Poštnina plačana t gotovliiL Dle PostgetHlhr bar bezahlt ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO ft DRUŽINSKI TEDNIK Boljt j« funt pameti kakor cent moči. Slovenski rek. MMiuiiiiuiiiiiujiiiitaiujnninuuiaiiimaii Leto XVI. V Ljubljani, 30. marca 1944. štev. 13 (750) HHIlUiniHnUMiniHIIIHIIlUailMHIIIi • DRUŽINSKI TEDNIK« trhli« Ob Četrtkih. CrednlltT« la npriTi v I jubljtal, MlkloilJev« HOTI. Fofltat predli St. ESS. 'JTelefoi *t. 88-E1 — BiCua poStni hranilnico T Ljubljut tt. 15.80». — BokoplioT ne vraCinio, nefrinklranlh dopisa« ns tpreiemimo. Skl odjovor Jo trebi priložiti 2 liri v raamkih. NAROČNINA »lit* IS Ur, ‘fii let« »Er, TU teU H &r. — T tuital H Ur h lota. — KiroSnlao j« trebi p!»S«*l •»•ipief. CENE OGLASOV ▼ tekstom leta: enostolpSna pctitu« vrsta »H n]e« prostor (vliini 8 mm la iirin« 85 mm) 7 Ur; v oglasnem delu 4.80 Ure. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. —• N o 11 e e ; vrstic« 7 Ur. M a 11 ogli-11 : besed« 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročila popast. Trije zlati ključi Nada nova pravljica (Gl. sir. 4.) *#aB****EIESE««a*Slšfc«»E»«K«KR«GDS»E»KKS«aaK«K«B**aE» SIIIM : I imJI Težak nemški letalski napad na Bristol Fuhrerjev glavni stan. 28. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih ®1 iavlia: Pri Nikolaievu so bili sovjetski napadi odbiti v ogorčenih bojih ig bližine. Severozahodno od tu so lovci in planinski lovci v zancanih Protinapadih preprečili boljše viški poskus, tla bi razširili neko predmosiie preko Buga. Na področju Balte so v teku še nadalje težki boii. Med Duiestrom in 1’rutom so težko nemško boino-Ietal-*ke silo poseglo v boje. Uničile so mnogo sovražnih oklepnikov in. večje število motoriziranih in vprežnih vo-tem je major Rudel ponovno uničil 9 sovražnikovih oklepnikov. S teni je v nad 1800 poletih sam uničil 292 sovražnikova oklepnika. Južno od Prošku rova. severozahodno od čeruovic. pri Tamopolu in na Področju Brodiia se nadaljuje obrambna bitka z nezmanjšano silovitostjo-Naše čete daieio sovjetskim napadalnim silam ogorčen odpor Posadka Kovlia io ponovno odbila sovražnikovo napade. Severno od Kov-lla so si naše divizije z napadom osvojile nadaljnje ozemlje in razbilo sovražnikove protinapade. Pri bojih na Področju Kovlja se ie a posebnim junaštvom odlikoval poročnik Klapper-stiick. vodnik v brigadi oklepnih topov. Mod Dnieprom in Čausijem so Priborile naše čete proti boliševikom. napadajočim s podporo mnogih oklepnikov in bojnih letal, ponovno popoln obrambni uspeh. Sovražnik io ponovno izgubil več tisoč mrtvih in številno težko ter lahko orožje Na področju jugovzhodno od Ostro-Va io prišlo do sprememb polnih krajevnih bojev, . V severnem odseku vzhodnega bojišča se io posebno odlikoval 162. gre-nadirski polk pod poveljstvom maior-la.Haseia skupno s podrejenimi pehot-tuffli. in .pionirskim enotami. Na Arkliku so na bojišču Liza za-; vzeli vzhodno-marški planinski lovci vee sovražnikovih višinskih položajev tn uničili boine naprave z njih posadkami. V Italiji nj prišlo včeraj do kakih pomembnejših boiev. Nemška bojna letala so z dobrim uspehom napadala sovražnikove ladijske cilje pred Anzijem. En tovorni Parnik ie bil. potopljen, trije nadaljnji Da poškodovani. Pri obrambi sovražnikovih letalskih napadov na nemška letališča v iužno-zahodni Franciii ie bilo včerai sestreljenih 20 severnoameriških letal. Nekai sovražnih motilnih letal ie prodrlo v zadnii noči nad rensko-ivcst-falsko industrijsko podrocio, Močne nemške bojne iate so izvedle v noči na 28. marec težak napad na Bristol. Z odmetom večjega števila razdiralnili in zažigalnih bomb so nastaja žo med strnjenim napadom obsežna razdejanja in velepožari na Področju ciljev. o Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poreljništva v preteklem tednu: Ob mostišču Nikolajeva so 8e v hudih boiih izjalovili vsi boliševiški napadi. Sovražnika, ki je na nekaterih mestih pristal na zahodnem bregu ukrajinskega Buga, so naše čete 8 protinapadom uničilo. Na vsem bojišču med Prvomajskim in vzhodno od Balte smo zavrnili vse boliševiško napade. Na povelje smo izpraznili mesti Balto (Bielci) in Proskurov. Na področju Tarnanol-Koveli so se izjalovili vsi sovražnikovi napadi Pri Pripiet-skem močvirju in med Stirom in Go-rijem so naše Čete odbile vse sovjetske napade. Med Dnieprom in Causi-lem so boliševikl po močni topniški Pripravi napadli z več strelskimi divizijami in oklepnimi oddelki. V hudih l>oiih so našo četo s protisunki Jaiezile vse njihovo krajevne vdore. Na področju jugovzhodno od Ostrova §p latvijski prostovoljci skupni z nemškimi Četami zavrnili vso sovražnikove napade. Na bojišču pri Narvi bo Basi grenadirji g pomočjo topništva, oklepnikov metalcev min in letal očistili neko sovražno vdorno mesto V Italili so nemško čete pri Cassi-Pu prizadejale napadajočemu sovražniku hude izgube. Z ostalega bojišča la vi ja j0 ie o obojestranskem delovanju udarnih in izvidniških čet. ,25. marca so severnoameriški bomb-nJki napadli Berlin, Utrpeli so hudo izgube Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo 112 napadajočih štirimotor-hih bombnikov. Močni oddelki nemških bojnih letal bo napadli 24. marca London. 1’ovzro-cilj so eksplozije in mnogo i>ožarov. Britanski bombniki so 26. marca Ponoči napadli več mest v Porurju, povrgli so mnogo rušilnih in aažigal-***** bomb m povzročili škodo predvsem v Essnu in Oberhausnu. Naše Protiletalsko topništvo je sestrelilo nad zasedenim zahodnim ozemljem 17 “°vražnih bombnikov. DOGODEK TEDNA Vkorakanje nemških čet na Madžarsko V Budimpešti se je sestavila nova vlada z dosedanjim madžarskim poslanikom v Berlinu Sztojayem na čelu Budimpešta. 28. marca. Madžarska poročevalska agencija MTI jo v sredo 22. t. m. popoldne objavila naslednje uradno poročilo: Da bj ▼ okviru splošnega vodstva vojne v trojni zvezi združenih evropskih narodov proti skupnemu sovražniku stalo Madžarski ob strani in da bi zlasti z mobilizacijo vseh sH ter z ustvaritvijo obsežnejše zaščite ojačilo učinkovito pobijanj© boljševizma, so na podlagi medsebojnega dogovora prišlo na Madžarsko nemške čete. Namesto dosedanje vlade, ki je odstopila, io njegova visokost gospod kraljevski namestnik poveril sestavo nove vlado dosedanjemu poslaniku v Berlinu Sztoiavu. Vlada ie sestavljena takole: ministrski predsednik Dihne Sztoiav. minister brez listnice in zastopnik ministrskega predsednika Jen8 Raez. notranji minister Andor Jaross. finančni minister Laios Remenv-Schnoller. minister za industrijo Laios Szasz. minister za trgovino in promet Antal Kunder. minister za poljedelstvo in prehrano Bela Jurczek. pravosodni minister in začasni zastopnik ministra za prosveto in vere Istvan AntaL vojni minister Laios Czatay. Obe zavezniški vladi sta sporazumni, da bodo ti ukrepi omogočili, da se bo v smislu starega prijateljstva in bratstva v orožiu med nemškim in madžarskim narodom izvršila kar nai-popoluejša mobilizacija vseh madžarskih pomožnih sredstev za dosego končne zmage skupne stvari. Berlin. 23. marca. DNB. Flihrer ie na predlog ministra za'županje zadeve von Ribbentropa imenoval za poslanika in pooblaščenca Velike Nemčije na Madžarskem dr. Edmunda Voesenmayerja. Dosedanji nemški poslanik na Madžarskem von ,Iagow io poklican na službo v zunanjo ministrstvo. Osebnosti nove madžarske vlade Novi namestnik ministrskega predsednika Jen6 Racz io bivši šef madžarskega generalnega štaba in bivši vojni minister. Kot pripadnik Imre-dvieve stranke madžarske obnove velja za borca za narodno obnovo svoie domovine. Andor Jaross. novi notranji minister. je bil v bivši Češkoslovaški vodja manjšinske skupine, poznoie pa v peštanski vladi minister za priključene pokrajine, Vojni minister Laios Csatay je bil vojni minister že v Kalavevi vladi, kjer ie bil tudi Laios Remenv-Schnel- ler S© finančni minister. Prav tako ie tudi dosedanU pravosodni minister Antal ostal v novi vladi. Laios Szasz. zdaj minister za industrijo je bil v stari vladi minister za oskrbo. Nova člana vlade sta pa Bela Jurezek. minister za poljedelstvo in Antal Kuder. minister za trgovino in Sromet. Oba slovita kot izredna »tro-ovnjaka na svojem področju in uživata na Madžarskem posebno spoštovanje. Berlinski glas Berlin. 23. marca. Ob objavi madžarskega poročila o spremembah na Madžarskem in izjavi o imenovanju novega nemškega poslanika ter pooblaščenca za Madžarsko Veesenma.-yerja »o v zunanjem ministrstvu komentirali dogodke tako. da imajo nemške čete, ki so prispele na Madžarsko. predvsem vojaške cilje, da bodo namreč stale Madžarski ob strani v boju proti boljševizmu, mobilizirale vse madžarske silo ter ustvarile na tem strateško važnem ozemlju vso potrebno zaščito. Pooblaščenec zunanjega ministrstva ia zlasti poudaril, da se ie razmestitev, nemških čet izvedla v popolnem sporazumu s pooblaščenimi madžarskimi činitelji. Sestava nove madžarsko vlade dokazuje. da so se dokončno izjalovili znani poskusi sovražnih sik da bi razkrojile madžarsko politično življenje. V tej zvezi ie treba opozoriti, da so židovski- in ostali znani vplivi na Madžarskem pogosto onemogočili pravo razpoloženje ljudstva, medtem ko so znali zagotoviti svojemu defetističnemu stališču močan - poudarek An-gloameričani so stavili velike nado v -ražkrojevalno delo teh elementov na Madžarskem. Zato so iih iz tujine podpirali in podžigali z izredno veliko propagando. Tudi v nekaterih nevtralnih državah, kjer so nekateri krogi prav z zadovoljstvom opazovali omenjene tendence, ki so se kazale na Madžarskem, opažamo zaradi razvoja v Budimpešti in na Madžarskem veliko potlačenost. V teh nevtralnih državah pač nimajo dovoli razumevanja za boi proti boljševizmu, ki danes boli ko kdaj koli prej dviga glavo V tej zvezi so v zunanjem ministrstvu navedli več motilnih poročil iz zavezniških virov, ki jih ie delno objavil tudi tisk nekaterih nevtralnih držav in ki so zaradi razvoja na Madžarskem. ki ie postal zdaj političnemu opazovalcu popolnoma jasen, razkrile kot brezpredmetne propagandistične spletke. V tej zveri jo zanimivo, da priznava potrebo nemških korakov celo ona stran, ki jo nikakor no moremo označiti kot Nemcem prijazno. Tako lo n. pr. danes izjavil K a rol vi. da so bili nemški ukreni na Madžarskem straT teška nujnost. Madžarska armada ni dovoij močna, da bi v primeru potrebo ščitila Karpate. Enako piše tudi angleški tisk, da ie šlo tu za nujno strateško potezo Nemčije. Posebej so v zunanjem ministrstvu opozorili na to. da pray oni krogi, ki so na Madžarskem zagovarjali anglofilsko politiko in so negativno gledali na skupni boj proti boljševizmu, no uživajo v Londonu, kakor dokazuje pisani© angleškega tiska, nikakšnih simpatij. »Times: iih imenuje oportuniste. ki so se več let navduševali za drugo politične smeri. Drugi komentatorji pa pravijo, da ie razvoj na Madžarskem pač pravično plačilo za to kroge. Glasovi madžarskega tiska opozarjajo, da so ie razvoj odigral prav ob 251etnici boliševiško revolucije na Madžarskem ter da daje poroštvo, da se dogodki, ki so so odigrali marca leta 1919.. ne bodo nikdar več ponovili. Ob koncu poudarjajo t nemškem zunanjem ministrstvu, da so zdaj prišlo na Madžarskem do vodstva one sile. ki vidijo tradicionalno nalogo Madžarske v obrambi vseh nevarnosti z vzhoda. Stališče nemškega poslanika v Budimpešti, ki ie dobil naslov pooblaščenca Nemčije, označujejo posebna pooblastila, ki iih ie dobil v okviru skupnih naporov za okrepitev skupnega vojskovanja. Berlin. 24. marca. K izpremombam na- Madžarskem pristavljajo poučeni nemški krogi med drugim tudi tole: Z nemške strani so zadnii čas vse iznova poudarjali, da se očitno bliža vojna svojini dramatičnim vrhuncem in morda tudi odločilnemu preobratu. V takšnih okoliščinah bi bilo neodgovorno prezreti le eno samo zavarovanje. prispevajoče h končni zmagi. Ne samo nemški narod, voditelj evropskega osvobodilnega boja. temveč tudi vsi tovariši v orožju, ki stoje pred isto nalogo, imajo pravico do daljnovidne in skrbne načrtnosti nasproti položajem, ki utegnejo nastati zaradi ogro-žania z vzhoda. Kor se ie pričelo takšno ogrožanje kazali ne samo pro-pagandnopolitično. temveč tudi vojaško na odseku, kjer misli sovražnik, da bi trčil ob »mehkejše mesto« ov-ropskega boka. ie bila potrebna okrepitev tega obrambnega odseka. TURČIJA SE NE DA! Odločno stališče turškega tiska nasproti britanski politiki do malih držav Pokažite 8 podpisom na proti* komunistični spomenici, da obijate komunlzeml ' Ob tretji obletnici začetkov, naše nesreče se človek nehote z nekim domotožjem spomni srečnejše usode Turčije, ki bi bila morala .— po napovedih zlasti naših oštarijskih politikantov — že najmanj tucatkrat stopiti v vojno in neizogibno deliti usodo Jugoslavije, v Tesnici jo pa še danes nedotaknjena od vojnih viharjev. močna in spoštovana, in velja zraven še za modro. In vse kaže, da bodo Turčiji tudi še nadalje ostale prihranjene grozote, ki jih mora prestajati njena nesrečna in manj modra balkanska soseda; da. če znamenja ne varajo, bi utegnila njena morebitna, čeprav še lep. čas malo verjetna vojna udeležba bili celo nekoliko drugačna, kakor si predstavlja naša' zaplankana ljubljanska politična modrost. Sicer pa sami berite in sodite 1 Ugledni turški publicist Jalčin, znan kot pristaš anglofilske usmerjenosti Turčije, je glede na nenadno ohladitev britanske zunanje politike nasproti Ankari — o čemer so tudi naši listi obširno pisali — zavzel v listu »Taninu« zelo določno in odločno stališče proti Londonu. Predvsem ugotavlja, da je bila Anglija v enem najkritičnejših trenutkov sedanje vojne deležna nesebične podpore Turčije. To ie bilo takrat, ko je bil Rommel prodrl do El Alamcina in nevarno ogrožal Egipt in Suez: tedai so se Turki odrekli pogodbeno določenim dobavam ameriških tankov, ki so jih Angleži krvavo potrebovali. Takrat smo bili dobri, pravi Jalčin, toda sedanje neprijazno pisanje angleških listov bi utegnilo povzročiti, da pozabimo na pet let prijateljstva in zavezništva. Naj zavezniki ne mislijo, nadaljuje pikro turški publicist, da so nam izkazali bogve kakšno uslugo, ko so nam pošiljali vojni material: spričo zavoznistva med Anglijo in Turčijo je bilo dobavljanje orožja stvar, ki se sama po sebi razume. Pri tem smo dolžni povedati, da je bil dobljeni material vse prej ko kvaliteten; to velja zlasti za protiletalsko topništvo, izvirajoče še iz leta 1914.'. in drugo prastaro orožje. Turčija se je nad dobavami razočarala. Kljub temu se je z materialom zadovoljila, ker sta Churchill in Eden obljubila leta 1942. na Angleškem mudečim se turškim časnikarjem, da bo Turčija dobila dober vojni material. Toda dobila ni niti enega oklepnika. Glede na trditve, da je Turčija medtem prejela velike količine vojnega materiala, ugotavlja Jalčin. da to no drži; Turčija je dobila samo 4—5% najvažnejših vrst orožja. Turški vojaki, pribija Jalčin. bi sc morali boriti s pestmi proti nemškim tan ko m in na topovski ogenj odgovarjati s kamenjem. »Mi se ne damo kakor senegalski črnci, Maročani in Indijci goniti na fronto. Grška epizoda nam je še vsem v živem spominu. Če mislijo naši prijatelji, da nas lahko brez orožja in streliva gonijo v vojno, jim odgovarjamo, da smo dolžni dognati vzrok. Turčija se pi prodala, temveč jo kot enakovreden partner sklenila pogodbo. Ta pogodba nam nalaga obveznosti — prav tako pa tudi Angliji.« Drugi časnikarji in listi nič. manj ne kritizirajo angleške zunanje poli- V vsakem zaklonišču mora biti orodje, ki si z njim ob potrebi olajšamo izkop. Razen tega mora biti orodje in oprema za gašenje tudi pripravljena v zaklonišču. Le pesek in voda sta na podstrešju in povsod drugod že stalno pripravljena. tike, zlasti proti malim narodom. Posebno Nadir Nadi je v »Džumhurie-tu« napisal kaj pikre besede na britanski naslov. Angleži, pravi pisec, so svoj čas izjavili, da se bore proti revoluciji in anarhiji, zdaj pa postaja čedalje očitnejše, da spravljajo Evropo vse bolj in bolj v anarhijo. - Skoraj vsi turški listi zelo nedvoumno namigavajo (čeprav tega izrečno ne napišejo), da je britansko popuščanje nasproti Moskvi eden na j odloči 1-nejših vrokov sedanjega zadržanja Turčije. »Turčija mora biti pripravljena in dobro oborožena,« je nit. ki se te dni vije skozi vse zunanjepolitične komentarje turških listov. »Utegnilo bi se namreč zgoditi, da bi lepega dno pod pretvezo, da ji bodo pomagale, katere druge čete stopile na njena tla m ne angloamcriške. In tedaj bi se znal izroditi položaj, kakršnega opazuje Turčija ponekod drugod, položaj, kakršen je na primer nastal na Balkanu z Mihajlovičem in Titom.« Katere druge čete neki mislijo turški listi? Odgovor na to vprašanje prepuščamo bistrosti svojih bralcev. «■ Lizbpna, 27. marca. V newyorškern obzorniku »Free World« piše Sir Norman Angeli o sovjetskih ozemeljskih zahtevah nasproti Finski, Estonski, Latviji, Litvi. Poljski in Romuniji, ki jih smatra z angloameriškega stališča kot absolutno »samo ob sebi umljive«, ter govoriv nato o_»sicer manj glasnih, toda še resnejših zahtevah«, ki so jih Sovjeti postavili proti Turčiji. Le-te predstavljajo težko obremenitev sovjetsko-turških diplomatskih odnosov in so postavile zaveznike pred možnost, da bi sovjetske ozemeljske zahtevo utegnile spraviti nekega dne Turčijo v položaj, ki bo podoben finskemu, Če hočeš biti sodoben« moraš biti surov! Moje življenje se je odmaknilo žo v tisto dobo. o kateri napišejo pisci nekrologov, če se kdo poslovi od tega zmešanega sveta, da je »umrl v najlepših moških letih«, kar pomeni, da nisem več posebno mlad. Tudi moja zunanjščina je taka. da bi mogli mladi ljudje čutiti do mene že neko starostno spoštovanje. Pa nikar na mislite, ljudje božji, da si tega nemara tako zelo želim, ali da sem celo častiiakomen. O. prav nič. To. kar hočem povedati, se tiče le posredne moje lastne osebe, neposredno pa tiste vljudnosti, ki je najprimitivnejši pogoj vsako Tesnične kulture. Stvar je pa takale: Nikoli v življenju nisem imel navade stikati po hišah, v katerih sem stanoval, za zasebnim življenjem strank. Zgodilo se je često, da celo po več letih bivanja v isti hiši niti tega nisem vedel, kako se piše stranka, ki je stanovala, recimo, nad menoj ali pa pod mano. Poznal pa sem kljub temu navidez vse in iih lepo pozdravljal, kadar smo se srečali na stopnicah ali v veži. Nikoli, prav nikoli ni. _m čakal, da me kdo drugi prej pozdravi, tudi če je. bil nemara mlajši od mene. In vsi so mi lepo odzdravljali. Pa tudi zdaj stanujem v hiši, v kateri je več strank, a ne bi mogel o nobeni podati nobene, ne dobre m slabe izjave, če bi me morda kam klicali zaradi tega. Tudi če mi žena kdaj reče: »Pri spodnjih je pa tako in tako,« ji lepo odvrnem: »Me prav nič ne zanima. Vsak naj živi, kakor se mu zdi in kakor more!« Ampak stranke na videz že poznam in jih pozdravim, kadar se srečamo. Včasih se zgodi celo. da me kdo že vnaprej sam pozdravi, a to so z ve-čine taki, ki so, vsaj zdi se mi. še starejši od mene. Mlajši vodno čakajo, da jih jaz prvi pozdravim. Pa se mi je zgodilo zadnjič, da som v svoji uslužnosti in vljudnosti pozdravil tudi enega izmed nujniluisih. takega, ki še ni naštel dvajset pomladi. Pogledal mo je in šel molče dalje, kakor da ga nisem pozdravil in da me sploh ni. Naslednjega dne sva se spet srečala in doživel sem znova isto: fant mi ni odzdravil. Tudi tretjič nisem imel boljše sreče. No, tedaj sem si pa mislil takole: »Če se mu ne zdi vredno, da bi odzdravil človeku, ki ga je vljudno pozdravil sam vnaprej, čeprav bi mogel biti po starosti njegov oče. ga pa ne bom več pozdravljal in z njim vred tudi . ne drugih njegovih let.« Zelo sem pa bil radoveden, ali me samo tisti gospodič ne bo pozdravljal, ali pa se tudi drugim nemara ne bo zdelo to potrebno. Le prekmalu sem spoznal, da so me hišni sostanovalci njegove starosti pričeli postrani gledati, ker so zaman čakali, da bom pred njimi snel svoj klobuk z glave m se jim poklonil. In mladi gospodiči 10, 14, 16. 18 let, nobeden me ni pozdravil iz »lastnega nagiba«. Nedavno sem imel opravka v nekem uradu, in kakor po navadi, nas je čakalo v veži precejšnje število, da pridemo na vrsto. Da bi si krajšal čas čakanja, šeni si prižgal cigareto in jo spoštljivo kadil, spoštljivo seveda zato. ker sem jo dobil na karte. In glej. nisem še dolgo kadil, ko pristopi prav tak mlad gospodič, kakršen je oni v naši hiši, ter dvigne svojo neprižgano eigai‘eto do moje prižgane, ne da bi bil prej sploh odprl usta. Uslužno, kakor je moja stara navada, sem mu podrzal cigareto, da si je ob njej prižgal svojo, in si mislil: »Ko me že ni poprosil za ogenj, se mi bo zanj gotovo vsaj zahvalil.« O, kako sem se motil! Ko je gospodič videl, da mu cigareta gori: jo je odkuril od mene ko da me ni m me snloh nikoli ni bilo. Te dni je bilo okoli prvega seveda, ko sem sedet v gostilni in žulji svoja dva deei. Bil sem sam pri mizi, a tudi pri dveh druvih sta sedela dva gosta vsak zase. Tedaj so sc nenadoma odprla vrata in v sobo uta prišla gotovo še ne dvajsetleten gospodič in še mlajša gospodična, krenila k moji mizi. me skoraj ddbesed-no odrinila v kot in sedla sama na boljše mesto. In čudež božji, nista me niti pozdravila, niti vprašala, ali smeta prisesti, in tudi ne rekla, naj bi so odmaknil. Kar sama 6ta me dregnila s stolom, češ. umakni se nama, klada neputrebna! In moral sem se seveda umakniti. . Pa sem potem pripovedoval tn doživljaje svojemu staremu prijatelju in mu dejal: »Kaj praviš k temu?« »Kaj pravim?« so ie_ zasmejal. »Kaj naj bi rekel, j.iz doživljam take stvari vsak dan. celo šo hujše.« In pripovedoval mi je zgodbe iz uraT da, kjer imajo mlado gospodično, ki mu prinaša v sobo spise in mu nikoli ne reče ne »Dober dan!« in no »Zbogom«; zgodbe iz tramvaj«, kjer ga je tak gospodič surovo ozmerjal samo zato, ker ga je prosil, da bi so mu umaknil izpred vrat, ker je moral izstopiti; zgodbe iz javnih lokalov itd. Potem je pa dejal: »Vljudnost jo dandanes samo še stvar starejsia Detavskt vestnik Usoda slovenske industrije v komunizmu Načelo komunističnega državnega kapitalizma je organizacija proizvodnje po rajoniranih skupinah v velikem načrtnem sistemu. To pomeni, da komunistični državni kapitalizem ne dovoljuje, da bi vsaka dežela ali pokrajina razvijala svobodno svoje gospodarske sile in si ustvarjala industrijo po potrebah svoje porabe. Po komunističnem načrtnem sistemu je ena dežela določena samo za poljedelstvo, druga samo za živinorejo, tretja za rudarstvo, četrta za industrijo itd. Pa tudi industrija sama je po svojih panogah koncentrirana na določenih mestih: v tej deželi n. pr. samo tekstilna industrija, v oni samo strojna, v naslednji le lesna itd. To pa pomeni, da bi v primeru, če bi bila tudi slovenska domovina vključena v boljševiški sistem, bilo tudi njej določeno, za kakšno gospodarsko panogo se mora specializirati. S tem, da bi boljševiki pustili še nadalje pri nas vso najrazličnejšo malo industrijo, naj se nihče ne slepi. Nobenega dvoma ni, da bi čimprej likvidirali vse te naše tovarne in tovarnice, odpeljali njihove stroje v tiste dežele, ki so namenjene za posamezne industrijske rtroke, in potem doiočili iz Moskve, čemu naj se Slo-vcuci posvečamo. S stroji bi pa morali v tuje kraje tudi slovenski delavci, V prvi vrsti bi morali seveda v Sovjetsko Rusijo, da bi tam sopo-magali obnavljati tisto, kar je vojna uničila. V naših krajih bi ostali le že premogovniki, ker teh ni mogoče prenašati, in morda Se lesna industrija, če bi se celoti rentirala, drugače pa tudi ta ne. Ali je med našim slovenskim delavstvom kdo, ki bi se navduševal za ko, da bo s svojimi tovarnami še lam z družino vred odgnan na tuje, »d koder se ne bo nikoli več vrnil? Ali je kdo, ki bi ga mikalo oditi n. pr. v Sibirijo v barakarska »mesta« in v razmere, ki diše vse po drugem prej ko po Evropi? Zelo dvomimo. Tako in nič drugače pa bi bilo, če bi pri nas zmagal komunizem. slovenski delavci, še je čas, da se obvarujete pred to nevarnostjo. Obrnite tudi še tisti, ki tega morda če niste storili, hrbet komuni o učni OF! I. H. Odprta borba — smrt za komuniste Poročila o hudih komunističnih porazih v naših krajih se množe. — Pri domobrancih: pogum, načrtnost, volja do zmage. Pri bandUHh: naveličanost, brezglavost, razkroj Vsak dan prihajajo z našega pode-želja razveseljiv« novice o poteku protikomunistične borbe na terenu. Domobranci so prestali ognjeni krst in zdaj »osvoboditeljem« do gozdovih z dejanji dokazujejo da se bodo z nezlomljivo voljo borili vse dotlej, dokler ne bo resnično osvobojena poslednja ped slovenske zemlje, dokler se naš kmet ne bo mogel vrniti na s voj o rodno grudo. od koder so ea pregnali brezdomski rdeči ianatiki. Odprta borba ie dokazala, da ii komunisti niso kos. Od povsod, kjer so se številčno šibkejši domobranski oddelki spoprijeli s tolovaji, poročajo o hudih komunističnih neuspehih, o niih mnogoštevilnih mrtvih in ranienih. hkrati Pa o neznatnih domobranskih izgubah, To ie tudi nujna posledica razvoja na obeh straneh. Domobranec ve zakaj se biie. V nieaavih vrstah ni razkroja kakor v komunističnih, razen tega ie vojaško izšolan in borben. Komunisti sicer trdijo, da se bijejo za »idejo«, toda očitno ie ta tako daleč, da ne more več dvieniti niih borbenega duha. Iz No veča mesta, kjer so prejšnji teden še slavil} domobransko zmago na Trški eori. je prišlo ta teden sporočilo o velikem komunističnem porazu na Javorovici pod Gorianci 2e nekaj časa se ie tam mudil IV. bataljon »Cankarjeve brigde«. 16. t. m ie odšla iz Novega mesta skupina domobrancev. da obračuna z razbojniki. Okrog devetih dopoldne so domobranci tako hitro obkolili komunistično tolpo, da se komunisti niso niti zavedeli. kai se ie zgodilo z njimi. Sicer so skušali prebiti obroč, toda zaman. Po ostri borbi so domobranci uničili ves IV. bataljon »Cankarjeve briga- de« s »štabom« in poveljnikom %'red. Ker se nihče ni predal, ni bilo ujetnikov. Žalostno ie le. da so komunisti tudi prisilne mobilizirance prisilili, da so se borili do zadnjega. čeprav bi iih bili domobranci radi rešili. Mobiliziranci so morali v prednje vrste, samo da se ne bi mogli predati. Hkrati z novico o komunističnem porazu pri Gorjancih sta prispeli v Ljubljano poročili o velikem porazu banditov na Notranjskem. Tako je v noč; s 17. na 18. marec napadla reorganizirana »ljubljanska brigada« — ki pa v niei ni več Ljubljančanov — Podpeč in Preserje. Raz-bojuiki so namerili s Sv. Ane top na domobranske postojanke v Podpeči. Top je sicer res zadel domobranski bunker, morala domobranskih borcev pa ni prizadejal, temveč io še razvnel. Domobranci so vztrajali na 6voiili postojankah kliub hudemu strojničnemu otmiu. rdeči so so pa skušali pretolči čez Liubliauico. a se iim ni posrečilo. Po 5. zjutraj so se morali zaradi močnega domobranskega pritiska obrniti in umakniti. Na bojišču ie obležala komunistična priganiačka Ivanka (po poročilu »Slovenca« ie to zloglasna Ivanka Mulčeva iz Loža. ki ie lani sodelovala Pri »likvidaciji« lastnega očeta. Zdai ie tudi njo dosegla po domobranski krogli božja roka). V soboto zjutraj se ie pričelo obke-lievanie razpršenih tolovajskih skupin. Domobranci so napadli iz borovniške, ljubljanske in podpeške strani. V trikotu Podpeč-Preserje-Kamnik-Jezero ie obležalo 115 komunistov. Pri zasledovanju se ie na predalo Borovničanom 10 tolovajev, pri Podpeči pa 22, med njimi tudi nekaj prisilnih mobi-i Uzirancev. Tudi pri Hotedršici. Godoviču, pri Rovtah, na Črnei vrhu in na Polici so komunisti doživeli v marcu črne dni. 18. marca zgodaj ziutrai so napadli Hotedršico, misleč, da bodo brez odoora vdrli vanjo Jeli so zasipavati vas z minami, toda videč, da ie odpor večji, kakor so pričakovali, so pošiljali v boi zmerom nove čete. Borba je trajala ves dau in vso noč do drugega iutra. V nedeljo ie bil mir. ponoči so Pa komunisti spet napadli. Boi je trajal do petih ziutrai. Medtem so se pa okrog napadajočih zginili domobranci iz drugih krajev in zredčili niih vrste. Tako so se morali v nedeljo popoldne komunisti umakniti proti Črnemu vrhu. Značilno ie. da na domobranski strani ni bilo nobene smrtne žrtve, le nekaj domobrancev ie bilo laže ranienih. Komunisti so več mrtvih odpeliali s seboi na vozovih z ranienci vre J v Hotedršici so pa pokopali 21 komunistov. Teže ranienih so našteli sedem voz. Hkrati so tolovaji napadli majhno domobransko posadko v Godoviču-20. t. m iih ie Pa presenetila večia domobranska sila in iih obkolila na Črnem vrhu. Tamkaj ie padlo 25 komunistov. v Godoviču na 11 Veliki komunistični porazi po naši zemlji so najboljši dokaz, da tolovai-stvo hudo peša in da se razkroi pri glavi kaže tudi že pri moštvu Ni čudno, če se ie malodušnost lotila še tistih, ki so doslei še simpatizirali s tolovaji, bodisi iz strahu bodisi iz koristoljubja. Zdai namreč prav tako kakor vsak domobranec in sploh vsak Slovenec, ki zna do oet šteti. vedo. da so dnevi banditovščine šteti. Slovenska kniiga in Zimska pomoč Nadaljna pojasnila o veliki knjižni tomboli Izgube komunističnih tolp V Lin b I i a n s k i pokrajini marca sta se na Javorovici pod Gorianci spopadla oddelek domobrancev in IV bataljon »Cankarjeve brigade« Padlo ie 132 komunistov s »štabom« in povelinikom vred. domobranci so na imeli le neznatne izgube. Pri napadu na Zdensko vas so komunisti imeli velike izgube: 38 mrtvih In več ranienih. V Hočevju pri Zdenski vasi so imeli komunisti 11 mrtvih. Prj komunističnem napadu na Podpeč in Preserje v noči s 17. na 18. marec so imeli komunisti 115 mrtvih in 32 prebežnikov. S Trške Bore poročalo naknadno da ie pri Ilarinti vasi padel v borbi »Stojan«. poveljnik kcmunisitčnegfi »dolenjskega odreda«, razen teca še dva komunistična podporočnika en zastav-nik. en komandant bataliona. en vodnik in en desetnik V boiu sla obležali tudi dve komunistki, vsega skupaj so torej imeli komunisti na Trski eori okrog 60 mrtvih in mnogo ra-njunih. 18. marca so komunisti napadli Hotedršico. Godovič. Črni vrh in Polico. Notraniski domobranci so iim prizadejali hude izgube. Komunisti so imeli v teh bojih 590 mrtvih. 150 ranienih in 32 ujetih. Na Hrvatskcm Beograd. DNB Sovražne izgube komunističnih tolo na hrvatskem področju znašaio v zadniih tednih 1012 mrivib. 707 uietnikov in 47 prebež-nikov. Poleg ročnega strelskega orožia. streliva in raznih naprav so zaplenile nemške čete 50 strojnic in 10 mirn*-metalcev. Voini čas ie priklical k življenja vsenarodno ustanovo Zimsko pomoč, ki »j je nadela človekoljubno nalogo pomagati onim Slovencem, ki so si iz vojne vihre rešili le eolo življenje. Mnogo iih ie in vsak dan so potrebni brane, nimaio ne zadostne obleke, ne obutve. Vse to iim oskrbuje Zimska pomoč. Le malenkosten del izdatkov bomo krili z dohodki VELIKE KNJIŽNE TOMBOLE. ki jo prirejamo. Obenem pa hočemo dokazati, da kulturno delo med nami kliub težkim razmeram ni prenehalo, temveč se ie celo pomnožilo. Lene knjige so . namenjene vsem slojem: delavcu, naiviš-jemu izobražencu, pridobitniku kakor kmetu, dijaku, uradniku in drugim ljubiteljem naših slikarjev in mojstrov besede. Velmožje so nam v težkih časih jasen kažipot v lepšo bodočnost Za borih 10 lir. kolikor stane tombol-ska tablica. Vam nudimo BOGATE DOBITKE: 200 krat po 5 knjig (dvojke). 100 „ 75 „ 50 „ 25 .. 6 .. 8 .. 10 - 10 (trojke). (četverke). (petorice). (tombole) in 25 dodatkov k tombolam v denarju od 500.— do 5.000.— lir v skupnem znesku 38.000,— lir. Vse to priča, da ima Zimska pomoč namen ŠIBITI SLOVENSKO KNJIGO med široke ljudske plasti. Ta ie bila od nekdaj prijateljica vs'jh Slovencev. Imena kot so J. Jurčič. S. Gregorčič. J. Dular. J Slapšak. N. Velikonja. Ks. Meško. I Matičič. Uka Vaštetova. M. Podlimbarski. in^ Janko Mlakar so dovoli znana in jamčijo, da bodo srečni dobitniki knjig nadvse zadovoljni. Knjige bedo bogato opremljene s slikami Baših priznanih slikarjev S. Šantla. F. Podrekarja. H. Debenjaka in L. Perka. ŽREBANJE ŠTEVILK bomo izvršili večkrat. Najprei bodo izžrebane številke za dvoike. to ie dobitke, ki iih bodo dobili lastniki tombolskih tablic z dvema izžrebanima številkama v vodoravni vrsti. Tak dobitnik ne bo smel dalie igrati in računati, da bo dobil troiko, ali višii dobitek, ker ie vnanrei določeno številko dvoik. trojk, četverk petoric in tombol. Le tako ie mogoča poštena igra. da bo vsaka zadeta tablica dobila ustrezajoči dobitek. Številkam za dvoike bodo sledile številke za trojke itd. Objavljeni iih bomo v presledkih 3—4 dni v dnevnikih in no radiu. Prve številke bodo izžrebane 9. aprila. DOBITEK BO LAHKO DVIGNIL vsak sam. ali pa bo pooblastil koga. ki ima potrebno dovolienie za prihod v Ljubljano. Vsi dobitki ki ne bodo dvignjeni ob pravem času. bodo čakali na lastnike še mesec dni po kotv čani tomboli v pisarni Zimske pomoči v Ljubljani. - Zaplemba tmovine upornikov Službeni list Šefji pokraMnslte uprave v Ljubljani obiavlia odločbo o zaplembi imovine upornikov dr. Ivana Vasiča. odvetnika, njegovega sina Jovana Vaslča. diplomiranega filozofa, in niegove hčerke Marjete Vasič. dijakinje. stanujočih v Novem mestu. Vrhovčeva ulica 1. in najstnrejših. »sodobna« mlr.dina io je zavrela kot »buržujski predsodek«. Tedaj se mi je šele posvetilo, kako je prav za prav s to zadevo —vljudnost je torej bila buržujska razvada in j novi družabni red« io je »likvidiral*. Torej niso zapadli pod »likvidacijo« samo ljudje, zapadlo je pod »likvidacijo« tudi' samo pozdravlja nje, odzdravi jan je. zahvaljevanje in vse, česar eo nas nekoč, tam pred mnogimi leti. naučili naši zastareli in huržniski starši, učitelji, vseroii-telii in drusri taki predpotopneži. Če hočeš torej biti sodobin, moraš biti «urov I Neudoben buiitti Protikonranizein v Srbiji General Nedič srbskim kmetom Ob drugi obletnici srbske državne straže, ki ie poleg srbskih prostovoljskih oddelkov in obmejne straže nosila glavno breme protikomunistične borbe v Srbiji, ie »rbski ministrski predsednik general Nedič s.oreiet večjo skupino kmetov Pozval uh ie, naj se še tesneje, združijo's protikomunističnimi borci, da bodo sknpai z njimi pripravili svojemu narodu lepšo bodočnost. General Nedič ie dalie viz]a7il. da gleda srbska državna straža s ooiw som na usnehe, dosežene v bo;u s komunističnimi tolpami., ki so hotele s požigi, ropi in umori »osvoboditi« tudi Srbijo. Ta načrt se iim zaradi organiziranja odpora rodotiibne srbske javnosti ni posrečil Danes ima Srbiia pole? državne stra?e tudi .se prostovoljske oddelke. <1 so žvečij'i sestavljeni iz pristašev Liotieevega »Zbora« in oddelkov obmejne policiie. Poveljnik vseh srbskih oboroženih sil ie predsednik vlade general Nedič sam. Ljotičeva protikomunistična predavanla Vodia srbskega nacionalnega rok reta Dimitrije Liotič prireia na Kolar-čevi univerzi v Beogradu protikomunistična predavanja ki so zmerom zelo dobro obiskana. »Donau-Zeitung« poroča, da Liotič v svojih predavanjih dokazuje, da komunizem za dosego svojega cilja »premeni samo taktiko, nikdar Pa ne svojega nauka. Dalie pojasnjuje Liotič srbskim poslušalcem da ie sedanja Sovjetska Rusija komunistična državna tvorba, ki s nreišnio nacioualno Rusiio nima ničesar skupnega. Komunizem ni samo proti ruskemu. nemškemu ali srbskemu nnro; du. temveč proti vsaki narodnosti sploh, ker zanika, da bi bil narod velika družina iste krvi. Po njegovem nauku ie vsak narod sestavljen iz dveh skupin, ki se zmerom med seboi bojujeta. , , ,, , Govornik le dalie pozval Srbe naj ne nasedalo raznim tuiim vabam in naj rajši poslušajo svoiega generala Nediča, da tko pripeljejo svoj narod k prvi svobodi Srbi so izpregiedali angleške nakane B?osrrad. 27. marca. V soboto na večer pred tretjo obletnico Siinoviče-vetra prevrata, je govoril general Ne- dič srbskemu narodu. Zahteval ie. nai srbski narod sam naredi obračun o tem državnem udaru in njegovih posledicah. Nihče razen majhne klike, ki ie hotela izkazati Angležem. Američanom in Sovjetom uslugo, ni hotel tega državnega udara. Simovič ie s svojim na lazi zgraie-nim udarom postal grobar srbskega naroda. Prinesel ie Srbom samo solze in krvoprelitia. Ko io Simovič po svojem porazu zbežal in prepustil Srbe njihovi usodi, ie nn Anglija preko Mihailoviča, znova skušala srbski narod zaplesti v krvo-prelitie in sama žeti koristi. Ko se ii ta namen ni posrečil, se ie poiavil Ti to-Broz. da bi s pomočjo Angležev postal Mihailovičev naslednik. Srbski narod ie zdai spoznal, da le komunizem naivečii sovražnik srbstva in da ga ie treba zato no vsaki ceni iztrebiti Zato se moraio vsi Srbi združiti v enotni borbi proti komunizmu in tako uničiti naivečiega sovražnika svojega naroda. Legalna kronika pri kenisl Ženitovanje v hosti Iz Novega mesta poročajo, da eo rdeči praznovali veliko slavje, ko te dr. Mikuž dovolil poroko nekaterim »tovarišicam« in »tova‘rišemc: Bogdanu Osolniku šefu finančnega odseka pri IOOF in tovarišici« Mari Rupe-novi: medicincu Morelu Francu in medicinki Veri Cernoševi: zdravniku Dolfiiu Medveščku iz Žabje vasi in frizerki Gizi Coričevj jz Novega mesta: Velimirju Kraševcu iz Uršnih sel in Tat!ani Pergerievi: dr Polenšku, iroiniim jjr Novega mesta, in Cirili Možje in fanijc) Za vas bo tridnevna velikonočna duhovna obnova v frančiškanski cerkvi v soboto 1. aprila ob 18.45 in v nedeljo 2. aprila ob 17.15 istotam. Zaključek pa bo v ponedeliek 3 aprila ob 6.30 ziutrai v stolnici. Duhovne obnove ki so se doslei vsak mesec vršile v nršulinski cerkvi, so s svojo ogromno udeležbo mož in fantov vseh stanov brez razlike dokazale kako nujno potrebna in tudi zaželena ie duhovna preroditev vsega našega mižlienia in življenja. To te tudi neovrgljiv dokaz, da današniega človeka ne uteše samo snovne dobrine. ampak da ie željan tudi duhovne hrane. Najboljšo priložnost za takšno preusmeritev dajejo duhovne obnove. Najboljšo pripravo za velikonočne praznike Pa daje ta tridnevna obnova, h kateri ste vsi prav iskreno vablieni. Odbor ta duhovno obnovo OKVIRJI 2» SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE KLEIN LJUBLJANA. Wottova 4 odvetniku Ulčakarievj iz Novega mesta. Morda ni neupravičeno, ce si nat-noveiše neuspehe komunističnih tolp razlagamo z idiličnimi medenimi tedni po gozdovih.. Kaj pravi »Spanec« Znani tolovajski kolovodja in krvo-lok, bivši španski prostovoljec Jože Nose, s komunističnim imenom »Tone Špan«, ie dne 10. marca na Ilovi.gori izjavil, da bi rad šel kam daleč in se vrnil šele oo »osvoboditvi« Zdai ie namreč živlienie brezupno, ker nihče več ne mara »osvoboditeljev«. .. , »Mobilizacija« šepa 13 marca so komunisti razglasili v Ambrusu splošno mobilizacijo. Priglasiti bi se morali vsi moški od 14. leta dalje in se javiti v Žužemberku. Uspeh te mobilizacije ie oa bil da so se vsi moški raiši umaknili v Velike Lašče k domobrancem Tovarištvo, da mu ga ni para Pred kratkim ie na Potici v manjšem spopadu padel neki komunist. Njegovi »tovariši« so takoj prihiteli, ga mrtvega do golega slekli in pustili nagega obležati, kier ie padel Vsakdo si ie prizadeval, da bi. nameml ka.r največ dragocenih cap. ki iih komunisti imenujejo »uniforme« Zenske se upirajo Na podeželju se prebivalstvo vsak dan boli upira svoiiin »osvoboditeljem«. Ker moških zvečine ni več doma. silijo banditi na pris-lno delo ženske. Tako ie v okolici Ilove pore hotela neka skupina tolovaiev nrisuiti ženske, nai gredo ponoči razkopavat progo. Zenske so se Pa na nenavaden način nprle Krampe in lopate so zakopale in 5’e razdirat proso z moti: kanti. Uspeh; 15 žensk ie v eni noči odkopalo dva železniška praga. Važno zb vse nerošniki! S pričujočo številko se konča prvo trimesečje. Zato prosimo cenj. naročnike, da obnove na* ročnino za prihodnje četrtletje. V ta namen prilagamo položnice. Vljudno Vas prosimo, poravnajte naročnino čimprej, da ne bo nerednosti v pošiljanju lista. Uprava »Družinskega tednika«. Poštni paketi za ostale pokrajine ItaUfe Pokrajinska direkcija pošte. tcJe' grafa in telefona v Ljubljani razglas*1 Poštni paketni promet z ostalimi P°" krajinami Italije ie še vedno ukinjen. Sprejemajo se samo paketi, ki vsebujejo zdravila ali ortopedične predmete in ki jih pošiljajo proizvajalne tvrdk®* lekarnarji ali pooblaščene združbe. ter paketi, ki vsebujejo 6emena Za o?" krajine Lazio. Marche in Abruzzi n* pokrajine ki leže južno od navede* nih. se tudi taki paketi ne sprejemalo-Največja teža ie dovoljena do 10 M* Vsakemu paketu ie treba priložiti iz" vozno dovolienie. Poštni paketi za tujino Pokrajinska direkcija pošte grafa in telefona v Ljubljani raz2wsa-Uveden ie spet promet s poštnimi £>a' keti za Albanijo. Belo Rusiio Bcjga-rijo. Češko-Moravsko Dansko. Estonsko. Finsko. Grško. Hrvaško. Leton-sko. Litvo. Luksemburško. Madžarsko. Neračiio. Nizozemsko Norveško. Po!'-sko. Portugalsko. Romunijo. S. Marino. Slovaško Španiio, Švedsko Švico Turčijo in Vatikan. Paketi so dovoljeni samo do teze 5 kg. Vsakemu paketu ie treba priložiti izvozno dovolienie. ki ga izda pokrajinska uprava. Pristoibenlk ie na vpogled Pri vseh poštah Važno za bivše internirance Finančni oddelek šefa pokrajinske uprave razglaša: Vsi bivši interniranci v italijanskih koncentracijskih taboriščih, ki sosvoje-časno prijavili prj ravnateljstvu računovodstva svoie terjatve Ui so nastale iz neizplačanih taboriščnili bonov ifl nedostavljenih odnosno neiznjača-iih denarnih pošiljk, nai se zglasim čim* prej med uradnimi urami zaradi izplačila njihovih terjatev pri finančnem oddelku šefa pokrajinske ’Pr2cf (Bleiweisova cesta št. 13. soba »t. -b>-Ta objava se ne nanaša na eventualne druge priiavliene teriatve internirancev (izguba obleke in paketov, zaslužek za dela. denar pri tabortSSrith \<>: mandah. za katerega niso bili izdani boni itd.). Razglas Spominiamo vas na naslednje: 1. Goveje in teleČie meso spada med racionirana živila, zato se sme prodajati v eostin«kih obratih le proti odrezkom živilskih nakaznic, in sicer samo ob sobotah in nedeliah 2. Pokrajinski prehranjevalni zavod bo vsak teden sproti objavil količino posamezni osebi pripadaioče^a mesa ob navedbi odrezkov živilskih nakaznic proti katerim se oddaia meso v detičnem tednu 3. V dotičnem tednu neizrabljeni odrezki zapadejo in se v nasledniih tednih ne smejo izkoristiti. 4. Druge vrste mesa se smejo prodajati samo ob dneh. ki iih določa naredba o uvedbi enotnega obeda v gostinskih obratih in ureditvi prodaje in potrošnje mesa z dne 5. marca 1942. Sl 1. št 70-19. 5. Pokrajinski prehranjevalni zavod bo vršil nad gostinskim! obrati strogo nadzorstvo o izvajanju teh predpisov, ter bodo kršilci naistrože kaznovani. Liubliana. dne 21 marca 1944. Pokrajinski prehranievnhij lavod Mestni preskrbovalni urad bo delil nakaznice za petrolej še do 7. aprila, in sicer v Mestnem domu na Krekovem trgu soba štev 3 vsak dan od 8. do 12 in od 15. do 17.. v sobotah pa samo od 8 do 12 Upravičenci nai prineseio s seboi družinske nakaznice. Kmetijski odsek ljubljanske Pokrajinske uprave priporoča vsem kmetovalcem in vrtnarjem r.ai zaradi pridobivanja jedilnega olia seieio letos čim vež sončnic buč ali kakšne druge oline rastline Pridelovalci bodo dobili poleg odkupne cene. ki bo v primeri s cenami za žito znatno višja, za vsakih 25 kg oddanega semena 1 liter olia po določeni maksimalni ceni poleg tega pa še polovico vseh za oddano količino semena odpadajočih olinih tropin. Vestni pridelovalci bodo imeti še druge ugodno=.ti Setev olianc te zelo važna in potrebna za vse. tudi najmanjše posestnike Se tako maihna količina olia bo v današnuh časih prav prišla Pridelovalci ki bi radi posadili nekai svoie zem!'e * oliaricamt. nai sporoče takoj, naikasneie n« do 10 maja svojemu občinskemu uradu površino zemlie. ki io misliio zaseiati. Kje bodo dobili potrebno seme in izvedeli dru^e podrob nosti elede setve oliaric. bodo oblasti že o pravem času ob ia vile Ljubljanska mestna obfiua ie te dni preimenovala nekatere ljubljanske ulice. Cesta Viktorja Emanuela *a zdai spet imenuje B!e:weisova Nekdanja Tvrševa. zdai Bleiweisova cesta se od glavne pošte do železniškega prelaza imemi'e Duna;ska cesta, od prelaza naprej oa Ciril-Metodova-Nekdanja Masarvkova cesta sedania Cesta SoSke d:viziie se na odslei ime* uuie Cesta 800 let Liuhliane Pošta Kostanjevica na Krki f>r'čn0 poslovati dne 1 aprila t 1. za pisemsko službo. ^r.a,J Cufla mlaka. Dobrava. Hro-'askibrod in Zamešlco iz okoliša pole skočiian pri Mokronogu se za-asno dodele t 5ti Bela cerkev na toleniskeni Za te kraie se spreie-laio pisemske pošiljke. V’prav a linbljanske policije nrepo-e«U)e zbiranje liudi na črnih borzah ‘o, vseli ljubljanskih lokalih To <>d-e» *!? Drliavo prenočišč onim. ki bi fh1 .bombardiranja ostali brez nriiav ne zavržejo tem-ve® uh izpolnijo in tako dokažejo, da 'O ..Pripravljeni v nesreči pomacati 'vonm bližnjim. Vsnkdo nai oomisli, ■a utesme ta akciia tudi niemu ali oa >'?ai nieeovim draerim prav priti Saj unče ji e more vedeti, kopa bo zadela 'esreca in koca ne. Prav gotovo bo I'a..y|akdo rad soreiel ie pripravljeno 'ežisce. ki mu sa bo v primeru neteče ponudil sosed ali znanec. Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: lci, ki so slišali strel, so prihiteli gledat, kaj se je zgodilo. Ko se pa lia njihovo trkanje nihče ni oglasil, go poklicali policijo. Zakaj se je Mangold ustrelil, ni znano, verjetno pa je, da so tega krive posledice nesreče, ki je bila moža doletela pred nekaj tedni. OKVIRJI ZA SLIKE V VELIKI IZBIRI, NIZKE CENE I. GAMBERGER KOLODVORSKA UL. 18 : j taxo oa 'to vsak fiiaieiist imel zbrano vse in i mu ne bo trcoa brskati drugje. Z nare;bo, priobčeno v »Službenem listu« it. 2 z dne 5. januarja 19M., je g. prezident oorei.il izcajo Foscnr.iii znamk za Ljubljansko pokrajino. Naredba jo bila podp;sana 28. decembra 1943. Kot osnovne znamke, ki naj dobe prilcŽ-notni natisk so izhrull ital Janške znamke, katere so bile v voijavi ob času politične iz* prememue v pokrajini. K tem osnovnim znamkam ni potrebno ničesar pripomniti. Specialisti bodo tu in tam oakrili razlike v lepilu, ki je čelno predvojno (belo), delno pa vojno (rumenorjavo Iz dekstrina). Pri nekaterih vrednotah so opazili obrnjen vodni znak. Tuui gube niso prevelika reckost. Za natisk so uporabili postopek vilinskega tiska. Osnutke za natiske Je izdelal inž. arch. Gaspari. KHSeje Jo vzorno izvršila Ljudska tiskarna v Ljubljani, ki je vso naklado znamk tudi pretiSkala. Dasi je bilo mnogo pažnje, so vendar pri nekaterih vrednotah tipične napake; o teh bom pisal kdaj pozneje, ko bodo znamko res raziskane. Barve so izbrane ie s precej sreCno roko. Pri nekaterih vrednotah, ki so tiskane v temnejših, za natiske neprikladnih barvah, žal natisk ni razločen in sem pa tja eelo nečitljiv. Za vseh 62 vrednot je bilo treba 23 različnih vrst natiskov. Označil Jih bom z zaporednimi rimskim} Številkami in priltavil opis: I. Pravokotna oblika. V sredini grb vojvodine Kranjske. Levo navzgor PKOVINZ, desno navzdol LAIBACH; zgoraj vodoravno LJUBLJANSKA, spodaj POKRAJINA. II. Kakor I, le da Je levo navzgor napis: LJUBLJANSKA, desno navzdol POKRAJINA; zgoraj PROVINZ, spodaj LAIBACH. III. Pravokotna oblika. Levo novzgor v dveh vrstah: PROVINZ / LAIBACH, v sreoinl grb, desno navzdol v dveh vrstah LJUBLJANSKA/POKRAJINA. Spodaj desno tri debelejie fcrte, v sredini pa L 2.55. IV. Kakor !i spodaj ie v sredini 5 L in na obeh straneh po tri vodoravne črte, V. Kakor IV, le da je 20 L namesto 5 L. VI. Kakor II; spodaj še v sredini 25 L, na obeh straneh spodaj pa tri vodoravne črte. VII. Kakor IV; spodaj namesto 5 L vrednost 50 L. VIII. Okrogla oblika. V sredini grb. Zgoraj v polkrogu PROVINZ LAIBACH, spo-daj v polkrogu LJUBLJANSKA POKRAJINA. IX. Kakor Vlil, le da Je zgora) napis LJUBLJANSKA POKRAJINA, spodaj pa PROVINZ LAIBACH. X. Pravokotna oblika. Levo v treh vodoravnih vrstah: zgoraj PROVINZ, spodaj LAIBACH, v sredini 80. Na desni grb. XI. Kakor X, le da Je lev* zgoraj: LJUBLJANSKA, spodaj: POKRAJINA, v sredini 40; na desni grb. XII. Okrogla oblika. Zgorai vodoravno DEN WAISEN, spodaj vodoravno v dveh vrstah: v prvi: SIROTAM, v drugi: + 10 L. Med zgornjim in spodnjim vodoravnim napisom v sre* dini grb, okrog njega zgoraj v polkroga PROVINZ LAIBACH, spodaj polkrožno LJUBLJANSKA POKRAJINA. XIUL Kakor XII, le da Je zgoraj vodoravno SIROTAM, spodaj vodoravno »EN WAt. SEN in + 10 L; sredi med obema napisoma grb in okrog njega v krogu zgoraj tekst: LJUBLJANSKA POKRAJINA, spodaj PROVINZ LAIBACH. XIV. Kakor XII, le da Je v najspodnji vodoravni vrsti namesto + 10 L tokrat + 20 L. XV. Kakor Xlll( s namesto vrednosti + 10 L oznaka 4- 20 L. XVI. Pravokotna oblika. Kakor I In z nadaljnjim tekstom zgoraj vodoravno ZIM SKA POMOČ, spodaj v prvi vrsti WINTER-HILFE, v drugi pa: + 10 L. XVII. Kakor II, le da Je zgoraj vodoravno še napis W1NTERHILFE, spodaj pa (kakor pri XVI) v prvi vrsti ZIMSKA POMOČ in v drugi vrsti: +10 L. XVIII. Kakor XVI, la + 20 L namesto + 10 L. XIX. Kakor XVII; namesto +10L vred* nost: +20 L. XX. Oblika natiska I na lovi strani znamke. Na desni poloviej znamke levo zgoraj velik kril ntde6» križ), spodaj pa +50 L. XXI. Lavo oblika natiska II, sieer kakor XX. XXII. Oblika natiska Vlil na levi strani znamke. Desno v treh vrstah: zgoraj DEN OBDACHLOSEN, v sredini: + 50 L, spodaj: BREZDOMCEM. XXIII. Oblika natiska IX na levi po* lovici znamke. Desno v treh vrstah tekst: BREZDOMCEM / + 50 L / DEN OBDACH-LOSEN. Kjer v naslednjem ni drugače navedeno, se nahaja natisk sredi znamke. Popolno serijo tvorijo naslednjo znamke; A. FR.VNKOVNE (natisk na italijanskih frankovnih znamkah): 1. 6 ent, rjava, natisk I modra barve; *. 10 ent, rjava, natisk II modre barve; 3. 15 ent, sivozelena, natisk I rdeče barve; 4. 20 ent, rdeča, natisk II modre barve; 5. 25 ent, zelena, natisk I rdečo barve; e. 30 ent, rjava, natisk II modre barve; 7. 35 cn*, pltramann, natisk I rj3ve barva; 8. 50 ent, vijcl časta, natisk II rdeče barve; 9. 75 ent, rdeča, natisk i moetre barve; 18. 1.— L indige, naiis.H II mo£ire barvo; 11. 1.25 L. mocžra, natisk I rdečo barve; 1?. 1.7$ L, e ran/na, natisk II modre barve| 13. 2.— L, harmin, natisK I modre barve; 14. 2 55 L na 5 ent, rjava, natisk III črn« barve; 15. 5.— L na 25 ent, zelena, natisk IV mo dre barve; 16. 10.- L, vijoličasta, natisk II modre barve; 17. 20.— L na 20 ent, rdeča, natisk V zelene barve; 18. 25.— L na 2.— L, karmin, natisk VI zelene barve, 19. 50.— L na 1.75 L, oranžna, natisk VII rdeče barve B RRSPRE8NA znamka (na ekspresni): 20. 1.25 L, zelena, natisk ll zelene barve (na levi polovici znamke). C. LETALSKE znamke (na letalskih): 21. 25 ent, temnozelena, natisk I rdeče barve; 22. 50 ent, temnorjava, nat: k II rdeče barve; 23. 75 ent, svetlorjava, natisk I zelene barve; 24. 1,— L, vijoličasta, natisk II rdeče barve; 25. 2.— L, modra, natisk I modre barve; 26. S.— L, zelena, natisk II rdeče barve; 27. — L, rdeča, natisk I zelene barve. C. LETALSKA EKSPRESNA znamka (na letalski ekspresni znamki): 28. 2.— L, Jeklenomodra, natisk II modro barvo (na levi polovici znamke). D. PORTOVNE znamke (na portovnih): 29. 5 ent, rjava, natisk Vlil temnorjave barve; 30. 10 ent modra, natisk IX modre barve; 81. 20 ent, karmin, natisk VIII karminasto barve; 82. 25 ent, zelena, natisk IX zelene barve; 33 30 ent na 50 ent, vijoličasta, natisk X črno barve; 84. 40 ent na € ent, rjava, natisk XI modro barve; 35. 50 ent, vijoličasta, natisk Vlil vijoličaste barve; 38. 1.— L, oranžna, natisk IX karminasto barve; 37. 2.— L, zelena, patisk VIII modre barve. DOBRODELNE ZNAMKE. E. SIROTAM (na letalskih znatnkah): 88. 25 ent -t- 10.—L, temnozelena, natisk XII modre barvo; 39. 50 ent + 10,— L, temnorjava, natisk XIII modro barve; 40. 75 ent + 20.— L, svetlorjava, natisk XIV modro barve; 41. 1. h 20,— L, vijoličasta, natisk XV modre barve; 42. 2.— + 20.— L, modra, natisk XIV rdečo barve; 43. 5. f- 20.— L, zelena, natisk XV modre barve. F. ZIMSKA POMOČ (na letalskih): 44. 25 ent + 10.— L, temnozelena natisk XVI medre barve; 45. 50 ent + 10.— L, temnorjava, natisk XVII modre barve; 46. 75 ent + 20.— L, svetlorjava, natisk XVIII modre barve; 47. 1. h 20.— L, vijoličasta, natisk XIX modro barve; 48. 2.- + 20.— L, modra, natisk XVIII rjave barve; 49 5. h 20.— L, zelena natisk XIX modre barve. O. RDEČI K1U2 (na ekspresnih): 59. 1.25 + 50.— L, zelena, natisk XX rdeče barve; 51. 2.50 + 50.— L, oranlna. natisk XXI rdeče barve H. BREZDOMCEM (na ekspresnih): 52.1.25 + 50 — L, zelena, natisk XXII modre barve; 53. 2.50 + 50.— L, oranžna, natisk XXIII ze* lene barve • Znamke so Izhajale postopno, Ce poplet.amo nazaj, bomo naštl v k"!r,u ;;-b?!oženo: 1 S* i.1’ 11 1#* 15> 30, So oont, 7. i. port« 10, 40 ent. 1!. 1. porto ro ent M. 1. perto 80 ent IS. 1. trankovne za S ent 1.55, 10.— (n 35, 75 ent, 1.— L tor: 1.25 L In letalske za 7, i. franltovne za porto 1.— in 2.— L. 11. !. ekspresna za za (Lis L 18. S. frankovnl za SD.- In 60.— L. 17. S. kompletne morije (SS kosov) prejeli pripadniki nemSke vojske. 19. 2. popolna trankovna serija (20 vrednot). K. t. popolna portovna serija. 1». *, pepelne serije vseh 53 vrednot In ra-zen t«(i popolne letalske serije. MOČNEJŠE KAKOR PRETEKLOST... NAPISAL W. FEDERAU Gospodu v tramvaju ie bilo kaj malo mar. kaj se godi okrog niega. Kazgrnil je pred seboj jutranjik in £a bral počasi, mimo. s pretehtano vnemo. Komaj da je kda.i pa kdaj uvipnjl glavo in pogledal skozi okno, Oa se prepriča, kje je. Če Be vsak aun voziš po isti progi, je naravno, ti okolica ni kaj prida mar. Nobenih presenečenj ni več. In celo tedaj, če ti kakor danes kri nekoliko hitreje polje po žilah, ker je prvi pomladanski dan in sije sonce že tako toplo... ljubi Bog, kaj neki vidiš od pomladi in njenega prvega pla-hega prebujenja v kamnitni puščavi his velemesta? Gospod v tramvaju je imel dovolj časa, da ie zložno bral svoj časopis. Bila je dolga vožnja iz predmestja •J-ier je stanoval, v osrčje mesta, tako aolga. da je lahko prebral časopis domamirn°' *ca*tor *•* ea bil utegnil Najprej. je prečital prvo stran s Političnimi novicami, nato se ie lotil druge strani z lokalno kroniko, iz-5V-1 i nl romana v nadaljevali e ?SR°T J0 stran« je samo pre-s« ii saj ni bil več ▼ tistih letih, ko nim -s ^“dsntovsko vnemo za-|i'nia za šport. Naposled je pristal E,ri zadnji strani, kjer so bili oglasi. iaM so bile tudi osmrtnice. , ,/dajci se ie zdrznil. Med oglasi je »no neka,! družinskih obvestil, za-i Prijateljem za pozornost, ki so Jo izkazali dvema zakoncema, ko sta Praznovala »lato poroko, in nato osmrtnice, velike, s črnini robom. Bilo je mnogo, razmerno mnogo osmrtnic. Nu, vojna je pač... In vendar je bila med temi osmrtnicami ena. ki je gospoda v tramvaju očitno hudo pretresla. Na njej je bilo napisano ime. ki mu ni bilo tuje. »Kula,« je zašepetal, >Rula Brigge.« Čutil je, kako so 6e mu ustnice na lepem osušile in razpokale. bile so tako suhe. da si jih je moral ovlažiti z jezikom. Ne. ni dvoma. To ime ni pogostno. Sleherni dvom je izključen. Možgani so mu vročično delovali. In starost? Da. tudi starost se ujema, »...je umrla po kratki, mučni bolezni v devetintridesetem leto svojega plodnega življenja...« Devet in trideset let. da. tudi starost je prava, saj je bila nekaj let mlajša od njega. Zdajci se je spet vsega tako živo spomniL Vsega, kar se je zdelo da je pokopano že v neskončno daljnji preteklosti. Spomnil se je na tisti blaženi, blagoslovljeni čas niladost-nega preobilja in mladostne norčavosti. ki se nikoli več ne bo vrnil. Gotovo je tega že dvajset let, ali pa še vec. In vendar je nekoč bilo resničnost. Bil se jev motil, to je kmalu spoznal, toda teže kakor spoznanje je bilo pretrgati vezi z dekletom, ki mu je bilo tedaj vae v življenju. Tudi to je minilo... In zdaj |e mrtva. Mrtva! Kako že piše v osmrtnici? »... po kratki, mučni bolezni v devetintridesetem letu...« V teh letih jo. je komaj da nekajkrat videl. V milijonskem velemestu so srečanja redka, če se prej ne dogovoriš. In onadva se nikoli nista več dogovorila. Njuni življenjski poti sta sli vsaksebi. Vendar je to dekle, ta Rula — spet je tiho zašepetal njeno ime — ostala v njegovem spominu ko simbol cvetoče mladosti in razkošne lepote. Zdaj ji tudi njeno zdravje ni pomagalo. življenje se je dolgo bahalo z njo. toda ko je prišla smrt. je moralo položiti orožje... Gospod v tramvaju si je nehote segel g kazalcem za ovratnik in ga zrahljal, kakor da bi ga dušil. Desnica. ki je v njej držal časopis, ie tako drhtela, da so listi lahno šumeli. . >Postaral sem se pač,« je pomislil in topa žalost ga je ogrnila kakor plasc. »Učakal sem torej več let kakor Rula in...« Nu. samega sebe ni več razumel. Ali se ni bil zbudil čil in zdrav, pa dobre volje, kakor vsako jutro? In zdaj? Skušal si je priklicati pred oči sliko Rule, kakršna je bila pred dvema desetletjema, toda med to sliko in sedanjostjo se mu je nehote vsiljevala druga, temna slika: podoba sveže zasutega groba. Streslo ga je. »Življenje,« je pomislil, »kaj je že življenje?« In strmel je topo predse, ne da bi videl koga pred seboj. Njemu nasproti ie sedelo mlado dekle, toda ni je videl, čeprav jo je ze ves čas gledal. Bila je vitka in visoka z bujnimi, zapeljivimi ustni- med najmlajfimi,« je pomislila, »naj-brze jih ima že nekaj več kakor štirideset, senca mu že sive.« In vendar se ni naveličala s hitrimi, kratkimi pogledi božati ves ta obraz. Všeč ji je bil. celo zelo všeč. Toliko jasnosti, toliko izkušnje :n moči je bilo v njem, pa tudi toliko modrosti. Spomnila se ie svojega fanta. »Dober fant je,« je pomislila, »toda kakor nepopisan list. Prav toliko let ima kakor jaz. toda v resnici je mlajši od mene, deček še. napol otrok. Ta tu pa... temu bi zaupala. In zdi se mi celo. da bi ga lahko vzljubila.« Hkrati se je podzavedno odločila da je njegovo strmenje ne bo več zalilo. Ta človek ne more biti predrzen, vse bolj se zdi, da se ie bil kar zaveroval vanjo. In ne bi bila ženska, če ji to spoznanje ne bj dobro delo in ji ne laskalo. Zdaj so si ji nehote razprle črešnje-vordeče ustnice, skoznje so se zasvetili snežnobeli zobje. Dekle se je nasmehnilo. Odkrito, zaupno, zapeljivo. Gospod v tramvaju je opazil ta smehlj.aj, zagledal je dekle in videl, kako je lepa. In zdajci sta skopneli žalost in otožnost, kakor bi ju bil Pri okencih poit )e bilo zelo tetko pri« de popolne serije (5] vrednot), pat pa Je bile moino vsakomur prejeti te znamke, ie Je vlo-1H pri poiti proinjo za dodelitev teh znamk. Pole« zasebnikov so prejoli »sak po en kom. plet tudi vsi državni uradniki in zasalinl na-moičenci Javnih podjetij, ie so se za to pobrigali. Dobrodelne organizacije, kakor sta Rdeči krit In Zimska pomoč, so prejelo vetje štcv.lo serij. Kar bi rad ie porotal, Je vltina naklade posameznih vrednot, žel ie do danes ni bile mogoče izvedeti zanesljivih Številk, Upam, da bodo te kmalu uradno objavljene. Govore, da Je popolalh serij 12JC0 do 15.00«. Pri take visoki nominalni vrednosti hi raz-moroma majhni nakladi Je oena okrog 3000 lir za to serije popolnoma upravičena, te ne celo prenizka. Celotni vtis vsek znamk Je z estetskega sta. lisča kar ugoden. Serija tvori zaradi svoje obsežnosti že prav lep dol sjieeiatne zbirke znamk, ki so bile kdaj v rabi na slovenskem ozemlju, tor tako zbirko dostojno izpopol* njuje. Pr bodočih serijah, ki so za zdaj ie v načrtu, b' želeli ie, da se napravi z urodne^a mesta malo propagande mladanski veteT. Mirno je kanim čelom in t drobnimi kodrci. ki' zgrnil svoj časopis in ga spravil v soji prešerno silili izpod maihnega ! žep. Rula Brigge? Kie ie že to! že klobučka v zagoreli obraz. Zdelo se zdavnaj ie minilo. Doživliaj iz pre- je. kakor da dihata iz nje samo zdravje in življenje... pglcdoyala je neznanca in sama pri sebi mislila: »Le zakaj tako strmi vame? Kako neki si upa? Kar... kar nespodobno je že. da tako bulji vame!« Najrajši bi mu povedala, da to ne gre. . Vendar ni storila tega. V zadregi je ogledovala njegov obraz. »Ni v tč teklorti, kamor ne vodi več nobena pot. In dobro je tako. Njegov obraz se je sprostil. Pokimal je, čigto nalahno, bilo je kakor skrivnosten sporazum. Sprevodnik ie zaklical ime postaje. Dekle je vstalo in odšlo proti izhodu. .Tudi gospod je vstal in odšel za nio. še opazil ni. da to ni postaja, kjer je izstopal vsak dan... ZAMAŠKU stare, neuporabne iB vsakovrstne odpadke kupimo v vsaki kv^ičini Emonska r. 2. drnrišre — pisarna. ZLOZUIVE STOLE za vrt in zaklonišče. kakor tudi vsakovrsten rpzan in tesan Ie3 doliitp v gkladižcu »Mnrad« v Zirinozdravniški ulici za Cukrartio, Prinia 'uta vreče na prodal PEIRONAFTA Ciril Melodova 35 a Iprei TvrSf-vn) STARE PLAftČE in zračnice zn koleea, tudi v nerabnem stanju kupim. Mehii-iiifun delavnica Ambrož, Ciril Metodov* (Tjrševa) 71, Križanka štev. 10 1 234 56789 »Pozor, mine!« pomenijo napisne deske z mrtvaško g;avo, sioječe po minskih poljih na zahodni obali evropske celine v svarilo nemški vojski. Kajpak bi ii napisi takoj izginili, če bi se sovražnik izkrcal na tej obali. Anekdota Slavni zoolog Alfred Brehm je neko« prišel na obisk v neko hišo, katere gospodar je bil zelo pohleven in ga je imela njegova žena močno pod copato. Pri večerji se je zoolog z drugimi povabljenimi gosti zapletel v razgovor. Neka dama je napeljala pogovor na živalstvo in Brelima med drugim vprašala: »Kajne, gospod profesor, da je lev kralj živali in se zato tudi nobene izmtd njih ne boji?« Brehm je pogledal gospodarico hiše in pomembno dejal; »In vendar se lev nekoga boji.« Vsi so ga presenečeno pogledali, zoolog je pa smeje se rekel: »Levinje namreč.« Problem št. 10 Sestavil Fr. Mayer (1895) Beli: Kb4, Db2, Sd5, e5, Pg2 (51 Crni: Ke4, Pe6 (2). Mal v treh potezah Velblod ji gonjač Turška črtica Neki treovec ie zaupal nekemu rentačil velblodov štirideset bal svile, da jih njegove živali preneso od A lena Carigrada. Tudi treovec sam se ie pridružil karavani. Sredi r>oti ie Pa treovec zbolel. Moral ie ostati v nekem manjšem mestu, kjer ni bilo nobenega poštene :;a zdravnika tako da se ie njegova bolezen precej^ po nepotrebnem pošteno zavlekla, šele po nekaj mesecih je spet ozdravel Medtem ie karavana kdaj že prispela v Carigrad. Coniač ie bil namreč več tednov čakal lia kakšno spo-| ročilo. ker pa ni bilo o njem ne duha ! ne sluha, le mislil, da io trgovec nai-| brže umrl. Prodal ie na dražbi vseh štirideset bal svile in še svoie velblode povrhu in ie sam odprl čedno trgovinico v Carigradu. Nekaj mesecev nato se ie pa treovec. ki mu ie bil zaupal svilo, vrnil v Carigrad. Po dolgem iskanju ie našel nepoštenega gonjača in zahteval svoje blago nazaj. Slepar je Pa predrzno trdil, da ga ne pozna in da sploh nikoli v svoiem živlieniu ni bil velblodii gonjač. Zadeva ie prišla pred kadiia. Ta ie mirno vprašal trgovca: »Kaj hočeš?« »Zahtevam, da mi vrne moiih štirideset bal svile, ki sem mu jih bi! izročil, da mi iih njegove živali preneso v Carigrad.« »In kai praviš li na to?« je vprašal kadi gonjača. »Ne vem. kai misli s svojimi štiridesetimi balami svile!« ie neievolmo odvrnil gonjač. »Nikoli v živlieniu nisem bil velblodii eeniač in nikoli v živlieniu nisem videl tega človeka!« »Kakšne dokaze imaš?« se ie kadi spet obrnil k trgovcu. »Zal nobenih, razen svoie poštenosti,« ie odgovoril vprašani. »Oba,sta lopova.« se ie raziezil kadi iu zaklical: »Ven jz moie hiše!« Trgovec in gonjač sta odšla gonjač zelo zadovoljen, trgovec hudo potrt. Ko sta bila že na cesti, ie stopil modri kadi k oknu in zaklical: »Hej. gonjač! Za trenutek bi še rad govoril s teboj!« Slepar se ie takoj obrnil, ne da bi se bil »pomnil, da ie ured nekaj trenutki tako odločno tajil svoj poklic. Kadi 6e ie nasmejal in velel sleparja zapreti. Gonjač ie prejel fakoi nekaj udarcev a palico, kadi ga ie pa »udi obsodil da mora plačati trgoveu odSkodnino. pa še visoko globo državni blagajni Morski kralj ga prisrčno sprejme in mu razkaže svoje vodno kraljestvo. Odlikuje ga tudi z redom »Morske alge I. razreda«. Naposled mu da še prvega izmed treh zlatili ključev in mu želi srečno pot. Jakec se kralju lepo zahvali, in riba ga spet popelje na obalo. »Kam zdaj?« se je Jakec zaskrbljeno vprašal. »Ti greš zdaj z menoj,« se je nenadno oglasilo izpod neba. Jakec je ves preplašen pogledal v nebo. In kaj vidi? Velikanski orel se spušča k njemu. In že pristane v njegovi bližini. Na hrbtu ima udobno sedlo, tja sede Jakec. Orel zafrfota s perutnicami in že poletita v sinje viiave. »Kako visoko pa greva?« ga vpraša Jakec. »Do oblakov«, mu odgovori orel. Zemlja jima je že davno izginila izpred oči. Naenkrat se v daljavi pokaže krasen zla! g rad na oblakih. Kmalu priletita do grajskega obzidja. »Dospela sva,« se oglasi orel, »to je grad kralja vseh vetrov. Pojdi in prosi vratarja za zlat ključ.« (Dalje prihcdniii) Za en večer knez Beračeva zadnja večer a Kako |e potepuh Jean Ber-thier prvič In zadnjič sedel za bogato obloženo mizo Jean Berthier je taval po dežju. Njegov obraz je bil trd, oči neprijazne in mrzle, usta skoraj brez ustnic. Pri vsakem koraku mu je iz mokrih platnenih čevljev privrel majhen potoček. Berthier je bil star mož. Njegovo življenje je potekalo na cesti in glad je bil njegov vsakdanji gost. Njegova koža je postala neobčutljiva za sonce in veter, oči so mu otopele za lepoto. Bil je brezdomec in ni imel cilja, podoben je bil staremu ptiču z ohromelimi krili. Starec je bil eden tistih, ki lepega dne zmrznejo na skednju, umro pod obokanim mostom, ali pa v najboljšem primeru končajo v ubožnici. Jean Berthier se po končani svetovni vojni nikakor ni mogel navaditi rednega življenja in dela. Zato je postal potepuh. Dan za dnem je taval po cestah, na rami je nosil culo, v roki pa palico, na katero se je opiral. Dež je lil ko iz škafa. »Prenočišče moram najti,« si je mislil Berthier in taval dalje. V mislih na prenočišče se je samo za hip naslonil na železna vrata pri neki ograji, a že bi bil naslednji trenutek skoraj zaspal od utrujenosti. Zdajci so se vrata pod njegovo težo vdala, se odprla in zaškripala v tečajih. Jean Berthier bi bil skoraj padel. Ko je še lovil ravnotežje, je zdajci zagledal pred seboj nekega mladega, zelo elegantnega gospoda. »Kaj iščete tu?« ga je negotovo, »koraj prestrašeno vprašal mladenič. Potepuh je sklonil glavo in pogledal svoje premočene platnene čevlje. Potem je zaprosil mladeniča za prenočišče, za miloščino ali vsaj za cigarete. Te si je še najbolj želel. Neznani mladenič ga je nejeverno pogledal in zdelo se je, da nekaj napeto premišljuje. Nenadno je pa spregovoril: »Dobro, nekaj posebnega ti bom dal. Danes boš živel ko knez.« Zamišljeno si j«'prižgal cigareto in dovolil še Jeanu, da si je v njegovi »lati cigaretnici eno izbral. Potepuh je negotovo obdržal cigareto v roki in zastrmel v mladeniča. Iz klobuka mu je curljala voda. V daljavi je v zvoniku udarila ura devet. »Pojdi po drevoredu v hišo!« je zdajci spet spregovoril mladenič. »Tam boš našel z jedmi obloženo mizo. Pričakujem nekega prijatelja, ki se je pa zakasnil. Jaz bom stopil med tem v vaško gostilno in odtod telefoniral.« >V hišo naj grem?» je negotovo vprašrl potepuh in debelo pogledal. »Da,« je pokimal mladenič. »Pojdi v hišo, sedi za mizo in začni jesti.« Jean Berthier še zmerom ni mogel verjeti svojim ušesom in je vprašal: »Menda ne mislite, da sem znorel?« »Nikakor ne,« je rekel mladenič. »Sicer pa lahko greš, če nočeš sprejeti mojega vabila.« »Ne ne!« je hlastno vzkliknil Jean. »Že v naprej se vam najlepše zavalim!« Neznanec je takoj nato brez besede odšel skozi vrtna vrata v smeri proti vasi, Jean Berthier je stopal po drevoredu. Dež je še zmerom lil in drevesa so se upogibala v vetru. Tema je bila tako neprodirna, da je Berthier z rokami otipaval okrog sebe, da se ne bi kam zadel. Naposled je dospel do hišnih vrat in vstopil. Nikogar ni bilo slišati. Da bi se prepričal, ali je res sam, je zaklical: »Ali je kdo v hiši?« Nihče se ni odzval. Stopil je h kaminu in si ogrel svoje premrle roke. Pogledal je okrog sebe in opazil, da puščajo njegovi premočeni čevlji mokro sled na rdeči preprogi. Prestrašen je čevlje sezul in jih naslonil h kaminu. Potem je stopal po mehki preprogi sem in tja. Njegovim starim nogam, vajenim samo trde ceste, je mehka preproga dobro dela. Jean je nato stopil k vratom, držečim v naslednjo sobo. Zdelo se mu je, da veje skozi špranje vonj po vseh mogočih dobrotah. Ni se zmotil. Ko je stopil v sobo, je zagledal pred seboj z jedmi obloženo mizo. Pote-puhu so se zašibila kolena. Toliko dobrot še svoj živ dan ni videl. Skoraj padel je na stol, opet s svetlomodrim daniastom. Pred njim je stala steklenica rdečega vina. Potepuh jo je požrešno pograbil, si nalil poln kozarec vina, ga v duSku izpil, potem pa nalil še drugega in tretjega. Rdeče vino mu je stopilo v kri. Naslonil se je na naslanjalo in si z roko obrisal usta. Sele zdaj si je podrobneje ogledal dobrote na> mizi. V zlati skodelici je vabila dišeča pašteta iz gosjih jfter, na kristalnem krožniku poleg nje pa mrzla perutnina. Sredi mine je stal pladenj z narezano šunko, zraven pa krožnik s presnim maslom in snežnobelim kruhom. Vsa miza je bila slavnostno okrašena s cvetjem, na sredi je pa stal svečnik in obsvetljevat dobrote s prijetno svetlobo. XX. Dušan Skobal ni mogel po tislem ponedeljku nič več dvomiti, da so pustva, ki ga vežejo na Nado, naj-j>opolnejša ljubezen. On, ki je dollej »kal v ženski samo razvedrilo, se *as!ajai samo z ljub mkanji in ohranil Pri tem svoje srce skoraj neudele-Ženo ier ves čas zatrdno verjel, da tako do konca njegovih dni, je Postal docela drug človek. .Njegova ljubezen do Nade je bila «trast, nad katero je razum izgubil vsako oblast. V njej so izginili veliki •n mali pomisleki, kakor da so zgo-1 je sklenil svoje pripovedovanje, »zato naj ie nc žalosti. Pojdiva preko tegal« Toda Nada ni sprejela njegove izpovedi tako mimo. Temni goni njene čudi so hoteli najti v njegovih besedah sumničenje v njegovo vero vanjo. »Ne pretvarjaj se!« mu je vzkliknila. »Ti sam verjameš v vse to. Morda si se celo spet premislil in ti ie obrekovanje moje časti samo priskočilo na pomoč, da bi se mogel vrniti na staro pot.« »Kako moreš to samo za trenutek misliti?« ie vzkliknil ves začuden in prepaden. »Če ne bi bilo tako, mi tega ne bi pripovedoval,« je rekla živčno. »Razumi vendar, da sem sklenil, da ne sme biti med nama ničesar, ne V 24 URAH barva, piisira in kemično iiistj obleke, klobuke itd. Škrobi in ivetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, »uši, monga in lika domače perilo. Parna Cisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA dobrega ne slabega, česar ti ne 'bi povedali Samo tako si morem zamišljati srečno in iskreno življenje dveh, ki sta zo vedno združila svojo usodo.« Nada je izbruhnila v krčevito ihtenje Dolgo je ni mogel pomiriti in zaman se ie trudil, da bi sploh še spregovorila A prav v trenuiku. ko je bil že trdno prepričan, da je spet vse v redu, se je znova razviharila »Ne maram tel« je kriknila. .»Sploh te nisem mkol ljubilo. Lagala sem til« Stal ie pred nio brezmejno osupel. Ali je mogoče, da je bilo vse njeno počenjanje in govorjenje laž? Da ga v resnici nt ljubila? Pa če bi bilo to tudi res, zakaj je potem igrala vso to komedijo? In res zdvojen jo je vprafal: »Zakaj si mi lagala?« »Sai so ti druni povedali, zakaj?« »In ti hočeš trditi da je to res?« »Sr j veruješ.« »Ne, ne veruicm,« je kliknil in skočil k njei Ni verjel. Ni mogel verjeti. Vse v njem se ie uprlo taki veri. Toda zakaj mu tako govori? »Nada. bodi vendar pametna!« jo je zaprosil in hote! pobožati. Odsunila ga je od sebe. »Ne dotikai se me! In pusti me, da odidem!« »Kom?« »Proč.« »Kako proč? Saj se morava vendar sporazumeti.« >]az se ne bom več sporazumevala s teboj.« »Nada, spomni se vsega kor je bilo med namal Spomni se trpljenja, ki sva si ga že povzročila s takimi neumnostmi! Ali hočeš, da se vse to zdaj ponovi? Ali nisi človek, ali nimaš razuma?« »Ne,c je rekla. »To je blazno!« je vzkliknil. »Morda sem res blazna,« je dejala živčno. »Potem jc bilo vse moje upanje, da si se spremenila, samo prazna ustvara Vse je ostalo v tebi kakor je bilo. Kako naj živiva tako? In jaz te ljubim; ne morem biti brez tebe...« Pogledalo ga je divje, planila kvišku in hotela pobegniti. Zastavil ji je pot in io s silo zadržal. »Pusti me!« je kričala. »Med nama je vse končano. Sovražim te. Ubila se bom.« »Zakaj bi se ubijala? Zdaj, ko sva že vse pripravila, da se poročiva? Saj vendar nimaš prav nobenega vzroka za vznemirjanje. Jpz ne verujem niti besede tistega. Niti besede, razumeš?« Posrečilo se mu jc, da jo je potegni! od vrat m jih zaklenil. Ne, v takem razpoloženju je ni hote! in ne smel pustili od sebe. N?1 'a se je uporno vrgla na posteljo in spet molčala. Sedel je na stol v bližini, si podprl glavo z rokama in premišljeval »Kaj ie v njej?« se je vprašal. »Ali bo to vedno? Ne, saj to bi bilo strašno! Le kako sem se mogel zaljubiti vanjo? Ali sem res izgubil vso pamet?« Potem se je spomnil, da ni še nič prepozno. Če jc tako, tedaj ie pa-"' najbolje, da jo pusti oditi. Nat gre kamor hoče! Njegovo krivda ne bo. če se razideta. In tudi ne. kaj bo storila sama s seboj. Vse to je bilo čisto izumno, t<->da Škobal ni irnel moči, dn bi sc ravna; po tem zaključku PjiI ie objeden od demona ljubezni, ki je nobeno trpljenje ne bi moglo uničiti. Pr«:i bi ono mogla uničiti njega. Temotna pošast ga je držala v svojih krempi.i^ in .ia-tanko ie vedel, da bi bil zaman vsak napor, osvoboditi sc ie In pod pritiskom te sile se ie spet dvignil in sloptl k Nadi Zdaj mu ie bilo vse eno, kaj stori \c sme ii dovoliti, da jo njem temni goni popolnoma uničijo. Mora 'im i« .zagati, pa čeprav same. za trenuleV. 7a trenutek nove srr.č<* in omame v •muki. Zgrabil jo je z vsemi silami, jo prižel k sebi in pričel poljubljati. Nekaj časa se mu je krčevito upirala, poiem je pričela obupno ihteti, nazadnje se ga je pa oklenila še močneje kakor je oklepal on njo iti ga poljubila še bolj divje, kakor ie on prej poljubljal njo. »Nada,« je vzklikni! tedaj, »ali vidiš zdaj, kako neumno je bilo vse. kar si prej govorila? Saj me ljubiš. In jaz te ljubim...« »Da,« je vzkliknila. »Spet sem bila grda. Odpusti mi!« »Kako si sploh mogla prej reči, do me ne ljubiš in da me nisi nikoli ljubila?« jo je vprašal. »Ker sem tisti trenutek zares tako čutila,« je rekla. »To ni mogoče?« »Da, je. So trenutki, ko me obide nekaj nerazumljivega. Tedaj se mi zdi vse tako kakor govorim « »Pa uvidiš sedaj, da ni tako?« »Zdaj že « »In me ljubiš?« »Brezmejno Moj Dušani* In iz še nekaj trenutkov prej nerazumno razbesnele ženske je postala naenkrat najnežnejše in najslajše bitje. Nobena druga se mu ne bi mogla predati tako popolnoma, nobeno druga mu ne bi mogla biti vdanejša in nobena drugo ne bi moglo ljubiti kakor ona Imenovala ga ie z najslajšimi imeni, ga objemala, božala ir vriskala v sreči. »Snmo ljubi me!« mu je govorila »In nikomur nič ne veruj! Kaj naju briga svet! Ne potrebuievo ga. Zadostujeva si sama. Svet je podel. Tudi tisti je bil nazadnje podel. Napadel me ie, toda jaz sem mu zgrizla in spraskala obraz Zato govori zdaj tako, da bi se maščeval. Toda če ga srečam...« »Nikar!* io ie zaprosil Dušan, ves prestrašen, da bi zares utegnila napasti Jevca sredi ceste. »Pusti ga na miru, ko da ga ml Ali ti ne zado-j stuje, do laz ne verujem v toke go-* vorce? Se nekaj dni, in moja žena boš. Poleni bodo zavezani vsi jeziki.« »Tvoja žena, da!« je vzkliknila. »Ali veš, kako se veselim? Zena? loj, je tako novo občutje! In otroka bova imela. Čisto majhnega, drobne-ja otroka Tvoj bo in moj D,,;' »Imela ga bova,« ji je priti . di več « »Ali ga boš imel rad?« »Kako ga ne bi imel?« »Zalo ker bo moj?« »In moj.« »Da, naju obeli.« »Vsakega enako.« »Pa telesu bo moral biti moj, po duši pa tvoi Nočem, da bi imel mojo dušo. ker ie grda « »Ni grda, Nada, samo bolna ie. Saj nisi ti krivo * Vse ie minilo kakor mine vihar in noči ie sledilo sončno mtro. Iz globine muk se ie dvignilo v bleščeče višave razkošja in opoja. (Dalie trrihodniifi E KULTURNI TEDNIK Gradnikove pesmi o Maji " V založbi-Narodne tiskarne ie izdal Aloiz Gradnik te dni svojo nainoveišo pesniško zbirko »Pesmi o Maji«, ki se častno pridružuje nieaovim dosedanjim zvezkom poezij Kniižicoje opremi! z naslovno stranjo akad slikar Riko Debenjak, tiskarna pa n je dala tudi s:cer grafično podobo, da io moremo uvrstiti med naše nailepše vojne tiske Alojz Gradnik ie hodil nad čc'rt stoletja svojo dosledna pota Revoi-j-fue m prekuciie v slovenski liriki ■ega obdrhin aa niso premotile, koiti bil je preveč samonikel. Toko ie zoriva! v pesnika, ki stoii sedai pred nami s svojim obsežnim delom kot eden glavnih vrhov vse slovenske Poezije. Svojska lepota njegovih pesmi, globina misli, izbrušenost oblike in klenrM indafor nas vedno znova očara Tako tudi v tei nainoveiši. do obsequ skromnejši, zato pa po vrednosti nič mam tehtni knjižici, v kateri je zorela nieqovo refleksivna nota v kleno zrnje. ,, Zbirka ie cikličnega značaja Vse Pesmi (22) so ubrane na mo! v Maie «i ie poosebljenje ženske na sploh, njenih notranjih razvojnih doživetij od Prve dekliške prebuditve do srečanla s posledriio skrivnostjo živlienia. s smrlio Pesnikov neposredni odnos oo_ic persomficirane ženskosti ie izrazen najbolj neposredno v prvi pe-»Maia in pastir«, kjer govon j« -Pastirju fin pesniku)- »Iz mene je doš D(-|. vse), pesmi melodiie srce •o moje kriie laz tvoja sem svirel« »■viaia m morje« ie prvo dož n tie ne-ooizne dekliške slasti, poten a slede jiupezenska občutia. odnosi z maferio. ..Psiom, mrtvim bratom, oostelio kot spremljevalko človeka skozi vse do-Z|viiaie. skrivnostmi mišljeni, vojnami. knjigami, mislimi in sloves od živlienia. Oblikovno nahajamo v zbirki boli ali mani vse Gradnikove oblike, razen soneta. ,. . V pičli slovenski pesniški produkciji te vojne ie Gradnikova kniižica »Pesmi o Maji« še toliko boli razveseljiv poiav, in prepričani smo. da bo nsšla pot do vseh src. ki so še žeina ciste lepote. * | Slovenska lirika. Založba »Sejalec« ie izdala novo antoloaiio slovenske lirike, zbirko najlepših pesmi od Prešerna do nainoveišega časa. katero je izbral, uredi! in z uvodom opremil Anton Podbevšek. Naslovno stran ie oskrbel akad slikar Maksim Sedej njeno grafično vrednostv m splosno dokumentarnost pa povečuje še štirinajst rokopisov m devet slik nainomembneiših slovenskih- pesnikov Sestavlielec antoloniie se ie omejil na samo čisto umetno liriko, zalo ni sorejel vanio niti pesnikov, ki so preblizu narodni pesmi niti epikov Kot merilo si ie postavi! Stritarjevo pojmovanje lirične pesmi,. ki bodi popolna n globoka, a lasna Kakor vsaka antolooija sploh, ie tudi ta izraz sestavlialca. kar pa v niei še manjka, ie nasledek razmer ki stoie nad posameznikom V zbirki, taki. kakršna ie izšla, ie zastopanih 19 pesnikov s 131 pesmimi Razvrščeni so E o kronološkem redu: Prešeren, Fran evsiik, Stritar Eller, Kelte. Župančič. Peterlin-Petruška. Murn-Aleksandrov. Golar, Gradnik. Remec. Mole. Anton Dcbeliak. Zorman. Glaser Rehar. Srečko Kosovel šali in Dular. Nai-obsežneie so prikazani iii zastopani Prešeren. Levstik. Eller. Zupančič m Gradnik. .... Lepa in pomembna knjiga je bonata zakladnica biserov tiste slovenske umetnosti ki se ie dvianila najviše in nas uvrstila med prve narode. * Tone Gaspari: Povest o gomem možu. Nova založba ic izdala svoio HUMOR Ni sleparija »Včeraj sem bil v cirkusu. Gledal sem neko čarovnijo.« »Le kako se moreš zanimati za takšne reči! Saj je vse skupaj sama sleparija.« »Kaj šef Pomisli, čarodeju sem.da: ponarejen bankovec, on mi je pa vrnil pravega.« V muzeju Gospod Kodre pelje svojega nadobudnega sinčka v muzej. Pokaže mu človeški okostnjak in mu pojasni: »Vidiš. Jože. to so kosti umrlib ljudi.« »Ali gre samo meso v nebesa?« »e začudi deček. nainoveišo kniigo. mladinskeaa pisatelja Toneta Gasnariia »Povest o cior-nem možu«, ki ie posrečena kombinacija resničnega živlien'a in pravljičnosti. Gaspari si ie tu os\oiil motiv o uarablieni in rešeni nevesti, oa prepletal z življenjem na naših tleh. duhovi, belimi ženami in nevsiljivo simboliko. Pred nami čara starodavno življenje pastirjev po slovenskih gorah. vaško veselie pod lipo ter vzajemnost med aradom in vasio. Vmes je vpletel mnonc koroške posebnosti in folkloro Tako plava nad vsem car davne romantike m pravljičnosti, ki Dfiteauie in osvaia enako mladeaa kakor starejšega bralca. Delo ie pisano živahno m mikavno in po tistem značilnem načinu, ki si qa ie Tone Gaspari izoblikoval, že v svojih prejšnjih delih Knjigo. ki obsega 159 strani, ie opremi! z naslovno stranio in lesorezi Oton Gaspari. Cena ii ie 48 lir. ifl Otroška radovednost »Mamita, zakaj pa nosi nevesta pri poroki belo obleko?« »Ker je to barva veselja.« »Zakaj pa potem nosi ženin črno obleko?« Ga je že proslavil Gospa Korenčkova pride v gostilno po svojega moža in ga skuša spraviti domov z besedami: »Janez, že ves popoldne te čakam. Ali ne veš, da je danes moj god?« »S 3 ved a vem,« «? odreže gospod Korenček Že ves okajen. »Saj smo ga pravkar slavili.« Poklon »So. se&trira, kako ti jo všeč moja zaročenka?« »Zelo. Najlepši na njej so pač njeni zobje, ki so re6 mojstrski izdelek moderne tehnike.« Ugodna priložnost »Včeraj sem sedla na sveže prepleskano klop in zdaj mi bo moral mož kupiti novo obleko.« »Kje pa stoji ta klop?« Zagovorila se je »Koliko »te stari?« »Sedem in dvajset let« »In koliko let ima vaša mlajša sestra?« »Ena in trideset.« Iz otroških ust GSitelj: »Pavel, kakšne koristi imamo od souca?« Uženee: »Nobenih. Ponoči ne sveti, podnevi j® pa ie tako svetlo.« Narobe svet »Ali tiste ljubke tajnice ni več pri vas v službi?« »Ne. Zadnjič me je zasačila, ko sem poljubljal svojo ženo.« Ne pozna je »Ali ste Že videli mojo lepo ženo?« »Ne. Ali imate dve?« Dober nasvet »Natakar, samo dvajset lir imam » žepu. Kaj mi priporočate?« »Da greste v drugo gostilno.« Pri zdravniku »Janezek, pokaži jezik!« Janezek ga samo nekoliko iztegne iz ust. »Kar celega pokaži,«, vel! zdravnik. »Ne morem.« zajoče Janezek. »Je na hrbtu privezan.« Počasno spanje »Gospa: »Ančka, danes ste že spet prenozno vstali.« Služkinja: »Da, gospa, najbrž« sem prepočasi spala.« Pravi vzrok Gospod Sernfc pride k odvetniku in mu pove, da bj se rad loči! od »voj« žene. »Zakaj?« ga vpraša odvetnik. »Ker sem poročen z njo,« mu vljudno pojasni ftemfe. Moderno gospodinjstvo Gospa: »Micka, kaj potrebujenao-M kosilo?« »Predvsem krožnike,« ji vljudno po jasni služkinja. »Veliko čiščenje" kakor si ga moški zamišljajo Te dni smo dobili duhovit in do-vtipen dopis nekega našega bralca, kako si moški predstavlja veliko pomladansko čiščenje, ki ga gospodinje opravijo po navadi en teden ali dva pred Veliko nočjo. Ker bo gotovo zanimal vse naše bralke, ga v celoti priobčujemo. Vsako pomlad ob tem času pride dan, ko svojega stanovanja sploh ne poznam več. Stoli stoje z nogami navzgor, povsod dregneš v prah, blato ali navlako, če imaš srečo, prevrneš mimogrede vedro umazane vode in najmanj, kar se tl zgodi, je, da moraš kihati in spet kihati zaradi prahu, ki ga je v stanovanju dvignila gospodinja z »velikonočnim čiščenjem«. Zelo rad imam ženslvo v naši hiši in tudi cenim in občudujem ga, toda ne zamerite mi, če trdim, da ženske ne znajo čistiti stanovanja. Staromodne so in nelogične. Čistijo predvsem tiste predmete, ki jih vidijo. In pogosto zanemarijo takšne, ki so s higienskega stališča vse vainejšl od prvih. Premalo načrtne so in z ati pogosto preveč garajo tam, kjer bi bilo dovolj, če bi porabile polovico dragocene energije. če moški čistijo, čistijo zaradi higiene. Zenske pa čistijo stanovanje zaradi zunanjščine. In tako imamo hiše, ki so zde na prvi pogled popolnoma čisto, če pa podrezate pod divan ali pobrskate po kakšnem zakotnem predalu, izbrskate toliko pralm in smeti, da je groza in strah. Zelo skrbna gospodinja menja posteljno perilo tudi dvakrat na teden, toda pogosto se ne domisli, da bi očistila jeklene vzmeti pri žimnicah. Na teh vzmeteh se nabira ogromno prahu. Na dvorišče x žimnicami, pa vodo In ščetko v roke, šele tedaj bo postelja res v temeljih čista Med predmeti, ki jih ženska posebno rada pozabi očistiti, so stropne svetilke. Zakaj? Ker so visoko in tih ne vidimo od blizu. Pogosto ie na senčnikih za prst na debelo prahu. Prav te7'a nekatere gospodinje dosledno zanemarjajo tiste stene omar In divana, ki so obrnjene proti zidu ln jih ne vidimo. Ali čistite redno kljuke in teleion-sko slušalko? Pogosto so ti predmeti v sicer čistih hišah tako zanemarjeni, da so resna injekcijska nevarnost za otroke, pa tudi za odrasle. Najboljše je, če kljuke in slušalko — predmete. ki gredo skozi toliko rok — kdaj pa kdaj očistimo s špiritom. Ce ženska čisti stanovanje, se včasih zdi, kakor da ne bi imela pameti. Kako se more sicer zgoditi, da najprej očisti tla, nato pa strese nanje vse mogoče smeti iz predalov, otrese prašnico, ali pa očisti svetilko, da pade ves prah spet na pravkar pometen, ološčen in zlikan parket? Kje bomo torej pričeli čistiti hišo, ie imamo namen, da jo očistimo od vrha do tal? Pri stenah? Pri parketu? Ne! Najprej očistimo vso predale in vanje položimo nov varovalni papir. Nato očistimo vse predmete, ki smo jih iz predalov vzeli, ln očiščene položimo na staro mesto nazaj. Zdaj pa pride na vrsto strop, za njim očistimo stene in šele nazadnje očistimo tla. Naj omenim še neko nelogično navado ženskega čiščenja. Po navadi ženske od vrha do tal očistijo eno sobo, nato se lotijo druge, tretie in na koncu očistijo še kuhinjo. To se mi zdi prav tako, kakor če bi tovarnar vsem svojim delavcem zapovedal, naj dodelajo najprej en avtomobil, nato naj se Sele lotijo drugega, tretjega in tako po vrsti. Čistimo vse podobne predmete v hiši hkrati! Na primer vse svetilke, vse predale, vse slike, vsa okna. Tako lahko uporabljamo zmerom prave krpe, pravo vodo in milnico in nam ni treba vseh pripomočkov stokrat na dan izmenjati. Zenske porabijo tudi mnoge časa, ker nimajo potrebnih predmetov za čiščenje in ker mislijo, da je za čiščenje ie vse dobro. In vendar ni vseeno, ali čistimo pohištvo s ponošenimi moškimi srajcami ali z nalašč za čiščenje pripravljenimi krpami in ščetkami. Neka izkušena gospodinja mi je dejala, da so stare srajce zelo ne-pripravne za čiščenje, ker so trde od škroba. Narobe so pa pripravne krpe iz moškega spodnjega perila, ker so mehke in voljne. Če hi jaz čistil stanovanjc, hi pričel pri kuhinji in končal pri kopalnici. In tisti dan bi pripravil hladno kosilo v že očiščeni kuhinji, tako da mož In otroci ne bi vdihavali prahu in polivali veder po stanovanju, ln bil bi — četudi je to morda res težko —• ves dan posebno dobre volje, ne pa nataknjen in osat. kakor so gospodinje po navadi ob včlikem čiščenju. N. M J £ M vtis* fiaJcMutljiveJSl. In tako nam mozolji, prav za prav kaj nedoKn* nadloga, povzročajo tedaj.dosti skrbi, težav in neprijetnosti, ali celo resno duševno muko. V posebno budili primerih utrpi zaradi njih mladostnik celo duševne poškodbe, ki . so. nji* simptomi pretirana plahost, jecljanji občutek manjvrednosti, bolestna občutljivost, odpor proti družbi in n*" potrebna skromnost. Zato je zelo važno, da starši * .otrokom žive in dele njegove pro-fbleme, četudi se jim zde nevazni. Hudo napak je, če zdravnik ali starši otroku pravijo, da za mozolje ni zdravil in da bodo že sami prešli. T* j je nevzgojno in poleg tega neresnič-i no. In če bi bilo res. bi bilo zelo nevzgpjno, če bi vzeli otroku sleherno upanje in ga tako sami pahnili ▼ stanje duševne manjvrednosti. V 90 do 95 •/• lahko mozolje popolnoma in trajno ozdravimo. Kajpak moramo otroka peljati k zdravniku, ki bo ugotovil, kakšno zdravljenje .J« zanj najprimernejše. Vsako zdravljenje koze je namreč individualno. Motnjo žlez lojnic so različne prav kakor so vzroki infekcije različni, m prav kakor odpornost človeka in zagon bolezni nista dvakrat enaka. Zdravnik mora vedeti in upoštevati vse te činitelje, če naj bolezen zgrabi pri korenini in jo ozdravi. Vsekako Bi mora pa človek ki ima mozolje, urediti prehrano tako. da dobiva njegovo telo malo sladkorja in škroba, posebno med glavnimi obroki; pikant- NAS NAGRADNI NATF.ČAI Kotiček za nraktične gosnodinje Za vsak prispevek, objavljen v lei rubriki, plačamo 10 lir Pomladna kuhinja Spomladi zahteva lelo spremembo Hrane, predvsem rastlinske hrane. Čeprav nam vrt in trg še skoraj niče; sar ne dajeta, nam priskoči na pomoč narava z divjim sočivjem, ki nam daje polnovreden nadomestek, ki ua znajo poznavalci prav dobro . izkoristili. Divje sočivje ima več hranilnih snovi, vitaminov in mineralnih soli kakor vrtno V pozni pomladi ca lahko mešamo z vrtnim, posebno s špinačo. Zelo dobro ic tudi. če mešamo divjo zeleniavo med seboj. Divje sočivie moramo prav tako skrbno otrebiti ka; kor druqo. Solimo in kisamo qu mani od vrtneqa. ker ima že tako samo po sebi močneiši okus. ledi, pripravljene iz divjega sočivja: Špinača iz kopriv ic prav tako okusna, če ne še boli kakor navadna, zdrava pa vse bolj, ker vsebujejo koprive mnoqo mdnin-skih snovi, posebno železa. Nabrane mlade koprive snažno operi, daj v vrelo vodo in iih kuhai odkrite. Kuhane drobno sesekhaj, dodaj prežganje. zalii in osoli. Lahko dodaš tudi mulo česna. Prav dobro špinačo lahko pripravimo na isti način iz regrata, široko-listneqa trpotcu, kislice, manetic, rmana in trhce L. M. Zeliščna omaka Potrebuješ: dve -jedilni žlici krompirjeve moke, ‘/»litra mleka (umetnega), ‘Mitra dobro razredčenega kisa. dobro sesekljana zelišča (reqrat, ozkolistni in širokolistni trpotec, kislico in drobnjak), sol in qorčico. Krompirjevo moko mešaj z mrzlim mlekom, nato pa kuhaj, da postane trdo. Ko se to nekoliko ohladi, začini z. razredčenim kisom, soljo, gorčico in ng. drobno sesekljanimi zelišči. M. Z. pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za orak; lične qospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253. Ptfl »rij« bmmIcII »o riB»nl iirelno u »DroIi«»kl tednik« U Mm MU I« 0tjj«v!JeuW| Trije lepi pomladanski plašči za mlada dekleta. Prvi ie Iz temnonoveoa kockastega blaga, ima moderen ovratnik m dva poševno vsula žepa. — Drugi ie temnordeč in ima nekoliko nenavaden, toda svojevrsten štirioglat izrez. V takšen izrez vtaknemo vselej živobarvno ruto, na primer strupeno* zeleno. V sedelcu je plašč spredaj in zadaj zelo nabran. — Ireni plašček je svetlosiv in ima visok, stoječ ovratnik. Zepi in seddea so presiti Z okrasnim šivom. juha iz pomladnih zelišč Vsi šele iz zemlje po- ganjki kakor žajbelj, ozkohstni trpotec. vijolični listi, kislica, marjetice, predvsem pa kopriva, daio posamič ali pa skupaj, na drobno sesekljam, če tih zaliieš in dodaš krompiria z nekoliko čebule ali česna (po okusu pači izvrstno juho. M. Z. »Kotičku za praktične qospodime*. plačamo 10 lir Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po Dobra drža -pogoj za prikupnost Drža je simbol osebnosti. V vseh dobah so živele ženske, ki so prešle v zgodovino ne po svoji lepoti, temveč po svoji lepi drži. Kraljica Elizabeta gotovo ni bila lepa, toda iz njene mirne, ponosne drže je dihalo dostojanstvo prave kraljice. Ker je drža odvisna od gradnjo telesa, je edino ena sama drža pravilna. Vse modne muhe, od krinoline do gosjega« pasu. so učile napačno telesno držo. Prav zato se nam zde danes lepotica z osjim pasom ali dama v široki krinolin^ nekoliko smešni, čeprav sta bili svojim sodobnikom idi al lepote. Hvala Rogu. danes je v modi pravilna drža! Pomislimo nase: ali se pravilno držimo? Postavimo se pred zrcalo in še oglejmo v njem v profilu. Če lahko potegnemo navpično črto od glave do bokov do kolen in še nizdol do členkov in če počiva teža telesa na podplatih in ne na petah, se držimo pravilno. Če imamo pravilno držo, hodimo pravilno, pravilna hoja pa polepša postavo, jo naredi mičnejšo in vitkejšo. Debelušna ženska s pravilno drzo sc nam bo nehote vzdela vitkejša ko suhljata z napačno držo, rameni navznoter ln trebuhom navzven. Kako pa dobimo in si ohranimo pravo držo? Naša zunanjost, naša držu je zelo odvisna od naše duševnosti. Če smo premočrtne, velikodušne narave, hodimo vzravnano in z dvignjeno glavo. Ljudje, ki hodijo sključeni, s pobešeno glavo in pokošenimi rameni, dokazujejo, da so v boju z življenjem bili med premaganimi. človek, ki se pravilno drži, tudi nehoto globoko diha. S pravilnim dihanjem pa sprostimo napetost telesa, če bi »e radi pravilno držali, si mislimo, da na3 bo nekdo nenadno hkrati sunil v trebuh in zadnjico. Nehote se bomo vzravnali, potegnili trebuh navznoter in dvignili glavo. To je pravilna drža in takšno moramo ohraniti ves čas. ali kaj podobnega in z njo korakajmo po sobi. Če nam bo knjiga neprisiljeno stala pa glavi, je to dokaz, da se pravilno držimo, če nam bo pa ob vsakem zgibljaju in koraku zdrknila na tla, je naša drža napačna in si jo moramo popraviti. Ženske s Ceylona ali Balijajn zahodnoindijske lepotice nosijo ze stoletja in "stoletja težke jerbase_ na glavi, pa vendar hite skozi življenje lahkotno in nežno in so nam simbol lepote in prikupnosti. (n) Kako si negujemo noge Noge v zaprtih, tesno ukrojenih čevljih z visoko peto zelo trpe. Ni čudno, če s časom dobimo boleče noge, kurja očesa, oti.ščance in sploh ne moremo več prožno hoditi. Ženske posvečajo nogam vse premalo pažnje. Ne. zavedajo se. kako velike važnosti je zanje lepa, elastična hoja, in ne vedo, da potrebujejo njihove utrujene noge mnogo, mnogo nege in počitka. Zenska, ki ves dan v čevljih teka po mestnem tlaku, bi morala vsak večer svoje noge vsaj četrt ure negovati. Najprej bi jih morala umiti v precej vroči vodi. nato dobro otreti z brisačo, porezati morebitno trdo kožo in otiščance, nato pa dobro namastiti s kakšno mastno kremo, če le mi bi morala potem nekaj minut sa Dobra vaja za pridobitev pravilne drže je tudi tale: stojmo na prstih, nato se pa počasi, počasi spuščajmo na pete. Pri tem pazimo, da imamo glavo vzravnano, toda ne tako, da moli brada naprej, temveč tako. da tilnik potegnemo navzgor. Med najboljšimi pripomočki za pridobitev dobre drle je pa ravnotež-nostna vaja. Na glavo si položimo Mozolji in manjvrednostni občutek Vsako leto doživlja tisoč in tisoč mladostnikov nepotrebni manjvrednostni občutek zaradi mozoljev ali — po zdravniško — acne vulgaris. Malo je namreč mladih ljudi, ki bi živeli v takšnih ugodnih gmotnih okoliščinah, ali bi bili dovolj duševno močni, da bi bili kos občutku manjvrednosti, ki se tako rad pridruži tej neprijetnosti. Starši po navadi otroka v tej dobi ne razumejo in ne dele njegovega stališča. Občutek manjvrednosti še podkrep« s tem. da Jim ni mar. otrokove nadloge in jo označujejo za nevažno. Ta način vzgoje kajpak mladostniku prav nič ne koristi, zakaj zanj je prav njegova bolezen izredno važna. Z njo živi in nehote ga venomer kaj spominja nanjo, bodisi ljubeznivi prijatelji, ko mu svetujejo izvrstno zdravilo za mozolje, bodisi zlobni ljudje, ki se radi ponorcujejo z mladostniki in njihovimi resničnimi in namišljenimi nadlogami, bodisi kakšen sotrpin, ki ima prav tako po obrazu grde mozolje. Zdaj že natanko vemo, zakaj se pokažejo mozolji tako radi v razvojni dobi. Ta doba je tista, ko se v človeškem telesu vse presnavlja in prJ: niče na obrazu, hrbtu in prsih v tej dobi izredno močno delujejo. Vsaka dlačica ima dve žlezi, na vsaki strani eno. Te žleze se v. razvojni, dobi zelo razširijo zaradi oljnate izločnine, imenovane sebum. Lojnice.se razpro in porinejo mastno izločnino v dlačice, ki se h kožo vred izbočijo. Zdaj se lojnice skrčijo, na tistem, mestu se pa naredi črna pika, ki ji pravimo zajedavec ali komedo. In po navadi se zgodi, da se takoj pokaže nov zajedavec. brž ko starega odstranimo. Mozoli je posledica infekcije od zunaj. Na kozi zmerom žive bakte- silno razmno: pripravi z izločnino bakterijam izvrstno gojišče, tako da tam lepo uspevajo. Rastejo in se razrastejo v mozolj. Ta mozolj je včasih izredno »cvetoč« in traja par tednov, včasih pa tudi kmalu sam izgine; to je odvisno od človekove odpornosti, od vrste bakterij in od izločevanja lojnic. Mozolji, imajo »prijetno« navado, da se ponavljajo na istem mestu in a časom puste brazgotino. .. Vsi smo sužnji avtosugestne. Prav lahko vsak položaj sami sebi razla-jiuno tako, kakor nam ga kažejo naša U8tva. In mladostniki iz mozoljev narode s svojo sugestijo tisto, kar jim riše njihova — v tisti dobi še posebno — črnogleda domišljija. Pogosto zbujajo mozolji v mladih ljudeh tak občutek manjvrednosti, da se mladostniki odtegnejo družbi in postanejo samotarji. In vendar »e nihče r. občutkom manjvrednosti ne rodil Sami si ga privzgojimo, pridobimo, sugeriramo. Najpogosteje je.vxrok za manjvrednostni občutek kakšna telesna napaka. Tedaj se vsa človekova duševna reakcija do zunanjega »veta izpremeni. Mladostnik, obremenjen z občutkom manjvrednosti, ima po navadi hkrati tudi —■ kajpak nepotreben —- občutek krivde, posebno, ce ima stroge starše, ki ga ne razumejo in karajo tedaj, kadar bi ga morali izpodbujati in bodriti. Na nesrečo se ta bolezen pokaže prav ▼ razvojni dobi, ko smo za vsa doživetja, pa tudi za vse zunanje držo. Hodi naj pokonci in z dvignjeno glavo. Ženskam. ki zmerom hodijo s sklonjeno glavo, ohlape mišice pod brado in osovraženi podbradek se prikaže. One, ki že imajo podbradek in bi se ga rade iznebile, naj si polagajo nanj mrzle obkladke. Prtič ali robec naj pomočijo v mrzlo vodo, ga zavežejo pod brado in puste na podbradku 15 minut. Navadijo naj se hoditi z dvignjeno glavo, še važnejše je pa, da ponoči spe brez blazine. Nekaj noči jih bo to oviralo pri spanju, potem se bo pa telo novi .legi privadilo in bodo še bolje' spale ko na blazini. » ŽENSKI NAZGOVOBI Ž. JL. Ljubljana: V našem listu srno že večkrat opisovali telovadne vaje, ki bi prišle za vas v poštev. Vendar moramo pripomniti, da jo včasih struktura okostja takšna, da tudi » telovadbo ni mogoče doseči posebnih iz-premeinb. Sodim, da premalo časa telovadite, da bi mogli govoriti o nepolni ali neuspehu. Telovadite torej redno dalje, vendar ue samo takšnih vaj, temveč tudi vaje za boke in sa vse telo. Telo mora namreč^ biti sorazmerno, če naj bo lepo. Tudi o teh vajah smo v našem listu že mnogo pisali. Upoštevati mora'e še, da sto še mladi in da še rasteto ln se oblikujete. Morda ste kot otrok jmeli navado, da ste se slabo držali, odtod tudi ozkoprsnost. Vendar ne i/.gubite poguma! Telovadite d.iljel Ce se vam bo pa zdelo, da je vse to brez uspeha, »i pomagajte tudi nekoliko z obleko. Nekoliko podložena ramen«, spredaj razni naborki in vstavki izredno ueod-no učinkujejo in včaBih optične čudeže delajo. Brž ko »o vam bo pa zdelo, da je vzrok takšnega nupačnega razvoja bolezenski, vprašajte za svet zdravnika-ortopeda. Saška