J J :L-- J VrY&npx ¦S-*7 č< IZVLEČEK Geostrateški položaj Slovenije je iz globalne perspektive vedno viden kot nekaj posebnega, prehodnega in veznega obenem. Slovenija je po osamosvojitvi načrtno izpostavljala srednjeevropsko dediščino in se ograjevala od dogodkov na območju Zahodnega Balkana. V prihodnje se bo potrebno izogibati dejanjem, ki bi slovensko prisotnost v Jugovzhodni Evropi izpostavljala kot imperialno. Veliko več bo treba delovati v smislu sprave, pomoči in sodelovanja na političnem in gospodarskem področju. Ključne besede: Slovenija, Jugovzhodna Evropa, geopolitika. ABSTRACT Slovenia and Southeastern Europe: Fortress of Europe or a European Gateway? Slovenia’s geopolitical position on the World political map was defined as unique, transitional and binding within Europe. The, since 1991, independent nation-state favored Central European roots, disregarding the recent violent events in the region of the Western Balkans. In the future the exclusively profit oriented Slovenian interest in the region should be omitted. Efforts should be made in the direction of reconciliation, aid and co-operation in sense of political and economic relations. Key words: Slovenia, Southeastern Europe, geopolitics. Avtor besedila in fotografij: ANTON GOSAR, dr. geog., Ambasador RS v znanosti Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem, Koper, Slovenija E-pošta: anton.gosar@guest.arnes.si Avtor fotografije: ANDREJ HERAKOVIČ COBISS 1.04 strokovni članek red nekaj desetletji smo se slovenski geografi jezili, ker so ugledni avtorji in strokovne revije uvrščale območje Slovenije v Jugoslaviji (skupaj z drugimi komunističnimi državami) v Vzhodno Evropo. Po osamosvojitvi smo bili nezadovoljni, ker so mnogi geografski učbeniki ozemlje naše države še vedno prištevali k Jugovzhodni Evropi. Nelagodje v stroki povzroča dejstvo, da nas (skupaj z Madžari, Čehi, Slovaki in Poljaki) anglosaška geografija uvršča v območje t. i. Vzhodne Srednje Evrope. S tem želijo izpostaviti komunistično dediščino ter težko in dolgotrajno tranzicijsko pot v demokracijo in tržno gospodarstvo vseh navedenih držav. Bolj "pri srcu" bi nam bila uvrstitev v Srednjo Evropo, kjer bi delali družbo Nemcem, Avstrijcem in Švicarjem. Zagotovo pa nam godi, da Slovenije nikoli ne najdemo na seznamu držav regije Zahodnega Balkana (novodobni politično-prostorski konstrukt). Po mnenju strokovnjakov si je Slovenija za celih deset let nadela plašnice in se je obravnavanju problemov Zahodnega Balkana v glavnem izogibala. Evropske in severnoatlantske zaveze so bile prioritete mlade nacionalne države. Šele na pobudo članic Evropske zveze in Nata je ob zori novega tisočletja skrb namenila tudi odnosu do držav bivše Jugoslavije. ge o gr afski ob zorn ik trdnjava ali mostišče? Nesporazumi in sodelovanje Politični odnosi s Hrvaško so ambivalentni, gospodarski pa dobri. Slovenija je ena najbolj vnetih zagovornic (skupaj z Avstrijo in Nemčijo) vstopa Hrvaške v Evropsko zvezo. Soseda je na dobri poti, da najkasneje v začetku naslednjega desetletja vstopi v federalni odnos z nami (v okviru Evropske zveze). Nelagodje v meddržavnih odnosih pa ostaja in se obdobno poglablja, saj so (poleg občasnih) ovire stalnice na poti političnega sodelovanja predvsem: - redka sporna obmejna območja (približno 2 % mejne črte) - vključno s kopensko mejo v dolini reke Dragonje in morsko v Piranskem zalivu ter mejo ob Muri, za katere evropske inštitucije menijo, da bi jih državi najbolje rešili v arbitražnem postopku; - nerešena vprašanja dolgov hrvaških podjetij slovenskim bankam in dolgov le-teh hrvaškim varčevalcem (v vrednosti približno 200 milijonov €), ki so Slovenijo privedli pred evropska sodišča; - problemi pri upravljanju, proizvodnji, razgradnji odpadkov in dobavi električne energije hrvaškemu elektrogospodarstvu iz solastniške jedrske elektrarne Krško, o kateri se trenutno odloča na ameriškem sodišču za poravnave; in - nezagotovljena recipročnost pri poslih z nepremičninami za slovenske državljane na Hrvaškem. Obseg gospodarskega sodelovanja in pestrost gospodarskih povezav Slovenije s Hrvaško (na osnovi poročil Banke Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Statističnega urada Republike Slovenije) sta za območje Jugovzhodne Evrope oziroma Zahodnega Balkana izjemno ugodna. Izvoz in uvoz postavljata Hrvaško daleč na prvo mesto v "regiji". Izvoz Slovenije na Hrvaško se je v samo petih letih podvojil (indeks 203) in znašal leta 2005 kar 51,1 % vsega blagovnega pretoka na območju Jugovzhodne Evrope. Uvoz iz sosednje države kaže nekaj slabšo rast (indeks 145), a je s 53,7 % še vedno v samem vrhu trgovanja v regiji. Vstop Slovenije v Evropsko zvezo je koristil predvsem Sloveniji, saj se je delež izvoza povečal za slabe štiri odstotke, uvoz pa v deležu trgovanja v "regiji" zmanjšal kar za 13 odstotkov (preglednica 1). Hrvaška je bila leta 2005 (in poprej) deležna bonitete v obliki turističnega obiska Slovencev. Kar 1,4 milijona turističnih potovanj je izbralo kraje na Hrvaškem za končno destinacijo (63,6 %), počitnice (daljša zasebna potovanja) pa je na Hrvaškem preživelo 750.217 Slovencev (76,5 %). S tem se je na Hrvaškem turistični obisk Slovencev po deležu utrdil na tretjem mestu (6). Turistični gospodarstvi obeh držav sta v tesni soodvisnosti, saj sodelovanje ne poteka le na ravni turističnih agencij in go-stinsko-prenočitvenih obratov, ampak tudi znotraj agencijskih poslov. Preglednica 1: Slovenija - izmenjava dobrin z območjem Jugovzhodne Evrope (5, 6, 2). leto vrednosti (v mio €) 2000 2005 BDP/preb. (v €) slovenski izvoz/uvoz v/iz držav: izvoz uvoz saldo izvoz uvoz saldo za leto 2005 Albanija 5.058 0,689 4.369 18.415 1.949 16.466 1631 Bolgarija 26.177 41.541 -15.365 86.288 45.047 41.241 2115 Bosna in Hercegovina 350.484 54.586 295.898 514.826 207.783 307.044 1569 Črna gora 67.259 19.170 48.089 36.759 14.063 22.697 1692 Hrvaška 642.931 417.034 225.897 1304.127 608.826 695.301 5246 Kosovo v okviru Srbije in Črne gore 43.115 0,805 42.309 * Makedonija 146.874 45.994 100.880 134.135 29.073 105.062 1861 Romunija 45.460 51.615 -6.155 146.132 125.864 20.268 2277 Srbija 67.259 19.170 48.089 261.684 102.354 159.331 2308 Jugovzhodna Evropa 1.351.502 649.800 701.703 2.545.481 1.135.762 1.409.719 2337 Evropa 7.479.636 8.217.084 -737.448 13.364.380 14.585.946 -1.221.566 13.862** skupaj Slovenija 8.132.403 9.407.699 -1.275.296 14.396.666 15.804.252 -1.407.586 11.362 Opombi: * v okviru Srbije; ** Evropska zveza (EU 25). 15 §> trdnjava ali mostišče? 1400 1200 1000 800 600 400 200 1 n _n T I>1 n r r 2000 200S Opomba: * Kosovo (za leto 2000): v okviru Srbije in Črne gore. Slika 1: Izvoz Slovenije v države Jugovzhodne Evrope. V kolikor želimo v Jugovzhodni Evropi stabilnost in prosperiteto, bo potrebno v tem prostoru obiti preteklo in polpreteklo zgodovino ter delovati pragmatično, s pogledom, zazrtim izključno v prihodnost. Bivša zunanja ministrica Združenih držav Amerike je ob zaključku bosanske in na pričetku (zadnje) kosovske krize 2. novembra 1997 dejala (4): "V današnji eri ne poznamo ločnice med Vzhodom in Zahodom ali Severom in Jugom; obstaja pa prepad med tistimi, ki so ujetniki zgodovine in dotičnimi, ki so se zavzeli pisati zgodovino." Z drugimi državami v Jugovzhodni Evropi ima Slovenija v vsakem pogledu bistveno manj intenzivne odnose. Slovenska politika velja za zaveznico Makedonije, poleg Hrvaške edine države tega območja, ki je trenutno angažirano vključena v pogajanja za vstop v Evropsko zvezo. Enako mostiščno vlogo v Evropski zvezi ima Slovenija za druge države Zahodnega Balkana (zlasti za Bosno in Hercegovino - BiH, Črno goro in Srbijo). Na diplomatskem področju je delovanje Slovenije obdobno videno tudi kot "lomastenje slona v omari s porcelanom", saj pogosto ni usklajeno med različnimi akterji države in gospodarstva. Slovensko gospodarstvo je v Jugovzhodni Evropi udeleženo s številnimi, relativno majhnimi investicijami, trgovska menjava pa je (z izjemo Bosne in Hercegovine, ki je na drugem mestu slovenskega gospodarskega interesa v Jugovzhodni Evropi) relativno skromna in - brez izjeme - v vseh primerih s pozitivnim saldom za Slovenijo (preglednica 1). Bosna in Hercegovina ima s Slovenijo trgovsko menjavo, ki se giblje nekje okrog 20 % vsega trgovanja na tem območju. Predvsem izrazita je rast uvoza surovin in pol-proizvodov z območja, saj se je v zadnjih petih letih uvoz iz BiH povečal kar za štirikrat (3). Med odločnejša vlaganja slovenskih podjetij v gospodarska podjetja Bosne in Hercegovine sodijo v letu 2005 investicije v termoelektrarno Ugljevik II, mrežo hipermarketov (Tuzla, Sarajevo), mlekarno (Tuzla), usnjarno (Visoko), elektroopremo (Laktaši), prehrambeno industrijo (Sarajevo), bencinske črpalke, plinovod in male vodne elektrarne (Fojnica) ter "vodni park" (Sarajevo). Med 120 slovenskimi podjetji jih kar 78 % združuje investicije z domačimi partnerji. Vrednost neposrednih slovenskih naložb v BiH gospodarstvo pa je v letu 2005 presegla 240 milijonov € (2, 5, 6). Dokajšen interes slovenskega gospodarstva in lahkotnost, s katero slovenski zasebni skladi kupčujejo z delnicami podjetij in skladov v Jugovzhodni Evropi, je vzpodbudil nekatere vlade držav v Jugovzhodni Evropi, da so v letu 2007 pričele z lobiranjem in oglašanjem prednosti investiranja v njihovo gospodarstvo (v tem prednjačita Črna gora in Makedonija). Makedonski oglas v najbolj branih slovenskih dnevnikih obljublja (1): "Investirajte v Makedoniji! Nov poslovni raj v Evropi: najnižja davčna stopnja na dobiček (10 %), najnižja enotna davčna stopnja na dohodek (10 %), davek na reinvestiran dobiček (0 %), hiter postopek za registracijo podjetij (3 dni), konkurenčna delovna sila o 16 ge o gr afski ob zorn ik trdnjava ali mostišče? (povprečna bruto plača 370 €), prost dostop do veli- zvezo z uporabo simbolov in s sklicevanjem kega trga (650 milijonov potrošnikov: prosta trgovina na (geografsko sicer korektno) v tem prostoru z EU 27 in 13 drugimi evropskimi državami), makro- locirano grško dediščino. ekonomska stabilnost (3,1 % inflacija), odlična infrastruktura (država Wi-Fi), država-kandidatka za vstop Slovenija je na področju doseganja demokratičnih stan-v Evropsko zvezo in Nato." Skupna vrednost slovenskih dardov in tržnega gospodarstva naredila v preteklem investicij v Makedoniji znaša 112 milijonov €. dvajsetletnem obdobju bistveno več kot katera koli druga suverena entiteta v Jugovzhodni Evropi. Zgodovinskih izkušenj (še) ne zmore pozabiti oziroma preseči Na vlaku v Evropo – in tudi dolivanje olja na ogenj nedorečenosti post- jugoslovanskih rešitev ji ni tuje. S svojo politično močjo z zamudo … in ugledom oziroma kot priznano mostišče Evropske zveze za Jugovzhodno Evropo bi lahko ravnala drugače Že drugo desetletje popotuje Jugovzhodna Evropa oziroma pazljiveje pristopala k problemom tega območ-proti politični stabilnosti in gospodarski prosperiteti. ja. Izrabila bi lahko svojo gospodarsko moč, saj prekaša Slovenija je iz počasnega vlaka prestopila na evropski po bruto družbenem proizvodu na prebivalca države v ekspres že na prvi postaji. Ne oziraje se na prejšnje po- regiji v povprečju za štirikrat (Hrvaško za dvakrat). Na vezave s tem prostorom je med prvimi tranzicijskimi tej osnovi bi lahko zanesla zadovoljstvo v degradirana državami Evrope prispela v gospodarsko in politično območja denimo Bosne in Hercegovine, kjer je BDP s okolje odličnosti. Druge države Jugovzhodne Evrope, 1569 € osemkrat manjši kot v Sloveniji in najnižji v regiji z izjemo Romunije in Bolgarije (1. 1. 2007 sta vstopili (na ravni Albanije). Jugovzhodna Evropa pa, po razpolo-v Evropsko zvezo), so še na različnih postajah te poti. žljivih podatkih sodeč, doslej ni bila gospodarski izziv za Slovenijo. Le 19,1 % izvoza in 7,8 % uvoza iz držav tega Kosovo (pod protektoratom Združenih narodov) na območja je sicer za odstotek več kot pred petimi leti, a začetku leta 2007 formalno-pravno (še) sodi v okvir le drobec (petina v izvozu in desetina v uvozu) tistega, srbske države, stopa na pot neodvisnosti. Zgled Črne kar ustvari v trgovanju z državami Evropske zveze (2). gore je obudil podobne težnje tudi med srbskim pre- V kolikor želi Slovenija okrepiti odnose z državami Jugo-bivalstvom Republike Srbske (pod protektoratom vzhodne Evrope, bosta politika in gospodarstvo morala Evropske zveze) v Bosni in Hercegovini. Druge države hoditi z roko v roki. Bojkotiranje slovenskih proizvo-tega območja so že postajo ali dve dlje, še najdlje naša dov (denimo mleka), zaradi take ali drugačne politične soseda Hrvaška, ki ji vztrajno sledi Makedonija. lahkomiselnosti, je v tem okolju še živo. Na trasi te proge pa bo potrebno odpraviti še prene- Pred desetletjem in pol je veljalo v Sloveniji za here-katero oviro ter zgraditi številne mostove, saj: tično, če bi kdo izmed slovenskih javnih delavcev ome-- so odnosi med Sarajevom in Beogradom podobni nil ali zapisal, da je razpad Jugoslavije pomenil katas-odnosom v hladni vojni med velesilama; trofo za slovensko turistično gospodarstvo. Takratnemu - zaradi številnih nerešenih mejnih vprašanj gradi postavljanju prioritet ni kaj oporekati. Nasprotno! Hrvaška avtocestno povezavo z Dubrovnikom Sedanje prioritete pa naj temeljijo na ohranjanju nacio-povprek, po mostu, čez (bosansko teritorialno) morje; nalne suverenosti, a tudi in predvsem partnerstvu v - je stališče Srbije do Kosova neomajno in ne politiki in gospodarstvu ter intenzivnemu gospodar-priznava Kosovu niti najnižje stopnje suverenosti; skemu povezovanju čez Schengensko mejo. Tudi v pri- Makedonija ne tlakuje ustrezne poti v Evropsko hodnje, ko bo ta (kmalu) presežena. Literatura 1. Delo 2007: Investirajte v Makedonijo! (oglas). Delo (22. 02. 2007). Ljubljana. 2. Der Fischer Weltalmanach 2007: Zahlen, Daten, Fakten. Fischer Taschenbuch Verlag. Frankfurt am Main. 3. Gosar, A. 2006: Political Geography of the Post-Dayton Slovenia – BiH Relations: Selected Topics. The Western Balkans – A European Challenge. On the Decennial of the Dayton Peace Agreement. Založba Annales. Koper. 4. Nijman, J. 1998: Madeleine Albright and the Geopolitics of Europe. GeoJournal. Kluwer Academic Publishers. Dordrecht. 5. Statistični letopis 2004: Izvoz in uvoz blaga po državah. Statistični urad RS. Ljubljana. 6. Statistični letopis 2006: Izvoz in uvoz blaga po državah. Statistični urad RS. Ljubljana. 17