Leto VI., štev. 214
Ljubljana, sreda 18. septembra 1925	poštnina pavialirana. Cena 2 Din
cs Izhaja ob 4. zjutraj, ta
Stane mesečno Din as —; za inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičev« cesta
Stev. 16/I. — Telefon Stev. 71. Nočna redakcija: od tg. ure naprej ▼ Knailovi ul. St. s/L — Teleicn St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravniStvo: Ljubljana, Preiemov« ulica St. 5*. — Telefon it. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Preieb nova ulica St. 4. — Telefon St. 49!
Podružnici: Maribor, Barvarska ullcm It. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub« taca St. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241.
Ljubljana. 15. septembra.
Klavrno in skorai neopaženo se ie vršil Dri zaprtih durih nedeljski protestni shod SLS v IjubPanskem Unionu. Po sedem in po! mesecih je dr. Korošec kot liublianski poslanec prvikrat do izvolitvi smatral za potrebno, da se ie pokazal svo-im vnlilcem v Ljubliani.
Dr. Korošec ie v nedeljo govoril in — protestiral, mesto da bi Ljubljančanom podal ooroči'o o izpolnitvi velikih obljub, ki iih ie SLS dara!a Liubliani in Sloveniji pred 8. februariem. Dne 1. fe-bruaria t. 1. "o klervkalci dr. Korošca ob viharju anlavza na ramah prenašali po liubl ansVih ulicah, on pa jim je vzklikal: «Dne 8. februaria se vidimo kot zmagovalci.® Po tol'kih mesecih so se sedai »zmagovalci® zopet sestali v Unionu. a ne kot zmagovalci, marveč kot poraženci, ki so zmago Po lastni krivdi in nesposobnosti izoremenili v poraz. Trpka resnica o jalovosti in brez uspešnosti dr. Koroščeve politike je razgnala vse fantastične megle, s katerimi je SLS še pred malo meseci skušala zastreti iasne poglede sicer tako kritičnega ljubljanskega volilstva.
Dr. Korošec ie govoril o kapitulaciji SLS. o nepopravljenih krivicah, o dobi kmetsk;b eksekucii. o zahtevi po razpisu občinskih volitvah v Ljubljani, o »kulturnem boju». Same stvari, o katerih ne razpravljajo « zmagovalci®. marveč »premaganci«. Ali se dr Korošec ne zaveda, da ie šel nedeljski «pro-test Ljubljane® na njegovo adreso?
Da bi liublianski klerikalci ne videli slabosti dr. Koroščeve politike, jim ie voditelj SLS v nedeljo pestro slika! tragiko »laži - sporazuma*, ki leži v tem. da eksekutor ni nikdar tako pogosto trka! na kmetova vrata, kakor v za d n iih par mesecih Radičevega vladanja. Ako bi bil gospod Korošec v vladi, bi bil seveda sporazum »bratski® sporazum in davčni vijak bi bil potem blagoslov božji.
Veliko je govoril dr. Korošec o kulturnem boiu ter o »preganjanju katoliške cerkve«. Povdarjal je. da SLS ni istovetna z organizacijo katoliške cer-Icve ter da ni verska, pač pa strogo politična organizacija. Dr. Korošec in drugi politiki SLS pa stavljajo vso svojo politično moč škofom le »na razpolago®. Zato ie dr. Korošec zavzel tudi glede konkordata s paneško stolico stališče. ki ga bi mogel braniti odvetnik Vatikana v zastopstvu proti interesom naše države.
»Železno voljo in neomejen cilj. le pokazal protestni shod somišljenikov SLS v resoluciji, ki je izrekla klerikalnim poslancem »zaupnico ln zahvalo za možati in neomahliivl nastop v bolu za avtonomijo Slovenije«. Ta železna vo-»ia ie bila poiačena po neuspehu, ki ga je gosp. dr. Korošec doživel v francoskem kopališču, kjer je zaman Iska! utehe svoii oolitični betežnosti. Ker pa na avtonomijo Slovenije tudi noben klerikalni somišljenik ne da niti počenega groša več. je bivši podžupan ljubljanski spravil med resolucije zahtevo po vrnitvi vsai ljubljanske avtonomije, da bi ne bilo govorienie o avtonomiji mlatenje prazne slame.
«Slovenec® pravi da ;e napravil dr. Koroščev «hcd »globok vtis®. To ie točna. Kajti fako evidentno. tako porazno se še ni kmalu pokazata vsa mizerija klerikalne politike, ki je zagazila v slepo ulico, iz katere si sedai ne ve izhoda. Globok vtis ie shod napravi! zlasti tudi na Ljubljančane, ki še niso nikdar videli nobenega svojega postanca. da bi se bil upal pred nie s tako negativnim rezultatom, kakor dr. Korošec. o katerem so klerikalni listi in agitatorji pred volitvam' pripovedovali, da bo Dod njegovo zaščito Liubliana b"ino razcvetela in da bo Pod okriliem SLS slovenska prestofea deležna nečuvenih blagrov.
Nedeliski govor gospoda Korošca ie bi! pravi confteor krivde klerika'ne stranke nad slovenskim ljudstvom in rnd megovo belo LiubHano.
Sedma obletnica solunskega predora
Beograd. 15. septembra, r. Danes le
minulo sedem let. kar se je izvršil pro-boi na solun. fronti. Tem povodom se je vršila zadušnica za vsemi borci, ki so padli za svobodo in uiedimenie. Svečani zaduš 'ici v saborski cerkvi sta na če!u vseh drugih dostoianstvenikov prisostvovala mimstra Mša Trifnnovič in Anta Radoievič. dočim sta kralja in vojnega ministra zastopala generala Kalafatovič in Josipovič.
Pašič piše memoare
Beograd. 15. septembra r. Tukajšnji politični krogi se vrlo zanimajo za poročila iz Monte Carla. odkoder d-ispe-va vest. da se gosD. Nikula Paš č intenzivno bavi s svojimi memoari. V kratkem bo baie dovršeno prvo poglavje. ki govori o kralju Milanu in o zaje-čarskem uporu.
Politično mrtvilo v Beogradu
CMhoJ, ske > vseh ministrov v Črno goro. — Velike priprave za sprejem kraljevske dvojice na Cet~ Ju. — "all-evske pritožbe in ore*-?~
Beograd, 15 septembra, r. Današnii dan ni prinesel ničesar novega v politični situaciji. Dopoldne so odpotovali ministri dr. Stoiadinovič. Maksimovič in Trifunovič v Skoplje. Kosovsko Mi-trovico. odkoder se podajo v Peč. kier po določenem ceremonialu spreimejo kraljevsko dvojico. Jutri pa odpotuieio še ostali člani vlade, in sicer Marko Gjuričič. Miša Trifunovič. Velja Vuki-čevič. Pavle Radič, nadalje predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič in večje število narodnih pos'ancev. ki krenejo preko Zagreba in Srlita na Ce-tinje. da direktno tam dočakajo kraljevsko dvojico V Črni gori se vršiio velike priprave za svečani sprejem. Na vseh potih, koder se bosta vozila k"alj in kraliica. se gradijo slavoloki. Posebno svečan snreiem se prinravlia na Ce-tin.iu, v Podgorici. Nikš:ču. Kolašinu in Andriievcih. Občinski odbori teh mest so vložili vse moči. da čim bolj meli-čaio prvi kraljev oficijelni poset Črne gore.
Nocoj so odpotovali iz Beograda v Zagreb vsi radičevski ministri in državni podtainiki razen ministra za pošto in brzojav dr. šunerine in podtamika Neu-dfirferja. V niihovi družbi ie odpotoval tudi podpredsednik HSS Predavec. ki se ie zadnje dni brez uspeha mudil v Beogradu v zadevi uradniških premestitev.
Zanimivo je omeniti, da se mudi v
Beogradu veliki župan splitske oblasti dr. Ivo Perovič. proti kateremu vodi:o radičevci silno kampanjo, da ga vržeio z njegovega službenega mesta. Radičevci pa dosedaj v tem poslu niso imeli uspeha. Splitski veliki žiman je konfe-riral danes z notrani:ri ministrom Mak-simovičem o uradniškem vprašamu. nadalje je razpravljal tudi o potovanju kraljevske dvojice po Dalmaciji, o vprašaniu občinskih komisarjev v S""t-ski oblasti, občinskih volitvah ter o vseh ostalih vprašanjih, ki se tičejo spi'*: '<e ob'asti.
Radi svojih neuspehov v uradniškem vprašanju iz!av!jajo radičevci v svoj! jezi. da more Stjepan Radič vsak trenutek ra7družiti koalicijo z radikali. Z ozirom na na'nove;še odklonilno posto-panie radikalov napram radičevcem so imeli včeraj radičevci konferenco v klubskih prostorih.
V Beogradu nastaiaio v političnem oziru nopolnoma mrtvi dnevi, ki se ne bodo bistveno spremenili vse do po-vratka kral<a in odsotnih ministrov. Edino poročila iz Ženeve da'eio nolitič-tiemu živlieniu malo več živah"n«ti. Ker pa zakbuči te dni Zveza narodov svoie delo. bo v kratkem zavladalo v prestolici popolno politično mrtvilo. Od časa do časa se poiavi v Beogradu kak narodni nos'anec. ki prihaia interveri-rat po raznih državnih urad:h. ki na se takoj zopet povrne v svoje okrožje.
Varnostne konference se udeležita tudi Češkoslovaška in Poliska
Povabilo Nemčiji izročeno. — Zveza med zanadnim in vzhodnim paktom. — Vprašanje Brennerja.
Berlin, 15. septembra, s. Danes opoldne je izročil francoski poslanik de Margerie zunanjemu ministru dr. Streserrmnnu na* povedano povabilo francoske vlade k var« nostni konferenci. Besedilo bo objavljeno v četrtek zjutraj.
Ženeva, 15. septembra. 1. Kakor so za« trjuje, se udeležita varnostne konference po leg zavezniških držav in Nemčije tudi Če« škoslovaška in Poljska. Spočetka se je An« glija upirala istočasnim posvetovanjem o renskem varnostnem paktu in varnostni pogodbi glede vzhodnim meja, toda (Thams Herlain se je končno prepričal o važnosti razlogov, ki sta jih navedla dr. Beneš in Skrzynski, ki sta uspešno dokazala težko« če za vzhodni pakt, ako bi se imel skleniti še !e po sktepn renskega.
Po poročilu Reuterjevega urada bo kon« ferenca »unanjih ministrov razdeljena na dva dela. V enem se bo razpravljalo o za< p«dnem, v drugem pa v prisotnosti češko, slovaškega in poljskega zastopnika o vzhod
nem paktu.
Gotovo je, da sa bo vrnila konferenca prve dni v oktobru po zaključku zasedanja Zveza narodov. Tudi ?e zagotavlja, da bo konferenca v Švici ne glede na zad-žanje Italije
Milan. 15. septembra, a. Današnji aCor« riere della Sera® posnema članek »Hambur« ger Fremdenblatta®, o katerem meni, da ga je očividno inspirira! nemški zunanji mi« nister, in sicer glede vprašanja varnostne, ga pakt« V tem članku se med drugim za« trjuje, da Mussolini nikakor ne more imeti namena, da bi v slučaju, ako se udeleži konference zunanjih ministrov, sprožil v zvezi z vprašanjem varnosti Reni tudi vpra Sanje Brennerja. Ita'ijanski ministrski pred sodnik pai dobro ve, da bi to vr-ašnnje Nemčija kakor tudi zavezniki odklonili Nemčija bo edino tedaj pristala na rarp-a« to o vpnšsnju Brernerja, če bi ta razprs« va značila. da bodo ovire za združitev Avs strije z Nemčijo odpravljene.
Nova pogajanja o solunski coni
Ženeva. 15. septembra. !. Iz krogov francoske delegacije sc izve. da se je Grčija de-finitfvno odpovedala načrtu o varnostne 11 paktu med balkanskimi državami. Grčija se je namreč sporazumela z Jugoslavijo za neposredna pogajanja glede solunskega pristanišča.
Pavel Golia oomočnik ljubljanskega gledališkega intendanta
Beograd, 15. septembra, p. Podpisan je ukaz, s katerim je za glavnega tajnika upr. ve ljubljanskega gledališča in pomočnika intendanta postavljen g. Golia, direktor drame v Beogradu Na njegovo mesto v Beogradu pride g. Branko Gavella iz Z«, greba.
Vprašanje zaposlitve tujih delavcev v Jugoslaviji
Beograd, !5. septembra, p. Z oiironi na protest češkega, francoskega in italijanske, ga poslanika v vprašanju izgona delavcev, ki so državljani, kar se je sicer vršilo na osnovi uredbe o zaščiti dr-lavccv, so na merodujnem mestu sklenili, di sc vrši 28. t. m. konferenca delegatov ministrstev so* cialne politike, zunanjih del, trgovine in in« dustrije, šum in rudnikov, notranjih del, nadalje centralne ind"strijske korporacije, centralnega tajništva delavskih zbornic in trgovsko«obrtniške zbornice. Na tem se, »•tanku bodo skušali najti način spremem= be pravilnika.
Kraljeva garda v Splitu
SpTit, 15. septembra, n. Včeraj je prispe, la semkaj kraljeva garda, ki se je končen« trirala na Narodnem trgu. Danes pa je od= potovala ▼ Črno goro, da prisostvuje sve. čanim paradam na Lovčenu.
Gumarski kongres v Dubrovniku
Dubrovnik, 15. septembra, a Včeraj je bil tu otvorjen šumarski kongres, ki se ga udeležujejo delegati iz vse dr?ave Navzoč je tudi minister za Sume in rudnike dr. Ni. ko Nikič.
Zborovanje narodnih manjšin v Ženevi
Ženeva. 15. septembra, k. Na lniclia-tivo raznih narodnih manjšinskih skupin. med temi tudi slovanskih, se vrši dne 15. oktobra v Ženevi zborovanje zastopnikov vseh organiz'ranih narodnih skupin evropskih držav. Raznrav-ljalo se bo le o načelnem vprašanju, kako bi se na javnopravni podlagi doseglo mirno sodelovanje narodnostnih manjšin z večinami Te konference se ho udeležilo približno 30 narodnostnih skupin raznih držav Evrope.
Protesti proti rovi trgovinski
pogodbi
Beograd. 15. septembra, p. Z ozirom na
novo sklenjeno trgovinsko pogodbo med rašo državo in Avstrijo prihaja zadnji čas posebno iz Slovenije večje število pritožb in ugovorov zlasti proti novi carinski tarifi. Danes so n. pr. prejeli pristojni faktorji obširno tako pritožbo od električnega pod--jetja »Volta« iz Maribora.
Iz Italije
Rim, 15 septembra, a. Danes je italijan« ski prestolonaslednik princ 1'mberto do polnil 21. leto in s tem postal polnoleten. V smislu drž.vne ustave je s tem dnevom posta! tudi č'an senata. Prestolonaslednik se od jutri dalie stalno nas"Ii v Turinu v tamošnji kraljevski palači. Današnji dan so po vsej Italiji slovesno praznovali.
Istočasno poročaio iz Madrida, da ho v najkrajšem času oficijelno razglašen« zaro« ka italij«nskega prestolonaslednika l'mbcr» ta s špansko infantinio Beatrice, 161ctno hčerko španskega kralj« Alfonza.
Rim, 15. septembra, s. V cerkvenem stol. pu v Caprianu pri Bresciji se je dogodila strašna tragedij«. l7r«r in njegov sin sta odšla v stolp, d« hi popravila uro. Po ne« sreči »e je ur«rju vnela posoda z bencinom In v hipu sta bila oče in sin v plamenu. Tek!« sta kolikor sta mogl« po lestvi s stolp«, vendar pa sta priš!« na zemljo napol zoglenela.
Za splošno obnovo svetovnega gospodarstva
Francija nre^laga sklicanje medrarodne gospodarske konference v okrilju Zveze narodov. — Ureditev gospodarskih vprašanj bo zmanšala možnost mednarodnih konfliktov.
Ženeva. 15. septembra, s. Loucheur ie danes na plenarnem zasedanju Zveze narodov v imenu Francije predložil na^opno resolucijo:
Zborovanie Zveze narodov poziva — v trdni volii. da se bodo proučila vsa sredstva, ki bi utegnila zasigurati go-spodstvo miru na svehi in v preoriča-nju. da bo gospodarski mir bistveno nripom.ojrH ustvariti varnost narodov — Svet Zveze narodov, naj na široki oodlagi določi pripravljeni odbor, ki nai oprt na tehnične organizacije Zveze narodov in ra mednarodni delavski urad nrinravi zborovanie mednarodne gospodarske konference. Svet nai bi nozneie odločil, kdal naj se ta konferenca skliče v imenu Zveze narodov. Namen te konference bi bil proučiti go-coodnrske težkoče. ki ovirajo splošno bingHio in najti najboljša sredstva, ki bi morla premagati te težkoče in preprečiti spore.
V uteme'ievaniu resolucije je francoski rfHent nadalie izlavil, da je voina nastala v<'H gosnoda^skih konfVktov 'n da komplicirane razmere povojnega čnca. nenaravno določene meje. razni
carinski sistemi, težka prometna hi tranzitna vprašania. kakor tudi omaja-nje valute povzročujejo po vsem svetu, in ne samo v Evropi, trajno kritično stanje. Kakor je znano, so poskusili že razna sredstva, ki ra niso zadostovala. Videti je. da sp'o^nim prizadevaniem za opravo tega stanja in ureditev razmer. nasprotuje na drugi strani brezmejni gospodarski nacijonalizem. Države zapirajo meie in ustvarjaio ovire, ki nomenjajo težko ogroženje bodočnosti.
Loucheur se glede svojega predloga sk1!"uje na akcijo za sanacijo Avstrije in Madžarske In izjavlja, da je kljub temu, da je praktično misleč človek. ▼ resnici začuden nad uspehi, ki so bili doseženi v obeh državah. Z ozirom na skušnie, ki jih je Zveza narodov dobi!a nri teh dv^h akciinh. ie ntiino notrebno. da se prične s snlošno obnovo svetovne?« gospodarstva. Brez dvoma je. da bo id?Ja mpdr-arodne gospodarske konference zadela na odpor, vendar pa je Loucheur mnenja, da bo prej ali slej moralo priti do te konference.
Predlogi za veliko razorožitveno konferenco
Ped predsedstvom ministra Ninčiča je včeraj začela z delom r?7o»-o?,!iv<*na konrsija Zveze narodov.
Ženera, 15. seotembra. s. Tretia fraz-
orožitvena) komisiia Zveze narodov je danes pod predsedstvom dr. Ninči-
č a pričela z delom. Otvorjena je b;1a splošna debata o vprašanju razsodišč, varnosti in razorožitve. Snreieta je bila resolucija glede trgovine z orožjem in munidie. Resoluciia izraža željo, naj bi se čimprej proučilo vnrašanje indu-striie za privatno oborožitev.
V debati o teh vprašanjih ie nizozemski delegat Loudon zastopal nnziranje, da tkzv. koordiciiska komisiia. ki ie prišla namesto razorožitvene konrslic. ni mogla izvršiti svoie naloge. Vsled tega naj bi se namesto nje zopet imenovala prava razorožitvena komisija.
Madžarski delegat general Tanczos ie naglašal. da Madžarska nritlska na skoraištvo razorožitev, ker do sedaj nima potrebne varnosti. Izrazil je svojo
zadovoljnost. da se člmrrrej obravnava program razorožitvene komisije in je naglasil, da je dolžnost sosedov Madžarske. da se nrično resno baviti z razorožitvijo. Oborožitev Madžarske !e r nasorotju s Češkoslovaško. Riimunijd in Jugoslavijo., smešno majhna.
Belgijski delogat je iz'a.'il, da njego* va država ne more misliti na razorožitev. dokler li ne garantiralo njene varnosti, vsled česar je nroti oredlogn Loudona in za predlog Louchetiria. Ha naj se skliče svetovna gos«od?-ska konferenca. Francoski delegat je ra^o-volien. da se imenuje podkomisija, kl nai b! imela nalog, da izvrši <a'no tehnična del* za sklicanie raroroiitvene konference. Po želii Francije nai bi pri šlo do sklepa regionalnih pogodb in na podlagi teh do pro-norcijonalne razorožitve z ozirom na doseženo varnost.
Caii!*ux odpotoval v Ameriko
Odločilna pogajanja za ureditev francoskih dolgov v AmerOd. Problemi francoske zunanje politike.
Pariz, 15. septembra, k. Danes se je vršila pod predsedstvom predsednika republike Dotimerguea se*a ministrskega sveta. Ministrski predsednik Palnlevi j« Izjavil, da se v Maroku pripravlja nova akci a večjega sloga. Naglašal je. da se je vlada obvezala da bo voiake. kl bodo do konca oktobra odslužili do takrat odpustila. V Sirijo so prispela nekatera ojačenja. Oeneral Gamelin ie pievze! poveljstvo nad enim oddelkom, s katerim bo seda) prodiral. Koncem seje je Izjavf! Painlevč. da namerava za zadnje dni oktobra sklicati parlament.
Po se;i ministrskega sveta je te;avfl finančni minister Ca!1!atix zastopnikom časopisja, da bo Jutri odpotoval fz Pariza In se še zvečer ukrcal za Aireriko. Briand je potrdil, da Je francoski poslanik v Berlinu opoldne Izročil nemškemu zunanjemu ministru dr. Stresemannu povabilo, nai se Nem-
člia udeleži konference o varnostnem pakta Ministrski predsednik Palnlevč. Je ns številna vprašanja izjavf!, da je ministrski svet odobril načrt finančnega ministra glede ureditve vprašanja francoskih dolgov v Ameriki.
»Chlcago Tribune® poroča, da je ameriška vlada zaprosila francoskega finančnega ml-rtetra Cal1tanxa. nai so razprave, kj se tičejo francoskih dolgov v Ameriki, drže strogo tajn», dokler se ne doseže deiinitivnj sporazum.
Po zatrciriu fnnačnega ministra bodo tra* lala »'asliiiigtonska pogajan'a samo deset dni.
Pariz, 15. septembra, s. Poslanec Malvy }e bil izvoljet! za pradsednfka finančne komisije zbornice, ki ima nalog proučiti pr<>-rečun za leto 1926.
Sporazum med Rumunijo in Bolgarijo
Pariz. 15. septembra, a. »Matin® poroča iz Sofije, in sicer iz dobro poučenih krogov, da se je po dolgotrajnih težavnih pogajanjih dosegel med ru-munskim poslanikom v Sofiji in bolgarsko vlado sporazum o definitivni rešitvi vseh tekočih spornih zadev med obe ma državama. Po tem -porazumu bo Rumunija dvignfa sekvestre nad bolgarskimi posestvi v Rumuniji in dobi za to odJkodnino 250 milijonov levov, ki se bodo p'ačali v treh letih. Dalje bo plačala Bolgarija 70 mil;jonov ter s tem pridobila pravico, da se informira za gotove predmete, ki so bili tekom vojne odnesene v Rumunijo. Nadalje bo plačala še 43 milijonov levov kot odškodnino kmetskim posestnikom v Bolgariji, ki jih je oškodovala vlada Stam-bolijskega. Konvencijo bosta podpisala v Ženevi Duca in minister Kalfov.
Italijanska eksnloatacija Albanije
Beograd, 15. septembra, p. Iz Rima brzo« javljajo, da je gener«lna direkcija državnih železnic z uredbo pooblaščena, da osnuje v Albaniji dirckcijo za dela zunanje ekspk). at«cije petrolejskih vrclcev. Eksploatacija vrelcev se bo vršila na podlagi italijansko« albanskih pogodb.
Boji v Maroku
Parin. 15. septembra, a. Po poročilih gla** rega stan« v Fezu so bili rifovski napadi na Tetuan in Dahar odhiti. Osvobojena je bi« la tudi postojanka Takar, ki se je že več dni branila pred sovražnimi napadi. S fran» coske fronte javljajo o manjših operacijah. Čete utrjujejo svoje pozicije ia se priprav« ljajo ia veliko ofenzivo, ki se bo vršila e sodelovanjem vseh francoskih in španskih čet. Na severni strani ic prišlo do spopada med nekaterimi španskimi četami in »0» vražnimi oddelki. Na obeh frontah se mrz« lično pripravljajo za bodočo veliko ofen* živo.
Vahrbiti zavzeli Medino
London. 15. septembra, s. Vesti iz Kai* re zatrjujejo, da so se Vahabiti polastili mesta Mcdine. Pred zavzetjem niso strelja«, li na mesta
čičerin pride v Berlin
BsrHn, 15. septembra, s. Sovjetski komi. sar za zunanje zadeve čičerin pri»pe dn« 22. t. m. v Berlin, kjer bo razpravljal 1 zu« nanjim ministrom dr. Srcsemannom. Ciče« rin bo nato odpotoval v neki avstrijski sa« nstorij.
De Monzie v Berlinu
Berlin. 15. septembra, s. Francoski prosvetni minister de Monzie je danes posetil prosvetnega ministra de Becker ia. ki ie povabil svojega francoskega tovariša na zajtrk. De Monzie bo obiskal tudi parlamentarnega pred*«<Jar/j)
Denar, obrestna mera in stabilizacija dinarja
Obilica denarja bo trajna. — Stabilizacija dinarja odvisna od ureditve državnih dolgov. — Naš državni dolgovi znašajo 26
milijard dinarjev.
Pod silo razmer so denarni zavodi v Ljubljani sporazumno z zagrebškimi sklenili, da se obrestna mera od 1. oktobra t. 1. zniža za vloge brez odno-vednega roka na 5 odst. ter za vloge na odpovedi na 7 odst. Že od meseca junija t. 1. dalje se opaža, da je denarni trg jako dobro založen. Tokrat se ie sicer mislilo, da prihaja obilica denarja radi mrtve poletne sezone ter da bo na jesen zopet nastopilo pomanjkanje. Izkazalo pa se je, da je to mnenje napačno. Vse kaže, da bo v letošnji jeseni in zimi dovolj denarja na razpolago.
Sedanja obilica denarja je sledila hudi industrijski krizi, s katero smo se leto dni borili. Mnoga podjetja so ustavila prostovoljno ali prisiljeno svojo produkcijo. Druga podjetja so restringirala svoj obrat. Koncem prošlega leta ter početkom tekočega smo bili priča vedno novih prisilnih poravnav ali pa kon-kurzov. Zlasti mnogo trgovskih podjetij je storilo žalosten konec. Videli smo, kako so posebno velika podjetja prešla v inozemske roke. Inozemski denar je pokupil lep del naših denarnih zavodov in industrijskih podjetij. Mesto, da bi podprla Narodna banka domača podiet-ja. ki so prišla v težkoče. je to nalogo prevzel tuji kapital, seveda na ta način, da se je vgnezdi! v naših denarnih in proizvajalnih zavodih.
Sedanja obilica denarja je nastala torej prvič radi zmanjšanega obrata, drugič pa vsled dotoka tujega kapitala. Gotovo je. da se ne bo niti industriia. niti trgovina v najbližnji bodočnosti tako opomogla, da-bi zopet delala v polnem obsegu, kakor pred dvema letoma. Tudi tujezemski kapital ne bo tako kmalu izginil iz naših krajev. Radi tega ni pričakovati, da bi tekom bodoče zime nastalo novo pomanjkanje denarja.
vtn eeg,e„saumlh umih umih umllim •
Porast dinarja tekom zadnjih dveh let je v živo zadel dolžnike. Dolgov ne delaio le siromaki, ravno podietni ljudje opirajo svoie načrte na kredit. Brez njega ne bi bilo ne tovarn, ne drugih investicij. Brez kredita ne bi bilo napredka. Zato pa strah, ki se širi v zvezi s porastom dinarja, veže narodovo podietnost.
Soglasno je vsled tega mišljenje, da treba dinar čim pre! stabilizirati. Mora se priznati, da nas je finančno ministrstvo skušalo obvarovati skokov in da bi bilo rado zaželjeno napredovame dinarja uredilo tako. da bi se modo naše gospodarstvo vsaj deloma no mem ravnati. A prav tako je res, da se to
ni posrečilo, in da ne more nihče jamčiti, da valovi mednarodnega zanimanja za dinar barijere iznenada ne preskočijo.
Zato se bolj in bolj množe zahteve, da mora država zavzeti končno stališče k stabilizaciji dinarja. Predno pa se to izvrši, je treba ugotoviti, koliko znaša dolg naše države in kako ya bomo odplačevali. Ta faktor ie jako važen za odločitev, kje naj se dinar stabilizira. Po vzoru drugih držav, zlasti Češke, se ve. kako se stabilizacija lahko pro-vede. in je torej ta hip glavna nalosra finančne uprave in naše diplomacije, da se ugotovi stanje dolgov.
Glasom službenega poročila, ki ga je finančni minister predložil Narodni skupščini, je bilo približno stanje našega državnega dolga 25 milijard dinarjev, ki mu je prišteti še za 300 milijonov bonov. 500 milijonov neplačanih računov in 200 milijonov neizplačanih čii.ov. niških razlik in invalidskih podpor. Torej 26 milijard.
Glavno postavko pa tvori naš vojni dolg. Najboljše ie. da se ga izrazi v dolarjih (približno 260 milijonov dolarjev). Visokost tega dolga pa še ni z zavezniškimi državami ugotovljena, še manj pa se je došlo do sporazuma, kako se bo obrestoval in odplačeval. Na drueri strani nam seveda Nemčija, Avstrjia, Madžarska. Bolgarija dolgujejo voino odškodnino, na koje nam .ie samo Nemčija dala v materiialu nekaj na račun.
Belgiia ie svoio obveznost napram Severoameriški Uniji že ugotovila in dosegla :zrtdne ugodnosti. Končno se tudi mi pripravbamo. da se ta stvar uredi in da ne napravi naša država utiša. da se izmika.
Gotovo pa je. da ako katera država, v prvi vrsti lahko Jugoslavija apelira z ozirom na vojne žrtve in na nerazvito gospodarstvo, da nai se ji dalo taki pogoji za odplačilo, ki iih narod lahko prenese, ne da se ogrozi niegova produktivnost.
Nestabilnost dinarja predvsem uW;a sloje, ki delaio boli z denarjem, a poleg industrije in vseh vrst podjetnosti trni tudi kmečki stan. Tudi on ne more živeti brez kredita in vsaka neprilika. ki vzraste iz porasta dinarja, ogroža njega v mno^o opasne;ši meri.
Zato opravičeno lahko zahtevamo, da se na vso moč pospeši ugotovitev naših obveznosti v inozemstvu. Čim se bo v glavnih linijah vedelo za niihov celotni obseg in letno potrebščino za anuiteto. more se pristopiti k stabilizaciji dinarja.
Razgovor o Mosulu
t gosp. Ameryjem. britanskim ministrom za kolonije.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Ženeva, 11. septembra.
Danes se je odzval britanski koloni-Jalni minister Amery želji novinarjev, da v privatnem razgovoru še enkrat razloži pereče mosulsko vprašanje, ki utegne, kot se nekateri boje, dovesti do izbruha voine med Turčijo na eni in Arabci in Anglijo na drugi strani.
Ob pol 10. se nas je zbralo kakih 20 dopisnikov v salonu hotela Bea"rivage. kjer stanuje največ tuiih zastopnikov, med njimi tudi britanska delegacija G. Amery je vrlo ljubezniv človek. ma'1me postave, star kakih 42 let. inteligentnega lica. nosi očala. Iz njegovih izvajanj sem dobi! vtis o nenavadno obsežnem in temeljitem znanju.
Gospod minister je vsakemu izmed novinarjev segel v roke. Pred menoj se mu je predstavi! gosp. Miletič, zastopnik nekake agencije »Sava« kot «Ser-be«. Gosp. Amery ga ie ko'1"'-"1 r»»i--s-«A Yougoslave«. Ko sem mu jaz povedal. da sem iz Jugoslaviie. mi je odgovori! v dobri srbo-hrvaščini: »Milo mi je. Bio sam u Jugoslaviji.«
V	svojih izvajaniih je gosp. Amery v glavnem navajal iste razloge za britansko tezo v m1—'»Vem vorašanlu, kot jih je že prei podal pred Svetom Zveze narodov in ki so bili razloženi večkrat tudi že v «Jutru«. Ker velika večina zbranih žurnalistov ni razumela angleški. je gosp. minister govori! v še Precej dobri francoščini, čeprav se je uvodoma opravičeval, da se le prav slabo izraža v tem jeziku.
Povdarjal je. da je mosulsko vprašanje prvovrstne važnosti ne-le za turško republiko, za arabsko državo Irak in njeno zaščitnico Veliko Brltaiijo. temveč je pomembno tudi s stališča Zveze narodov. Nato le razložil rijat mosulskega vprašanja, naglasi! ie. da sta lani lord Parmoor v imenu Anglije in po daljšem kolebaniu tudi zastopnik Turčije Fethi bej r>nda!a iziavo da sprejmeta v naprej odločitev Zveze narodov glede Mosula. Ta izlava obe državi veže. Letos pa se Turki zopet izmičejo ter .nočejo več ponoviti lanske izjave, čeprav se ji formalno še niso odrekli. Iziavliajo le, da pričakujejo od Zveze rešitev v smislu pravice ... Za razvoj Zveze narodov je važno, da ji je velesila izročila v popolnoma svobodno odločitev vprašanje, ki utegne imeti naidalekosežnejše posledice na bližnjem iztoku.
V	nadaljnem navaja gosp. Amery. da je Zveza narodov odobrila pogodbo med Irakom in Veliko Britanijo s pri-stavkom. nai se stanje, ki bi imelo končati čez tri leta. podaljša.
Turki navajab v svoj prilog dejstvo, da Po mednarodnem pravu pripada Mosul Še vedao pod turško suverenost.
dokler se je Turčiia formalno ne odreče. Gosp. Amerv odvrača na to, da po istem stališču sonda tudi ostali Irak teoretično ood turško suverenost. Toda brž ko Svet Zveze narodov določi defi-nitivno mejo med Turčiio in Irakom, se mora smatrati tudi vprašanje suverenosti kot končno rešeno.
Na vprašanje, zakaj je Anglija raje sklenila pogodbo z Irakom, namesto da prevzame mandat nad niim, nam je britanski minister za kolonije odgovoril:
«Mandati se navadno sprejemajo za zaostale narode, n. pr. v Afriki. Irak pa ima že pogoie za samostojno vlado in je preveč napredoval, da bi se mogel nanj primeniti mandat, kj tudi ne odgovarja želji prebivalstva.
Da ie Irak resnično napredoval, vam morem zatrditi kot očividec, saj sem bil letos spomladi v Iraku in sem napravi! v zrakoplovu čez 6000 milj. Obiskal sem celo vrsto ozemelj in kraiev in sem zadobi! prepričanje, da je Irak sposoben za samostojno življenje. Deželo upravlja vlada, sestavliena iz samih domačinov. sunitov in šlitov. po večini Arabcev. En minister je Turek, minister financ pa je Zid. Uradniki so tudi sami domačini. V deželi vlada red. kakršnega ni bito od Haruna Rašida. Mirno lahko prepotujete deželo z ene strani do druge v avtomobilu. Popolna prisrčnost vlada med britanskimi posvetovalnimi organi in iraško administracijo. Slišal sem sam. kako je iraški uradnik imenoval svoiega angleškega kolego: »Moj dragi brat!«
Res je. da se nekateri Kurdi in druge mamšine boje. da bi šel arabski nacionalizem predaleč, če bi odšli angleški pokrovitelji, zato so izrazili željo, naj bi britanski oficirji še v naorej sodelovali v sporazumu z iraško unravo.«
Na vprašanie zakaj Angliia .ii za plebiscit v Mosulu. je odgovoril g. Amerv. sklicevale se na poročilo komisije Zveze narodov, ki iziavMa. da se je preori-ča!a o vsi težini angleških argumentov o nepremostljivih težavah za izvedbo ljudskega glasovanja in da plcbiscit. če bi sploh moglo priti do nicga. ne bi prinesel resnega in iskrenega rezultata. Prebivalstvo Mosula je v večini .iepi-smeno, mnogo je nomadov, težko je sestaviti listo volilnih upravičencev. Najtežje pa bi bilo razložiti ljudstvu, za kaj sploh gre. in prepričati ga. da se lahko glasovanje izvrši popolnoma svobodno in da se nikomur ni bati naknadnega maščevanja in preganjan a. Turška delegacija ie včeraj delila zastopnikom tiska memorandum, v katerem priznava, da ie mosulsko prebivalstvo nepismeno. dostavlja pa. da bi se dal plebiscit izvesti na ta nač:n. da bi se povsod v Mosulu postavili po dve volilni skriniici. ena bi nosi'a britansko, druga Pa turško zastavo. Tak način glasovanja. ie smehl;aie menil gosp. Amerv, bi dovede! do največie zmešniave. Agitatorji bi tolmačili neukemu ljudstvu, da
Vladimir Gajdarow
«Hohštapler» pride v kino «Dvor».
gre za turški polumesec na eni in za angleški križ na drugi strani, torej za to. ali naj muslimani prestopijo v krščansko vero ali pa ostanejo Pri svoji veri .. . Tak predlog ni resen.
Končno je gosp. Amery povdaril. da osebno pozna tako Turčijo kot Irak in razmere v obeh državah. Uprava in prilike v Iraku so vse boljše kot v Turčiji. Vlada čisto drugi nivo. Pomislite na staro arabsko slavo, na veličino njihove države in kulture preden so jih podjarmili Mongoli. Bagdad je štel 3 milijone prebivalcev, ko so ?a osvojili Turki. Pod turško upravo je vse propadlo. Arabci so inteligenten, sposoben narod. Oni žele mir in prijateljstvo s sosedi, da bi mt->g!i povzdigniti svoio zemljo. Zato mora biti Irak za življenje sposoben, torej dobiti naravne meje.
Mi hočemo končno zaščititi tudi Asir-ce. ki iim ie ta dežela tisočletja domovina. Zato želimo, da se bruseljska črta popravi v toliko, da bi se mogli Asirci vrniti v svoio domačijo, kjer je sedaj vse pusto in prazno. Ta popravek meje bi bil le maihen, komaj 25 km proti severu.
Irak pa ni važen le za Anglijo, on je pomemben tudi za Francijo in za vse industrijske dežele, ker se tam odpira vedno večii trg za evropske izdelke...»
Gosp. Amery se je ljubeznivo poslovil od vsakega posameznega dopisnika po več kot enourni avdijenci
K nemirom v Siriji
Dežele med Mezopotamijo in Egiptom so bile dolga stoletja najživahne.iši predel. Tod se je trgovalG kakor malo-kie tod so potovale karavane in prenašale nairaznovrstneiše blago. In ni čuda. zakai Egipt in Mezopotamija sta bili naibogateiši. najkulturnejši, najimenitnejši deželi tedanjega sveta in Sirija s Palestino, ležeči med njima, sta posredovali med obema.
Pozneje, ko se je kulturni predel razširi! tia v južno in zapadno Evropo na eni in tja do Indije na drugi strani, so obdržale dežele med Mezopotamijo in Egiptom še vedno svojo gospodovalno ulogo; tod so vodila naiživahnejša ^trgovska pota vsega tedanjega sveta. Šele s prevlado Turkov in z odkritjem Amerike se ie stvar spremenila; trgovina Preko Sirije. Palestine. Arabije itd. ie nehala, gospodarstvo je propada'^ bogastvo hi blagostanie je g'nilo. Pod gospostvom Turčije ie propadalo vse. dokler se niso nanosled dežele pogrez-nile v ono nekulturno, v ono skrajno gospodarsko in umstveno zaostalost, v kateri jih ie našla svetovna voina.
Ves predel med Perzijo in Egiptom je prišel pod vpliv evropskih držav. Anglije in Franciie. Posledice so se kmalu pričele kazati SIcer se je evropski vpliv pričel uveljavliatl že par desetletij porrei. toda v maihni meri. Turčija ie skušala parihzirati francoski vnliv s tem. da ie pričete sraditl železnico iz Male Az;ie mimo Damaska in Jeruzalema na Medino in Meko. da s tem naveže te kraie na Malo Aziio in Carigrad. V tej težnji jo je vneto podnirala Nemčila. kateri ie ista politično - trgovska smer prijala v naivečji meri. prav tako kakor ie za pritrditev Mezopota-miie pomagala graditi bagdadsko železnico. ki nai olaiša N-mčiii dostop do Perzilskega zaliva. Tako se je prastara. večt!soč!etna trgovska in prometna pot prevračala v novo smer.
Toda izid svetovne voine je nmčil vse te načrte. S prevlado Francije v Siriji ter Anglije v Mezopotamiji. Palestini in obrobju Arabije se ie pričela ob^avliati zopet nrastara kulturna smer v Prednfi Aziii. Franci;a ie pričela velikopotezno ekonomsko misijo; organizirala je veliko karavansko pot iz sirskih pristanišč, iz Beiruta preko Damaska skoz! notranjo Sirijo v ,Mezo*>otamiio. uredila je redno potovalno službo za potnike in blago, z avtomobili, tako da ie postala ta pot preko Sirije na'kra;ša zveza med Irakom. Perzijo itd. ter južno Evropo. S tem se ?e promet v tem predelu naravnal zopet v ono nrastaro strugo, ki je b;1a v funkciji stoletja. In ker je iasno. da čaka vse nrednieazii-ske dežele doba nagega ekonomskega in političnega ranredka. je trotovo, da bo pomen te kulturne noti vedno boli raste! Kulturni pomen francoske Sirije postaja vedno večji.
Ta da!*kosežni preobrat ogroža sedai upor Druzov in akcUa roparskih be-duinov. ki delaio očividno pod vrl'-vom drrzovsk;h agitatorjev. Franciia
v	pngrl^rju Pf STTIA o^rie-
hati; pacifikacija in modernizacija, ki napreduje psd francoskim mandatom tako naglo, se ne sme znova prekiniti. Te misije se Franciia zaveda, zato smemo s sigurnostjo pričakovati, da bo nastopila z vso energijo proti anarhičnim elementom in da bo v kratkem zopet prosta in zavarovana pot iz Damaska v Mezonotamiio.
Politične beležke
4- Dr. Koroščeva ugotovitev na nedeljskem shodu, izjemoma umestna in uoravičeoa. se srlasi: »Nikdar ni ekse-kutor tako pogosto trkal na kmetova vrata, kakor v teh par mesecih Padiče-vega vladanja, nikdar se ni prisilna ek-sekueija zaradi neplačanih davkov iz-vaiala v tako velikem številu in tako kruto, kakor sedaj, ko sedijo Radičevi zauoniki na ministrskih klopeh. Doba Radičeve v'ade se lahko imenuje doba kmetskih eksekucij...» Zborovalci so dr. Korošcu pritrjevali. Zakaj? Ker se-danla »Radičeva« vlada v iztirjevanjn davkov resnično še prekaša predlansko »dr. Koroščevo« vlado, kakor bi se reklo v dr. Koroščevi lastni dikciji.
4- Nadaljnja zborovanja Svetozarja Pribičeviča. Po velikem nedeljskem zboru v Korenici se je Svetozar Pribičevič podal v zadnio ličko postajo Petrovo selo. kjer je bil enako prisrčno sprejet. Zborovanju je prisostvovalo nad 500 ljudi, a govorila sta polesr Svetozarja Pribičeviča tudi še poslanca Požovič in Kalember. Zvečer se je v ve liki dvorani hotela »Central« v Bihaču vršilo mnogobrojno obiskano zborovanje. Sedai krene Pribičevič po Bo«ni ter bo imel koncem tedna shode v Ba-njaluki in okolici.
— Znn'mivo Ilustracijo spora med radičevci in radikali, o katerem ie vrlo dobro poučena vsa beograjska politična javnost, nudi tudi izjava bivšega banskega svetnika MHana Bosanca v včeraišnji »Politiki«. Gosp. Bosanac je namreč orečanski radikal in častni mehčan Petrinje. kakor poudarja sam. Kruto so ga zato vznemirile izjave dr. Mačka, ki odkrito zahteva preganjanje uradništva. G. Bosanac ogorčeno polemizira z dr. Mačkom, v citrar iziavah ne vidi ničesar drugega kakor že!io za preganjanjem vseh nrečanskih Srbov brez razlike. Dr. Maček se je med tem že rebus infeetis povrni! v Zagreb, a navzlic temu ie verjetno, da bo protestom Milana Bosanca sledilo še nekaj drugih.
+ Francoska Izjava Stjepana Radiča. Za pariško »LTurope Nouvelle«. ki ie včeraišnio številko nosvetila izključno naši delegaciii v Ženevi, je napisa! ^tienan Radič dališi članek, kjer poudarja. da sporazum RR vsebuje nastop ne tri glavne točke: ureditev prometa, izboljšanje fiskalnega režima in izno-polnitev parlamentarnega ustroja. Radič smatra predvsem, da je sporazum definitivna baza za bodočo politiko Srbov. Hrvatov in Slovencev. V ostalem ie Stjepan Radič srečno porabil priliko, da je vse fraze in hiperbole o vidovdan ski politiki premlel v elastično francoščino. ne štedeč komplimentov Angliji, Franciii in vsem zavezniškim silam. Blokaški listi zato označujejo Radičev članek za »prevažno zunanie politično Izjavo«, kar sicer ni. toda resnici na liubo velja omeniti, da Radič s svojim člankom tokrat ni blamiral Jugoslavije.
+ Vrlo kratko beleži davidovičevska »Pravda« nastopne vesti o dr. Korošcu. «Pričele so krožiti vrlo interesantne vesti o dr. Korošcu. Iz Ljubliane javljajo, da bodo tudi klerikalci v kratkem opustili državnopravno borbo ter se lotili samo borbe za udejstvitev ekonomsko-sociialnih vprašanj«. — Glede na dobre zveze med davidovičevcl in klerikalci bi trebn!o to napoved smatrati za prvo službeno lastovko, naiavljajočo skorajšnjo »iztreznitev« slovenskih klerikalcev. Amnak v LjublianI je še to nedeljo dr. Korošec svečano prrmel. da SLS »ne bo kapitulirala« in da vztraja pri svoji »avtonomiji«.
Po svetu
—	Razpad komunistične stranka v Nem' Hji. Na zborovanju nemške socijalnodemo* kratske stranke v Heidelhergu je imel stran kin predsednik Wels govor, v katerem je povdarjal. da ima sociialna demokracija v Nemčiji najlepše izglede za pridobitev mno žic, dočim je komunistična stranka v neiz. ogibnem razpadu. — Zborovanja se je ude« ležilo le majhno število inozemskih soeijal« nih demokratov. Francoska in angleška so. cijalna demokracija je pozdravila zboro* vanje le pismeno. Poljski socijalni di-mo. krat Diamnnd je naolašal. da hočejo poljski delavci živeti v mirnih odnošajih z Nem. čijo.
—	Faiisfovski kongres v Švici Kakor smo že poročali, se je vršil zadnjo nedeljo v Curihu kongres fašistovskih organizacij v Švici m Alzaciji. Glavno fašistovsko gla. silo rimski »Popolo d' Italia« priobčuje go« vor tajnika Švicarskih fašistovskih skupin R. Ferrate, ki je izjavil med drugim: Pro. stozidarji, soeijal;sti in italijanski emigranti vodijo intenzivno protifašistovsko agitaci« jo v Švici, ki je klasična dežela zarot. Toda mi se ne bojimo, ker imamo na svoji strani Italiji naklonjen *vexni svet Zato se nam ni tTha bati slabih in nam sovražnih kan« tonalnih vlad. Švicarska vlada bi morala ostreje nastopiti proti agitaciji italijanskih beguncev, zato zahtevamo ponovno, da n«. stori vlada proti onim agitatorjem, ki kot italijanski dopisniki sod-lujejo pri protifa. šistovskih listih in proti vsem. ki Ivjskajo in ?:rijo tendcncijozne vesti o faiistovski Italiji
Napad Nemcev na Pariz
za časa svetovne vojne vidite v vele filmu »PARIŠKA APASKINJA«
Danes »Kino Dvor«
Ob sedmi obletnici prebitja solunske fronte
Izreden zbor Udruženia rezervnih oficlra i ratnika.
Ljubljana. 15. septembra.
Sedem let je preteklo danes od velikega. dolgo pričakovanega svetlega momenta v večstoletnem hrepenenju našega izmučenega in tlačenega naroda po integralnem narodnem ujed njenju. 15. septembra 1918 so zavezniške ar-made. na čelu iim junaške srbske čete. ojačene z jugoslovenskimi dcbrovoljci. na Kajmakčalanu prebile sovražno iron-to in začetkom novembra je zastopnik te zmagovite armade že v Ljubljani nastopil pred Italijani v obrambo naš? zaoadne meie.
Udruženje rezervnih oficira i ratnika si je v večni spomin na veliko zmag.) izbralo 15. september za svoio »slavo*, ki jo praznuie vsako leto po vsej državi. Ljubljanski pododbor Udruženia ie priredil danes, ob 8. zvečer, povodom sedme obletnice prebitia solunske fronte v svojih prostorih v poslooiu Kaz;ne. izreden zbor. katerega se je udeležilo zelo leno število članov in se je razvil v sicer skromno, a tem dostojnejšo pa-triiotično manifestacip.
Predsednik ljubljanskega pododbora, inž. Ladislav B e v c je imel kot uvod krasno predavanje o predzgodovini dogodkov. ki so dovedli končno do odločilnega obračuna z združenimi našimi sovražniki na solunski fronti. Opisal je vse faze težkih bojev, ki iih je imela naša delegacija na zaveznišk-h konferencah 1. 1916. in 1917. v Šanti.iu za obnovitev in reorganizacijo srbske vojske, ki je po navalu treh mogočnih cesarstev 1. 1915. začasno podlegla neču-veni premoči in našla zatočišče na Krfu in sosednjih grških otokih, otokih trpljenia in smrti. Zavezniki, razen Rn-sov in Francozov, so pokazali takrat ze!o malo razumevanja za težnie naše delegacije. Takratni vrhovni komandant naše vojske, tedanji prestolonaslednik Aleksander je za ohranitev in ojačenje solunske fronte zastavil celo osebno vso svojo avtoriteto in posla! oktobra 1917 pomočnika načelnika štaba vrhovne komande z njegovim lastno ročnim pismom k angleškemu kraliu v London. Takrat bi tudi došla zahtevana pomoč, posebno ker se je za naš načrt zelo zavzemala Francija, a prišel ie strašni italijanski polom pri Kobaridm in zavezniki so morali reševati situacij jo v Italiji. Šele tekom 1. 1918. se je vztrajnosti prestolonaslednika Aleksandra. vrhovne komande in vlade posrečilo dobiti na solunski fronti toliko oia-čeni. da je prišlo 15. septembra 1918 do velike zmage, ki predstavlja začetek poraza neprijateliev. nam pa je prinesel svobodo in ujedinienje v veliki Jugoslaviji. Svoj govor ie zaključil govornik s trikratnim »Slava!« - klicem spominu številnih žrtev za vzvišene narodne ideale.
Kralju je bila poslana z zbora brzojavka. v kateri ga člani 'ljubljanskega Udruženia pozdravljajo na dan svoje slave in sedme obletnice prebitja solunske fronte kot svojega visokega pokrovitelja in zaščitnika ter kot vrhovnega komandanta naše slavne zmagovite voiske. Tudi vojnemu ministru in predsedniku centralne uprave Milanu Radosavlieviču je bila poslana brzojavka s prošnjo za podpiranje strem-Ijeni članov Udruženia za ustvaritev upravičenih stanovskih ciljev.
Sledil je referat «Rezervni oficir na vežbi«. ki ga ie mesto odsotnega gosp. Kalokire prečita! gosp. J u g in ie bil ravno z ozirom na zadnie vpoklice rezervnih oficirjev zelo aktualen. O poročilu se je razvila živahna in stvarna razprava, v katero so posegli gg. Za-vršnik. dr. Jeg'ič. dr. Žirovnik. dr Ha-s!akiewicz in Jug Končno je bila soglasno spreieta resolucija:
1.) Vsem rezervnim ofic;r.iem brez razlike na niihovo privatno ali državno nameščenje naj se priznajo vsi prejemki. dokler vrše voiašvo dolžnost, kakor aktivnim tovarišem. Prejemki se smatra b v obliki dnevnic ali doklad. 2) Rezervnim oficiriem nai se prizna odškodnina za nabavo obleke in borne opreme. 3.) Izplačajo nai se jim vse pristojbine in vrnejo vsi potni stroški s kraia nifhovega bivališča, tudi če se nahaii'o v inozemstvu, kadar so pozvani na službovanje.) 4.) Rezervnim ofeirem, ki so privatni uradniki, nai se z zagonom zacigura konsekutivnost v službi v niihovem eventualnem nanredovaniu in finančnem pogledu za čas. dokler vrše službo v voiski pa naj traja ta daljše ali kraiše. 5.) Glede pristojbin veljajo vse zahteve tudi za prošle vežbe. 6.) Uprava pododbora se poziva, da povabi vse prizadete člane, naj napravijo svoie prošnje ali opise deiani z zadni;h vežb rednim notom. in nredlože prenis upravi pododbora, ki iih bo zbra'3 in zastorala kot komentar pri centralni upravi. 7.) Članstvo naj pododbor informira o uspehih svoje akcije potom sestankov.
Koncem zborovama ie bilo na nred-!rg nredsedmka inž. Bevca sklenie-no. da nai pododbor snreime za redne člane vse v armado še nosprejete bivše rezervne oficirje, v knrkor se to strin'a z društvenimi pravili, in sicer kot narodne delavce, da se jim tako olajša sprejem v armado.
Velik shod dr« Pivka v Gaberju pri Celju
V pondeljek zvečer se je v dvorani kina v Sokolskem domu v Gaberju pri
Celju vršilo javno zborovanje narodnega poslanca dr. Pivka. Dvorana ie bila polna zborovalcev, zlasti kmetov in delavcev ter obrtnikov. Tudi iz Celia samega ie orišlo leno število meščanov z g. županom dr. Hrašovcem na čelu. Navzoč ie bil tudi k. minister v p. doktor Kukovec. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije SDS za celisko okolico, posestnik in tesarski moister g. Vinko Kukovec. Po enournem poročilu g. narodnega poslanca. ki se je dotaknil vseh važnih gospodarskih vprašani. se je razvila zanimiva in stvarna debata o raznih lokalnih zadevah, zlasti pa o obrtniških vprašanjih. G. Založnik ie stvarno raz-pravlial o nevarnostih, ki pretiio obrtništvu iz predloga novega davčnega zakona. gg. Rebek in Biz'ak sta podvrgla strogi, a stvarni kritiki oosto~a-nje erarja pri državnih nabavah, pri ka-ter;h se gre navadno preko našega obrtnika, k. Kolšek ie istotako odločno kritiziral postopanje pri daianju obrtniških kreditov s strani Narodne banke. Odločno se ie tudi graialo postonanie finančne uprave v Sloveniii. ki brezobzirno tira v prooast našega kmeta, obrtnika in trgovca z neusmiljenim izterjevanjem davčnih zaostankov.
Zborovanie je trajalo nad dve uri in so zborovalci soglasno sprejeli resolucijo. s katero s priznanjem odobravajo poročilo poslanca o njegovem p?r,a-mentarnem delu in o splošnem političnem položaju, odobravajo dosledno taktiko samostojne demokratske parlamentarne deleraciie in želiio. da vztra:a na poti gospodarskega dela. ker je to najprimernejša pot do narodnega blagostanja. do konsolidaciie na znotraj in do zcrradbe državne moči na zunai. Zaupanje in zahvala se je izrekla poslancu g. dr. Pivku in ministru n. r. v doktorju Zeriavu. ter tudi strankinemu šefu Svetozarju Pribičeviču.
Smrt odličnega srbskega veterana
V soboto so pokopali v Nišu z vsemi vojaškimi častmi častneea r-^nerala. bivšega komandanta Inženjerije, komandanta žandarmerije in moravske divizijske oblasti. Stevana Lukoviča. Žalnega sprevoda se je udeležila vsa niška garnizi.ia z oficirskim zborom na čelu. kakor tudi ogromno število prebivalstva.
Stevan Lukovih je prišel iz vojne akademije I. 1S66. kot inženjerski podporočnik skupno s pokojnim vojvodo in generalisimom v balkanskih voinah ter v svetovni vojni. Radomirom Put"ikom. ter generaloma Srečkovičem in Mi'ova-nnvidem. Kot oficir je bil v svrho na-dalinih študij poslan na Nikolaievsko inženiersko akademijo v Petrograd. V osvobodilnih vojnah od 1. 1876. do 1878. ie sodeloval na raznih pozlc;;ah, utrjujoč srbske meine postojanke. Važno vlogo ie isral tudi v srbsko-bolgarski vojni 1. 1885. Leta 1894. ie bil na lastno prošnjo upokoien. vendar pa se ie kljub temu izredno zanimal za vsa vprašanja, ki so bila v zvezi z reorea-nizaci'o srbske armade. Za časa balkanskih vojn je bil kliub visoki starosti določen za komandanta drinske divizii-ske oblasti in se je zahvalil za svoie mesto šele 1. 1914.. ko ie že močno oslabel. Za svo.ia dela ie bil general Lrko-v?č odlikovan z najvišiimi srbskimi redi. Po svetovni vojni se je za stalno preselil v Niš, kjer ga je sedaj dohitela smrt.
Smrt izumitelja »Malarina"
Zagreb, 15. septembra.
Pred nekaj dnevi je umrl v Mariboru, kamor se je preselil po prevratu, znani hrvatski kemik dr. Mihajlo Reiner. Z niim ie legla v grob ena naimariont nejšh osebnosti Hrvatske. Dr. Reiner je bil časten meščan mesta Požege. prvovrstni gospodarski strokovn<*k. učenjak in mecen umetnosti. Bil jo izredno skromen človek, čeprav zelo bogat. Zi vel ie le svoi*mu delu. N,vgovo ime je prodrlo v širšo javnost in tudi v inozemstvo šele lansko leto. ko ie izročil iavnosti zdravilo proti malariji, nazva-no «Ma!arin».
Dr. Mibailo Reiner se je rodil 1. 1844. v Vel. Bečkereku in je š'"diral v Bratislavi ter na univerzi na Dunaiu. kjer je dob" na;pre< diplomo mngVra rhar-macije. leto kasneje ca je postal doktor kemije. Prvotno se je posvetil tehnični kemiji, 1. 1874. pa je odšel za več let na štndiisko potovanje v Oriicnt, kjer se je živo zanimal za tedai še nepoznane povzročitelje m^riie in sredstva proti tei ooasni bolezni. Po povratku iz Orijenta je kuoil veleposestvo v Det-kovcu v Slavoniii. katero ie v—avnos* vzorno kultiviral. Celi okraji Slavonije se imajo zahvaliti za svoj gospodarski in industrijski razvoj v prvi vrs1' niegovemu delu. Po prevratu se je dr Pe!ner rresel;l v SV^pniio in r>-zadnia leta svojega živlienia v .Mariboru. Njegovo tn?r;Trv so prepeljali v Bre-stovac pri Požegi.
Za zračno linijo Beograd-Zagreb
Naša država je glede na letalstvo nedvomno ena najbolj zaostalih držav v Evropi. V zadnjem času se je razvila sicer zelo obsežna propaganda, ki je prodrla tudi že v najbolj oddaliene kraje. vendar na je vse še tako rekoč v povojih. O kaki domači avijatiki sploh ne moremo govoriti, še manj o domači letalski industriji.
Knez Pavle, ki je aktivni predsednik Aero-kluba v Beogradu, je pokrenil sedaj energično akciio. da se ta nadvse važna industriiska in prometna panoca čim bolj razvije tudi v naši državi. Takoj po svoiem povratku z Bleda v Beograd je izrazil želio. da mu podrobno poročajo o delovanju Aero-kluba v zndniem času. Zato je sprejel pred-sedništvo, obstoječe iz tačasnega Predsednika inženjeria Tadeia Sonder-majerja in predsednika glavnega odbora, polkovnika Andro Petroviči, ki sta mu v dolgem razgovoru podala natančno sliko sedanie akciie kluba. Knez Pavle ie bil izredno zadovoljen s poročilom, odobril je sedamo delo uora-ve in pred'ožiI ol-enem načrt za na-dalini program. Obenem je izrazil tudi želih, da ga odbor povabi na redne seje kluba.
Intimno mišljenje kneza Pavla ie. da smo v vprašaniu ustanavUama domn"e aviiatike znatno zaostali. N?ša civilna aviiatika tako rekoč ne posfoii. dočim v drugih državah naravnost krasno usne-va. Dtih časa zahteva, da se tudi v naši državi ustanove zračne nri^e. za nrvo silo vsai naiboli glavna Beogrnd-Za-greb. kateri bi sledile še nove z^a^e proge, s čemer bi bila prometna mre*a naše kralievipe iznnoolmena. Istotako bo treba delati tudi na ustanovitev domače aeronavtske industriie. Po rrme-
izide v R zvezkih do konca 1926. Naročniki celee« lek«ko"a plačajo ali 5("0 D:n »akni ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila sprejema in od"iaia že "rvl zvezek *alnžnica Za-družna gospodarska banka v Ljub-41?« 5ian' in n-enr rortri.^nifr..
ELITNI KINO Matic«
Ttlefon 124. Prrdstnve ob: 4., » iS., i/sS. in 9. uri Prvovrstni umetniški orkester svira p-i vseh piedsiavab.
Izvrstna !n duhstlla "eselolgra
ROSSTU
v režiii Ernst T.ubit«chs ie nr' vč«rvšr!ii premljcrt imela izvanredn uspeh srfk.ina H!ARY PICKFORO, ki jo povsod štejejo meti | najbolj priljubljene filmske zve7de j*- nerrrkosljiva v svoji Izvrstni igri in naravni komiki.
nju kneza Pavla mora postati Beoerad s svojo najbližjo okolico središče naše avijatike. tamkajšnji aerodrom p* važno postajališče za zrakoplovce na dol-Cih potovanjih ter za ekspresna letala.
Roparski na*?ad v Seničici pri Medvodah
Pretekli petek, pol ure pred polnočjo, so vdrli tri;e nez"">ni ropprii skozi podstrešno Pno v h;šo gostilničarja in le-tnp»a frgovca v S*ničic< ori Medvodah. Šišteršiča. o. d. Tometa. Na;prej so pre-straši'i deklo in ii zagrozili s smrtjo, če se oglasi. Nato so "a v trenutku, z zaletom v vrata, vdrli v pi^no. ki je v Pritličju. Tam >> Htdi občinska pisarna, ker ie goso. Šršteršič gerent občine Medvode. Iz srnnia trenutno prebujeni gospodar se ie naravno silno prestrašil. da ni imel niti časa. pograbiti za samokres. ki ga je Imel m nočni omarici. Roparji so takoj navalili na niega. Dobil je močan udarec z železnimi vilami, da gq ie takoi ob';h kri. S stolom je oariral nadalme udarce in se junaško hranil, dokler ni nopariev izrinil v vežo. Domača h'aoca sta čvla kr?val v veži, a sta mislila, da so kaki «e'marli. Jva-škemu nastopu gospodarja se ima h'ša zahvaliti. dT ni b:1a :zropana in on sam. da ni postal žrtev d^amržnih romarjev. Vzl;c temu. da so b'li ron^rii mask'ra-ni. so i;h spoznali. Orožn:štvo ie bilo dan in noč na rogih in je doslej že sprn vilo dva osumljenca "od kliuč. tretii ro se še potepa in bo tudi sigurno prišel v roke pravice.
'orote
Ljubljana, 15. septembra.
r-a	brr/i
Člani družine Krfoljeve v mali vasici Odergi pri Trebn;em na Do'en;sVem so znani de'omržneži. Brata 24 letni Rudolf ter 30 letni France Kržolj sta strašna s svojim brezdeljem po okolici, v Litiji in v Črnomlju toliko časa. da sta končno danes stopila pred porotnike. Oba sta že kliub svoji mladosti že stara grešnika in je b:l France že sedemkrat. Rudolf pa celo devetkrat kaznovan. KržoHeva hiša je splošno znana kot zatočišče tatov, tudi tujih in tam sc je skovalo že nešteto temnili naxr-tov, ki so jih čutili nato domačini, pa tudi prebivalci daleč naokrog. Družili so posebno imenovana brata ter ženo m'a;še?a Rudolfa. Nežo. z vsemogočimi tat:nskimi elementi, pohajali vedno brez dela naokrog skupno, še večkrat pa sta jo udarila na «rabut» brata sama in delala roko v roki. Cesta je bila njihova. podila sta se po okolici kakor dve burji, da so se ju bali ljudje kot o?n'a. zahajala sta v gostilne, ra^a izzivala, se pretepala obenem, pa podnevi in ponoči prežala za prilikami, da sta si prisvojila tuie blago. Vrata, še tako dobro zakleniena, rima niso držala, ustrašila se nista nobenega psa-čuvaia pri hišah, včasih sta spala po šupah in tu.i;h hlevih, v zahvalo pa vedno kai odnesla. Mikar, da so bili v hiši liudie in je bilo okno slučamo odprto, že ie eden priskočil ter pobral iz sobe to ali ono stvar. Ko ie po vaseh že vse mirno spalo, ko se ie izsrubil od oken zadnji vasuioč fant. sta se pritepla na cesto Kržol;a ln pričela stikati okrog tujih hiš. Prinašala sta nato domov vse mogoče. Varne tudi n'so bile kokoši po kurnikih in včasih se je pri Kržolievih kuhalo, peklo in cvrlo, da ie dišalo daleč naokoli in končno udarilo v nos ljudem ter oblasti, ki ie oba brata z soprogo m!a'šega rtaknila za mrežo.
Obtožnica našteva sledeče tatvine: V Litiii tatvina dveh koles, in sicer Francetu Pleničariu ter Albinu Dolšku dne 8. oktobra 1. 1924. v vrednosti 3000 dinarjev in naslednjega dne Josipu Si-mončiču v Brecu pri Litiji 7000 Din vredno kravo. Žival sta brata gnala v neki gozd pri Moravčah, kjer sta jo utrujeno pustila, da prideta po njo naslednji dan. Te tatvin; oba brata ne priznavata in se zgovariata. da sta ime'a tisti dan namen. ob:skati neko svojo teto v Št. J ur ju pri Litiii. vendar
Napad Nemcev na Pariz
zm časa svetovne vojne vidite v velefilmu »PARIŠKA APA5KINJA.
Danes «Kšnc Dvor».
si v zagovoru tako nasprotujeta, da jima ni verjeti. V noči na 27. novembra sta se splazila Rudolf in njegova žena v žitnico Janeza Zupančiča v OJergi in pobrala od tam več usnja, svinjskega mesa in dva mernika pšenice v vrednosti 937 Din. Iz kurnika Janka Vozila, učitelja v Trebnjem sta odnesla oba 5. oktobra petelina in kokoš v vrednosti 125 Din. 11. oktobra sta oobra'a iz kuhinje Ane Rcbernikove v Starem trgu več perila v vrednosti 275 Din. Neža ie oprezovala okrog hiše. Rudolf je pa medtem kradel. ?e mokro perilo sta nato proda'a Pozal:ji Mikčevi. ki nastopa kot priča. Še isti dan sta se podala na Vrhpeč in ukradla Francetu Krevsu. ko sta preje vlomila v hišo. za 1150 Din razne obleke. Dne 20. oktobra je našel vlomljeno svojo shrambo Matevž Vr-£*aj v Telčah, ki je Kržoljev sorodnik. Ta je tatvine osumil Rudolfa in ženo. kar se je pozneje izkazalo kot opravičeno. Odnesla sta mu za 1975 Din oe-ri'a. Nas'ednii teden sta odšla z žero v Črnomelj, kjer sta vzela izpred trgovine Ahačič dvoie iahalnih hlač v vrednosti 315 Din. Rudolf Kržolj je nada1i<» sam ukradel 3. novembra Jožefu Nose-tu. ko sta med potoma iz Novega mesta proti Trebniem počiva'a ob cesti in je Nose nekoliko zadremal, uro z verižico. Ta je bil danes ori razpravi tudi naiboli iezen na oba tatova. Ko je poskušal Rudolf tajiti tatvino in je na predsednikovo vprašanje na kakem glasu sta oba pri Ihideh. odgovoril: »Vedno na tatvini! Kradeta že. kar sta pričela hoditi!«
Rudolf je nato ukradel sam še 5. oktobra v gostilni pri Godrn:aču v Starem trgu nov plišast klobuk, v noči na 22. jan. ori dr. Cvetku v Trebnjem zopet razno perilo z verande, vred-io 4S8 Din. Skupno so vsi pokradli dokazanih stvari v vrednosti 16.301 D'i. Zena Neža je bila obsojena za svoje grehe že pred deželnim sodiščem na 3 mesece težke ječe.
Dalje sta se brata dne 3. nov. v Starem trgu pri neki gostilni tudi pretepala in ie Rudolf takrat zabodel in težko poškodoval z nožem Antona Goleta. Franceta KržoFa so nato orožniki 17. oktobra aretirali ter spravili v zaror. Rudolf je prišel za mrežo šele 1. julija 1925.. a je seveda ušel ter prišel v Liub-1'ano, ukradel svoji sorodnici. služkinji Franii Slavičevi. poselsko knjižico, jo ponaredil na ime Fran Slavič. prenare-dil osebni poois in rojstno leto ter s to potvoneno knjižico dobil službo nri Ivanu Pečniknriu pri Sv. Jakobu ob Savi. Dne 16. juliia pa so ga orožniki ponovno izsledili in oddali sodišču v Ljubljani.
Oba obtoženca sta se zagovariala vrlo malodušno. Porotnikom je bilo stavljenih 18 glavnih vprašanj, nanašajočih se na posamezne tatvine in vlome ter 3 dodatna vprašanja. Odgovorili so na vsa vprašanja soglasno: da. eno dodatno vprašan'e pa ie odpadlo, ^enat ie nato obsodil Rudolfa na 6. Franceta pa na 4 leta težke ječe.
Mcribor, 15. septembra.
St>o!?r?»na inozemska p/sma
Pred porotniki se je denes zagovarjal ra»
di zločina zlorabe uridne oblasti poštni rradnik v Mariboru, V. K., Vi je bil ohto« žen. da je nosil inozemska pism* na dom, jih od->iral in j?mal iz njih denar.
Novembra mescea je dobila mariborska policija zaupno obvestilo, da V, K., ki je bil nastavljen na glavni in v zadnjem času na kolodvorski pošti v Mariboru kot peštar, v svoji »lužbi odpira pisma in jih preiskuje na njihovo vsebino. Te manipu« lacije s pismi ie opazilo več poštnih urad« nikov, ki so začeli radi tega K. tajno opa« zovati. Poštni rprarnik Zemljič je odredil zato nekega dne tudi kom;sijonelni pregled v pričo več uradnikov. Pri tej priliki so izpadla K. Izpod spodnjih hlač tri pisma. K. je daljo neki poštni sluga zasačil, ko je sežigal razne papirje Vrh tega so opazili, da je skrivoma tpravljal pitm« r žep, jih naslednji dan zopet prineael in skrivoma pomešal med druga pisma ▼ predal. Pisma so bila večinoma iz inozemstva ter sc je na njih poznalo, da so bila odprt« in zopet zalepij-na Na poštno upravo je kmalu pri«
Kulturni pregled
Recitacilskl večer v Celju. Iz Celja nam pišejo: Arnšek in OorinSek. oba Celjana, sta se s pesmijo in dramo predstavila celjski javnosti, ki jn je poslnšala s preceišnrim za-niman em. Danilo Oorišek je mlad Kdo bi n.u mladost zameril? Niejrove pesmi ne odpirajo. niti iščejo novih potov in ci!'ev. Navdajajo ga rahla erotična čuvstva, katera izraža na mehak način, v dokaj prikupljivi obliki. V globine je ne podaja, dozorel ni. Začetnik je šele tn stoji na pragu običajnih začetnikov. Napravil je napako, da je prezgodaj stopil pred javnost, ki ni vajena prizanašati irrladosti. Del onih nad. ki so pognale ob pesmih n:egovih, je unfč+1 s svo:o dramo, katere dober motiv je podan naivno in prazno Njegov tovariš Žarko Arnšek je bogatejši ln močnejši Izraz mu gre včasih tik ob banalnosti. Vendar zazveni Iz njega tu pa tam akord, ki zadene ker je Iskreno občuten ter enostavno podan. Njegov »Moj dom« ima nekaj topline v sebi: »Meni so vrata vsepovsod odprta — nastežaj. — In kjer še niso. mi jih odpirao. — Zakaj — mo! dom je velik — in moje nedosežno hra-petienje — in moji oddaljeni cflif: — vse to je samo v njem gospodar«. Arnikova drama Pa k- nedozorel osnutek, ki je oslabil
tudi vris njegovih pesmi. Kolikor je bilo ne-rtsnosti, so dale večeru pečat prenagljenosti.	'	F R.
Repertoar Nar. gledal'?ča v Zagrebu obsesa te dni: Smetanovo »Prndaro neve-str«, Puccini.iev^ »Madame nutterflv«, Bo-rodlnovo opero 'Knez Igor« In Bizetovo »Carmen«. Drsrra bo Imela v soboto, dne 19 t. m. prerrljero Strozzrevega dela »Ecce homo«, v katerem bo igral pisatelj vlogo Judeža Iškarijota.
Letošn'a prva uprizoritev »Carleve neveste« v Beogradn. Prošlo soboto se je pela v Beogradu Rimskij- Korzakova opera »Car >eva nevesta*. Bila je deloma nanovo zasedena. Nasiovno vlogo je pela ca Volevač, ki je razvila vse svoje glasovne zmožnosti Partija Ljubaše je bila poverjena ge Pinte-rovičevi. tenorska vloga pa z. Petroviču. Dirigira! je kapelnik Lovro Matačič.
Drugo gostovanje tenorista Ri'avca v beogra'skl operi bo ta teden, v četrtek Ri-javec bo pe! floffmanna v istoime-m Olien-bachovi operi.
Praška g'~-,anšča. v Nar. divadlu je na sporedu Vere .-v »Othello«, v katerem gostuje ruski pevec Baklanov, ki poje tudi v »Rirolettu«. Malo gledališče iera Pirande-
Ilov igrokaz »Mož, žival in čednost«. Nemško gledališče uprizarja Smetanov »Poljub« Offenbachove »tloffmsnnove pripovedke« in Shavvovo »Sveto Ivano«.
Dve novi glasbeni publikaciji. Stanko Piemrl: 4 ženski dvospevi s sprem! eva-njem klavira in Frril Adamič S lahkih moških zborov. Obe zbirki ste izšli v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Dobe se tudi posarrczrii glasovi (dvospevi) in posamezne parfture. Naročila na naslov: Pevsko društvo «L;ubI;anski Zvon« v Ljubljani. založba muzikalij Te lepe in lahke skladbe bodo našim zborom zelo dobro dcžle In ?ih radi priporočamo.
Vessl'noričeva spomenica. Povodom dvajsetletnice smrti srbskega pripovednika Janka Vese!:noviča je sklenil odbor za proslavo izdati »Veselinovičevo spomenico, katero bo uredil profesor Mile Popovič, r>o-
Trl madžarrke operne novosti. Pod vodstvom novega ravnatelja openega gledališča v Budimpešti N^kolaia Radnaja pridejo letos na vrsto tri madžarske novosti: Szantojev »Ta^tin« po istoimenski drami Melhior a l.enzyela Bartokova pantomina »Črdovi« rra-Jarin« In Zoltar.; Koda!yja »Hary Janos«. kr. nikov tovariš In prijatelj.
Repertoar duna'skih gledališč. Državna opera na Dunaju ima ta teden naslednji suored: Deklica z »lateza zaoada. Večni 1
mornar, Šaloma, Cavalleriia rustfcana, Ba-jazzo, Jožetova legenda, Tristan in Izolda. V Vo!ksoo:ri se pojejo Marta, Tosca (z Bohnenom v vlogi Scarplje), Tannhljser pod Biechovo taktirko, čarostrelec. Faust, Bohema, Alda in Afričanka. — Burgtheater uprizarja: Sen kresne noči. Beneškega tr-grvca, Vilema Telia In Sodnika Zalamej-skega.
Iz berlinskega gledališkega življenja.
Državna opera v Berlinu ima na sr>oredu: Mojsterske pevce norimberške. Jenufo. Schreckerieve »Daljne zvoke«, Verdijevo »Aido« In P'es v maskah. Monno Liso. Ta«in hžusera. Opera na Konlgsplatzu uprizarja Traviato, Čarobno pKčtl. Pag!i?cce, Cava-Ilerio rustlcano. Madamo Butterflr, Prodano nevesto: Mestna opera ima ra repertoarju: Mojsterske pevce, Lohengrina ln Ri-goletta. Državna drama igra VVallensteira, Fotista in Peera Gynta. v Komornem gle-drlršča se nadalju ejo predstave Pirandel-lcve komedije »Sestero oseb išče avtorja«, na Volksbuhni igrajo Hamleta. Beneškega trgovca !n Fiesca, v Renesančnem gledališču p a Strindbergov »Smrtni ples«.
§a"apln v Berlinu. V pondeljek dne 21. "septembra nastopi na velikem vokalnem koncertu v ber!'nski Državni operi ruski pevec Sal.iapin Umetnik se nahaja tla evropski turneji in prihaja iz Amerike. Iz Berlina odpotuie na Dunaj hi v Prago.
Semiiciiii spi ples
Tidite ▼ velefilmu »Pariška apaškinj«» v glavni vlogi filmska zvezda Gloria Swanso«
Kino »LJUBLJANSKI DVOR».
Predstave: eb delavnikih ob 4.. K 6„ H & in 9. — Ob praznikih ob % IL, 3., Vi 8. in 9. uri. Mladini neprimerno! še danes!
šlo več pritoi") zasebnikov, da niso prejeli
na njih naslovljenih pisem, v katerih se je bale nahajal denar, oriroma so prejeli fim ma z denarjem, toda z manjšo vsoto, nego^ bi i» morali prejeti.
Obdolženec taji, da bi jemal denar ie pi» sem. Gleda psem k »o jih našli pri njem. se zagovarja, da je pri razdeljevanju pisem raztresen, ter se mu večkrat pripeti, d> vtakne pisma v žep, če je slučajno kam paf klican, kar sc mu je zgodilo tudi 20. f«» bruarja 1925. pri osebni preiskavi.
Obtoženi je vztrajal danes pri svoje« zagovoru, da je vtikal pisma v žep zgolj Iš navade. Tajil je, da bi nosil pisma domor in jih odpira! ter jemal ie njih denar. Tega l.aje že radi tega ni storil, ker je živel 2 ženo v slabih odnosa jih. Posest lir, ki jih je obtoženi dal zamenjati po svoji služki* nji, je pojasnil na ta način, da jih je baj« kupil, ker je trgoval z valutami. Nadalje je navedel, da mu je neki znanec dajal po cer: tobak kot protiuslugo zato, da mu je dovolil odnašati nanj naslovljene pošiljk« osebno. Ta tobak je z dobičkom prodajal naprej, kakor je tudi prodal nekoč šifon in pri tem zaslužil.
Pri zaslišanju prve priče g. poštnega h* špektorja dr. Janžekoviča je sodišče sklo» nilo, da se razprava preloži, ker priča g. dr. Jnnžekorič ni bil razvezan uradne moi čečnosti ▼ smislu zakonitih predpisov. Pred log državnega pravdnika, da se vrši nrnra* va tajno r ozirom na državne interese ia v interesu ugleda državnih uradnikov, j« sodni dvor zavrnil.
Iz Primorja
*	Poroke. V Velikih Zabljah na Vipavo skem se je poročil g. dr. Ciril Krašcveo, odvetnik v Cerknici, z gdč. Slavieo Mc^ gečevo, bivšo članico tržaškega in maribor* skega gledališča. — V nedeljo pa sta se po» ročil« Ivo Turk, član tržaške »Ilirije* in Darinka Germe':ova iz Avbera na Kresu Bilo srečno in blagoslovljeno!
*	Nalezliive botezni v Trsta. Najhujš-e razsaja v Trstu med nalezljivimi boleznimi trebušni legar, na katerem je zadnji teden obolelo novih 7 ljudi. Ena oseba je umrla. Davica zaznamuje v tem času 5 novih slu« čajev, škrlatica pa 7.
*	Občinske voFih-e v Opatfemschi. Pkh šlo nedeljo so se vršile v Opatjemsclu občin ske volitve. Izpadle niso v znamenju poli» tičnega strankarstva, marveč so pri njih prevladovali lokalni interesi posameznih skupin. Frakcija Nova vas si je priborila 4 zastopnike, frakcija Dol tudi 4 zastopnik^ frakcija Sr. Mihael 4. Središč« občine in občinske uprave Opatjcselo pa je dobilo radi domače neslog? farno tri odbornike. Volitve so potekle mirno. Doslej je uprav« 1 jal Opatjesek) prefekturni komietr.
*	Avtomobil trčil v tramvaj. Na vogal n ulioe Bor«a v Trstu jo trčil neki avtomobil v tramvajski voz na prc-gi, ki vodi v 5kc» denj. Sunek ie bil k sreči lahak, a vcrid.-rt je zahteval težko nesrečo. 301etni premogar Konrad Suggino si je pri karambolu pre? tresel možgane.
*	Vrhpoljskl župan Lovrencič
Te dni se je vršila pred goriškim sodiščem obravnava proti vrhpoljskemu županu Lnvc renčiču, katerega je tožil neki karabiniur radi zoperstavlianja in lahke telesne po» škodbe. Lovrer.čič je bil pogojno cfcscjtn na 4 in pol meseca zapora.
*	Izpili za užitnlnske urednike. Vsi užit« nlnski uradniki se bodo morali podvreči izpitu. V ta namen morajo vložiti ic letos v prvi polovici meseca oktobra kolkovano nro^njo ter jo poslati videmski prefekturi. Priložiti morajo rojstni list, spričevalo o »c denju, potrdilo o državljanstvu, kazenski list in zdravniško spričevala V Vidmu se nahaja tudi posebna šola za užitninske uradnike.
*	Koncert učiteljskega zbora v Gorici. V soboto zvečer se je vršil ob neznatni ude* ležbi občinstva koncert pevskega zbon zt« ze učiteljskih društev r goriškem aTrgor« skem domu®. Prireditev sama na sebi je dobro izpadla.
^*x<oonr.nnri.nJWjujuoJ9 nw »lainriMll
ft
KINO IDEAL"
Danes sredo zadnji dan I. del
17. 18. 19. sc ptembi« U. del
francoski velefilm po glasovitem roman« Pierre Benoit. Zgodba vladarske hfSe Lai* tnburgsDctmold. V glavnih vlogah samo ii* brani najboljši francoski igralci, kakor Ja»
<]ue Catelaine in Huguette Duflos. Predstave v delavnikih: popoldne ob 3, 5., 7. in 9. uri.
če kupite nogavice brea tig^ .ključ', ker eden par nogaviS z žigom in znamko (rdeioj moiio, zeleno ali zlito) *
^ključ"
traja tako dolgo kakor Mfj« ptil drugih. Kupite eden pet •d prepričajte sel .m* ■
Domače vesti
Trgovec z dekleti
pride v Ljubljano!?
Dekleta oazite!
*	Na razna vprašanja odgovarjamo, da imajo pravico udeleževati se žrebanja I. serije «Jutrovih» jubilejnih nagrad od naročnikov iz 1. 1920 vsi oni, ki so postali naročniki «Jutra« do 31. decembra 1920.
*	Bolezen ministra dr. Šupertne. Minister pošte ln brzojava dr. šuperlna je lahko obolel in ostane j>o nasvetu zdravnikov 2—3 dni v postelji
*	Odkritje spomenika skladatelju pesmi »Hej Slovani«. V nedeljo je bil na slavnosten način odkrit v Chižnu na Češkem spomenik skladatelju znane slovanske hi.nne »Hej Slovani«, Samuelu Tomašku.
*	1000 letnica hrvatskega kraljestva in slovanska društva v Zagrebu. Slovanska društva v Zagrebu so sklenila, da prirede koncem tega leta skupno proslavo 1000 letnice hrvatskega kraljestva Na proslavo bodo pozvali najveljavne;še prvake vseh slovanskih nacijonalnih pokretov. Proslava se otvori s svečano akademijo, na kateri bodo govorili zastopniki vseh slovanskih narodov.
*	Zlato poroko sta praznovala v pondeljek g. Nikodem Ravnihar, sodni svetnik v poko!u in njegova soproga Albertina. Čestitamo!
*	Smrtna kosa. V Zagrebu se je ponesrečil v nedeljo zjutraj g. Avgust Pust, blagajnik kurilnice državnih železnic. Pokojnik je bil iz znane narodne ljubljanske družine, vesten ln značajen uradnik, ki je uživa! splošen ugled pri vseh, ki so ga poznali. Pokojnika prepelje o v Ljubljano danes, kier ga polože v štepanji vasi k večnemu počitku. — V Rogaški Slatini je preminul v pondeljek zvečer, v starosti 37 let, g. Viktor Č o n č, trgovec in bišni posestnik. Poko nik je bil zelo podjeten trgovec in vrl narodniak. Vžrval je splošen ugled. Pogreb bo danes iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Trojici. — Danes zjutraj je umrla v Zagrebu gospa Josipina A r k o, roj. Verbič iz Borovnice. Pokojnica je bila tudi v slovenskih dobrodelnih društvih radi svoje velike požrtvovalnosti in radodarnosti visoko spoštovana. Blag jim spomin, ostalim pa raše iskreno sožalje.
*	Prepovedan list v naši državi. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo uvoz in razpečavanje lista »Dalmatia«, ki Izhaja v Milanu, ker piše proti interesom naše države, dovolilo pa ie zopet uvoz lista »Sonn-und Montagszeitung« z Dunaja ker je izpre-menil pisavo proti naši državi.
*	Kongres trgovcev m Industrijalcev lz Slavonije in BaranJe se bo vršil v Osijeku povodom jesenskega zbora od 10. do 18. oktobra.
*	Na konferenco bojevnikov Invalidov v
Ženevi je odpotovala v pondeljek jugoslovenska delegacija, sestoječa iz treh članov Udruženja invalidov. Izvršni odbor za Slovenijo je zastopan po tovarišu I. Marinku. Želimo, da bi delegacija dosegla uspehe v svrho pomoči pri rešitvi našega perečega invalidskega vprašanja.
*	Profesorska skupščina. Po zaključku odbora glavnega profesorskega udruženja se vrši letošnja skupščina na Cetinju in sicer koncem oktobra.
*	Kongres pravnikov v Beogradu. Za časa kongres? daie vsa potrebna pojasnila in informacije, zlasti glede nastanitve kongresni generalni sekretarijat (sekretar M. Zlata nov šč, sudFa okrožnega sodišča), ki uraduje v prostorih advokatskega kluba. Balkanska ulica, Palače Luxor, vis-a-vls hotela Moskva. — Odbor društva »Pravnika«.
*	Prihod kovanega drobiža po 1 Din In 50 par. Ministrstvo financ je pre'e!o obvestilo. da prispe v nekaj dneh na Sušak francoski parobrcd z novo partijo kovanega drobiža pa 1 Din in pol dinarja. Drobiž pride takoj v promet.
*	Razpis služb. Uradni list št. 87 prinaša razpis službe pri socijalno-polltlčnem uradu občine mariborske za uradnika ITI. kategorije. Prošnje opremljene s potrebnimi prilogami ie vložiti do 15. oktobra. Občinski urad v Zakotu pri Brež;cah razpisuje mesto občinskega tariika. Prošnje vložit; do 15. oktobra. Podrobnosti glej v »Uradnem listu St. 87.
*	Tožba proti Radlčevemu »Domu«. Jugoslovenski Sokolski Savez v Ljubljani je vložil tožbo proti odgovornemu uredniku »Doma«, kjer ie v eni svoiih številk blatil tn sramotil Jugoslovensko Sokolstvo.
*	»Mladi junak«. Prejeli smo 1. številko treznostneza glasila za mladino, »Mladi junak«. List ki izhaja mesečno (razen počitnic) prinaša celo vrsto gradiva, ki prav dobro služI svojemu namenu. Oustav Strniša ima v njem več pesmi ln pravl'lc z ilustracijami. katere Je napravil E. Justin. List priporočamo vsakomur, lz tega razloga ker skuša ranestl med naraščaj zmisel za zdravje ter napoveduje boi alkoholu ln nikotinu. Zabavne tvarine je v njem dovoli za vsako otroško glavo.
*	Sneg je zapadel pretekle dn! zelo nizko na Pohorju, do Mariborske koče. Na Veliki Kapi ga je zapadlo do 4 cm visoko.
*	Darila za podporno društvo slepih. Povodom poroke g. Čenrfvca z gdč. Marijo Gabričevo se ie nabralo za Društvo slepih 130 DUi. Uradniki računovodstva delegacije min. financ so darovali v isti namen 300 Din in dl aki gimnazije v Ptuju Din 85. Vsem
Strastne plesalke :
včasih z grozo opazijo, da se gube In drug! vsled potu in različnih — škodljivih mil in po-mad na koži nastali nedostatki ne dado več prikriti. Ravno s .pokrivanjem' se pa uničuje f na kožna tkaninica. Treba je očistiti kožo do dna in tu ne pomaga ne milo ne voda, za to ie potrebna prava .Visagine Adel;na Patte" Steklenica pa Din 30 — v lekarnah, drogerijah !n paifumerijah. Glavna zaloga t Zagreb, Gaieva ulica 8.
darovalcem iskrena hvala. Podporno društvo slepih v Ljubljani.
*	Cvetje v jeseni. Gdč. Cvetoslava Klun nam je poslala 2 lepa cveta vinske trte, ki cvete pri hiši št. 11 v Studencu pri Škofji Loki. — Šopek rdečih jagod, kot redek pojav, nam je poslala ga T. M. iz Središča ob Dravi, ki ga ie nabrala pod vinogradom Brezovščakom v ormoških goricah.
*	Naraščanje Save. Vsled zadnjega deževja je Sava močno narastla ter je vodomer pri Zagrebu kazal v pondeljek 2 m nad normalo.
*	Skupno potovanje po južni Nemčiji. Sejmski urad v Frankfurtu cb Meni namerava prirediti v prvih dneh meseca oktobra skupno potovanje Po južni Nemčiji In na frankfurtski sejem. Načrt potovanja predvideva obisk Regensburga, Monakovega. Frankfurtskega sejma. VViesbadna in Bad-Maubeima, Mannheima in Heidelberga. Vodstvo v raznih okrajih prevzame'o ondotne tigovske zbornice. Dnevni stroški (brez vožnje po železnici) bodo znašali približno 15 mark. Udeležniki bodo imeli priliko videti vse kar ie interesantnega v feh krajih in stopiti v stik z vodilnimi osebami gospodarskih krogov. Udeležbo je priglasiti Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani do 22. septembra.
*	Slovenec utonil v Amerik) Franc Gašperja, ki je stanoval v Middleville blizu Jf<rr.aica, L. I. je 24. avgusta odšel od dorra. Ko se zvečer ni vrnil, je bila njegova žena v skrbeh in je naznanila policiii. Nnsiednjesra dre Pa so ga našli v Canarsie L I. utopičnega. Kako 'e zašel v vodo. seveda nihče ne ve. Pokojni ;<? bil 44 let star in doma iz Bernika pri Kranju na Gorenjskem.
*	Naši v Ameriki. V TavlorviHu III. je umrla Slovenka Frančiška Tomažič, doma iz Trbovelj, stara 45 let. V Ameriki je bila nad 7 let. Zapušča moža, 2 sfna in brata, v domačem kraju pa dve sestri. — V Cleve-landu je umrl Franc Strniša, doma iz 'are Gornji vrh na Dolen skem in Josipina Roch-lin, doma Iz Travnika pri Lo?kem rotoku.
*	Krvava rodbinska drama. V Calnnj se je dogodila pred kratkim v hiši seljaka Žarka Mliiševiča strašna rodbinska drama. Mi-liševič, notoričen ntjsnec, je živel v večnih prepirih s svojo ženo. Ves denaT kar ga fe zfsluž?! ie zapil. Tako je prišel tudi nekega dne pijan domov, vzet sekiro in hotel med prepirom svojo ženo ubiti. Žena mu jc med pretepom izvila sekiro Iz rok in z njo udarila moža r>0 glavi, da ie na mestu obležal mrtev. Po krvavem dejanju se je žena sama javila orožnikom, ki ie pa niso aretirali, ker mora dojiti svojega otroka, ampak je pod policijskim nadzorstvom.
*	Železniška nesreča v Vojvodini. V bližini postaje Tomašovac je trčil brzovlak k' voz! med Pančevom in Ve!>ko Kfkindo v 2 tovorna vagona. Lokomotiva brzovlaka je bila močno poškodovana. Med potniki je nastala velika panika rn je bilo vsled tega več oseb težko ranienih. Uradniki so izjavili, da je nesrečo zakrivil hud vihar, ki je zagnal vagona na napačni tir. A!i odgovarja Izjava istini, bo povedala uradna preiskava.
Iz Ljubljane
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvnn».
Danes v sredo zvečer vaja mešanega zbora, jutri v četrtek moškega zbora. (Naznanilo v «Slov. Narodu« napačno!). — Odbor.
u— Vstopnice za slavnostni koncert "Ljubljanskega Zvona» so že naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
u— Finančna kontrola. Danes slavi komisar finančne kontrole g. Ivan Florjančič 30-letnico svojega vestnega službovanja. Vrlemu in vestnemu uradniku povodom jubileja naše najlskrenejše čestitke.
u— Splošnega ženskega društva seja Je danes dne 16. septembra ob 5. url popoldne. Polnoštevilna udeležba odbora nujno potrebna. Članice dobrodošle.
u— Kavama «Leon». Vssk dan prvovrstni salonski orkester. Začetek ob 8. 1837 u— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo v četrtek dne 17. septembra ob 16. uri redno odborovo sejo. Udeležba od-bornic dolžnost!	1835
u— Pevski oisek Trg. društva .Merkur« v Ljubljani prične s pevskimi vajami zopet danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17, I. Poleg dosedanjih pevcev vabljeni tudi drugi člani in novinci. — Odbor.	1836
u— J. A. D. «TrlgIav» v Ljubljani. Vsemu članstvu, slavn m starešinam In prijateljem našega društva javljam veselo novico, da je počitniškemu odboru končno uspelo s 1. septembrom t 1. dobiti v najem primerne društvene prostore, obstoječe iz dveh sob. Prostori se nahajajo v prvem nadstropju Narodnega doma, kamor se je že vselilo društveno tajništvo in kamor naj se odslej pošiljajo vsi dipisi. Tajnik uradu-je razen nedelj in praznikov vsak dan od 13. do 14. ure. — Predsednik.
u— Pouk jezikov (nemščine, angleščine. francošč'ne. srbohrvaščine) v tečajih in privatnih urah po direktni Berlitzovl metodi. Poučujejo samo izprašane učne moči. Vpisovanje do Inki. 16. t. m. od pol 6. do pol 7. v Beethovnov; ulici 7 pritličje (Zgradba čekovnega urada).
n— Cltraški krožek »Vesna« v Ljubljani prične zopet z rednimi vaami. Prvi sestanek celokupnega članstva se vrši dne 22. t.
Krojaški atelje
K. Pučnik
Tavčarjeva ulica štev. 3
najboljše angleško sukno
prvovrstno delo.
;EHE351HSS2HQSaHK3
m. ob 8. zvečer v glasbeni sobi ženskega učite! išča na Resljevi cesti. Pismene prijave novih članov in članic naj se pošljejo nemudoma na našlo/- Cltraški krožek, Žensko učiteljišča. Manj izvežbani se razporedijo v posebno skupino — pripravljalni odsek —, na kar posebno opozarjamo vse one cltraše in citrašinje. ki hočejo brez stroškov doseči fino in čustveno igranje ter večjo sigurnost v tehničnem prednaša-nju. — Predsednik
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Rudolf Hille, tovarniški zastopnik. 54 let. — Terezija Potokar, hišna posestnlca, 72 let. — Gašpar Karlin. gostilničar in posestnik, 50 let.
a— Vlomi so zopet pričeli. Policiji Je zadnji čas javljena cela vrsta izvršenih in po-skušenih vlomov. Včeraj je neznanec kar pri belem dnevu odnesel iz nezaklenjenega stanovanja žensko obleko in dvoje ženskih hlač.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 nezgoda, 1 popad psa, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 10 prestop kov, cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 prestopek nedostojnega vedenja. Aretacij Je bilo Izvršenih 7 in sicer: 1 radi goljufije, 1 radi pijanosti, 2 radi beračenja in 3 radi vlaču-ganja.
u— Ponesrečen Izrošček. Ob vogalu Dovozne ln Kette - Murnove ceste se Je v torek ponoči ponesrečil in močno poškodoval tzvošček Josip Moser, stanujoč na Sv. Petra cesti št. 46. V temi Je zadel voz v neki kol, česar se je konj močno prestrašil, odskočll In vrgel s sunkom Moser J a s kozla. Ta Je priletel na glavo ter si pri padcu pretresel možgane. Prepeljali so ga v sploš m bolnico.
u— Vlcm v klet V k!et Marije Pajerje-ve na Rimski cesti št. 3 Je vlomil v noči na 14. septembra neznan uzmovič ter JI odnesel dve moški suknji ter žensko površno jopico.
Iz Maribora
a— Nova gostilna. V Vetrinlski ulici bo lastnica vogalne hiše v Tattenbachovo ulico, kjer Je bila svoječasno Narodna kavarna, nazadnje pa zaloga pohištva Scherzer in drug, otvoTila novo gostilno. Prostore že popravljajo. V Vetrinjski ulici Je že kakih deset gostiln druga za drugo. Grajska klet pa je še vedno zaprta. Adaptacije bodo baje kmalu končane in bo klet s 1 oktobrom zopet otvorjena. Maribor že občutno pogreša reprezentacijskega restavracijskega lokala, posebno za tujce In bo torei obnovljena Grajska klet v tem oziru javnosti dobro došla. Vedil Jo bo lastnik g. Valjak sam, med tem ko le prejšnji najemnik odšel v Split in prevzel tam neko restavracijo.
a— Prva ovadba po novem tiskovnem zakonu v Mariboru. Včeraj Je vložila mariborska policija ovadbo proti uredniku socl-lallstične «Vo!ksstimme», češ da se Je Ust v neki notici norčeval iz policije. «Vo!ks-stimme» Je namreč objavila notico, kako Je sluga večjega podjetla vozil nove dvodinar ske novce od podružnice Narodne banke, pa bi ga naj bi'a policija prijela, če ne tihotapi. Vest pa Je bila Izmišljena.
a— Gledališki abonma v Mariboru le razpisan. Prlglase sprejema gledališka blagajna dnevno od 9. do po! 1. in od 3. do 5. ure, rb nedeljah In praznikih samo dopoldne. Ker Je letos jako veliko zanimanje, se priporoča čim skorajšnja priglasitev. Lanskim nbonentom so sedeži rezervirani do dne 19. septembra, abonma pa se zaključi 26. t. m.
a— Novi tečaji za stroJepMe. slovensko In nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Vpisovanje in prospekti v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co„ Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice! 1706
a— Soecljallst za kirurgijo, primari) dr. Mirko Černlč v Mariboru, Trg Svobode, se Je vrnil In zopet redno ordinira.
a— Zaprta cesta pri Rnšah. Mariborski okrajni zastop poroča, da bo v sredo dne 16. septembra radi gradbe novega mostu promet na okrajni cesti v Rušah pri tovarni vžigalic zaprt, v petek dne 18. septembra pa bo zaprta cesta na Bistrici pri g. Rotner.
Iz Celja
e— Mestni kino. Ze pred tedni smo objavili, da se mestni kino popolnoma preureja. Sedaj je dvorana za devet metrov že do zidana In v nedeljo bo zadnja predstava pred popolno preuredi t viio. Od pondeljka naprej bo kino zaprt za najmanj štiri tedne. Med tem časom podero steno, da dvorano razširijo In jo na novo preurede.
e— Trideset let »slovenske« eel'ske ftim-nazlje. Letos sredi septembra poteče trideset let od otvoritve nemško-stovenske nižje gimrazPe v Celju, katero so na kratko na-7tva1| »s'ovenska *trvnaz!«a«. Ta zavod je bfl preosnovan o prevratu, ko Je bila nemška gimnazija poslovenjena b nI hf!o potrebe. da bi Imela vsa nfžja gimnazija svoje vzporedne razrede. Pred trideset leti je bil hud boj za takozvanl slovenski zavod. Bila je strašna burja v duna'skem parlamentu In vlade so se radi tega navidez malenko-stresra vzroka majale. Vse velenemštvo je bilo po konci, a končno je le zmagala pravica In velika potreba slovenskega I bdstva A šele prevrat je zahtevam naroda povsem ustrezel in naša država je dala ljudstvu mesto drobtin res kruha.da si uto-!*žj glad za nauki.
e— Za popravo cest v ce!!sk1 okolici. Pre blvalci Celjske okolice in Tehara se ob vsaki priliki pritožuje« o slabih cestah in potih, ki bi se dale s primeroma ma'lm! stroški izdatno popraviti Pred'agajo da bi merodajni činitelji najeli kazn ence, k! bi nagrabili gramoza in peska Iz Vogia>ne, kar
bi se moglo napraviti skoro brez truda. Sedaj se bliža jesen z blatom In povodnijo in ko bo ležal sneg in bo nastala brozga ne bo več skoro mogoče od hiše do hiše. Te ceste in poti vse dalje bolj propadajo in nikogar nI, ki bi se zmislil nanje.
e— Redu! sestanki krajevne organizacije SDS v Celju se vrše tudi za naprej vsako sredo v klubovl sobi Celjskega doma. Člani Imajo priliko prosto in neprisiljeno raz-govoritj se o vseh tekočih zadevah.
e— Naši novi občani V svoji seji je mestni svet podelil občinsko pravico Bogumiru Gradtu, Marij! senici, Ivanu Brezniku, Ani Matičevi Mihi Vebru in Alo ziju Krempušu dočim je bila prošnja Josipa Zorir.a in Ivana Breznika odbita. Emil Bazili dobi pravice občina, čim bode postal naš državljan.
e— Mor lec Hotko — blazen. Ze svoj čas smo poročali, da se kažejo pri morilcu Hot-ku znaki blaznosti. Sedai pa potrjujejo, da je mož res zblaznel. Namerava o ga oddati v blaznico.
Iz Trbovelj
t— Osebna vest. Na večtedenski dopust ie odšel v inozemstvo rudniški ravnatelj g Inž. Pauer.
t— Nesreča pri delu. Pri Dukičevem pod« letju se je ponesrečil Josip Dvofak, nad« paznik, stanujoč v Retjah 115. Pri regulira« nju žične vrvi mu je spodrsnilo, da je cd« letel na obraz in si poškodoval čeljust, iz katere mu je izbilo zobe.
t— Načclslvena seja Zadruine zveze, pri kateri je včlanjena tudi trboveljska Zadruž na elektrarna in posojilnica, se bo vršila v Celju v četrtek 17. t. m. ob 3. popoldne.
t— Po desetih letih iz ruskega ujetništva. Orožniška postaja je prijela v Trbovljah neznanca, ki je bos in ves raztrgan beračil In vzbujal pozornost s svojo nemško go. vorico. Izkazalo sc je, da se piše Peter HIrtzl, ki je rojen na Dunaju In se vrača po desetih letih iz ruskega ujetništva v Nemško Avstrijo. Ker je Hirtzl brez vseh sredstev, so ga odpeljali k srezkemu glas varstvu v Laško, ki bo odredilo vse potreb« no, da bo prispel čimprej v svoje rojstno mesto Hirtzl je pripovedoval, da je odšel kot lOletni mladenič k vojakom, da je bil kmalu ujet in da je zelo veliko trpel v ujet« ništvu. V Rusiji živi še sedaj tudi precej Jugoslovenov, izmed katerih se tistim na deželi godi še prilično dobro, onim v mestih pa slabo. Iz Rusije je prišel preko Rumu* nije.
LJUTOMER. V nedeljo Je s posebnim vlakom prepotovala komisija ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani proge Ormož - Hodoš in Ljutomer - Gornja Radgona. Komisijo je vodil ravnatelj drž. žel. dr. Borko, udeležili pa so se le načelniki tehnične In prometne službe. Namen vožnje Je bila ureditev prometa na teh progah vsled nove proge Ormož - Murska Sobota in obenem so bili storjeni sklepi za dovršitev gradbenih de! nove proge, kjer Je še precej dela tako na postajah, kakor na posameznih objektih na progi.
SLOVENSKA BISTRICA. V noči od 10. na II. t. m. Je bila trgovcu Cizelju na Zgornji Poljskavl od neznanih storilcev tzropa-na trgovina in odnešenega blaga za okroglo 80.000 Din.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. V nedeljo dne 6. septembra smo pokopali splošno priljubljenega in daleč naokrog znanega držav nega cestarja, Josipa Obrlskala. Neizprosna smrt ga je Iztrgala svojcem v najlepši moški dobi. Pogreba se le udeležilo številno občinstvo od blrzu in daleč ter vsi tovariši celjske sekcije z nadsvetnikom inž. Mare-kom in cestnim nadzornikom Lukmanom na čelu. Obriskal je zapustil vdovo In 3 otro ke. Naj mu bo lahka domača žemljica!
V slovo!
Spominu umrle gdč. Franci Westrove.
Odšla si, dragi Franci, tako naglo od nas da se niti poslovili nisva. Odšla si kot bi Te vzela zgodnja slana in kot bi Te odne. sel hladen jesenski dih ...
Kolikokrat si šla po domačih opravkih mimo mojih oken, tolikokrat sem Te bila vesela, pozdravljali sva se z roko in otro« ei so Te pozdravljali, sij smo Te vsi lju. bili. A naenkrat si tudi Ti zmanjkala in nič več ne pojde« mimo mojih oken.
Porcdkoma sem Te privabila k nam, saj nisi imela nikdar časa — vedno se Ti je mudilo. Živela si in delala, delala kot Čehe« Ia. a le za druge; za Tebe, draga Franci, ni bilo nikdar časa. Odpovedala si se življe. niu, ostala si sama. ker nisi našla časa za sebe. Delila si brez odmora in počitka vsa leta ivojegi življenja. Nikdar Te nisem »rečala na zabavišču, nsšla sem Te Ie v kontoarju ali doma. Skromni si bila — a velika in bogati vsled svoje skromnosti.
Ko si se letos — prvič v življenju — od« privita na počitnice k morju, bila Ti je usoda silno kruta: vrnila si se smrtno bob na. Ali — kdo je mislil na najhujše.
Obljchlla si mi. da prideš k mm na vrt, ko bodo »»tre cvetele... Frinci, astre in nagrlji cvetejo — a Tebe ni! Na gredi sem najlepše zi Tebe pustilgs. di Ti jih pone« sem, ko boš boljša, mis'i1a sem, da Te bo pogled nanje razveselil. A odšla si brez slo« vesa! In danes Te pokopljemo!
Franei. ne veš. k*ko mi jc težko!
Za Ti bo se solzimo vsi. ki smo poznali Tvoje nesebično, blego dušo in Tvojo ple« menito skromnost Odšla si na večne počit, niče k svojim blsgim staršem, k nedavno umrli materi, ki si jo tako težko prebolela. Franci, dobro Je zdaj Tebil
Uživaj rajsko svobodo, naj Ti bo slsdak večen počitek po neumornem zemskem delu!
V imenu vsrh, ki m" Te lj bili!
Ljubljana, 16. IX. 1925.
M. L.
Metanje bomb
iz zrakoplovov na Pariz vidite v velefilmu »PARIŠKA APAŠKINJA*.
Danes aKino Dvor«.
Nova ureditev vizumov
Po dolgih pogajanjih je sklenilo ministrstvo za zunnnie zadeve skoro z vsemi državami sporazum glede pristojbin za potne vizume. Glavna novost v tej konzularni tarifi obstoja v tem. da so ustanovljeni permanentni šestmesečni in trimesečni vizumi s pravico za večkratno potovanle tia in nazaj. Razen tega obstoje tudi trimesečni vizumi samo za tia in nazaj, in tranzitni vizumi brez pravice postanka kakor tndi prost tranzitni vizum za potovanje v inozemstvo in nazaj. V splošnem imamo torej pet raznih vizumov. Pristojbine bazi-raio večinoma na podlagi reciprocitete. izjemo tvorita le Poljska in Nemčija Pristojbine za posamezne države so sledeče:
Zed'nJene države: Perman?r;'~: šestmesečni vizum 10 dolarjev, tranzitni za potovanje tia in nazaj 1 dolar. šestmesečni permanentni vizum 10 zlatih mark. trimesečni enkratni za tia in nazai 3. tranzitni za tja in nazai 2 zla-marki. Razen tega se bodo izdajali tudi 12mesečni vizumi za 10 zlatih mark in za 5 zlatih mark sledeči vizumi: šestmesečni samo za tia in nazaj, enomesečni za tja. enomesečni za nazaj, dvomesečni tranzitni za tia in nazai. br?7 pravice postanka. Končno za 1 zlato marko tridnevni tranzitni vizum brez pravice postanka, razen v prisilnem slučaju. Anglija: šestmesečni permanentni vizum 10. trimesečni samo za tja in nazaj 5. prosti tranzitni 1, tranzwn: za tja in nazaj 2 zlata franka. Francija: šestmesečni permanentni vizum 10. tranzitni prosti 1 zlati frank. Italija: šestmesečni permanentni vizum 10. pro sti tranzitni 1. posebni šestmesečni vizum s pravico samo za eikratno potovanje tja in nazai 5 zlatih lir. Češkoslovaška: Za njo veljajo isti tarifi, kakor za Anglijo, le s to razliko, da ni trimesečnega vizuma za potovanje tja in nazaj. Isti tarifi veliaio tudi za Japonsko in Poljsko z dopolnitvijo, da bodo poljske oblasti izdaiale našim državljanom 12mesečni permane.ttni vizum za 20 zla tih frankov. Avstrija: šestmesečni permanentni vizum 10. trimesečni samo za tia in nazai 5, prosti tranzitni 1. tranzitni za tja in nazaj dva zlata franka. Belgija: šestmesečni permanentni vizum 20. trimesečni permanetni 10. tranzitni prosti 1 zlati frank. Z Nizozemsko so pogajanja v teku. Za potovanje na Nizozemsko se dobe sedaj neomejeni vizumi za 6 holandskih goldinarjev, za tranzitni vizum pa holandske oblasti ne plačaio nobene pristojbine Za Rumunijo ln Portugalsko se bodo plačevale takse tudi v naprej po reciprociteti. Avstrijskim in češkoslovaškim državljanom. ki žive dve ali več let v naši kraljevini. bodo dale naše oblasti proti predložitvi na^rotnih. vizume proti pla čilu 10 nanirnafh dlnariev.
Sa Ib
Na drugem igralnem večeru 12. t. m. se je vršil brzoturnir, ki se ga je udeležilo 18 igralcev. Fhvo mesto je dosegel Dernovšek 31 točk. drugo MrzKkar 28. tretje Z. Rup-nlk 24H, četrto Volkar 23, potem s!ede Kragelj 21, M. Pevalek !n Iskra 20H, Franke vic 20, Sever 19. — V soboto se je pričel v klubu tro-mateh Jerošov-C. Vidmar-Der novšek, čigar glavni namen ie trening za jesenske prireditve in kvalifikacija moči teh treh igralcev, od katerih Je Jerošov prvak LJ. šah. kluba. C. Vidmar odličen udeležnik subotiškega turniria, kjer je zaostal le za 1 točko za prvim, Dernovšek, arrbicijozni prvak Dolenjske In ljubljanskih reprezen-tantivni igralec. Igrali bodo vsak z vsakim Po 4 partije vsled česar bo rezultat pokazal resnično moč posameznika napram drugemu in tret;emu Odigrali sta se že dve partiji in sicer Jerošov — C. Vidmar in C. Vidmar—Dernovšek. Prvo partijo je dobil Vidmar druga pa je končala remis. Take matehe je pozdravljati in je želeti, da se jih vrši še več, ker se z njimi dvig3 stremljenje za igranje resnih partij, ki je v zadnjem času nazadovalo za brziml. a iih bo treba začeti zopet bolj ceniti in več igrati.
Ljubljanski šahovski klub. Danes, ob 8 zvečer v kavarni Evropa vrši simul-tanska partija prvaka Jerošova alternativno s Cirilom Vidmarjem. KdoT se partije udeležiti naj prinese po možnosti šahovsko desko seboj.
Poslano
Razni sladkoslinci in mačjerepniki (ozir. femin. gen.) širijo že več let razne novice o meni, ki so deloma do nespoznanja po« tvorjene, deloma pa zelo prosto izmišljene, deloma zgolj iz neumnosti, deloma tudi iz zlobnosti. Barjak nosi patološka čenča, ki uživa največjo srečo kot podregar v stvari ki jih ne razume in ki ga ne brigajo.
Ves ta babji sejm me ne zabava več, ra. to javljam, da sc bom odslej branil nad« lege z vsemi zakoniti sredstvi.
Henrik Smrekar um. slikar.
*	Ot\>orltev slovenskih zasebnih vrtcev v Trstu in ofco/ici. Slovenski zasebni otro« ški vrtci v Trstu in okolici se otvorijo leto« v sredo, dne 16. t m.
*	Hermina Trošt, roj. Urbenčič umrla. V Gorici je v pondeljek zjutraj ob 9. uri preminila ga. Hermin Trošt. roj. Urban, čič. Pokoinica je bila jedva 22 let stara in je pod!'g'a zavratni bolezni. Bila je so. proga dria Jože Trošta iz. Kr^-žaka pn Po. stojni. Pokoj njeni duši, bridko prizadeti družini pa naše —ižalje!
Vivianijeve najtežje nre
Spomin na one dni, ko ie šlo za biti ali ne biti.
Enajst let je preteklo od takrat, in on je umrl skoraj natančno na obletnici tistega dne, ko se je kriza njegove vlade bližala tragičnemu razpletu, ko je usoda cele Francije mrzlično kipela na peripetijo katastrofe in se je zdelo, da ne more niti čudež odvrniti neizbežne propasti. Pa se ie dogodilo čudo: lavina se je zajezila, še več, obrnila se je s svojo neodoljlvo elementarno silo v so-vraga, in preteča katastrofa se je v poslednjem trenutku izpremenila v triumf, kot jih pozna malo vsa svetovna zgodovina.
Bilo je 11. septembra 1914. Minul je strahotni teden. V prvih sep-temberskih dneh so nemške armade, ožarjene z glorijolo zmage pri Tannen-bergu. popisale svoie prapore z bleskom zmagoslavja nad Francozi. Beleiia je bila na tleh, Joffreiev poskus, rešiti položaj z bitko na Meusi in Oisi, je bil udušen v kali. Nevzdržno je prodiral val pikelhavb proti jugu — le še en sunek, še poslednji udar. in Francija bo z Angleži vred obležala strta v prahu. Tisoči in tisoči prebivalcev severnih departmanov so v naglici povezali svoie imetje v svežnje in vročično hiteli proti Parizu — in še hitreje so drveli premožnejši meščani in bogati zasebniki. otovorjeni s kovčegi in zaboji, na južne kolodvore, bežeč v mrzličnem strahu iz ogrožene prestolice.
Kakor pred vesolinim potopom so be-fali nesrečni oblastniki od Orsavske-jja keja c!o luksemburške palače, od luk-semburške palače do Orsayskega keja. Edini Rene Viviani. šef vlade, odvetnik, žurnalist, ministrski predsednik in do srede avgusta vnanji minister, vse v eni osebi: edini on se je čutil nedolžnega na polomu. On, nezavisni socialist, pač ni hotel vojne. Doktrinar-ska blebetavost niegove stranke mu je bila prav tako odvratna kakor hrupna ?esta radikalizma. in pokojni Jaures mu ie bil od nekdaj simpatičneiši kakor Guesde. njegov antipod. Ko m" je bila po padcu Ribote. 13. junija 1914.. torej jedva tri mesece pred sedanjimi grozotami. poverjena naloga, da sestavi kabinet. je imel še poguma, pregovoriti pet svojih kolegov, da so glasovali nroti 3-'etr.i vojaški obveznosti, čeprav sta ea Sazonov in Suhomlinov preko Izvol-skega prosila, rotila in zaklinjala. nai to usodno vprašanje odloži z dnevnega reda.
In zdaj. en mesec po začetku vojne. Je vladal kaos povsod. Joffreieve šifrirane depeše so bile en sam očitek: nezmožni generali so mu bili le v balast, voiaška unrava ga ie ostavliala na cedilu. politični vplivi so ovirali niegove načrte. Zato prosi, da ga razrešijo odgovornosti. Poincare ga roti. naj ostane. Poslednji napor: ministrstvo demi-siionira. na njegovo mesto stopi vlada narodne sloge. Delcasse prevzame vna-nie zadeve, mesto neodločnega Messi-myia zasede vojno ministrstvo Mille-rand. Viviani se uda obupnim prošnjam predsednika republike in ostane ministrski predsednik.
Novo upanie vzklije, a usahne na-mah. 4. septembra javlja telefon z opazovalne postojanke na Valeriianskem griču: «Iz smeri od Compiegna se bli-žaio patrulje Kluckovih ulanov pariškemu obzidju*. Na to Jobovo vest sede vlada v pripravljene avtomobile in posebne vlake in pobegne skrivoma iz ogrožene metropole v Bordeau*. Upadlih lic stopiio Poincare in Vivianijevi tovariši s kolodvora in odkorakajo nemo nrmo potrte častne straže v zasilno prirejene prostore tamošnje pre^ekture.
Z neizprosno doslednostjo hite do-codki svojo not. Od trenutka do trenutka prihajajo nove vesti, ena usodnejša od druge. Starina Gallidni. tisti, ki je Franciji osvojil Madagaskar, sedaj mestni poveljnik Pariza, je pred svojimi četami svečano prisegel, da bo branil prestolico do poslednje kaplje krvi. Pnta v bulonjskem lesu in celo asfalt
na Elizejskih poljanah je dal prekopati v strelske jarke, elegantne vile na severnih parobkih Pariza pa je brezobzirno zbrisal z zemeljskega površja. Toda nova vest je upihnila še iskrico nade. ki je tlela v najgloblji globini duš: «Šva-bi korakajo v široki fronti preko Mar-ne. Joffre drži Ie s skrajnim naporom črto Pariz-Verdun*. Kako dolgo še?
In tedaj Viviani omahne. Uvidi, da je izgubljeno vse. Preko nevtralcev sondira diskretno, anonimno in previdno, za kakšno ceno bi bila Nemčija prip^v-Ijena ustaviti sovražnosti. In dobi od-govor, diskreten, anonimen in previden: štirideset milijard frankov. Viviani se zgrozi. Leta 1871. je bil s*r*šni Bismarck mnenja, da bi bila 1 milijarda dovolj, in šele njegov finančni mentor Bleichroder ga je pregovoril na petkratno vsoto. In danes? Kdo naj spasi obupni položaj . . .?
Viviani brzojavi v London: »Ce ne pošlje Anglija takoj nove armade v Francijo, ne ostane vladi drugo, kakor da sklene v štiriindvajsetih urah separatni mir*. Nepretrgoma zboruje skupščina v premajhni dvorani, svinčena soparica plava v ozračju. Poslanec Clč-menceau tolče po mizi. Sleherni las njegovih tigrovskih brkov se čeperi v besu in gnjevu: «Brani! bom Franciio na obzidju Pariza. In če izgubim prestolico, jo bom branil na Loiri. In če pade Loire. jo bom branil v Pirenejih!* Kaj pomagajo geste strašnega Clemence-auia! Besede! Besede! Besede!
Prispel je telegram, šifriran odgovor sira Edvarda Greya: «Angliia stavlja vso svojo svetovno moč Franciji na razpolago. Toda držati treba pogodbo: Nobena sila triple-entente ne sme skleniti separatnega miru.*
Prepozno! Prepozno! Le še en dan je časa. morda samo par ur. In potem bo v jeklenih kleščah Švabov omagal poslednji francoski napor! Konec! Že to je slabo znamenje: Joffre se ves dan ne javlja.
V dvorani vibrira zrak. pritiska in lega na pljuča, tišči in duši grla. V kotih zamolklo mrmranje, tunatam onemogel vzklik, pridušen krik. anatičen vzdih. Tema se zgošča vse bolj in bolj, napočila je noč na 12. september. Molče, vase zatopljen, glavo v rokah sedi Viviani nepremično na svojem stolu in misli in grebe . . . Izgubljeno, vse izgubljeno . . .
Naenkrat se vrata odpro na stežaj, lakaj odleti v zid in v dvorano 0'ane kot vihra uradnik dešifrirskega biroja. V rokah drži telegram. Viviani hlastne po njem. Bliskoma preleti lakonske vrstice. In potem se srepo zazre v dalio, iz prs se mu utrga hropenie. ki obnemoglo obtiči v stisnjenem grlu. Ministri in poslanci se zgrnejo okrog niecra in njihove oči so en sam brezkončen, ne-odoliivpohlep. Depeša je javljala:
»Bitka, ki traja že peti dan. se na-giblje h koncu. Zmagali smo na vsej črti. Sovražnik se povsodi umika, po-vsodi nam prepuščajo Nemci uietnike. ranjence in vojni materijal. Zanlenili smo štiristo nemških topov. Mer! sovražniki vlada nepopisna panika. Hrabrost naših čet nima primere. Joffre.*
Kaj se je zgod;lo v nasledniem h'«n. se ne da popisati. Kot da ie eksplodiral galski temperament: en sam krik ie planil iz duš in odjeknil v milijonskih odmevih po vesoljni Franciji:
«Čudež!»
Tako se je končal pred 11. leti najusodnejši dan te dni umrlega Vivianija.
Najlepši človek Amerike
RAMON NAVARO pride v filmu «Rdeča lilija* (Trnjeva pot male Marice.) __ Kino «Dvon>
PjL
Senzacija 2./10. - 10./10. D. S. L.
Tragična smrt bagdadskega leHca
V nedeljo 13. t ni. sta odletela iz Pariza znana francoska letalca Tierrv in Costet. Hotela sta doseči nov rekord v nepretrganem diljinskem poletu. Sreča jima ni bila mila. Mesto da bi prišla do Bagdada in Karachija. kjer sta hotela pristati, sta se ponesrečila in padla na zemljo blizu francosko-nemške meje v Freiburgu na breisgauškem ozemlju.
Natančnejša poročila o nesreči manjkajo. vendar pa doznava agencija »Ha-V3s», da je Tierry obležal mrtev ori padcu in da je njegov tovariš Costet težko ranjen. Prenesli so ga v bolnišnico. kjer so ga morali operirati. Nesrečo pripisujejo neugodnemu vremenu, ki je letalca oviralo na poletu. Tierry in Costet sta najbrže zašla, kajti Freiburg leži daleč izven črte, katero sta hotela
slediti, da prideta na cilj.
•
O drugi letalski nesreči poročajo iz Monakovega. Na letališču v Schleiss-heimu so se vršile te dni letalske tekme. Udeleževal se jih je tudi aeropilot Krochi z aparatom koburške delniške družbe za zračni promet. Krochi ie nekaj časa dobro krmil po zraku, naenkrat pa se je letalo prevrnilo, zgrmelo na tla in se zapičilo v zemljo. Obenem se je vnelo. Aparat je zgorel in Krochi z njim. Potegnili so ga mrtvega iz-pod ostankov zrakoplova.
Dramatična vožnja dveh parnikov
Pred par dnevi sta priplula v napoli-tansko pristanišče parnika »Santa Lu-cia* in »Principessa Mafalda*. Prvi ie prihajal iz Ischie. drugi pa iz Sorrenta. Na krovu vsakega parnika je bilo nad 1000 potnikov, ki so se vračali z izleta.
Parnika sta si prišla že na odprtem morju zelo blizu in čim bolj sta se bližala pristanišču, tembolj sta hitela. Začela sta tekmovati, kateri bo prvi na cilju. Ko je že bilo videti pristanišče Napoli v daljavi, sta razvila parnika vso brzino. »Santa Lucia* ie hotela biti pred «Mafaldo». ta pa ni hotela prepustiti prvenstva «Santi Luciji* in je vozila na vso moč. Tik pred pristaniščem pa se je zgodila pomota, ki bi kmalu povzročila potopitev obeh parobrodov. Kapitan «Mafalde* je dal napačno povelje in parnik se je zaletel v svojega tekmeca ter mu je poškodoval desni bok. Med potniki je nastala panika. V strahu pred smrtjo so začeli ljudje skakati z »Mafalde* na «Santo Lucio*. V velikim naporom se je posrečilo posadkama obeh parnikov dokazati ljudem, da so poškodbe neznatne in da ni opas-nosti za njihovo življenje, ker nista ladji za dobili poškodb pod vodno črto. Po teh dramatičnih prizorih sta parnika pametno privozila v pristanišče in izkrcala izletnike. Nekateri so bili lahko ranjeni, oba parobroda pa sta potrebna temeljitega popravila. Kapitan »Mafalde* se bo mora! radi svoje lahkomiselne neopreznosti zagovarjati pred sodiščem.
X Proslai-a devet stoletnice kremen j o Bo. tes!< va Hrabrega. V nedeljo 13. t. m. so bi« le v Poznanju velike svečanosti ob priliki devetstoletnice kronanja Boleslava Hrabre« ga za poljskega kralja. Slavnosti se je ude« ležil predsednik poljske republike in števil« ni zastopniki vlade.
X 44. kongres nemških zdravnikov se je vrši! te dni v Lipskem. Kongresa so se ude« ležili po svr:ih zastopnikih tudi nemški zdrcniki i t.	»'-e,
X Jeruzalemska imiverza, Prihodnji te« den se vrši v Monal-ovem seja kuratorija jerurelcm«:,-e'*< v—'••"MišCa, na kateri »e ho razp-iVial^ o vprašanju učnega sistema in o vprašanju pomno*itve fakultet.
X Hohenzollernske dragocenosti na javi ni drnihi. 23. septembra se prične javna dražba dragocenosti, zbranih v znamenitem gradu Achilleum na otoku Krfu. Kakor
nuno, jo dal« zgraditi grad avstrijska ce« sarica Elizabeta. Gradbeni stroški so ma« šali 50 milijonov frankov. Pozneje ga je ku. pil za dober milijon cesar Viljem II. Lani je govorilo, da namerava kupiti grad grško»ameriški milijonar Zaharov, lr.stnik kazina v Montecarlu, toda bile so le go« vorice. Sedaj pa je grška vlada razpisala javno dražbo \-sch dragocenosti v gradu Dražba bo trajala kar štiri tedne.
X Rekord angleških parlamentarcev. Iz podatkov angleške spodnje zbornice je raz vidno, da sc je konzervativni poslanec sir Frederic \Vise najbolj udeleževal v pretek« lem zasedanju parlamentarnega dela in da je bil navzoč pri 351 glasovanjih od 356. V tem času je oddal ministrski predsednik svoj glas samo 214 krat. V prošlem zaseda« nju je bilo 25 poslancev, ki se je udeležilo manj kot 20 glasovanj. Naimarljivejši in« terpelant je bil liberalec Kenworthv, ki je dosegel rekord s 571 interpelacijami. Naj« več govorov je imel minister NVinston ChuT ehill, ki zavzema v stenografskem zapis« niku ksr 309 stolpcev. Zelo mnogo je morai imeti časa dotičnik. ki je izračunal, da je irpregovoril Churchill v zadnjem zaseda« nju 145.000 besed.
X Pokojnine angleških sodnikov. Angle« ško finančno ministrstvo je pravkar izdalo modro knjigo, v kateri imenoma navaja vse upokojene angleške sodne funkcijonarje in omenja njihove pokojnine. Iz tega seznama se vidi, da dobivata oba še živeča bivša lor« da«kancelarja (vicount Haldane in lord Buckmaster) po 5000 funtov na leto, okrog

Id zi 0.5
Glavobol kvari veselje za življenje!
Hitro ;n sigurno pomagajo
Aspirin-
tablete ^trot
Parite na modro-belo-rdečo pečatno znamko.
1,350.000 dinarjev). Pet bivših predsednikov višjih sodišč ima po 4000 funtov, cela vrst® drugih sodnikov pa po 3000 do 3500. Nekaj sodnikov na Škotskem se mora zadovoljiti (!) s pokojnino 1000 funtov na leto. Koliko so morali ti visoki gospodje dobivati plače šele takrat, ko so bili aktivni, ako pomisli« mo, da znašajo pri višjih angleških sodni« kih pokojnine navadno po dve tretjini do tri četrtine polne plače!
X Vojna proti podganam. V Haagu se je zaredilo toliko podgan, da jc morala občana pokloniti 40.000 goldinarjev za na« kup ratina in ratinina, s katerim jc prebi« valstvo temeljito zatrlo podganjo nadlego.
Zdravstvo
Novo zdravljenje revma-tizma
Nemški zdravnik dr. Ponndorf je pri cepljenju ljudi s tuberkulinom, da bi Jih obvaroval jetike, ugotovil, da Je tako cepljenje izvrstno sredstvo zoper revmatizem. To zdravljenje nadaljuje sedaj ravnatelj državnega zavoda za cepivo na Dunaju, dr. Gustav Paul, ki ga je preiskusil že na kakih 600 revmatikih.
V bližini Dunaja je dr. Paul popolnoma izlečl! gospo v kTaiu, ki je zr.an po izredno mnogih, na revmi bolnih ljudeh. Zdravnik si Je pridobil vsled tega precejšnjo prakso, tako da ima sedaj vse polno klijentov. Zanimivo je, da je med zdravljenimi vse polno bolnikov, ki so poskusili že vsa mogoča termalna, vbrrzgalna in ob-senčevalna zdravljena.
S cepljenjem revmatičnih s tuberkulinom so začeli že tudi drugi zdravniki po metodi dr. Paula in imajo vsi izvrstne uspehe.
Golšavost
»Društvo za čuvanje narodnega zdravja* je nedavno izdalo naslednji oklic:
Znano je, da Je v naši lepi domovini golša, golšavost, struma, zelo razvita. Najdete Jo v vseh naših krajih. Ponekod je Jc toliko, da prav nobeden človek n! brez nje. Golšo spremljajo tudi druge bolezni. Ali posledice ene Izmed spremljajočih obolenj golšavost! so najhujša. To so posledice k r e-tlnlzma, katera ubija človekovo umno In produktivno gospodarsko moč. NI treba misliti, da živijo v takšnih krajih samo popolni kreten!, popolni bedaki. Ne! V takšnih krajih je polno polkretenov, četrtkrete-nov itd. v vseh mogočih stopinjah in nian-sah.
Zelo malo je znana činjenica, da se je v zadnjih letih posrečilo najti vzrok gol-šavostl in kretenstva. S tem v zvezi se Je našlo tudi sredstvo, ki sprečuje golšavost In kretlnizem. To sredstvo so male količine Joda: miligrami in deli miligrama. Te dajemo onim, ki so v nevarnosti, da dobe golšo. To so orni, ki žive v krajih, kjer so golšavci doma.
Obrambene mere so se izborno obnesle v Ameriki, v Švici in ostalih alpskih zemljah, pa tudi po drugod. Borba proti golšavost! in kretinizmu se Je organizirala v velikem stilu. Pri nas se je v tem oziru zelo malo storilo. Nekaj se je delalo v Sloveniji. Toda tudi to Je bilo premalo intenzivno in premalo sistematično. Po drugih našrh krajih se sploh ničesar ni ukrenilo v tej smeri.
Ena velikopoteznih obrambnih mer ie, da se dodajo v krajih, kjer so golšavci do-
Zapiski krvavškega romarja
Zena je bila sicer nevoljna, da sem ji ukradel par ur dragocenega smrčanja, ker mi je morala navsezgodaj pripraviti zajtrk in popotnico. Toda, kako bi brez mene na takem narodnem prazniku! — Še slavna železniška uprava se ie topot vrlo izkazala. Toliko opsovani kamnican je imel samo II. razred in smo morali mi plebejski tre'jeredniki letati kakor muhe okoli močnika, predno smo se upali na mehke buržujske sedeže. Vseeno me je sprevodnik že tam v Jaršah ljubeznivo opozoril, da je tisti drugi, v katerega sem se zaletel, resnično drugi in da naj se blagovolim Preseliti v kateregakoli drugega, ki ni drugi. No. jaz nisem, da bi se pričkal, z uradnimi osebami še celo ne, in sem se preselil kar med vožnio k lepi gospodični, ki je revica samevala že od Ljubljane v tistem drugem, ki ni bil drugi, ampak še udobnejši od tistega, ki je bil. Resnično, za malo se mi je zdelo, da me je gospod sprevodnik tako pozno opozoril na mojo pomoto in bi mi bilo jako všeč, če bi me bil že Prej. Nisem umazan in bi bil segel tudi v žep. magari po tistih par svetlih okroglih, ki jih še nima vsak. Morda bi bil oregovoril lepo gospodično za božjo oot na Krvavec, da bi pustila Bistrico in bi bilo tako prijaznejše za oba. Tako pa
sva se onkraj mesta neusmiljeno ločila: ona tja za tisti dolgi in dolgočasni zid, jaz v zeleni klanec tja k Sv. Ambrožu.
Pri Sv. Lenartu se mi je pridružil kmet s Tunjic. *Kam bo vsa ta procesija,« je dejal, »snoči jih je drlo m'mo moje bajte poldrug sto. To bo velika reč, samo škoda, da se tako kislo drži.« Primahala sva jo po strmi seno-žeti k Sv. Ambrožu. Cele gruče so počivale okoli cerkve in praznile nahrbtnike. Kmečka dekleta so prihajala v skupinah, za njimi fantje s košatimi krivci. V smehu in veselih besedah so se izgubljali v hosto. Pri kočah na jezeru sem jih dohitel. Tam so se zbirali. Na Kriški planini sem srečal nove gruče, še bolje goste. Nekje visoko iz megle ie počil možnar. Prešerno, zategnjeno ukanje mu je dalo odgovor. Naposled se je oglasila harmonika, valovanje ogromne množice. Iz megle so strmele vlažne silhuete. »Glej ga, Tinčka!« mi plane nekdo naproti. Pa se obrne v istem trenotku, ker vidi, da se je zmotil. Namesto tega mi ponudi gospodična s prezeblo roko vstopnico. Izluščijo se napisi: vino. malinovec, kava, kaj vem še kaj. Morje temnih senc se giblje. Komaj da razločim v ozadju be!o steno. To ie novi dom. Pregnetem se bliže, še misliti ni. da bi mogel v vežo, kjer se je zagozdila gnječa. da ne gre ne naprej ne nazaj. V tem hipu pozvoni kraj koče. Tam je oltar, okrašen od
mecesnov in borovcev. Tako sem po dolgem času zopet enkrat pri maši. Za hip se megla razmakne, toda koj nas zagrne še gostejša plast. Zopet poči možnar. Točno mu odgovori vriskanje novih množic izpod hriba. Harmonika udari veselo poskočnico, baš med povzdigovanjem. Kdo pa ve tam zadaj, da je sedaj maša! Vidim, da se je veža izpraznila, pa planem v kočo. Tam se ti-šče ljudje miz, kakor da so pribiti. Kdo bi pač rinil iz gorke sobe. Stoji posre-bam juho. ki sem si jo trudoma priboril. Samo, da je nekaj toplega v želodcu. In se vrnem zopet pred kočo. Baš o pravem času. zakaj maša je minila in Ijudie navale zopet v vežo kakor čebele. Slavnostni govor, toda posluša ga komaj tucat ljudi. Kaj boš. če te zebe in kruli v želodcu. Vseeno privabi potem Lapajnetova govoranca množico poslušalcev. Zakaj on zna povedati po domače, s krepkim, sočnim humorjem in vendar to'iko lepega in koristnega. Priporoča svojim Cerkl.ianom varstvo potov in markacij, pogost obisk koče, ki ne pojde na »fronke*. turistom varstvo polja in travnikov v dolini, vsem skupaj pa medsebojno spoznavanje, i Naposled ošvrkne še tiste, ki so se sno- j či prepirali za sobo z eno posteljo in iim ni nikoli zadosti komodnosti. Pevci zapojo po vsakem govoru. Prav lepo ie kljub megli, ki trdovratno zakriva razgled. Še osemdesetletnemu možakv iz Domžal se smeje srce in vzdignilo »
je celo staro, sključeno ženico, da ie zaukala kakor fant na vasi. Kaj nam pa morejo, če smo vesel'! . . .
Popoldne iščem človeka, ki bi jo mahnil v Kokro. Ampak se kar nikomur ne mudi. Pot mi je neznana, v megli in samemu pa tudi neprij "na. Končno zapazim tri kmetice, ki so se spu«':'* doli no bregu. Morda so tudi na ..ie v Kokro. Skočim za njimi in se jim pridružim onkraj ograde. Izvem, da gredo na Štefanovo goro! Kar po umu, brez markacij. Ena pravi, da pelje ta oot tudi v Kokro. Druga pa se boji. da bi me ne zapeljale. No, pa niso nič kaj »zapeljive«. Spotoma si naberemo lenih rdečih jagod : prava redkost za ta čas. Spodaj sije solnce. toplo in prijazno. Na jasi, od koder se nudi bogat pogled na cerkljansko faro in v strme globine Kokre, se ločimo. T«m je potokaz-na tabla, ne morem več zgrešiti. Par-krat postojim na razgledišču. Sijajna Je ta dolina pod mano. Cez kake pol ure sem v dnu pri Povšnarjn, kjer čakajo vozovi. Neka družba ima še en prostor. Za dva kovača ni vredno trgati čevljev do Kranja. Ajd na voz, brate! Bogme, da se prileze. No, sedaj, ko smo že čez Tupaliče. se zasmeje koča na Krvavcu. Vsa v solncu in tako vabljiva. da bi jo mahnil kar nazaj. Zdaj ie šele veselje tam gori. Sam zlodej me ie pognal za tistimi kmeticami. Zares me bile zapeljale ... I. M. L.
ma, navadni kuhinjski seli š> male količine iodnih soli. 100 kg kuhinjske soli se doda
1 g jodovih soli. Ta jodirana sol se potem prodaja po isti ceni kakor obična kuhinjska sol.
Imamo še druge načine obrambe pred golšavostjo in kretinizmom, n. pr. s pomočjo malih količin joda. Vsi slednji načini pa zahtevajo močno dobro voljo, uvidevnost, skrbnost in zdravstveno prosvet-ljenost širokih narodnih slojev — s čemer se pri nas žal Se ne moremo povsod ponašati.
Znano je, na kako nizki stopnji Je zdrav« stvena prosvetljenost širokih slojev našega naroda. Samo tu in tam je nekaj bolje. ZaTaditcga mislimo, da mera država v gol-šastih krajih podvzeti prohibitivne mer«. Vsakega človeka, ki živi v golšastih krajih, mora prisiliti, da uživa nehote s soljo v kruhu tn hrani tudi male količine joda. Ta~ ko živijo tudi Primorci, ki uporabljajo ta soljenje morsko sel. Zaradi slednjega in radi malrh količin joda v zraku v primorskih krajih sploh ne poznajo golše. I v našem Primorju ni golše, četudi je voda Jadranskega morja siromašna na jodu.
Te obrambne mere je treba čimprej uve« sti že zato, ker se Jc pokazalo, da navedene množine nikomur ne škodujejo — niti buljavim, ki bolujejo na nervozni buljavo-sti (B::sedow).
Pomislimo sledeče: Človek potrebuje dnevno 15 g kuhinjske soli, t. j. okoli 5 kg letno (po drugih avtorjih samo 2'/» kg letno). Preje smo rekli, da zadostuje, če dodamo 100 kg kuhinjske soli 1 g joda. Za 1 milijon prebivalcev, stanujočlh r.a golša-vem ozemlju, bi potrebovali tedaj 50 kg Jodne soli. Ce vzamemo, da živi v Jugoslaviji 3—4 milijone ljudi na ozemlju, okuženim z golšavostjo, potem bi rabili letno za ceio državo 150—200 kg jodne soli. Ta množina bi stala 120.000—160.000 Din letno. Za to malenkost b! bila monopolska uprava siremašnejša ter je svota za našo veliko državo neznatna.
Dodajanje jodne soli se ima vTšill fe v salinah. Mnogim Je znano, kako se' dobiva sol v Bosni. Sol se raztopi v vodi in tako očisti zemlje, ki je bila primešana. Tej solni raztopini je treba dodati proračunar.o količino jodne soli. To Je vse, kar je treba napraviti. Takšna sol se ima pošiljati izključno samo v golšave kraje ter se ima samo tu uporabljati.
Jasno je, da vse to ni »liti težko, niti drago. Zaradltega apelira »-Društvo za čuvanje narodnog zdravlja« na vsakogar, da mu pomaga na primeren nač?n, da b! mojio-polska uprava ir.TŠila ta predlog teT bi pošiljala v golšave kraje samo Jodlrano so!.
Na ta način bomo najlažje zadovoljili svojo vest in brez večjih naporov Izvršili svojo dolžnost napram svojemu narodu. Tako bomo pripomogli, vsak po svoji moči, k zdravstvenemu, umnemu Ln narodnemu napredku našega številnega naroda v gol-šavih krajih. Napredek, k! ga bomo na ta način dosegli, bo tvoril važen faktor v borbi za cbstarsek našeta naroda.
Tajnik: p. pok. dr. Roža Jankovii. Predsed.: sem. gen. dr. Čedomir Djurd/evlC.
NB. Maksimalna letna doza Joda, Id se daje bolnikom, bi znašala 22—37 gramov za poedaiega človeka. V našem »lučaju, kjer bi se dajal jod samo profilaktično, bi prišlo ra osebo in na leto 0.025 g jodove soli t. J. samo 880—1480 del maksimalne dore.
VW!mo, da se »Društvo ra čuvanje narodnega zdravja, energično bori proti golši in proti ostaHm narodnim boleznim. Br<z prtvame inlcijatlve in privatne organizacije v borbi proti narodnim boleznim je tudi uspeh borbe državnih sanitarnih oblasti ae-popoki. Zato potiva podpisani povrrjtnik »Društva za čuvanje narodnega zdravja*, da se čim večje število odzove svoječasne-mu vabilu za pristop v društvo. Ustanovitev društva se že pripravlja. Kdor bi se pa želel za enkrat centralno organizirati, dobi položnice pri podpisanem. Letna članarina 20 Din. Člani dobijo društven orga* »Zdravlje* zastonj. «Zdravlje» se tudi lahko naroči za 20 Din, a ni potreba postafl član društva. »Zdravlje* je pisano v latinici in cirilici skupaj ter se ne sme zamenjati s slovenskim »Zdravjem*, katero izdaja higijenski zavod kot prilogo »Preroda*. Informacije daje: dr. Fedoi MiMC, Ljubljana, Higijenski zavod.
Avstrijski problemi in nasi
interesi
»Netie Freie Presse» z dne 7. t. m. je objavila članek izood peresa gosp. Rudolfa Brichte. prvees tainika dunajskega Trgovskega gremija, v katerem se nahaja med drugim naslednji odstavek:
»Mnenje (ki sta ga podala kot izvedenca Zveze narodi"1" dr. Pist i« Mr. Lavton) nam predočuje zopet prav na zomo ona stremljenja, ki so bila na delu V sosednih državah, da bi ločila industrijsko ozemlie od nrirodnega tržišča v korist novoustanovljenih, v gospodarskih prilikah nikakor ne osnova nih in živlienia nezmožnih nacionalnih indu strij. Tudi Madžarska. Poljska in Jrgo slavija pričenia;o že trpeti pod učinki te Politike zatvarjanja mej.»
Isti list poroča tudi iz Ženeve o vprašanju vzpostavitve avstrijskega gospodarstva. pri čemer prlhaia v razpravo načrt preferenčnih ali prednostnih carin.
V bivši Avstro - Ogrski so se nahajale naivečie industrije na oz«mIia sedanje Češkoslovaške, vendar pa je verjetno. da ima sedanja Avstrija za svojo zmanjšano potrebo preveč industrija. Ali ne sme se crszreti. da se nahaiaio tudi na ozemlju sedanje .Madžarske in tudi na ozemlju nsše kraljevine veliki, stara in dobro fundintna industrijska podjetja, ki se morajo istotako boriti ra svojo eksistenco. Industrijska podjetja, osnovana v dobi po vojni, pač ne prihajalo tako zelo v poštev; kakor v drugih državah, tako ?o vzrasla taka podjetja tudi v Avstriji iz ial i.i so zopet izginila. Zato ie pristransko, neosnovano in nepravilno tako poročanje, ki govori o novoustanovljeni, življenja nezmožnih r.acijonal.iih industrijah, ki da so ločile (avstrijsko) industrijsko ozemlie o<j prirc-dnega njegovega tržišča. Pravico do živlienia imajo vendar istotako kakor avstrijska tod; ona velika industrijska pod.ietia, ki obstoje že desetletja na ozemljih avstrijskega sosedstva. in prav čudno je. da se v zgoraj navedenem poročilu ne imenuje rud1 Češkoslovaška. Industrijam tc države je uspelo, da so se zavarovale z visokimi zaščitnimi carinami, in razen tega so sklenila z Avstrijo kartelno pogodbo. ki je za njihovo železno inch'"1-*'^ prav posebno ugodna. Češkoslovaška s svojo veliko potrošnjo najsrčnejših industrijskih proizvodov očividno iz "tega razlega za Avstrijo ne prihaja v ppšf— in tako ng-i bi naši kraljevi pripadla u!oga. da bi roorala prevzem* -ti avstrijsko odvisno Proizvodnjo, čeprav na škodo svoje lastne industrije. Ali, ako se označuje Avstrija koi industrijsko ozemiic. smejo razni predeli naše države pravico zahtevati tudi zase? Tcda Avstrijci bi hoteli, da se naša industrija prepusti svoji usodi, zato da bi nfhova Industrija mogla živeti.-
Proti takim nameram mora zavzeti naša vlada prav enersrčno stališče. Kakor se je češkoslovaška zavzela za svoio industrijo, da si .io jc ohranila in ojačila tako bi morala tudi naša država skrbeti za to, da se omogoči ujjoden razvoj naše stare, dobro tundirane domače industriie. Kar zahtevajo v Avstriji. bi značilo propast r.aše industrije, da bi njihova mogla uspevati. To bi pomenilo, da bi pri nas mnogo tisoč eksistenc propadlo, da bi se naša država popolnoma izročila inozemstvu ln da bi pri nas. ako pride kdai do one evropske gospodarske skupnosti, katero si žele. vobče ne bilo več nlkake domače industrije, ki bi mogln uravnavati cene Le iz delujočih, dobro fundiranih industrij se morejo uspešno nsfvariati i*"-industrijske grase. in prirodne prednosti. ki iih ima naša dr*ava v svolem bogastvu ra raznovrstnih sirovlnah, se re smejo žrtvovati v njeno škodo in v korist katerikoli drugi državi.
Ze trgovinska pogodb- ki ie prekratkim bila sklenjena z Avstrijo, je prizadela naši industriji težke rane, ki b"do .starim podležem odvzela žlvljen-sko sposobnost, ako ostane pri tei smeri gospodarske politike; pristanek na prednostne carine, ki jih predlagajo Avstrijci. bi Pa zadel š® razne druge industrijske panoge in rožen tega bi vzbudil nasprotstvo drugih v prim«ri z Avstrijo mnogo močnclših industrijskih držav. Naša vlada mora zavzeti napram nadaljnjim avstrijskim željam na tem Poi.iu odločio odV-niTno stal'šx-Vsakdo je sam sebi rafbržji! Nedopustno bi bilo. da bi mi sami rotirali politiko. ki bi hote'* na naše stroške vzdržati pri življenju tu5o industrijo, ki je za današnje prilike Prevelika. Generalni ravnateii C. Noo.\ Jeseajcc.
Tržna poročila
Ncvosadska blagovna botra (15. ?. m.) Pšenica: baška, september, 5 vagonov 252.50. Oves: sremski, 2 vagona 155. Tur ščica: baška, 5.50 vagona 172 — 175; sremska, 4 vagoni 180: sremska, zobata, 2 vagona 185. Moka: baška, september, 30 vagonov 293. Tcndenca mirna.
Dunajski goveji sejem (14. septembra.) D^gon 3528 komadov; od tega iz Jugosla-vije 1286. Pri manjšem dogonu se le razvijal promet v pretežno mirnem razpoloženju. Vse debre kakovosti so dosegle cene prejšnjega tedna, dočim so ostal« vrste ten dirr.18 mlačnejše ln so se ra malenkost pocenile; le biki ia slaba živina so se nekoliko podražili. Za kg žive teže notirajo: voli j I. 1.60 — 1,55 (Izjemno 14)0 — 2.20), II. 125 I
do 1.50, III. 1.10 — 1.20, biki 1.25 — 1.70 (1.75), krave 1 — 1.50 in slaba živina 0.70 do 1.15 šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (14. septembra.) Na prijaznejša budimpe-štanska poročila ie bilo tudi dunajsko tržišče prijaznejše razpoloženo, zlasti ker je bila ponudba v pšenici in rži majhna in se ie povpraševanje izboljšalo. Kupčija pa kljub temu ni zavzela posebnega obsega in se ie omejila le aa kritje trenutne potrebe. Pšenica se je ponujala po nekoliko višjih cenah, v katere pa kupc; niso privolili. Za turščico je zanlmarje majhno. Rž se je malo podražila. Kupčija z moko je slaba. V velikih količinah se ponujajo jugoslovenske moke. za katere pa nI zanimanja. Notirajo za 100 kz v šilingih vključno blagovnopro-metni davek brez carine: pšenica: domača 37 — 39. madžarska s Potisja 42.50 — 44 50 nova 38.50 — 41: rž: domača 28.50 — 30: ječmen: domači 34 — 43, slovaški 42 — 48; turščica: 31 — 32; oves: domači 27—28.50,
Hmelj
Žalec. 15. septembra. Kupčija povsod po Savinjski dolini malenkostna. Cene nespremenjene na U0 — 115 Din za kg. Dovoz je zndnje dni zaradi slabega vremena ponehal. Neugodno vpliva na cene povišanje u\'Ozne carine na hmelj v Nemčiji od 70 na 100 mark za iOO kg To povišanje stopi v veljavo s 1. oktobrom.
Niirnb«rg, 15. septembra. 200 bal dovože-nih, 100 prodanih. Mirna kupčija. Cene nespremenjene.
Žatec, 14. septembra. Razpoloženje boljše. 4000 — 4400 Kč za 50 kg.
—	Uveljavljen:o carinskih postavk trgovinske pogodbe nisrf Avstrijo in Jugoslavijo.
Po vesti z Dunaja bo tudi avstrijska vlada z današnjim dnem potom naredbe provizo-rično uveljavila carinsko tarifo sk!en:eno ob priliki sklepa trgovinske pogodbe med Avstrijo !n Jugoslavijo.
—	Podružnica Državne htpotokarre banke v Zagrsha bo dala postilo irestu Zagrebu. Današnja Zagrebška *Ri.ieč« !e napisala k vesti, da se osnuje v Zagrebu omenjena podružnica, daljši članek, v katerem pravi med drugim: Podružnica Državne hipote-karre banke se osnuje v Zagrebu, da bo prevzela državne fonde, naložene v Zagrebških denarnih zavodih, in dala komunalno posojilo mestu Zagrebu Radovedni sn.o, pripominja list, kakšno stališče bodo ssvselt zagrebški denarni zavodi napram ustanovitvi. Iz aravzet s njihovega stališča se bo videlo, ali so jrejšnji njihovi ugovori proti ustanovitvi podružnice zasledovali zaščito gospodarskih interesov v Hrvatski ali so bili diktirani le po demagoškl politiki g. Radiča. Nadalje kritizira »R:;e£« tudi kandidaturo g. Divjaka za mesto upravnika, ki da nima predpisane kvalifikacije — razen če ?e nlegov pristop k radičevcem zadostna kvalifikacija za vsako državno nameščenje.
= Vagoni za prevoz drv. Iz Zagreba poročajo: Tukajšnja direkcija državnih železnic objavlja, da se bodo v smislu odloka prometnega ministra še dal'c mogli dobivati vagoni za prevoz drv za kurjavo, ker je direkcija pokrila potrebo za režijske in državne pošiljke ter pošiljke sladkorne pese.
= Zanimanje Američanov za naš les. Iz Sarajeva poročajo, da je tamošnja Trgovska ln obrtniška zborni;a prejela cd Srbsko-ameriške banke pisrrn. v katerem se prosi za podrobne informacije o našem lesu. V rmeriSkfh gospodarskih krogih *e v zadnjem času močno zanima'o za naš les.
—	Poset zajrebške avtomobilsko razstave J« stalno oš'!««. V nedeljo na šesti dan razstave je bi! rekorden dan posetniVov, ki so prispel! med drugim tudi iz Slovenije, Bosne in Slavonije. Občinstvo si z zanima-r'em ogleduje ?"di lovsko In športno razstavo. V avtomobilih le zabeleženo še precej knpčijsk'h zakljufkov. Izložba je otvor-tem do vključno 20 t. m.
—	Povočan izvoz !e?a v Grč'}o in Turčijo. Sarajevska direkcia državnih železnic je frrela pred 3—4 meseci na razpolago preveč vagonov, s;daj pred f/vozno sezono pa jih naenkrat priman:ku.ie. To nedostajanje fzvlra cd tega, ker se več'na vagonov uporab! a na progi Sarajeve-Užiee. kjer se prevaža les v ogromnih količinah ze TurHio in zlasH za Orčljo Razsn tega se rnmgo vagonov uporablja ra prevoz premoga ln železne rrde.
= Položaj na vinskem trž'ščo. Kakor le sklepati po vesteh iz raznih v<norrdn:h | pokrajin na'® države, bo !etošn'i povprečni pridelek vi.na v državi jako maihen in tudi kskovost najbrž- rte bo dobra. Spričo dejstva, da bo pridelek maihen. so cene na vseh na?Ih tržiščih zelo čvrste in se gibljejo: v Hrvatski mrd 5—10. v DalnaciH za bela vina rred 5—7, v okolici Vršca za 9.5 odstotna be'a vina med 5—5.25 za 10 odstotna be!a vina 5 50 za Iftcr.
= I e?!šč« železne ru(5e v Hercegovini. Iz Mnstara poročato. da so pri Humu odkrili veMko leMšče železne rude. krtero kakovost je odlična. O tem ie obveščeno -rlni-strstvo za šume la rudnike, ki ho poslalo strokovno korrist!o ra lice mesta, da prouči možnost eksploatacije rudnika.
= Snovanje tvornice paplria v Mariboru. Kakor se poroča, se peča r»Va češkoslovaška bančna skup?tra z m'slllo. da W ustanovila v okolici Maribora veliko tvomico za fine vrste papir a. Tvornica bi zaposlovala okrog 350 delavcev.
= PoveJan'e zlate;3 zakts^a Poljske banke. Iz Varšave poročalo- Zlata zaloga Potiske banke. k! ie znašala 20. avgusta t !. 121.7 trilijona zlatntkov, je tekom zadnrh deset dni porasla za 10.1 mllii-ira zlatnikov
= Zaključek praškega velesejma. Kakor Javljajo iz Prage, je dr» 13. t. m. zaključeni 11. praški vzorčni veleseiem zabeležil popolnoma povoljen nspeh. Oiruviitl Je predvsem, da so med zunanim! raastavljalci zavzemali prvo ir^sto Nemci!, katerim sle-
dijo Avstrijci, Poljaki, Madžari in drugI Naslednji pomladanski velesejem v Pragi se bo vrši od 21. do 28. marca 1926.
= Trgovinska pofodba S Češkoslovaško.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poziva vse gospodarske kroge, ki so intereslrani na trgovinski pogodbi s Češkoslovaško kot eksporterli, oziroma Impor terji, odr.osno koi producenti, da ii sporo čijo svoje predloge glede pogodbene carinske tarife kakor hi d' glede ostalih določb splošnega dela trg-^ kt pogodbe.
= Uvozna carin? o premog v Rumunljl, Rnmunskl ministrs'1 vet je sklenil, da se poviša uvozna car za tono premoga na 10 zlatih lejev. [zvz:t je le premog, določen za proizvajanje plina za razsvetljavo.

15. saptembra: LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčiiski zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 80—0, zastavni Ust! Kran:ske deželne banke 20—25. kom. zadotžnice Kranjske dež. banke 20—25. Celjska posoj!lniea 201 —205. Ljubljanska kreditna 225—240. Mer-kantCna 101—101. (101), Praštediona 930— »50. Kritni zavod 175—185. Strojne tovarne 90—0, Trbovlje 375—390. Vevče 121 0. Nihag 34-40. Stavbna družba 165—180. B lapor les: deske pod mero. 20. 25, in 30 mrr, fco meja 495—0; testoni. morite, od 10—30 cm, fco meja 550—0; bukovo oglje. Ia, fco me:a 1 vagon 87.50—87.50 (87 50) bukova drva. 1 m dolž.. suha, fco meja. 2 vagona 23.50—23.50, (23.50); pobski pridelki: turščica slavonska, par. L'ub-Ijana 200—215: laneno seme, fa. fco Ljub liana 540—0; fižol mandalon. fco Postona tranz., 2 vagona 350—350 (350) E k s e k u ti v na prodaja: remeljni 11. in III. vrste fco skladišče- 35-70 kom. 129 = m 1 264, 60-60 kom. 15 = ms 0.216. 70-70 kom. 313 = m« 6 135. SO-.so kom. 5 = ms 0.128. 1C0-100 kom 25 = m" 1.—, skupno m' 8.743 1 vagon 425—425 (425)
ZAGREB. Na efektnem tržišču je bilo razpoloženje nadalle zelo živahno za vse bančne vrednote. Tečaji so za malenkost po5kočili. Za Industrijske papirie ni bilo zanimanja razen za Slavonijo. Od izvenkulls-nih vrednot je doseg'a zaključek samo Danica. Vojna škoda 'e danes ponovno zelo poskočila m sicer proTptra celo na 337. Na tej višini se je pojavilo dovolj blaga, zaradi česar se je začelo 1'cltiratl na nižje. Zadnji denar ie ostal na 332. Septembrsko blago je zakijr Ii nj 335. oktobrsko na 333. Zanimanje je bilo tudi za investicijsko posojilo, ki se je začelo danes kupovati brez kupona. — Na d e v i t n t m tržišču se je poslovalo mirno in ;e skupni promet znašaj nekaj prek-j osem m lijonov Din. Tečaji so ostali v glavnem neizpremen>eni, ker je Narodna banka kupovala posamezne devize na bazi 1084 za ček na Švico. Kupila je znatne partije blaga na Švico in Newyork. Notirale so d e v i z e» Barcelona 791—798. Dunaj 787 -797, Berlin 1330—1340, Bruselj (zaključek 244). Italija izplačilo 231.91-234.31, ček 231.3—233.7, London izplačilo 271.22—273 22, Newyork ček 55.73—56 33. Praga 165.48—167.48. Švica izplačilo !n ček 1080—1088; valute: dolar £5.02 fn po! — 55 62 in pol, belgijski franki 242—24t5; efekti bančni Litorale 50—60, Centro-Trgo likvidirana U, Eskomptna 134—135. Po!i«J:e!ska 21.3—22, Kreditna Zagreb 132-134, Hipo 72.5—73. Jugo 116—116.5, Ljubljanska kreditna 230—0, Obrtna 89—90. Praštediona 960-965. Sla venska 65—66. Srpska 138— 139: Industrijski: Eksploatacia 48—50, Du-brovačka 575—0, Sečerana 500—505. Nihag 0—40, Slavonija 51—51.5. Trbovlje 375—385 Vevče 125—0. Danica, likvidirana 68; dr-ža-vni: investicijsko posojilo 77 5—80. agrar. .1*? likvidirane 52, Vojna škoaa. promptna 332— 333, ra september 335— 336, za oktober 337—338.
Beograd. V devizah se je poslovalo mirno na bazi 9.22 za Beograd v Curihu. Narodna banka je kupovala samo blago na Švico po 1084 (enako kakor v Zagrebu). Tekom borze nI bilo večjih sprememb. Notirale so devize: Amsterdam 2255—2260. Duna! 790 -792. Berlin 1335—1337, Bruselj 248-250. Budimpešta 0 0787—0.0789. Bukarešta 27.50 27.75, Italija 232.23—232.50. Lodnon 272 1 25 —272 25. Newvork 56.07 hi pol 36,1 Pariz 265.5—366, Praga 165.2—166.4. Švica 1084 1084.5.
CURIH. Beograd 9.24, Berlin 1.2330. Nenv vork 518.25, Lind<m 25.12. Pariz 24 45. M:-ian 21.40. Praga 15.35, Budimpešta 0.007265 Bukarešta 2.55, Varšava 87.50, Dunaj 73."5. Sofija 3.74.
TRST: efekti: obligacije Julijske Kra jine 69, 2ivnostenska 283. Assictir3zlone Cienerall 6180, RMmione Adriat:ca A 311^ Riunione Adriatica B 3110, Cosulich 2^0 Daimazla 250. Libera 434, L!oyd 1780. Occ-ania 162, Tripcovlch 396. Dalmazia cement 600. Split cement 455. Krka 339; devize: Peo*r?d 43 — 43 50, Punai 340 — 350, Pr--ga 71.50 — 7? 25, Newyork 24.10 - 24.30 Curih 465 — 470; valute: dinarji 42 50 do 43, 20 zlaffli frankov 92 — 96, zlata lira 466.56.
DUNAJ. Beograd 12.6250 — 12.6650. Brr-lln 168.50 — 169.10, Budimpešta 99.82—99/2 Bukarešta 3.4550 — 3.4750. London 34 35 do 34.45. MH?n 7T).2l — 29 39, Newyork 708.45 do 710.95, Pariz 33 47 — 33.63. Praga 20.9850 — 21.0650, Sofija 5.13 — 5.17. Varšava 119.35 — U9.85. Curih 136 73-137.23: dinarji 12.6150 — 12.6750.
BERLIN. Beograd 7.48. London 20 334. Newyork 4.195, Milan 17.30, Praga 12.43, Curih 80.96.
LONDON. (Opoldne) Beograd 272. Neu-york 484.58, !U'ia 117 In tri osminke. Švica 25.11.
NE\VYORK. (Zaključni povprečni t»Ia-Ji po borzi 14 t. m) Reogrrd 1.78, London kabel 484.75, Švica 19.30, Italija 4.10 in trt četrtmke. Dumi 14.35,
Metanje bomb
lz zrakoplovov na Pariz vidite v velefilmu »PARIŠKA APA$K!NJA».
Danes »Kino Dvor«.
Sokol
Sckcl v Ptuju je priredil v pondeljek poslovilni večer br. E. Tancigu, prometnemu kontrolorju drž. žel., ki je premeščen v Maribor. Prireditev se je vršila v dvorani Narodnega doma. Udeležili so se je številni Sokoli ia Tancigov! stanovski tovariši In prijatelji. Večer je potekel v prav prijetnem razpoloženju in je bi! tov. Tancig predmet Iskrenih ovacij.
Sokol za Poljansko dolino je proslavil tisočletnico hrvatskega kraljestva pod kraljem Tomislavrm v torek dne 8. septembra poprldnc v Sokol domu v Oor. vasi. Brat podstaresta Je Imel primeren govor na zbra no Sokolstvo in sokolski naraščaj, poudarjajoč in prikazajoč svitle točke iz zgodovine naše preteklosti, posebno za kralja To-mislava. Narodna svoboda je bila ln ostane cilj In glavni smoter Sokolstvu. Vladajoči hiši Karagjorgjevičev, ped katero smo dosegli svobodo, veljaj sokolski: Zdravo! Po govoru so nastopili vsi izvršujoči oddelki v dokaj dovršenih rednih in orodnih vajah. Ukazti starešinstva se je v polnem obsegu z? dostilo.
S. K. Ilirija državni prvak v ženski lahki atletiki, S. K. Obilic prvak v moški lahki atletiki.
Dva nova jugoslovenska rekorda.
V	soboto in nedeljo se je vršilo v Veli» kem Bcčkereku lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije za ieto 1925. Pr» venstvo v ženski lahkiatlctiki si je priboril S. K. Ilirija, prvenstvo v moški lahki atlc» tfki pa A. K. Obilic Vel. Bečkerek. Tekmo« vanja se je udeležilo 16 klubov in sicer: S. K. Ilirija, A. K. Obilič (Vel. Bcčkcrek), Juda Makabi (Novi Sad), Zašk (Zemun), Zelcznički S. K. Slavija (Vel. Bcčkerek), v damski in moški lahki atletiki, Gradianski Hašk in Ašk (vsi Zagreb), S. K. Okič (Sa= mohor), S. K. Jugoslavija in S. K. Soko (Bcogradl. Sotr.borsko sportsko udruženje, S. K. Kadina (Vel. Bečkerek). J. A. D. Bač* ka (Suhotlca), S. K. Švcbiše (Vel. Bcčkerek) Viktorija CZanreb) pa v moški lahki atleti« ki. 3. K. Ilirija se je udeležila tega tekmo« vania s šestimi atletinjami in petimi atleti.
V	nastopnem podajamo posamezne re= rultate;
Dame
60 m (8 tekmovalW 1. Oman 8.6, 2. Ber« nik (obe Ilirija) 3. Terek (Obilic).
100 m (7 tekmovalk): 1. Oman 13.8, Bcr= nik, 3. Petan (vse Ilirija).
200 m (4 tekmovalke): 1. Tratnik 31.2 (H.) 2. Stojkovič, 3. Štefani (obe Obilič).
4 X 60 m (dve štafeti): 1. S. K Ilirija 35 sek. v postavi Tratnik, Petan, Bernik, Oman. 2. Obilic.
Skok v deli (7 tekmovalk): 1 Tratnik 4 30 2. Bcrnik 4.04 (obe Ilirija), 3. Štefani (Ohi« lič) 3.95.
Skok v vis (6 tekmovalk): I. Petan 1.29, 2. Tratnik 1.24 (obe Ilirija), 3. Nadjvinski (Obilič) 1.19.
Disk (5 tekmovalk): 1. Erber 21.52. 2. Jer mol 20.50 (obe Ilirija). 3. Nadjvinski 18.94 (Obilič).
Krcrta (6 tekmovalk): 1. Bcrnik 8.05, 2. Oman 6.73, 3. Jermol 6.68 (vse Ilirija).
Kopje (4 tekmovalke); 1. Bcrnik 22 70, 2. Oman 20.08 (obe Ilirija), 3. Nadjvinski 19.76 (Obilič).
Moški
m m: 1. Ra js 11.5 (Kadina), 2. Spahič (Ašk), 3. Seneši (OhiUd).
200 m: 1 Brnce 24 2 fObilič), 2. Ra js (Ka dina), 3. Plehatv (Hašk).
4O0 m: 1. B.-nce 52.0 (Obilic), 2. Krajačič (Ašk), 3. R--»njevič (Obilič).
800 m: 1 Rosenkranz CHašk) 8.02, 2. Bcn* ce (Obilič), 3. Hanan (Jugoslavija).
l"m m: 1. Roscnkranz (Hašk) 4:37. 2. Mi« Školči (Juda Makabi), 3. Deržaj žirija).
mO m: 1. Derž. j (lHriia) 17.04 nrv ju, roflovrrski rekord. 2. Trifunac (Jugoslavi« ia), 3. Od-novič fS~tnK *p.).
3000 m hoje: I. Dobrin (Ašk) 14.46.1 (nov iugoslov. rekord). 2 H=nan (Jugoslavija).
110 m zapreke: I. Gavrilovič (Jugoslavi« la) 17.3 izenaoen	rek., 2. Lcandrov
<\fk). 3. Ja kupic (Hašk). 4 X 100 m: 1 Obilič. 2. Ašk. 3 Kadina. Krorts: 1. Ambrori (Obilič) 13 58, 2. Jo« vanovič 13 11. 3. Snshl? (Ašk) 12.02.
Konte: 1. Gašpar (Ašk) 4®.95. 2. Plnvšič <6.30 (Sombor. sp.), 3. Helebrandt (Hašk) »3 m.
Disk: 1. Ambroži (Obili*) 4116 nov ing. kord. 2 Jovanovič (Obilič) 36.05, 3. Dr. Stakič (Zašk) 33.41.
Klnd\v~ 1 Tašnsr 32.02 (Ašk). 2. Am« >>mri 30.97. 3. Z"T»an fllirija) 29 os m.
Sk"k v H«; 1. .Takimič (Fašk) 1.71. 2 Kal« av (Hašk) 1.67. 3. Grrgorka (Ilirija) 162. |
r Skok v dalj.: 1. Telesko (2eL S. K. Sla, »ija) 6.24. 2. Spahič (Ašk) 6.0S, 3. Ferko. vič (Hašk) 5.93.
Skok s palico: 1. Ferkovič (Hašk) 3.14, 2. Gregorka (Ilirija), 3 Telesko (2el. S. £ Slavija).
Troskok: 1. Jakupič (Hašk) 13.09. 2. Fer» koi-ič (Hašk) 12.45, 3. Babič (Ašk) 12.225.
V	damskem tekmovanju so dosegli posa, mezni klubi: S. K. Ilirija 73 točk, A. K. Obilič 15 točk. V moškem tekmovanju A K. Obilič 44 točk, Hašk in Ašk po 35 točk, Jugoslavija 12, IFrija 11, Kadir.a 10, Žel. •S. K. Slavija 6. Somb. sp. udruž. 4. Juda Makabi 3 in Zašk 1 točko.
Organizacija mitinga je bila izvrstna, za« nimanje med občinstvom iako veliko, kar priča poset. prvi dnn nad 500 drugi dan r.sd 13C0 gledalcev. Mesto je bilo okrašeno z zastavami.
V	nedeljo dopoldne je bil na magistratu oficijelni pozdrav vseh atletov in at!et:nj s strani ž-jpanstva. Po mitingu se je vršil v dvorani kazine svečan banket s plesom, kjer so se razdelile kolajne.
Cfs\T.a skupščina ZSS. V petek se je vršila v Zagrebu glavnas kuščina ZSS. Od zunanjih sekcij sta bili zastopani le s-jbo« tiška in osiješka. G!-de taks sodnikov se je sprejela nova določba, ki pa se mora potrditi od saveza. Taksa za vse tekme znaša 70 Din, cd katerih dobi sednik 60 Din, sodniška sekcija pa 10 Din. Upravni odbor je sestavljen nastopno: Predsednic dr. Mirko Pandakovič, podpredsednik dr. M. Mlinaric, I. tajnik Ante Sehneiler, II. tajnik Božo H<ijmsn, odborniki E. Fah-is, St. Somjaš. VViller, Miljan. dr. Chvlak, Egri, Horvacki (Subotica), Focht (Sarajevo). Ra> hc! (Osijek), Kodžič (Beograd), Dolcžal (Split), Bctetto (Ljubljana).
Občni zbor MO. v Mariboru. V ned;> Jjo se je vrši! v navzočnosti dveh delega« tov LNP. gg. Buljeviča in Bedianiča občni zbor mariborskega odbora LNP. Zbora ?o se i'dc!cži!i delegati SK. Maribora, Rapida In Merkurja, dočim so odposlanci iz Ptvia in Murske Sobote izostali. Delegati so so« glasno sprejeli poročilo odbornikov ter nrn vi pravilnik za MO. in podeldi odboru eh< solutorij. V novi odbor so bili ponovno izvoljeni pr;. Zeltner (Merkur) ket predseds n-'k. Radolič (ISSK. Maribor) kot tajnik, g Hoffer (Rzpid) kot b!a«ainik.
Iz LSI*. (Službeno.) Danes, v sreo'\ seja u. o. ob 21. (in ne ob 20., ki' or je h'o včeraj pomotoma objavljeno) v restavraciji :Zvezda». Ob 20. redna stja p. o v Športne zveze. Narodni dotn. — Tajnik I.
Lown:tenlS'turriir v Ljubljani. Dna 18. 19. in 20. t. m s« vrši na tenisdgriščih S. K. Ilirije Qx;d Cekinovim gradom) lawn« tenis»turnir za prvenstvo Slovenije, katere« pa se udr'cže vsi najboljši slovenski teniški igralci. Turnir prične v petek oh 14.30. v so« boto in nedeijo pa točno ob S. zjutraj in traja do nastalega mraka. Finale se igra v nedeljo nopoidne. Pc-mancntne vstopnice za vse tri dni 20 Din, dnevna vstopnica 10 Din.
Kolesarski podsavez. Danes ob 8. zve« čer se vrši seja upravnega odbora KPS. v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet-.. Takoj nato seja kazenskega odbora KPS. Vsi odborniki se pozivajo, da se seje točno udelc/c. — Tajnik.
Kolesarsko in mofncikft-fično druši\>0 »Sava» v Ljubljani priredi dne 20. septem« bra 1925. cestno dirko na progi Šiska«Kranj 1 ržio in obratno združeno s srečkunjeni. Start in cilj pri 2 km Spored: Popoldan ob 1 uri zbirališče na Sv. Jakoba trgu in po« hod skozi mesto z godbo v Šiško k startu. (Kolesarsko društvo «7nriai> v Zc». Ka'!j-J priredi izlet k tei dirki.) Ob 2. uri: 1. Glav« na dirka s težkimi kolesi, prvo darilo j; dirkalno dvokolo. Poleg tega pa so razpivi« na še dni!!a krasna darila. 2 Damska dir« ka. 3. Invalidska dirka v dveh skupinah. 4. Dirka v vrečah s kolesom. Ob po! 6 uri žrebanje srečk: I. dobitek, moško dirkalno kolo, 2. dobitek, otroški luksuzni voziček, 3. dobitek: srebrna lira z verižico. Razddi« tev daril zmagovalcem. Vrši se ob vsakem vremenu. Odbor.
Kolesarsko in motoefl-tistično društvo n-Ssva® v Ljubljani. Vsem dirkačem se vljud no priporoča, da se za dirko v nedeljo dne 20. t. m. zskljvčijo prijave v soboto opih dne. Prijave se sprejemajo v društveni pi» a-imi na Karlovski ccsti št. 4 Istotam s« razstavljena darila. Vrši sc ob vsakem vrc» menu.
Frencc-ski nofomefešt v Nemčiji. V so« boto in ned "Ijo je moštvo francoskega kit!« ba Bastid'er.e iz Bordcauxa igralo v Nem« 'Hjl ter bilo obakrat pornženo. Karlsivhcr S V ga je pi-em-galo z 9 : 1, Stuttgartcr Kickerj pa s 5 : 0.
Tenirki furnir profesionalcev v Praei. Od 17. do 20. septembra se vrši v Pragi t.-» niški tvrnir profesionalcev, pri katerem bo> do pole« drugih nnstonili svetovni prvak ^"ari Ko?el-'h, njegov b'at Josip, Najuch iz Ber!:ns in Plia iz Španije.
Sf<n-l;ti nnpometnih sodnikov v Av-'!ri-/r. AvstriisH nogometni sodniki «o stopili v sNv'-o. Ned-liskc tekme so soddi sodni« k| disidenti. Preds-dstvo zveze j: vsled te« ga razp"sti!o kolegij sodnikov Po novi se« stavi sodnikov se nnmcravi ločiti sodnike amaterje in sodnike profesionalce
Vremensko fiorooilo I.'nh1'an*. 15 sen<embr» 1975. L!-.h1!ana 30fi m nad meri-m						
Kra i oazovnia	ob	/račn; tlak	Zr»( ,.1 temnrratvrn	Veter	Oblačno 0—10	I'ad?.k nc m-i
■ IJubl ana . . . I L''u' lrna . . . (.'iiblHna . . . . Z«gieb .... Beograd . . . Duna| .... 1 Praga .... r Inomost ...	7. 14 2'. 7. 7. 7. 7. 7.	7683 766-3 7^8-4 7fi7 0 764 4 772 1	100 142 96 100 140 60	brezv. ing. vzh. sev. vzh. vzhod jug. zap	obl. več jas. jas obl. več. jas. več. obi.	07 30
Solnce vzhaja ob o 38 zahaja rb 18-12. !ana vzha « ob 2 34 zahaja ob 17" 14. Barom« tei vl>ji, temperalura i Ižja
Dunajska vremenska napoved za sredo: Precej jasno, podnevi višja temperatura.
wton Lajovlc:
Tretji festival za komorno muziko
V Benetkah, septembra 1925.
I.
iialtju-a MariJiettl !e svojčas propaeiral •netniško strujo, ki so io krstili z imenom fjttrrizem. On je bil mnenja, da je treba po-jreti vse muzeje in vse biblioteke pa poje ati in s tem uničiti vsa «ta pokopališča že Ravnal mrtve umetnosti*; potem pa je tre-š3 početi zidati ncrve stavbe, katerih lice -jj bi bilo brez vsake sorodnasti in podobni s preteklostjo. Marrnettijeva struja se ■g bila uveljavila s prav italijansko glasnost in Je bila nekaj časa kolikor toliko re-cpektirana po vsej srednji in zapadni Evropi.
Zanimivo je zato bilo priti na mednarodni /j^beni festival ravno v Italijo in celo v Benetke m tu. v sredi naroda, iz katerega ie izšel tako glasen protest proti vsej kul-irni preteklosti, videti, ali je to gibanje zarezalo v ta narod kake brazde. Ravno v ta •arnd. ki hrani tako bogastvo spomenikov jretekle razkošne razsežne kulture kot noten drug narod. Znano Je, da italijanski narod že par stoletij ni bil prodnciral nikake pomembne krmorne ali simfonične glasbe, temveč da je njegova muzika'nost projicirala izključno v dramatični glasbi. Šele v novej-fem času ie v Italiji opaziti nove kali komorne glasbe. Je-Ii stoletno molčanje tega :2roda v komorni glasbi bila priprava na 3iv razcvit ali pa je bila taka glasba v ita-ianskem narodu definitivno zamrla, čim-
bolj le spoznaval bistvo svoje muzlkalne psihe, katero Je očitno dramatično?
Naravno je bilo, čim italijanski narod ni ustvarjal lastnih komornih ali simfoničnih del, da iih enako tudi ni reproduciral, tako da med Italijani ni poznan oni način gojitve komorne glasbe, kakor na pr. io goje Nemci.
Kakšen obraz bodo imela italijanska komorna dela in kako se bo internacionalna komorna gla?ba počutila v bcnečanskem okolišu, ne — vajenem sploh vsake komorne glasbe?
Za človeka, ki hoče na vsak način videti v evropskem kulturnem krogu nekakšno homogenost umetnostnega značaja, je moral tak intimni festival imeti posebno privlačnost, ker bi ob njem kot ob poskusnem ka-menu lahko preizkusil, koliko karatov č'ste resnice je v oni ideji o dozdevni homogenosti evropske kulture.
Bojim se, da bi ga pogled čez glasbeno vsebino celega festivala precej razočaral.
Ni namreč v tem festivalu bilo opaziti nikake enotne razvojne niti enotne karakter-ne črte. Razvojni in umetniški nivo, kakor tudi razvojne smeri so se pokazale pri re-pr<?7mtant:h raznih narodov kot izredno različne.
Festival ie v petih komornih koncertih, ki jih je priredila »Mednarodna družba za sodobno glasbo®, prikaza' 23 sodobnih avtorjev, med katerimi so se nahajala najbolj znana in blesteča imena kot: Igor Stra-vinski, Karol Szymsnowsky, Leoš JanAček, Arnold Schonberg, Pnvel Hindemith in drugi. Najbolj značilna poteza v zboru izvajanih avtorjev je bila ta, da se je med njimi nahajalo devet Židov, namreč: nemški židje Schonberz, Korngold, Schulhoff. Eisner,
Grosz, Schnabl, nemško - ameriški žld Grunberg, francoski Žid Ravel in ruski Žid Feinberg. Program je torej obsegal približno 30 odst. židov. Žide vzamem posebej, ne le, ker oni pomenijo slučajno na tem festivalu nekaj povsem posebnega, temveč tudi zato, ker sem prepričan, da njihova glasba ima neko čisto svojo židovsko fiziognoml-Jo, katere ne morejo zabrisati še tako m"č-ni vplivi onega n?roda, med katerim dotič-ni židje ravno živijo.
Izmed evropej<kih avtorjev so bili najbolje zastopani Francozi, za njimi pa Lahi in Nemci (poudarjam, da Židov ne štejem med te narode, čeravno so se na pr. nemški židje gerirali na festivpln kot Nemci).
V obče slabo so bili zastopani Slovani, Čehi z dvema avtorjema (Janaček, Vycpa-lek), Poljaki samo s Szvmanovskim, Rusi samo s Stravinskim. Južn h Slovenov ni bilo nobenega, enako ne Grkov, Rumunov, Dancev, Norvežanov, Fincev. Kot posebnost so se pojavili ameriški avtorji, in sicer iz Newyorka Grunberg, Iz Rio de Janeiro Villa - Lobos, in iz Kalifornije Hemy Eich-hcim. Španijo je reprezentiral znameniti mladi čelLst Gašpar Casssdo s sonato za čelo in klavir. Italijani so nastopili s tremi komornimi deli, Ncmci z dvema avtorjema. Presenetili so na poseben način tudi Angleži, katerih eden. Carl Ritt-sles, je bil posebne vrste senzacija s kratkim stavkom iz neke simfonije za šest trobent. Mala Madžarska je bila reprezentirana po odličnem mladem violinistu Zoltanu Szekelyju, ki Je napisal sonato za solo - vijolino.
Ze zgoraj sem omenil, da vse evropske narodnosti, ki so bile na tem festivalu zastopane, nimajo nobene značilne skupne poteze. Zlasti pa glede Italijanov lahko re-
čem, da vsaj pri teh, ki smo jih slišali na tem festivalu, ni čutiti kake take smeri, ki bi bila podobna Marlnettijevim tendencam. V obče pri evropskih narodnostih — ž'de Izrecno izvzemam — nI čutiti onega izrecno negativnega stališča, kakor ga Je bil formuliral Marinetti, ki je mislil, da je za kulturni razvoj Evrope koristno, če se popolnoma podre ln uniči vse ono, kar označujemo na kratko z imenom tradicija. Nasprot no se vsi ti narodi^razvijajo v neki naravni črti, ki odgovarja različnemu razvojnemu nivoju posameznega naroda, kateri rarvoj daje glasbeni kulturi dotičnega naroda njene najznačilnejše poteze in najsi so vplivi sosedn;h mogoče višje razvitih narodov šc tako intenzivni. V tem pogledu so bile na festivalu jako značilne romanske stvari, zla sti španske m Italijanske. Dasi se namreč Španci in Italijani kolikor toliko poslužujejo rasviteiše harmonike, vendar se njihovi komorni glasbi zelo in celo odločilno pozna, da so v njihovem glasbenem razvoju potekla stoletja brez vsake lastne komorne glasbe. Laška sedanja komorna glasba se giblje v malih oblikah in je v svojem bistvu primitivna. Večji razmah kaže le tam, kjer pride zraven vsled vzete snovi tucH dramatična nota (glej «Le Stagioni Italiche® od Fran cesca Malipiera za glas in klavir). Prav Isti pojav je opažati tudi pri Angležih. Njihov reprezentativni skladatelj Vaughan \Villlams se s svojimi pesmimi »Merciless beauty» naslanja takorekoč direktno na stare angleške tnadrigaliste. Rast komorne glasbe je med evropskimi narodi torej čutiti kot popolnoma naravna In zato zvezana z glasbeno njihovo preteklostjo, katere tradicijo le na primeren način dalje razvija, vendar nikdar ne toliko, da bi se nove tvor-
be mogle nazvati kot popolna ncgacija preteklosti.
Povsem druga stvar je z židi. Med njimi se zdi. da je najbolj rnamenita glava Ar* nold Schonberg, čigar gl2sbo je mogoče smatrati kot popoln peder prejšnje glasbe. Zdi se, da je Schonbergova glasba s preteklostjo zvezana edino potom negacije. On namreč nesira dosedanjo harmoniko, posia-vivši povsem nova harmonična načela. Negira dosedanjo obliko, ker perhorescira bodisi princip simetrije, bodisi princip repetl-cije in tudi ra nek način princip kontrasta.
Njemu po svojih močeh sled! večina nemških na festivalu izvajanih Židov, zlasti Schnabel v svoji klavirski sonati. Izjema je med njimi samo Korngold, ki se drži starejših oblik, s kolikor toliko moderno sfrl-zirano vsebino. Njega je, kot imam vtis, odvrnila konservativna filozofija njegovega očeta, kritika lista cNeue Freie Presse», da ni šel v Schonbergovo smer.
Bilo bi gotovo zanimivo preiskati, katere rasno - psihološke posebnosti so vir tej tako posebni umetniški crijentaciji židov, kl je absolutno negativna, razdorna, in katere razvojna črta je tako zelo temna in, kot st zdi, celo brezupna.
Ob temni pojavi Schonberga je posebno zanimiv Rus Stravinski, ki velja za največjo potenco sodobne glasbe in za velikega novotarja, kl pa v svojih najbolj drznih delih vendar nikdar ni izgubil ruskih tal pod seboj in si tako ohranil veliko svežino svojega izraza.
Narodnostni princip je tudi na tem inter-nacijonalr.cm festivalu oni princip, ki suvereno zmaguje.
Mali oglasi, kl služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I"—. Najmanjši znesek Din tO'
Prci. dr. Svoboda
»rvarja svoj letošnji tečaj umetno zgodovino in etnško literaturo t 19. Kuterabroui. Prijave Kers-dkovj ulica 7.	23256
Mlajša gospodična
rcselega temperamenta, ki m francoski in klavir, se Ke za roučevanje igranja sa klavirju ter francosko tonverzacijo h gojenki ittrtega razreda realne finnazije. Učne ure Štirikrat na teden, deloma na čomu gojenke. deloma na prehodu. Plača po dogo-rrira. Ponudbe na upravo »Jutra« pod mačko — (Spremljevalka«. 23487
Matematiko
jocčnjem po te'o nitkem honorarju. Ponudbe pod »Profesor« ca upravo — »Jutra«.	23477
Klobučarskega
pomočnika
sprejmem. Celo stalne — Vešč moia bili popravil h izdelovanja copat. Na-!'or pove nprava »Jutra«.
Potniku Slovencu
ti zastopa že večjo tvrd-*o in ki obiskuje večji del ■faroslaviie. dam zastop-c'rr> svojih tovarniških iz-Mliov. potrebnih v vsaki hiši. Ponndbe pod — 'Dobra provizija« št. IS bj upravo »Jntra«. 23112
(Hi&o)
Absolventinja
mešč. šole, i dovršenim izpitom, išče primemo službe Cenjene ponudbe pod »Vestna — št. 2315«. 23278
Plačilna natakarica
zmožna kavcije, 165? mesta. Nastop lahko takoj aH pozneje. Ponudbe na npravo »Jutra« pod »Plačilna«.
Potnik
tekstilne in temu podobne stroke, vpeljan po celi Jugoslaviji, iSče službe pri konkurenčni tvrdki. Dopise na upravo »Jutra« pod »Agilen 5«.	22480
Kuharica
pridna, poštena in čedna, vajena vsega hišnega dela, ISče sinih« pri samostojnem gospodu ali majhni družini. Ponudbe na upravo »Jntra« pod »Poštena 11419«.	23468
Šivilja
za moško in žensko perilo, gre šivat tndi na dom Naslov pove uprava »Jutrs«.
2348«
Šivilja
noško perilo se sprej-Naslov pove uprava
»Jutra«.	23466
Sostanovalec
»•lunik ali šofer se sprej-0 Naslov v opravi »Ju-s«.	23315
eč čevljarskih
pomočnikov
'•Vro Iztirjenih, sprejme v ramo <Vlo Jože Močnik. •rš!" 194 Plača po dosro->ra.	23323
)va čevParska
pomočnika
sprejmeta takoj. Hrana ' stanovanje v hiši. Pla-po dosrovoni. T Flarh, •vjko. Troovlje. 23312
Iznriena p1eti'ja
• r.nravice se spreime ta-''j. Frana in stanovanie v :i Naslov pod »PletPia« 1 npravo »Jutra«. 23320
Služkinja
~"ldna in neštena. ki raz-•ne nekoliko nemščine.
snreime k družini stav-•nika. Plača 300 Din — "rradbe na Emo Alek-en-' v Rumi. Srem. 2S»17
Knjlgovodklnia
•rejša muč lesne stroke, Ia
gordni čuvaj
* "prejmeta Ponudbe z Tho zahtev naslo*!ti nnTflro lista pod »Ve-- posestvo«	23317
S^'no pletenie
o^rfvi ra dom. Naslov ' epravi »Jntra«. 23459
Akvi7iter
■"■'igenten, arilen in po-re takci spreim«, V '"Saju uimrahl iivo-ti sta!-nameščenje Ponndbe M »Agilen« na Aloma — -ompaoj, Ljubljana. S3S1S
Potnik
v Sloveniji In Prekmurju dobro vpeljan, sprejme zastopstvo v mannfakturnl in galanterijski stroki. Cenj. ponudbe pod značko »Vesten 188« na upravo »Jutra«.	23469
Gospodična
želi brezplačno prakticirati v kaki pisarni. Zmožna slovenskega, srbohrvatskega in nekaj tudi italijanskega jezika ter strojepisja — Cenj. ponudbe pod »Prak-tikantinja« na upravo »Jutra«.	2332S
Gospodična
vešča nemškega jezika, išče mesta k otrokom. Vatlov v upravi »Jutra« pod »Vestna 11389«	2S304
Trgovski pomočnik
27 let star. išče slnžbo v manufakturni ali špecerijski trgovini gre tndi za skladiščnike: nastop lahko takoj. Ponudbe pod »Zanesljiv« na podrnžnico — »Jutra«, Celjo	23322
Trgovski pomr>čfi?k
mlad. iztifen v mešani stroki in železnim, zanesljiv in pošten, išče službe na deželi ali v mestu. — Nastop s 1. novembrom ali 1. januarjem. Ponudbe pod značko »M. G.« na podružnico »Jutra« v Celin.
23322
Špago
dreto in vse vrste vrvar skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču «Konop1ufa» v Ljubljani, Gosposvetska e št. 2.	227
Vrhniško opeko
premog in drva dobite najceneje pri Vinko Kržeta Trnovski pristan štev 22 350
Glinasta peč. elektromotor
z 1 HP. se proda. Naslov
v	upravi »Jutra«. 23297
Drva
za kuri3vo (narezki od žago in parketovl dostavlja na dom po znatno znižani ceni parna žaga v Jerano-
vi	ulici (Trnovo). 23223
Plinova peč
in železna peč. se po nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 23341
Proda se
vsled preselitve krasen klavir znamke Kntccherer, Wien. kompletna spalnica in jedilnica. prvovrstna, krasno izdelana. Na otrled od 12—14 v Maribora, Tržaška e. 53, priti., desno.
23110
Steklenice
parfumske in Kolinske vode knpire drogerija I. C. Kotar. Vclfova ulica 4. — 23160
Venfator
v premem 70—75 cm. na parni pogon, knplm. Pismene ponudbe na Dragotin Hribar. Ljubljana. 23306
Prazne «tel lenice «Odol»
It a p n j e drogerija Anton Kane. sinova. Židovska ul It 1.	179
H;ša
I t rrtom in mizar«ko »If4-larniro na Dolenjskem, pri-pravnn tu^i 7* ^mrn obrt. «« proda ta 65.000 Din — Naslov v ..opravi »Jutra«.
£3270
Biljard
dobro ohranjen, za ka-rambol in kejrlje, se poeeni proda. Na oi?led intpr^-fpntorn v skladišen >T>aT-kan«, Ljubljana, D'irm '=«kn cesta S2.	23149
2 omari
za obleko in knhinio se radi eelit^e poceni proda. Tvan Mori. Maribor, D.iin-koxa 8. a.	2.9>472
Delavska obte^a
nora, za mafhno prednjo postavo, so poceni pToda. STaslov rove nprava tra< .	23482
Nova spalnica
iz trdejra lesa pe radi se-litre n^odno proda. Cena n"odna. Naslov v opravi »Jutrac.	23481
Obleka
lepa, i*rna. se proda za 500 Din. Istotako 2 para i*pv]iev, dobrih, za 1"0 D. Naslov v upravi »Jutra«.
23335
ŠivfHa
išče službe pri damskera kroiaštvn tudi za man;šo plačo. Ponudbe pod »Sivi-iia 11393« na upravo »Jutra«.	2331»
Absolventinia
drž. dvoraz. trg. šole išče primerne službe. Ponudbe nasloviti na npravo »Jutra pod značko »Vestna — 11284«.	23311
Šivilja
irvežbana. gTe šivat na dom. Naslov v upravi »Jutra«.	23305
Šivilja
za izdelavo oblek gre na dom. Naslov pove uprava »Jutra«.	23316
Gospodična
z gospodinjsko šolo, 22 let stara, ki je služila že za knharieo. išče mesta, najraje v Ljnbliin! Nastop 1. oktobra.. — Dopisi na upr. »Jutra« pod »Kuharica«. — 23463
Fotogralski
pomočnik
žeti vetepiti v Ljubljani ali v drugem mesta v službo. Ponndbe na naslov V Kovšea, Col, Vi; Friuli
Zarravli!včok
malo rabljen, se ceno p-o-da. Naslov v upTavi »Jntra«.	SS2S6
Valvazor
kompleten, nevezan, se p-oda Kje. pove Lj. Lenič. Hrenova nI. 6.	23334
Fotoaparat
9X12. v dobrem stanju, t ali brez potrebščin, se ngodno proda Naslov pove uprava »Jutra«. 23331
Dve lončeni peči
mali. skoro novi. naprodaj. Naslov pove uprava »Ju-tra«.	23325
Otroška posteljca
bela, »elezna. dobro ohranjena, se poceni proda. — Naslov pove uprava »Jntra«.	23829
Nekaj poh'štva
radi odpotovanja v Ameriko ugodno naprodaj. Na-slev pove uprava »Jutra«.
23330
Knjlgoveški
obrezovalni stroj
50 cm širok, se proda. — Naslov pov« sprava »Jntra«.	23337
(M. Geršak & Co.
Ljubljana, Kongresni trg 10
Cene čim višje!
22138.
Pozor! Pozor!
Najvišje plačujem stare moške obleke, čevlje in pohištvo. Zadostuje dopisnica. da pridem na dom. — Drame, Gallusovo nabrežje št. 29, Ljubljana. 23284
Trgovska šola
Knjige za prvi letnik, rabljene. vendar r»onro ohranjene, kupim. Loiovie. Miklošičeva c. 13, m. n.
23138
Tovorni Fiat-avfo
1 in pol ton-k i. dobro ohranjen, ra takojšnjo uporabo. se kupi. Ponudbe pod »Primerna cena štev. 13 na upravo »Jutra«. -23111
Suhe gobe
lečo Ia knrnno kupuje vedno in vsako množino ter plačuje po naivlšji dnevni ceni trg. tvTka. J Ku-šlan, Kranj (Slovenija). — 23109
Fižol, lečo
suhe gobe
\ I j kupuje
Sever & Komp. Ljubljana. VTolfcva ulica 21960
2 registrranl blagajni
kupim. Penudbe t navedbo cene na upravo »Jutra« pod »Blagajaa«. 23171
Motorno kolo
s priklopnim vozom B. S A. ali Indian SU — 6 HP. se kupi. Ponudbe ca P. K., Ljubljana. Tržaška e. 45.
23461
Steklenice
prazne, od »Juhana«. vseh velikosti kupuje »Juhae« Ljubljana, Gradišča »t 1».	23458
Les
jesenov, brezov, okrogel les. brzojavne droge ir bukova drva vsako Idoliči. no proti akreditivu kupi Vinko Krstan, Maribor. Majstrova nI. IS. Istotam se stalno kupuje tudi hra-stov, javorov, gabrov, bukov le« t« les ra papir.
23475
Hišo
pripre vno trjrorino ali postilno. v proTiPtn^m tr-etu ali vasi, kupim ali vzamem v najem. Penudbe na npravo »Jntra« pod »Takoj 11330«	8323?
Hišico
(vilo), no vozi dano. t vrtom, knpim v Liubliani proti rotovinl. Ponudb« pod >Hi*ica«	upravo
»JutTa« do 20. Bcptembra 23131
aH vilo i vrtom r Ljubljani sli naibli*«? o^rif^tf rov* 150.000—250.000 Din. Po~oi. da p*	▼ par
modrih vsaj JUobno §tano-vnnje. — Ponr»ib# * rad-nio r«no poslati npravl ♦.Trtrju j-^d znafko »Stanovanie decembra«, kj^r se irrp tudi naslov. £3151
OostUna
dobroi^ofa, se i??e ▼ na-lem. Pirmene nonndb« na npr. <Jutra>, Maribor.
23B14
!§oem loVal
s pkladi55en za trjrovino na prumrtnem kraln v — T'obl'ani. Ponudbe pod »Skladišče 11279« na npr »Jutra«.	23174
^nief?ko posestvo
Vpo, obstoječe iz hiše. tro-oo^araVib poslopij. rodovitnih niiv, travnfkov, p«po«f»kar^flra pozda. skupno ?0 oralov, dale? od P°vni«e pri Zidanem mo-p»n. sn proda. Poia«nil« ^aje Pavel Rozin, Trbor-Ije.	23223
Prodam
radi aelitr« lepo. vil? pliČno hi?o t vrtom, krasnim, udobnim, takoi prostim ctn-noT-aniem 4 v<»f?ih to 2 maniSih enb r r«»»mi pri-t?k'inami. fTi«a ima Se — i ''roi* manjših stanovani, ki sta pa popolnoma ae-oarirani od irospodar^Vf«-tra. C«»na in pojroii ltvan-rrduo urrodni. Tr,terp«»»nt.i nai iaviio pvoj na#1or na Poštni predal S9 n.v	23183
Prodaja htše.
Proda «e nova enonan-
stropna hi?a v gkof^ljrl. leSePa ob ee?ti. oddaljena
od kolodrora komaj minnt. V bi?i pta »v*'* stanovanji ■ 4 pobami in nritiklirsmi. Eno Ftanova-nie takoj na ramolapo. — Hiša j® pTipram.i za ko obrt in trgovino. Ker sna^a V hiši 1300 m3 »veta. Natančne!* se izve v pisami dr. M. Pirea, or-v^tnika v Ljubljjini. r*i-caletova uli>a it. 1. 23144
Lokal
a skladiščem r.a nalhoTJ nrom^^om trcu v Liubliani (rAnt*r\ od'1« prot! o''«kodnini ali pa p* pro-^a hiša 7. razpoloMiiritn ata-novanjem. — Naplov por* uprava »Jutra«. 23485
Lokal
v Ljubljani, za t^orino ali obrt. se rrods. Ponr.dbe nnd »Krasen lokal« na rrrr »Jutra«.	23326
ITša
z velikim rrtem. sadoosni-kom in 3 orale goz^a. «e takoj proda r.a 45110 Din. Hi*a le rosebno eripravn«
za cnoko-ence.	Stanovnnle
takoj nro«1o,	Pola-nPa •I.j« CerninvIČ. St. ni v
Slov. Goricah.	23475
7!ata mda!
V trgu Sv. Lenart v Slov. goricah. kjer ie naha.ia sodnija In davkarija. «. ed^j, takoj vsled dmž;n. skih razmer. 1.) Enoead-strena hiša štev. 2 s hlevom. loeo. lepim vrto—. In dobro uspeva iočo trgovino z inventarjem vred — na eni in dmgi strani pekariia — »a eono 250 Din: 2.1 2 hiši št. 51 in 5». oh«toječi iz 6 sob. 2 ku hihni. 2 vodnikov, širokega vrta sredi trra. prikladni ra v«ako obrt. es ceno 50.510 Din. Po'a«ni!» daie la«tnik v Sv. Lenartu It. 57.	23324
Sredi'« nocestvo
v sredini Pavinlsk« doline v zelo prom-tneoi industrijskem kra 'u. 5 minut »d »nnne Cerkve in velike tevsrne. ie proda Hiša je velika, z opeko krita., poleg je go«rodarske pi-•lopje in korolee ter ob-
širen sadni vrt. tri rodovitne njive In lep rara-šf-n gozd. Vet .« polrve pri Martinu We/»er"-n. obč. sln»l v Oolenii va«|
29. o. St. Pavel pri Preboldu r Savinjski dolini.
»442
Iščem lofca!
Napredni obrtnik, ki irvT?n!e !n nad V let brivsko obrt v eni in Isti biši in mora vsl.d novega stanovanjskega zakona Izprazniti svoj lokat s t. ne-v-mbrom ». L.	prime,
ren lokal fr bližini križišča Dunajske In Prešernove ulice aH sploh na prometnem kraju, H bi odgovarjal njegovi obrti. Tem potom se obrača na do-Vnsrčera hlšneea rospo-darja. ki ima primeren loka1. da Istega na-nani pod mnčko »Napredni« na upr. »Jutra«.
Na stanovanje
event. tudi na dobro domačo stanovanje se sprejme IfOrJ-cd. Naslov pove uprav* »Jutra«.	23279
Elegantna soba
se odda boljšemu gospoou v sredini mesta. Mestni trg. Naslov se poizve upravi »Jutri«.	2S109
Plačam dobro
ali dam nagrado
onemu, ki mi preskrbi stanovanje s 1—2 sob kuhi njo in prltikllnami v me-
<tu. Ponn ll-e na upravo »Jutri« pod »Suho in či
23-167
2 dijaka
se sprejmeta v popolno dobro oskrbo v Gradišču 7. n, levo.	23169
V Grazu
se sprejmeta dve deklici Ii dobre hiše na stanovanje z vso oskrbo Naslov se poizve v trgovini Planin-«ek. Dunajska eesta. 23059
Stanovanje
2 sob e pritiklinami v novi hiši. tudi na periferiji mesta išče zakonski par brez otrok. Plača ee tudi za delj časa naprej ali da odškodnina. Ponudbe pod šifro «VeIetrfee» ca npravo «Jutr»».	2177«
Dva diiaka
so sprejmeta na stanovanje ev. tudi s hrano » bližini obrtne Eole. Naslev t upravi »Jutra«. 25484
Stanovanja
obstoječe Iz S sob. kuhinje In pritiklin. v sredini mesta Maribor, se odda pri boljši družini brez otrok. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor nnd »Elegantno stanovanje«. 23474
Lepo sobo
z balkonom in souporabo kopalnice, v sredini mesta, oddam dvema boljšima gospodoma ali finemu zakonskemu paru brez otrok. — Naslov t upravi »Jutra«.
23470
2 elegantni sobi
v Maribora s« odda s 1. oktobrom. Pismene ponudbe na upravo »Jntra«. Maribor pod »Solnčna lega«.
23478
Stanovanje
obstoječe iz 2 zračnih sob in knhinje, ramen»am za pribiižno enako. Ponudbe pod »Zamenjam« ca unravo »Jutra«.	23465
Soba
se odda takoj ali • 1. oktobrom. Naslov pove unr. »Jutri«.	23483
2 Diiaka
se sprejmeta v popolno de-bre oskrbo Gradišče 7. n. levo.	231SS
Opremljeno sobo
v Prešernovi ulic! oddam brezplačno gospodični, ki i bi mi pomagala ob pon- i deljkih ia torkih od 2.— ■ 6. ure v trgovini. Ponudbe ! na upravo »Jutra« pod — i »Nujno 11279«	23309 i
Opremljena soba lepa, se odda 2 gospodoma aii dijakoma. Naslov v upravi »Jutra«. 23314	Midva! Danes odposlala odgovor. »I .... 20« 23339
Prazna soba separirana. v sredini mesta, se takoj odda. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Cista in tračna«. 23305	Srček! Nestrpljivo pričakujem svidenja. Zelo Te ljubi Tvoj Čuki. 23310
	
Scba z 2 posteljama se poceni odda solidnima gospodoma. Cekinov grad, pritličje, — desno. 23319	
	Družabnik za manufakturno trgovino v Ljubljani pod navedbo gotovine, se išče. Ponudbe pod »Razfiirjenje« ca upr. »Jutra« 23327
Akademik išče preprosto urejeco, čisto, solnčno sobo t električno razsvetljavo. Pocud-	
	
	
he pod »Sara 11413« ca upravo »Jutra«. 23338	16 gramofonskih plošč se proda, T. Path«. Naslov pove uprav:, »Jutra«. 23479
	
	
Ženitna ponudba Radi pomanjkanja znanja išfe dobro pituiran gospod, 34 let pt.ar. mlado vdovo ali po spod i "no od 20 do 30 let . dobro pituirano, simpatično, dobrega prca, v avrho lealtro. Slika naj	Violino staro, dobro, ceno prodam. Masi. pove uprava »JutTa«. 23334
	
	mmm
po po^lj« na upravo »Jutra« pod značko »Sr*?na bodofnost«. 23464	Veverica udomačena, letošnja, pe proda. Kje. pove LJ. Lenič, Hreaova ul. 6. 23333
Resen intellgent	
vipokft naobralen, 28 let ptar, iiče Istotako poppo-dičio neomadelevane pre-	
	
no voljo ustanoviti ii laatni idealni dom. Ponudbe t originalno eliko in polnim naslovom pod značko »Absolutna dis-kreciia« na upravo »Jutra«. 23342	Otrok (fantek), dva meeeca Ptar, ?e odda dobrim ljudem za pvojepa. Dopi?e na upr«ivo »Jutra« nc<3 »Čvrst korenjak«. 23258
	
	Recepte vpakovT*tne za barve. Učila kreme, pomaie, kolinske vode Itd. nuni od najboljših tu- in inozemskih kemikov ter izvršuje analizo rud :n vseh vrst kemikalij po nizkih eenah in v najkrajšem čaru »VAK«. — Vnovčevalniea patentov in izumov, d. z o. z., Ljubljana. Selenburirova ul. 7, palača Jadran^k^-Portnnav-eke banke, scba št. 33. — 23187
Katera blagodušna dama 1 ali gospod bi se usmilil 1 gospodične, ki se nahaja v skrajni sili in brez vseh sredrtev in II poma-rsl k majhci eksistenci. Dopise pod tnačko »Hva-! težnost« ca upravo »Jutri«. 23335	
Deček
4 mesece star, se odda ž« svojega. Naslov pove npr. »Jutra«.	2347»
Družabnik
za dv» sedeža v sredica JI loži I. nadstropja se iščst. Pismene ponudbe pod »St, 11412« nj upravo »JutfM.
233«
«Jutrov» roman
LUCIFER
katerega skorlnsko* upet« vsebina, prepletena • fa&* tastlčilml zapletli«Ji cd t*. četka d« ken.-a kl prisegajo navdušenemu fltatelja a iatereseatnia raa«o4tv vanles veak fclf presenečenja. Is* vrn že sledi razočaranje la konsternnrtja ■
zopet preeeae&enje tako. 4a
so čltatelji nestrpno prit»-kovali vsako nadaljevanj« romana. Je Izšel in se dobiva pri upravi «Jutra» »
Ljubljani.
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas no nore nobena knjiga!
Vezana stane . . . . K Dia
Broširana pa .... 45 Dia
Dostojevski:
Broš. Din 40, vezana Din 52 brtz poštnine. Roman v treh del h, preložil Vladimir Levstik se dobi v knjigarni ,,Tiskovne **(!nige" v Ljubljani, Prešernova ul. 54. (Nasproti glavne pošte.)


Trgovski
Tehnik
iSče opremljeno pobo s po- ' sobnim vhodom, v bližini j rlavn* po^te oz. tehnike. : J Ponudbe na upravo »Ju- ! tra« pod »Tehnik«. 23332 ,
B
E H B
0
1 sobo
prazno, s kuhinjo, ee dobro oddi mlademu mirnemu, vps dan odsotnemu zakonskemu paru. Plača tudi ev. za ve'	r na pre v —
Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Nudim dom«. 22294
s prvovrstnimi priporočili, vpeljan v Srbiji in Macedoniji išče prvorazredne tvrdke z usnjatimi ali sličnimi izdelki, a lotil bi se tudi galanterijske in sličnih strok. Reflektira samo na prvovrstne tvrdke. Cenj. ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Trgovski potnik 7801'. 5307a

cKlišeje vseh vrst
v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska
izdeluje v kratkem času
„.JIGOGRA F/K i" K LISA RISA
r r-'f rti.-t i \t. sv vetra v isinsi BIH
rriijMiintnmiHHii'
JVaroči/a sprejema tudi oglasni oddelek uprave „Jutra", (Prešernova ulica i.
«JUTRO» št. 214
8
Sred* 16. TX. i?"-
Aureiiaii ScholI:
Spokormca
Pet kilometrov zapadno od trdnjave Rochelle leži neznaten, umazan in siromašen trg talen. Prav malo ribičev živi tn, kajti obal je zapuščena in ne-prijazna. Obdajajo jo strme pečine in v viharnih nočeh preti daljno Pogrmeva-nje. prihajajoče iz votline Itfaumusson. ki naliKuje ogromnemu liiaku pohlepno goltajoč ribiške čolne. Ob času oseke nabirajo že.iske med algami Školjke, možje pa opravljajo dela na polju.
Nekega iuira sem se še pred solnč-nim vzhodom odpravil s kapitanom Tailhadesom na pot. Ob jutranji zori sva bi'a že popolnoma opravljena: puško čez ramo. lovsko torbo cb strani, pipo v ustih.
Po petih lirah naporne hoje. sva dospela, izmučena in umirajoča od gladu, do Spokornice na najbolj zapuščeiem in rečinartem kraju obale.
•Pobrigati se morava, kje sva pravzaprav.« ie dejal Tailhades. «Mislim, da je v bližini Sant da - Bouc. blizu stoii stražnikova koča. No — nisem se zmotil. poglejte dim . . . Ka desno . . . tam tiaju čaka za ju t rek. o
Stražnik ie naju sprejel z odprtimi
rokami in tudi nama gostoljubno ponudil velik kos gniati. Tailhades pa je odprl najlepše morske ostrige. Najina psa sta sreba'a iz široke posode juho in vsi smo bili prijetno nastrojeni ob tem priprostem zaiuterkovanju.
Postranske okoliščine, ob katerih bom uporabil priliko, da vam povem legendo o Spokornici, navajam zato tako točno, da pre-dočim čMateljem krai. kjer se je legenda odigrala in kier sem jo čul — kajti nikar si ne mislite, da sem jo splete! iz domišljije. Stražnik torej pripoveduie:
«Ko še ni bilo teh dveh svetiljnikov. ki žarita vsak večer kot dvoie kraljevskih zvezd, ie sta! na pečini Rocher-du-Bouc visok železni drog. na katerem ie bila pritrjena velika svetilka.
Vsak večer je čuvaj prižgal svetilko, ki ie opozaiiala bližajoče se ladje ni nevarne čeri Kadar je bilo morje viharno in je nebo počrnelo pred bližajo čo se nevihto, ko so se razbita ska'e valile z globokim bobneniem. je svetilka mirno žarela na železnem drogu in mornarji so iz hvaležnosti molili k nebu. zahvaljujoči se. da jih ie rešilo preteče nevarnosti. Globoko ginjeni pa so se tudi zahvaljevali svetilki čuvaja Kernana.
Edino on. »oče» Keman. je še tako vroče ljubil in ščitil svoj svetilnik, ki je imel poleg mnog;h prijateljev tudi dovolj sovražnikov. Vsi mrki ljudje, ki s<j rustošili obal. so želeli svetilki zlo. Njihov praznik je bil. kadar je divjala nevihta. Če se je v noči dogodila na morju nesreča, so pobrali in oropali vse dragocenosti, ki jih je morje izmetalo na obrežje. To je bila peklenska obrt. Toda med ničvrednimi ostanki so se našli tudi bogati zakladi — a luč iz svetilnika ie te zle ljudi ovirala, da niso mo?li nepošteno bogateti.
Hoteli so svetilko razbiti in drog iz-ruvati. toda oče Kernan je odgovoril, da vsakemu požene kroglo v glavo, kdor bi se dotaknil njegovega svetilnika.
Med takimi, ki jih je svetilnik oviral, da bi bogateli od morskih nesreč, je bila tudi nek?, ropajoča starka, ki so jo
nazivali Galeb.
Trda nje- b| se morali vendar bližnii smiliti, sai ie imela na morju svojega sina Ivana, pridnega dvajsetletnega mornarja, ki ga je zbog niegove šega-vosti in dobrosrčnosti ljubil vsakdo iz Lalenja.
To leto ie bilo poletje zelo lepo in večina Iiudj ?e bila zaooslena na poljih.
Le starka Galeb je preklinjala svetilnik od iutra do večera. Nekega dne pa ie zavihtela pest proti drogu in zaklicale: »Prekleta luč. ki nam beračem ugrabi ja zasiužek! Pokončati jo moramo!*
«Vi, Galeb. ste hudobnica!» je zakričal Keman. »pravični Bog vas bo kaznoval !»
Biio je v času jesenskega cnakonoč-ja. Morju je njegovo ležišče postalo pretesno. Proti večeru so se silni va!o-vi — razburicni velikani — vznemirili in zapretili nebu. Vihar je rul kot obseden in od mor'» se je iz daljave za-čuh bobnenie topa.
Oče Kernan je napalnil svetilko s svežim petroleiem. namočil vanj nov stenj in ie molil ob dnbnad.\ini svetlobi za vse t'ste. ki iim grozi smrtna nevarnost. Starka Ga'cb. ki je čakala noči. ie splezala na skalovje. Z vso sila ie začela metati kamenje na svetilnik, dokler se ii ni posrečilo razbtj straa-sko šipo svetilke. Vhar in dež sta se vlovila v plamen in ga v hipu ugasnila. Na moriti so se oglašali brezupni topovski sireli.
Ko je Kernan našel v jutru svetilko razbito, se ie obupan vrgel raz skalov-ie in se na mestu ubil.
Galeb pa je hitela proti obali Skalt so bile pokrite z razvalinami razrušene ladje . . . med preostanki ra so ležala tudi razmetana trurla. Starka 3 h i teb od enega do dnigega. iskaie Dri njih prstanov in iim odpirala žcac. Pre. meta\ala ie škatlje in ledene zaboje . . , Toda mahon^s i<; obledela in se zgrudila na belo skalovie. Oči so ji silno pia-nienelc. Obračala in obračala je neko truob. otiravala srce. mtem i~a z divjim vikom ob:ela. kajti spoznala i« svoi-ga sina . . . svo«'ega Ivana, ki Z3 je fako vreče ljubila. Vzd gnila ie truplo, da ga ponese v kočo Oblekla ga ie v pražno obleko in blazno klicala niegovo ime. Odslej ni več zapusti^ koče. Nepremično sedeča noč in dan ra skali je živela nnlikuioča sohi. Usmiljeni laidje sn io preživljali. Obiskat jo je prišel tudi lalenski župnik Toliko ie premolila. t<>!:ko co'z ie pretočila, da so io prihajali gledat liudie iz vseh so-sedniih kraiev.
Nekega iutra so io našli mrtvo na skali. Ko ie zbral župnik dovoli denarja. je naročil, nai ra željo starke Gale-bnve sezidajo nov. velik svetilnik prav tam. kier ie nekoč sta'a Kernanova svetilka. Zato imenujejo ta svetilnik tudi Spokornica.
—— ■■
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hrar.ilničncga premoženja še mesto Ljub f ja ns z \ sem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi scdi&ta denar mladoletnih, icpciuradi ceikveni in otčiae občinski("^nar,
SSarsJe w2©3en®ga denarja preko 13u milijonov dinarjev ali 520 milijonov kron.
Sprejema »loge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
ZSastl plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
(Oradska štedionica)
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma »aren
Pfiiorazrednirnodernibrzcpisalnljtroi
iel mmum
L. BASAGA, jaJSS^r
Ifl^loD :t ISO	Tolpfo« 11 "«»1
Naznanilo in zahvala
organizatorje z a razorodaio srefk na cbroke sprejm«* „$tčstena", Brno, Češka 26. (Čehoslovaška) Ugodni pogoji.	Ustanovljeno 191
Cenjenemu, občinstva, uljudno naznanjava, da sva prevzela kolodvorsko restavraciio na Prager-skem in se priporočava za obilen poset. Postrežba solidna in točna. Obenem se zahvaljujeva vsem Dolenjcem in Ročevarjem, ki so najn tako neštetokrat poselili v kolodv. restavraciji na Grosupljem.
%omo in Ivanka VAajer
na večjo električno žago, zmožen vseh popravil polnojarmenikov z večletno prakso
se sppe;me.
Ponudbe na	5323a
te Dolenc. lesna indsslrija, Molja Lok
manufakturne stroke, nrvovrsina moč in
trg. učenec
se spre'meta za trgovino v Liubljani.
Ponudbe pod »Stalno 899" na unravo .Jutra4.
za spiske fn klobaks
v krasni izberi nudi
prvovrstni, v vseh velikosti dobavlja tako] in po ceni mehanična sodsrna
Priporočamo knjigo Sfoianovič A..
Kdor oglašuje, ta napreduje
Ljubljana, testni trg 17,
''op'« bitke in njen po men z dvema zem ievi-doma. Knjiga velja ■ noštn'no vred D n 31 — ter se naroča pri
Tiskovni zadrugi
v liubljani.
Prešernov* '.'lica 54
raDnnncCTJDGPDGnanaDCEnLfjiJuijaDDr
HviunuoaH
Praga, en tritonski tovorni a- to Bfissing ter šesispdežni osebni avto Turino-Itala, vse v na:boij«em stanju in takoj po-uo4-a rabno, ugodna ijrsda
dalmatinska tvornica
GllftStOS £ SSTTI2®, SPLIT
ustanovljena leta 1865, torei najstarejša tvornica te vrste - v Dalmaciji -
r—r .■ ij.TI
?e Vam rrinoroča na:boljša zaloga mannfak-ture, porhauti, flanele, volneno blago, trikotaža 1.1, d. tvrd a
Franc Crobnth, d. z o. z., Kranj.
LJUBUAKA, lfes'.ni Ug «5 fzdelcvatelj deiaiks?
Na drobno!	Na debelo•
Zaloga sprehajalnih palic
Sten ceJriki « nanovo orenhlece n.
ZesiopašCt za Slovenijo:
Ivsn Pastofn^k m drug, Ljubliana,
Tel. int 949 iiesCleva cesta £t. S Tei. int 949
najnovejše, za jesen in zimo
ima v veliki izberi v zalogi knjigarna
diskovne zadruge
v Cjubljani, Prešernova ulica šlev. 5i (nasproti glavne pošte)
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da ie naš prisrčno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
ovo ena rn iepših v Slovenci izvirajoča i». B?r.etk dalje m za 1.2 sta"?, cg!es5a3a n is več stenskimi dckotativnvni jniki. Istotam je na rodsj iaaa salonoma oprana, ohra-n ena kot nova Kje i< >.e Li. Leniž, H enova ulica 6.
3 s.---—< a
innck-adciaadtc^-ro-.jtJijltuOle ji a i ? r, ilj1 i.!nnrnGixnxm
trgovse in hišni posestnik
danes ob po! 9. zvečer v starosti 37 let po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v sredo, 16. septembra ob 4. pop. iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Trojici.
Sv. maša zadašnica se bo brala v četrtek. 17. septembra ob 7. z:utraj v župni cerkvi pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine.
Pokojnik se priporoča v blag spomin! Rogaiiia Slatina, dne 14. septembra 1925.
Jurij in Terezija Čonč, starši fiflici Mačeh roj. Čonč, Terezija Čoa6, sestri M ha Maiek, svik — lfadica, nečakinja.
Poirtim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni brat in stric, gospod
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube, ki nas je zadela, za darovano krasno cvetje ter za udeležbo pri pogrebu izrekamo našo globoko čutečo zahvalo.
V Maribora, 14. septembra 1U25.
Rodbina: Ernest Kohnstein.
Varilske d?2. is!, d Zagrebu
v nedeljo zjutraj v starosii 41 let, po nesreči, nenadoma izdihnil svojo blago dušo.
Truplo blagega pokojnika se iz Zagreba prepelje v Ljubljano, kjer se vrši pogreb iz giavnega kolodvora v sredo, 16. septembra 1925 ot» poi 6. uri pop. na pokopališče k Božjem grobu v Stepanji vasi.
Ljubljaaa-Zagreb, 16. septembra 1925.
Žalujoče rodbire Pusiove io ostali sorodniki.
Urejuje Stanko Viiant Izdaja za Konzorcij «Jutra» A doli Rib nikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Frar. Jezeršck. Za iaseratni del je odgovoren Alojiij Novak. Vsi v Ljubljani.