državni most na cilj pri Kristijanovem kopališču na levem bregu Drave. Dolžina proge je 3000 m. — Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JPS. Vsi tekmovalci plavajo na lastno odgovornost Pred tekmo bo zdravniški pregled vseh tekmovalcev. Prireditelj MPS bo pripravil zadostno število čolnov ta izvežba-nega osebja, da se preprečijo event nesreče. — Pismene prijave je treba oddati najkasneje do sobote dne 12. t m. do 12. na naslov: Mariborski plavalni klub, Maribor, Trg svobode—grad. Prijavi je priložiti din 5. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Žrebanje bo pred startom. Nagrade: zmagovalec prejme častno plaketo, drugo in tretjeplasirani pa častne kolajne. Prireditelj si pridržuje pravico odkloniti prijavo z navedbo vzroka odklonitve. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Razpis motociklistične gorske dirke Velika Loka—Čatež Prireditelj Moto-Hermes, Ljubljana. Proga 6520 m, start Velika Loka pri kolodvoru, Čatež gostilna Urbančič cilj. Start Je stoječ in v intervalu 2 minut z užganimi motorji. Dirka se za klubsko gorsko prvenstvo in so kot konkurenti dopuščeni le člani Moto-Hermesa. Vozači drugih klubov lahko vozijo izven konkurence, a se s tem avtomatično podvržejo ostalim točkam tega razpisa. Tekmuje se po športnem pravilniku FICM in po nacionalnem športnem pravilniku SMKJ. Motorna vozila morajo ustrezati internacionalnemu pravilniku FICM. Opremljeni morajo biti z dvema medsebojno neodvisnima, sigurno ta hitro delujočima zavorama. Razpored: a) motorna kolesa do 100 ccm; b) turni motorji do 250 ccm; c) turni motorji do 1000 ccm; d) športni motorji do 350 ccm; e) športni motorji do 600 ccm. Kategorija, za katero se prijavijo manj ko trije vozači, odpade. Start šibkejših motorjev v naslednji višji kategoriji je dovoljen samo enkrat. Ocena se izvrši na podlagi prevoženega časa v posameznih kategorijah. Prijave se sprejemajo najkasneje do 17. avgusta t. L v tajništvu kluba, Dvofakova 3, tel. 24-07. Darila: Najboljši vozač kluba prejme častno darilo, ostali zmagovalci drugih kategorij pa prejmejo plakete ta praktična darila. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo po dirki v gostilni Urbančič. Pregled vozil bo na dan dirke točno ob 14. url. Prireditelj dirke Moto-Hermes v Ljubljani odklanja vsako odgovornost za poškodbo oseb ali imetja, ki bi se med treningom oz. dirko pripetile. Tekmovalec vozi na lastno odgovornost ter je osebno odgovoren za ev. poškodbe oseb oz. njih imetja lastne ali tretje osebe, kar potrdi s podpisom ta oddajo prijavnice. Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoriti vodstvu dirke. Pritožbe se morajo predložiti 20 minut po izvršitvi dotične točke vodstvu dirke. Proti razsodbi vodstva in razsodišča ni pri-zlva. Tekmovalci so obvezni skleniti za trening in dirko primerno zavarovanje, ta sicer nezgodno ta jamstveno. V primeru slabega vremena se dirka preloži na nedoločen čas. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe razpisa. Razpis medklubskega atletskega mitinga na Jesenicah ASK Gorenje razpisuje za nedeljo dne 20. avgusta t L ob 8. medklubski lahko-atletski miting na igrišču ASK »Gorenjca« na Jesenicah z naslednjim sporedom: juniorji: skok v višino, tek na 100 m, met krogle, met kopja, skok v daljino, met diska, skok ob palici, tek na 1000 m. seniorji: skok v višino, troskok, skok ob palici; meti: krogla, kopje, disk; teki: 100 m, 1000 m, štafeta 4X100 m. Tekališče ima dva nedvignjena zavoja ln Je posuto z ugaskL Pravico nastopa Imajo vsi člani klubov, ki so včlanjeni v JAS. Tekmuje se po pravilih to pravilniku JAS. Vsak tekmuje na lastno odgovornost. Vsak prvoplasirani prejme priznanico. Vodstvo prireditve si pridržuje pravico morebitne spremembe razpisa. SK Svoboda, Ljubljana. Zaradi nedeljskega gostovanja na Jesenicah bo v petek obvezen članski sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici ob 19.30. V poštev bodo prišli samo oni, ki bodo prisotni na sestanku ali pa opravičili odsotnost — Ker se prične prvenstveno tekmovanje 27. t. m., se prično redni treningi zopet ob sredah ta petkih. Oni igralci, ki so izven Ljubljane ta se do tega čaSa ne mislijo vrniti, naj to pismeno sporoče upravi kluba. SK Jadran obvešča svoje članstvo, da bodo redni treningi vsako sredo to petek od 16. dalje. Obiskovanje treningov jo dolžnost! SK Ljubljana. Danes obvezen trening vseh aktivnih nogometašev. Važno zaradi nedeljskega gostovanja v Zagrebu to Murski Soboti. Ob vsaki priliki spomnite da m .JfUtrH-§lovrnili njnip«1")"' y cenej!« io n«jhitrejjš» vmlaloa *» staM* *Mh n*. "r*^iTJi?— ■tvari, sa "P""""* , »r—podjetja, kapital, U-attv« lo aa vm drago HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12__. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3._davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._, Službo dobi Tri pleskarske in slik. pomočnike ejmem taKoJ. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra. 22540-1 Pisarniško praktikantko sprejme družba Radiol, Krekov trg 10, n. 22542-1 Uradnik t dolgoletno bančno prakso išče primerno zaposlitev. — Ceni. ponudbe na ogl. odd futra pod značko »Zaposli, tev«. 18684-2 Posredovalnica Ogrinc Aleksandrova c. 7-II., potrebuje več natakaric kuharic, sobaric, služ' kinj in začetnic. 22524-1 Sposobno frizerko ea stalno mesto iščem Obvladati mora nemščino. Salon Tautz, Mart bor. 22503-1 Prikrojevalca prvovrstnega (herrihter-ja) sprejme takoj Au breht, čevljar, Žalec. 22514-1 Polir ali tehnik gradbene stroke, dober risar, dobi takoj mesto. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojen 88«. 22523-1 Brivski pomočnik dober delavec dobi takoj službo. Franc Langer-vaiter, Vrhnika. 22487-1 Kurjača iščemo za našo centralno kurjavo od 1. oktobra dalje. Prednost ima jo izučeni mehaniki s šoferskim izpitom. Služba je stalna. Pojasnila daje Grajski kino, Ma ribor. 22548-1 Perfektno kuharico išče boljša gostilna. — Aleksandrova c. 5, pri Ivančku. 22546-1 Čevljarskega pomočnika prvovrstnega in vajenca sprejme Ložar Franc, — Kongresni trg 16, Ljubljana. 22544-1 Frizerko sprejme 15. avgusta ali po dogovoru salon Vaj t, Kranj. 22484-1 Izurjen knjigovodja ki je vešč posla s surovimi kožami, dobi mesto za 15. avgrust ali 1. september. Josip Rosenberg, Maribor, Slovenska ul. 2 22505-1 Perfektno kuharico 2 večletnimi izpričevali » dobri, večji gosposki hiši sprejmem takoj ali l. septembra. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdrava«. 17638-1 Zanesljivo gospodinjo sprejmem, ki se razume na vsa hišna dela, zna kuhati in šivati ter se razume na 2elenjadni, sadni in cvetlični vrt in na rejo kokoši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdrava«. 17637-1 Službe išče Gospodična lz dobre trgovske hiše, z znanjem nemščine in strojepisja išče mesta prodajalke,, blagajničar-ke, ali karkoli. Ponudbe na Demšar, Rimske Toplice, poste restante. 22513-2 !iiiii!iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iihiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiihi Vajenci (ke) .....1......................................... Za vajenca ki se je že učil 1 ln pol leta v trgovini mešanega blaga, želim najti mesto za nadaljnje učenje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22515-44 Vajenko za modistovski salon sprejme Šinkovec Justl, Cigaletova 3. 22517-44 Pouk Inštrukcije lz matematike, fizike, kemije, išče akademik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi za hrano«. 22521-4 Potniki Zastopnika za mast išče večja tvrdka iz dunavske banovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Masti. 22529-5 Zastopnike prvovrstne prodajalce za prodajo novega množin-skega predmeta, katerega potrebuje vsak moški, sprejmemo. Velik zaslužek. Oglasiti se do sobote od do lb. ure. Gajeva ul. 6-IV., vrata štev. 11. 22520-5 Wertheim blagajno železno, dobro ohranjeno, manjšo, kupimo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna«. 22518-7 Bukove hlode prlma od 20 cm premera naprej kupim po najboljši dnevni ceni. Gum-zej, Celje. 22399-15 Orehovo spalnico kompletno, s tremi omarami, lepo ln dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22519-12 Osnovana leta 1907. 'Banka in hranilnica^ o. o. KRAPINSKE TOPUCB podruž. v Zagrebu, Račkoga uL 8, L nadstr. — Sprejema vloge na tedenske hranilne obroke po zelo ugodnih obrestih v zvezi z brezplačnim zavarovanjem DAJE POSOJILA državnim to samoupravnim uradnikom ln uslužbencem, oficirjem orožnikom, železničarjem, upokojencem, zasebnikom Itd. — Za pojasnila obrnite se na zavod. Pohištvo noro ta ie rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati shrambo, sprejmemo posebni oddelek * komisij sko prodaio po zelo ogoo nib pogojih. Kupce* ie » tem oddelku redno dovoli za dobro ohramenc pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam aa dopisnici ali ustno. Pre-voi pohištva preskrbimo ta au. Ivan Mathian. Liubliana Tyršev» 12. 17-12 03285809 DKW motor star, kupim. V račun dam novo harmoniko ln novo kolo. Trafika, Tyr-ševa 37b. 22536-10 n ragocenost Vsakovrstno zlato !mpuje po najvišjih cenab CERNE - juvelit, LIUBLIANA WOLfOVA Pridelki Kislo zelje, repa cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Povšetova ul. 47 tel. 25-91. 280-33 Motor z 2 prikolicama (dobavna in osebna) prvovrstna znamka. Cena 4.800 din. Na ogled vsak dan do 9. zjutraj in 5—7 zvečer. Cizerl, Stari trg 26, n. nadstropje. 22538-10 Majhen avto brez karoserije tudi za dobavni avto, dobro ohranjen, cena 3800 din. Na ogled vsak dan do 9. zjutraj ln 5—7 zvečer. Cizerl, Stari trg 26-11. 22539-10 r»¥i Koroške brusnice (Preiselbeeren) dobro iz brane, razpošilja po pošti ali brzovozno od 6 kg naprej po dnevni ce ni Henrik Zechner, Li-beliče, Koroško. 18669-34 Prodam 'arkete in parketne odpadke □godno proda Ivan šiška. tovarna parketov, Metelkova ul. 4. telefon 22-44. 249-6 Kupim Šolski inventar Za zasebno dvorazredno trgovsko šolo združbe trgovcev v Murski Soboti potrebujemo kompleten šolski inventar in sicer šolske klopi, šolske table, katedre, pohištvo za ravnatelj sko pisarno in učiteljsko zborovalnico. Prospekte in ponudbe na: Upravo združenja trgovcev v Murski Soboti. 22512-7 G. T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta DKW Meister limuzino v brezhibnem stanju, malo vo-ženo, OPEL P 4 limuzino, vo-ženo samo 15.000 km, kot nova, HARLEY DAVIDSON, — motoclkel s prikolico, dobro ohranjen, za din 6.500. CHEVROLET in WAN-DERER limuzini, model 1936, pripravni za taksi, ugodno proda DKW zastopstvo, — J. LOVŠE, Tyrševa 35. 22481-10 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske okolice kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Denar«. 22434-16 Posojila različna, preskrblm hitro ln brez kakega predplačila Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 3 din. __ 22533-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. 22534-16 Kdo posodi din 1.000 za dva meseca? Vrnem zanesljivo in plačam lepe obresti. Ponudbe pod »Inteligent« na ogl. odd. Jutra. 22543-16 Lokali Zagrebško mešč. gostilno na najprometnejšem o-glu, v neposredni bližini Jelačičevega trga in glavne tržnice, posebno obiskana, popolnoma urejena z dvema lokaloma, kuhinjo, hla dno pivnico, z letnim vrtom ln s stanova njem pri gostilni, prodamo z dolgoletno najemninsko pogodbo ln celokupnim inventarjem in opremo. Cena 65.000 din. Poslovalnica Pavle kovič, Zagreb, Dica 144. 22462-19 Dvosob. stanovanje komfortno, moderno, s kabinetom, oddam takoj. 550 din. šišenska 59. 22541-21 Stanovanja Stanovanje 2 sob s prltlkiinaml. Išče za takoj ali najkasneje 1. novembra v centru Ing. V. Rovšek, »Dorotheum« Miklošičeva 12. 22467-21a Sobo odda Dve osebi sprejmem v lepo solnčno sobo, s souporabo kopalnice, na željo vsa oskrba. Bleiweisova c. 48, IV. desno (dvigalo). 22537-23 rUL inseriraj v„ jutru" • Od Vas J» odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni jos. reich Ljubljana Poljanski nasip 4-6 oniolei _ SrerioKkalnic* inseriraj v „jutru"! OKASA tablete Pri s p o i n i slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE za moške 100 Komadov din 220. proti povzetja Zastopnik: Lekarna Ul. Kožman Miroslav Beograd — Terazlje 5. Ogx S. » 1846-K NAPODNA ISKARNA L3UBL3ANA oupueva s IZVRŠUJE VSE VRSTE T1SKUV1H *>RXPBQSTR Ihi NAJFINEJŠE Večje število parcel kompleksov, parcel, gozdov trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naprodaj gradbeno strokov, izobražen posredovalec KUNA VER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen gra ditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na raz-polago. 125-36 Vinogradno posestvo lepo, v Halozah, krasna hiša, takoj ugodno prodam. Ponudbe na podruž. Jutra Ptuju pod »Zaradi družinskih razmer«. 18638-20 «SERIRAJ V „ JUTRU" J 121 Tam so obsedeli, visoko in na suhem, le mleka ni bilo. Na srečo so imeli v čutari še malce mrzle kave. Na nekaj pa gospod Vrtačnik ni bil popazil: »Pe-gaz« je ležal s trebuhom ravno na odprtini dimnika. Kakor veste, ima plin lastnost, da se razširi, ako ga segre-ješ... in kmetica je pravkar kurila v peč... lllllillllHIlllllillllllllllllllM NAZNANILO OTVORITVE Novo preurejena gostilna pri Stadijonu, nasproti železničarskih hiš »Pri F o n u" Tyrševa cesta št. 84 nudi topla, mrzla jedila, toči pristna štajerska in dolenjska vina. Ima hladen senčnat vrt in lep prostor za balinanje. — Se priporoča gostilna F ON Otvoritev v petek 11. avgusta 1939. ''"iiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiim BADENBKDEN Zdravilišče v Schwarzwaldu proti reumi, gihtu in katarju INTERNACIONALNE KONJSKE DIRKE 20. — 27. avgusta 1999. CASINO: Rolette, Trente-et-Quarante, Baccara, Klondyke Direktni vlaki Wien—Miinchen—Pariš preko Baden-Oos. Informacije daje: Njemački Saobračajni Ured, Zagreb, Zrinjski trg 18, telefon br. 81-70. Prazno sobo s strogo separiranlm vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zg. šiška aH bli žina«. 22525-23a Elegantno sobo opremljeno ali garsonle ro, — strogo separlran vhod, uporaba kopalnice po možnosti centralna kurjava, — išče v centru boljša gospodična. Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »15. avgust«. 22547-23a Dijaške sobe 1—2 dijakinji iz boljše hiše, sprejme prof. družina v najboljšo oskrbo. Bližina gimnazije, klavir, kopalnica Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vzgoja«. 22469-22 Živali Nemško dogo pslco," belo črno, dobro čuvajko, 7 mesecev staro proda Albin Vreček, — LJubljana VIL, Celovška cesta 30. 22545-27 Dražbe Na javni dražbi dne 11. avgusta t. 1. ob 2. url popoldne se bo prodajalo v javnem skladišču tvrdke špedicije Turk odd. 23, Masary-kova c. 9 preko 3.000 kozarcev za vkuhavanje sadja in sočlvja. Izklicna cena teh kozarcev bc polovica cenilne vredno sti. 22532 32 ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, za poklonjeno krasno cvetje, v srce segajoče petje in obilno spremstvo na zadnji poti našega ljubljenega očeta to opapana, gospoda Ludovlka Černeto zlatarja se vsem najtopleje zahvaljujemo. LJUBLJANA, 9. avgusta 1939. Globoko žalujoči • jjjteiS*. NESTLE MOKA JE NAJBOLJŠA HRANA ZA OTROKE ZA DOBO POLETNE VROČINE LIPSKI JESENSKI SEJEM 1939< ZAČETEK 27 AVGUSTA: S0% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH ZNATNI PO PUSTI V DRUGIH DRŽAVAH VSA POJASNILA DAJEJO: ZVANICNI BIRO LAJPCISKOC SAJMA - BEOGRAD KNEZ MIHA J LOV A 33/L IN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TONNIES, LJUBLJANA. TYRSEVA 33. TEL. 27-62 JOSIP BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA UL. 25. TEL. 20-97 Kako sem odstranila BLAGO ZA POHIŠTVO s(Jf v * R- vedno, najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri Marijin trg Razglas! S Pravilnikom o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost to starost z dne 31. ni. 1938 se je ustanovil posebni podporni sklad za onemoglost to starost, iz katerega naj bi dobivale onemoglostne oziroma starostne podpore one osebe, ki zaradi odlaganja izvedbe zavarovanja za onemoglost, starost to smrt doslej niso mogle pridobiti pravice do onemoglostne oziroma starostne rente. Ker je omenjeni Pravilnik določil, dalje prijavni rok za one, ki so izpolnili zahtevane pogoje do 1. septembra 1937, samo do 1. julija 1938 to je bilo mnogo prosilcev odbitih radi prepozno vloženih prijav, zato je Minister za socialno politiko to narodno zdravje ta prijavni rok s Spremembami in dopolnitvami omenjenega Pravilnika podaljšal do f. septembra f939. Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani poziva s tem vse one, ki so 1. septembra 1937 izpolnili vse pogoje, ki jih zahteva gornji Pravilnik, pa so bili poslednjič pri njej prijavljeni v zavarovanje za bolezen vsaj štiri tedne, da takoj zahtevajo od Bolniške blagajne predpisani obrazec prijave za onemog-lostno oziroma starostno podporo, jo točno izpolnijo in do 1. septembra t. 1. vrnejo skupno s potrebnimi listinami. Bolniška blagaina TBPD v Ljubljani. svoje ko so odrekli kozmetični specialisti in takozvani »odstranjevalci gub«. ENOSTAVNA DOMAČA NEGA USTVARJA ČUDA Za noč sem uporabljala kremo, po. mešano z Biocelom, ki ga pridobivajo iz jedra globokih kožnih celic mladih živalL Ta je kakor Biocel v Vaši lastni koži. Ta v resnici magična substanca ohranja Vašo kožo čvrsto, svežo ln mlado. Odkril jo je slaven profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj Je pomešana z rožnato kremo Tokalon. Uporabljajte to hrano za kožo z Biocelom zvečer. Zjutraj uporabljajte belo kremo Tokalon. Ona hrani kožo, _ zožuje razširjene pore in je ob enem najboljša podlaga za puder in šminko. V vsakem primeru je zajamčen uspeh, če uporabljate ti dve kremi, ali pa Vam povrnemo dvakratno kupno ceno. Dobava naprave za intkx Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo izvršil v ponedeljek 28. avgusta 1939 ob 11. uri v svojih uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3, III. nadstropje prvo javno ofertno pismeno licitacijo za dobavo naprave za index za svojo centralno kartoteko. Po predpisih taksirane ponudbe se naj izročijo najkasneje na dan licitacije do 11. ure pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, Mihanovi-čeva ul. 3, III, soba št. 305 v zapečatenem omotu z označbo: Ponudba za dobavo naprave za index na štev. 34.348-1939. Brzojavne, zakasnele, naknadne in nepredpisno sestavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Kavcija se mora položiti v smislu »Občih pogojev licitacije«, ki se obenem s »Tehničnimi pogoji« dobe brezplačno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, Mihanovičeva ul. 3, HI, štev. sobe 305. Štev. 34.348-1939 od 31. julija 1939. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU. Dobava feklenega pohištva Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo izvršil v torek, dne 29. avgusta 1939 ob 11. uri v svojih uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3, 111. nadstr. prvo javno pismeno ofertno licitacijo za nabavo pohištva za svojo centralno kartoteko, in to: jeklenih omar za kartoteko; jeklenih pisalnih in delovnih miz in stolov ter ostalega potrebnega pohištva. Po predpisih taksirane ponudbe se naj predajo pri podpisanem uradu v Mihanovieevi ulici št. 3, m, soba št. 305 najkasneje na dan licitacije do 11. ure dopoldne v zapečatenem omotu z označbo: »Ponudba na štev. 32601-39 za nabavo pohištva za centralno kartoteko. Kavcija se mora položiti v smislu »Občih pogojev licitacije«. Brzojavne, zakasnele in nepredpisno sestavljene kakor tudi naknadne ponudbe se ne bodo upoštevale. »Obči pogoji licitacije« in »Tehnični pogoji« se lahko dobijo brezplačno pri podpisanem uradu v sobi št. 305. Štev. 32601-39 od 31. julija 1939. Iz pisarne OSREDNJEGA URADA ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV Oglasi v „ Jutru" Imajo vedno največji uspeli! .Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. _ Vsi v Ljubljani.