Razgled po šolskem svetu. — Stajersko klerikalno nčltelJstTO je združeno Ą društ^u ,Vincenc Milde". To društro šteje 127 pravih članor (katehete, penzioniste, uiiteljice ia nekaj učiteljer). IztoIHo si je nor odbor sledeče: predsednik Peter Wei0, mežianski ačitelj t Gradcu; Jant>z Sechterberger, naduiitelj Ą Sv. Marjeti pri Knittelfeldu; Anton Buchgraber, šol. vodja Ą Rollsdorfu; Fran J u r k o v i č , nadučitelj y Šmarju priJelšah. Natnestniki so: Marija Mayr pl. GroDstein, učiteljica r Trofaiachu; Jeanette Brunetti, učiteljica v Velikeiu St. Florijanu; in Ernestina R a z 1 a g, učiteljica Ą Ljutomeru. — Glasilo štajerskega učiteljstva BPadagogiscbe Zeitschrift", po katerem iistu smo posneli to notico, piše: „ Wir wollen die Meinuog un^erer GesianuDgsgenossen iiber die hier Genannten mit keinem Worte beeiuflusseD, es wird ja ohnedies jeder das Richtige der Wertscbatzung treffen." — Preganjanje slorenskth rlsokošolcer r Grradca se nadaljuje z vso brezobzirno«tjo. Nemško dijaštvo patrulira po mestu z debelimi gorjačami ter išče sroj plen. SioĄenski akademični društĄi nTabor" in BTriglav" so rrgli najemodajalci na cesto. Pa naj še kdo reče, da nimajo slovenski risokošolci Ą Gradcu dobrih časov! A prepričani smo, da 86 bo barabstvo nemškonacionalaih pretepačerburSev še uad DJimi maščevalo. Dogodki v Gradcu pa so vladi glasen memento: Slorencem slorensko ysouŁilišče Ą Ljubljani! — Malornsko Tsenčlllšče je zahteral poslanee Koleš* Ą državnem iboru, in sieer naj bi se ustanoĄilo Ą Leyovu. Malorusi so na leĄo»3kem vseu6ilišCu dosegli precej pra^ic, toda godi se jim kakor Slovencem na Dunaju in Ą Gradcu. Poljiki jih napadajo in jim odrekajo vsako pravico na vseučiližču. Zadnjič so poljski dijaki napadli cesarjevega namestuika, ki je zastopal cesarja pri promociji nekega maloruskega dijaka sub auspiciis imperatoris. Ne Ąemo, ksko se Poljaki morejo tako Ąesti, ko jih nemški burši na Dunaju mečejo z univerze. Satni pa delajo doma tudi tako z maloruskimi dijaki. Sieer rnoramo to pripisoyati na rortš mladeniškega navdušenja ia razboritoati, a Ąendar Ą«e do goto^e meje. — Italljansko Ąsen6IHšče. BOmladina" piše: Zadnji krvavi dogodki na dunajski univerzi, ostri rerolverski streli io z železom okoĄane batine skoro gotovo pribore Italijanom zaželjeno univerzo Značilno ,je za našo vlado, da za ustanovitef uoiverze ni odločilna resnična potreba, tudi ne krvaĄe demonstracije na aĄstrijskih tleb — nanjo bo najbrž ^pliralo irredentovsko, ATstriji sovražno gibarje Ą kraljestĄu Italiji. Da ne yznemiri preĄeč ĄrofiekrĄne sosedinjh Italije, najbrž dovoli Italijauom uniĄerzo. — Naše stališče y Ąprašaoju italijanskega vseučilišča je znano. Simpatifen nam je boj Lahov za uaiverzo (gotovo ne odobravamo streljanja, četudi je razume^no), ker jo zaslaiijo po sfoji kulturi in svojem številu. T o d a nikakor le n e moremo strinjati s t e m , da bi ae ustanovila Ą T r s t u. Trst ni niti teritorialno središče ItalijanoT, niti ni čisto Italijausko inesto. Znana sloveu.ska manjšina Ą Trstu saraern in popolnoma slorenska in hrraška okolica sta doiolj vetik rzrok, da Sloyenei ne moremo doToliti, da ae tam ustanovi laško Tseučilišče. — ltalijansko nčlteljISče r Oradlšča. V držtvnem proračuau za 1. 1909 se nahaja tudi postarka za ustanovitev italijanskega učiteljišča Ą Gradišču. — Eksplozlja r dekliški šolf. Dne 22. pret. m. zjutraj je raznesla eksplozija višjo dekliško šolo Ą Greifswaldu. Plini so puščali in ko se je bližai šolski sluga z gorečo svetilko Ą roki, da zakuri pe6, so se Ąoeli. Pri tej velikanski eksploziji je ubilo šolskega slugo. V celi soseščini so bile zaradi eksplozije pobite šipe. — Pronioelja dreh dam. Na dunajskem Ąseučilišču sta bili promovirani za čast doktoric filozofije dve dami, gospica Marijana Broneck in gospa Frančiška Dui. Obe doktorici sta prejeli, kakor je to navada ob promo* cijah dam, vsaka šopek cvetic. — Egiptoisko Tsenčillšče. V Eairu je bilo slovesoo odprto prvo egiptovsko vseučilišče.