Pvkllsherf ud dUtrfbwted nder permit No. 728) aatfcor. Sy tfi« Act of October S, 1917, ob file at the Port Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, Borteson, Portmaster Gw. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." ll^^^EV^LETO V. i^e Copy 31 CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) FEB. 27., 1922. ST. (NO.) 47. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. PEL NA ARMADO. i- VOJNI MINISTER PRAVI, DA MORA BITI «USIJA PRIPRAVLJENA NA VOJNO, AKO REZULTAT GENOVSKE KONFERENCE NE BO ZADOVOLJIV ZANJO. - POINCARE IN LLOYD <>E0RGE STA DOLOČILA 10. APRILA ZA OTVO-K*TEV GENOVSKE KONFERENCE. .oskva, 25. feb. — Leon Trocki, sovjetski vojni mini-obl ^ ^anes v Sovoru pred moskovskim sovjetom v zvezi gpan-e "1C0 k°ljševiške revolucije, izjavil, da bodoče posto-u ' odvisi od genovske konference. 'iMai 0 Se genovska konferenca izkaže nezadovoljivim, .Jbzulf- Sf Prihodnjo pomlad morda izkazalo popraviti •' s krvjo," je dejal Trocki v svojem govoru. "Trebs ^ilj , 3a Je, da je proletariat pripravljen, ako se nam situacija," je nadaljeval Trocki. Vsak + i "aua,Jl,,° , * leaen odlašanja genovske konference }lti teden oiju ,en utfjevanja rdeče armade. Čas, ki ga zgubimo n U; H^lomacije, moramo in bomo pridobili na polju mora na akti fj "j/p^ V utrjevanju in razvijanju rdeče armade. pa Se 1.3m'° Popolnoma odločeni ob naši četrti obletnici, JPitilA-!" 1.ln'avimo za novo bitko, kajti končni boj med kart' ' ob ]6-Še od odločitve » je jJnliki Četrte obletnice ustvaritve rdeče armade se ffbila ^ ^cem trgu Kremlina vršila vojaška parada, ki je M ji vcarske vlacle najbrže največja. Precisnosti, živahnejše uniforme, boljši kota^ vojaki, pa bi človek mislil, da so to regimenti Mq i defilirajo pred carjem Nikolajem. l !Na aru-; • - - . . . . >ade i5 an j ne stani pa se rdeča armada, 'kot je danes, nič Nrrno^i- .raz^kuje cd raztrgane in nedisciplinirane rdeče 1, 12 W -i ------ — ------------------- ^ioiiarvv,- i kot so se razlikovali ameriški revolu- Jiov T1 b°:' J I ^etovni fin larni u • °°jevniki iz leta 1776 od Pershingovih bataljo- vojni. s^f°diteijj1 ^arac^ne8'a odra so bili: nemška socijalistična ' h orga^a 0l.ara Zetkin: William D. Haywood od ameriš- i Vo>lja W. W.; Katajama japonski socijalistič- J»> Bela Kun ^lo-vii f -in vnfnv»n orni rw\ ol n J t'^-'min. °^nentnost komunistov med gledalci je bil edini a to ni nikaka predvojna parada. Iluzijo, da je jI *°Pet oži r 1 1 "iIYrtls-a P^uvujiJit pitlitua. X1UZ.XJU, u a JC ^ S(%oi v s^n'ra ruska armada, je še posebno ojačala Wan slotn-6Vilnih častnikov starega režima, ki so nače- B<1" ;ju. seRt • Pa grupa štabnih oficirjev okrog Troc- 'mi ieti JOcaJz bradatih generalov in polkovnikov z dol-Trdcj\0Ja^ega službovanja za seboj, je d Je Ra sivo suknjo vojaškega kroja, ^im oofl0nci s smehom na licu ter odzdravljal mimo-V kot kak general. tfc*l3'" se pne_ga leta bo armada še jačja in še bolj edi-° / [^^^vil pred četami. "Mi ne vemo, kaj pride v j^fl 'opravi mesec^, toda dogodki nas ne bodo našli " vidim Jene" Pr°ti zapadu, vzhodu, severu in ju-q (] )ltalističP°Lda nevarnost še ni pri kraju, kajti moč v ka-# .°v, kj n,lh državah je še vedno v rokah naših nasprotni-»lfi ^a* stp* ^vražijo, in ki še vedno niso opustili misel, in i1 J6' bo tekoče leto leto izobrazbe za ar-_ .a.na dan prvega maja, ko bo glasom objave Organizirano delavstvo proti suši. AMEREIŠKA DELAVSKA FEDERACIJA ZAHTEVA PIVO IN VINO. Washington, 26. feb. — Ekse-kutivni odbor Ameriške delavske federafcije je danes podal v javnost izjavo, v kateri se pozi-vije vse prebivalstvo organiziranemu delavstvu v boju, da se prelkliče Volsteadov proihibicij-ski zakon, in da se nadomesti po stavo, ki bo dovoljevala izdelavo in .prodajo lahkih vin in pive. V izjavi federacije je rečeno, da se je Volsteadov zakon izkazal neuspešnim tako s socijalne-ga kot moralnega stališča, ter da ustvarja inevarno nezadovoljstvo ter preziranje napram vsem zakonom. Zatrjuje se, da se je vsled prohibieije davčno breme zvišalo za en bilijon dolarjev, medtem ko ibutlegerji opravljajo svoj posel, ne da bi jim bilo od njih velikanskih dobičkov treba plačati °n sam cent davka. Obenem je eksekutiva federacije naznanila, da se bo pri prihodnjih jesenskih volitvah (postopalo tako kot dosedaj, to je, da se bo priporočalo delavstvu delavstvu naklonjene kandidate obeh strank. ---o- Sodnija proti štraj-karjem. ZVEZNO SODIŠČE JE IZDALO INJUNKCIJO PROTI JEKLARSKIM ŠTRAJKARJEM V NEWPORTU. Newport, Ky., 25. feb. — Zvea no sodišče je izdalo iproti jeklarskim 'štrajkarjem danes injunk-cijo, katero smatrajo tukajšnji odvetniki za eno najibolj drastičnih, kar se jih je kdaj izdalo pro ti kaki delavski organizaciji. Glasom te injunkcije nima j p stavkarji nastaviti niiti enega sa mega pikeita v bližini tovarne, kjer je štrajk v teku. Injunkcijo je podal zvezni o-' Gsto'he napram Rusiji, ne bo niti enega vojaka ^msi??'ld bi nc znal citati in pisati r>iu; ;t L- ------ , olUci ■ Ko;munist Wolcke je izjavil pred armado, da r 1)0 HenlV Nem^iJ'i še vedno živa, in da ni daleč čas, (ja a ydeea armada nastopila skupno z rusko, J. Pnsla svetovna revolucija, tav. > ki -- ■ - ..... Ame^1?^ na arhangelski fronti. Izjavil je, da ' °'Jaj p0/! anci ul)rli proti svoji vladi, ako bi se jih še t oti v sv-3to,r finalov, ki je bil vrhovni poljenik carskih Zel0r«.LVni Voin^ piše v "Izvestju" o rdeči armadi, in ..^ki^ gj' Je zastopal ameriške komuniste na pred . ije ^a^Tšeni konferenci, je prosil oproščenja za 1 So a eri?kih I /"-i T" V^ O -MlA n M /v A I II I r 1 + -u n v> 4-i Tr» * I lrt f\ O Ta odločitev gre celo dalje kot odločitev najvišjega sodišča Ze-dinjeniih držav, ki je v nedavnem slučaju odločilo, da imajo štrajkarji .pravico vsaj do enega piketa. InjunkcTja je samo začasna. Odveltniki za stavkarje imajo dvajset dni časa, da vložijo pri- ziv proti injunkciji. --o- JE POROČILA SINA SVOJEGA MOŽA. Zveza 'staviBinskih podjetnikov v Clevdandu je v soboto naznanila, da se bo od srede naprej znižalo plače stavibinskih delavcev od 13 do 36 procentov. To se smatra v unijskih kro gih kot dokaz, da hočejo kontraK torji, da pride d0 strajka, kajti nove plače se je naznanilo povsem samovoljno, in brez sporazuma z delavci. Charles Smith, predstavnik stavibinskih linij,' pravi, da bo koncil stavibinskih delavcev kot odgovor na naznanilo o znižanju plač Obvestil vse unije, da so tudi po sredi v veljavi stare plače. Harry McLaughlin, ki zastopa tesarske delavce, se je v soboto izjavil, da slednji nikakor ne sprejmejo mezdnega znižanja, in da delavci itak ne pirzna-vajo, da obstoječa delovna pogodba premine že s 1. marcem. Zveza podjetnikov je pretrgala vsa pogajanja z delavci ob času, ko so unijski vodje napovedovali, da bo v teku dveh tednov, ak0 se s pogajanji nadaljuje, prišlo do sporazuma. Delavci vztrajajo na tem, da pogodba premine šele s 1.. majem, medtem kp delodajalci pravijo, da bodo vztrajali pri 1. mar cu, pa naj se zgodi karkoli hoče. Z znižanjem, ki se je naznanilo v soboto, bi plače stavbinskih delavcev padle tja, kjer so se nahajale leta 1918. Glasom nove mezdne lestvice, ki so jo naznanili podjetniki v so boto, bi dobivali atavbinlski delavci sledečo plačo od ure: Zidarji 90c, (dosedaj $1.04); tesarji 80c (dosedaj $1.04); cementni delavci 80c (dosedaj $1.04); krovci 65c (dosedaj 93c) električarji 90c (dosedaj $1.10), barvarji GV/^c (dosedaj 93c); pleskarji 87'/2C (dosedaj $1.04); plumberji 90c (dosedaj $1.10); krovtei s šikrilom 90c (dosedaj $1.04); kamnoseki 80c (dosedaj $1.04); plača razne vrste navadnim delavcem, ki so dosedaj dobivali P« 55c na uro, se je znižalo na 50c, nekaterim po celo na 40c od ure. ---- ITALIJANSKI KABINET KONČNO SESAVLJEN. NA DESET TISOČE 2RTEV SAMO V DRŽAVI OHIO. Okrajne oblasti so pričele z delom. da razpletejo mreže, katere 30 razpeli v teku zadnjega leta po Ohio številni sleparji v poskusu, da pridejo na lahek način do denarja. Kot se vidi( se žrtve lahkovernosti najde istotako med revnimi kot med bogatimi. Med njimi se nahajajo navadni delavci, mali trgovci., igralke, stenografke, zdravniki .advokatje in javni u-radniki. Načrti, po katerih se je smuka, lo ljudi, so različni. Dva sta najbolj običajna: potom sleparskih prekupčevalskih agencij ali tako-zvanih ''bucket shops", in pa potom prodajanja ničvrednih delni,c. Številni švindlerji so imeli tudi licenco od državnega komisarja za sekuritete. Precej žrtev se najde tudi med tujezemci ki so v dosti slučajih izgubili prihranke vsega življenja. Nabralo se je na kupe dokazov, ki izkazujejo, de. je bila mreža sleparjev raztegnena preko vse Ohio in tja do Chi.cage. Računa se, da so to sleparji samo iz Clevelanda odnesli okrog deset milijonov dolarjev. Približno toliko se računa tudi, za ostali del države Ohio, tor obsojen na smrt. 14 DRUGIH JE OBSOJENIH NA VEČ LET ZAPORA S TEŠKIM DELOM. Kot je dognal okrajni proseku-tor Stanton) so bile sledeč^ ireto-de met švindlerji najbolj pogoste: St. John, N. B., 25. feb — Tu sta se danes poročila 36-letna Mrs G. D. Brooks ter 20-letnijnister, Teofilo Rossi; minister jav- Rim, 25. feb. — Državnemu poslancu Facta se je končno posrečilo sestaviti nov kabinet, katero nalogo mu je pveril kralj Viktor Emanuel pretakli četrtek. Ministrstvo bo sestavljeno kot sledi: ministrski predsednik Lui-gi Facta; zunanji minister, si.gnor Emandola; justični minister. Lui-gi Rossi.; zakladniški minister, Camilla Peano; industrijalni rni- >*ac H izraža o uspehu, ki je bil dosežen z reor-J, • Pra ' 1Vl> da se je Trocki izkazal zmožnim, ter (< !)fitrij0,^VlZam Priznanje za ut.rjenje narodne zavesti °n°Vska il'nesa duha med ruskim narodom. i^^TT^prične 10-aprila- ^inist, .'i,- ~ Danes sta se angleški in fran- s'ki predsednik sporazumela, da se genovska Frederick Brooks, ki je sin njene-,ni;h del, ga ločenega moža iz nekega prej- i minister, šnega zakona. Dobila je razporo-! mJinister, ko od očeta svojega sedanjega moža ter sc izognila zakonski zapreki v Maine, kjer so take ženit-ve prepovedane, s tem, da je skupno s svojim mladim ženinom signor Riccio; delavski Dello Sbarba; poštni Di Cesaro; poljedelski minister Giovanno Berti.ni; naučni Minister, Antono Anile; finančni minister, si.gnor Bertone in minist. kolonij, signor Di Scalea. Novi kabinet predstavlja koali- odšla v Kanado, kjer se je izvršila cijo vseh konstitucijonalnih grup, poročna ceremonija. I izvzemši nacijonaliste in i fašiste. konferenca prestavi na 10. april. Prvotno se je imela konferenca pričeti 8. marca. Lloyd George se je po konferenci izjavil, da obstoja med Anglijo in Francijo glede defenzivne pogodbe v poglavitnih potezah popolno soglasje. Prodajanje filmskih delnic. Sle-< parji so pri svojem no opozarjali na uspešnost raznih jeklarskih, gumijevnih in raznih drugih industrij. Dobili so na tisoče dolarjev Liberty bondih in gotovini od ljudi vseh stanoy in poklicev. Druga precej priljubljena metoda je bilo prodajanje delnic ta-kozvanih "zadružnih" organizacij. Obljubljalo se je kupcem delnic, da se bo prodajalo vse potrebščine v teh prodajalnah po silno niskih cenah, in da bodo poleg tega še vlekli dividende. Samo ena taka družba je osleparila ljudi za več milijonov dolarjev. Neke druge vrste sleparji so prodajali delnice, katere se obljubilo pokupiti nazaj ob določe nem času kot vplačilo za zgradbo hiše, a poleg tega se je kupcem obljubilo, da bodo vlekli dividende od svojih delnic. Iz New Yorka se poroča, da se išče nekega Alfreda E. Lindsey, ki je imel posebno veselje pri sleparenju žensk. Kot se poroča, je osleparil več znanih žensk za $700,000. Bil je sila vljuden z raznimi prominentnimi ženskami in izkazoval jim je razne vsluge, nakar so mu zaupale velike svote denarja, katerega je obljubil investirati tako, da jim bo prinesel velike dohodke. Igralko Nillson je osleparil za $20 000, Mr*. Arnold za $30,000, Mrs. Atwoodd za $97,000, Chatarine Adams za $40,000, Mrs. Helen Burnett za $31,000 in Mrs. Lillian Duke, bivšo ženo tobačnega milijonarja za celih $350.000, to je več kot eno tretjino milijona dolarjev. Slvlčaj Adria Film Co. V soboto je bil prvič zaslišan George Noršič. predsednik Adria Film Co., ki je izjavil, da ni kriv c.bdolžbe, ki je naperjena proti njemu, nakar se ga je spustilo na prosto pod $2,000 varščine. Knjige družbe izkazujejo, da se je prodalo za $28,600 delnic, od katere svote je bilo vplačanega $16,400. Belgrad, 24. feb. — Včeraj 23. feb. ob 4. uri popoldne je bila izrečena obsodba nad Steji-čem, atentatorjem na kralja A-leksandra ter nad drugimi organizatorji teroristične akcije. Od prijetih se je jih obsodilo 14, medtem ko se jih je 19 spustilo na svobodo. Atentator na kralja Aleksandra, ki je bil takrat še prestolonaslednik, je obsojen na smrt. Lajos Čaki je obsojen na dvajset let zapora s teš-kim delom, dijak Sava Nikolič na 4 leta zapora in 10 komunističnih poslancev na dve leti zapora s teškim delom. Kralj Aleksander se ravno sedaj mudi v Bukarešti na dvoru: romunskega kralja, kjer je bila te dni, praznovana formalna zaroka z romunsko princeso Marijo. —--o-- Senator Ladd za davek na vojne pro-fite bankirjev. PRAVI, DA BI PREISKAVA DOKAZALA, DA SO FIN AN CIRJI NAPRAVILI V VOJNI $20.000,000,000 PROFITA. Washington, D. C. — Senator Ladd i i North nakit«, ki Man farmarskega bloka, je danes podal formalno izjavo, da bi preis-tava dokazala, da so bankirski poslu p oseb- Nn'tereisi tekom vojne napravili ID An IN POMOČ OBLJUBLJENA FRANCIJI ZA DOBO 20 LET, AKO BI JO NEMČIJA BREZ VZROKA NAPADLA. $20,0000,000,000 profita Senaitor Ladd je za to, da se lanoži 8-procenten davek bančne korporaeije, ter na ta način dobi potrebna svota za izplačitev vojaškega bonusa. "Vsekakor se mora najti kaka pot," je izjavil Ladd, ''da se prepreči bankam, da spopravijo vse biljone, ki so jih naropali tekom vojne." Kot znano, je predsednik Har ding priporočal prodajni davek, kot sredstvo za izplačitev bonusa, toda o sprejemu njegovega priporočila ni niti govora. Sploh je jako dvomljivo, da bo kongre3 kaj ukrenil glede bonusa za bo-dočnih par mesecev. -o- OHIJSKO DELAVSTVO O VOLITVAH. Columbus, O., 26., feb. — 0-hijska delavska federacija je potom tajnika Donnelly-a naznanila, da bo pod vzela pri jesenskih volitvah ist0 taktiko kot vsa prejšnja leta, namreč, da bo prr-poročila delavstvu ''naklohjene" kandidate olbeh strank. Donnelly pravi, da se bo skrbno proučilo rekorde vseh kandidatov in dose danjih poslancev, nakar se bo po dalo priporočila. Federacija se že ni odločila, kakšno stališče zavzame napram ohijskemu demokratičnemu senatorju Pomere-ne-u. --o- KOLIKO JE VREDNA ŽENA- Greensburg. Pa., 25. feb. — V zameno za izgubo svoje žene bo dobil Theodore Robinson, kovač po poklicu, 1 202 zavojev stenskega papirja, 10 galon var-niša, 320 galon barve, 24 posod papirnega čistilca in 125 čevljev linoleuma. Robinson je tožil M. E. Chrwtyja, da mu je ukradel ljubezen njegove žene, ker pa slednji nima denarja, je sodnik odločil, da mu ima izročiti, zalogo svoje prodajalne s stenskim papirjem. Pariz, 26. feb. — (Piše Edwin L.. Jumes.) Poplave besedi in tinte, ki teko preko in okrog genovske konference, se za trenotek lahko skrijejo pred svetovno javnostjo, kajti važni svetovni politični dogodek dneva je sporazum glede angleško-francoske aljance. Važnost tega sporazuma je desetkrat večja od genovske kqn-ference. Angleako-francoska pogodba, ki bo podpisana v Londonu1 še pred otvoritvijo genovske konference, bo povsem naravno odmevala po vseh delih svetovne oble. Ako ta pogodba kaj pomeni, tedaj pomeni v prvi vrsti, da je s tem napravljen konec utrudljivim sporom med Anglijo in Fran. cijo, ki so mučili Evropo izza 1 1. novembru, 1018. V sedanjem svetovnem položaju vsebuje ozka vez med Anglijo in Francijo brezmejne možnosti, ako imajo državniki obeh dežela dovolj pameti in zmožnosti niči želita oba naroda. Po včerajšnji konferenci v Bou_ logne sta se Poincare in Lloyd George izjavila, da se pogodbo lahko smatra gotovim, in da so vsi nesporazumi srečno odstranjeni. Kot se razume, se je doba pogodbe, ki garantira Franciji v slučaju neupravičenega napada od strani Nemčije takojšnjo angleško pomoč, podaljšala od 10 let na 20 let, in obenem se je k pogodbi pridalo tudi važno spremembo, ki določa, da bosta Anglija in Francija v slučaju kakih neprilik na vzhodni, nemški meji. nastopali skupno. To seveda po'meni, da Anglija in Francija obljajbljata varovati Poljsko v slučaju napada od strani Nemčije.To je precejšna zmaga Francije v prilog Poljske. Kot se spominja, se je prvotno nasprotovalo tej pogodbi, kot jo je predložil Briand pred francoski parlament, iz razloga, da je njena doba prekratka, čas, da itak nihče ne pričakuje napada od strani Nemčije za dobo desetih let. Zvišanje na 20 let je seveda velike vrednosti za Francijo. Svetovna važnost te pogodbe prihaja i.z okolščin, da Francija in Anglija ne moreta nastopati skupno z ozirom na Nemčijo, ne da bi obenem nastopali skupno tudi glede drugih mednarodnih vprašanj. Ako se Anglija in Francija ne bosta strinjali v vseh vprašanjih, tedaj je vsaj gotovo, da se bosta zedinili, glede odškodnin^ in po- stopanja v Mali Aziji. -o- DRAGA SNUBITEV. London, 25. feb. _Carl Ben- dix, bogat prekupčevalec, je v drugo dvoril svoji ločeni ženi ter ji je obljubil, da jo iznova poroča. Ona je pripravila vse potrebno za poroko, a on se je medtem poročil 7. neko igralko. Sledila je tožba, v kateri se je odločilo, da mora Bendix svoji loženi ženi za ponovno razočaranje izplačati $20.000. !v i • & . ilk* _ ' / .i''. ... & & STKAN 2. "ENAKOPRAVNOST". FEBRUARY 27th, 1922. 44 H ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned a»d Published by: (THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newbureh by mail.......I year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00, United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 sio. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia ca Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnistvo. CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) FEB. 27., 1922, NASELNIŠKI PROBLEM. "muštru''. Jaz bi imel rajše v Zedinjenih državah 100,000 ose'b z različnimi naziranji kot pa 100,000 oseb istega mišljenja. "Nedavno tega mi je Bernard Shaw pisal pismo, v katerem mi je sporočal, da ne bo prišel v Ameriko, ker bi ga itak notri ne pustili. 'Kot veste, nosim jaz rdečo kravato,' je dejal Shaw v svojem pismu. "Izmed vseh narodov smo mi edini, ki si prizadevamo izbirati ljudi, ki prihajajo in odhajajo, z namenom, da njh naziranja prikrojimo po gotovem vzorcu. Zdi se, kot da se bojimo, da bodo ti ljudje ustvarili malo življenja v žalostni monotonosti našega industrijalnega življenja. "Sedaj, ko smo prišli do perijorle, ko si prizadevamo ustaviti vsako naseljevanje, sta jasni dve reči: Postali bomo aglosaški narod z anglosaško tendenco za izkoriščenje drugih narodov. In pričeli smo z delom, da spremenimo Ameriko v neproduktiven narod. Mlade fante se pošilja v vseučilišča, da se jih nauči izogniti se produktivnosti. Nahajamo se že na toleki, ko je sabotažiranje, to je, da se za najmanj dobi največ, prišlo čisto v veljavo. "Ako v resnici hočete amerikanizirati naseljenca, tedaj ga spravite k strokovni uniji. Tam se bo naučil biti enak svojim tovarišem, ker bo videl priliko, da si izboljša je moral kot poglavar rimske cer|meti, ki jih mora kupiti, dalje i-j je žal pravmalo. Veliko več j kmetij, ki so navezane za kve izreči kako sodbo, ki ni bila v skladu z njegovim italjan-elkim prepričanjem, je prosil na tihem Boga, da naj čuva Italijo." Papež takih nazorov je bil poklican, da izvede pomirjen je med italjansko kraljevino in rimsko cerkvijo. Kot rečeno, ga je v tem delu ovirala vojna; a tudi kratki po-, , . , . . . . „ v .... . , . mo, da so pri nas, kjer je grun vojna cas se m bil zrel za defini-1 . ^ ' J 6 ma gotove produkcijske stroške, ki jih mora plačati, kratko imeti mora nekaj denarja. Ce pridela na s vb j i zemlji toliko, da lahko vsaj toliko odproda, da ima denar za vse druge potrebščine in mu mogoče še kaj ostane za rezervo ob slabi letini, ,potem pravimo, da j 4 "trden kmet", blagor mu, najsrečnejši je na svetu! A koliko pa je takih? Lahko trdi- tivno akcijo, dasi so se vedno in itarjev malo, prav redki; ogrom- , . n j na večina pridela na svoji zemlji to ravno po zaslugi papeža Bene . . „ . , .,. i manj nego potrebuje za kritje Ta izvajanja posebno ona z ozirom na prizadevanje vladni' se V3e naseljence amerikanizira po nekem določenem "muštru", nam so še v posebno zadovoljstvo vzjDričo dejstva, da smo v našem listu že ponovno dali izraza istemu na.?;ranju, katerega je Mr. Howe, ki ima za seboj dolgoletne skušnje z naseljenci vseh narodnosti. Redkokdaj se zgodi, da človek sliši pametno besedo o naselniškem oziroma amerikanizacijskem vprašanju. Zato pa nam je v tem večje zadoščenje, ako setupatam ^^u^ri^^ najde kaka izjema. In ena taka izjema je bivši naselmskiI j . j komisar na Ellis Islandu, Frederic C. Howe. Tudi Mr. Howe bi najbrže ne govoril tako, če bi še bil v vladni službi, ker-ni mu uradna "taktnost"' prepovedovala govoriti jasno m odkrito. Mr. Howe se je preteklo soboto mudil v Clevelandu ter je pred Citv klubom govoril o naselniškem vprašanju. Njegov govor se je v poglavitnih potezah glasil takole. "Zgodovina naseljenca v Ameriki izkazuje, da se ga je smatralo za nekako ekonomsko komoditeto. Naše postopanje napram na'seljenikom lahko delimo na tri perijo-de. V prvi se je dopuščalo neomejeno naseljevanje. Tu-jezemce se je vzpodbujalo k naseljevanju, ker se jih je potrebovalo, da so obljubili deželo. "Potem je prišel veliki val preseljevanja proti zapa-du, ki je bil v teku več generacij. To gibanje ni povzročala oporoko, ki jo je naznačil v krat-želja po verski svobodi, temveč želja po ekonomski svobo- Ikih besedah: "Z božjo pomočjo di. Ljudje so iskali prostora, kjer se je dalo živeti z naf bo moj naslednik končal moje manjšim trudom. * "Po tej dobi, tekom katere je bilo naseljevanje popolnoma nemejeno, in ki je trajala do 1880, smo pričeli določati gotove fizične, moralne in intelektualne sposobnosti. T&ktSuv *u>rHnJ-.ft. sux. tmafciosca uotrebovale ekonomske siie. Korporacije so pošiljale agente v Evropo, da so tamkaj zbirali nasljence, ter jih na cele vagone pošiljali v rudnike in tovarne. "Nekoč se je obrnil name neki tovarnar, ki je želel dvajset naseljencev. Izbral je bil druge narodnosti. Ko sem ga vprašal, zakaj ni izbral mož iste narodnosti, mi ie odvrnil, da so delavci, ki ne bodo v stanu govoriti med seboj, bolj varni, da ne organizujejo unij, in da sploh ne povzročajo drugih sitnosti. "Jaz sem resdgniral od amerikanizacijske komisije, ker se nisem strinjal z njenim stališčem, namreč, da se mora vse naseljence "predelati" po nekem Iz stare domovine. BENEDIKTOVA POLITIČNA OPOROKA IN JUGOSLAVIJA. Ljubljansko "Jutro" piše: Par trenotkov pred svojo smrtjo je umirajoči papež Benedikt XV. izrekel svojo politično bo moj delo." Naloga, ki si jo je stavil papež Benedikt pri nastopu svojega pontifikata, je ibila v tepij da doseže sporazum med Vatikanom in K^irina^am ; v dosegi ga življenskega cilja ga ovirala vojna, ker je imela italijanska vlada nujnejša opravila, tako da je tudi ob njegovi smrti o-stala neiz(polnjena njegova politična misija: pomirjenje med i-taljansko vlado jn sv. stolico. In nikdo ni bil bolj poklican, da izvede to nalogo, kot rAvno papež Benedikt XV. Papež Leon XIII. je umrl po dolgi tradicijonalni borbi za "ma trimonium sancti Petri". Hotel določenem je izvoljevati tp bfji-bo s popolno zmago Vatikana in kapitulacijo Kvirinala; dosledno je odklanjal vsake kompromisne predloge, pa naj bi prihajali od katerekoli strani. Ko mu je sledil slabotni in neodločni Pij X., je vzel za svoje svetovalce staro gardo iz Leonovih dni, kardinale Rampollo, Va-nutellija, Merry del Vala, neizprosne sovražnike Kvirinala in Predstavnike Leonovega stališča, ^rug za drugim so umirali ti ve-Vki diplomati in vatikansk dostojanstveniki, in kmalu po Izbruhu vojne jim je sledil tudi Pij X. dikta kazale vse tesnejše in :n-timnej'še zveze med italjansko vlado in rimsko kurijo. Ravno mi Jugoslovani smo najbolj občutili posledice teh novih stikov: odstranitev dr. Kar-lina iz Trsta, deportacija dr. Ma hniča iz Krka, odceipitev Reke od senjske biskupije in imenovanje znanega D'Annunzianca za reškega škofa, in v zadnjem času še odstranitev tržaškega škofa Bar tolomasija, vsi ti pojavi so glasno govoreiči argumenti, kam voli pomirjenje med Vatikanom in Kvirinalom in kaj imamo mi Jugoslovani pričakovati od te spra ve. Papež Benedikt XV. je zapustil svojo politično oporoko, ki jo bo njegov naslednik gotovo pri-vedel do uresničenja. Pape&kega kandidata, ki bi zastopal nazore Leona XIII. in ki bi vodil politiko kot so jo vodili Rampolla in Merry del Vali, danes med mnogobrojnimi kardinali ne bo več najti. Prišel bo mož iz šole Benedikta XV., ki ibo izvajal njegovo politično oporoko. Ko bo ta izvršena, ko se doseže pomirjenje med italjansko vlado in rimsko cerkvijo, bomo imeli v Rimu dva sovražnika: e-nega v Kvirinalu, drugega v Vatikanu. ' - Prišel je papež Benedikt XV., potomec stare italjanske aristokratske obitelji, vzgojen v starih tradicijah plemiča in dvorja-nika, a obenem v strogo nacionalističnem italjanskem duhu. Merodajna je za njega sledeča karaleterizacija, katero je napisal visok cerkveni dostojanstvenik: "Benedikt XV. je bil prvi italjanski papež najmodernejših vidikov. On je vedno ljulbil Ita.li jo. to lahko trdim, ker sem videl njegovo duševno trpljenje po ko baraki nesreči. Tudi takrat, ko vseh potrebščin. Pred vojno je bilo naše malo p'osestvo vse zadolženo. Amerika je rešila veliko posestev pred bobnom. Vojna je šele pokazala človeku, koliko je vreden kruh, in dohodki kmetij so se naenkrat podvojili, potro-jili. Kmet je dobival več denarja, začel je odplačevati svoje dolgove in jih tudi po večini — plačal, tem lažje, ker je imel svoj konsum (n. pr. pri koloni-jalnem blagu, obleki.) Nekaj časa je vezana trgovina še pritiskala na cene, ko pa je po končan} vojni prenehal ta pri tisk ter je začelo rasti vse blago v cenah, je bi'1 tudi kmet prisiljen, da kupuje. Obleka se pri delu hitro trga, in ker ni sproti obrabljene nadomeščal, je doživel trenutek, ko je videl, da obleke več ni, da jo mora — kupiti. Gnal je par volov na sejm z namenom, da bo kupil obleke za celo družino. Res je dobil na sejmu leipe denarje za vola, Boga je hvalil, da je živina tako draga in preračunal je, da bo Se veliko ostalo, če kupi vsega za celo družino. Pa gorje, v trgovini so se mu začeli jeziti lasje: ko je šel domov, je pač imel obleko za svojo ženo in otroke, za sebe je že ni mogel kupiti, denarja bi sicer zmanjkalo za davke. In tako je šlo navzdol. — Na'š km6t proda v obče malo pridelkov. Nekaj, krompirja v mesto, nekaj žita sosedu, drugo ni i vredno omembe in še to zaleže Kar velja za veleposestnika, 'komaj za "sol". Res prodajo v za malega kmeta nikakor ne ve-j nekaterih okrožjih precej — vi- stroškov obleke, davkov, na ^ ni vir dohodkov: na živin0, ti je pa treba samo malo P1^* čunati: kolik0 obleke se je l bilo prej za par volov, za PuJt za konja, in koliko je dobS |f daj. Že če to izračunaš, ^L' del, da dobiš sedaj manj J(fa prej. Mali kmet tako izgubi? premoženju. Podraženje T? njemu ni v korist, ker on t^T vil premalo proda, zanj i®3 samo ta učinek, da draga 11 ponajveč sa,m konsumira tega mora pa plačevati vse. T kupi veliko dražje. Pomisli treba, da mora vsakdo ti prevaliti vsako podraženJ druge rame. Pri tem se P3 dvigajo ne samo za prvot« višanje, temveč skoro vedfl0 za malenkost več. Ce mor* sar plačati kmetu za vola reC" 40 par več, bo meso got°v°. % tnP-r par dražje, bo tudi koža m POLOŽAJ MALEGA KkETA. usnje dražje, delo dražje, ka dražja, in kmet, ki Pr0" ' leto par volov, pa dobi ^ 1000 Din več, bo kmalu da ni od teh 1000 Din nič Pl šem, ker mora dati vse z8, ko, za popravila, orodja i' j še premalo je. Treba je P°.l ti na pomoč prihranke, ^ še kaj, treba se je zateči njemu sredstvu, da proda lesa, ali če tudi tega ni, °z'\ ie škoda, da vzame — P^J Tako vidimo, da naš mal' j ki se je med vojno res nek® J pomogell", sedaj mogoče od prihrankov, če pa teh N na se začenja zatekati v nico. Ve seveda dobro, sojilnica nevarna reč: d8"^, bi tam denar, ki ni dosti * 6tr, s.e se zadolži, bo moral p'sl', e obresti, sedaj naj se Pa P^ >č( vrednost denarja, pa bo ^ { olačevati Obresti v bolj^ ^ s , narju, to bi ga naravno-1 , |a; Zato se z vsemi močmi b*^ fin rojila ter se rajši zavija d j*«-. cunje. A kako doflgo bo lja. Slišal sem, že kmeta, da se je veselil, ko je čul, kako raste na, a kjer raste vino, je malo njiv in izkupiček od večini svoje cena žitu, živini. Nesrečnež! V pirdelke sam konsumira. Edino kakšni zmoti živi! Ne ve, da bo | pomembni dohodek iz posestva t0 veselje še prav drag'o plačal, j je denar, ki ga dobi za živino in Poglejmo si njegov polcžaj! Na|v redkih krajih tudi za vino, svoji zemlji pridela predvsem J vse drugo pa je kaplja v morje, lastno prehrano (popolnoma vse i Izkupiček za vino se pa more le ne: n. pr. kolonijaln'o blago) in : tam porabiti za obleko, kjer ni mogoče nekaj obleke. So pred-! treba kupiti kruha, takih krajev S': | § ie'! Naj pride nesreča malega kmeta je zato z . drugačen nego si ga pred" j jo oni, ki so hodili med nahrbtniki na (]eželo P° Mali kmet trpi, njegovo 1' nje se manjša 0d dne do"' mljejo ga oni, ki iz str^Jj^ bodočnostjo ali na iz nosti silijo na velike industriji in trgovini. je treba tisti strah pi'e<^ (Dalje na 3. stra«!^. V % ) oooooooooooooooooooooooooooc^ Lepi stričelc _Guy de Maupasant. — 0 Ooooooooooooooooooooooooooooo') Nalo je pogledala George3a s polno veselostjo in jo pristavila: "Torej daješ vsem mojim poželjenjem po-tuho?" Počasi je jedla konstanj in pogledala vsak hip v zavitek, ali ga je še kaj notri. Rekla je: "Čakaj, ti sedi v naslanjač in jaz ti počenem med kolena, pa bom hrustala svoje bonbone. To bo tako prijetno " Nasmehnil se je. Sedel in jo vzel med svoja razkrečena stegna kakor je držal malo prej gospo Walterjevo. Dvignila je glavo proti njemu in m« je dejala s polnimi ustmi: "Ves, srček, o tebi se mi j s sanjalo. Sanjalo se mi je, da sva naredila veliko potovanje, jaz in ti, na kameli. Dve grbi je imela, in midva sva jahala vsak na eni grbi čez puščavo. S seboj sva imela z maslom namazanega kruha v papirju in vina v steklenic^ pa sva južinala na grbah sede. A za malo. se mi je zdeloj da ne moreva delati nič drvgega; bila sva predaleč vsaksebi, in jaz bi bila fada zlezla s svoje grbe." Odgovoril je: "Tudi jaz bi rad z grbe zlezel. . ." Smejal se je, njena zgodba ga je zbavala in napeljal jo je, da je govorila neumnosti, čebljala, pravila vse tiste otročje budalosti, ki jih brbrajo zaljubljenci,. Vsa ta razusnost, ki se mu je zdela v ustih gospe de Marelle ljubka, bi ga bila pri gospe Walterjevi iz kože spravi,la. Tudi Klotilda ga ie klicala: "Srček moj, mali moj, mucek moj." Te besede so mu zver\ele sladko, so ga božale. Ko jih je govorila malo prej ona, so ga dražile in se mu gabile. Zakaj besedam ljubezni, od vekomaj do vekomaj enalkim, dajo okus ustnice, iz katerih prihajajo. A ves čas, ko se je veselil njenih burk, je mijsli! na šešstdesettiaoč frankov, ki jih bo dobil in nenadoma je ustavil njeno blebetanje: dvakrat jo je nalahno udaril s pTstom po glavi. ''Poslušaj, muca. Nekai ti imam naročiti za tvojega moža. Povej mu, da sem jaz rekel, naj kupi jutri za de-settisoč frankov mr.roškega posojila, ki je po dvain- sedemdeset; in jaz mu obljubim, da dobi, predno pre-teko trije meseci, šestdeset do osemdesetlisoč frankov. A zabiči mu, naj o tem molči kot grob. Povej mu, da sem rekel, da je ekspedicija v Tanger že sklenjena in da prevzame jamstvo za maroški dolg francoska država. A pazi, de. se ti pred drugimi, ne zareče. Zaupal sem ti državno tajnost." Resno ga je pos ušala. Zamrmrala je: "Hvala ti. Še nocoj povem dvojemu možu. Nanj se lahko zaneseš; ne pisne niti besede. Vreden je zaupanja, le brez skrbi »A pojedla je bila ves kostanj. Zmečkala je zavitek in ga je vrgla v kamin. Potem je rekla: "Pojdiva v posteljo." Niti vstala ri in je začela odpehjati Georges.: telovnik. Kar hipoma preneha, potega« z dvema prstoma dolg las, ki se je ujel v gumbnici,, ter se zasmeje: 'Lej no, Madelenin !as si prinesel s seboj. To je pa res zvest mož!" Potem se jc zresnila in je dolgo opazovala na svoji dlani komaj vidno nitko, ki jo jn našla, in je zamrmrala: "Ni Madelenin, teman je." Nasmehnil se je: /'Prejkonc je sobaričin." Ali ana je pregledovala telovnik pozorno kakor policial in je potegnila še en las, ki je bli ovit okrog gumba; potem jc našla še tretjega; pobledela je, in nekoliko drhteča je vzkliknila: "O, bil si z žensko skupaj, ki ti je cmotala vse gumbe z lasmi " Začudil se je i,n je zajecljal: "Ni res. Ali si neumna? ..." Naenkrat se domisli; razumel je, najprej se je malo zmedel, potem je nasmehoma tajil, pravzaprav ne posebno hud, ker ona sluti, da ima pri ženskah sreče. Še vedno je iskala in V3ak hip je našla las; z naglo kretnjo jih je odvijala in metala na preprogo. Uganila je bila s svojim prebrisanim ženskim instinktom, in jecljala je vsa razjarjena, pripravljen-.', na jok- "Rada te ima, ta-le. . . in hotela ^e, da bi nosil kaj njenega s seboj.. . O, tak slepar!" A nen&doiiia je zavpila. zavieščala z nervoznim, veseljem: "O!. . . o!. . . stara je. . . ta-le las je bel. . A, tak sedaj jemlješ že stare ženske. . . Ali tc plačujejo? . . . Povrj no. . . ali te plačujejo? ... A! Sedaj si prišel že na stare babe« . . Mer.e ns potrebuješ več. . . Le imej ono .." Vstala je, stekla po svoj opleček, ki ga je bila vrgla na stol, in se je hitro oblekla. Njega je bilo sram, hotel jo je zadržati in je jecljal: "Ne, no. . . Clo. . . ne buclali vendar. . . jaz ne vem, kako tc. . . poslušaj. . . ostani. . . daj no. . . ostani. . . ' Ona pa je ponavljala: "Le imej svojo staro babo. . . le dobro jo drži. . . daj si napraviti prstan iz njenih las. . . iz njenih belih las. . . teh-le tikaj bo že dovolj..." Naglo in spretno je zmetala nase obleko, si popravila lase in si potegnil?, pajčolan preko lica; in ko jo jc hotel rijeti, mu je dala s polnim mahom zaušnico v obraz. Bil je kar prevzet in ves osupel, ona pe je odprla vrata in je zbežala. Komaj je bil sam, ga je pograbila silna jeza na to staro gavko Walterico. A, tej bo pa posvetil tej, pa prav pošteno. v Omočil si je rdeče lice z vodo. pol-em je šel tudi on ven, snujoč maščevanje, a pot pa ne odpusti ničesar. O, ne! Šel je do bulvarja, postopal po njem sem in tja, ter se ustavil pred dragotinarjevo štacuno, da bi, si ogledal kijonometer. ki si ga je že davno želel, in ki je stal osem-najststo frankov. In veselje mu je prešinilo srce, ko je hipoma pomislil: "Ako dobim svojih sedemdesetti3oč frankov, pa si ga lahko kupim." — In začel je sanjariti, kaj vse bi utegnil početi s tistimi sedemdesettisoč franki. Najprej bi se dal voliti za poslanca. Potem bi kupil ta kronometer, nato bi igral na borzi, in potem še to. . . in potem še eno. . . V uredništvo ni maral iti, ker se mu je zdelo, da bo bolje, ako govori z Madeleno še predno bo videl Waltcr-,'a in pisal svoj članek; in krenil je proti domu. Ko je dospel v rue Drocot, se je nanagloma ustavil; pozabil je bil oglasiti se pri grofu de Vaudrec, ki je stanova! v Chaussee d' Autin. Vrnil se je torej, in ves čas zložno pohajkuje jc mislil v srečni sanjaiiji na tisočero sladkosti in dobrot, na bogastvo, ki se mu obeta, pa tudi, na tega cigana Larchea in na tega starega klopa Walterico. Sicer se pa radi Klotildine jeze ni prav nič vznemirjal saj jc dobro vedel, da mu hitro oprosti. V hiši, kjer je stanoval grof de Vaudrec, hi.šnika: . "Kako je gospodu de Vaudrec? Slišal sefl1' bil zadnje dni bolan." Možak je odgovoril: "Gospodu grofu je bo, gospod. Mislij, da ne preživi več te noči, na jc kanilo " Du Roy jc bil tako osupel, da ni vedel V4 storil! Vaudrec umira! Zmedene misli so se • •l n1 po glavi, vseoolno vznemirljivih misli, ki se J"1 niti samemu sebi priznati. Zamrmral je: * "Hvala. . . pridem nazaj. . ." __ a kaj govori. ^ , Potem je skočil v kočijo in se je peljal | Njegova žena je bila žc doma Brez sape ' v njeno sobo in ji je nemudoma povedal: ,,Ali ne veš? Vaudrec bo urnd!" .. Sedela je za mizo in je pisala pismo. oči in je ponovila trikrat zaporedoma: ^ i sam 'A, kaj praviš? . . . Kaj praviš?" "To prp.vim, da bo Vaudrec vsak čas uit"'1, j je udarilo na srce." —^Potem je pristavil: ti storiti?" Vzravnala se je bila, mrtvaško bleda, i" ]ic» straha zakrila obraz z rokami in je bruhnila v Stala je, ihter.je jo je stresalo, žalost jo je trga Hipoma je ukrotila bolečino ter si otrla °c''1.tl)i "K njemu. . . k njemu pojdem. . Nič nc s' ( mene. . . ne vem, obkoroj se vrnem. . . Nič ^ kaj..." t Odgovoril je: "Prav. kar pojdi." Stisnila sta si roke in tako brzo je odšla, zabila vzeti rokavice. ■ti3 Georges je sam večerjal in sc jc lotil sV'J J n Naredil čisto v smislu ga je cisto v smislu rnmistro"- ^ bralcem je jasno namignil, da z maroško ekspe bo nič. Potem ga je nesel v uredništvo, govoril ' notkov z ravnateljem, ter se je vrnil cigaro kad«'' mu je bilo srce( a sum ni. vedel, zakaj. Žene še ni bilo nazaj. Legel je in je zasp11' (Daljo prih.) vih 4 I I i DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. iSSH^Y 27th, 1922. "ENAKOPRAVNOST" STRAN S. -,,ar,ja Kmetova. HELENA. .......■■••■■■.u............ Ll i ?" je siknil Jože in dvi roko. !l S*?®1' kei' moram! Premi-; ' > Joze, jaz nisem les, ki bi fj™ ^n za dnem!" % V6Š kaJ- brž pojdi, da se • In zaničljiv° »e i« { M lP JUnli v ;'» »Prosila v hipni jL vel 36 mu približala- "Kaj % J ne veš, kako 'fu" imel rad, kako..." a zdaj I "j^ ' Bezi beži!" .2 ^ ali ne vidiš, kaj si mi?" Cmeri se, pa pojdi iz so- |01 4 Koli prizor se je zasekal vame kakor z razbeljeno ostjo in me je tiral dalje in dalje po cesti, da sem kar tekla in so me bolele noge, kakor bi bile razmesarjane. Zagledala sem luč, zaslišala Vlak. Na kolodvoru sem bila. Zdaj sem se zavedla, kam sem hotela. Vsa zmešana sem kupila vozni listek za Trst in sem čakala, zakaj veli ko prezgodaj sem bila prišla. V ozadju nekje so se ropota-je premikali vagoni. T0 so bile moje misli, ki so se bledle v možganih. Pa je zacvililo kolo; to je ibila bolečina, ki me je stiskala v prsih. Pa je zahropelo v daljavi; ! cfkOadcm!! Swmi klecnila> da sem|t0 je bila groza, ki me je davi-! klecala pred njim ' «TC me ne bilo sram. Videla sem ^Usf' ki ga ij^bim, ki mi ]e Tn?J" Jože- imej usmilje-JZ rn0j'lePo te prosim!" 8a je ^eBunlle, že je »I Sel V6tla lužka me" > Z "I* za ramo, a te-H inmp ?'aSllŠala krohot za se- Reza je zaklicala v sme- ^^^tna zjad, ti zjedena! > ^ njim-Mečiš! Oh, oh #v2ela'i» , mi grež> odkoder si > ^ vokr/V-'10 me je Potegni-cpj] ' d02e se je zdrznil in r V kirSx^-8®01 Se * ka" iz S„7C1C bolj lezla kakor |cSVe,tile' a v svoji sobi sem se to sem * f cbtežala na tleh. b'aznW k sebi' sem kakor lse, Vpgla 'boljšo obleko Sinila nekaj denarja in »> taval? ' Kakor P,;jana s in kri ;p0 ces'ti dalje" in da-čerimi ^tolkla v glavi s ti-Pihal vei eVCi" Zdi se da ob stra?r',da je šumel° li8t-«-* m- da so se podlili o- la v grlu. Pa se je prikazala rdeča luč, žareča in zlo hoteča; to je bil spomin na ono ponižanje, ono grozno ponižanje. „Ali se ne peljete v Trst?" Poskočila sem, se zagledala v čuvaja, in že sem hitela proti vlaku in vsa zmedena Vstopila v vagon in se kar zgrudila na proistor. Nisein se zmenila za to, če ma je kdo po-znal, če me je kdo pozdravil. Vsa topa sem sedela v 'kotu in gledala v tla. Vs« te pol noči nisem zatisnila očesa sem prišla v Trst. Šivankasto se je zaganjal pesek vame in lovila sem sapo. A nebo je bilo modro in solnce je sijalo svetlo, jasno in mlado, da ni bilo prav nič jeseni v njem. Kakor v meni, tako je vršal0 vse krog mene in Trst mi ni bil prav nič tuj. Šla sem proti Mininemu stanovanju, kakor bi bila že od nekdaj v Trstu. A nikakega spomina na preteklost mojega življenja v Trstu ni bilo in brez vteakega začudenja sem vstopila v hišo in potrkala pri Mini. Odprla so se vrata in Mina je obstala na pragu kakor vk0 vana. Natemehnila sem se prisiljeno in hotela kar vstopiti. ,,Helena, za božjo voljo, kaj si ti Helena!'' je vzkliknila vsa prestrašena Mina hi mi ponudila roko in šla v sobo. Mina je zma-jalla z glavo m me prijela za ramo in dejala: „Pa kako, Helena, odkod, kaj je?" Ozirala sem se po sobi, zamišljeno pogledala skozi okno, zagledala sem morje in dejala. „Kje je Milan?" „Helena! Kaj radi njega?" „0, ne." „Ga ni več v Trstu."' „Je viseeno." Še sem zrla skozi okno, a potem sem pogledala Mini v obraz in videla sem v njej toliko začudenja iii preplašenosti, da se mi in v glavi mi je bilo, kakor bi je gkoro zaSl^ula 'Ki^q no^nlrn'ono nr rrnvomm vqcrc»_ ' __ . . „ v „kako se irnas? sem vprasa- Pfl 8e°vutU' Vedn'o in vedno id!la Mečečo Reze in ta bila napolnjena z gorečim žaga njem. Vsak drobec posebej me je žgal in vsiti droibci so vršali pod loibanjo, se dotikali kosti in 'spet odletavali od kosti. In ko se je danilo, sem pogledala skozi sipe in sem videla pokrajino zunaj in je spet nisem videla. V isti mrtvi utrujenosti in toposti sem se pripeljala končno v Trst. A vseeno mi bi bilo, če bi se bila 'peljala še dalje in dalje vso večnost — dalje in dalje. # * * 6. BurjA je vihrala po ulicah, ko la in sedla. "Dobro. Ti, Helena, kaj je, govori vendar!" „Nič." „Pa odkod prihajaš?" „Iz Bultovice." „In Jože?" »Jože je doma." „Ali ti je slabo, si bolna?" „Ne." Stala je pred menoj in strmela vame. „Si ušla?" »Malo čaja mi daj, prosim!" Mina ni odvrnila ničesar in odšla v kuhinjo. Jaz sem nepremično sedela in zrla venomer v eno in isto točko na preprogi. Se danes vem, da je bila ta točka rdečkasto modričasta. Ce bi se bila ozrla drugam ,lbi se mi raz-počila glava, se mi je zdelo. »Ali bi legla?" Zdrznila sem se in s težavo dvignila pogled na mizo, kjer jo stala čaša s čajem pred menoj. Mina pa je sedla nasproti mene in še vsa je bila preplašena. »Nič mi nisi pisala; niti odgo- da se «a da patentirati. Patentni vorila na Vse moja pisma, Hele- ura