2. številka. za četrtek 3^JanuvariJa (v Trata, v četrtek zjiitraj dne 3. jannvarja 1895.) Tedaj XX. nIDINMT« i thaj» po trikrat na teden t iestili is-danjih ob torkih, 6«tr«klh in aobetuh. Zjutranje isdunje u-haja ob i. uri zjutraj, večerno pa oh 7. ■ri »ečer. — Obojno tadanje ittne: i> jcdan naiM . t. —.»', isven Antrije f. 1.40 m tri meae«. . . 2.A0 , , . I .— » pot lato . . „ 5.— . . , ».— s* ru leto . . , 10 — . , „1*.— Na naročbe brez priložene naroonid« s* m jemlje azir. l'nRamićPfl iteviike se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v lrstn po 9 nvč„ iiTtu Trata po 9 nvč. Sobotno večerno izdanje v Iratu 4 nč.. iiten Trsta S o4. EDINOST g1m11° ■loven«kotf» pollti6netfa druitva za Primo Otflaii se rakune po tarifa ▼ petita; u nmiov- z debelini črkami se plačaj« •mitor, kV.lk.ir ob.fgs »»alti h vr*tii\ l'OHlarin o.rartno* in i»▼nuitiln-nU, do. m»ći 0)(U«i itd. s« računajo po « o^eeln Vsi .|opi*i nuj so pojil jajo urMniM vu : tilio« Pusorm i At. 13, V.*ko pi*uio m^ri hit: franKoruno, k *r nr' »nkovnnas« n* »pri-i Miia.io, Rokopmi n* vr »čaje. Naročnino, rokiansoij* in jpma ii/>rarniifrn ulica M.*bns pii-oola hit. 3, II. nadtt. Odprte r silno sulico.....Strašno zatulivši zažene zavratno ranjeni junak svoj buzdovan v krdelo, pred njim plašno se umikajoče, obrne se na to z neizrekljivim gnjevom k svojemu za- korist. Pred oči *i moramo postaviti dejstvo, da je Avstrija, smatrajoč se dedičem bene-čanske republike javno upravo po vsej sedanji Istri uredila tako, kakor da snio mi vsi nekdanji Benečani. Tako je Avstrija ne le v onem delti, ki je bil nekdaj benečanski, aapak tudi v drugem delu sedanje mejne grofije, povspeševala povsodi italijanizem, morda tudi nezavedno. Ali bodisi zavedno ali nezavedno, dobro bi bilo, da si spoštovani gospod poslanec za mesta istrska enkrat za vselej dobro zapomni to zgodovinsko dejstvo. Ako hočemo govoriti o nadkriljevanjn kulture, potem je to najprvo stvar ukusa in nazorov. Ljudij je, ki izvestne umetnosti plesanja na vrvi, čarovno glumarstvo itd. smatrajo samo ob sebi kot kulturo ; priznavam odkrito, da se ne klanjam temu nazoru. Vprašanje je tudi, ali so na gradnjo ampfiteatra in templja v Pulji ravno iz Rima pozvali inženerje; precej gotovo pa je to, da so delo opravili „sklavi1, kakor sedaj Slovani. In ako Slovani trde, da imajo pravico in tudi voljo v to, da imajo iz svoje srede ne le delavcev, ampak tudi voditeljev gradbe, sploh izobražene ljudi, potem jim ni smeti zabraniti to, in ni smeti zahtevati od njih, da bi se morali posluževati le italijanščine namesto svojega narodnega jezika. Braniti jim ni smeti tega, ampak dati jim je sredstev ravno v to, da se povspnejo od nizke stopinje, na kateri se nahajajo, kakor stoje stvari. Pri takih odnošajih ni smeti zahtevati, da se je Slovanu, Hrvatu ali Slovencu Istre posluževati italijanščine namesto lastnega materinega jezika, kakor hitro je začel citati ali pisati. — Oni stari spomeniki so vrhu vsega danes rezvaline, tako za Italijane, kakor za Hrvate. Na sedanjih kulturnih napravah morajo Italijani, torej naši rojaki, vsakako zahvaliti avstrijsko vlado, katera jim je, kahor rečeno, često dajala prednost na naše stroške. Kratkih dokazov za to morem vam, gospoda moja, podati v nastopnem. Koper ima jeden gimnazij, jedno učiteljišče in jedno kaznilnico. Za malo mesto so ti državni zavodi velikanske važnosti in ae s tem ne le direktno, sosebno z gira-nazijem z italijanskim učnim jezikom, ampak tudi indirektno s povišanjem blagostanja sama ob sebe povzdiguje inteligencija in tudi dotično pleme sploh. Brez teh treh zavodov padel bi bil Koper do siromašne vasi, ka-koršnih imamo dandanes, žal, zadostno po Istri. (Dalje prih.) vratnemu morilcu, oklene ne ga z vso svojo, že pojemajočo močjo in — — — zgrudi se ž njim .... Prve štiri Vlahe, priskočivše na pomoč morilcu, postreli Josip po bliskovo; a ker ima sedaj vse puške izstreljene, brani svojega brata s kopitom najteže puške. Napadalci ga pa kmalu razorožijo; vlečejo ga na to k onej skali, na katerej je bil zasajen velik železen križ, obesijo ga nanj. ter ga umore se strahovitimi mukami. Zatem pridrve, da bi rešili svojega tovariša iz Barnabajevih rok, pa — najdejo oba mrtva! S svojo poslednjo močjo se je namreč Barnaba tak6 oklenil svojega zavratnega morilca, da mu je zdrobil kosti in ga zadušil,.!! Živel je sedaj le še poslednji mož Har-dj'jeve obitelji: Tomaž, najstarši izmed bratov in oče Euierikov. — V svojej spalnici pričakuje popolnoma miren, kakor vedno, svojih morilcev. (Dalje prih.) Politiške vesti. Kriza iia Ogerskem. Kakor morem o »oditi po najnovejših poročilih, prihajajočih iz Budimpešte, ima hrvatski ban. grof Klin en Hedervarjr, največ nade, da postane predsednik novemu ministerstvu ogerskeniu. Tako sklepajo tudi iz dejstva, da je Njegovo Veličanstvo kot zadnjega vsprejelo grota Khnena, kar bi kazalo, da je ta poslednji kandidat krone. Cesar da se je hotel najprej posvetovati t raznimi drugimi politiki in potem še le se svojim možem. Računa se tudi, da se z nastopom vlade grofa Khnena lledervarja opusti vsaj jeden del cerkven o-p o 1 i t i š k e reforme. Sv. ntolica in eerkveno-politički zakoni njcerski. Kakor poročajo iz Hima .Pol. Corr.", namer nje sveta stolica odposlati avstrijski vladi diplomatiško noto, v koji bodo protestovala proti tamu, da stopijo v veljavo cerkveno politički zakoni. Glasom istega poročila ne ukrene sv. stolica ničesar drtizega proti cerkveno poli tiski preosnovi. — Oger-ski škofje so sklenili v svoji zadiyi konferenciji, da izdajo skupen pastirski list proti civilni poroki. Različne vesti. Občinsko volitve na Koroškem. Pri občinskih volitvah v H odi šah, vršivsih se te dni, zmagala je slovenska stranka; nasprotniki se ni niso upali priti niti na volišče. Na Rudi zmagali ho nomškutaiji, to pa vsled pritiska graščaka in fužinarja barona Helldorfa in njegovih uradnikov. Ljudstvo je tam zelo siromašno ; kmetje nimajo ne drv, ne stelje in morajo vse to kupovati od graščaka, kočarji pa imajo svoj zaslužek v fužini. Tako je vse zavisno od nemškega barona in ta izkorišča svoj položaj, kar najbolj mogčp. Za družbo sv. Cirila In Metoda v namen, da postane pevsko društvo »Velesila* pokrovitelj, nabralo se je v Skednju med dvobo-jevalci, sekundami in pričami 3 krone. Pogreb pok. dra Dukiča je bil sijajen vzlic skrajno nepovoljnjeinu vremenu: takega pogreba še ni videlo Volosko. Poleg krste so stopali — držeči trakove — poslanci M and i d, Spinčid, Stanger, brata dra. Trinajstima in gosp. dr. Viktor To mačić kot zastopnik dr. L agi nje. Baklje so nosili občinarji iz Kastva, Vulo-skega in Opatije. Za krsto je stopala rodbina pokojnikova. V sprevodu so bili tudi starina istrskih hrvatov dr. Dinko Vite-ž i č, deželni poslanec Slav o j .1 e n k o, hrvatski deželni poslanec K r a u F o 1 n e g o-vid in c. k. okrajni glavar g. Fahiani z dvojico svojih uradnikov. Bilo je seveda tudi veliko število družili odličnjakov z vseli strani. Na krsto so položili veliku vencev s trakovi in hrvatskimi napisi, Na grobu je govoril poslanec Mate Mamlič, podavši kratek životopis pokojnikov in opis Dukičevega politiškeiia iti narodnega delovanja in naglasivši s tem oni vzrok, ki je kolikor toliko pripomogel, da se je veliku prerano končalo to plodonosno življenje. Ta govor je izvabil solze v oči vsemu občinstvu iu slišati je bilo žalostno iakrenih vzlikov : Slava {mu ! 1'oslo-vivSi se od dražega pokojnika kličemo tudi ini: Slava Ti, nepozabni Ante in večen spomin med narodom hrvatskim, kjer-koli se isti bori za svoja prava, s o s e b n o p a m e d u a-r o d o m hrvatskim I s t r e ! Čestita soproga pokojnikova je tudi ob teh žalostnih trenutkih pokazala svoje dobro srce in svojo domovinsko ljubav, podarrvši po BO gld. za siromake na Voloskem iu v Kastvu, bratovščini hrvatskih ljudi in družbi Istro. Bog jej posvojim blagoslovom sv. Cirila in Metoda za plati in spremljaj jo se na vseli nje potih ! Sožalna pioma oziroma bnojavke so do-poslali: dr. L a g i n j a, Fran F 1 e g o, Dinko Se rs i ć, dr. Volarič, Juraj H i a n k i n i, občinski odbor p a z i n-a k i, deželni glavar C a m p i t e 111 (pri čemer pa je memla ta gospod pozabil, da se je dr. Dukitf že pred več nego dvema letoma odpovedal rasti namestnika deželnega glavarja) in dr. L n n a r d e 1 i v imenu odvetniške zbornice tržaške. Proti dvojezičnim napitom se je oglasil tudi občinski zastup Motovunski. Dotični protest je izročil baje posl. Bartoli ministru za pravosodje. Naj le protestujejo, stvar je vendar le jasna kot beli dan, kajti vsi protesti na svetu ne inorejo izbrisati p r a-vice in zakona. Raiprava proti Ivanu iajčiiu, Franu Kra-VO»u In drugom vršila se je včeraj. Trajala je od 9. ure zjutraj do 2. ure popoludne. Zatoženi so bili Slovenci Ivan jajčič, Fran Kravos, Valentin in Ivan Marija Piščanc po t; 283 kaz. zak. (rabuka oziroma neuboganje poveljem javnih organov), Jakob Posega po § 279 kaz. zak. (rabuka, oziroma nagovarjanje ljudi na zoperstavljanje proti javnim organom) in Italijan Hugo Pacor po § 805 (radi »čuvanja k nezakonitim dejanjem). Slovence je branil odvetnik dr. Gustav Gre-gorin, Lalia odvetnik dr. Daurant. Razun Jajčiča in Kravosa bili so vsi obtoženci svobodni. Predmet obložili bila je, kakor je znano našim čitateljem, demonstracija z dne 2. novembra 1. I. na velikem trgu. Obsojeni io bili: Ivan Jajčič na zapor 3 tednov, lakob Posega na zapor 2 tednov, Valentin n Iv. Marija Piščanc vsak na zapor 1 tedna n Hngo Pacor na zapor 10 dni. Fran Kra-/os bil je oproščen ter takoj izpuščen na svobodo. Obravnavi prisustvovalo je mnogo-jrojno slovensko občinstvo. O t«j v marsikaterem obziru zanimivej ibravnavi poročali bodemo obširneje v pri-lodnjih številkah. Drzno izzivanje gorilkih odvetnikov. (Konec.) Dr. Pajer zavrne govornika, da odvetniki imajo pravico, utikati se v to reč. Čita neki paragraf odvetniškega reda, ki pravi, da odvetniška zbornica ima pravico naznaniti pravosodnemu ministeratvu vsako zlorabo, katero iztakne pri sodiščih. Na to Stanič: Res je in prav je ! Zlorabi se res pravica, zakon, a r a v n o v nasprotnem z m i s 1 u, kakor ste vi postavili v spomenico. Ne izvršujejo se zakoni, ni urejena raba jezikov pri sodiščih, zato predlaga, naj odvetniška zbornica sprejme sledečo resolucijo namesto tiste, katero predlaga odbor: Odvetniška zbornica prosi visoko c. kr. pravosodno ministerstvo, naj blagovoli strogo paziti na to, da se nataučno izvSujejo .vse postave in naredbe, ki urejajo rabo jezikov pri sodiščih, tako da na Goriškem ne bo nobeno sodišče z nobeno stranko drugače razpravljalo nego v jeziku strauke, torej z Italijani le italijanski, s Slovenci le slovenski ; da ae vsi odloki in razsodbe izdajajo Italijanom v ital., Slovencem pa v slov. jeziku ; da se tudi vse kazenske razprave, zlasti pred porotniki, vrše izključno v jeziku obdolženčevem, torej proti Italijanom v ital., proti Slovencem pa le v slovenskem jeziku in pred slov. porotniki. To je seveda le pomen StaniĆeve resolucije, ki je bila odklonjena z v s e m i glasovi proti trem slovenskim. Odborova resolucija je bila sprejeta z vsemi glasovi proti d v e m a obeh gg. Tonkljijev, a dr. Stanič ae je vzdržal glasovanja, ker je izrekel načelo, da odvetniška zbornica nima pravice utikati se v to povsem političko zadevo. Dr. Staniča je prav krepko podpiral dr. Jos. T o n k 1 i, ki je prišel zlasti s Pa-jerjem v silno rezek dvogovor. Ker imamo itak malo odvetnikov, zat6 moramo ob tej priliki — dasi odločni politični nasprotniki — zlasti ko se je ponovno izjavil, da se odpoveduje prostovoljno vsakemu politiSkemu življenju, priporočiti g. Jos. vit. T o n k 1 i j a svojim Bodeželanoni, da se obračajo tudi do njega v pravdnih zadevah. — Tudi g. dr. N. T o n k I i je glasoval s svojim g. bratom, a utemeljeval je ta svoj čin na način, da se moramo kar čuditi. Dejal je namreč, da oil-borovi podatki ne z a d o š č a j o in da bi odbor moral stvar temeljiteje preiskovati. •avtv utvl. vvtOMlk Neumljivo nam je, . na tak način zagovaijati svoje glasovanje! Goriški odvetniki so torej izrekli proti vsakoršni rabi slovenščine pri sodiščih na Goriškem. S tem so pokazali svoje pre-zinnje in sovraštvu do slovenskega naroda, kateremu ne privoščijo najmanjših pravic. Slovenci na Goriškem si moramo zapomniti to nečuveno razžaljene in zvezati se moramo v zaroto, da ne prestopimo več praga teh gospodov. Kdor zaničuje naš jezik, aaničtije nas, a tak naj ne pričakuje, da mu b 'd^mo nosili denar v hišo. — Imena in stanovanje odvetnikov, ki so se pokazali svojo mržnjo do našega jezika, objavimo večkrat v svojem listu. Vsak Slovenec naj stori torej svojo narodno dolžnost! Poseben agitacijski oilsek bo pazil na to, da Slovenci bodo vsi brez izjeme vršili svojo narodno dolžnost! (.Soča-), Novo poitno poslopje v Ljubljani. Trgovinsko ministerstvo izročilo je zgradbo novi g.i poštnega poslopja v Ljubljani znani domači tvrdki Knez & Zupančič. „Silvestrov večer „Tržaškega Sokola* privabil je toliko ljudi, da je bila prostorna telovadnica napolnjena samega izbranega občinstva. Za zabavo so skrbeli društveni tamburaši, g. Pretner sviranjem na flavto neumorni naš Boroščakov se svojimi kupleti, gospodičina Vek. K o b a I o v a je dekla-movala Gregorčičevo „Hajdukovo oporoko" in po polunoči se je vršilo šaljivo srečkanje med občo veselostjo. O polunoči so telovadci »Sokola" priredili krasno alegorično podobo; „Prehod starega leta v novo*, a spoštovani brat starosta je v krasnem govoru načrtal delovanje „Sokola* v minolem letu, nagla-šajoč pri tem še posebno, marljivost naših „sokolaSic", koje nastopijo pri prihodnji akademije, katero priredi „Sokol". Delovanje našega Sokola na zunaj je b lo letos uprav vzgledno, le glede na notranje delovanje — to je na telovadbo — želeti bi bilo še veče marljivosti od strani telovadcev. Starosta je zaključil svoj govor iskreno željo, da se v nastopajočem letu tudi v tem pogledu popolni delovanje Sokola, ter zaklical je vsemu občinstvu iz dna svoje duše: Srečno novo leto ! Na to je sledilo seveda običajno čestitanje, stiskanje rok in napivanje — bili smo bratje in sestre med seboj, ljubeči se iskreno in odkrito. Pozno, pozno v' noč vračali smo se iz „Sokolske* telovadnice, proseči Vsevišnjega, da bi le'o 1896 doneslo narodu slovenskemu jednakopravnost, zado-voljnost in blagoslov miru pravega božjega miru! Kot vestni poročevalci moramo še povedati, da sta bila na veselici prvaka istrska, brata dra. T r i n a j s ti č a — jeden je župan buzetski, drugi je pa menda bodoči župau pazinski — ter da smo ju pozdravili radostno in kipečiin srcem, kakor je dostojno — zmagovalcev. Plesni odsek „Del. podp. društva* vabi slavno občinstvo na plesni venček. kateri bode v soboto dne 5. jauuvnrja 1895 v dvorani Mally (Via Torreute št. 16.) Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plesu ;>e bode sviralo na gosli in glasovir. Mestn pisarniiki vežbeitlkl. Iz Trsta nam pišejo iz italijanskih krogov: „Ker je splošno znano, da se cen j. Vaš list poteguje za vse, kar je prav čno in obče koristno, nadejajo se podpisani, da priobčite tudi sledeče : Kedaj se poboljša plača ubogim mu-municipalnim vežbenikom, kakor so že zdavna obljubili naši mestni očetje ? Take malomarnosti smo siti; oči so se nam odprle in sprevideli smo, da je to vse lo preprosta komedija, skovana v jedini namen, da nas zlorabijo i nadalje! Zares čudno je to postopanje, da namreč puščajo ubogega vežbenika celih pet let brez vsake plače, potem še le mu dajo 37 gld 5o nč na inesec. Oudno postopanje liberalcev; to ni častno za mil-cipij, ki se nazivlja „liberalnim" ! Ko se je siromak dokopal do te »plače*, mora čakati drugih šest let, potem dobi 41 gld. in človek je že osivel in S ) postaral predno dobi BO gld plače I To je zares lep zistem onih „liberalcev", ki se ob vsaki priliki hvalisa-jo z „napredkom" in „svobodo* ! Oas je, da konča ta malo vredna komedija ; „liberalizem" stori naj svojo dolžnost nasproti ouiin, ki trpijo že zadostno. Spregovorite kaj o tej stvari tudi v Vašem cenj. listu, povzdignite svoj glas in bodite f mwl|v«i, km Ul> ItUilM) s tem slabega, ampak j dobro d. lo trpečim. Zahvaljuj^ se beleži z odličnim spošto- | vanjem — več vezbenikov.* Želji dopisnikov vstregli smo torej s j tem ; na Todstvu občinske uprave pa je, da odpravi krivice in nedostatke. Iz Riemanj nam pišejo: Zadnje dni novembra bil je pri nas g. Ivan Zupan orgljarski mojster iz Kamnegorice, da nam popravi in po možnosti prenovi naše stare, že popolnoma nerabljive orgije. Sč strahom smo pričakovali, ali bode g. Zupan kos svoji nalogi, ker vsak ve, da je lože in hvale-žnejše novo delo, kakor staro krpanje. Pa gle, ! Gosp. Zupan nas je popolnoma izne-nadil. Orgije poj6 močno, prijetno in kakor bi bile nove. Pa je tudi iinel kaj opraviti g. Zupan! Celih 12 dni delala sta on in njegov pomočnik neprenehoma. Postavila sta nov meh 7. dvema zajemalnikoma, katerega pa zamore goniti vsak 8letni otrok. Vzdi-guje se in pada prav tiho in mirno ter brez vsakaterih stresljajev. Dalje je gospod Zupan pripeljal seboj nov, dragocen igralnik (manual) iz pušpiutovega lesfi, kojega tipke tečejo gladko in tiho. Glavno opravilo pa je imel v srcu t. j. v notranjosti orgelj. Tu vam je bilo kakor po kaki vojni: piščali zmečkane, polomljene, nekaterih pa celo več ni bilo. Vse to je g. Z. natančno in vestno popravil in dodal, kar je manjkalo. Velike sitnosti prizadela je g. Zupanu intonacija orgelj. A ravno tu je on pravi mojster ! Orgije so tako čisto in dovršeno uglašene, da človeka prešinja sladka prijetnost. Čestitamo torej g. Ivanu Zupanu in ga toplo priporočamo. J. K. Koledar Danes (3.): Genovefa, devica; Anter. papež. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 7. uri 46 min., zatoni ob 4. uri 24 min. — Toplota včeraj: ob 7. zjutraj 2 stop., ob 2 pop. 6 Btpp. C. „Vesna*, dosedanje glasilo slovenskih dijakov, prenehala je z novim letom, ker založniki ne morejo izdajati razširjenega in po-lepsanega lista v svojo škodo. V zadnji svoji številki poslavlja se od svojih somišljenikov in prijateljev ter dodaje v zaključku to-le priporočilo: .......vse naSe odločne somišljenike obeh spolov pa poživljamo še resno in slovesno: — zberimo se poslej kot hrabra zavedna četa okoli lista, ki se je boril vedno značajno, neustrašno za naše najvišje vzore, okolo lista, ki čuti pristno slovansko napredno, katerega politika je vsikdar poštena, jasna kot solnce, katerega nameni so čisti kot zlato: združimo se okoli .Slovanskega Sveta" ! »Slovanski Svet* bodi v bodoče i naše glasilo, naš praporj! Podpiramo ga gmotno in duševno, širimo ga po domovini, saj širimo s tem tudi svoje nazore in dvigamo svoje idejale 1 Bodi torej naša zadnja beseda do Vas, dragi somišljeniki in ljubeznjive somišljenicc;: S „Slovanskim Svetom" v nadaljni boj za Slovanstvo, napredek in svobodo!" Temu pozivu Vesnjanov pridodati nam je, da se tudi „Edinost" v politiškem pogledu strinja z nazori „Slov. Sveta*, kakor je razvidno iz naših člankov o shodu zaupnih mož in posebno še iz dejstva, da se je urednik tega lista pridružil dotični izjavi drugih tržaških in istrskih zaupnih mož, med katerimi je bil tudi — tega ne smemo pozabiti — vrl duhovnik iz Istre. Dvostrok samomor. Iz Budimpešte pišejo dne 28. m. m.: Nocoj ustrelil je 20letni gojenec glasbene akademije Bodoy svojo 15 letno ljubico (!!) Josipino Rosenfeld in zatem pognal sebi krogljo v možgane. Bodoy je stanoval pri stariših Rosenfeldove; bilo mu je torej lahko občevati z dekletom. Parček ostavil je pismi stališem, v katerima izjavljata, da sta iskala smrt pod medsobneui dogovoru. Mrtev morski som — ubijalec. Dne 29. min. m. pripeljali so v Hamburg 12.000 funtov težkega morskega soma, katerega so nameravali izložiti tam občinstvu na ogled Ko so dvigali tega pomorskega orjaka raz ladijo, odtrgala se je veriga na škripcu vsled silne teže in som je padel na dva delavca, ki se nista umaknila pravočasno. Jeden delavcev je obležal na mah mrtev, drugi pa je takti polomljen, da menda ne okreva nikdar več. Konjska brca 47letneiuu izvošfieku Mihi Grlancu „voščil* je njegov konj novo leto po — „konjski". Brcnil ga je namreč tako ailo v prsi j. da mn je zlomil dve desni rebri. Siromak moral je v bolnišnico. Policijsko. 5fletna Marija Hchwarz iz Benetek, stanujoče v ulici Madoninna hšt. 12, metala je predvčerajšnjem zjutraj kamenje v N'ovej ulici za svojo lastno hčerko. Ljubeznivo mater odpeljal je stražar na policijsko ravnateljstvo, tam pa je še dobro opsovala uradnika, ki jo je zaslišaval. Odgnali so jo v ulico Tigor. — 281etni Fran Brajdič, stanujoč v Rojanu hšt. 4, popival je predvčerajšnjem v gostilni Teodorija Va-sipula na trgu Stazione. Ko se je bil dobro napil, hotel je odnesti pete, toda gostilničai ga je zapazil in ga prijel. Brajdič je gostilničarja v „plačilo* udaril s pestjo po desnem ušesu, da se je siromaku ulila kri, gostilničar pa je sunil pijanca v rebra, da se je zvalil in z butico krepko loputnil ob tla. Prihiteli so stražarji, ki soju odvedli na zdravniško postajo, kjer ju je zdravnik obvezal Oba sta zahtevala spričevalo o telesnem poškodovanju. ker namentjeta menda drag drugega tožiti, — 19letne(?a Josipa Canarutta zaprli so, ker je poneveril trgovcu Justu Kirschu svoto 6 gld, Hirsch dal je namreč mladeniču 10 srajc, da mu jih proda; Cana-rutti je res izvršil posel, toda novce je zapil. — 21 letni kamenosek Anton Gallo iz Trsta moral je v zapor, ker je bil te dni v pretepi ranil težaka Petra Vodopivca. Književnost. Stenski koledar za leto 1895. Založil Anton Zagorjan, trgovec s knjigami in papirjem v Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". — Ta stenski koledar odlikuje sp od drugih take vrste v tem, so posamečni meseci označeni tudi v hrvatsko-srbskem in češkem jeziku ter da je poleg vsakega dneva lćta rubrika za opomnje- Velja komad 25 nč., po pošti 30 nč. Skladni koledar za leto 1895. Izdal in založil Anton Zagorjan, trgovec s knjigami in papirjem v Ljubljani. — Zagorjanov skladni koledar je v svoji obliki priprost, toda uk" sen. Vsak dan leta ima pripomnjo na k( dogodek iz slovanske zgodovine, — Oba i u omenjena koledarja priporočamo slovenskeu. občinstvu. Velja 60 nč., po pošti 30 nč. Najnovejše vesti. Ounsj 2. Včerajšna , \Viener Zeitunp objavlja imenovanje opata dra Matevža Za) nonija škofom v Šibeniku. Beligrad 1. finančni minister Petrovi je ostavil včeraj Pariz, odidsi v Berolin, o koder se povrne v Beligrad. Beligrad 1. Pogodba za posojilo se ; podpisala po pooblaščenju od strani ministe: skega sveta in s pridržkom, da potrdi ist skupščina. Četinje 1. Danes se je vršilo v Bar prvikrat rimsko-katoliško bog o s 1 u ž j e v slovanskem j e z i k u. Sle vesnosti so se udeležili zastopnik kneza Ni kite, več katoliških in pravoslavnih deputaci veži h mest in pokrajine. Knez je v posebni prisrčni brzojavki obvestil o tem papeža. Zahvala. Vsem onim predragim znancem in prijnteljem, kateri so mi blagovolili poslati .svoja novoletna voščila, se tem potoni najprUrčnejše zahvaljujem, voSčč jim zajedno se svoje strani: srečno in in veselo novo leto! Na Prošeku, dne 2. januvarija 1895. Ivan Nabergoj, drž. poslanec. Trgovinske brzojavk*. Bndinpeiti. P4«nioa spomlad f 58 « 67 Knriir.ii sa jeien 1895 6.87 do 0.89 Or«» ta apa-rnlail iM-5W 1U nova ft 25-,j-35. Koruza itara 5-50 4o 5-70. Piitoioa nora od 78 kil. f. fl-flS—tt'40. ud 70 kil. f. H 60- 8 H5. od 80 kil. f. « «5-« 70 od 81 kil. f. H 70 -G-7S. od »Si kil. for B-75—«80. le^tuen « 2i>—810 : prosa 0 ()0—tS-60. Pieniea: Silne ponudb«. Popraiavanje tudi dobro. Trg malo boljo, cene padajoče. Prolalo ae je 30.000 met stot. V ruma : lapo, Praga. Noraliriiriini sladkor ea jauufar f. 11*30, februar f. 11.80. Juko mlačno. Praga. Centrifugi nori, po.itafljon » Trat in a carino vred, odpoiiljatcr prouej f. 28--Jan. marc f. 28.--28.25 ConensmS za jiuiuvar-muro t^ — —. CetTorni ta januar 29 75. V glavah (»udih) cajanuvnr SfU 75 Havre. Kit*i» SmitoM k<'«»<1 mari^ t n decaiabar 88.50 in april 8G 25 popustljito. Ha nburj. tUmo* ..».l »vr^go m d«oein!i>M 70 7>V mar« f<9.2o. muj G8-—, mirno. Dunajaka borza a. JanuvarJa 180B Državni <1o!g t papirju „ „ t arubru Aratrijaka renta t zlatu , „ t kronali Kreditne nkcija . . . . LomUn 10 liHt. , . . Nnpolooni..... IOO mark..... loO i tal j. lir..... dmiu* predr^eraj. 100.15 100*5 100 2-1 100 05 124-25 124.25 V8 35 •8'45 401 — 402 50 124.10 12390 9-85 fi0'85 00 »O'' 4«;ho 4« ,10 Lttatoifc političnu