A C t ><* v*m«5$ J ■js&s&mhp/#***' '; ” .‘ ;1;/ ^ I **: I *"■' • ** * ' : . ' : -ityf)~^' v*Y Jli' "'" jtftt.H J+r«wC ZvtJti r-If^f ■ ŽT^I' J jh? ’ - ' } ■"// ' ’ M&- ' v ' ^ /M* ; ■J$juj3/$K • ’/*<^ yvHXS< 'JtkMMhfl';. zjftfoll h’-' .rizvvMi&Hoit‘j '/ • . /■r.jt.-K-A BjVt t-sfA . NMs ^ ■-v* -umauh^ /Mv dt^kt -4*t m* n /v*€ -M^os4>' -'» ,,i *č' v / ,A ; •/ j ;.', t- vli^l >f*MA 'h L ($& :%o' -^••Oi. djjoLty ^W-?v4f J Vtf ,|if •; -J ,f ;::'^ RASLAGANJE lE.SU.SOVJH NAUKOV NA GORI, {AKOR JIH POPI SUJE .SVETI MATE V S H 5 , 3 — 10 . P e r ft a v i k Vere — Upanja — Ljuhesni. V’ natif til) bukev fo gnadlivi Firfht Gofpod jjofpod ANTON ALOJS , L.ublanfki Sbkofpe#« viga velziga ferpana 1826 dovolili. V’ LJUBLANI 1827. NATISNJENE P EU JOSHEFU SASS.ENEERG- iVa pr 6(1 a j per Jilam Henril u H dnu , bukvovitu inv bupifttveutu s’ p3 «<>?T Predgovor. PRELJUBI BRAVZIl Kranjfkimu katoljhkimu ljudjtvu, med kterimJim pet in dvajjet let majh- nik, Jim she sdavnaj skelel Jooje rej- nizhne Ijubesni prizkevanje dati. Na¬ teis dobriga Jerza maj kine bukvize, v' ktirih je raslaganje Jesujovih nau¬ kov na gori. Per letim majhnim delu Jim f. pijmo pred ozhmi imel, in Jim pr e - mijhljeval zkloveka od greha fpazhe- niga. Mijlim, nar potrebni/hi je to, zhijle rasodete nauke, Jebe in druge * i premijhljevati. VJa uzhenojt je — Bo¬ ga in febe prav fposnati. Zhe je v letih bukvizah kaka be - feda drugazhna, ko v' fueiim pijmu: ali, zhe je od mene kaka bejeda per- ftavljena , je le sato, de fe befedcfve- iiga pifma prav rasumejo: fzer ni jim nizh odjtopil od mifel rasfveiljenih pi- Jarjev, in od katoljhke zerkve. Ker jeft ni jim kranjz , Jim per- moran od krito fposnati, deje takoj lohka 'marjktera befeda neperpravna s ali nepopolnama : kar projim mi J t 'pre¬ gledati . Preljubi braviz! lepo te projim, beri, premijhljuj kar berejh , in shivi po naukih Jesufovih. Zhe tako de¬ la/h, bodo moje shelje dopolnjene. — Moli sa-me. FRANZ V E RITI. RASLAGANJE J E,8 U,S O V I H NAUKOV NA GORI, KAKOR JIH POPI SUJE .SVETI M ATE V S H 5,3— 10 . V v o d. Jesuf Krirtuf, vfiga zhloveftva uzhenik, je zlo tiho shivcl do tridefetiga leta t’ majhnim metiu Nazaretu. — Preden je sazhel uzhiti, je Lil od lvetiga Janesa kerfhen v’ Jordanu. Kadar je lhel is vo¬ de' fo fe mu nebefa odperle, in je vidil fve- tiga Duha v’goloba podobi doli iti, in nad njega priti.Tudi je bil glal is nebel flifhati s 6 Leta je moj ljubi ,Sin, nad kterim imam dopadajenje. Mat. 3 , 13 — 17. Ker le je Jesuf hotel grelhnikam v’ isgled ponishati, in kerft pokore preje¬ ti, je bil od Ozheta nebelhkiga povik- fhan , de bi fe ljudje nad njegovo pre- zhudno ponishnofljo ne pohujlhali, in nc miflili, grefhnili je. Jesuf je bil od fvetiga Duba v’ pufhavo peljan, kjer fe je fhtirdefet dni, in fhtirdefetnozhi podil. V’ pulha- vi je bii od fatana fkufhan, pa Jesuf ni bil, in ni mogel biti od sapeljivih fku- flmjav premagan. — lludizli ga je pu- ftil: Angeli fo k njemu prilhli, in mu ftregli. ,So Jesufu pernefli, kar je nje¬ govo lazhno telo potrebovalo. Mat, 4, l — ll. Jesuf je hotel od fatana fkufhan biti, de bi naf uzhil s’ famoto , s’ po¬ dam, in s’ premifhljevanjem befede bosh- je vfe sapeljive Ikufhnjave premagovati. — Blagor nam ! nko po Jesufu delamo. Jesuf je potlej fhel v’ Nazaret. Ka¬ dar je pa tamhej svcdil, de je bil Janes karftnik od Ilerodesha kralja v’ jezho 7 — pahnjen, fe je prefelil v’ meflo Kafar- naura, ktero je per Galilejfkim morji. Mat. 4 — i3. ,She ni bil zhaf terpeti prifhel: sa- Toljo tiga je Jesuf is Nazareta v’ Kafar- naum fhel, ker Kafarnaum ni bilo pod Herodeshovo oblaftjo , ko Nazaret. V’ Kafarnaumu je Jesuf sazhel uzhi- ti, rekozh: Delajte pokoro, sakaj ne- befhko kraljeftvo fe perblishuje. Mat. 4, 17 . Ta je grefhnikam nar potreb- nifhi nauk, sato je pervi Jesufov, Spri- deno zhloveftvo je bilo pokore slo po¬ trebno. Tamkej je Jesuf nar prej Petra in Andreja k’ apoftolftvu poklizal, rekozh: Hodita sa menoj. Mat. 4 , 18 . Kma- lo potlej dva druga brata perdobi, Jako- pa in Janesa. Mat. 4, 2 i —• 22 . Sa timi je druge k’ febi klizal, in hitro je veliko uzhenzov Jesuf imel. Jesuf je vfo Galilejo obhodil, povfot uzhil, in bolnike osdravljal: saroljo ti¬ ga je njegovo ime', ne le po Galileji, ampak tudi po vfi Sirii flovelo. Mat. 4 , 23 — 24. — 8 Is vfih krajov fo ljudje hiteli h’ Je- 8UTu, is Galileje, is defetih meO, is Je- rusalema, in is une Orani Jordana. Mat. 4, 25 . Vil fo hiteli sa njim, de bi ga poflufhali, osdravljeni bili j ali faj njegove zhudeshe vidili. Kadar je Jesuf vidi! ljudi perprav- ljene njega poflufhati, je fhal na v>ifo- ko goro , ktera je bila Tabor, ali kaka druga na Galileji kim. Vfo nozh je oftal v molitvi. Luk. 6, i2. Kadar fe je danilo, je Jesuf fvoje ! nzhenze poklizal, in is njih jih je dva* najft isvolil, ktere je ApoOelne imeno¬ val: potlej gre doli s’ njimi. Na fredi gore, kjer je bilo veliko predora, je bi¬ la velika mnoshiza ljudi is vle Judeje, is Jerusalema , od morfke Orani, od Ti¬ ra, in Sidona, kteri fo prilhli njega po- flufhat, in osdravljeni biti. Luk. 0, 15 — 18. Tamkej fe je Jesuf uflavil, in fe ufe- del. Uzhenzi io k’ njemu per0opili.de bi ga bliso sveflo poflulhali. Jesuf je fvoje ufta odperl, in jih je uzhil, re- kozh; j — 9 — I 1. ) Blagor ubogim y’ duhu! njih j« nebefhko kraljeflvo. 2. ) Blagor krotkim! oni bodo semljo pofedli. 3. ) Blagor shaloftnim! oni bodo ob* vefeljeni. 4. ) Blagor lazbnim , in shejnim pra- vize! oni bodo nafiteni. 5. ) Blagor miloftljivim! oni bodo mi* hoft dofegli. 6. ) Blagor ferza zhiftim ! oni bodo Boga gledali. 7. ) Blagor mirnim ! oni bodo otrozi boshji imenovani. 8. ) Blagor tim, kteri fo sa praviie voljo preganjani, njih je nebefhko kra* Ijeftvo. Doili drugih lepih naukov je Jesuf uzhil na gori, pa tukaj bodo farno ti raslagani, kakor jih popifuje fveti Ma- tevsh. 5,3 — i0. Leti kratki Jesufovi nauki filno do- fti naukov sapopadejo. Oni sapopadejo vef Evangeli: to jo, vfe, kar je Jesuf delal, in uzhil. i 10 —■ Leti nauki fture popolnama kriflja« na, Bogu dopadljiviga, in nebefhkiga kraljeftva vredniga ga fture. Kdor po njih shivi, shivi po fveti volji Jesufovi. Leti Jesufovi nauki lozhijo kriftjane od nejeverzov, kteri fo le po hudim posheljenju shiveli. Leti nauki lozhi- jo kriftjane od judov, kteri fo flushili Bogu le savoljo zhafniga povrazhila. Leti nauki lozhijo dobre kriftjane od fla« bih kriftjanov, kteri fo rasdeljeniga fer- za, in dvema gofpodama flushijo. Leti nauki osdravljajo nafhe flabe ferza, ker oni preshenejo fhkodljive smote v’ rasodevanju Jesufove volje, in duha. Oni naf uzhe v’ duhu, in v ref- nizi flushiti Bogu. To je slo potrebno, kakor je fam Jesuf govoril: Bog je duh: in ti, ktiri ga molijo, naj ga v’duhu in v’ refnizi molijo. Jan. 4, 24- Leti nauki prizhujejo, de is voljenih bo malo, ker hudo posheljenje veliko ljudi sapeijuje. Tudi sdaj je refnizhno, kar je modri sdavnaj govoril: Nelpamet- nih ilitevilo je veliko. Prid. i, i5. Jesuf je uzhil na gori. — To pome¬ ni, de kdor hozhe njegove nauke prav poflufhati, more na gore iti: to je, fe more od fhuma in nepohoja sapeljiviga fveta lozhiti. Kdor gre na goro , mo¬ re terpeti, lih tako vlaki, kteri hozhe po Jesufovih naukih shiveti. Slaba natura le fladnoPi ljubi, Jesufovi nauki fo ojftri: savoljo tiga je sdaj malo brumnih, in bo malo gvelizhanih. ,Sam Kriltuf fprizhuje: Teina je potk’ svelizhanju: in malo jih je, kterejo najdejo. Mat. 7 , i4. Kako samorejo mefeni ljudje bode- zhe Jcsufove nauke ljubiti t Blagor ubo¬ gim? -Blagor shaloftnim? — Blagor zhiftim? — Hudo poshcljenje brani po letih grenkih naukih shiveti, zhe obilna gnada boshja v’ njih ferza ne ulije zhes- naturniga vefelja do fvetih naukov Je¬ sufovih. Kar je Jesuf uzhil na gori, ni fvet, ampak sapoved. Vlim jef sapovedano po tih naukih shiveti, in drugazhi ni sveli- zhanja. Vlaki lohka to ve , ker je oblju- kleno plazhild nebefhko kraljeftvo. Te- — 12 *— daj , kdor po tih naukih ne shivi, ne k pride v’ nebefhko kraljeftvo. Kdor hozhe Tvojo edino dufho sveli- zhati, naj poflufha, in uboga Jesufa uzhenika. Vlaki naj pofnema uzhenze, kteri fo k’Jesufu perftopili, debi gasve- 86 poflufhali. Naj bo vfaki dobre, po¬ korne, in mozhne volje, ko uzhenzi, rfe fturiti, kar Jesuf uzhi. Vfaki naj gorezhe prod sa gnado > fvetiga Duha. Naj profi s’Davidam : Stva¬ ri v’meni, o Bog! zhifto ferze, in po¬ novi v* meni praviga duha. Pf. 50, 12. Tudi: Pofhli fvojo luzh, de me bo pe¬ ljala na tvojo fveto goro, Pl. 42 , 5. PB 0,SI BOGA. O preljubesnivi Gofpod! pomagaj \ mi, ne savoljodcl pravize, ktere bi jeli s imel, ampak sa fvoje milofli voljo, Ti fi meni dobrotljevo dal uzhenika Jesufa, pofhli tudi v’ me fvetiga Duha , de mo- » je hudobno ferze podane dobro, in Je¬ sufa rado poflufha. Glej! jeli Hm fuha serolja pred teboj. Le , ako ti pomagafh, samore mo¬ ja bolna dulha tvojiga ljubiga t Sina Jesu* fa nauke prav poflufhati, in po njihshi* veti. Radovoljno, in ponishno fposnam, de v’ meni ni nizh dobriga , in nizh sdra- viga: vem, de moja hudobna volja le fhkodljive fladnofti ljubi, fe brani terpe- ti, fe nozhe premagovati, in farna fili V pogublenje. O Jesuf sdravnik, in nzhenik moje dufhe! ti fi vezhna modroft, jefl pak grosna hudoba: ti fl neisrezhna fvetlo- ba, jeft pak neisrezhena trna: sa to pro- fim te, in te bom vedno profil: Pofhlji v’ me fvetiga Duha, de prav fposnam trojo fveto voljo, in fkerbno po nji shivim. Preljubi Gofpod Jesuf! obljubil fi: Moj Ozhe bo rad dal vam dobriga Duha, zhe ga profite. Pvofim te m upam v’ tvojo neisrezheno miloft, de mi po fvoji refnizhni obljubi pomagafh. Jesuf, gdaj govori, in jeft tvoj hlapez poflufham. Daj mi sheljno dufho, mozhno volj®, — ! 4 — rodovitno!! dobriga, rtanovitnoft v’ njem, de v’ tvoje kraljeftvo pridem. I. Blagor ubogim v' duhu ! njih je nebejh. ko kraljeftvo. T ■*^e ubogi v’duhu pridejo v’nebefhko kraljeftvo, ker le ubogi v’duhu fo per- pravljeni vifoke nauke Jesufove pofluiha- ti, in vefelje imeti do zhesnaturnih do¬ brot, Je tedaj slo potrebno vediti, kaj leta Jesufovi navuk v’febi sapopade? Slo potreben more biti ta nauk, ker ga Je- suf pred vfimi drugimi uzhi. Kteri fo ubogi v’duhu? Ubogi v’ duhu fo ti, i.) Kteri fo v’refnizi ponishni. 2 ) Kteri ponishno fposnajo fpazh- noft fvojiga ferza, in fe boje, 3. ) Kteri, zhe lih brumno shive, fo smiraj v’ fkerbi. 4. ) Kteri vfo hvalo fovrashijo. 15 — 5. ) Kteri, ako lih bogati, bogaftvo ne ljubijo, in fo perpravljeni raji ob vfe priti, ko Boga rasshaliti. 6. ) Kteri fo fzer ubogi na premoshen- ji,pane shele obogatiti,in fo poterpeshljivi, 7. ) Kteri, ne le nobene krivize ne delajo, temuzh tudi fturjeno popravijo, in povernejo. 8. ) Kteri nobene nevofhljivofti nimajo sa voljo frezhe drugih: tudi fo veleli, zhe je to blishnimu v’ prid. Q.) Kteri fvojo voljo vfaki prarizhni sapovedi podvershejo. Vidifh, in fposnafh, o kerfhanfka dufha, koliko fhiroko fegajo te kratke befede Jesufove: Blagor ubogim v’duhu! Beri,inpremifhljuj, debofhbolj fposnala« I. Ubogi v’ duhu fo ti, kteri fo v’refnizi ponishni. Zhe li v’ refnizi ponishen, G majhen pred fvojimi ozhmi, ne millifh vifoko od febe, fe ne hvalifh s’nobeno rezhjo, febe sanizhujefh, in nikdar ne upafh v’fehe. Lih to fe pravi: Ubog v’duhu biti. Ponishcn morelh biti, ker bres po- »ishnofti ni svelizhenja. Spremifli, de veliko angelov je bilo v’ pekel obfojcnih savoljo napuha. Zhifti duhovi fo od ne* ba v’pekel versheni, ker fo imeli dopada* jenje do febe, kako samorcfh ti flab ahlovek v’nebefo iti, zhe ponishen nifi? ^in Boshji fe je ponisheval sa grefhnike, framuj fe napuhnjen biti, ker fi nevreden grefhnik. Lih to je Jesuf sapovedal, rekozh: Ako ne bote ko otrozi, ne poj* dete v’nebefhko kraljeftvo. Mat. i 8 , 3 . 4 Sveti Pavl od Jesufa zhudpo fpre- obernjen, s’fvetim Duham napolnjen, in poln dobrih del, je ponishno , in ozhit- no fposnal: Nilim vreden Apoftel imeno¬ van biti. I. Kor. 13 , 9 . On fe sopel ponishuie, rekozh: Kriftuf Jesuf je nafvet prifhel sa grefhnike, med kterimi fim jeli ptrvi. I. Tim. 1, 15. »7 Morefh v’refnizi ponishen biti; hi- navfka ponishnoft ni ponishnoft, ampak nar hujfhi napuh. Ko bi ti imel hinavfko ponishnoft, bi bil enaki farisejam, kte- rim je Jesuf,reke!: Gorje vam , hinavzi! ker (le enaki pobeljenim grobam, odsu- naj ljudem lepi, od snotraj pak polni mert- vafhkih koftl, in gnufobe. Mat. 23 , 27 . Morefh v’refnizi pomshen biti, ne le pred ljudmi. — Zhe fi ref ponishen, fe bojifh premalo ponishen biti, in fi per- sadevafh ponishnilhi pcrhajati. Le tako up j sadobiti, kar Jesuf obljubi: Kdor fe ponishnje,bo povikfhan. Luk. 14, 11. Zhe li v’refnizi ponishen, bofh £> boshjo pomozhjo vfe Jesulove nauke fpol- noval. Bog jne sapufti ponishniga zhlo- veka, ker je sapifano: Bog pomaga po« nishnim, uftavla fe prevsetnim. I. Pet. 5, 5. Zhe fi ponishen, ako ravno fl»b, 'profi, in Bog bo tvoje ponishne profhnje ullifhal, de fe poboljfhafh, in svelizhafh. Prizhuje David: Bog gleda na molitev ponishniga, in njega prolhnje ne sani- zhuje. P 1 ‘. lOi, tft. — Tudi modri pri¬ zhuje: Molitev pravizhniga bo joblake 18 — prederla, in on bo obvefeljen, Sirah. 35, 2i. Lej Janesa kerllnika! She sdavnej je bil prerokovan od Majahija (3, i.):od Angela Gabrijela je bil osnanjen: pred rojftvam je bil s’ fvetim Duham napol¬ njen (Luk. l , n — i4 ): vender je bil smiraj ponishen. • Vfa deshela je bila polna njegoviga imena: zlo fo mil lili, de je Kriftuf j tode on je le ponishen oftal, in ponishno fposnal: Nifim vreden jer- menja njegovih zhevljov odvesati. Jan. l, 27. Veliko bolj fe morefh ti ponisheva- ti, ker fi v’ refnizi nevreden zhlovek, v’ grehu fpozket, polen flaboft, in gre¬ hov. Grel hil fi , pa ne vel h, zhe lo ti grehi odpufheni; ne vefh, kaj Bogmifli, zhe pridefh v’ nebefa, ali v’pekel. Modri vfe pove ob kratkim: Ne vefh, zhe fi per Bogu ferda, ali ljubesni vreden. Prid. 9 > *• . , ’ Bodi tedaj ponishen, bodi v’ ref¬ nizi ponishen, in persadevaj fi ponish- nifhi biti, de bolh ubog v’ duhu, in pridefh v’ nebefhko kraljeftvo, kjerbofh vezhno zhaft imel. II. Ubogi v’ dubu fo ti, kteri ponish- no fposnajo fpazhnoft zhlovefhke nature, in fe boje. Vfak’katolfhki kriftjan more ponish«. no fposnati, de je v’ hudobii fpozhet , in v’ grehu rojen, kakor David prizhu« je. Pf. 50 , 7 . — Vera uzhi, de fino bi¬ li od nature otrozi jese in mafhevanja , kakor tudi drugi. Efes. 2, 3. Verova¬ ti moremo, kar uzhi fveti Pavl: Po eni- mu zhloveku (Adamu) je greh na fvet prifhel, in s’ greham je frnert prifhla na vfe zhloveke po tim (Adamu), v’ kte'- rim fmo vfi grel bili. Rimi. 5, i2. To more vera vfih biti, defiravno je nemogozhe to rasumeti. ,Sveti sbor Pridentinlki je soper krivoverze fklenil tako; Kdor pravi s , de je Adam le febi, ne nam pravizhnoft sapravil: ali pravi, de njegova nepokorfhina je le zhafne fhtralenge saflusbila, naj bo is fhtevil^ vernih isbnfan. Sefs. V. To more vfakiga zhloveba ponishe« vati, ker je hudizhova nevofhljivoft she v’ sazhcthu podobo boshjo fpridiia. Modr, 2,23 — 24 . Ref moremo ufmiljeniga Boga fer* zhno hvaliti: sakaj, defiravno jepoenim zhloveku greh, in fmert v’vfe ljudi pri. {hla, fmo vendcr v’ Jesufu Kriflulu vli oshiveli. I. Kor. 15, 22 . Vedna hvala bodi ufmiljcnimu Bogu, sato vender fe moremo ponishevati, ker v’ naf fbe ortane hudo posheljenje, ka« bor sgoraj imenovan sboruzhi, in laftne Uabofti prizhujejo. — Hudo posheljenje ni greh, ampak is greha pride, in v* greh napeljuje. Ono je filno sapeljivo, in nevarno. 'Tedaj fe moremo ponishevati, in smiraj v’ ftrahu shiveti, ker fmo smiraj V* nevarnofti, in filno lohka grefhimo. Boshja befeda prizhuje: Nafhi pozhutki, in nalhe mifli fo k’ hudimu nagnjeni od nafhe mladofti. I. Mojs. 8 , 21, Ponishno moremo s’Jeremijam fpos- nati: ^erze vfih je hudobno, in svijazh- no. 17, g. Tudi s’ fvetirn Pavlam: Vemo, de v’naf ni nizh dobriga. Rim. 7 , 10. Sami zhutimo, de ,fmo ne¬ varno fkufhani od fvojiga hudiga poshe- ljenja. Jak. l, 14. — ( Sveti Janes pri« zhuje:Vfeje posheljenje mefa, poshel¬ jenje ozhi, in napuh shirlenja. I. 2, 1 G. Refni-hno je vfe to: okoli febe ima¬ mo veliko sapeljivih fovrashnikov, in r’ ferzu fmo polni sapeljiviga Hrupa. Sko- rej vfaka rezh nam je fkulhnjava savoljo nafhe velike ilabodi. Grelhno rezhi is hudiga posheljcnja ljubimo, dopcrnafha- mo,in potlej isgovarjamo- Zlo nedolsh- ne Hvari fo nam lhkodljive, ker jih ne¬ umno ljubimo, ali preobilno ushivamo. Ravno to meni fveti Janes, rekozh: Zel fvet v’hudim tezhi. I. lift. 5 , iQ. Hudo posheljenje je Ipridilo vfo na- fho naturo, dufho, in telo. Ko bi le telo fprideno bilo, bi dufha devala telo pod poltorfhino boshjih sapoved: ker pa je tudi dufha fpazhena, fpregleduje fla- himu telefu, iu opravizhujc, ali isgo- varja njegove hudobne dela. To je vr- shah, de je veliko flabih, kteri shive, ko fovrashniki krisha Krirtuloviga, kakor Iveti Pavl shaloftno fposna. Filip. 3, i8> Savoljo te fpazhnofti ne fposnamo, in nozhemo fposnati dvojih fhkodljivih smot, de bi mirno, in bres pezhenja ve- fti vshivali, kar nam dopade, in delali, kar hudobno poshelimo. Ifhemo fmerti v’ podobi shivlenja : ifhemo golufne fre- zhe, in hitimo v’ vezhno nelrezho. Ne le radi fe pohujfhufemo nad flabimi ljud¬ mi, temuzh tudi boshjo befedo obrazhu- jemo, raslagamo. in perrnerjamo po fvojim budim posheljenju. David od tiga prizhuje, rekozh: Grelhnik je pred boshjim oblizhjam golufno ravnal. Be- fede njegove /o sgolj kriviza, in golfija: ni hotel saftopiti } de bi dobro delal. Pf. 35 , 3 — 4 . Zhlovek je po naturi hudobniga, in svijazhniga ferza. Nevednoft je ve¬ likokrat radovoljna , in fposnati nozhe. veft ga opominja, pa nozhe poflufhati: hudiga fe boji, vender dela hude sheli dobriga, in dobriga ne dela: is boji po- gublenja, pa nevarne fkufhnjave, in hude perloshnofti ljubi, ktere ga lohka pogu¬ be. O nefrezhni Adamovi otrozi! Kdo nafbo refhil is toijkaj sapelj'ivih nadlog? V’ febi nobene pomozhi nimamo: upaj¬ mo tedaj le v’ mogozhno gnado ufmilje- niga Boga, le gnada boshja naf samore refhiti. Rimi, 7, x5 25. * Zhe vle to dobro premiflimo, mo¬ remo s’ Davidam shaloftno rezhi: Peklen- fke teshave fo naf sadevale. Pf. n4, 3.— Zhe fmo rasfvetljeni kriftiani, in ref sa dulho fkerbimo Cmo lohka pre- prizbani, de fkulhnjave lo peklenfke teshave, in bomo is ferza profili: OGo- fpod! ref hi mojo dufho. Pf. u4, 4. Pa sopet druga relniza naf ponishu- je, ker tudi prav profiti ne moremo, zhe nam Bog ne pomaga prav profiti. Ref, ne moremo prav profiti, zhe nam Bog ne daje duha molitve. M mogo- zhe prav moliti, kov’fvetim Duhu.Rimi. 8, 26. Zhe vfe to premifhljujemo, obupa¬ jo, kar ni perpulhe.no. Upanje v’ u- fmiljeniga Boga fkosi saflusbenje Jesufa 24 — preljubiga Gofpoda nafho flaboft podpe- ra, de ne obncmagamo. Bog je Ozhe ufmiljenja, in vfiga povefeljenja. II. Kor. i f 3. Ufmiljeni Gofpod J fvojo hudobo , in fpazhnoft fposnamo. Vemo, in po- nishn-o fposnamo, de fmo ubogi, vfiga potrebni, in vfiga nevredni. Pomagaj nam zhe dalej bolj fvojo revfhino fpo- snavati, de bomo ref ponishni, in ubo¬ gi v’ duhu. Le tako bomo tvoje milofti deljeshni. m. Ubogi ‘v’ duhu fo ti, kteri defirav- no brumno shive , lo smirej v* fkerbi. Grefhnik per Bogu in per ljudeh ©Ruden, savoljo ozhitnih grehov sanizhe- van, in preganjan, je lohka majhen pred fvojimi ozhmi, ker je savoljo fvojiga ger- diga shjvlenja rasgledovanje in saframo- vanje vfih ljudi. De fe ta boji od Boga »avershen biti, je lohka, sakaj njegove 25 — oftudne pregrehe vpijejo : Pogublenja fi Vreden ! INfilo vfi grefhniki toki, temuzh erii To hudobnilhi, in fe Ivojih oftudnih gre¬ hov ne framujejo, ne pred Bogam , ne pred ljudmi. Ako fo oni od ljudi sani- zhevani, fo ne^ljni, in jcsni. -— Silno flabo snamnje je to, kadar greh ne po- nishuje grefhnika. Hudohnilhi od tih fo drugi, ker fe s’ fvojimi hudobnimi deli hvalijo. Oni imajo ne le mirno, ampak tudi velelo veli, deliravno nad peklam vile. Oni pra¬ vijo: Mir, mir, zhe lih nimajo praviga miru, in vefelja, kakor Jeremija od njih prizhuje. 0 , 15. Urškah njih sapeljiviga miru je fle- pa veft: ta pa je is hudih navad, ali is lashnive pokore. Refnizhno je, kar mo¬ dri govori: Hudobnik, kadar v’ globo- zhino grehov pade, sanizhuje. Prip. 18, 3 . Sanizhuje grehe, shuganje boslije pravizc, in pogublenja, rekozh: zhe bom pogubljen, ne bom.fam. Vfak fposna, de ti nifo ubogi v’du* bu, ampak flepi v’ duhu : ti nifo ponish- 2 26 — ni, temuzh terdovratni, in njim bode ve- komej gorje , kakor Modri prizhuje . Ter« dovratnimu ferzu bo na sadnje hudo. Sirah. 3, 27. Refnizhno ubogi v’ duhu fo ti, kteri defiravno brumni, in bogabojezhi, fo vender smiraj ponishni, in smiraj v’lker- bi. To je vfim potrebno, ker prizhuje Modri: Nafhe dela fo v’ boshji roki, in ne vemo, zhe fmo ljubesni, ali ferda vredni. Prip. g, r. Sato je sapifano: Bojte fe Golpoda vil njegovi ,S veti. Pf. 33, i0. — David ne pravi: Bojte fe Go- fpoda vi hudobni, ampak fveti. Hudob¬ ni bi fe imeli bolj bati , pa tudi pravizh- ni fe morejo bati, fzer ne bodo v’ pra, vizhnofli oltali. Modri Sirah fprizhuje: Kdor je bres ftrahu , ne more pravizhen biti. i, 28- Pravizhni Job je v’ flrahu shivel. ,Sam je govoril: Ako bi ravno kaj pra- vizhniga imel, ne bom odgovoril; am¬ pak bom fvojiga fodnika sa odpufha- nje profil. 9, i5. —In sopet: V’fkerbi fim savoljo vfih fvojih del. V. 28. David je bil v’ ftrahu pred greha m, in po odpufhrnji greha. Zlo po nožni ni miru imel, kakor fam fposna: moje ozhi bolj zhujejo, ko zhuvaji; flab lim, in ne morem govoriti: lprafheval lim fe, in rekel: Gofpod, ali naf bofh vekomej savergel? Pf. 70, 5, 7 — 8 On je bil v’ velikim Arahu, vender le je bal prema¬ lo fkerbeti; satoje Gofpoda profil: Pre¬ bodi s’ flraham moje mefo, sakaj bojim fe tvoje fodbc. Pf. 118 , i 20 . Sveti Pavl apoftel je tudi v’ Araku shivel. On fam fprizhuje, de je veliko terpel sa evangeli, de je bil s’ fhibamt tepen, fovrashen, in preganjan; de je bil smiraj v’ trudu, v’ lakoti, v’nevarnd- fti, in v’ velikih nadlogah sa vere Jesu- fove voljo. II. Kor. n. — Kaj tedaj fveti Pavl od febe mifli? On pravi: Veft mi nizh ne ozhita, vender sato nifim opra- vizhen. I. Kor. 4 , 4. ,She perftavi: Ta¬ vern fvoje telo, in ga v’ fushnoA devam , de morebiti po tim , ker drugim evan¬ geli osnanujem, fam savershen ne bo¬ dem. I. Kor. 9 , 27. — 28 — Ti fo pravi flushabnilu boshji, oni fi veliko persadevajo brumno shiveti, vcn- der fo smiraj v’ fherbi, in fo smiraj po- niskni. Ti fo ref ubogi v’ duhu. Krifljan, tudi ti bodi vedno v’ ’ ftra- hu, ker fi flabeji od unih. Vedno fe boj vedno upaj j nevtrudno delaj do¬ bro , in ti bo vekornej dobro. IV. Ubogi v’ duhu fo ti, kteri vfo hva¬ lo fovrashijo. Napuhnjenz vidi, bar ni, in ne vi¬ di , kar je. On vidi fvojo vrednoti, mo« gozhnofl, modrotl, in safiushenje, defi- ravno je vfiga tiga prašen. On ne vidi fvojc fpazhnotti, flabofli, in hudobe, kterc je polen. Ponishni tudi vidi, kar ni, in ne vi¬ di, kar je, pa drugazhne ozhi ima. O« vidi, kar ima flabiga, in fe mu ref- nizhno sdi, de je llabeji od drugih. On ne vidi fvojc brumnofli, in dobrih del. — 29 — Napuh pernefe trno, ponishnoft pcr* nefe Ivetlobo. Zhe vezh napuha imaih, vezh flepote je v’tvojim Jerzu, lier napuh te upijani, in fi enak pijanimu bera- zhu , ker gnade toshje ni v’tebi. Zhe vezh ponishnofti imaih, vezh gnade je v’ tebi, s’litero nar manji Jlabofli ridifh, in Je ponishujelh. Pravizbno jc to, de fo prevsetni v’trni, ponishni v’fvetlobi. Kavno savoljo tdga je Jcsui rekel: Sahva- lim te Ozlie, kteri li modroft ikril pred modrimi, in jo majhnim rasodel, Luk. 10 , 21 . Nobeden ne more toljko ponishert biti, de bi milil; nizh nimam, aho ima } norez fim , ako ni j kradel /im, zhe ni kradel: vender vlaki je dolshan pofnemati •loba : V’ 1 kerbi Ji m savoljo vJih bojih del. .Tob. Q, 213. Zhe nimafb ozhitnih gre¬ hov, bodi vender ubog v duhu, bodi poni- shen, hfer 1'erze v lih samorc bilisvijazhno, KaflnaIjubesen lkrivno sapeljujezhloveka, in opravizhuje njegove dela. Sapitano je: Ni ta, kteri Jebe pravizhniga fhteje, poterjen od Boga, ampak kteriga Bog hvali. II. Kor. lo, 18. Ne hvali fe tedaj, in ne bodi pravi- zhen v’ fvojili miflih. Ako bi ravno vfe fturil, kar ti Bog sapove, rezi: nepriden hlapcz fim. Luk. 17 , io- Ne hvali fe lashnjivo s’nobeno rezh- jo. Kdor fe hvali, de je hogat, dober, brumen, ako lih ni, je Bogu oftuden, ni ubog v’duhu, ampak pijan v’duhu. Ne ponishuj fe hinavfko, de bi te drugi povikfhevaii. Nekteri fe hinav- lko ponishujejo pred ljudmi, ker vedo, de ozhitna hvala jim je soperna. Lash- njiva pouishnoft ni ponishnort, temuzh nar hudobnifhi napuh. Ne hvali fe, in ne ifhi hvale, ko otrozi s’ prašnimi rezhmi. Nekteri fa* mi ne vedo, kako bi govorili, hodili, in fe sadershali pred neumnim fvetam. Ob- lizhje, lafje, oblazhilo, in vfe imajo po nizhemurnofti fpazheniga (veta.—Ti ni fo , ubogi, ali ponishni v’ duhu. Ne hvali fe s' dobrimi deli. — Nek¬ teri menijo, de saftonj dobro delajo, zhe njih dobre dela nifo povfod rasosrianjene, Vfim pravijo, perloshno, in neperlosh- no, kaj in koljko dobriga delajo. Oni; 3i miflijo, de je blishni slo nehvaleshen, ako ne trobi povfod , in ne osnanuje pov- l'od njih dobrote. Ti ni fo nhogi v’ duhu , temuzh fariseji. Gorje tebi, zhe fe hvalifh s’grebi; de fi fe nad fovrafhnikam mafheval; de grefhno prijasnoft imafh; de fi blishniga svijazhno fpezhal. — Kdor fe s’greha m hvali, rasodeva fvojo fprideno, in ne- framno dufho. Ne hvali fe, ampak dobro delaj, de Bogu dopadefh. Zhe fe hvalifh, nifi ubog v’ duhu, temuzh ubog na gnadi; fi prašen ftrahu boshjiga, in vfiga sallu- shenja , vreden fi pogublenja. Preljubi krifljan ! ne hvali fe s’ fvo- jimi deli, in ne delaj dobriga, de bi te ljudje hvalili. Vel h, sazhetnik vfiga dobriga je le Bog, in snvoljo tiga uzhi fveti Pavl: ,Samimu Bogu bodi zbali, in hvala. I. Tim. i, 17. Nikolj nizh fofebniga, nenavadni¬ ma, ali zhudniga ne delaj pred ljudmi, de ne bofh fkufhan. Zhe je to tvoji du. fhi v’ prid, ali ti je sapovedano od spo. — 32 — vednika, delaj, pa na fkrivnim, in Bo ti bo povernil. Mat. G, 4. Kadar delafh ozhitno, kar ti Bog, ali zerkuv sapoveduje delati ozhitno, imaj mifel, in voljo Boga hvaliti, in bli- shnimu s’dobrim sgledam pomagati. Kri« ftuf sapove: Naj Iveti tvoje shivlenje pred ljudmi, de tvoje dobre dela vidijo, in zhafte —• ne tebe , ampak — Ozheta nebefhkiga. Mat. 5, 16 . Zhe is ljubesni do blisKniga mo* rcfh rasodeti lvoje dobre dela j zhe te fpovednik uprafha, zhe moreih drugim praviti, kar dobriga vel h: zhe druge uzhifh, alilVarifh, oftani ponishen, in varuj le prasne hvale, dajaj hvalo Bogu. ,Spremifli, kaj Iveti Pavl 'govori; Kaj imafh, de bi ne bil prejel od Boga . 9 Ako li pa prejel, sakaj le hvalifh, ha- ltor de bi ne bil prejel? I. Kor. 4 , 7 « ! Ne bodi nikolj, ne relni/.hne, ne lashnjive hvale lažhen: ampak shivi po sapovedih, de Bogu 'dopadelh. — Vefh, , kolikokrat je Jesuf rekel gorje farise- Jam, kteri fo le ljudi hvale iltali. Gor¬ je vam! vi hinavzi, ker fle enaki pobe* i feD — 33 ljenim grobam , sunaj lepi, snotraj pak polni mertvafhkih kofti, in gnufobe. Mat. 23, 27. Rekel /im ti: ,Sovrashi vfo hvalo. Premalo ti je le lashnjivo hvalo fovra- sbiti, morefli tudi re/nizhno fovrashiti. Ortudnilhi fi, zhe lashnive hvale ifhefh, pa tudi nifipo volji boshji, zhe saslufhe* ne hvale ifhefh. Jesuf je bil vfe hvale vreden, vender je ni iflial; veliko manj jo ti fmefh, ker fi grefhnik. On fam je djal: Jed zhadim Ozheta, in fvoje hva¬ le ne ifhem. Jan. 8, 4Q— 50. Zhe fi oblafinik, ozhe, gofpodar, ali imafh pod drugim imenam podlosh- ne, ti fpofhtovanje gre, kakor je /ploh navada v’ desheii, vender savoljo tiga le ne povikfhuj. Od /vojih otrok, in od drugih podloshnih tirjaj dolshno fpo- /htovanje savoljo njih dufhe. Oni bi bi¬ li flabeji , in bi Boga shalili, ko bi tebe ne fpofhtovali, in ne ubogali. Ljubes- nivi Janes to uzhi, ker /e pertoshi pro¬ ti Kaju , de ga Diotref poglavar zerkve ne fpofhtuje, in perftavi: Kadar k’ vam pridem, bom /varil njegove dela, ker s’ 2 ** 34 — hudobnimi befedami soper naf blede. III. v. 10 . Delaj tudi ti tako, pa ofiani poni« sken. ko fveti Janes. Velika flushba, in mogozhna oblak te nizh fvetejfhiga ne dela per Bogu. V’ veliki flushbi imafh vezhi dolshnofti, in oftreji fodba te zha- ka. Modri te uzlii: ,Si oblaftnik? Imafh podloshne? ne povikfhuj le, ampak bo¬ di v’ fvojimlerzu med njimi, kakor eden is med njih. Sirah. 32, i. Bodi varen, de hvala drugih tvoji- ga ferza ne (pridi, pa tudi ti varno hva¬ li druge , ker ferze vlih je flabo. Zhe druge hvalifh neumno, nili nedolshen: veliko manj, zhe druge hvalifh is hinav- fkiga, ali hudobniga ferza, Bodi smiraj ubog v’ dubu, smiraj majhen, smiraj ponishen, in pred Tvo¬ jimi ozhmi v liga potreben: tako bofh velik per Bogu, in od njega viloko po- vikfhan. Kriftuf fam to govori: kdor le ponishujc, bo povikfhan. Luk. i4, ii. — 35 V. Ubogi v’ duhu fo ti, kteri defiravno bogati, bogaftva ne ljubijo, in fo pcr- pravljeni vfe sgubiti, zhe je volja boshja, in raji, ko grefhiti. Tudi bogati, in prcmoshni fo loh- ka ubogi v' duhu. Jesuf ni rekel: Bla- gorubogimna premoshcnji, ampak: Bla¬ gor ubogim v’ duhu. Bogaftvo ne obfodi bo¬ gatina, zhe ne ljubi neumno, kar ima. Ubolhtvo ne opravizhi revesha, zhe ima lakomne sbelje. David je bil kralj, vender je bi ubog v’ duhu $ sato je rekel: ,Sim revrn in uboshen. Pf. 39, 18. — Taki fo bilil drugi ,Cvetniki, ker nifo fvojiga upa¬ nja v’bogaftvo ftavili. Tak more vfak bi¬ ti, in lih sato je sapilano: ako bogaftvo imate , nikar lerza na - nj ne obelite. Pf. 61, 11. Kaj bogaftvo pomaga? ono napra¬ vlja nepokoj, in fkerbi.. Po finerti bo tudi flehemimu rezheno: Daj odgovor od fvojiga hifhevanja! Luk. i 0 > 2. Bogaftvo je farno na febi nedolshno, vender ja od Jesufa imenovano kri- vizhno (Luk. 16, g), ker zhloveka loh- ka sapeljuje, in ga lohka dela hrivizh- niga. Sveti Pavl prizhuje: Lakomnoft perpravi zhloveka v’ hudizhovo sadergo, in veliko ihkodljivih shelja , ktere ga po¬ tope v’ pogublenje. I Tim. 0 , 9. Bogaftvo ni lakomnoft, vender je ferze llabo, in ie lohka da smotiti. Sa- voljo tiga Krifluf pravi; Bogat leshko pride v’ncbeihko kraljeftvo. Mat. 19, 23 . Premaguj lakomne shelje , in bolh veliko manj s.not imel. Kdor nima la¬ komnih shelja, je poterpesbijiv, mir vsili¬ va, in lohka lluslii Bogu. De prema- gujefh lakomne shejje, prernilhljuj, kar Jesuf pravi; Kaj pomaga zhloveku vel fvet imeti, na dufhi' pa fhkodo terpeti ? Mat. id, 26. Kdor je s' gnado boshjo ubog v’ du¬ hu, ni velel hogaftva, ni shalollen ubo- fhtva; je ponishen v’ bogaflvu, in po- torpeshliv v’ ubollitvu. Tudi, ni nepo- kojno shaloftcn , zlie fe mu nefrczha per- godi. On je tudi perpravljen vfe sgubi- ti, in vfe cisti, ako je volja boshja , in v’ vfih nadlogah pravi s’Jobam; Bog je dal, Bog je vsel: naj bo hvaljeno njego¬ vo ime. Job. 1 , 2t. Kdor je ubog v’ duhu, raji da vfe, ko Boga rasshaliti. Lih to nar bolj pri- zhuje od njegoviga dobriga ferza. On odgovori s’ Krifhtlam latanu, hteri je nje¬ mu obljubil vfe kroljellva iveta, ako bi njega molil: Pojdi ftran! sapifano je:Go- Ipoda fvojiga Boga moli, in njemu fami- mu flushi. Mat. 4, io. Spremifli, kakfhno je tvoje ferze, de (e fposnafh, in poboljfhalh. — Zhe shelifh krivizhno obogateti, zhe fi neum¬ no velel jv’ frez.hi, in prevezh shaloftcn v’ ncfrezhi: zhe vedno memralh zhes fvoj revni flan, in zhes nadloge $ zhe tvoje ferze nima miru : zhe nimafh gor- kote sa pravo boslijo flushbo, in zhe imafli druge take snarnnja nad feboj, li lakomniga ferza, in nili ubog v’ duhu , kakor Kriftuf sapove. . Spremifli fkerbno fvoje ferze, kakfh¬ no j e v’ dobrim in v’ hudim : v’ frezhi in Vnelrezhi, defe fposnafh, in poholj- — 38 fhafh. — Moli, premifhluj, in li veliko persadevaj ubog v’ duhu biti, de pra- vizhno, in pokojno shivifh, Bogu flu- shifb, in dufho svelizhafh. VI. Ubogi v’ duhu fo ti, kteri fo fzer ubogi na premoshenji, pa ne shele obo¬ gateti, in fo v’ ubolhtvu poterpeshljivi. Malo je ljudi radovoljno ubogih. Ubo¬ gi na premoshenji fofploh taki, ker mo¬ rejo biti. Apoftelni fo bili radovoljno ubogi j ker fo vfe sapuftili, in sa Kriftu- fam fhli. To jim je bilo potrebno, de bi samogli po vfim fvetu Jesufa osnano- vati. Bog ni sapovedal vliga fvojiga prc- moshenjasapuftiti, (vet je to, ne sapo ved: vender je vlim sapovedano ubogim v’du¬ hu biti. — Kdor ima majhno premoshcnje, ni sa to ubog v’ duhu. Kaj mu pomaga ubog na premoshenji biti, zhe ima lakom¬ no ferze, zhe nima poterpeshljivofli, zhe 39 hrepeni po bogallvu? Nizh mu ne poma¬ ga, ker je relnizhno, de ta nepokojna fkerb njegovo ferze odverne od Boga. .Sirab. 3, 2. .Spremifli', de lakomne shelje ti nizh ne pomagajo. Kaj ti pomaga mif- liti: Oh! ko bi imel kar, ali kakor uni ima ? Miflifh nefrezhen biti, ker li ubog, memrafh zhes fvoj revni ftan, in Bogu li nepokoren. Savoljo lakomnih shelja nili bogateji na fvetu, revneji bofh po fmerti. Sapifano je: Lakomniki ne bodo kraljeftvaboshjiga pofedli. I. Kor. 6, 10. Zhe li lakomniga ferza, ti nizh ne pomagajo lakomne shelje, pak tudi hu- dobnilhi bofh. Lakomno!! rodi merslo- to, prepir, kletev, krivizo, in dofti hu- diga. c Sveti Pavl prizhuje; Korenina vliga hudiga je lakomno!!. I. Rim. 6, 10. Nikar tedaj bersh ne verjami, de h ubog v’duhu, ker malo premoshenja imafh, ampak fpremifli fvoje ferze. Upaj, de li ubog v’duhu, zhe voljno po- terpifh, in zhe fi v’pomankanji Bogu po¬ koren, kteri je bogatiga in ubogiga kvaril. — -40 Bodi brumnimu Tobiju enak,kteri je fvojimu ljubimu finu rekel: Ne boj fe moj fin: mi fzer uboshno shivimo, ali veliko bomo imeli, ako fe Boga bojimo. Tob. 4, 25. Glej Kriftufa Jesufa kralja nebef in semlje radovoljno ubogiga. On fam je rekel: Lifize imajo jame, in ptiz«8 imajo gnjesda: jed pak nimam kam bi glavo naflonil. Luk. g, 58. Pervi verni fo bili polni Jesufoviga duha, in fo bili ref ubogi v’duhu. Njim fveti Pavl pifhe*. Ropanje fvojiga premo- sbenja fle s’ vefeljam predali, ker vede, de imate boljfhi premoshenje v> nebelih. Hebr. to, 34. Bodi pokoren Bogu, in poterpesh- Iji* v’revfhini, in v’vfib nadlogah; to nar bolj fprizhuje, de li ref ubog v’duhu. De raji poterpifh, fpremifli, kar Jesuf. govori: Bogat teslikp pride v' nebefhko kraljedvo. Mat. 1 Q , 2 3. Glej shiviga bogatina, kteri jc v’ Jerusolemu vfe,dobrote in fladnofti mir¬ no vshival; fpremifli ga rnertviga. Kaj mu je bogaftvo pomagalo , ker je bil v’ — 41 — pekel obfojen? — Glej ubogiga Lazarja! veliko nadlog je poterpeshlivo preftal, po fmerti je bil nefen Vnarozhje Abra¬ hamovo. Luk. 16. 19 -— 2 5 . Premaguj oftudno, in Ihkodljivo la* komnoft; premifhljuj fmert, in vezhnofh Mifli sdaj kar bofh takrat miflil: V’ref- nizi je zhlovek saftonj nepokojin, ker hitro umerje. Pf. 58 . 7 . Bodi ubog v’duhu, kakor Kriftuf sapove. Zhe Ji tak, bofh poterpeshljiv, Bogu pokoren, in bofh lohlia umerel: potlej ti bo dobro, ker je sapifano: Poterplenje ubogiga ne bo posabljeno. Pf. Q, 19. Ne sapravljaj fvojiga premoshenja: ne bodi neumno nepokojin savoljo nje¬ ga: ne sheli obilnofti, uhofhtvo voljno preterpi, vshivaj sdershljivo, in hvalesh- no od tiga , kar ti Bog daja , bodi v’frezhl ponishen , v’nefrezhi poterpeshljiv. Tako bolh shivel pokojno, in frezhno umerel. Blagor ubogim v’ duhu ! njih je nebefhko kraljeftvo. — 42 — VII. Ubogi v’duhu fo ti, kteri ne le nobene krivize ne delajo, temuzh tudi prej (lurjene popravijo, povernejo, in po- plazhajo. Lakomno!! rodi Iirivizo, golfijo, in kar je takiga. Ravno savoljo tiga Kriftus opominja: Glejte , in varujte fe vfe lakom- nofti. Luk. 12, 15- Lakomnik ima tudi dufho na prodaj. 4 Sirah. lo, 10. Zhe ima lakomnik malo premoshe« nja, je shaloften, nepokojin, in hrepeni po bogaftvuj zhe lih ima obilnofl, vender le sheli, in sheli vezh imeti. Te lakomne s elje napravljajo krivizhno veif, tatvino, golfijo, inkrivizo, ker lakomniku ni ni- i oli sadofli. Modri prizhuje: Pekel ni nikolj polen, tako ozlii lakomnika ni fo nikdar lite. Prip. 27 , 20 . Teshko fe lakomnik poboljfha: zhe le pa poboljfha, in fpreoberne , popravi fturjeno krivizo, in poverne blishnimu, ker ve, de drugazhi ni odpufhanja, m — 43 — svelizhanja. Samo povernenje ni poko¬ ra: pak tudi pokora ne pomaga bres po- vernenja. Sapoved boshja prepovedu¬ je kradi, in kri vizo delati: ravno ta sapove- duje blislinimu poverniti. Zahej je bil krivizimik, pa je refnizhno obljubil pover¬ niti, rekozh: Zhe lim koga ogolfal, obil¬ no povernem. Luk. 19 ,8. Tako dela krivizhnik, kteri fvojo krivizo shaloflno fposna. On sanizhuje pofvetno blago, de milod sadobi. Kriviza ni popravljena, ako zerk- vam, sa fvete mafhe, ali ubogim dafh, zhe vefh komu poverniti. Daj fvoje v’ bogajme, ne pa kar je tvojiga blishniga. Kdo je tebe gofpodarja drugih blaga po- fiavil P Zahej je rekel Gofpodu : Glej ! potovizo fvojiga — pravizhniga — blaga dam ubogim: ako lim pa koga ogolfal, povernem famozhetvero. Luk. 19, 8. Morefh tudi poplazhati refnizhne dolge, ako samorefh. Tudi, kar dru¬ gim gre po sadni volji fvojih darlhov, ali kako drugazHi, li dolshan blishnimu. Krivizhnik, li, tat, goluf, zhe ne poplazhafh, kar li dolshan: tudi, zhe lashnivo prizhujelh, pifma perkrivafh, ali druge svijazhe imalh, de bi blishni- mu ne povernil_Zhe te lih blishni ne more per golpolki preprizhati, vender fi dolshan plazhati, zhe je dolg refni* zhen. ,Spremifli, kaj Kriftul govori : kaj pomaga zhloveku, ako vef lvet dobi, lvojo dulho pa pogubi? Ali haklhino menjo bo zhlovek dal sa lvojo dulho. 3 Mat. iG, 2G. Plazhiijrad, ne permoran, ne s’ mcmranjam, ali s* oznitan jam 5 le hu¬ dobni tako delajo. I\e bodi eden tiftib, od k len h modri govori; Dokler preje¬ malo, roke dajavzu kulhujejo, in v’obe¬ tanji ponishno govore: ali ob zhafu po- vrazhila sopemo govore, in godcrnjajo. Zhe tudi poverniti samorejo, fe branijo. Oni s’ ozhitanjam , in s’ kletujo plazhu- jejo, in blishnimu sa hvalo, salramo- vanje vrazhujejo. Sirah. 29 , 5 — 9. ,Sovrashi vfo krivizo; nizh ptujiga blaga na dulhi ne imaj; bodi raji reven tukaj, ko nelrczhen po fmerti. ,Spre* milli, de v’ vezhnoftt ti jne bo bogaftvo — 45 pomagalo, ne ubpfhtvo fhltodovalo. Bo¬ di ubog v’ duhu. VIII. Ubogi v’ duhu fo ti, kteri nifo ne- vofhlivi savoljo blishniga frezhe: temuzh fo veleli, zhe je zhafna frezha blishni- mu v* prid. Gerda nevofhljivoft pride is napuha ali is lakomnofti.—Lakomnih, in napuh- njenz drugim nizh ne pervofhita. jSpremilli, koliko bi bil hudoben, ko bi frezha drugih tvoje pezhenjc bilo ? Nevofhijiviz ne ljubi ne Boga, ne blish¬ niga. On je tovarfh neuimiljeniga Kaj¬ na, kteri je fvojiga nedolshniga brata Abelna umoril is nevofhlivofli, kakor tveto pifmo piizhuje. I. Jan. 5, t2. De oflndno nevofhljivoft isferza pre- shenefh, premifli, de je Bog gofpodar )fih, in vliga. Modri pravi : Gofpod je ljudi po froji mndgi modrofti raslo- — 46 — zhil: ene povikfhal, ene pak ponishal. Sirah. 33, 11 — 12. Bodi ubog v’ duhu, in ne bofh , nikdar nevofhljiv blishnimu savoljo njego¬ ve frezhe: raji hvali Boga , kteri je ufmi- Ijen, in dobrotljiv vfim. Ti li vezh pre¬ jel od Boga, kakor fo tvoje dela vred¬ ne: Sakaj je tedaj tvoje oko hudobno, ' ker je Bog drugim dober? Mat. 20, 1 5 - ' Premaguj to gerdo hudobo. Hudo¬ ba je to velika, zhe te pezhe blishniga, ' frezha, zhe te vefeli blishniga nefrezha. Zhe fi tak, ne ljubifh Boga, tudi ne blishniga. Poflufhaj fvetiga Pavla: Bo- ‘ dite ene mifli med feboj. Velelite fe s’ timi, kteri fe pravizhno velele, in jokajte s’ timi, kteri fo shaloftni. Rimi- 12, 15 — l6. Bodi ponishen, sanizhuj pofve'tno, febe nevredniga vliga dobriga imajj lju- 1 bi blishniga savoljo Bogaj rad mu po¬ magaj , bodi vefel njegove frezhe, in shaloften njegove nefrezhe. ,Sturi, kar fveti Peter sapove: Bodite vli ene mi- fli med feboj, poterpeshljivi, bratovfke , k L — 47 — ljubcsni polni, ufmiljeni, tihi, ponish- ni. I. 3, 8- Zhe Boga in bhshniga ljubifh, H le takrat shatoften, kadar je blishnigafre- zha njegovi dufhi fhkodljiva: fi vefel njegove nelrezhe, kadar samore mu ona pomagati k’ svelizkanju. —Bodi ubog v’ duhu, ponishen, poterpeshijivj po¬ koren, hvaleshen, poln bratovfke lju- besni, in bofh lohka dopolnoval vfe pre¬ jete nauke. IX. Ubogi v’ duhu fo ti, kteri fo vlaki pravizhni sapovedi pokorni. Ubogi v’ duhu fo ponishni: ponish- noft pa uzhi pokorfhino. Ubogi v’ du¬ hu fo majhni pred fvojimi ozhmi, in fo oblafti radi pokorni, t ker vedo, de Bog to sapove, in de jim je bolj varno v’ pokorfhini shiveti.— Napuhnjenzi nifo taki, temuzh memrajo zhes sapovedi, miajo isgovore smiraj perpravljene, de 40 bi ne ubogali, le gofpodovati shele , fo neradi v’ pokorfhini, puntarfko govore soper oblaftnihe, in fe uftavljajo oblaili: ako pa fo permorani, neradi, in ne- popolnama bogajo. Ti naj poflulhajo fvetiga Pavla: Kdor fe oblaili soper fta- vi, fe bosbji volji soper ftavi, in ii po- gublenje nakopava. Rimi. 13, 2 - Ubogi v’ duhu fo ko majhni, ne- dolshni, in pokorni otrozi. Oni fo s’ vfo dufho vdani fvojim ljubim flarifham, in uzhenikam , in tako more vfak zhlo* vek pravizhni ob'afli biti. Jesuf Krilhif u- zhenik pokorfhine tako govori: Refnizb- no vam povem, ako fe ne bole fpreo- bernili, in ne botc ko otrozi, ne poj- dete v’ nebefhko kraljellvo. Mat. 18, 3 . Zhe fi ubog v’duhu, kakor Krilhif sapove, bofh rad ubogal duhovne. Zhe II ubog v’ duhu, bofh pred njimi ne le glavo, inbefede, ampak tudi dufho fvoja ponishal, ,kakor modri sapove: Pred duhovnim ponishuj fvojo dufho. Sirab- 4 ) 1 • ^ .... Vfi dobri Itriftiani fo duhovnim rž- di pokorni, ker vedo, de Bog sapove- 49 Modri pravi: kdor Boga ljubi f njegove mafhnike fpofhtuje. Sirah. 7, 33 -Zhe fi brumen, in bogabojezh, pofnemafb Galazhane, kterim fveti Pavl hvaleshno pifhe: Ko angela boshjiga, ko Kriftufa fte me fprejeli. Gal. 4, 14 . Zhe li ubog v’ duhu, jnikolj ne mi- llifh,ne govorifh, in ne delafh duhov¬ nim nafproti is hudiga lerza, kakor eni nekerfhanlki krifljani delajo, in fe pot¬ lej s’ tim hvalijo. Zhe /I ubog v’ duhu, li duhovnim nc le pokoren . ampak tu¬ di hvaleshen , ker oni zhujejo nad teboj, m ti pomagajo v’ nebela , ker bodo sa tvojo dufho Bogu odgovor dali. Ilebr. 13, 17. J Zhe li ubog v’ duhu, bofh tudi de- shelfhim oblaflnikam rad pohoren, ker jim jo dano oblati od Boga. Njih oblall je k’ frezhi vfiga zhloveftva. Savoljo ti- ga oni mezh nolijo k’ flrahovanju hudob¬ nih, de ljudje mirno 6hive. Gorje fve- f u, ko bi ne bilo oblaflnikov. To po- korfhino fam Bog sapove. Sveti Pavl nzlii: Bodite oblaflnikam pokorni, ne l»mo savoljo flrahovanjo, ampak tudisa- 3 voljo vefti, kteri fe pa ftavijo, febi po* gublenje nakopavalo. Rimi. 13,2— 5* Zhe H ubog v’ duhu, tudi fvoje po-’ rodnike vlelej lpofhtuiefh, in ubogafh, kakor ti Bog sapoveduje s’ zheterto sa- povedjo. Sapoved, ljubesen, hvale- shnoft te perganja tako delati. Tedaj: ,Spofhtuj fvoje porodnike s’ vfo poter* peshljvoftjo. Sirah. 3,9- Zhe li majhen, odrafhen, nesave-. san, sakonfki, mogozhen, oblaftnik, ali kar li bodi, fpofhtuj fvoje porodnike s' befedo in s’ djanjam. Tudi po njih fmerti ne posabi njih naukov, in moh sa nje, de v’ vezhni pokoj pridejo. Kdor je ubog v’ duhu, je ponishni* ga ferza, m pokorne dufhe, bo tudi lob* 1 ka svelizhan. Profi Boga, de bofh in oftanelH s’ njegovo gnado ponishen v* duhu. Blagor tebi, zhe fi ubog v’ du* hu, v’ boshje kraljeftvo pridefh, ker j® Jesuf obljubil: Kdor fe ponisbuje, bo poviklhan. Luk. 14» tl,— Imaj tedaj, smiraj pred ozhmi befede Jesufove: gor ubogim v’ duhu! njih je nebefhb® kraljeftvo. 51 II. Blagor krotkim ! oni bodo semljo po - ftdli. K ■“rotkoft pomeni snotrajni pokoj, in vefelje, ktero bogabojezha dufha she na semlji oshiva. Kerfhanfka dufha s’ gnado fvetiga Duha fposna kako velik dar je krotkott, savoljo tiga ga sheli, hiti pe njem, in. ga varuje. De ga ref ima, rti obvaruje, ljubi Boga , in blishniga: is ljubesni je Bogu pokorna, in to ji per- nefe velik pokoj. Kteri fo krotki? Krotki fo ti. . 1 .) Kteri imajo shivo vero, terdno upa¬ nje, in gorezho ljubesen. 2. ) Kteri brumno shive. 3. ) Kteri fo boshji modri previdnofti i pokorni. 4. ) Ktdri blishniga po krivim n ® s ^ a “ » l! jo. * * 5 * 5. ) Kteri saflushene fhtrafenge voljno poterpe. 6. ) Kteri rasshalenje, sanizhevanje, in krivizo radi odpufhajo, ker jeso pre¬ magujejo. I. Krotki fo ti-, kteri imajo shivo ve¬ ro, terdno upanje, in gorezho ljubesen. Katolfhka vera uzhi, de je Bog vfi* gamogozhen, vfigaveden, moder, ufmi- Ijen. Vera tudi uzhi, de je Bog zhlo- veka ft varil k’ svelizhanju, in de mu rad pomaga svelizhanje sadobiti, in de b° svelizhan, ako po njegovih sapovedih shivi, Zhe H krotak, in pokoren rasodeti befedi bosbji, veliko velelje imafh, p°' kojno shivifh v’fredi velikih teshav, nadlog. Zhe imafh terdno, in shivo vero, fi enak fkali ob morju, ktero ne mozh' ni vetrovi,ne ferditi valovi ne samorcjo pre¬ makniti. Nadloga, britkoft, 'sanizhevanjei 53 preganjanje, pohujfhanje, fkufhnjava, do- bizhik, lladnoft,ftrah, in karkolj je sapeljivi- ga, ali ftralhniga ne bo omajalo tvojiga ver- niga lerza$ ampak pokojin, in miren srne- raj bofh. ,Sam Kniluf pnzhuje, rekozh : Kdor (f’ vero ) k’ meni pride, moje nauke pollufha, in, po njih shm, je enak hilhi na fkalo poftavljeni: voda je per- derlak’nji, pa je ni mogla premakniti. Luk. 0, 4? — 48. To bode refnizhno, zhe terdno in delavno vero imalh, ker li pod brambo vfig amogazhniga in ufmiljeniga Boga. ]jc nevtrudno li persadevaj dobro shiveti. Imaj oko smiraj obernjeno na prihodno shivljenje, in ftanoviten oftanefh. Zhe v’lveti veri Iveto shivilh, le ti bo godilo, kar je Jesul frojim uzhenzam obljubil: V^oterpeshljivolli bolh ohranil fvojo dulho. Luk. 2i, 19 . Upanje terdno imaj v’ modroft, vliga- mogozhnolt, vligavednoft, in miloft bos|ijo. To upanje bo tvojo dulho napolnovalo s’ fladnolljo , in s’veleljam, ker vefh, de vfigarnogozhni Gofpod je tvoj Ozhe. Le ilanovitno, svefto in lerzbno njemu flu- — 54 — shi: premakniti fe ne daj, in nikdar ne odftopi od njegove ljubesni. Poflufhaj, kar je k’tvojimu vefelju sapifano: Nar- vikfhi oblaftnik, gofpod, in Bog je miloft* ljiv, invelikigaufmiljenja. II. Mojs. 34, 6• „SIabimu , in vfiga potrebnimu zhlo- teku to more biti k’ velikimu vefelju. jSladko je mifliti: Vfigamogozhni Bog me ljubi! Bogu svetlo flushi, in terdno v’nje* ga upaj. David te uzhi, rekozh: Isrozhuj Bogu fvoje dela, in tvoje ferze bo savol- jo njegove pomoahi od vefelja pofkako- Vfclo. Pf. 12, 2- Bogu svefto flushi, in pokojno shivi pod njegovo vfigamogozhno brambo. Da¬ vid prizhuie, kteri fe Gofpoda boji, je mozhen v’upanju. Pl. 36, 25. — Modri enako upanje da ja: Kteri fe Boga boji¬ te , zhakajtc poterpeshljivo njegovo po- mozh: sakaj, kdo je v’ njegovih sapo- vedih offal, in je bil sapufhen? Sirah. 2 , 7 •— 12 . Kerfhanfka dufhaj bodi tedaj polna vefelja in miru. ,Slushi Gofpodu, in ne boj fe fovrashnikov. Smiraj imaj pred ozhmi Davidove befede; Gofpod je moja — 55 pomozh, koga fe bom bal? Gofpod je moj varh, pred kom fe bom trefel? Pf. 26, i. Ljubi Boga is vfiga ferza* bodi mu is ljubesni pokoren: ljubi tudi karkolj je boshjigaj shivipo vlih sapovedih, inbofb prav veliko velelje imel. Ljubesnivi Je- suf je pred fvojim terplenjam uzhenzam in vlim rekel: Oflanite v’ moji ljubesni. Zhe po mojih sapovedih sbivite, bote v’ moji ljubesni oftali. To lim vam go¬ voril, de moje velelje v’ vaf oftane, in de bo vafhe vefelje popolnama veliko. Jan. 15 , g — n. Zhe ljubifh Boga, 11 v' refnizi kro- tak, ker fi vfaki pravizhni sapovedi rad pokoren, in nobena rezh ti ne bo sa- mogla notranjiga pokoja odvseti. Glej pak, de nili krotak k’ fvojimu pogubljenju. Krotak bi bil k’ fvojimu po¬ gubljenju, ko bi tebi dobro in flabo enako bilo. Kar shali Boga, more tudi shaliti tebe: kar dopadeBogu, naj do- . pade tudi tebi. Zhe te resshalenje bo« — 56 — f shje ne pezhej zhe te dobre dela ne‘ve. fele, ii Hab kriftjan , in nimafh prave j krotkofli, ker ne ljubifh Boga. Pofne- j maj fvetiga Pavla, kteri je rekel; Kdo I' oflabi, de bi jeli ne oflabil? Kdo fe po- \ hujfha, debi mene ne peklo? II. Kor, H, 29. Ljubi Boga, fovrasbi greb, in fe ga k varuj: ljubi dobro, in delaj dobro: vfo fvojo voljo imaj v’sapovedih: fkerbi sa bbshniga svelizhanje j tako bofh po¬ koj, nalbel, in deshelo krotkim oblju¬ bljeno, nebefhko kraljeftvo sadobil, ■ I II. Krotki fo ti, kteri brumno sbb’6. V’ veri, v* upanju, v’ ljubesni jesa- popadena prava brumnoft. Refnizhna brumnofl ti daja krotkoft, pokoj in fiati- noft. Refnizkna brumnofl prerodi zhlo- veka; ga dela dobriga , pravizhniga ufmi* ljeniga, in krotkiga. Sveti Pavl prizhu- . je; ,Sad duha ( 'brumnojti ) je, ljube- 57 sen, vefelje, poterpeshljivoft, dobrota, prijasnoft, dolgosanalhanje, krotkoll. Gal. 5 , 22 — 23. Pravo brumnoft imafh, zhc pofne- mafh Jesufa uzhenika vfiga dobriga. On vfim sapoveduje; Uzhite fe od mene: sakaj jeft fim krotak, in is ferza ponishen. Mat. 12 , 2C). Uzhi fe od Kriftufa Jesufa pravo bo- gaflushnoft; on je uzhenih vfiga dobri« ga; premiihljuj njegovo sbjvlenje, in nauke, in fofebno njega veliko krotkoll. Lih to te uzhi fveti Pavl, rekozh:.,Sle- zite (fariga zkloveka fpazheniga s’ njego¬ vimi hudobnimi deli, in obležite novi- ga po Jesufu Kriftufu. Imajte ho isvo- Ijeni in ljubi bnshji otrozi perferzhno ufmilenje, dobrotljivo!!, poterpeshljivoft in ponishnoft. Kolof. 3 , Q — 12. Leta je Bogu dopadliva krotkoll, ktera, ne is mehke dufhe , ne is boje- z biga ferza, ampak is prave ljubesni, in prave brumnofti is - baja. Varuj fehinavfke, ali lashnive brum- nofli j sakaj ta dela zhloveka flepiga, hu- dobniga, neufmiljeniea. Kdor je v’ref- 3 ** — 58 nizi brumen, ljubi Boga, in blishnigaj , kdor je lashnfivo brumen, febe napzhno ljubi, in je drugim neufmiljen. Fariseji, in pifmeji fo bili lashnjivo brumni, sato forefnizo, inuzhenika refnize Kriftufa Je- sufa fovrashili, preganjali, in umorili j vender fo rniflili prijetno flushbo Bogu opraviti. Tim je Jesuf rekel: Gorje vam farisejam ! kteri defetinite meto, rutizo, in vfo vertnina , in opufhate pravizo , ifl l|ubesen boshjo. Luk. 1 1 , 42. Tako llepo brumnoft fo imeli Judje, kteri fo preganjali Jesufa, Apoftelne, in druge. Oni fo umorili fvetiga ,Shtefa- na, in druge. ,Savl je rasdeval zer- kuv boshjo: drugi fo enako delali, in fo miflili Bogu flushiti. Vfe to je Je¬ suf fvojim uzhenzam prej pravil: Vafbo¬ do is fhol vergli: in zhaf pride, defled- ni, kteri vaf umori, bo miflil Bogu pri¬ jetna fluslibo opraviti. Jan. 16 , 2 . Tudi sdaj ni malo lashnjivih bruni- nih med krirtjani, kteri fe unemajo sa nepotrebne rezhi, potrebne pa opufhajo* in sanizhujejo refnizhno brumne. Om unajno zhiftijo, snotraj fo polni gnufobe- / » — 59 — Mat. 23, 25. — .Sveti Pavl pravi: Odi imajo podobo brumnofti, v’relnizi fo bres nje. II. Tim. 3,5. Hinavfko brumne bom ob drugi per- loshnofli bo]j na tanikim popifal, de fe fkerbno varujefh lashnjive brumnofli. Potrebno poduzhenje je to, de fe ne sa- peljujefh, in de te flepa veft ne pelja V pogubljenje. Imaj pravo bogaflushnoft, de v’ferzu sbivifh pokojno bres smote, in bres fkode fvoje dulhe. III. Krotki lo ti, kteri fo boshji modti previdnofti pokorni. Ako verujefh prav terdno v» modro previdnoft boshjo, bofh refnizhno poko¬ ren Bogu, pokojin, in krotak. Bog je vfigavedcn. Modri prizhuje:^ Gofpodove ozhi po vlih krajih, dobre in hude ogledujejo. Prip. 15 , 3. ,Sirah pravit Nobene mifli m njemu nesnane, in go- — 6 o — rorjenje fe ne more pred njim sakriti. 42, 20 . Bog je vfigaveden, pa tudi vfigamogo- shen, in ufmiljen, — Bog je mojhniga, invelikiga .ftvaril, in sa vie enako fkerbi. IJJndr. 0,8.*— Bog je ftvarnik vfih, in ▼figa , je tudivladmk, ali visharvfih ftvari. Kriftul prizhnje: Nikarvrabez ne pade na semljo bres Ozheta nebelhkiga. Vafhi lafje na glavi fo vfi rasihteti. Nikar te¬ daj fe ne bojite. Mat. i0, 2Q — 3i. To more tebe verniga, upniga, po- korniga, in krotkiga delati, de tvoja du- fha v’ velikih teshavah, in v’pohujlhanju ne omagaj de s’nedolshnim Jobam re- *hefh: Ako bi me ravno Gofpod umoril, bom v’njega upal. 13 , i5. Vem, ti ne more-fh fkriunofti boshje modrofti fposnati, ker je sapilano: Mi teshko rasumemo , kar je na semlji, in s'trudam saftopimo, kar imamo pred oehmi: kako bomo vedli, kar je v’nebe- fih? Modr, g, 16 . Tudi fveti Pavl pravi t O vifokoft modrofti boshje! kako nesapopadljive fo njegove fodbe, in nei' sredljive njegove pota. Kdo je ntifel 6i — Gofpoda fposnal, ali kdo je njegovi fv«to- vavez bil? Rimi. il , 33 — 34 . Vem, sopetrezhem, ti ne morefh prezhudne boshje modrofti fposnati, ven- der lahko vefh, in verovaj Boga vligamo- gozhniga, ulmiljeniga, in pravizhniga. 'lerdno verovaj , de Bog vfe rezhi v’tvoj prid obrazha: bodi mu tedaj pokoren, in pufli le od njega voditi. — { Spremifli: Farao neufmiljen Egiptovfki kralj je hotel Israelfko ljudftvo pohonzhati. Bog je tako napeljal, de je Faravnova hzhi Mojsefa is vode relhila, in Mojsef odre- lhenik Israelajebil lih v’Faravnovi hifhi srejen. Joshef lin patriarha Jakoba je bil od nevofhljivih bratov v’ fushnoft prodan: potlej je bil po tatinfko v’ jezho pahnjen $ pa lih to je bila njegova, ino veliko dru¬ gih Irezha. Prezhudna modroft boshja ga je povikfhala, in mogozhniga oblakni- ka kurila. Ti fo hili tako', drugi drugazhi ote¬ li od prezhudne boshje modrofti. Zhud- n o, in fkriuno Bog ispeljuje fvoje pra- — 62 vizhne In ufmiljene fodbe, de bi vfi nje« mu pokorni bili. Blagor krotkim J kteri fe nikdar Bo¬ gu ne ftavijo, nikolj ne memrajo, in fo smiraj pokorni, ako lih ne morejo rasu- meti prezhudne boshje modrofti. IV. Krotki fo ti, kteri blishniga po kri¬ vim ne fodijo. Ljubi blishniga ko febe savoljo Bo¬ ga, in ta ljubesen ti bo ubranila od nje¬ ga mifliti hudo, ako samorefh dobro. t Sveti Favl prizhuje: Ljubesen ne mifli hudiga. I. kor. 13, 5 . Zhe miflifh hudo od blishniga, ha- ddr samorefh dobro, fe ozhitno vidi, de je tvoje ferze hudobno. Akc 5 pa je tvoje ferze hudobno, bofh tudi govoril hudo, in bofh napravil jeso, prepir, krivizo, in dofli hudiga. Zhe li hudobniga ferza, 11 tudi hudobniga jesika, ker jesik govori is ©bilnofti lerza. Jesuf je farisejam re¬ li kel; Kako morete dobro govoriti, ker rte hudobni? Mat. 12 , 34. Zhe blishniga po krivim fodifh, bofh hudo govoril: blishni bo soper tebe, in pokoja ne bolh imel} in rasdrasheno ferze ne more krotko biti. Hudobni fo navajeni hudo mifliti so¬ per blishniga. Fariseji fo bili taki. Oni fo zlo soper nedolshniga Jesufa hudo miflili, in hudo govorili, de faboto sa- nizhuje 3 de v’ mozhi vikfhiga zhes hu- dizhe hudizhe isganja, in dofti takiga. Hu¬ dobni Judje fo enkrat Jesufu rekli: Ne re- zhemo mi prav, de fi Samarijan, in de hu- dizha imafh? Jan. 8 , 48- Hudobni fo navajeni hudo mifliti, in prav fkerbno ifhejo hudobije per pra- vizhnih. Oni fo vfifprideni, pa febe ne fposnajo. Oni imajo brun v’ozhefu, in vidijo pesder v’ozhefu fvojih bratov, Mat. 7» 5. Zhe ti hozhefh krotak, in pokojin biti, nikar ne miflihudiga soper blishni¬ ga, ako samorefh dobro mifliti. Tudi, nikar njegovo ferze ne fodi flabo. Ako prehitro verjamefh, de je blishni soper — G4 tebe, babo ga bolh ljubil ? Tvoje ferze bo s m ir a j napravljeno blishniga shaliti: vfabo befedo, in delo bofh napzbno ra- slagal, bolh nevoljen, jesen, jesizben, nepokojin, in ncufmiljen. Tedaj ljubi blishniga, in ga fodi po ljubesni, zhe ho- zhelh krotak, in pokojin biti. Ljubesen je dobrotljiva, in ne mifli hudiga. I. Kor. i5, 5. Poflufliaj me: Zhe ti bodo nepo- kojni jesiki na ufhefa nofili, baj je blish- ni soper tebe govoril, ali delal, nikar jih ne poflufhaj. Ti nifo tvoji prijatli, ampak tvoji fovrashnihi, ker rasdevajo tvoj pokoj. Lih od tih je modri govoril; Prekleti fo podpihovauzi! sakaj oni bo¬ do veliko med feboj mirnih sdrashili. Si- rah. 28 , i5. ,Svari ojitro nepobojne jesike, in bofh pokoj imel. Zhe jih ne bofh rad poflufhal, ti ne bodo nadleshni. No¬ beden ne govori rad , zhe drugi rad n« poflufha. Tedaj ubogaj modriga : Ne paflulhaj rad vlakih bcfedi, btere fe go¬ vore. Frid. 7 , 22. I — 05 She vezh l(rat H febi, in drugim prepir in nepokoj napravil, ker ix pre¬ hitro verjel; sakaj pa vender le smiraj prehitro verjamclli? Poflufhaj tedaj mo- driga; Ne verjami vlaki beledi. ,Srrali. » 9 , 16. ,Savl kralj je miflil hudo soper Da¬ vida; savoljo tiga je rad polluihal hu¬ dobne ljudi, kteri io le mu perlisovali. Savi ni nikolj pokoja imel, neufmiljen je bil, in shelelnedolshniga Davida umo¬ riti. Zhc li hudiga ferza, bofh smiraj do¬ bi hudiga nalhei per blishnimu, kakor nevofhljivi Savi pcr Davidu 3 kakor hu¬ dobni fariseji per Jesufu. Svetlo ubogaj modriga: Ne salasuj, in ne ifhi hudobi¬ je per pravizhniga hifbi: tudi ne rasde- va j n jegoviga pokoja. Prip. 24, r 5 . Veliko kralje per tebi, in per blish¬ nimu podoba hudiga pa vender ni hudo. jSam Bog ve vfe, ti pak ne morefh vfi- ga vediti. Kako hozhefh bbshniga ferze foditi, ker frojiga ne fposnalh ? Bodi te¬ daj varen: varen bofh, zhe imalh ljube- Sen. Svefto fpolnuj, kar ti modri sapo- ve: Nobeniga v’ fvojim ferzu ne obfodi, preden ne isprafhafh. Sirah. 1} , 7. Job je bil pravizhen, vender fo ga njegovi pritjatli llabo fodili, Oni fo mi- flili, de fo hude nadloge, htere fo ga sadevale, boshja fhiba savoljo njegovih grehov, kar ni bilo ref. ,Stari Tobija je bil vfelej pravizhen, vender fo ga hude nadloge Ikufhale. On je bil od hudih favrashnikov V’ flushnofl odpeljan: potle je oflepel. Poflufhaj, in fpremifli befede angela Rafaela, kteri je Tobiju rehel: Ker li bil Bogu prije¬ ten, je bilo treba, de te [je nadloga lltu* fila. Tob. 12, 13. Glej nedolshniga Joshefa v’jezhi! On je bil oftudne pregrehe obdolshen, in savoljo krivizhniga v’jezho pahnjen. Kaho je bilo mogozhe njega obfojeniga nedolshniga imeti? vender je bil nedol' shen. I. Mojs. 39, 11 — 20. Bodi tedaj varniga ferza, in bofb tudi varniga jesika: tako bofh pokoj vshi* val na semlji. — 6 ? v V. Krotki fo ti, kteri saflushene fhtra- fenge, in nadloge voljno terpe. Ne fovrashi Gofpodoviga (varjenja., in pokorjenja, ampak voljno terpi. Tudi terpi, kar od blishniga budiga prejemafh, grefhnik fi, morelh tedaj terpeti. Zhe pra- vifh: Nimam greha, lashefh, in febe sa- peljujefh: refnizeni v’tebi. I. Jan. i, io< Ker li permoran fposnati: Grefhnik lim, voljno terpi, Vfe, kar fe ti hudiga per¬ iodi , preterpi, preneli bolezhine, in v’ l^ojim ponishevanji poterplenje imaj, 4 Sirah. 2 , 4. Vli fmo fpozheti v’grehu: pervigreh je fzer odpufhen, render Ihe oftanejo fchafne Thtrafenge. Vli fmo obfojeni od Boga k’ terplenju vfe dni fvojiga shivlenja, ^akor farni vemo, in Job prizhuje: Zhlo- vek od shene rojen, malo zhafa shivi s’ Mnogimi nadlogami obdan. Job. 14» 1 » Po prijetim kerftu fmo veliko krat radovoljno grefbili, grehi pak ne morejo bres pokorjenja oftati. Ponishno more¬ mo s’ Davidam fposnati: Vezh grehov ima¬ mo, kakor laf na glavi: sa to fo nal nadloge bres lhtevila obdale. Pf. 39 , 13 ,. — So- pet moremo s’njim fposnati: O Bog! ti tepefh zhlo\ eka savoljo grehov. Pl. 38 , 12 . Krifljan moj! ti bi nobene pokorihi- ne, in nobene krotkofti ne imel, ko bi Udbo fovrashil, ktera te pravizhno tepe. Voljno preterpi saflushene fhibe, de ne bolh po Imerti v’ vezhno terplenje obfojen. Verno tedaj fposnaj: Ulmilen, in pra- vizhen je Gofpod. Dobro mi je, de fi tae ponisbal. Pf. 118 , 7 1 . Terdno milli, vfe nadloge fo od Boga, de s’poterplenjam sadobim miloft- Prerok Amos vprafba: Je kaj hudiga, de bi ne bil Bog fturil? 3 , 9. Bel! vle j c od Boga sunaj greha. Moder pravi; Shiv- lenje, in fmertj dobrota, in nadloga; ubolhtvo, in bogaftvo je od Boga. ,Sirah' il, i4. — Sopet on pravi; Ogenj, to* zha, lakota, in Irriert, vle to je sa malhe* vanje llvarjeno. Sobje divje sverine, 10 firupijani, kazhq, in mezh fo k’ mafhe* — 69 — vanju, de hudobne konzhajo. 39» 5 S — 36 . ,Spazheni, neumni, vrashni ljudje nozhejo fposnati, de fo vfe nadloge od Boga savoljo grehov: obdolshe ljudi, jih kolnejo, in hudo jim volhijo, Neum¬ ni! Bog daja dobro, in hudo, pa vezh krat ikriva frojo mogozhno roko. Tile fhibo vidijo, roke ne vidijo, ktera jih pravizhno tepe, Vetrovi — tozha — vo¬ da— lakota — vojfka — preganjanje — hudi ljudje, in vfe hude rczhi fo fhiba v’ boshji roki. Jeremija vprafha: Kdo je moder, de bi vedel, sakaj je deshela rasdjana ? Prerok odgovori: Gofpod je to kuril k’ mafhevanju, ker deshele pre- bivauzi fo boshje sapovedi sapuflili. Sir. 9 > 12 — 13. Zhe prejcmafh dobro od ljudi, bo¬ di jim hvalesben, [Bogu pak nar bolj. Zhe prejemafh hudo od ljudi, odpufhaj jim, in bodi pokoren Bogu. Mifli, in delaj po Davidovimu sgle- du. On je is Jerusalema beshal pred Nojim linam 5 pa sunaj meda je bil od jSemeja hudobniga mosha hudo sanizhe- *■*•» 7 O ran, in preklinjan. David je fvojimvoj- * fbakam ubranil ,Semejaumoriti, rekozh: t' Buftite ga, naj kolne, ker ima perpu- j, ihenje od Boga. II. Kralj. 16. David kralj prej ni ,Semeju nizhhu- | diga fturil; .Semej je Davida is budiga ferza klel, pa David je (vojo pregreho pred ozhmi imel, a' ktero je hudo po* korjenje saflushil, savoljo tiga je pre* 1 terpel. ,Semej je potlej saflusheno povra- j zhilo od t Salomona kralja prejel, in je bil umorjen. III. Kralj. 2, 46. Tako bo Bog hudobne, kteri /o sdaj fhiba drugih v’njegovi roki, pravizh- no pokoril. Sgledor bres fhtevila je j čd tiga v’fvetim pifmu, de preterpifh sa- j flusbene fhibe, naj pridejo od koder ho- zbejo. Bog ti sapove preterpeti, in vre¬ den Ii hudiga. Bodi tedaj pokoren Bo¬ gu, bodi poterpeshljiv, voljan, in kro* tak, de ufmilenje sadobiih. VI. Krotki £o ti, kteri premagujejo h«* ( 71 — j dobno jeso, in rasshalenje rado odpu- fhajo. Sgoraj fi nauke prejel, sakaj saflu- shene nadloge voljno preterpeti: sdaj bolh poduzhen popolnilhi biti. Oni fo viditi krotki in poterpeshlji- vi, ker nimajo ozhitne jese, ne kolnejo, m ne vrazhujejo hudiga sa hudo. Ne la¬ mo ozhitna jesa, ali mafhevanje je greh,; pa tudi fkrita jesa je greh, zhe je kri- vizhna. Premaguj jeso, ktera veliko flabiga rodi, Zhe ne premagujefh jese, II v’ferzu Hopokojin, in neperpravljen Bogu flushiti. Prava brumnoft in hudobna jesa ne mo¬ rete fkupaj biti. Le pokojno ferze je perpravljeno Bogu flushiti, ,Sve'ti Jakob prizhnje: Zhlovekova« jesa ne dela pra¬ kse boshje i, 20. Ubogaj tedaj mo- driga, boj fe Boga, in ne jesi fe soper l tlisbniga. Sirah, 28, 8. Zhe fe po krivim jesifh, febi hudo ; delalh: zhe preterpiih, febi dobro de- hfh, Poflulhaj, in ubogaj fvetiga Pav- t . Mm,. ■' : * 1 K - la: Prenefite eden drugiga, in odpufhaj- te fi med feboj, Jako imate zhes koga fe pertoshiti: ramo kakor je Gofpod yam odpuftil, tako tudi vi. ,Sapuftite jeso, neroljo, hudodelnoft, in obležite ufmi- lenje, ponishnoft, in poterpeshljivolt' Kolof. 3 , 8,12 — 13 - Ne isgovarjaj fe: Zhe rfe preterpiai) in vfelej odpufham, bodo hudobniffais menoj delali. Le verjami meni, nebo tako. Hudobni, ako lih hudobni, ti ne bodo nadleshni, zhe II krotak, ponisben in poterpeshljiv. Ako bi pa oni ravno taki bili, kakor pravifh, preterpi, in ve¬ liko plazhilo bolh od Gofpoda prejel- ( Sveti Pavl pravi : Poterpeshljivoft vam i e potrebna, de boshjo sapoved dopolnuje* te, in obljubo vezhniga sbjvlcnja dofe- shete. Hebr. 10 , 36. Zhe hlisbni shali Boga, bodi sbal* 1 ', fien: zhe shali Boga in tebe, shaluj $ a ' voljo boshjiga rasshalenja , ti pak mu |S ferza odpufti, in delaj mu dobro, ^ tvoje ufrr.iljeno ferze fposna , in fe pobolp fha, lih to uzhi 1 veti Pavl: .Sovrashn'^ 0 dobro delaj: zhe to flurilh, hofb shn f ' i jarzo na njegovo glavo nofil. Ne daj fe od hudiga premagati, ampak premaguj hudo s’dobrim. Primi. 12, 20 —• 21. Prolim pa te, dobro fpremifliti fvoje sadershanje proti blishnimu. Ti vedno memralh zhes krivizo, in nadlesh- noft drugih: (e jesifh nad blishnim savol- jo njegoviga govorjenja, ozhitanja, ali hudiga djanja soper tebe, pak blisd fi vfiga tiga fam kriv, ker mu pokoja ne dal h. Ti fe nozhefh. poboljlhati, in ho- zhefh druge poboljfhati? ,Sovrashifh hu¬ de jesike, in fvojiga ne premagujefh. Kolnelh hude jesike, in fam jih nabru- fifh s’ fvojim flabi m, ali nepokojnim shjv- lenjam. Kaklhina je tvoja krotkoft, in praviza, de shivifh flabo, delafh hudo , govorifh krivizo, hozhefh pa drugim u- hraniti govoriti, in memrafh zhes dru- S‘h nadleshnoft. Sdravnik osdrari febe. Shivi ko brumna vdova Judit, in hofh pokoj imel. Ona je po vfih sapo- ^edih shivela: je bila rada doma per fvo- )'pofhteni drushini; ni bila radovedna P r asnilji noviz: soper nobeniga ni go*o» * rila, in je pokojno shivela. Sveto pif- mo prizhuje: Judit fe je Gofpoda slo bala, in nizher ni od nje nizh hudiga govoril. Judit. 8, 8. Veliko ljudi je bilo v’ medu Betulii, vender nobeniga hudiga jesiha ni bilo soper brumno vdovo Judit. Ako bi ti brumno , in pokojno shivel, bi ljudje ne govorili soper tebe. Ljudje govore veliko od tebe, ker morebiti ene pofne- mafh, od kterih fveti Pavl pifhe Timo¬ teju: One podopajo, in fe navadijo p° hiihah okolj hoditi, in nifo farno lene, ampak tudi jesizhne, in preradovedne ( in govore, kar le ne fpodobi. I. Tini' S, 1 3 « Zhe pa ravno bres madesha pr eo ljudmi shivifhj zhe H ravno dober, p°; nishen, molzhezh, in krotak, preterpi flaboft, in nadleshnod drugih, ker H boshje poterpeshljivofti slo potreben: Ne posabi nikdar Jesufovih befed>: Blagor krotkim! sakaj oni bodo semlj® pofedli. — Bodi ref krotak, de v’ reibn' pokoj pridefh. Blagor shaloftnim! oni bodo obut- ftl j eni. N. •L M rfim shaloftnim blagor rezheno, am¬ pak le shaloftnim po Jesufovi volji. Ve¬ liko je shaloftnih savoljo telefnih nadlog 3 pa savoljo grehov in ikufhnjav je malo ljudi shaloftnih. Potrebno je tedaj va¬ diti, kteri lo shaloftni po Jesufovi volji. Po Jesufovi volji fo shaloftni ti. 1 . ) Kteri fovrashijo, in fe varujejo *ap'eljivih fladnoft fveta, 2 . ) Kteri fo shaloftni fvoje mladofti, fkufhnj av, in grehov. 3. ) Kteri obshaljujejo pohujfhanje, in grehe drugih. 4 ) Kteri fo poterpeshljivi v’nadlogah. I. Po volji Jesufovi fo shaloftni ti, kte- * le varujejo sapeljivih fladnoft fveta. Zhe fi pofvetna in fpridena dufha , — 70 — ti ne more dopafli, l 14. Ne pofnemaj fpridenih ljudi, kteri ne morejo ne lebe, ne tebe pred bosh* jim fodnikam opravizhiti, Ne shivi po grefhnih navadah, ktcre fo obfojene od fvetiga evangelja. Ne pollufhaj s&pe- 1/ivzov, in ne shivi po njih flabih sgle- dih. Sapifano je: Ne hodi sa mnoshi- zo, de bi hudo delal. II. Mojs. 2 3 , 2. Pollufhaj le Jcsufa, in katolfhko zerlcev, in nikar hudobnih ne pollu- fhaj. Varuj fe prav ikerbno vlih flabih tdrushbe, de bolh s’ brumno ,Saro re¬ kel: Vefh, o Gofpod : de nikolj nifito med take hodila, kteri fe rasujsdano ve¬ lele, in s’ ljudmi neframniga shhlenja le nifim pezhala, Tob. 3, 17. Zhe vidifh druge fe neframno vefe- liti , ne pohujlhaj fe. Tvoji flabi naturi je prijetno v' nelramnofti, v’ poshrcfh« nofti, v* plefu , in v’ enakih llabih re- zheh biti, pa vfe to je tvoji dufhi ihkod- ljivo. Poflufhaj pravizhniga Joba: Otro- zi per igrah fkazhejo: boben, in zitre nolijo, in fe per glafenji musike vefele; fvoje d ni v’ dobrim shive, in v’ hipu v' grob gredo. — Ne le v’ grob, ampak tu¬ di v pekel gredo, ker Job bersh per. ftavi; Oni Bogu (s frojim gerdim slti- vlenjam') pravijo: Pojdi od naf, sa snan- je tvojih sapoved ne maramo. Job. 21 , H — 14 Tudi Isaija rasujsdanim pravi: Per vafhih godi ja b fo zitre, arfe, boben, pir fhali, in vino, in sa Golpodovo delo y am ni mar; sa to je pekel Ivoj trebuh y asproftil, in bres mere lhiroko sasijal, la pojdete v’ njega doli. lsa. 5 , 12 — i4. jSlilhalfi, kar Jesuf govori: Blagor *haloftnimJ tedaj gorje neumno vefo»' jim!—Tudi je Jesuf rekel: Gorje vam, kteri le fmejate, saka j vi bote shalovali, la jokali. Luk. 0 , 45* — Apoflel lveti Ja- kob prlzhuje; Va'h fmeh fe bo v’ jok, in vafhe velelje v’ shaluft fprebernilo. Jak. 4 , 9 , Kriftjm! ne hodi po fhiroki poti. Pot vefeija je lhiroka, gladka, in prijet¬ na, pa pelja v’ pogublenje. ,Sam Kri- ftuf tako govori: Pot je preftorna , ktera pelja v’ pogublenje, in veliko jih je, ktc- ri po nji hodijo. Tefna je pot, ktera pelja v’ shivlenje, in malo jih je, kteri jo najdejo. Mat. 7, 13 — i4. Jesuf uzhenik je ene ure pred Tvo¬ jim terpienjam rekel; Relnizhno vam po¬ vem; Vi hote shalovali, in jokali, /Vet pa fe bo vefelil: vi hote shaloflni, aliva- fha shaloft bo v’vefelje prevernjena. San. l6, 2o- Spremifli, de ?e Jesuf ene ure pred fvojo fmertjo poterdil, kar je v’ sazhet- liu uzhil; Blagor shaloftnim ! oni bod° obveleljeni. Glej snamne Jesufovih uzlienzov! shaloftni bote. Glej snamnje rasujsda- nih, vefeli bote. Sberi fi sdaj, shivlefl' je, ali fmert. — 8i — Tedaj shivi po sgledu Jesufa, apa- flelnov, in fvetnikov, in hodi po ojftri poli; ne pohujfhaj fe nad flabimi: bodi raji majhen zhai shaloften, de bofh ve- komej obvefeljen. II, Shaloflni po Jesufovi volji lo ti, ktd- ri fo Ivo je mladofti, lkufhnjar, in gre¬ hov shaloftni. ,Si mlad ? ne bodi vefel Tvoje mla¬ tili , temuzh raji shaloften, ker mladoft je nevarna: bodi bolj ponishen,in varen. Imaj Boga smiraj pred ozhmi, de fi fra- nioshljiv, in zhift. Kaj ti pomaga pred ljudmi zhift biti, zhe pred Bogam nili? ®°g vidi tvoje ferze, in on te bo fodil. ^ era uzhi, de nobena Hvar pred Bogam fkrita : ampak vle je golo, in odger- n jeno boshjim ozkem. Heb. 4,13* Bog je sapovedal vfim, mladim, m (larim po sapovedih shiveti: ne isgovar- j a j fe tedaj s’ raladoftjo, Zhe li mlad, 4 ** bolj fkerbno fiushi Bogu. — Blagor tebi zhe v’ mladofti nofifh jarm boshjih sa* poved! Shal. pef. 3, 27. Ne pohujlhaj fe nad drugimi; oni ne bodo mogh ne lebe , ne tebe pred bo* shjo fodbo isgovorjati. Hudobni tovar* fhi tebi sapeljivo govore ; Vshirajmo do¬ brote: poftresimo fi hitro s’ ftvarmi fhe mladofti: ne samudimo fvoje mladofti zveta; povfot fe more snati, kako fmo bili vefeli ; saka j to je nafh dclesh. Modr. 2 , 6 — 9 - Ne poflufhaj flabih tovarfhov, ahi* pak boj fe Boga. Zhe poflulhafh flabe tovarfhe fe bofh potlej kfal: morebiti pre* posno. — Ako ravno le ti sdi, de bres ma- desha shivifh, ne verjami febi, ker mla* doft, in nevednoft fte rade sdrushene- Sdaj, in potlej proli s’ Davidam; O Bog 1 - ne fpomni fe grehov moje mladofti. Pl- 27, 7. Zhe v’ mladofti po sapovedih shi¬ vifh, bofh lahko svelizhan; zbe fe * mladofti fpridifh, bofh teshko sopet o* pravo pot prifhel. Modri prizhuje: Ka f ■83 —* fe mladenzh navadi, od tiga tudi ftar ne odftopi. Prip. 22, 6. Zhe hozhelh vezhno frezho sadobi- ti, delaj po isgledu modriga, kteri od febe tako pifhe: Dokler lim fhe mlad bil, in preden fim v’ smote sabredel, fini modrorti s’fvojo molitujo ilkal. V’ tem- pelnu fim Boga sa njo profil, in nje ho- zhem do fvojiga pofledniga zhafa ifkati. Sirah. 51, 18 — ,Spremifli pak prav dobro td befede mod.iga: Preden fim v’ smote sabre¬ del-On je modrofti ilkal preden fe je njegovo ferze fpridilo, in je modroftna- fhel. Tudi ti delaj tako. Ifhi modrofti, in flrabu boshjiga, dokler fe greha bojilh, in preden ti hudobija greha dopade. Zhe modriga ne pofnemafh> fe bolh greha pervadil, nauki Jesulovi ti bodo pretel li¬ ki, fpovedniki ti bodo preojftri, in bolh hitel radovoljno v’ pogublenje. Ubo¬ gaj tedaj: Preden v’ grelhne smote sa- hredelh, ifhi modrofti: zhe fe fpridilh, j° bofh sanizheval, ker je sapifano: Ka- mer hudobija pride, preshene fvetiga Duha , in modroft ne gre ▼’ hudovoljno 84 — dufho, in ne prebiva v’ telefu greham podvershenim. Modr. 1, 4 — 5. ,Skerbno fe varuj pregrefhkov, ali majhnih grehov, kteri te perpravljajo v' velike. — Majhen kamen je udaril v’ ve¬ liko podobo, ktero je v’ fpanji vidil Na* buhodonosor kralj, in le je rasdrobila. Dan. 2, 35. — Bili fo drugi boljlhi, in brumnilhi od tebe, in fo padli, ker /o bili majhen zhaf premalo vami. Ubo¬ gaj fvetiga^ Pavla, kteri uzhi: Ne daj prodora hudizbu. Ef. 4, 27.— Žhe tiga ne fturilh, bolh nelrezhen. Ref je: Kdor maliga ne zhilla, bo po zhaf padel. Si* rah. 19 , i. Mladoft ima veliko fovrashnikov, n* ▼eliko fkulhnjav: torej moli, premilh* ljujBoga imaj vedno pred ozhmij ne bodi nikolj Ikufhnjaviz Ivoje dufhej vfl * ruj fe nevarnih perloshnoftj bodi smiraj ponishen. Sofebno ti perporozhim P° godim premifhjlovati fmert, fodbo, nebefa» pekel, vezhnoft. Ako ravno premogu* jefh fkufhnjave, ne sanafhaj fe, ne upa) v’fe, in ne bodi bres ftrahu. Opomin* ja te fveti Pavl: Zhe miflifh de terdno t» dobrim ftojifh, glej, de ne padefh. I. Kor, 10, 12. Kriftian ! bodi shalolten vfih ffeufh- njav, Persadevaj fi (voje llabofti fpos- novati, in promagovati. Ti ne morefh vfih fvojih fkufhnjav fposnati, ker fo sa- derge hudiga posheljenja veliko kratfkri- te. Kar fi, kar imafh, kar vidiih, kar flifhifh, kar delafh , kar vshivafh, in vfe te samore Ikulhati. Sveti Janes pri¬ kuje: Vfe, kar je na fvetu, je poshel- jenje mefa, posheljcnje ozhi, in napuh shivlenja, I. 2, 10. — In sopet: Vef fvet v’ hudim tizhi. I. 5, 19, Teshkovefh, kaj je prav, ker je po- sheljenje bolj fkrivno, in svijazhno ko kazha. Hudo posheljenje te fladko va- ki, potlej te umori. Tudi v’ vshivanji potrebnih ftvari, inper pofhteni poftresh- ki fvojiga telefa najdelh fkufhnjave, ker neumno ljubil h. Lih savoljo tiga pra- David: Kdo fposna grehe. Pf. 18 , 15 . Sdihuj tedaj k’ Bogu po sgledu tiga ^ vet 'ga kralja , in gorezhe profi: "O Go- 86 — fpod! rasfvetli mojo tmoj sakajle s’tvo« jo pomozhjo samorem fovrashnike ( Jvo * je dujhe ) premagovati. Pl. 17, 2Q —30. Profi is gorezhiga ferza sa gnado fvetiga Duha, ker samorefh vfe v’Bogu, zhe ti on daje pomozh, Filip. 4, 13. Bodi Ivojih 1 kulhnjav shaloften. Skufh« njava more biti, de fposnalh fvojo veli« ko flaboft, in de gorezhe profifh. ^Skulh* njava te ne pogube', zhe na pervolilh v’ ^njo, vender je nevarna: lih sato bodi shaloften. 4 Skufhniave fo lladke, in fo tvoji flabi naturi prijeten ftrup, kteri sa* more tvojo dufho pogubiti. Mifli tedaj ko David, in rezi s’njim: Peklenlke te* shave fo me sadevale, in fim Gofpoda kh* zal: Gofpod! refhi mojo duiho. Pf. 3 — 4. Varuj fe, koljkor samorefh, nevar« nih perloshnoft, Peter je bil bolj ko tii je Jesufa ljubil bolj ko ti, vender je v ’ perloshnofti padel. Kako pa ti samorefh obftati, zhe fkufhnjav ilhefh? Profite' daj is ferza Boga: Naf ne vpelji v’fkufh' njavo. Pa tudi: Zhuj, de v’fkulhnja 1 '® ne pridefh. Mat. 26, 4». —- 87 — Ako lih fe fkufhnjav bojifh, bofh fkufhnjave nafhel, pa ftanoviten bodi, bolj ponishno shivi, in bofh veliko plazhilo od Gofpoda prejel. — Kdor bo dokonza ftanoviten, bo svelizhan. Mat. 24» 13. Bodi shaloften fvojih grehov. Modri te uzhi: Beshi pred greham , ho pred kazho. Vfak greh je kakor na oba kraja ojfter mezh. .Sirah. 21 » 2 — 4. Zhefigreihil, obshaluj is ferza fvoj® Teliho nelrezho, in hiti pravo pokoro delati, de miloft sadobifh; potlej bodi v’ dobrim ftanoviten. Pollufhaj modriga: Moj fin! li grelhil? vezh ne grefhi: am¬ pak tudi sa odpufhanje poprejfhnih gre¬ hov profi. .Sirah. 2i» i. 0, de bi ti Ivoje grehe refnizhno fovrashil! De bi po fvoji nefrezhi samogel hezhen biti, pollulhaj fpokorniga Da¬ vida, de enako delal h. On takd popi¬ suje fvojo veliko shaloft. Beren lim, in vef vkup lesem: Zel dan shaloften okoli hodim. Silno lim flab, in ponishen: rujovem od bolezhine fvojiga ferza. Pf. 37 , T — 9. Moj greh je vedno pjed mojimi ozh- mi, ker soper famiga lirn grefhil, in pred teboj hudo delal. Pf. 50, 5 6 . Savoljo velikiga sdibovanja me ni drugiga, ko kolt, in kosha: in Ivojo pi- jazko s’folsami melham. Pf. 101 , 6 — 10 . Pofnemaj koljkor samorelh letiga sgrevaniga kralja, de ufmilenje sadobilh, in de bofh obvefeljen, ker Bog je miloll- ljvo obljubil: Sgrevano ,• in ponishnofer* ze ne bo od menesanizhovano. Pf. 50 , 1 9 * Glej pa, de prav shalujefh. Zhe le sato shalujefh, ker greh ti je Ihkodljivj ker greh je nadloge, sanizhevanje, in kaj drugiga hudiga nakopal, Uabo sha¬ lujefh. Morebiti fl bil predersen preden je troj greh ozhiten poftal: fi fe rotil, je- sike preklinjal, de bi te nedolshniga ver¬ jeli: le potlej fe mogel ponishevati, ker je troja hudobija ozhitna bila. Hinavez! tvoja shaloft je hudodelnika shalolt, ne pak sgrevaniga otroka — 89 — Zhe fi pofnemal rasujsdaniga fina v’grehih, posnemaj ga tudi v’pokori. On je vef ponishen, in shaloften ozhetu reltel: Ozhe ! grel hil fitn soper nebo in tebe: nifim vezb vreden tvoj fin imeno¬ van biti Luk. 1 5, 21. Zhe hozhefh milort sadobiti, shaluj zhes grehe, in fovrashi jih is ljubesni do Boga. Sapifano jetLjubesen vfe grehe sbrifhe. Prip. io, 12 . — Tudi: Ljube- sen pokrije veliko lhtevilo grehov. I. Hebr. 4, 8- Bres ljubesni do Boga ni odpufhanja grehov. Ozhitna grefhniza je odpufhanje viih fvojih grehov od ufmileniga Jesnfa prejela, ker je is ljubesni shalovala. Be- lede Jpsufove prizhujejo od tiga, ker je fam rekel: Veliko grehov ji je odpulhe- nih, ker je veliko ljubila. Luk. 7, 47. ( Spremifli. — Kdor ne ljubi Boga is v figa ferza, overshe pervo sapoved bosh- j°> in je pogublenja vreden. Zhe is vfiga ferza ne ljubili) Boga , ne morefh priti v' kraljertvo-vezhne ljubesni: kako snmorefh tedaj odpufhenje grehov sadobiti? Mif- — 90 lifh, in upafh v’nebefa priti farno sato, ker fe pekla bojifh? < Sveti Tridentinfki sborsoper krivo- verze iposna, de Arah je dober, in potre¬ ben, ker grefhnika napeljuje v’pokoro, .Strah je vezh krat dar fvetiga Duha 3 in po befedah modriga: Strah boshji je sazhe- tik njega ljubesni. .Sirah. 25 , 16 —To je ref, ver.der lam Arah ni ljubesen , in kdor is famiga ftrahu shaluje, je enak otroku, kteri le pred rasshaljenim ozhetam per* moran penishuje, ker fe njegoviga ftra- hovanja boji. jSpremifli pokoro hudobniga kralja Antijoha, in lahko fposnalh, de fam Arah bres ljubesni do Boga ne sadobi odpu- fhanja grehov. Antijoh je preganjal Jude savoljo ve¬ re, pa je bil od Boga s budo bolesnjo ponishan. On je v’hudih bolezhinab ozhitno fposnal Ivojo hudobijo, je pr 1 ' jasno Judam pifal, ktere je prej pregan¬ jal, je obljubil obropan tempel v’ pervo zhaft pollaviti. Zlo je obljubil praviga Boga povfot csnanovati. Je pa hudobnih — 9 t — Gofpoda profil* od kteriga ni milofti prejel. II. Mah. Q. Dobro fpremifli befede fvetiga pif- ma, in lahko fposnalh, de Antijohni mi« lofti od Boga prejel, ker je is iamiga ftrahu shaloval. .Sovrashi tedaj fvoje grehe is Ijubes- ni do Boga, in bolh miloft sadobil. — Nevtrudeno fkerbi is ljubesni shalovati. Ker fam ne moreih Bogu prijetne shalofti obuditi, profi ufmiljeniga Boga s’ prero- kam: Preoberni me, in bom preober- njen. Jerem. 31, 18. Grelhnik! ponishno fposnaj, de mi- lofti nili vreden. ( Sapifano je: Milort bom fkasal, kterimu hozhem. II. Mojs. 33, 19. — Lih tako fveti Pavl Rimljanam pi- fhe. 9, 15. — Sopet govori 1 veti Pavl: Milo9 bi ne bila miloft, ko bi bila dana is dolshnofti. Rimi. n, 6. Jesuf fam pravi: Nobeden ne more k’meni priti, zbega moj Ozhe ne vlezhe. ^ an * 6, 44. — Grefhnik, ne farno ne fnore fam od febe pokore delati, temuzh tudi brani, ker ljubi greh, le fpreober« , zhe gnada boshja s’ mogozhno llad* rioftjo ne premaga njegoviga mersliga, in nepokorniga ferza. Upaj vender v’Boga, o grefhnik! profi upno, ker imaih fredmka per Ozhc. tu Jesufa Kriftufa pravizhniga. I. Jan. 2» I. — Profi ufmiljeniga Ozheta v’imeni njegoviga ljubesniviga .Sina Jesufa , de ti pravo pokoro da. Tvoja verna molituvbo uflifhana, in potlej hvali Boga: Bogu bodi hvala, kteri mi je dal premagan je I kosi Go* fpoda na. In ga Jesufa Kriftufa. I.Kor. 15 ,57* Blagor tebi, zhe Ivoje grehe is lju- besni do Boga obshalujelh, bolh obte' feljen. III. Po Jesufovi volji fo shalofini ti, kteri obshalujejo grehe drugih. Premalo ti je le fvoje grehe, in fkufb* njave obshalovati: more!h vle to tudi p ef drugih obshalovati. Zhe 1 ju bi 1 h blisk' niga, kakor ti Bog sapove, fi lahko sha* lollen vliga njegoviga hudjga. — Ni o 10 * — 03 — gozhe verjeti, de bi ref sbaloden bil Tvo¬ jih grehov, zhe nifi shaloften grehov fvo- jiga blishniga, hertvoji, in njegovi grehi Boga shalijo, hteriga fi dolshan is vfiga ferza ljubiti. Mnlahija vprafha: Ni fmo vfi otrozi eniga Ozheta? 2, JO. — Lih sa- to moremo shalovati zhe mi, ali drugi Boga shalijo. Jeremija je bil filno shalollen, kadar je vidil Israelze Boga shalitij sato jim je rekel: Zhe ne hote hvalili Boga, bo mojo dufha jokala, in Jilno bo jokala, in moje oho bo folse tozhilo. 13, n. David je smiraj obshaloval fvoje, in drugih grehe. t Sam prizhuje: Od gore- zhe lkerbi lim fe fufhil: ker fo moji fov- rashniki tvoje saporedi posabili. Pl. 118, 139. — David je bil slo shaloften, kadar je vidil fvoje fovrasbnike grel hiti: ti pa vidifh fvoje prijatle grel hiti, vender nifi shaloften; morebiti fe boshjimu rasshalenju fmejalh. Tedaj, ne ljubifh blishniga sa¬ bljo Boga. .Sveti Pavl prizhuje: Lju- besen fene vefeli nad greliam, ampak »ad dobrim. I. Kor. 13,6. — 94 — Jesuf, vfiga zhloveflvo uzhenik, je is lerza shelei poboljfhanja terdovratnih ' Jerusalemzhanov: milo je obshaloval njih terdobo, in nefrezho. 4 Sveti Lukesh prizhuje, de, kadar je on mefto pogledal) le je nad njim s jokal, rekozh: O, debi fposnalo zhaf boshjiga objifkanja! iQi 41 ’ — 42 . Pofnemaj tedaj Jesufa: ljubi Boga, in blishniga, in bolh ulmiljeno dulho imel. Poflufhaj Ivetiga Pavla, in ravno tako delaj * Kdo ollabi, de bi jeft ne ofla* bil? Kdo fe pohujfha , de bi mene no peklo? II Kor. u, 2Q. Zhe ljubifh Boga , in blishniga, ne morelh nikelj biti vefeliga lerza. —Vi* difh, in flifbifh sanizhevati ozhitno sa* povedi vfigamogozhniga Boga, nauke Jesulove, in sapovedi katolfhke zerkvd nar oftudnilhi grehi fo isgovorjani, 111 fkoraj hvaljeni: od pokore ni vezh ref' nizhniga, kako je mogozhe bres shalo« 1 biti? Sdaj le godi, kar je sdavnaj pr e j Oaea obshaloval, rekozh: Poflufhajte! Dl refnize, ne ufmiljenja, ne Iposnanja bo* »hjiga v’ desheli. Kletev, lash, krivi**) 95 in nezhiftoft le je ko povodnja po vfi sem- Iji raslilo. Osea. 5, i — 2. V figa tiga, in vfiga hudiga morefh shaloften bitij blishnimu braniti greihiti koljkor samorefh j moliti sa grefhmke } njim, in vfi m dober sgled dajati. Tak« imafh pravo ljubesen do Boga, in do blishniga, in bolh veliko plazhilo prejel. iv. Po Josufovi volji fo shaloftni ti, kle¬ ti fo poterpeshljivi v’ nadlogah. Jesuf pravi: Blagor shaloPnim ! oni bodo obveleljeni. — To ni vfim rezheno , ampak le shaloftnim, savoljo Boga po- terpeshljivim. Zhe veliko, ali maloter- pdh, ne bo plazhila poterplenji, temuzh Po poterpeshljivofti. Kaj ti pamagajo kri-\ ®bi, zhe jih s* memranjam nofifh? Niti fezheno , blagor* zhe fi v’ nadlogah ne- Poterpeshljiv. Svoje krishe nofifh bres •»flushenja, zhe fe branifh terpeti. Po- flufhaj modriga: Gorje nepoterpeshlji- vim ! Sirah. 2 , 16. Bogu fi nepokoren, zhe saflushene ferishe lovrashilh. Ufrniljeni Ozhe ne« befhki ti poihila krishej ti pa fi jih vre¬ den, in s’Ivojo nepokorlhino Boga sha« lil h. — Imalh merslo vero, ker hozhefh raji po fmerti, ko na Ive tu terpeti. Imnfh flabo upanje, ker sanizhujefh veliko poter* peshljivim obljubljeno. Imalh majh* no ljubesen , ker Bogu ni fi pokoren. Te¬ daj ubogaj modriga rekozhiga: Moj fin' ne saversi Gofpodoviga fvarjenja, in ne obupaj: sakaj, kteriga Golpod ljubi, tig® tepe. Prip. 3, 11 — 12. t Spremilli Jesufa, Marijo, in fvet- nike: ti lo veliko terpeli, veliko vezj 1 ko ti, ako lih fo veliko boljfhi ko t 1. Bodi tudi ti poterpeshljiv v’ vfih nadl<>' gah. Golpod Jesulje fvojim Apoftelna 18 sapovedal povlot osnanovati , de more’ mo fkosi veliko nadlog v* kraljeftvo bosh' je priti. Djan. Ap. 14, 2 i. Zbe voljno terpifh, saflushifh p ef Bogu: zhe fe branilh terpeti, fi nepok°' ven Bogu, vender morefh terpeti— — 9 " — poterpifh, fo tvoji krishi laslieji, zhe nt poterpifh, fo tvoji krishi tesheji.— Zh* poterpiih, bofh obvefeljen j zhe ne po» terpifh, bolh pokorjen. Lih savoljo ti- ga te modri uzhi: Varuj fe godernjan- ja, ktero nizh ne pomaga. Modr. 1 , 11. Zhe profilh Boga tebi krishe polaj- fhati, profi, pa ponishno, in po sgle. du Krirtufovim: Ozhe ! ako je mogozhe, naj gre prozh od mene ta kelh, vender ne kakor jeft hozhem, ampak kakor ti hozhefh. Mat. 26 , 39. Zhe fo tvoje nadloge dufhne, in te nevarne fkufhnjave hozhejo lozhiti od boga, le profi gorezhe bres preneha, bolj ponishen, in varen bodi, vender ne obupaj, in flanoviten oftani, v’ lja- bcsni laoshji. Skufhnja ti je potrebna,, de leLi ne dopadefh , de v’ febe neupafh, de te napuh ne fkufha, de fi bolj poni. 8 l>en, de upalh le v' gnado boshjo. Te¬ ki rczhe Bog, kar je fretimu Pavlu: Sa* dofti ti je moja gnado: saka j mozh moje f gnadc fe v* tvoji flabofti popolnama fka- * II, Kor. 12, 9. 1 » — 98 — Zhe tvoje nadloge le telo ponishu- jejo, ne bodi s’ Tvojimi profhnjami pre- vezh Bogu nadleshen; snamnje bi to bi¬ lo nepokorne dufhe. Tvoja volja je fpri- dena, in Te brani krishov, ker ti krishi branijo grefhno, ali faj nevarno vefelje fveta vshivati. Jesuf ni uzhil profiti: Sgo* di Te moja volja: ampak: Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, tako na semlji- Mat. 6, i0. Bodi tedaj pokoren Bogu, invfepre* terpi: prenefi bolezhine, in v’ fvojimpo* nishevanji poterplenje imaj. Sirah 2. 4' Poflufhaj tudi Ivetiga^ Pavla: Poterpe* shljivoft vam je potrebna , de boshjo voljo flurite, in obljubo vezhniga shiv* lenja dofeshete. Hebr, io, 36. Zhe ne morefh s’ fvetim Pavlam re* zhi: Vefel fim v’ vfih Tvojih nadlogah' (II. Kor. 7 , 4 .) j Taj preterpi, ker je ter* plenje sdajniga shivlenja majhno mert° prihodne zhafti, ktera bo nad nami ra* sodeta. Rimi. 8 , 18 . Profi is ferza Boga, de bi Lil ti greha shalofien, in v’ vfih nadlogah p°' terpeshljiv. Bodi tedaj sbalofien po ji Jesufovi, in nikolj ne posabi Jesufovih befedi: Blagor shaloflnim! oni bodo ob« vefeljeni. IV. Blagor lazhnim in shejnim Ipravizt! oni bodo nafileni. •Te kratke befede Jesufove filno flii- roko fegajo. One prepovedujejo greh, lenobo, in kar brani v’ nebefa. Ond sa- povedujejo dobre dela, in bar nebefa saflushi. Iiteii fo lazbni, in shejni pravize? bazhni. in shejni pravize io ti: *•) Kteri lenoba premagujejo. 2.) Kteri fo greha, in njegovih perlo- shnofi boje. 100 — 3. ) Kteri po grehu hite pokoro delati. 4. ) Kteri pravo kerfhanfko bruinnoft imajo. 5 . ) Kteri befedo boshjo radi poflu. fhajo, ' 6. ) Ktdri fo shelni prefvetiga Jesufo- viga Telefa. t.) Kteri is ferza profijo sa gnado, in jo ohranijo. 8 ) Kteri smiraj fkerhe boljfhi priba« jati. I. Lenoba je neperpravna volja fvoje dolshnofti fpolnovati. — Lenoba fe uftavlja (Veti lakoti »figa dobriga, ktero Jesufsa« poveduje. Lenoba je vzhafi ozhitna , vezhi deli je fkritaj in sa voljo tiga slo nevarna, ker neisrezheno veliko hudig* dela. Lena dufha je enaka bolniku, ktdri nima hudih bolezhin, vender je bliso fmerti: njegova velika telefna fla- boft je urshah , de fe vezh ne zhuti. Len kriftjan je enak nerodovitnim« drevefu, ktero ima liftje, pa ne fadu- 101 ■— On opravlja (zer fvoje molitve, hodi V’ zeikev, in dela kar je sunajniga, in lob- kiga, pa bres gorkote in vefelja, kar je pa njegovimu hudimu posheljenju soper, tega ne dela. Len kriftjan hozhe, in nozhej sheli, in le boji. ker nima ierzhne, in mozh- ne volje, de bi vfelej delal po sapove- dih. Boshja befeda popifuje Jeniga tar ko: Len hoehe in nozhe. Prip. 13, 4 . Sopet; Pot lenih je ko ternjovi plot. 15, 19. — David prizhuje: Leni li fmifhljuje tesho v’ sapovedih. Pf. 93 , 20 . — Ref, lenimu je vlaka sapoved preteshka, vl» ka rezh ga bode, fam lebe ftrafhi, in miili, de ne more. Lih to meni modrit Leni pravi; Lev je na poti. Prip. 26, *3. Tudi dober, in priden kriftjan zhu- ti flaboft, pa ie premaguje; leni pak je od ilabofti premagan , ker mu je vlaka rezh preteshka. ,Spremitli, o kriftjan , zhe fi, ali ni« fi len. Po tih snamnjih ie lahko Iposnafh. *.) Zhe bres veielja, in bres Ijubes- ni do Boga lvoje dolshnofti dopolnujefh. 102 2 . ) Zhe savoljo majbniga sadershka t /roje dolshnofti opufhafh. 3 . ) Zhe fi neobzhuten savoljo dobriga ali hudiga, her te ne veleli, kar Bogu dopade, in te ne shali, kar Boga sani- tbuje. 4. ) Zhe je tvoja volja bres mozhi v’ premagovanje hudiga posheljenja. ,Spremiili nar prej, de je lenoba Bo- i gu oftudna. ,Stvarjen fi, de pridno de- lafb , in frojo dulho svelizhalh. Go/po* dar je pofvaril bres dela na tergu floje- rhc, rekozh; Kaj tukaj zel dan bres de¬ la dojite ? Mat. 20, 0. Kifo leni le ti, ktdri sapovedane do¬ bre dela opufbajo, temuzh tudi drugi, kteri saporedane dobre dela sanikerno opravljajo. — Mersla molitve, flabo bo- gaflushnoft, nevredna fpovedi, in kaj drugiga iaba opravljeniga, kaj ti poma¬ ga? Poflufhaj Jeremija rekozhiga : Pr®' * klet je zhlovek, ktdri Gofpodovo delo malopridno opravlja. 48, io. Len li, ako ene sapovedi fpolnujefh, druge v’ nemar pufhafh. Poiluihaj ka¬ ko govori /veti Jakob: Kdor kolj vfo po- 103 kavo dershi, pa v’ enim grefhi, je viiga kriv: sakaj, kdor je rekel:Neprefhefhte- vuti, je tudi rekel: Ne kraki. 2, i0— H. Kaj ti more pomagati, zlie delafh le po fvoji dopadlivoki? Nili sveft flushab- nik boshji, ako delafh, ali fe Varujefh le kar le tebi ljubi, ker li dolshan v’ vfih rezhch vlo lvojo voljo Bogu podvrezhi. Len li tedaj, ker lelohke dolshnoflifpol- nujefh, in nozhelh fvojiga hudiga po- sheljenja premagovati. Pofnamaj Davi¬ da; Jek po vlih tvojih sapovedih shivim, in vlako hudobijo lovrashim. Pf. 118 , 128. Tudi li len, zhe ne dopolnujefh vfih dolshnoll Ivojiga kanu. Bog je zhloveka h’ terplenju obfodil: V' trudu fe shivi vfe dni Ivojiga shivlenja. I. Mojs. 3, 17. Kdor ne dela pofhtenih opravil fvo- j'ga kanu, je sverini enak, ktera le s’ r opanjam , ali s’ fhkodo drugih shivi. Lih sato pravi fveti Pavl: Kdor nozhe delati, n aj ne je. II. Tef. 3, 10. Len li, zhe lih pridno delafh, ako ne delafh, in fe ne trudifh, de bi Bogu na zhall shivel. Vfe fvoje dela maloprid« h® oprav] jafh, zhe le febi, ne Bogu shi* vifh. Kaj ti pomaga delati, zhe tlela'h, de bi napuhu, polhreshnolli, nezhiftolli ftregel ? Tudi II len, ako nizhemerne dela opravljal h. Zhe tvoje dela ni fo v’prid, iilen, ako lih delal h. Ti bi bil enak neumnima otroku , kteri zel dan fkerb* HO dela nizhemerne, in nepotrebne rezhi- Lenoba dufhe in telefa je fhkod* Ijiva.— Zhefi mlazken v’Ivojih molitvah j zhe fi per boshji llushbi nelkerbenj zhe nozhefh po fvojim (lanu delati, ne mo* rcfh brumen biti. Refnizhno je, l< af modri govori; Lena roka revfhino pcrnefe- Prip. to, 4. — In sopet: Len je smiraj v’potrebi. 21 , 5. Zhe v’ sapovedanih prašnikih nozhefh obilno moliti, boshjih rezhi, in fvoje ve- fti premifhljevati, in drugih sapovedanih dobrih del dopernafhati; zhe v’ delavnih dneh pridno ne delal h, in fvojiga ho* dobniga telefa ne terpinzhujefh, bofh poln nevarnih fkufhnjav, in ne bofh pr a * ▼izhen.—Len fi smil hljuje , kako hi p re ' dragi zhaf sopravijal j fi smifhljuje napa* 105 — zhne rezhi, obhodi vfe hifhej dofti ne- varniga, nepotrebniga govori, poflufha, in ne more dober biti. Ref je, kar mo¬ dri pravi: Poftopanje je veliko hudiga nauzhilo. Sirah. 33 , 29. Bodi tedaj vfelej priden v* fvojib dolshnortih : premaguj lenobo v’ vfih re- zheh: Bogu svefto flushij delaj poter- peshljivo, in Bogu na zhaft. Tako bofh sapovedane dobre dela dopernafhal, in dobro ti bo. II. Lazhni in sbejni pravize fo ti, ktd- ri fe greha, in perloshnoft greha boje. Nil! pravize, ali fvetofti lazben, zhe [e greha, in perloshnoft greha ne varu- jefh, ker greh, in kar v’ greh napeljuje, je soper fvetoft. Lazhen, in shejin fvetofti fi le, ako Je tvoja volja s’ boshjo voljo sdrushena, ln nji podvershena. — Bog fovraehi greh, 8® niorefh tudi ti fovrashiti: Bog pre- 5 ** poveduje greh, fe ga morefh fkerbno varovati. Prerok Habakuk prayi: Zhifte fo boshje ozhi. Bog ne more hudobije gledati. 1 , 13 .— Lihsavoljo tiga je sapi- fano: Gorje vam, vi hudobni, kteri fle sapovedi Narvikfhiga sapuftili. Sirah. 41, »i. Zhe fe greha ne bojifh, in fe gane ▼arujefh, ni H pravi otrok boshji, ker greh sanizhuje vligamogoahniga ,Stvarnika, in rasshali nfmiljeniga Ozheta. Pofiufhaj* kako ftrafhnd govori fveti Janes Apoftel! Kdor grefbi, je is hudizha. I. 3 , 8 . —* Boljfhi bi bilo umreti, ko grefhiti, Takoj e miflilazhifta ( Susana, kt^ra je ferzhrnJ rek¬ la: Boljfhi mijebres greha umorjeni biti> ko grefhiti v’prizho Boga. Dan. 13 , 23- Profim te, ne oflabi savoljo pobu)- fhanja, ampak imaj v’ ferzu sapoveth boshje. Pofnemaj brumniga Tobija. On je bil mlad, vender ni nizh otrozhjig 3 imel. Kadar fo vfi fhli slate teleta m<>' lit, ktdreje Jeroboam kralj napravil, ^ je on varoval vfih flabih drufhine, in j c hodil v’ Jerusalem v’tempelj Gofpoda mo¬ liti. Tob. i,4 —- 6 . — 107 Pohujfhanje more biti, ker natura je flaba, pa ne fmelh oflabiti savoljo pohujfhanja: temuzh boj te Boga, kteri bo vfim, dobrim in ilabim pravizhno povernil. Delaj po sgledu modriga, kteri tabo govori: «Sim vidil na mefli prarize hudobijo, pa lim v'fvojim ferzu rekel: Bog bo pravizhniga, in nepravizhniga fodil. Prid. 3 , lG — 17. Boj fe tudi majhnih grehov, kteri shalijo Boga, in tvojo dufho flabe. Z .e fe majhnih grehov ne bojifii, bofh loh- ka, in hitro greihil fmertno. Tako mo¬ dri uzhi: Kdor maliga ne zhifla, bo pa¬ dci. ,Sirah. iQ, 1 . tremifhljuj vize, kjer dufhe boshje prijatelze veliko tcrpe, ne savoljo fmert- n >h, temuzh savoljo majhnih grehov, Befnizhno je, Uar pravi fveti Janes: Nizh omadeshvaniga ne pride v'nebefhko kral- jeflvo. f Skr. Bas. 2 t, 27 . Zhe fe greha slo bojifh, fe bofh tu¬ di fkerbno varoval nevarnih perloshnoft £ r ®ha. Beshi p red vlimi flabirni, holjkor samorefh. Modri te opominja: Beshi P r ed hudobnim, de fe njegoviga sader- L — 103 — stanja ne nauzbifh, in perloshnofti ne do* bifh fvojo dufho pohujfhati. Prip. 22, 25. Savoljo flabofti tvoje fpridene nature bofh hitro pohujfhanj fe bofh hudobije nezhiitno navsel, in nc bofh Vedel, kadaj, kako in koljko. Potlej bofh, ko od flad- kiga vina pijan, vefel v’ grehih. — Koljko ti je treba hudih, ali nevarnih perloshnod fe varovati, poflufhaj fvetiga Pavla: Opo¬ minjam vaf v’ imenu Gofpoda Jesufa Kri- ihifa, de fe odtegnete od vfih bratov, kteri rasujsdano shive. II. Tcf. 3,6.— Tudi ljubesnivi Janes sapove: Sapeljivig* zhioveka nikar v’ hifho ne vsamitet tudi ga ne posdravite. III. lo. Sa dufhc fvoje voljo fe ne boj ska¬ liti hudobniga zhioveka. Zhe tvoj blisk- »i tebi majhno fhkodo fturi, teshko g a ogovorifh: sakaj pa fi prijatel s’ zhlove- kam, kteri ti pomaga dufho pogubiti? Zhe fe bolj bojifh zhioveka, ko Bog^i 'ftifl njega vreden, in bofh od Jesufa sfl- vershen, kakor on fam govori: Kteri bo mene pred ljudmi satajil, tiga bom j e ® »atajil pred fvojim Ozhetam. Mat. iOjS- ! I Ne bodi nikolj flabiga radoveden, aakaj to ti bo veliko fkufhnjav nakopa¬ valo. Bodi bojezh, in framoshljiv v’fvojih mil lih 5 ne poglej j ne pollufhaj; ne po- pralhajj ne govori j ne premifhlju/ kar samore tvojo dulbo pohujfhati. Bodi vfelej framoshljiv v’prizho ljudi, in V prizho Boga. Prof! ftanovitno s’Davidarn: Gofpod! relhi mojo dufhos pomagaj me¬ ni sa fvoje milofti voljo. Pf. 0,5. Bodi lazhen, in shejin fvctofti, kakor Jesufsapove; varuj fe greha, perloshnoft greha, in sraven zhuj in moli, de v’ Hufhnjavo ne padefh, Mark. 14» 38. III. Lazhni in shejni pravize fo ti, kte- ri po grehu hite delati pokoro. Bog je neisrezheno fvet, aato n*i- »reaheno fovrashi greh, in sapove fvetoft. On fam je rekel: Bodite fveti, ker fim ieft fvet. III. Mojs. li, 45. 110 —S « Kdor je lazhen in shejin fvetofli, Te slo fkerbno varuje greha $ zhe pa is flabofti grcfhi, hiti pokoro delati, ker ve, de je njegovi dan nar nefrezhnifhi, in de mu bode vekomej gorje, ako umerje v’grehu. Zehijel pravi: Dufha, ktera je grefhila, bo umerla ('bo pogubljf na.) 18, 20. Zhe hozhefh sadobiti ufmilenje, de* laj dobro pokoro, in hiti delati pokoro. Ne imaj le prašnih shelja, temuzh ras* tergaj svese greha, in ga opufti, ,Sam Bog ti sapove pe modrimu: Yerni fe ^ Gofpodu, in odvcrni fe od Tvoje hudobne volje. .Spreoberni fe, in sapufti Tvoje grehe. .Sirah, 17, 2i — 23 . Le dobra pokora samore refk* 1 tvojo edino dufho od vezhniga pog»'’ I Ijenja. Pokora rnore biti rcfnizhna, > n . delavna, ne le obetna, ali hinavfka,' Zb e odanefh kar ii bil, nili fpreobcrnjen' Sveti Janes karftnik je s’ ognjenimi b 6 ‘ fedami osnanoval pokoro, rekozh: Ga* dova radovina! Kdo vam je pokasal p rl ‘ bodni boshji jesi ubesliati? Delajte tedaj — 111 vreden fad pokore, sakaj fefeira je she naflavljena. Luk. 3, 1 — 9- Hitro fe fpreoberni, nad peklam vi- fifh, in je nevarno odlafhati: fekira je she naflavljena, in gorje tebi, zhe ter- dovraien oflanefh. Ne sanizhuj bogaft- va boshje milofli, in pravize: fpreoberni fe hitro is vliga ferza h’ Gofpodu , de fi mafhevanja ne nakopavafh. Poflufhaj s’ftraham boshje shuganje: Ne rezi; U- fmilenje boshje je veliko (de bi v' gre¬ hih terdovratno ehivel)\ ne odlafhaj le h’ Gofpodu fpreoberniti, sakaj njegova jesa bo na Jo prifhla, in ob zhafu ma« fhevanja te bo rasdjal. Sirah. 5, 5 —9* Bog je poterpeshljiv, in pravizhen fodnik. S Bogarn fe ni norzhevati: Ara« Bino je pafti v’ njegove roke; in gorje terdovratnim grefhnikam ! Poflufhaj s’ Araham befede modriga, po lltdrim Bog goyori: Ker fle vi grefhnihi moje (var¬ jenje sanizhevali, fe bom jeft vafhimu pogublenju trnejal. Prip. l, 25 — 26 * Zhe fe hitro ne fpreobernefh, bodo tv oji grehi tebe gofpodovali; hude na¬ pade ti bodo branile, in ubranile fe fpre- t oberniti: ljuhesen do greha bo zhe da* lje mozbneji, in bofh radovolino hitel t" pekel. Poflufhaj Jeremija: Zhe samore samorez fvojo zherno kosho v’ belo pre* meniti, bote tudi vi mogli dobro delati po tim, ker fle fe navadli hudiga. Jer, 13 , 23 - Zhe 11 tedaj lazhen in shejin pra- »ize , greha fe boj, in le ga varuj. Zhe grefhilh, obshaluj is ferza to veliko ne* frezho, hiti pokoro delati, in v’ dobrim ftanoviten oftani, de miloft sadobifh, is de bofh obveleljen. IV. Lazhni in shejni pravize fo ti, ri pravo kerfhanfko brumnoft imajo. Praviza, brumnoft, bogaflushnofl, fvetoft je eno. Zhe fi lazhen pravize, shivi po vlih eapovedih: ne morefh pra* vishen biti, zbe ne shivifh po »lih sa* povedih is ljubesni do Boga. 113 Vfa praviš*, ali fvetoft je sapopade- na v’ ljubesni. Ljubi Boga is vliga fer- ia, in blishniga, ko febe savoljo Boga: tako po vfih sapovedih sbivifh. ( Sam Kriftul’ pravi: V’ ljubesni do Boga, in blishniga je sapopadena vfa poftava, in preroki. Mat. 2 2 , 40. Zhe ne ljubifh, je tvoja vera prašna, tipanje predersno, in vfe dela nevredne. Ljubesen je fad vere, in upanja. Ako nima!h ljubesni, prizhuje fveti Pavl, no¬ bena rezh ti ne more pomagati. I. Kor, 13 , 3 . Shivi fveto, kakor fi obljubil p«r fveti m karftu. Dolshno obljubo takrat Utirjeno, fi vezhkrat ponavljal: shivi te¬ daj fveto. Tebe, in vfe kriftjane fveti Pavl opominja, rekozh: Profim vaf, shi- vite fveto, po poklizu h’ kterimu fle po- blizani. Ef 4> 1. Ti fi krifljan, pofvezben od Jesufo* prefvete kervi, odlozhen od fveta, na¬ menjen v’ nebelhko kraljeftvo, otrok ne- befhkiga Ozheta, ud Jesufov, prebivali- fhe fvetiga Duha: morefh tedaj shiveti freto, in ne po hudim posheljenji. ,Sve- 1 ti, Pavl v’Gofpodovim imenu tako govo ri: Lep<5 vaf profim v’ Golpodu, ne shi- vite, ko neverniki shive v’ nizhemerno- fti fvojih mifel, Ef. 4 , 7 . Krifljan! fpremifli vifokoft, in fve* tofl fvojiga imena. Krifijan fe imenujefh po Kriftufu: shivi tedaj po njem.'—Per* kasala fe je miloft nafhiga Svelizharja tlim ljudem, de fe odpovemo hudobij in vfim pofvetnim sheljam, de tresno pravizhno, in bogabojezho shivimo. Tit. 2, li — i2. Zhe fi prav krifijan, le v' Jesufa rav¬ no gledal h, de po njem shivifh: prc- magujefh ne le ozhitni fad lvojiga hu* diga posheljenja, temuzh tudi hudobno shelje: shivifh po duhu, ne po mefu. r io jo snamnje pravih vernih prerojenih y fvetim Duhu. — Ktdri fo Kriftufovi, p r ‘* zhuje fveti Pavl, fvoje melo krishajo* grehe, in shelje. Gal. 5, 24. Ako po Jesulu Kriftufu ne r shivifh» nimafh prave fvetofli, li lashnivo bruinen* fe lashnivo imenujefh kriftjan, in fe * a ' peljujefh, ker li praviahen le v’ fvojih miflih, grefhnik fi pa per Bogu. — ii5 po Jesufu Kriftufu ne shivifh, ga le po imenu fposnafh, in li kriftjan k’ fvojimu lezhnimu pogublenju. Ti bi bil eden ti- flih, od kterih fveti Pavl govori: Pravi- j», de Boga fposnajo, ali oni ga s’ deli taje, ker lo nagnufni, in k’ nobenimu dobrimu delu perpravni. Tit. i, 16 . ,SlushiBogu s’ vfim ferzam ; bodi mu s’ dufho, in telefam pokoren: ne fmefh jasdeljeniga ferza biti, ker le enigaGo¬ spoda imalh. Vefh, kar je Jesuf Kriftuf govoril: Ne morete Bogu flushiti, in ma- ■nonu. Luk. 16 , 13 . Refnizhno de ne morefh Bogu, in hudizhu flushiti j Bogu, in febi shivetij 8 v eluhan, in pogubljen biti. Sveti Pari ,pravi: kaklhino edinftvo ima pravizhnoft s ’nepravizhnoftjo ? Kakfiiino drushbo ima ^rifluf s'Belialam ? II. Kor. 0, 14 — i5. Vfe to dobro vefh, vender fpremi- *“» *he H prav, ali lashmvo brument "‘kar febi prehitro ne verjami. David P r i*huje: Vfaki zhlovek je lashnik. Pf. ’ 15 > 11 . Ref je to: zhlovek je smoti podvershen: in fe lohka golufa: vender 5l kolj toljko krat ljuden ko fvoji dufbi 1 udi lasbnivo ne govori, Zhlovek od hudigs posheljenja smoten ozhitno ilhe frczhe, in fhrivaj ilhe nefrezhe; ima shelje do nebelhhiga kraljellva, in radovoljno s flabim shivlenjam hiti v’ pekel. Zhe fe* be sapeljujefh , ne molelh Boga. Giej ( de ni fi eden tiftih, od kterih fveti Janes f ovori: Ob vehkinozhi jih je veliko T esufa verovalo) on pak fe jim ni sau* pal : sakaj on je vedel, kaj je v’ zhlore* ku. Jan. 2, 23 — 25. jSpremifli prav fkerbno, zhejetvo* ja brumnoft, ali bogaflushnoft prava, 111 1 refnizhna. — Bog hozhe tebe imeti: febe ne dal h Bogu V dar, karkolj ^ dajafh, mu ne dopade. Pokorlhina, j® pokorihina vl'e dulhe dopade Bogu. -* 1 dajal h raji vie v’ dar Bogu , ko febe: h°o vfe tvoje dari sanizhuje, zhe sraven ^ dafh febe. Lih to je rekel prerok ,S®‘ muel nepokornimu kralju Saulu: Bolp‘ : je pokorlhina, ko vii darovi. I. K.ra*l’ 15 , 22. . j Varuj fe prav fkerbno hinavfRe brufl]* ttofti, ktera ti daja loshnivi mir. Od l»* navike brumnofti bolh smoten, p a IlC i 117 — svelizhan_Hinavfko fi brumen, zbe le lefede, shelje in dari, ne po lebe Bo¬ gu podvershefh. ,Spremilli, kaj pravi Kriftul: Ozhe nebel hki takih ilushabm- kov ifbe, de bi ga v’ duhu, in v' refni- 1 li molili. Jan. 4 , 23. — Ne bodi v’ fhte- j vilu hinarzov , kterim Jesul pravi: mene s'shnabli zhatle, njih ferze je pa delezh ’ od mene. iVIat. 15, 8. Prav globoko v’ lerze fi fpravi, in ohrani to relnizo. — Bodi Bogu is Ijubes- ':“i do njega v’ vfih rezheh smiraj poko- 1 ren—Bog ne mara sa tvojo hvalo, zhe 1 ne molith s’ pokornim shivlenjam. o Bofh i e sato sveJi^.han, kar Bogu rezhefh oGolpod, Gofpod ? Ne, temuzh, zhe po ^ n i e gOvi volji shivifh. Mat. 7,21. ® Od kod je pa binavfka, ali lashnira e|)I umnoft? liinavlka, ali lashniva brum- '! n °ft ithaja is vere, in hudiga poslieljen- I' Zhlovek je podoba boshja, in ob lltl o od fvojiga »Stvarnika she v' naturi * la?t 'etik njegoviga fposnanja. Kriftjan, 1 | fvete vere rasfvetljen, ve , de Bogu molitev, flava, iupokorfhina. —Ve- u8 —- ra perganja kriftjana moliti Boga, in rr»i sa to obljubi vezhno plazhilo. — Poslie' ljenje mu brani Bogu biti pokorenimui lter ga fladko vabi sapeljive grefhne «■ zhe vshivati. Zhe mogozhna gnada s’fvojo zhcs- naturna fladkoftjo no obvaruje zhlovekai on rasdjelen vib med Bogam, in fvetan! sheli Bogu, in hudimu posheljenju fb' siliti, de bi v’shivlenji, in pofmerti k e '! zhen bil. Vera ga perganja k’dobrimu, natura, ga vabi k’hudimu. Zhlovek, v’kterimj e premalo ljubesni do Boga, od tih nioz“' nih viharjov gnan, kaj dela? Onfisu 11 ' fhljuje lashnjivo bogaflushnoft, indveu 13 , Gofpodama flushi, de fam ne ve, i« n °' zhe vediti. { Sam pred feboj fkriva 1 smoto, de bi po fvoji fprideni volji slii ,c h in mir imel. On je tiga vefel, Bak°‘ Jeremija prizhuje: Greihniki pravijo ! Mir, in njim ni praviga mir<5, 6, l4- .Slab kriftjan ne more v’katolik' zerkvi tako shiveti, de bi ne molil, v zerku ne hodil, Sakramente sanizhevo' pa tudi nozhe febe premogovati, in posheljenje krishati. Sato daja Bogu sunanjo zhefhenjc, in febi dopadljivo shivi. Ko hinaviz, je vef vnet sa zbali boshjo, in pravo zhaft boshjo sanizhuje. On ima podobo brumnofti, prizhuje Iveti Pavl, v’rcfnizi je bres nje. II. Tim. 3,5. Vidifh lashnjivo, ali hinavfko brum- noft? Tako fo imeli pifmeji, in fariseji j tako ima veliko kriftjanov. .Spremifli febe, in varuj fe hinavlke brumnofti, de ne bolh perfhtet farisejam, kterim je Je- snf rekel: Gorje vam ! ker dedinite md- to,rutizo, in vfo vertnino, opufhate pa pravizo, in ljubesen boshjo. Luk. n , 42. Ahija Jerusalemfki kralj je bil hudo- ben, ker j e sraven praviga Boga molike jolil. On je sa zhaft tempelna imel ve¬ liko fkerb: savoljo tiga je miflil slo bru- 1 m en biti. ,Sam fe je hvalil: Shgane da- rQ ve, in defezhe kadilo vfaki dan daruje¬ jo: kruhi fe pokladajo na zhifto miso, j p er na f j e s { at fvezhnik. Mi dopolnu- lemosapovedi fvojigaBoga ! II. Kron. 13 . S’timi, in drugimi enakimi rezbmi fe ^ali hudobni kralj Ahija: pa ravno tako 0 delajo hinavfki krilljani. Oni zhade zerk- — 120 — ve; pomagajo k’njih lepoti j fo vefelizha- ftitih godov; pa sa boshjo befedo, sa sapovedi, sa 4 Sakramente jim ni mar. Tim rezhem, kar je Jesul farisejam: To bi fe imelo koriti, in ano ne opukiti- Luk. n , 42. Zhlovek ni sgol duh, in unanjiga zhefhenja, ali vidne boshje flushbe je potreben, fzer bi njegova vera opelhala, pa je potrebnifhi Ijubesen, in praviza. Tedaj to fe more kuriti, in uno ne opukiti Tim pravi Krikuf: Vi ke f lepi, ke f komarje prezejate, in komelo posherate* Unanjo ozhilhujete, snotraj pak ke poln* ropanja, in gnufobe. Mat. 23, 24— 2 ^' Veliko krikianov fe bolj upera, u> vpije, sa kako prozefijo, shegnano vo ali sa druge enake rezhi, ko sa sapoveSposnatiBoga, in Jesufa odrefhe« niha. 2-) ,Sposnati fvoje flabofti, in dolsh- nofti. 3) Sa gnado boshjo vedno gorezhe Profiti. 4 ) ,Svoje hudo posheljenje vedno pre* ^govati. 5 ) Is ljubesni do Boga febe. in dru¬ ge ljubiti. 6 — 122 — 6. ) V/e, sunaj greha , voljno preterpeti, 7 . ) Vfiga dobriga sheleti, in delati, 8. ) Per obilnofti dobrih del ponishno shiveti. V. Lazhni, in shejni pravize fo ti, hteri befedo bosbjo radi poflufhajo. Kriftjan! befedo boshjo imafh v’fvetim pifmu, in jo prejemafh od l(atolfhk e zerkve. »Sveto pifmo je neisrefzheno morje, v’kterim fo flabo radovedni fvojo pogubo nalhli. Prejemaj tedaj nauke od katolfbke zerkve, ktero fe sraotiti more, in ponishno jo poflufhaj. t Sveti Pavl prizbuje: Zerkev shiviga Boga J e deber refnize. I. Tim. 3, 15. Vfa volja boshja ti je rasodeta, shivith fveto , ne pa v nizhemernofti fvojib j i mifel, ko neverniki, kteri Boga ne fp° s ' l najo. Kar bi bila semlja bres fonza. t0 |f bi bil zhloveb bres befede bosbje. ^ er ” r no fposnaj s’ Rfikodemam, in hvaleč’ i 123 no rezi Jesufu: Vem de fi uzlienik od Boga prifhel. Jan. 3 , 2 - — Poflufhaj Je- sufa, kteriga nauki fo v' katolfhki zerk- vi. Rezi s> Petram: Gofpod! ti imafh Befede vczhniga shivlenja. Jan. 6 , dQ, Poflufhaj befedo boshjo s’ shelnim ferzain, ker bres nje no morefh sveli- dian biti. Befeda Jesufova je tebi , in vfirn toljkaj potrebna, kakor je tebi, in vhm potrebna njegova prelita liri. Jesu¬ fova prefveta kri bi bila saftonj prelita, Bo bi fvetih naukov ne bilo. Poflufhaj Velej rad Jesufove nauke , de pravo mo* 'ivoft imalh. Ako te vefelj poflufhati, Bofb moder* sukaj refnizhne shelje po na uliu fo sazhetik modrofti. Modr. 0, 18 . Bodi vfelej lazhen befede boshje. V e bromne dufhe fo hrepenele po fve- hh naukih. David je rekel: Vefelim fe lv °jiga govorjenja, ko zblovek, ktčri ( ' e _lik rop naide. Ff. Ii 8 , 1 0 2 -—Jere- I pravi : Tvoja befeda je meni k’ ve- ^ u , in k’ raslvetlenju. Jer. 15, 16 .— Bndjiza Sabo je od dalezh prifhla v’Je¬ ralom Salomona poflufhat III. Kralj. l °— Ti imalh bliso befedo boshjo, ip 0 * 124 —* modrejfhiga od Salomona lohka poflu- fhafh, Jesufa Kriflufa. Luk. n , 31, Rasfvetljena Marija diviza je fkarb« no poliufhala, in premifhljevala, ne le, kar je Jesuf govoril, pa tudi, kar fopri- prodi padirji, in drugi od Jesufa dobri- ga govorili. Luk. 2, 19. Marija Marte fedra je per Jesufovib nogah fedela, in njegove nauke prav , fkerbno poflufhala, de bi svedila, kako dufho srelizhati, in sato je bila od Jesu- I fa pohvaljena: Marija li je nar boljfbi deli svolila. Luk. io, 39 — 42 . Ti ravno tako delaj, ker li naukov slo potreben, in ker drugazhi ne mo- 1 refh Tvoje dufhe svelizhati. Rezi tedaj I a* Davidam: Gofpod! moja dufha je fu* ha semlja pred teboj — deshja eheljna ia potrebna. Pf. i 42 , 6. —Tudi s’ mladen- t zham jSamuelam • Gofpod! govori, ker tvoj hlapez poflufha. I. Kralj. 3 , 10> Zhe tebi ni mar poflufhati, san*' , zhujefh Jesufa — nili lazhen dobrih del — nifi shejrn fvetodi — pogubljen bofb- ^ Poflufhaj Jeremija: Preklet je zhlovekf kt&ri ne poflufha naukov, m , 3. — PoHu' fhaj Jesufa, kaj govori od 'takih: Kdor je is Boga, beledo hoshjo poflufha: savoljo tiga vi nifle is Boga,.ker befede boshje ne poflulhate. Vi fte is ozheta hudizha. Jan. 8, 44 — 47» Pollufhaj s’ dobrim ferzam, in ne sheli befede boshje imeti po fvojim hu¬ dim posheljenji, har je nemogozhe. Ne shelifh febe poboljfhati, temuzh lebe fpriditi zhe hozhefh flilhati, har tvojimu flabimu ferzu dopade. Isaija pravi: Otro- {hudobni'), kteri noshejo poflave boshje flifhati, reko: Govorite nam do¬ padljivo. Is. 3, 9 — »O. Ne raslagaj befede boshje po fvojim budim posheljenji. Befeda boshja je zhi- in ojflraj ona ne more flabimdufham dopafti, Zhe lih flabi ljudje nozhejo be- ] ^ C( h boshji verovati: ali jo raslagajo po ) j v °jim hudobnim ferzu, vender bodo lo- jeni p 0 zhjfti befedi boshji. ,Sam Kri- tako govori: Befeda, ktdro hm go- Vor il, bo vaf fodila na pofledni dan. Jan. ,■ »3, 48. Befeda boshja je shiva, zhifla, fve- ta j ognjena, ojftra, in ona ne more hu- — 126 — dobnim dopafti. Savoljo tiga imajo fkodljivo ikerb jo raslagati po fvojim Im- dim posheljenji. David prizhuje: Hudob¬ nih nozhe saftopiti, de bi prav fiuril. Pf. 3 5 , 4 • Duhovni flushabniki boshji ne fmejo govoriti, de bi terdovratnim, in fpride* nim ljudem dopadli. Ako bi nauki do- padli flabim, bi ne bili zhifti, in fveti. Ako bi duhovni flabim ftregli, bi ne bili svefti Jesufovi nameftniki. Tako govori fveti Pavl: Ali ifhem ljudem dopafti? Ako bi (j flabim ) ljudem dopadel, bi Kri- ftufov hlspez ne bil. Evangeli niodzhlo- veka , in ga nifim od zhloveka prejel, ampak od Jesufa Kriflufa.Gal. l, io-— 1 Ljudje fploh fo raji flabiga ko do* briga radovedni, in savoljo fvoje fpazh- nofti nozhejo od duhovnov flifhati, ka¬ kor fo potrebni, in vrodni.—Hudobni govore rasujsdano soper blishniga: ozbit> no sanizhujejo kerfhanfke zhednofti: p re ' dersno govore soper nauke katolfhkc zerkve: pohujfhujejo priprofte in nedol- sline dufhe, pa fe togotd zhes befedo- boshjo odkrito njim osnanjeno? Lih od 127 tih je neti Pavl prcljubimu Timoteju pi¬ tal; Zhaf bo prifhel, de ljudje ne bodo sdraviga uka tcrpeli: raji bodo kvante pofluihali. II. 4 » 5 — 4. Ti ne poflulhaj nikolj hudobnih, kteri govore soper nauke katolihke zerk- vej kteri sanizbujejo brumnoft, ponisli- noft, zhifloft, in kar Jesuf sapoveduje: ali opravizhujejo, kar Jesuf prepovedu¬ je. Zhe fe nad hudobnimi pohujfhalh, nili isgovorjen. Kriftuf prizhuje: Nebo in semlja bota prefhla, pa ne zherke ne pizhize ne bo od poftave prefhlo. Mat. 5, 18 . — Poflufhaj fvetiga Pavla: Ako hi ravno Angel is nebel prifhel drugazhi nzhiti, ko rte od naf prejeli, preklet bo¬ di. Gal. i , 8 . Zhe s’ dobrim ferzam poflufhafh be- fedo boshjo, bofh raslvetljenj bofh Ipos- nal voljo boshjo, in po nji shivel. David je bil modrejfhi od tebe, je bil prerok , J n rasfvetljen, vender je hvaleshno fpos- nal; Boshja befeda je fvetilo mojim no¬ gam. Pf. 118 , i05. ISfe bodi posabljivpoflufhaviz boshje hefede, ampak llierbno jo ohrani. Kaj — 128 — tl pomaga poflufhati, zhe hitro vfe po* sabifh ? Posabljeni nauki ti pomagajo ko sgubljen denar. Pofnemaj Davida: V’ fvojim ferzu fim tvoje nauke ohranil, de soper tebe ne grefhim. Pf. ti8, ti. Premifhljuj nauke Jesufove. Boshja befeda je enaka senofovimu sernu , ktd* ro dokler je zelo , nima nizh duha, pa »drobljeno ima veliko mozh. Premifhljuj, in bofh v’ ferzu vnet. David je premi* fhljeval rasodeto befedo boshjo, in je vefelo fposnal: V’ premifhljevanju fe je ogenj ushgal, in moje ferze fe je v’ meni vnelo. Pf. 38, 4 . Zhe fkerbno ne premifhljujefh be* fedc boshje, bofh stniraj neveden, flab, in dobrih del prašen. Nar potrebnifh* nauki fo fltrivni, in temni. Od ponish* nofti, od laftne ljubesni, od hudiga po* sheljenja, in od drugih snotranjih rezin, fo nauki previfoki, in bres premifhlje* vanja oftanejo fkriti. Zhe lih pollufhalh> pa ne premifhljujefh naukov, fi enak unim, od kterih fveti Pavl govori: Smi* raj fe uzhe, vender k’ fposnanju refni* 0 ne pridejo. II. Tim. 3 , 7 . i29 — Shivi po boshji befedi. ■— Poflufhaj, in premifhljuj nauke, de fposnafh, in zhe dalej bolj fposnavafh, kaj delati, kaj opufhati po vfih sapovedih. Kaj ti po¬ maga vediti, kaj Bog prepoveduje, ali sapoveduje,zhe po tim ne shivifh? Vfim sapove fveti Jakop * Bodite delavzi befe- de bosbje, ne farno poflufhavzi. Jak. l , 2 2. — Lih tako govori fveti Pavl: Nifo ti, kteri poftavo flifhijo, per Bogu opravi- zheni, ampak ti, kteri poftavo dopolnu- jejo. Rimi. 2 , 13 . Tedaj, bodi lazben, in shejin pra¬ vize : poflufhaj, ohranuj, premifhljuj be- fedo boshjo, in shivi po nji, de bofh pravizhen. VI. • Lazhni in shejni pravize fo ti, kteri shelni prefvetiga Jesufoviga telefa. Nifi lazben pravize, infvetofti, zhe 18 ferza ne shelifh delivza pravize, in fretofti prejemati, Jesufa Kriftufa v’pre- 6 ?* -130 — fvetim Sakramentu, kteriga je on isneis- rezhene ljubesni poftavil, debifrojeverne s’vfim dobrim napolnil. Ozhaki fo imeli mano v’pufhavi, de bi samogli v’ mozhi tiga jedila fovrasfenike premagovati, in v 8 obljubljeno deshelo priti. — Jesuf je fvojim vernim obljubil , in dal, kar je mana pomenila , (roje pre- fveto tel( 5 , kakor je fam govoril: Moje telo je kruh, kteri je is nebefprifhel Ne ka¬ kor fo vafhi ozhctje mano jedli, in fo umerli- Kdor ta kruh je, ko vekomej shivel. Jan. 6 , 59. Terdno veruvaj, de pod podoba kruha, in vina, je prefveto telo, in kri Jesufova. Jesuf fam je per sadni vezlierj 1 kruh, in vino pofvetil, in fvojim uzhenza 01 dal, rekozh: Vsamito, jejte, in pite: To je moje telo. — To je moja kri. Mat,261 2() — 28 . -— Apofielnam in njih naflcd- f , nikam je oblaft dal ta velik zhudesh d° konza fveta ponavljati, rekozh: To flurite v’moj fpomin. Luk. 22, 19. Jesuf je fvojim vernim sapovedal nj fl ' ga^prejemati v’tim prerfvetim Sakramentu» rekozh: Refnizhno, refnizhno va ta p°* loi vem: Ako ne bote jedli mojiga mefa,in pili moje kervi, ne bote imeli shirlenja v’febi. Jan. 0, 54. Ta prefveti Sakrament daja verni brumni dufhi fofebne gnade. ,Sam Kri- ftuf je govoril: Kdor jd moje mefo, in pije mojo kri, oilane v’meni, in jeli v’ njem. Ta ima vezhno shivlenje, in ga bom obudil na pofledni dan. Kakor jeft shivim savoljo Ozheta: tako bo tudi ta, kteri mene je, shivel savoljo mene. Joan. 6 , 55 — 58. Bodi tedaj lazhen tiga nebcfhkiga kruha , ne sanizhuj Gofpodove' mise , in v’nemar ne pufhaj Jesufove sapovedi, de fi pogublenja ne nakopljefh. Ne bodi, ko Judje v’pufhavi, kteri fo mano sani- zbevali, in nehvaleshno rekli; Nafhi du- f bi leta prašna jed she prefeda. IV* Mojs. >■ 2i, 25, Nili nizh dobriga lazben, zbe Jesufa n e sbelifh. — Pravifh: ( Sim grefhnik — n e predersnem fe—fim nevreden. Spre- mifli — morebiti fo lete ponisbne befede sv ijazhno perkrivalo tvoje lenobe, in lju- besni do greha. — Premaguj lenobo, io- — 132 zhi fe od greha is ljubesni do Boga, in upno pojdi k’ boshji miši. ( Sveti Pavl tirezhe: Ne morefh mise Gofpodove,in mise hudizhove deleshen biti. I. Kor. i0,21. Zhe sanizhujefh Jesufovo sapoved , £ pogublenja vreden: Zhe ga nevredno prejmefh, fi tudi pogublenja vreden : tedaj opufti grehe, poboljfhaj shivlenje, ljubi Boga zhes rfe, in tako perftopi k’ boshji miši. Vefh, kaj pravi fveti Pavl: Kdor nevredno ta kruh je, ali nevredno od tiga kelha pije, je kriv nad telefam, in kervjo Gofpodovo. I. Kor. n, 27. — Sopet tako govori: Kdor prelomi Mojse* fovo poftavo, je bres vfe milofti umorjen ; hujfhi mafhevanje saflushi, kdor { Sina boshiga potoptJ, in kri nove savese ognu- fi. Hebr. 10, 28 — 2Q. Ne savoljo velikiga prašnika j ne sa* voljo odpuftikaj ne savoljo druge rezhi> £ vreden Jesufa prejeti, ampak zhe fi zhift, in zhe Jesufa shelifh prejeti is lju* besni do njega. — Varuj fe hinavfhine, ker Jesuf ti gleda v’ferze. .Spremiffi »egove befede apofleljnam rezhene: Vi — 133 — de zinili, pa ne vfi. — Perilavi {reti Ja- nes: On je vedel sa tiga, kteri ga je mif- lil isdati. Jan. 13, 10 — n. Jesuf tudi tebe vidi, in ti gleda v‘ ferze. Ti le lohka motifh, in Te sapelju- jefh, per njem pa ni smote. Rikar tedaj lebe pravizhniga ne delaj, ampak persade- vaj fi per Bogu pravizhen biti. .Sturi, kar fveti Pavl sapove: jSkuli febe, in le tako jej od tiga kruha. I. Kor. i i , 28- Varuj fe prav fkerbno hinavfkih shel- ja, od kterih II lohka sapeljan. .Spre¬ mim febe — morebiti fe bojifh, in fe framujefh od Gofpodove mise odlozhen bi« tijveuderne isljubesnido Kriftufa. More¬ biti, na marafh sato nebefhki dar, r ven« der is binavfhine iilifh h’ Gofpodovi miši. Juda sdajaviz je tudi s’drugimi uzhenzi Per miši fedel, vender je bil sdajaviz. Kadar je od Jesufa saflifhal: eden is vaf bo isdal, je odgovoril, ko drugi: Uzhenik! lim jed? Mat. 26 , 2i —25. — Glej, de ne delafh po njem. Ti bodi vfelej ponishen. Zhe lih tfiiflifh, Jesufa ljubiti, ne sanafhaj fe P r eveah na fvojo pravizhnoft, in bodi rad — 134 — podvershen fodbi Jesufoviga nameftnika, Zhe lih imafh od njega perpufhenje iti k’ obhajilu, bodi v’ fkerbi. Persadevaj fi zhe 'dalje vezh ljubesni imeti, Is te ljubesni sheli Jesufa prejemtui, in takti fi v’ refnizi lazhen fvetofti. VII. Lazhni in shejni pravize fo ti, kteri sdihujejo po gnadi boshji, in njo fkerbno ohranijo. Gnada boshja je flehernimu zhlo- veltu, pravizhnimu, in nepravizhnimu potrebna. —Zhe fi dobriga lazhen, pro* fifh, in bofh vfelej profil sagnado bosh- i°* Koljko fmo vfi gnade boshje potreb* ni, befeda boshja prizhuje. Jesuf tako govori: Kakor mladika ne more farna od febe fadu pernefti, zhe na terti ne oda* ne, tako tudi vi ne, ako v’ meni ne o- flanete. Jan. 15, 4. 135 — »Slaboft vlih je tako velika, de no¬ beden ne more rezhi; Gofpod Jesuf, drugazhi, ko v’ fvetim Duhu. I. Kor. 1 2» 3.— Sopet: Ne moremo farni od febe kaj dobriga mifliti. II. Kor. 3 , 5 . — Je¬ suf uzhenik ob kratkim vfe pove: Bres mene nesamorete nizh fluriti. Jan. 15 , 5. Zhe lih imajo nafhe dela podobo dobriga, in fo viditi hvale vredne, ven«, der nimajo saflushenja per Bogu, alio nifo fturjene s’ pomozhjo gnade v’ lju- besni. To ima neismerjeno globozhino, in vrednoti fvojih del ne moremo fpos- nati. Lih sa tiga voljo je sapifano: Ne vemo, zhe fmo per Bogu ferda, aliIju- besni vredni. Prid. 9 , 1. To uzhi , de ne fmefh v’ febe upati, ampak le v’ pomozh gnade bosbje. Zhe ravno dobro skivifh, bodi ponishen, ker je vfim rezheno: Ponishajte fe pod vfiga mogozhno roko boshjo. I. Petr. 5, 6- ProJI gorezhe sa gnado, in Bog ti bo pomagal, ker on je neisrezhno ufmi- ljen. Sveti Pavl prizhuje: Volja boshja hozhe vafhe svelizhanje. I. Tef. 4> 3.— In sopeti Gofpod Bog hozhe, de bi vfi svelizhani bili. I. Tim. 2,4. Bog je refufmiljen, in rad pomaga, vender ne mifii, de je tvoj dolshnik. Bog ni nobenimu nizh dolshan: tudi nobeden ne more gnade saflusbiti. Ne tvoje mo* litve , ne tvoje dela nemorejo gnade sa- flushiti, ampak gnadoprejemafh od sgolj bosbje milofti. Sato je sapifano: Miloft bi ne bila miloft, ako bi bila savoljo sa- flushenja dana. Rimi. it, (i.— She fta- rim je bilo rezheno: Tako govori Go¬ fpod: Miloftljiv bom, kterimu hozhem. II. Mojs. 33, 1Q. To ni sapifano, de bi obupal, in ne profil, temuzh , de bi bil bolj ponisKen, in bolj fkerbno profil. Bog ti ni dolshan pomagati, sato ga profi, in ponisbno ga profi. Bog je ufmiljen, sato ga up- no profi. Zhe fi manj pred fvojimi ozh- mi, loshej bofh uflifhan. Profi ponish* no s’ Davidam; Golpod! pomagaj mi sa fvoje milofti voljo. Pf. 6 , 5 . — Rasfvetli moje ozhi, de v’ fmerti ne safpim. Pf »2 , 4. — Tebi istegujem fvoje roke: mo- — 137 — ja dufha je ko fuha semlja pred teboj. Pk i46, 6. Ako ravno fi velik grefhnik, gore- zhe, in upno profii ulmiljeniga Boga. Gnada njegova je vfigamogozbna, in s* njo vfe samorefh. Upaj, in prod. ,Sve¬ ti Pavl, (prej Savi), je bil neufmiljen fo- vrashnik Jesufove vere, pa je v’ Apo- ftelna fpreobernjen bil. Potlej je upno rekel: Tfe samorem v’ Bogu, ktdri me mozhniga dela. Filip. 4, 13. Profi upno, ponisbno, gorezhe fla- novitno , in bofh od Ozheta fvetlobe sa- voljo Jesufa Kriflufa uflifhan. ,Serzhnoft ti daja fveti Pavl rekozh: Perblishaj fe fedeshu boshje milofli, de ufmilenje sa- dobifh. Hebr. 4, l6.—Ne le fveti Pavl, ampak fam Kri (tuf ti daja ferzhnoft, re¬ kozh : Ozhe nebefhhi bo rad dal dobri- ga Duba tim, kteri ga prolijo. Luk. 11,13. Zhe ti Bog odlafha pomagati, ne obupaj sato. Morebiti Ji fhe premalo po- oisben, ali fhe premalo zhutifh butare fvojih grehov j ali fi prej sanikerno saprar- ljal gnade boshje, sato odlafha pomagati, de bolhsa naprej ponishnifhi, in varnifhi. 138 — Upaj, profi: Jn, zbe Bog odlafha, zhakaj poterpeshljivo-na njegovo pomozh. Ha- bak. 2 , 3. Ohrani prav fkerbno gnado, ktero ti Bog daja. O! ko bi ti fposnal, velik dar gnade boshje! Ta velik saklad imafh Vflabi polodi, fovrashnikov je doftij bodi tedaj fkerben, in ponishen, de ob gnado sopet ne pridefh. Ta potrebni nauk je dan od fvetiga Pavla: Opominjam val, de gnade boshje nepridama ne prej¬ mete. II. Kor. 0, i. Saftonj bi gnado prejel od ufmilje* niga Boga, ako bi jo sopet sapravil. Ne sanizhuj gnade fvetiga Dnha. Judesh sdajavez je prodal Jesula sa tridefet frc- bernikov: ti li morebiti sa manj pro¬ dal njegovo gnado. Morebiti, li bil hvalcshcn tim , kteri fo te nauzhili, in ti pomagali gnado boshjo sapraviti. Judesh je denar prejel sa fvojo pregreho, ti morebiti li ga dajal, de bi mogel gre- fhiti. Poflufhaj fvetiga Pavla: Hudo mafbevanje saflushi, kdor Duha gnade sanizhuje. Hebr. lo, 2Q. Porezhefh — Bog bo sopel gnado dal. Sveti Pavl ti odgovori: Nikar le ne moti: s’Bogatn le ne norzhuje. Gal. 6, 7. — Zhe is upanja v’miloft boshjo grefhifh, nili milofti boshje vreden. Po- llufhaj, kar ti sopet rezhe h*eti Pavl: bteri fo bili site - delesbni gnade fvetiga Duha , in potlej fo grefhiii, tim je nemo- gozhe (filno teshho) le sopet k’pokori poverniti. Hebr. 0,4 — 0. Tedaj, profi gorezhe, in llanovitno sa gnado fvetiga Duha, ker bres nje ne tnorelh nizh dobriga lluriti: Ikerbno jo ohrani, de s’njeno pomozhjo Bogu flu- shifh, in dufho svelizhalh. — Zhe sani- zhujefh gnado, bolh od Boga savershen. Bodi vfelej lazhen, in shejin gnade boshje, in vfiga dobriga. Tako fi lazhen pravize, kakor Krillus sapove. VIII. Lazhni, in shejni pravize fo ti, kte- ri b smiraj persadevajo boljfhi prihajati. Lazhen pravize fi, zhe vfe sapove- dane dobre dela fkerhno dopernafhafh.— Lazhni rad je, shejni rad pije, ta nima le prašnih shelja, ampak je, in pije, zhe ima. —Defiravnofi sdrav, jefh, in pijefh, de ne oflabifh: lih tako delaj, in poma¬ gaj fvoji dufhi s’ dobrimi deli. Modri pravi; Delaj po mozhi, koljkor samorefh dobriga. Prid. 9, 10.* Bolniku je v/aha jdd, akolih dobra, grenita: lih tako fi ti bolan na dufhi zhe ti ne dopadejo dobre delaj zhe ne sbe- lifh, in ne delafb kar te boljfhaj zhe is ljubesni ne prejemafh Sakramentov.— Ne bodi ti tak j ampak, kakor uzlii Ive- ti Pavl: Ne bodi len v’ fkerbi: bodi go- rezh v’ duhu: flushi Gofpodu. Rimi. 12 , 11 . Ni sadofii, de nekaj dobriga de- lafh, ampak bodi ka lakomnik blaga, kteriga shelje nifo nikdar fite. Bodi la* zhen, in shejin dobrih del, zhe lih upafb dobro shiveti. Lakomnik, defiravnoim 8 dofti, nikolj ne pravi: Sadofii imam: 11 ravno tako delaj. Lih to sapove {veli? em ter, rekozh: Bratje! persadevajte fi 8 dobrimi deli fvoje svolenje uterditi: tsi ' ko bo vam obilno dano, de pojdete v vezimo kraljeftvo Gofpoda Jesufa Kri- flufa. II. 1 , lo -— 1 1. Premifhljuj fkerbno sapovedi, in boje shjvljenje. Sofebno premifhljuj mi- fli fvojiga ferza, in bofh dofU flabiga nad leboj nafhel. Ponishuj' fe, profi, zhuj, in smiraj fi persadevaj boljfhi biti. Ubo¬ gaj fvetiga Pavla: Hiti po boljfhih da¬ rovih. I. Kor. 12, 3 1. Zhe fi ne persadevafh boljfhi, in bete jf hi biti, bofh flabjfhi, in ob gnado boshjo pridefh.— Zhe fi persadevafh fve- teji biti, obilnifhi gnade prejemafh od ufmiljeniga, in pravizhniga Boga. Poflufhaj.— En bogat Gofpodar je fvoje hlapze k’ febi poklizal, in jim je boje premoshenje isrozhil: enimu je dal Pet talentov denarja : drugimu dva talen¬ te J tretimu eniga, in je fhel prozh. Zhes veliko zhafha pride Gofpod, Poklizhe hlapze, in imarajtingo s’njimi. •— ^ va hlapza fta s’ isrozhenim denarjam per- d°bila, tretji pa ni nizh pcrdobil: ven- ^er ja prijet denar Gofpodarju sveflo °drajtal. — 14 2 — Gofpodar fe pravizhno rasferdi nad letim lenim hlapzam, in mu ojftrd rezhe: Ti hudobni hlapez! saka} nifis’mojim de- narjam nizh perdobil . 3 Potlej rezhe fvojim flushabnikam: Vsamite od njega, talent, in ga dajte unimu, kteri ima de- fet talentov: sakaj vfahimu, kteri ima, bo perdano, in bo obilno imel: od tiga pa, kteri malo ima, bo fhe to vseto, kar ima. To ni sadofli. Gofpod sapove: Ne* pridniga hlapza versite v’unajne tame, kjer bo jok, in s’sobmi fhkripanje. Mat* 25 , 14 — 30 , Vidifh pravizhno fodbo! Pridni hla* pez je od fvojiga Gofpoda prejel pet ta* lentov denarja •, pet talentov je potlej pe r njih perdobil j potlej je po verhu dobil ta¬ lent, ktdriga je leni hlapez imel. Tedaj, je potlej pridni hlapez imel enajtl talen¬ tov, leni hlapez pa nizh, in verh tiga j® bil vershen v’temno jezho, ktcra pomeni pekel. Sdaj fi Iohka preprizhan , de zli e 1 ne persadevafh boljfhi biti, bofh hudob- 143 — liifhij ob vfe gnade pridefh, in potlej bofh vershen v’ pekel. Ubogaj tedaj fvetiga Janesa: Zhe fi pravizhen, bodi pravizhnifhi: zhe fi fvet, bodi fvetejfhi. ,Skr. Ras. 22, 11. Rodi nevtruden, in priden v’ vfih, tudi v’ majhnih dolshnoftih , in bofh loh- ka sveft v’ velikih. Delaj ko lakomnik dela: akolih bogat, je smiraj sheljen ve- likiga , in majhniga dobizhka: fe varuje, ne le velike, tudi majhne fhkode, — Ne sanizhuj pregrefhkov: zhe sanizhujefh majhne grehe, 11 bofh velike nakopaval. Modri prizhuje: Kdor majhno sanizhuje, ko padel. Sirah. 19, 1 . Zhe shivifh po letih naukih, fi lazben >n shejn pravize. Zhe tako delafh, bofh na kten : tukaj s’ gnado boshjo , po fmer- ll s’ nebefhkim vefeljam. i44 — V. Blagor miloftljivim! oni bodo miloft teri fo miloflljivi ? Miloflljivi fo ti, kte* ri is zhifte ljubesni pomagajo blishnimu na dufhi, in na telefu, de bi pravo fre- zhoimel, Boguflush.il, insvelizhanbil.-* Miloflljivi fo ti, 1. ) Kteri blishniga is ljubesni uzhe, in fvare. 2. ) Kteri sa blishniga radi molijo. 3. ) Kteri blishniga ne pohujfhajo, mu dober isgled dajejo. 4. ) Ktdri blishnirau na telefu poma* Miloflljivi fo ti, kteri blishniga ,s ljubesni uzhe, in fvare. dofegli. g a K I. Ljubi blishniga, ko febe sa voljo ga; tako fi febi, in njemu miloflljiv. — 145 — ljubifh, fi ufmiljen: zhe ne ljubifh, ni- raafh ufmiljenja. Uzhi, in fvari blishniga is zhiftelju- besni, bres jese, in grenkofti: le fkerbi, de svelizhanje sadobi. Zhe tako delafh, bo tvoja dobrota tudi tebi v’ prid. »Sveti Jakob prizhuje s Ako tvoj blishni od re¬ brne sajde , in ga vernelhj vedi, de nje¬ govo dulho od pogublenja refhifh, in tvoja ljubesen pokrije veliko fhtevilo grehov. 5, 2o- Ne le duhovni, ftarifhi, in gofpo- | darji morejo sa svelizhanje blishniga fker- beti, temuzh vfi morejo sa vfakiga, in viaki more sa vfe fkerbeti. Ta sapoved je od Boga. Modri pravi: Bog je sapo- tedal vfakimu sa blishniga fkerbeti. ,Si— rfi h. it, 12 . Glej bogabojezhiga Tobija! On je , 1 s’ drugimi israelzi v’ lushnoft odpel- jari v’ Babilon. De bi njegovi bratje ne posabili Gofpodove sapovedi, je hodil h v fim israelfkim vjetim, in jim dajal nau ke svelizhanja. Tob. l, 15. Lot je prebival v’ oftudni ,Sodomi. n ni med njimi le zhiflo shivel, ampak 7 je tudi dobrotljivo fkerbel sa njih pobolj* fhanje, in jim je prijasno rekel: Moji bratje! prolim vaf, nikar ne delajte te hudobije. I. Mojs. 19, 7 — 9. Tudi enako delaj, infvariblishniga: pa ga fvari is zhifte ljubesni, de bi fe po* boljfhal. Bog tebi to sapove po modrim: Ne boj fe blishniga per njegovim padzu pofvariti, in ne molzhi, kadar mu samore tvojabefedapomagati^ Sirah.4, 21 —' 28 - Ta sapoved je veliko krat ponovljena v’fvetim pilmu. ( Spolnuj sapoved bosh* jo, pa gledaj, de imafh ljubesen in mo*, droll. Zhe ljubesni in modrofti ni p er tebi,bo tvoje fvarjenje fhkodljivo. ,Spr6' j mifli befede fvetiga Pavla: Bodi poter*, peshljiv: imaj ufmilenje s’flabimi: fvari I. Tef. 5 , 14. „ j Ne bodi prenagel v’ fvojim (varjenj'; temuzh dobro fprernifli, kako, komUt | sakaj, koljko in kadaj govoriti, in ( varl ‘ ti, de hudiga namefl dobriga ne nap ra ‘ vifh, in ne rasshalilh blishniga bres vli* ga prida. Poflufhaj, in ubogaj modi 1 ' ga: Nikogar neobdolshi preden ne isp r3 ' — i47 • fhafh: kadar fi pa isprafhal, pofvaripra- vizhno. ,Sirah. 11 , 7. Ne fvari blishniga v’ jesi: hudobna jesa preshene ljubesen in modrofl. V' jesi bofh prehudo, in neperloshno fvaril. Lih sato je sapifano: ,Svarjenje ni pra- vizhno, ktero fe v’jesi godi. Sirah. 19, 28. Ne fvari blishniga neperloshno, am¬ pak fpremini, kaj je tebi, njemu in drugim v’ prid. S’ neperloshnim fvar- jenjam bofh lohka veliko grehov napra¬ vi. Modri ,Sirali te uzhi: Ne fvari fvo- j ! ga blishniga per vino. 31 , 4 i. .Svari blishniga fkrivno, ali ozhitno, kakor fo njegovi grehi fkriti, ali ozhitni. .Sam Krifluf to uzhi rekozh; Ako tvoj brat grefhi , pofvari ga na fkrivnim: zhe te ne pofhifha, pen sami fhe eniga ali dva: ako jih ne poflufhn, povej zerkvi. 18 , 15 — 1 7, Ne hoj fe blishniga jese , zhe ne mo- ^efh di ugazhi odverniti pohujfhanja, Tvo- ) e barjenje bodi pravizhno , in modro , ' p nder fvari. Zhe je tudi tvoj blishni ta krat jesen, bo drugikrat bolj varen: 7 * — i48 — tako pomagafh njemu, in drugim. ,Sve¬ ti Pavl uzhi fvojiga ljubiga Timoteja o- zhitne grefhnike, ozhitno fvariti savoljo drugih rekozh: Te fvari ozhitno, defe bodo tudi drugi bali. I. Tim. 5, 20- Zhe hozhefh druge pridno fvariti, shivi fam po sapovedih : fzer ti bodo od*, govorili: Sdravnik osdravi febe. Luk. 4> 23.— Blishniga ne morefh fvariti is zlu* (le ljubesni , zhe fam shivifh hudobno. Kako samorefh rezhi fvojimu blishnimu! Brat ! pufli bom pesder is tvojiga ozlie* fa vergel, zhe imafh fam v’ fvojim ozhe- fu brun? Luk. 6, 42. Kadar druge fvarifh, oftani ponishen. Zhe nimafh budiga pred ljudmi, ga imafh lohka pred Bogarn. Druge fvari, ker h dolshan, in oftani ponishen, ker fi J°h' ka flabeji od uniga. Delaj tedaj , kart® fveti Pavl uzhi: Bratje ! ako je blishnio kakiga greha prenagljen , takiga vi uzhi* te v’ duhu krotkofti, in premifli l^ e > de ne bofh tudi ti fkufhan. Gal. 6> Nekaj sgledov bo tukaj is fvet'6® pifma, de bofh moder, in de po vol) 1 boshji fvarifh blishniga, de fe poboljfk 3. i i4p — Ahab hudobni Israelfki kralj je v* prizho Josafata jerusalemfkiga kralja sa- nizhljivo govoril od preroka Miheja. Jo- safat rezhe Ahabu: Kralj, nikar tako ne govori. III. Kralj. 22, 8. — Sadofti bo tudi tebi toljko govoriti, in fvariti ljudi •hoje enakofti. Heli je imel rasujsdane /Inove: jih je fvaril, pa premehko, rekozh: Nikar', m oji otrozi, ne delajte takd.— To je tilo premalo; savoljo tiga Po bili vfl ne- hezhni. I. Kralj. 2. — Zhe tvoj otrok, ali dushabnik grelhi, fvari pravizhno, in po saflushenji. Ne bodi hudobnih be- fedi, pa tudi ne premehkih, de ne bolh ptujih grehov deleshen. Jonata, dobri fin ,Savla kralja, je go- v °ril sa fvojiga ljubiga prijatla Davida, kteriga je Savi sapovedal umoriti; govo¬ ri je tako: Kralj! ne pregrelhi le nad fedolshnim Davidam. Veih, on je fvo- ) e sbivlenje pollavil, in velikana umoril. Savi odgovori: David ne bo umorjen. I. ^ r alj. 1Q, i — 0. Delaj tudi ti takd. Vidiih °iheta, mater, golpodarja, ali drugiga P r ednika fvarjenja, fvari vredniga, pa tvo- | , I 150 — je {Varjenje bodi ponishno, mehko in profhnji enako. Imafh mogozhniga, togotniga zhlo- veka (Variti, preroka Natana glej. On je s’ lepo priliko Davidovo ferze prej omczhll, potlej gaje s’ nje slago permo- ral lebe kriviga fposnati. II. Kralj. 12» 1 — 13. — Tako delaj ti. S’ mogozh* nim , togotnim zhloveliam prijasno, in ponishno, vender refnizhno govori, de te rad potlufha, in fe poboljfha. Jesuf tudi tebe uzhi, kako blishni* ga fvariti. On, viklhi Gofpod vlih, n* vfih enako fvaril, Uzhenik Jesuf je fvoje uzlienze nev* trudno uzhil, in mehko fvaril, ker (o bili majhniga uma ; pa dobriga ferza. On je maloverniga Tomasha prej prijns- no preprizhal, potlej ga pofvaril: Ne bo* di neveren, ampak veren. Jan. 20, fk Tako ti. Nikolj ne fvari ojftro r efni% e sheljniga zhloveka, ampak prijasno g a poduzhi, pokashi mu pravo pot, ih ^ e bo poboljfhal. Jesuf je Saduzeje pohlevno n 2 * 11 in fvaril. Krivoverzi fo ,onf bili, k er ^ 0 151 — /e motili, in pifem nifo prav saftopili. Jesuf jim je pohlevno rekel: Vi le moti¬ te, ker ne snate pilem. Mat. 22 , 25 — 32 . — Tako ti. Kaj pomaga ojftro /var¬ jenje zhloveka, kteri je v’ smotij prej gauzhi, de fposna fvojo smoto, in fe poboljtha. Jesuf je hudobne fariseje ojftro fva- ril, in njih hinavfhino rasodeval. Oni fo bili savoljo tiga sloferditi, venderjim ni persanafhal, de bi nevednih ne sa- peljevali. — Tudi ti delaj tako, kadar dru- gazhi ni mogozhe nedolshnih ubraniti, sa- kaj, boljfhi je, de grefhnik ssflusheni fhpot prejme, kakor de bi bil nedol¬ žni sapeljan. Ljubi Boga, in blishn iga savoljo nje¬ ga) in ljubesen ti bo dajala obilno mo- droft, tvoje belede bodo osdravljive, in ^ofh veliko plazhilo od Boga prejel. Bog ti sapove blishniga fvariti, pa |ndi ti sapove' {varjenje poflufhati. Ma- 0 je modrolerzhnih, de bi blishniga P r nv frarili: malo je tudi takih, de bi 152 — fvarjenje radi poflufhali. Poflufhaj sa- flusheno fvarjenje. Sapifano je: Boljfhi je ozhitno fvarjenje, ko Ikrita Ijubesen. Prip. 27,5. Zhe te blishni, miflifh, is hudiga ferza fvari: zhe ti je njegovo fvarjenje bodezhe, le krotko poilufhaj, morebi¬ ti je , kar ti pravi, refniza. Velikokrat je fovrashnik bolj refnizhen, ko prijate!. ,Sovrashnik vidi tvoje flabofti, prijateljih ne vidi. Ni vfelej fovrasbnik, kteri te fvari: ni vfelej prijatel, kteri te hvali' Dofli je lashnjivih prijatlov, in tih fe va¬ ruj. Modri prizhuje, de perlisnjeuz f v °' jiga prijatla s’ befedo golufa. Prip. 11, 9 > Bodi hvaleshen zhloveku , od kteri- ga 11 bil prarizhno fvarjen, in poboljfhaj fe. Sapifano je: Kdor ljubi fvarjenje, ljubi modroft: kdor pa fvarjenje fovra- shi, je neipameten. Prip. 12 , 1..-—^ u ' di je sapifano: Kako dobro je na pofvar- jenje pokasati fpokorjenje! sakaj tako bofh radovoljno grehu ubejshal. ,Sirah> 2 °, 4 . Nikoli ne posabi, kar ti sdaj povem. 153 — Nar refnizhnifhi snamnje dobriga, in ponishniga ferza imafh, zhe sallu- sheno fvarjenje ljubifh. Nar refnizhnifhi snaminje hudiga, in napuhnjeniga ferza imafh, zhe saflu- sheno fvarjenje fovrashilh. Hudobni, in terdouratni grefhniki fovrashijo fvarjenje. Kdor ljubi greh, ne more ljubiti fvarjenja. Ref je: Neumni ne poflufha govorjenja, ako mu ne go¬ vori, kar on v’ ferzu ljubi. Prip. 18, 2- ,Sara je domazho deklo savoljo nje- niga pregrefhniga sadershanja pravizhno pofvarila. Dekla je ,Sari prav hudobno °dgororila , in hude rezhi lashnivo ozhi- tala. Tob. 3, 7 — 10. Herodesh kralj je bil pravizhno fvar- ) e n od fvetiga Janesa harftnika savoljo Ptuje shene, htero je per febi imel: ker ) e pa hudoben bil, fe je rasferdil, in ukasal Janesa v’ jezho pahniti. Mat. i 4 > 3 - Vikfhi judovfkiga ljudflva fo Jesufa °V’ r ashili in ga umorili, ker fo bili od n J e ga pravizhno fvarjeni. To je navada vlih flabih, de fe jese ^ Saflusheno fvarjenje > ne pa na fvoje — 154 — grehe. — Prelim te, dobro premifli te nauke, in delaj po njih, tako bofh lebi in drugim ufmiljen: tudi bofh miloftdo* legel. II. Miloftljiri fo ti, kteri 'sa blishniga molijo. Ni Jfi miloftliv, in ne ljubifh blisk" niga, zhe ne molifh, in ne profifh Boga sa njega. # Sam Bog po apoftelnu Jakopu to sapove: Molite eden sa drusiga, de hote svelizhani. 5, 16. naf nan ne vpelji v’ fkufhnjavo — refhi nal 0( ^ hudiga. Mat. 6,9 — 13. Te befede Je- sufove naf uzhe,in nam sapovejo sa druge moliti, in profiti. Moli, in profi Boga sa duhovne, bodo s’fvetim Duham napolnjeni, ker to bo vfim v’ prid. Duhovfka flushba je^* m Uzhenik Jesuf je fvoje uzhenze , uzhil moliti: Ozhe nafh — pridi k' n — dai nam — odoufti nam —n a ^ 155 no teshka, in nevarna. Duhovni fo na- meftniki boshji nasemlji, in frednihi med Bogam in ljudftvam, pa fo zhloveki. ■Sveti Pavl, ako lih apoftel, jepifalRim- ljanam; Prolim vafv’imenu Gofpoda Je« sufa, de mi pomagate v’fvojih molitvah sa-me k’Bogu, i5, 30. — Moli, inprofi tudi ti sa vfih vernih ozheta Papesha, sa vfe .fhkofe, in sa vfe duhovne katolfhke zerkve. Moli, in profi Boga sa deshelfke oblaflnihe. — Judje fo bili opominjani profiti Boga sa neverniga kralja Nabuho- donasarja, pod kterim fo bili v’fushnofti. Baruh. 1, r i. — Verne je fveti Pavl opo¬ minjal Boga profiti sa neverne oblaftnike, 0( 1 kterih fo bili krivizhno preganjani. |"Tim. 2,1 — 2. —Veliko raji ti moli, ln profi sa Zefarja in njegove nameft- kteri samorejo veliko pomagati, ln tudi pomagajo katolfhki zerkvi. Mbli, in profi Boga sa fvoje porod¬ ne , sa fvoje otroke, in sa dobrotnike. »Sveti Jakop sapove moliti sa vfe rekozh: 'dohte eden sa drusiga, de bote sveli- fcl >ani. 5, 16. — Veliko bolj fi dolshan moliti sa te, do kterih II dolshan obilnifhi ljubesen imeti. Moli, in profi Boga sa vfe ljudi, de prav shive', in de bodo svelizhani. Tako sapove fveti Pavl: Profim, de molite sa vfe ljudi. I. Tim. 2, 1 . Moli, in profi tudi sa fovrashnike, de fe poboljfhajo, in pravizhno shive. To je Jesufova sapoved: Molite sa fvoje fovrashnibe. Mat. 5, 44. Moli, in profi Boga sa grefhnike. Drugih grebi morejo tebe pezhi. Bog ti sapove: .Skerhi s.a hudodelnike, kako bi jib od hudobije odvernil. Prip. 21, 12> Zhe jim ne morefh drugazh pomagati, faj profi s’folsami sanje, kakor David: Moje ozhi obilno jokajo, ker ljudje tvojih sapoved ne dershe. Pf. U8, 130- Moli in profi Boga, kadar vidifh pohujfhanje. — Ki ljubesni v’tebi ne do Boga, ne do blishniga , zhe nifi sbal°’ flen savoljo pohujfhanja. Kar Boga sha* li, more tebe shaliti. Profi njega, de bi tvoji bratje, in feftre obvaro¬ vani bili pred pohujfhanjam. t Sveti Pavl pravi: Kdo fe pohujfha, de bi mene tie peklo ? II. Kor. 11 , 29- — Tudi ti bodi shaloften, in profi. Moli, in profi tudi sa mertve verne, de is viz refheni pojdejo v’ nebefhko kra- ljeftvo. ( Sveto pifmo prizhuje: t Sveta in dobra mifel je sa mertve moliti, de bi bili od grehov refheni. II. Mahab. 12 ,46. Tvoje ufmiljeno oko naj bo shaloftno vfih nadlog blishniga, dufhnih , in telef- nih, kterih je fvetpoln. Profi ufmiljeniga Boga, naj tebi in drugim pomaga. Zhe fiufmiljen, bofh deleshen ufmiljenja. III. Miloftljiri fo ti, kteri ne pohujfhajo blishniga, in mu dajejo dober sgled. Gorje tebi! zhe blishniga pohujfhafh. Bjubesen ti sapove sa blishniga svelizhanje fkerbeti; fpremifli, kako velika pregreha oi bila njega pohujfhati. ,Sveti Janes Pravi: Mi moremo sa blishniga fvoje s hivlenje poftaviti. I. 3, iG. •— Ko bi ne s amogel drugazhi blishnimu ubraniti v’ — 158 — pogublenje, bi imel kri preliti sa njega: fpremifli, koljko bi bil neufmiljen, ako bi pomagal v’pekel? Ifriftuf pravi: Gorje zhloveku po kterim pohujfhanje pride! Mat. 18, 7 . Ti bi bfl ubijaviz fvojih bratov, ako bi njih dufhe pohujfhal. Ti bi bil fo- vrashnik boshji, fvoje dufhe in blish- niga j ko bi pohujfhanje dal. Pcflufhaj, kaj je fveti Pavl takimu rekel: 0 polni vfe hudobe ! lin hudizhov, in fovrashnil* vfe pravize. Djan. Ap. 13, i0. Dobro fpremifli befede fvetiga Pav¬ la, de pohujfhanja hudobo prav fpos* nafh, in de ne pohujfhafh blishniga, se kteriga ie Jesuf vfo fvoio prefveto kri prelil. S’ pohujfhanjam bi ti pomagal hudizhu dufhe pogubljevati, de bi one vekomej nefrezhne bile. — Boljfhi bi ti bilo malinfki kamen na vrat obeliti, in te v’ morje vrezhi, kakor fam Kriftuf govo- ri. Luk. 17, 2. Ti bi bil kriv pohujfhanja, ko bi no¬ beden ne hotel po tvojim sapeljivim g°’ vorjehji, ali sadershanji fturiti. Krift°‘ ni mogel pohujfhan biti, vender je rekel k 159 — Petru: Pojdi ftran ,Satan ! ti li mi pohuj- fhanje. Mat. 16 , 2 3. Tako ftrafhno je Jesuf Petra pofva« ril, ker ga je hotel is nevednofti, in is ufmiljenja od terplenja odverniti. Dobro fpremifli, kaj ti bo Jesuf rekel na fodni dan, zhe is hudobije blishniga pohujfhafh! Preklet bofh od Jesufa, in preklinjan bofh od sapeljanih dufh na vekomej. Nikolj ne posabi, kar ti sdaj re¬ zkem, — Ne govori, in ne lluri pred blishnim , kar bi mu bilo grefhno, ko bi po tebi shivel. Ne fmefh pohujfhanja blishnimu da¬ hi pa tudi ti nad njim fene pohvifhaj. >Si hudobnih, zhe blishniga pohujfhafh: ^ fvoji dufhi neufmiljen, zhe fe pohuj- fhati dafh. — Zhe pomagafh blishnimu v pekel, preklinjan bofh od njega: zhe nad hudobnim pohujfhafh, bofh nje- preklinjal vekomej, vender tvoje, in blishniga obfojenje bode vekomej oftalo. Sdaj ti rezliejo. — To ni greh. — Ti« 6 a greha fe ni treba fpovedati.—Ta greh na - fe vsamem. — Ne verjami hudizhevim hlapzam. Judje fo lih tako govorili pred Pilatam, de bi ga nagnili Jesufa obfodi- ti, pa nifo bili ne on, ne oni isgovar- jani. Mat. 27 , 25 . Yefh, de bo Bog tebe in druge pra- vizhno fodil. Shivi tedaj po sapovedih, in ne hodi sa mnoshizo, de bi hudobi¬ jo delal. II. Mojs. 23 , 2 .— - Beshi pred hudobnim , de fe njegoviga sadershanja ne nauzhifb, in perloshnofti ne dobifh fvojo dufho pohujlhati. Prip. 22 , 25 . Ni ti sadofli, ne dati, ne vseti po- hujfhanjaj morefh tudi s’ dobrim sgle- dam blishnimu pomagati. Shivi pravizhno pred ozhmi nar fre- tejfhiga Boga, in shivi pravizhno pred blishnim, de mu s’ dobrim sgledam p°' magafh. ,Sam Kriftuf ti sapove: Nej fve* ti tvoje shivljenje pred ljudmi, de tvoj e dobre dela vidijo, in zhafte Ozheta nebe- fhkiga. Mat. 5 , l6. Zhe imafh druge pod tvojo oblafijo# mprefh fofebno f ker beti jim s' dobrim sgledam fvetiti. Vli tvoji nauki bodo prasni, zhe bogabojezhe ne shivifb. Te¬ daj, kar drugim prepovedujefh, pervi fe varuj: kar drugim sapovedujefh, per¬ vi delaj, tako bolh V fvetim Pavlam refnizbno govoril: Shivite po meni, ka¬ kor jeft shivim po Kriftufu. I. Kor. 4, lG- Tudi} morefh dober sgled brumnib jemati. Jesuf je rekel: Sgled fim vam sapuftil, de kakor fim jeft delal, tako vi delate. Jan. 13 , i5.— Shlvi po Kri- Hufu , in gledaj na njegove prijatle. Lih to uzhi fveti Pavi, rekozh: Gledajte na te, kteri brumno shivd. Filip. 3, 17 K’ Ivojim poduzhenju imalh tukaj popifaniga brumniga mosha ftare savese, de fe po njem rarnafh.— Eleazar, bo- gabojezb mosb, je shivel v’budim zha- f u * Antijoh neveren, in neufmiljen kralj ] e filil jude malikovati. Veliko judov l e is ftrahu malike molilo, pa Eleazar je til smiraj ftanoviten v’ veri praviga Boga. Neverniki fo ga Ulili od jedi malikam da¬ rovanih jefti, on pa fi je raji svolilfmert. Rekel je ; Hozhem raji pred zhafam u* mreti, ko druge pohujfhati. Zhe bi rav¬ no sdaj s’ greham od fmerti refhen bil, roki Vligamogozhniga ne bom, ne shiv, ne mertev odlhel. Ako pa sa sapove- di ferzhno umerjem, bom mladenzham sgled sapuftil, de bi tudi oni sa sapove- di Golpod Boga umerli. — Kadar je bil to sgovoril, je bil naglo umorjen. H. Mahab. 6. Ravno tako delaj ti. Nobeniga ne pohujfhaj, in fe ne daj od nobeniga po- hujfliati. Pohujfhanje lohka dafh, teshko popravifh, kor fi blishniga dulhi fhkode lluril. — Dober sgled vedno dajaj, in ga jemli ' } de lebi, in drugim pomagafh. — Tako li miloflljiv, in miloft sadobifb. IV. Miloftljivi fo ti, kteri blishnimu na telefu' pomagajo. Potrebnimu pomagaj koljkor premo* refh po sapovedi vligamogozhniga Boga. Ref, Bog ti sapove potrebnim ufmiljen biti, rekozh: Ubogi bodo v’desheli tvo- jiga ftanovanja. Sato ti sapovem, pomagaj jim. V. Mojs. 15 , 11. Bog je bogate, in uboge ftvaril. To je potrebno, de bi ljudje med feboj sdru- sheni bili, in mirno shiveli: pa tudi je bogatim sapovedal pomagati ubogim. — Kdor fvoje ufhefa pred ubogiga vpitjam satifne, bo on tudi vpil k’Bogu, pa ne bo uflifhan. Prip. 21 , 13 . Job,zhe lih med neverniki rojen, in preden je Bog ozhitno sapovedal, je bil ufmilcn proti ubogim. Tako je sapi- lano od njega: Je bil ozhe ubogih. Job. 29 , . 0 . Tobija je bil smiraj ufmiljen, in lih sato je fvojiga fina uzhil ufmiljen biti, J ekozh: Moj fin! Koljkor bofh premogel, bodi ufmiljen ubogim. Zhe bofh veliko 1 mel, obilno dajaj: Zhe bofh malo imel, gledaj, de tudi malo rad podeljujefh. 'f ako fi naberafh veliko plazhilo sa dan Potrebe. Tob. 4,8 — iO. Jesuf Kriftuf je ponavljal to sapoved. ^'fvetim evangelji je povfod ufmiljenje sapovedano. On je tudi govoril od eniga neufmiljeniga bogatina, kteri ni hotel po- trebnimu Lazarju pomagati j :in sato je bil obfojen v’ pekel, Luk. lG, 19 — On prizhuje tudi, de buda lodba zhaka te, kteri nozhejo pomagati ubogim, in bo neufmiljenim ojftro rekel: Poberite feod mene vi prekleti v’ vezhni ogenj. Mat. 25, 4i — 45. Pervi verni kriftjani fo bili po boshji sapovedi radi ufmiljeni. ( Sveto pifmo prizhuje, de fo uzhenzi Iklenili, de vlak naj pofhlje po fvojun premoshenji sa shi- vesh v’Judeji prebivajozhim bratam: kar fo tudi ftunli. Djan. Ap. 11 , 29 — Dja- nje apoftelnov po godim prizhuje od veli- kiga ufmiljenja vernih kriftjanov proti ubo¬ gim- .... Bodi tudi ti ufmiljen, in bofh veli¬ ko plazhilo prejel od Boga. David pr>* zhuje : Blagor timu, kteri pomaga ubo¬ gim J Gofpod ga bo v hudim dnevu re- fhil. P/. 40, 1 .—Jesuf je rekel: Blagor ufmiljenim! oni bodo miloft dofcgli, —* Tudi je sapifano: Kdor pomaga uboginL — 1Č5 Gofpodu pofojuje, in Gofpod mu bopo- vernil. Prip. 19 , 17. Ne bodi pa ufmiljen is lakomnofti. Zhe pomagafh blishnimu, ker ti velike dobizhke obeta, ali daja, jnifi ufmiljen, temuzh lakomen. Ti bi bil ribizhu enak, kteri ribam mezhe jed, de jih vjame, Zhe pomagafh blishnimu, de ti obilno vrazhuje , kakfhno saflushenje imafhper Bogu ? Tudi grefhniki tako delajo. Luk. 6 , 23. Ubogim, in potrebnim pomagaj sa¬ bljo Boga rad , in le tako fi prav ufmiljen. Ufmiljenje blishnimu (lurjeno nima saflu- shenja perBogu, zhe mu nerad pomagafh. Bakihno saflushenje imafh, zhe blfshni- tnu pomagafh, ker fe ne predersnefh odrezhi, zhe mu dafh , kar perkrivati, tajiti ne morefh: zhe s’ voljo odvsa- nefh, kar s’ roko dal h. Ubogaj tedaj fvetiga Pavla: Ne daj s’ shaloftjo, ali po lili . snkaj vefeliga darovavza Bog Iju- ^i II. Bor. 9 , 7. . Pomagaj potrebnim bres godernjan- J a * ne rasnafhej, kar fi blishnimu dohriga delal 1 ne ozhitaj mu fturjene dobrote. Poflufhaj modriga: Dobra befeda je bbij- fhi, ko dar: oboje pa je per pravizhnim. t Sirah. 18 , 16 — i 7 . Raji, in obilnifhi pomagaj bogabo* jezhim, ko rasujsdanim, ker bogabojezhi bodo tvojo dobroto v’prid obrazbali. Tudi Tobija je tako delal. Tob. 2, 2* Tudi flabim pomagaj, ako fo po - trebni, in premorefh: vender gledaj de njih lenobe ne podperafh, in de jim per- loshnoft ne dajalh k’ rasujsdanju. Lih to ti meni modri: Zhe dobro delafh, glej) komu, in bofh hvalo sa dobroto prejel* ( Sirah. i 2 , 1. Bodi ufmiljen savoljo Boga. pomagaj ubogim in potrebnim , sladi sapufhcnia 1 otrokam, vdovam, in bolnikam, in bofh od Boga miloft prejel. Blagor miladlj'- vim J oni bodo miloft dofegli. — 167 — VI. Blagor ferza zhijlim! oni bodo Boga gledali. Zhiftiga ferza j'e vfak zhlovek bres greha. Popolnama zhiftoft ferza ne more biti na fvetu. Sato pravi modri: Kdo more rezhi: Moje ferze je zhifto, jeft lim bres madesha? Prip. 2o, 9. Persadevaj fi, ne le velikih, temuzh tudi majhnih grehov, in grehov nevarnih perloshnoft fe varovati. Tudi fkerbi vfo ljubesen do greha is ferza pregnati, in j tako bofh zhiftiga ferza. t Serza zhiftoft pomeni tudi sdershanje I ''figa, kar jc soper fhefto, in deveto sa- poved boshjo. Tedaj, ferza zhifti fo ti, *•) Kteri fo nedolshne dufhe. 2.) Kteri fo po fvojim ftanu zhifti, in ^kerbe zhifti oftati. I " — i68 I. t Serza zhifti fo ti, kteri fo nedol- shne dufhe. Ljubi pravizhnoft, in shivi po sa- povedih: tako fi zhifliga ferza, in ne- dolshne dufhe. Nevtrudno delaj dobro, in varuj fe hudiga, in pridefh v’nebefh- ko kraljeftvo. David vprafha: Kdor pride na goro Gofpodovo, in kdo bo v’nje¬ govim fvetim kraji prebival? odgovori: Ta pride, kteri ima nedolshne roke, > n zhillo ferze. Pf. 23, 3 —>4. Sope* on pravi: Ohrani nedolshnoft, in dela) pravizo: sakaj takimu bode dobro. 36 , 37. Zhe hozhefh Boga vekomej vshiva- ti, bodi fvef. ,Svet fi zhe po KriftuA 1 shivilh. Po vfih supovedih shivifh, po Krifiulu shivilh. Jesufnafje s’fvoj° prefveto kervjo pofvetil, de bi fe odpO' vedali budobii, vfim grefhnim sheljam; in po njem fveto shivcli. Tedaj, fvcti Pavl: Grehu (le odmeril, shivite Bogu po Kriftufu Jesufu. Rimi. 6, a. Zhe hozhelh Bogavshivati vekomej, fovrashi in varuj fe greha; ljubi in de¬ laj dobro. Sapifano je: Zhifte fo bosh- je ozhi, in ne morejo hudobije gledati. Habak. l, 13 . — .Sveti Janes prizhuje: Nizh omadeshaniga, ali kar gnufobo de¬ la, ne pojde v’ nebeihbo kraljeftvo. ,Shrry. ras. 21 , 27. Nikar ne sapeljuj febe; ne upajpre- vezh v’ fvojo pravizhnoft ; temuzh persa- devaj fi pravizhen biti perBogu, in po- nishen oflani. Modri te uzhi: Ne bodi v fvcjih miflih prevezh pravizhen. Prid. ?j 17. —- ,Spremifli, kaj pravi Prerok Kahum: Ozhifhen ni nedolshen per Bo¬ li 11 - i, 3.-— Tudi David prizhuje: Ako bi ®°g tebe pravizhno fodil, babo bi ob- fial? Ef. 129 , 3. Tedaj, s’vfo mozhjo delaj dobro } ®°di pravizhen, in v’ fvoji pravizhnofti °flani ponishen. Ni popolnamofti na fvd- 'n tvoja bogaflushnofl je flaba, zhe 'h veft nizh velikiga ne ozhita. Abo lib *hivi(h pravizhno, vender fismiraj bosh- 8 — 1 TO — je milofli potreben. Poflufhaj Krifiafa: Kadar vfe fturifh, kar ti je sapovedano, rezi, ,fim nepriden hlapez. Luk. 17, 10. Zhe hozhefh nedolshne dufhe biti, premaguj hudo posheljenje, ktero te ne¬ vidno fladko sapeljuje. Tedaj ne shi- vi po hudim posheljenji, in odverni fe od fvoje hudobne volje. ,Sirah. 18, 20< -—Lih to sapove fveti Pavl: Shivite Bo¬ gu v’ Kri (tufu Jesufu. Greh naj ne go* fpoduje v’ vaf, de bi bili njegovimu po- sheljenju pokorni. Rimi. 6, n — To je potrebno, in savoljo tiga sopet uzhi fveti Pavl: Ni fmo dolshniki niefa, de bi po mefu shiveli. Ako bote po me* fu shiveli, bote vekomej umerli. Ri®l* 8, 12 — 13 . , ! Zhe hozhefh zhifte dufhe biti in v nebefa priti, ljubi sapovedi, in shivip 0 njih. Ljubi, kar Bog ljubi: fovrashi, kar Bog fovrashi: imaj (lanovitno volj 0 vfelej Bogu dopafti, in mu bofh dop a ' del. Zhe (1 tak, bofh s’ Davidam ? e ' fnizhno rekel: O kakofladkefo menitvo* je sapovedi! (lajfhi fo mi, ko med jim uftam. Pf. U8, i 03 . —. 171 — Zhe sapovedi dopolnujefh is ljubes- ni, fi dober otrok: zhe sapovedi dopol¬ nujefh is ftrahu, fi fushnik. Ljubi sa¬ povedi, in is ljubesni shivi po njih, in bofh svelizhan. Brofi smiraj Boga sa gnado, de bi ljubil njegove sapovedi. Zhe jih ljubifh, rezhefh, in miflifh s’ Davidam: Imam vikfhi vefelje po sapo- vedih shiveti, kakor nad velikim boga- ftvam. Pf. na, i 4 . Premifhluj sapovedi, de boshjo vol¬ jo prav fposnafh, in po nji popolnama ®bivifh. Zhe ljubifh sapovedi, jih bofh ra d premifhljeval, bofh zhedalej bolj boshjo voljo fposnaval, in vnet pohajal po volji boshji shiveti. Zhe ne ljubifh sapoved, ti ne bo mar jih premifhljcvati, bofh neveden oftal, in fe sapeljal. Lih to meni modri: Kdor ifhe sapoved, bo s’ n ]>mi napolnjen: hteri pa golufnodela, bo v’ sapovedih pohujfhan. ,Sirah. 32, 19- Vfe sapovedi fpolnuj, in le tako ii zbiftiga ferza. Vfa volja boshja ti je o- ' sn anjena, in rasodeta, de po vfih sapo- yedih shivifh, ne pa po fvojim dopada- )enji. Mojsef je v’ Gofpodovim imenu 8 * 1 1T2 — aapovedal: ,,Spolnovajte vfe sapovedikte« revam osnanujem. V. Mojs. 27, 1 . Jesufje fvojim apoftelnam rekel; Režite ljudem vfe dershati, karkolj fim vam sapovedal. Mat. 28, 20. Blagor tebi! zhe po vfih sapovedih jshivifh: pojdefh v* refelje fvojiga Go* fipoda. Gleda j, de fene sapeljujefh. Hudob* nik je pred fvojimi ozhmi pravizhen, ker ima lashnjivo veli. Kaj mu pomaga ta* ka lashnjiva pravizhnoft! Sveti Pavl uzhi: Kita, kteri fe hvali, pravizhen, ampak , kteriga Bog hvali. II. Kor. io, 18. Imaj pravizhno ved, de fe ne sa¬ peljujefh. Pravizhno ved imafh, zbe ahafti boshje, in fvojiga svelizhanja p er rfim ifhelh-Tvoje mifli naj bodo snu* raj na Gofpoda obernjene. Pf. 24, Karkolj delafh, delaj v’ imenu Golpoda Jesufa. Kolof. 5, 17.—-Tako imafh pr®* vizhno ved. Ako hozhefh pravizhno ved imetij premaguj hudo posheljenje, in preshen* i - »73 is ferza ljubesen do greha. Je veliko nedolshnih grelhnihov ’ } sakaj fpazheniniM ahloveku le vlaka pot dobro sdi, ali Go- fpod vaguje ferza. Prip. 21, 2. Zhe je ljubesen do greha v’ tvojim ferzu, bofh nevidno sapeljan, ker fe ti ko vfe nedolshno sdelo, kar grefhno ljubifh. Refnizhno je, kar modri govo¬ riš Modroll ne gre v’ hudovoljno duiho, in ne prebiva v* telefu grehu podvershe- nim. Sakaj fveti Duh uzhenik modrofii beshi od hinavza, in kamor hudobija pri« d«, ga preshene. Modr. 1,4 — 5. Te* daj: Hudobni fe motijo, ker jih je hudo¬ bija oflepila. Modr. 2, 2»* ,Spremifli fe prav fkerbno. Morde ® pred Tvojimi ozhmi pravizhen, in brea ftrahu shivifh, ker ti flaba veft daja la- ®bnjiv mir. Ref fo hudobni bres ftra- bu , kakor bi dobre dela pravizhnih ime¬ li. Prid. 8, i4. — Obilnoft grehov perne- fe flepoto, in lashnivi mir. Ta je pra- rizhna fhtrafinga njih hodobije, kakor boshja befeda prizbuje. — Bog je oflepil grefhnikov ozhi, in oterdil njih lerze, — 174 — dc s’ ozhmi ne vidijo, s* ferzam ne sa- flopijo, in fene fpreobernejo. Jan. 12,40. Hudo posheljenje zhloveka fladko fkufha — pervoljenje rodi greh — greh dela posheljenje mozhneji — is pogoftni- ga pervoljenja pridejo hude navade — hu¬ de navade napravijo flepoto, in lashnjiv mir. Terdovratni grefhniki nad peklam bres vfiga ftrahu vife'. Modri prizhuje: Grefhniki imajo pot s* kamnjam gladko nadelano, ali k' sadnjimu gredo v’ pekel. ,Sirah. 2 1 , * 1. Le pravizhni, in sgrevani grefhniki imajo pravizhna ved. Le kdor ljubi pra- vizo, in fovrashi greh je v’ fvojih miflih pravizhen. Prav lepo David govori: Mi* loft, in refniza fle fe frezhale: praviza* in mir fe bota kufhnila. Pf. 84, 11.— Refnizhna fvetoft saflushi miloft: fvetoft pernefe pravi mir. Kjer ni refnizhne fre* tofti, ni milofti, in ni praviga mirti. Kriftjan, ohrani , ferza zhiftoft, a J* dufhe nedolshnoft. Moli, profi in sdi- huj, de gnado sadobifh. Skerbnd fe va¬ ruj hudih perloshnoft. Bodi ftanovite« v’ Gofpodovim ftrahu. Vedno premifhluj befede Jesufove: Kaj pomaga zhloveku Mef fvet imeti, dufho pa pogubiti? Mat. »6, 26. Zhe dufhe nedolshnoft ohranifh, bofh Bogavshival vekomej."— Ohrani ne¬ dolshnoft , in delaj pravizo: sakaj taki- mu bode dobro vekomej. Pl. 36, 37 * n. Serza zhifti fo ti, hteri fo po frojim ftanu zhifli, in fkerbe taki oftati. Krifljan moj J tukaj bofh prejemal n aulte, de bi sapeljivo nezhifto poshe- Ijenje soper fhefto, in deveto sapoved boshjo premagoval: de bi po fvojim fta- nu zhifto shivel. —,Serza zhifloft je vlim Spovedano. 8avoljo fvoje flabodi k dofti naukov potreben ; pa lihsavoljo fvoje 1 labodi sa- ®orefh od naukov pohujfhan biti. Tedaj " kodo varni, in framoshljivi nauki da- ni i in zhe vezh potrebujefh, poprafhuj, in poflufhaj Jesufoviga nameftniha na fpovedi. ,Serza zhiftoft je Bogu slo prijetna. On, prezhifti duh, ljubi zhifte. Modri pri* zhuje: Zhiftoft fturi zhloveka Bogu nar blisheji. Modr. 6 , 20 . — Bodi zhilte du- fhe, in Bogu dopadefh. Sapifano je: Zhe ferza zhiftoft ljubifh, imafh prijatla nebelhkiga kralja. Prip. 22 , lt. Vedno pro/i Boga sa zhifto ferze, rekozh: Stvari v’ meni, o Bog! zbifto ferze. Pf. 50, 12 . —Profi Boga s’ lolsa- mi, de bi v’ lepo zhiftort saljubljen bil, ker nje lepota je fkrita. Sato pravi K fl * ftuf: Vli ne saftopijo te befede, ampak ti, kterim je od Boga dano. Mat. 19 , ll * Bog ti sapove po fvojim ftanu zhifto shiveti: tedaj fkerbno ohrani zhifloft p° ftanu, v’ kterim li. Poflufhaj, kako o* zhi fveti Pavl; To je boshja volja, de {veto shivite, in de fe nezhiflofti sder- shite, in de fvoje telo ohranite v’ fvcto* fti, in v’ zhafti: ne po posheljenji ko ne* verniki: sakaj Bog vaf ni poklizal k’ ne* zhiftofti, ampak k’ fvetofti. I. Tef. 4 ,3 -- *■' »77 Moli, in zhuj, de po fvojim ftanvi zhifto shivifh. Natura je fkashena, fo- vrashnikov je dofti, grefhifh lobka, po- boljfhafh fe teshko. Skerbi vedno, in sla, ker po befedah fvetiga Pavla: Imafb drag saklad, (ali vtlikjhaz,') v’flabim te« lefu. II. Kor. 4, 7- ,Skerbno fe varuj nezhiftofti, in kar v' nezhiftoft napeljuje, ker ona je pre- zhiftimu Bogu slo ofludna. Veliko krat fiflifbal, ali bral, kako ojftrd je Bog ne- zhiftnike fhtrafoval, s’ vodo , s’ ognjam, 8’ mezham. Tako je bilo na fvetu, ka¬ ko pa po fmerti? Modri prizhuje; Ne- »hiftnik pufba sa feboj preklet fpomin. >Sirah. 23 , 36. Pec tebi, o kriftjan, je nezhiftofl oftudnifhi, ker fi ud Jesufov. ,Sveti Pavl vfe verne opominja: Ne vefte, de vafhe telefa Kriftufovi udje? Bote Je¬ hove ude nezhiftofti podvergli? Birni. e i 15. Varuj fe tedaj slo fkerbno oftudnih R r ehov. ,Sveti Pavl apoftel tako govori: ^ezhiftoft fe zlo ne fme imenovati med vami, kakor fe Ivetim fpodobi. Nezhift- 8 ** 178 niki nimajo delesha v’ kraljefbu Jesufo- rim. Efes. 5,3 — 5. De fe tiga sapeljiviga domazhiga fo* vrashnika obarujefh, in ga premagujefl), nikolj prevezh ne zhujefh. Lepo te pro¬ fita v’ imenu preljubiga Jesufa Kriftufa krishaniga, shivi po naukih, ktere sdaj dajam. x.) Moli, in premifhljuj. Moli, in profi rtanovitno ufmiljeniga Boga, de zbifto shivifli, in on ti bo rad pomagal. Fred vfigamogozhnim, in ufmi* ljenim »Stvarnikam is ferza jokajozh profi, de ti daja fvojo vfigamogozhno gnado. — Perporozbuj fe prezhifti divizi Marii, de ti od Boga fprofi zhiflofl. — Zhe fi bolj fkufhan, bolj profi, in bofh uflifhan. Vedno profi s’Davidam: O Bog! flvari v meni zhifto ferze. Pf. 50, 12. Premifbljuj veliko krat fmert, fodbo, nebefa, pekel, vezbnoil. Premifblj u j tudi vezhkrat rane Jesufove, in njegove bolezhine. Premifhluj, in profi Boga : Prebodi s’ fvojim ftraham moje mefb. ^ U8, 120- 179 — Vfkufhnjavi premifhljuj karkolj te odverne od grefhniga dopadajenja, in pervoljenja: mifli Boga prizhjozhiga: hrojiga Angela varha, fofebno Jes*fa Kriftufa krishaniga in kervaviga imaj pred ozhmi. — S’Ivojimi miflimi bejshi od febe, in pojdi s’njimi v’nebefa, v’vize, v’ pekel, v’ fvete rane Jesufove, de pre¬ lagan ne bolh. Po fkufhnjavi fpremifli s’ftraham nc- varnoft fvoje dufhe. — Ako fi premagan bil i ponishuj fe, jokaj, in terdno obljubi bolj varen potlej biti; fofebno terdno obljubi fe fkerbno varovati, kar ti je fkufhnjave napravilo. — Zhe li prema¬ mi fkufhnjavo, hvali Boga, kteri ti je Premaganje dobrotljivo dal. Zhe fi lih Premagal fkufhnjavo, ponishuj fe, ker je bila tvoja dulha v’nevamofli, in bodi smi- J' a i ponishen, ker nevarne fkufhnjave fe bodo lohka ponauljale: morebiti bodo n evarnifhi. 2-) Bodi vfelej ponishen. Nikolj fe ne sanafhaj v’ fvojo mozh: 7 be fe hofh bolj sanafhal, hitreji bofh padel, Sapifano je: To rezhe Gofpodj Preklet zhlovek, kteri upa v’zhloveka, in ima mefo sa fvojo mozh. Jerem. IT, 5. Tedaj, tudi v’febe ne fmefh upati. Zhe lih imafh mirno dufho, in po¬ kojno telo: zhe premagujefh fkufhnjavo: zhe nimafh nevarnih perloshnoft: zhe fi veliko zhafa ftanoviten, ne sanafhaj fe, ampak ponishen bodi. Zhlovek je enak mtfrju: po veliki tihoti fe ferditi valovi vsdigujejo. Bodi smiraj ponishen in bofh od Boga vedno pomozh imel. .Sveti Peter obljubi: Bog daja gnado ponishnim- I. 5, 6. Bodi smiraj ponishen. Glej s’Ara* ham veliko fhtivilo nefrezhnih, in pogub¬ ljenih savoljo nezhiftofti. Nezhiftoft j e veliko krat pravizhna fhtrafinga grefhmg® napuha, kakor fveti Pavl prizhuje: je napuhnjene dajal v’shelje njih ferza, in v’ nezhiltoft. Rimi. i, 24. Bodi ponishen tudi na oblazhil^' Teshko fi zhifte in framoshljive dufb e ; zhe nili ponishne nofhe. Refnizo govor* modri: Telefno oblazhilo pokashe *klo* reka. 4 Sirah. U) , 27. t Spremifli, sakaj fe tak i85 kar pravi fveti Pavl: Nar manj shlalitni udje vezh zhafti— vezh framoshljivofti —- potrebujejo. I. Kor. 12 , 23. Premaguj neumno ljubesen do fvo- jiga flabiga telefa. V’ pofhtenih potre¬ bah pomagaj fvojimu telefu, pa — hitro — framoshljivo —, de ne bolh lkulhan. Nikolj ne fturi pred boshjimi ozhmi, kar b* ne hotel rasglaleno imeti. Kar ti re¬ jeni kakor v’ fkrivnofli,saftopi dobro — fpofhtuj fvoje teld. Lih to sapove Cveti Pavl: Vfaki med vami naj ohrani fvoje teld v’ fvetofti , in v’ zhafti. I. Tel. 4., 4. Bodi framoshljivih ozki. — Oko je hudobno, in polno hudiga flrupa. Oko drugih je tebi, oko tvoje je drugim iilno sapeljivo, slafti , zhe fo sraven snamnja nesdrave ljubesni. — Ozhi ne vedo govo¬ riti , govord vender dufhi, jo s’ nezhi- posheljenjam napolnujejo, in sape- jjujejo. — Bodi tedaj framoshljivih ozhi, in pofnemaj nedolshniga Joba, kteri je djal: Saveso fim fluril s’ fvojimi ozhmi, de bi flabiga ne miflil. 31 » -i. V’prizho Boga obljubi, in ponavlaj obljubo prav terdno, 'ne radovoljno pč- 186 gledati nevarnih rezhi. — Zhe tvoje ok6 »ajde, saverni ga s’boshjim flraham. Predersno oko drugih, fvari sramnim obiizhjam. David je bil bolji od tebe, vender ok<5 ga je sapeljalo: pa hudo, hudo ga je sapeljalo. II. Kralj. 11 . Zhe vidifh lepiga zhloveka, bersh mifli — On, in jeft bova umerla. — Da* vid, bogabojezhi kralj, in rasfvetljeni prerok, je fkufii, koljko je okd hudobno, in $a tiga voljo je potlej gorezhe profil Boga. Ti fi bleso bil vezh krat sapel* jan od fvojih ozhi; profi tedaj s’njim: Gofpod! odverni moje ozhi, de nizhemur* nofti ne vidijo. Pf. 118 , 37 . 6.) Varuj fe lenobe, Lenoba, in mehko shivlenje bo tebi veliko nezhiftih mifel, befedi, in tudi del nakopavalo. Zhe v’lenobi shivifh, fe bolh veliko flabiga smilbljeval, velik 0 napžhniga govoril, in poflufhalj bolh hodil med Habe, v’nevarne perloshnofh, in bofh smiraj poln fkufhnjav. Bosbje befeda prizhuje; Poftopanje je veliko hu* diga nauzhilo: t Sirah. 33, 29 . Poftopanje, ali lenoba veliko hudiga nauzhi, nezhiftoft nar loshej. Delaj te¬ daj pridno: ne bodi nikolj bres pofhtenih opravil in bofh veliko manj fkufbnjav i >niel, ker ne bofh dajal proftora hudi¬ ču. Efes. 4 , 27 . Zhe v’ lenobi shivifh, proftor dajafh hudizhuj tvoje telo v’ preobilnim po« *bitku bo hudobnifhi; tvoja dufha bo b f es mozhi, bofh fkufhan, in premago- v& n. Poflufhaj kaj pravi Ezehiel: Ur- $hah hudobije ,Sodome je bilo shivljenje bres dela. :G, 4 t. Varuj fe obilnoft jedi, in pijazhe. Zhe fvoje telo obilno redifh, ti bo povernilo hudo sa dobro. Teld je farno na febi hudobno, hudobnlfhi je, akopre- d°bro ima. Sopet prizhuje Ezehiel: Shivljenje bres dela, in kruha fitoft je bilo krivo hudobije »Sodome. 16> 49. Obilnoft mozhniga pitja je fhkodlji- v J^i, ko obilnoft kruha. Velik dar je J* n o, pa njega obilnoft je fhkodljivo. J ‘h sato opominja modri: »Is vina pride n ®ahiftoft. Prip. 20, 1 - —in fveti Pavl: Ne vpijanite fe, ker is tiga nezhiftofl pri* de. Efes. 5 , 18. 8 .) Varuj fe hudih perloshnofh ,Slab ji, in poln hudiga nezhifhg® posheljenja, tedaj shivi v’ boshjim fka- hu, in v’ ponishnofli, in varuj fe hudih perloshnofh Zhe lih rniflifh v’ dobrim ftanoviten biti, varuj fe fkufhnjav,in karti fkufhnjave napravlja. Lihtouzhi fveti Pavl: Zhemiflifh te rd n o fiati, glej de ne padefh. I. Kor. to, 12 Ne upaj v’ fvo jo mozh. Peter je b>l bolji od tebe, vender je v' nevarni p cr * loshnofti Jesufa satajil. Zhe nozhcfh varen biti, fl pomdzhi gnade boshje ne* vreden, in bofh grefhil. Poflufhaj J e ' snfa, kteri ti sapovet zhuj, in moli, de v* fhufhnjovo ne padefh. Mat. 26 > 4 >- Bejshi pred hudobnimi, oko n e > bofh hitro njim enak. Loshej bodo hu¬ dobni fpridili tebe, kakor ti poboljfh® hudobne, ker natura flaba ti pomag 3 v’ hudobijo. Ubogaj modriga, rekozhi- ga: Bejshi pred flabimi, de perloshnofh ne dobifh fvojo dufho pohujlhati. 22 , 25 . i89 — Zhe letimu petrebnimu nauku nifi pokoren, fe bofh hudobije rasujsdanih pervadel, in nezhutno navsel, de fam ne bofh vedel kadaj, in kako. Bejshi od hudobnih, ko bogabojezha ,Sara, ktera je refnizhno djala: O Gofpod ! vefh, de nifim nikolj med take fhla, kteri fi ne- fpodobno kratik zhaf delajo, in s’ taki« mi > kteri fo neframniga shivlenja, fe ni« fira pezhala. Tob. 3, 16 — 17 . Ubogaj me, tudi s’ mladim boga- kojezhim zhlovekam drugiga fpola nc lm aj nepotrebne prijasnolli. Tebi do- P a de njegovo framoshljivo sadershanje, ln ga ljubifh, pak morebiti tvoja ljube- * en ni sadorti zhifta savoljo fvoje fkrite flabofti. Zhe je lih tvoja ljubesen zhifta do njega, ali do nje, fe prav lohka ne¬ čutno v’ flabo premenjuje. Ti ga lju¬ bih , ker fe ti brumen sdi, pa morebiti k°lj sato, ker je mlad, zhedniga oblizhja, ‘ n drugiga fpola. Ker fe ti brumen sdi, e ga manj varujefh, ker ne fposnafh "evarnofti fvoje ljubesni: tvoje ferze fla« in potlej fe teshko osdravi. Ne imaj tedaj [nepotrebne drushbe s’nobenim zhlovekam drugiga fpola: te* muzh vfe ljubi, kakor ti Bog sapove. Prolim te, prav fkerbno obraniti) kar ti bom sdaj ob kratkim pravil. — Va* ruj fe vliga, kar nezhifto posbeljenje obuduje. Zhe vidifh druge neumno, in ! rasujs- dano fe vefeliti, ne pohujfhaj fe nad njimi. Oni fe sdaj vefelje, potlej bodo vekome/ shalovali. Poflufhaj, kaj od njih rezhe nedolshni Job • Boben, in zitre no* lij o, in per glafu musike fe vefelje,. .Svoje dni v’dobrim shive, in naglo v’pel 4C * gredo. 22, 12 — »3. Ne posabi tedaj nikdar, kar lim sgo* raj pravil. — Varuj fe vliga, kar nezhifl® poshel/enje obuduje. Ker Bog ferza zhiftoft ljubi, i n sa ' pove, bejshipred vfakim greham, inpvee greha nevarno perloshnoftjo. Ako zhid° shivifh, bofh prezhiftiga Boga vshiva vekomej, kakor je Jesuf obljubil, rekozh' Blagor ferza zhiflimj oni bodo Bog 1 gledali. ig-i VIL Blagor mirnim ! oni bodo otrozi bothji imenovani. P . A f ej je Jesuf rekel: Blagor krotkim! sdaj Pravi: Blagor mirnim! —-Krotkoftin mir- 1 »od ft e podobne befede, vender eno ne pomenite, Krotkoft pomeni notrajni po- ^°jt mirnoft pomeni unajno pohleuno *3dershanje s’ljudmi. — Unajna mirnoft 18 notrajne krotkofti pride. Kteri fo mirni ? Mirni fo ti , Kteri savoljo Boga mirno shive. 2-) Kteri blishniga krivizhno ne shalijo I. Mirni fo ti, ktdri savoljo Boga ^'rno shive. ^ ^ikar fe prehitro mirniga ne fhtej, er blishniga ne shalifh, njemu krivize — XQ2 — ne delafh, molzhifh, in preterpifh. Spre« mifli dobro, zhe fi tak savoljo Boga. Miren fi lohka is mersliga, ali bojezhiga /erza, ne pa is zhifte ljubesni do Boga* in blishniga. Zhe ti je dobro, in flabo enako: zha te ne shali, kar Boga shali : zhe hudoba pregledujefh: zhe tvoja drushina dela, kar le ji ljubi: ako molzhifh, in preter¬ pifh is mefene modrofti, nifi miren sa* voljo Boga. Ljudje te bodo hvalili; boshji otrok pa nifi. Tako govori f vetl Pavl: Rasumnoft mefa je fmert, in Bogu fovrashna. Rimi. 8, b — 7. t Zhe is ftrahu pred ljudmi, de bi s njimi lashnjivi mir imel, grehu pergledii' jefh , nifi miren savoljo Boga, in ne pri' defh v’ vezhni mir. Po Davidu fe ravj naj, kteri je govoril k’ Bogu: 0 Bog. nifim tvoje pravize v’ fvojim ferzu fk rl ' val: ampak fim tvojo pravizo ('tvoje * a ’ povedi ) ozhitno pravil. Pf. 3 f), i i* Kar Bog prepove, ali sapove, n 10 ' refh v’ ferzu imeti, in fe po njegovih sa ' povedih ravnati: ne le fkrivno, tudi *>' zbitno. Morefh fvoje vefelje do dobrig 3 : — 193 — in shaloft soper hudo y’ potreti ozhitno fkasovati. Zhe ifhefh flabim dopafti: *he fe befedi neumnih bojifh, nifi miren savoljo Boga, in ne ifhefh njemu dopa¬ fti' Poflufhaj fvetiga Pavla; Ifhem lju¬ dem dopafti? Ako bi fhe ( flabim ) lju¬ dem dopadel, bi Kriftufov flushabnik ne bil, Gal. 1, 10. Porezhefh s Zhe fe ne sadershim po drugih, zhe fvarim, in fe flabim udav¬ om, nimam mirti, Prijatel! ravno te befede, s’ kterimi febe opravizhujefh, febe obfojujefh. Ti fam soper febe pri- zhujefh, de fe bolj ljudi, ko Boga bo- )ifh. Kar fta Peter in Janes vikfhim od¬ govorila, je tudi tebi rezheno: ,Spremi- flite — z he je prav, raji ljudi poflufhati, ko Boga? Djan. Ap. 4, 1Q. Glej Mojsefa ! On je vidil Israelae grefhiti. in je filno rasferden bil. II. 19. — On je bil polen fvete je- M OJS, > 33 , j 6 * j® grefhnike fvaril in ftrahoval, ven- er je sapifano : Mojsef je bil nar krot¬ ki mosb od vfih ljudi. IV. Mojs. 12, 3 - 9 104 Jcsuf je bil nar mirnifhi, vender je prodajavze, in menjavze s’ tepeshnizo is tempeljna isgnal. Jan. 2, i4 — iG. Apoftelni, in vil fvetniki fo, bili mirni, vender nifo pregledali hudobnim, in nifo delali po dopadljivofti flabih, te- muzh fo boshje zhafti ifkali, grefhnike fvarili, in fkerbeli, de bi bili svelizh9 n '‘ Tudi ti delaj tako. Ljubi mirnoil, pa nikolj soper refnizo, s' fhkodo fvoje, ali blishniga dufhe. Jersadevaj fi kolj* kor morelh s’ ljudmi mir imeti, pak mir- noft ljubi savoljo Boga. Sveti Pavl vlim sapove: Bodite ene mifli: imajte mir, in Bog miru bo s’ vami. II. Kor. i3, 1‘* Zhe lih morefh s’ drugimi mirnu shive- 1 ti, vender ubogaj modriga: Ne boj ^ blishniga fvariti, in ne molzhi, ako mn tvoja bcfeda samore pomagati. ,Sirah*4, 27, 28- , . 1 Ljubi mir savoljo Boga , in ga im a ) S’ fvojim blishnim. Bodi tudi med blisj 1 ' nim ufmiljen frednik, de neha jesa, 10 de mirno shivi. Zhe li persadevafh fT,ir 1 1 imeti, in ga napraviti, imafh snam' 1 ! 0 1 boshjiga otroka. Modri pravi: Praviz * , i 195 — ni fkerbi sa hudodelnika hifho. Prip. 2 1 , 12. Saref! pravizhnik fkerbi, hudobnik pa ne fkerbi: temuz-h zlo sdrashbe na- , pravlja. Zhe hozhefh vfe to.po volji boshji delati, imaj modroft, pa tako modroft •maj, ktero zhifta ljubesen daja. Bres ljubesni ni prave modrofti. Rasfvetljena modroft te bo nauzhila prijasno, ojftro, pravizhno govoriti, in delati. Ref je: Modroft ve', kaj in kako govoriti. Prid. , 8 , 5. Zhe ljubesnivo rasfvetljeno modroft imafh, bolh veliko dobriga delal: bofh ^miraj drugazhen s’ljudmi, pa le sato, de l e Bog zhefhcn, in blishni svelizhan. ,Se tofh sadershal po flabofti blishniga, pa ne is perlisnjene ljubesni do njega, te- ^nzb po sgledu fvetigaPavla, kteri pravi: 1 (Slabim Hm flab bil, de bi 1 -labe Jesufu perdobil. Vfim fim vfe bil, de bi vfe sve¬ tal. I. Kor. 9,22. j , Zhe rasfvetljene modrofti ni v’ tebi, °fh lohka sdrashbe namefti miru naprav¬ ic* ker bofh molzhal, kadar bo treba •S°.voriti: a li govoril, kadar je treba mol- — igO — zhati: bofh prenaglo, neperlosfrno, pre¬ malo, ali prevezh govoril.— Imaj zhifto ljubesen do Boga, in blisbniga, in ljube- sen ti bo dala modroft. Blagor tebi! Per modrih ima vlaka rezh fvoj zhaf, m fvo/o perloshnoft. Prid. 8, 0. Persadevaj fi pravo modroft imeti, bres ktere ti vli nauki ne bodo nizh p o* magali. — Kar Hm do sdaj pravil , bode bolj raslagano s’prihodnimi nauki. II. Mirni fo ti, kteri blishniga ltrivi*h' no ne shalijo. De blishniga krivizhno ne shalifk, de febi, in njemu nepokoja ne detafh, ukroti jesik. Ta nauk je slo potreben, ne posabi ga. — Boga fe boj, in blisk* niga ljubi; zhe ga ljubifh savoljo Boga» ga ne bofh krivizhno shalil, in bofh & 1 * vshival. Zhe fe Boga ne bojifh, in blisk* niga ne ljubifh, bofhjesizhen,nepokoji^ in ti ne more dobro biti. Sapilano j e ' — 197 Kdor hozhe shivlenje vefelo imeti, in dobre dni viditi, naj ne govori hudiga. Pet. 3, 10. — David tudi prizhuje: Je- sizhnimu zhloveku nebo dobro na semlj’. Pf- 139, 12. Veliko hudiga bofh febi, in dru- gun delal, zhe jesika ne premagujefh. Ni mogozhe povedati, koljko jese, pre¬ pira, nepokoja, krivize , in drugiga hu- diga je bilo savol/o flabiga jesika. Sve¬ to Jakob prizhuje: Jesik — hudobniga z Jdoveka—je ogenj, sapopadlk vfe kri- Vlz e, nepokejna hudoba, poln fmertni- ga ftrupa. 3,5 — 8 . Hudobni jesizhnik je bolj neufmi- |) e a ko neufmiljena sver, ker jeneprijat- * a | n » in prijatlam nadleshen, inkrivizhen. iuzh ti ne pomaga, ne molitev, ne po- 'to> ne druge dobre dela, zhe fvojigahu« J ?, 0 . S a jesika ne premagujefh. Poflu- a ej fvctiga Jakopa: Ako miflifh, de fi ogabojezh, pa ne bersdafh fvojiga je- 8l * la > je tvoja bogabojezhnoft prašna. 1 > 20 . Ne bodi dvojniga jesika. To raso- eva tvoje nepravizhno, insvijazhno fer- — iQ8 — ze. ,Sam Kriftus prizhuje: Is obilnofti ferza ufta govore. Luk. 6, 43. •— Kdor govori, kakor ljudem dopade, nima no¬ bene ftanovitnofti, nobene pravize. Sa- pifano je: Bog zherti na dvoje govorezhe ufta. Prip. 8, 13. Ti govorifh po dopadljivofti drugih, de bi s’njimi mir imel, pa ne bo tal«. Ker refnize ni v’tebi, in pravifh , je ah ne, kakor ljudem dopade, bofh veliko krat govoril lashniivo, in krivizhno. Ljudje te bodo fposnali, bofh imenovan lashnik, in podpibovaviz. Pofiufhaj kaj pravi modri: Dvajesizhnik je preklet: sakaj on jih bo veliko med fabo mirnih sdrashil. ,Sirah. 28, 15. Veliko flabifhi, in hudobnifhi fi > zhe govorifh, je, ne ; dierno, belo, dc bi ljudi v’ smoto, ali v’ fhhodo napeljal Eni lashnjivo hvalijo, kar ne vedo: v vfako rezh fe vtikujejo, in priproftig 3 blishniga salesujejo: oni imajo sa enko- sarez vina dulho na prodaj: Takim p raVl Isaija: Gorje vam J kteri hudo dobro, in dobro hudo imenujete: kteri hudobmg 3 sa darove opravizhujete. 5, 20 — 23« i Govori, kakor blishni potrebuje, vender vfelej relnizhno, in pravizhno. Drugazhi govori s’ krotkim, drugazhi s’ togotnim: drugazhi s’ mogozhnim, dru¬ gazhi s’ podloshnim: drugazhi s’ vefelim, drugazh s’shaloftnim: drugazhi s’ hudob¬ nim , drugazhi s’ nevednim, vender vfe- lej is zhifte ljubesni refnizhno, in pra¬ vizhno. Lih to fveti Pari ob kratkim u*hi, rekozh: Vafhe govorjenje bodi prijasno, s’ folijo (modro(ti) potrof^; no , de vefle, kako gre vfakimu govoriti. Kolof. 4, 6. ,Spremifli, kako modri govori: Ne jdarovori norzu po njegovi nororti. Bersh potlej pravi: Odgovori norzu po njegovi norofti. Prip. 26, 4 —■ 5. —r Hozhe re¬ šili: Odgovori, in govori blishnimu, ka¬ kor modro previdifh, de ga samorefh poboljfhati. Tedaj ne posabi beledi fve- t'ga Pavla: Valhe govorjenje naj bodi s’ l°ljo modrofti potrefeno. Ako hozhefh mirno shiveti, prema¬ guj hudobno jeso. S’ boshjim ftrahara premaguj/vojo hudobno jeso: s’poh!ev- fhino premaguj jeso drugih. Zhe is je* se govorifh, neumno govorifh: zhe fe s' togotnim prepirafh, veliko hudiga ne* pravifh. Modri ti daje dober fvet: Ne prepiraj fe 3 ’ bahazham , in ne nofi dre- va v’ njegov ogenj. Sirah. 8 , 4* Zhe prepira ifhefh, ga bolh nafhel, pa s’ fvojo fbkodo , in s’ fhkodo blishni- ga. Zhe drugim ne dafh miru, ga tudi ti ne bofh imel. Tvoja nepokojna du* fha ne bo mogla moliti, in Bogu flushi* ti: enako fhkodo bofh blishnimu delal. Mirnoft te dela otroka boshjiga, nemir* noft te dela otroka hudi-hovigS. fhaj: Le hudobnik ifhe prepira, pa zhes njega bo neufmiljen angel poflan. Frip. IT, II. Zhe ljubifh mir, in ga ifhefh, g a bofh nafhcl. Bodivfelej pravizhen, rc* fnizhen , ponishen, poterpeshljiv, ufmi- ljen, in bofh mirno shivel. Zlo hudob¬ ni ne shalijo radi takiga zhloveka. Mo* zhen veter podere terdno drevo, terfl® pa ne, ker mozhno drevo fe mu uftavlj a » terfl fe udaja* K’ tvojimu poduzhenj u — 201 — j je sapifano: Pohlevni fe bodo v* veliki- mn miru rasvefelili. Pf. 30, 11 . Zhe hozhefh mirno shiveti, ne mi- fli hudiga soper blishniga is hudobniga ferza. Ljubesen d sapovet Nobeniga ne obfodi v’ fvojim ferzu preden ne ispra- fhafh, ,Sirah. H, 7.—Prenagla fodba soper blishniga je snsmnjc hudiga fer- *a. Ni ljubesni v’ tebi, zhe blishniga flabo fodifh, kadar ga samorefh dobro. Tedaj; Ne salasuj blishniga, in ne ifhi hudobije per pravizhnim. Prip. 24, 15» Zhe is flabiga ferza mifliih hudo soper blishniga, bofh teshko molzhal. Tvoje ufta bodo is obilnofti ferza govo¬ rile. Mat. i2, 34* —- Kako samorefh do¬ bro govoriti, zhe tvoje ferze je hudob¬ no? Tvoje befede bodo dofti hudiga na¬ pravile. Prizhuje befeda boshja: Hudob- nik ima na jesiku gorezh ogenj, in pre¬ pir napravi. Prip. i6, 27 — 28. Obrekovavza, ali opravljivza ne po- flufhaj. Od hudobnih jesikov bofh veli¬ ko lashnjiviga, in flabiga svedel, in bofh i — 202 tudi veliko flabiga govoril. Ne polhi- fhaj jih, in mifli ko David: Zhertim ti- ga, kteri blishniga obrekuje. Pf. 1 O 0 , 5. •—Delaj kar ti modri sapove: Sagradi s’ ternjam prave ljubesni Tvoje ulhela, in ne poflulhaj liudobniga jesika. ,Sirah. 28, 28. Veliko krat li bil preprizhan, deli svedel dofti sleganigaj sakaj pa vender Te ne poboljfhafh, in prehitro verjamefh vfaki beledi? Ne poflufhaj hudobnih jesikov. Zhe rad ne poflufhafh, oni ne bodo radi govorili. ,Svari obrekovavza; Taj bodi shaloften , in Tkashi shaloft. Mo¬ dri pravi: ,Sever odganja desh, shalo- ften obras odganja obrekovauza. Prip- 25, 23. Zhe^lih rad ne poflulhafh, vender bolh kaj flabiga, fkoraj po^ lili, svedel. Ne verjami prehitro kar fe soper blish¬ niga govori. Sadershanje| blishniga ima veliko krat podobo hudiga, ako lih ni hudo. Tvoje lib' tako. Ti A shalolicn, zhe drugi verjamejo, kar Te lashnjbo .soper tebe govori: bodi tudi s’ drugimi enako pravizhen. Zhe je refnizhno, kar flifhifh hudiga soper blishniga, bodi sha- loften, in pomagej mu, zhe samorefh: pa ne povej drugim, kar fi flabiga sve- del Ni ljubesni v’ tebi, zhe od vfiga govorifh, kar fi flifhai. Poiiulhaj mo. driga: ,Si kako befedo soper blishniga flifhai. 9 naj oftane ona v’ tebi pokopana, in saneli le, te ne bo rasgnala. ,Sirah. 19, 10. Zhe te ljubesen permora govoriti, ker ne morefh drugazhi pohujfhanja, ali krivize odverniti, dobro fpremifli—.ka¬ ko— kadaj — koljko — komu govorifh. Ref je to: Norzi imajo ferze na jesiku, eiodri imajo jesik v’ ferzu. ,Sirah. 2 1, 29. Zhe blishni soper tebe govori, kaj h je kuriti? Zhe je ref, kar govori, po- oishuj fe , .in poboljfhaj fvoje shivljenje. Zhe ni ref, kar govori, preterpi. Zhe ! Q potrebno blishnimu odgovoriti, od¬ govori , pak modro , in ponishno. Ne pofnemaj hudobnih, kteri fo filno /erdi- h soper nafprotno govorjenje, in kolne¬ jo hude jesike, fvojih grehov pa nifo oizh shaloflni, — Zhe H lih nedolshen pred ljudmi, preterpi, ker niD nedol- — 204 — shen per Bogu. Smiraj pomni fodbo boshjo: sakaj takrat bo tvoja nedolshnoft, pak tudi tvoj'a hinavfhina rasodeta. Kri* ftuf prizhuje: Nizh ni fkritiga, de ne bo rasodeto. Mat. 10 , 26. Ljubi mir, hrepeni po njem, imaj ga s* Bogam, s’ feboj, in s’ blishnim. Velik dar je to, in 11 frezhen, zhe ga imafh, ker pravi Kriftuf: Blagor mirnim! oni bodo otrozi bosbji imenovani. VIII. Blagor tim , Miri sa pravite voljo pri¬ ganjanje terpe, sakaj njih je ne- bejhho braljejtvo. Kar flaba natura nar bolj fovrashi, > n fe boji, sanizhevanja, in preganjanja, J® bilo Jesufovim uzhenzam namenjeno p re / ftati sa vero, in sa sapovedi Jesufa Kr** flufa. Jesuf jim je vfe to prej pravil> - 205 bi fe ne pohujfhali, in de ( bi ftanovitni oftali. — Kriftjan! bodi tudi ti njih ter- plenja deleshen, in bofh njih obljublje- niga plazhila. Kterim preganjanim Jesuf blagor rezhe? Tim, j.) Kteri vfe nadloge voljno preterpe, ako lih dobro delajo. 2.) Kteri preganjanje ferzhno sanizhu- jejo., de bi Bogu svefti ofiali. I. Blagor tim, kteri vfe nadloge voljno preterpe, ako lih dobro delajo. Nar prej fpremifli, de Jesuf ni vfim rekel blagor! ampak le tim, kteri terpe savoljo pravize. — Ti li frezhen, zhe od ljudi prejemafh hudo, ako lih delafh do¬ bro: leltanoviten bodi v’dobrim, in bofh yeliko plazhilo od Gofpoda prejel. Jesuf je tako govoril: Blagor vam! kadar vaf bodo kleli, in vfe hudo govorili lashnjivo soper vaf savoljo mene. Mat. 5> 11« — 20 <) Dobro pa fpremifli befede Jesufove, in lolilto fposnafh, de ti ni sadofti le tcr- peti, ampak de morefh terpeti savoljo pravize. Zhe li sanizhevan, in pregan- jan savoljo Ivojiga nepokojniga hudiga jesika, ali gerdiga, ali krivizhniga djanja, terpifh savoljo grehov, ne pa savoljo pra* vize. Lih tako govori fveti Peter: Kak- fhna zhaft je, zhe savoljo greha terpite? Ampak zhe prav delate, in voljno terpite j to je prijetno per Bogu. I. 2, 20. Poterplenje v’ saflushenim pokorjenji ti samore pomagati, pa tudi morefh od¬ krito fposnati, de terpifh savoljo fvojih grehov, in deprejmefh kar tvoje hudobne dela saflushijo. Morefh s’defnim sraven Kriflufa krishanim hudodelnikam relnizh- no fposnati: Mi dva prejmeva (Je levima rasbojniker djat) po saflushenji liajih del. Luk. 23 , 4 i. Zhe ti ljudje pravijo, kar li, pijaniz> fcrivizhnik, podpihoraviz, nezhiftnik, in kar tvoje ozhitno flabo shivlenje saflushi> ne govore lasbnjivo soper tebe, ampak govore refnizhno od tebe. Ako lih ljudje govord is jese, vender pre/mefh, karsa- llushifh, zhe je refnizhno kar govore. Tebi ni sadofti le preganjanja sa- voljo pravize, ali dobrih del terpeti, temuzh morefh tudi voljno terpeti. Zhe hude jesike preklinjaihj zhe fovrashnike hudizhu isdajafh - } zhe fe nad blishnim mafhevati shelifh zhe-hudo sa hudo vra- zhujefh, je vfe tvoje terplenje saftonj, in tudi delafh soper boshjo sapoved. Sa- povedano je: Ne daj fe od hudiga pre¬ magati, ampak premaguj hudo s’dobrim. Rimi. i2, 21. Pravizhno pa shivi is ljubesni do Boga, ne de bi te ljudje hvalili. Zhe pofhteno, in pravizhno pred ljudmi shi- v ifh savoljo njih hvale, je tvoja brumnoft hinavlka, ktero te poftavi med fariseje. Tebi, in vfim je Jesuf rekel: Ako vafha pravizhnoft ni obilnifhi ko pifmejov, in farisejov, ne pojdete v’nebefhko kraljeft- vo. Mat. 5 , 20. Tedaj, shivi pravizhno savoljo Boga: sanizhevanje, in preganjanje voljno pre- terpi savoljo pravize: le tako bo tebi blagor J — 208 — Porezhefh : Grenko je to, po sapove- dih shiveti, in sanizhevanje od ljudi preje¬ mati , kterim nizh hudiga ne delam. — Refnizhno je to grenko, vender morefh vfe voljno preterpeti, ker Jesuf to sapove. To nar bolj prizhuje, de je tvoja brumnoft refnizhna. Jesuf je sgled vlim sapuftil, kakor fveti Peter govori: Jesuf, kadar je bil preklinjan, ni klel: kadar je terpel, ni protil, temuzh fe je timu podvergel, kteri ga je krivizhno fodil. I. 2, 23. Tvoja brumnoilni refnizhna, ako m* mafh poterplenja. Tvoje memranje pri” zhuje od tvoje mersle vere, flabig 3 upanja , in majhine ljubesni. Tudi pr e ' malo ponishen fi, in premalo shelifh famimu Boga dopafti. Nikar ne ift 1 fveta plazhila , ampak zhakaj le boshjigaj zhe ne, ti bo od pravizhniga fodnika rezheno: Refnizhno ti povem: prejel fi fvoje plazhilo. Blat. 6, 16, Ako lih 11 pravizhen pred ljudmi, nifi pravizhen per Bogu, kteri te terpin* zhi s’ flabimi ljudmi. De od fveta hud 9 sa dobro prejemafh, jc fkufhnja tvoj® vere. Bodi tedaj poterpeshljiv, in 209 memraj, de ob safliishenje /rojih del ne pridefh. Ubogaj modriga : Varuj fe go- dernjanja, ktero nizh ne pomaga. Modr. 1» n. t Spremifli nedolshniga Joshefa. On jo bil od nevofhljivih bratov nesnanim ljudem prodan: potlej je bil v’tamno je¬ zilo pahnjen, ker v’Boga grefhitini hotel. On je bil v’ takih velikih nadlogah savoljo sveftobe, pravize in zhiftofti, vender je bil smiraj poterpeshljiv. Jesuf Iirifluf je vfim dobro delal) vender je neisrezheno veliko terpel, in tudi fhrotliivo umeri cavolja pravize. —- Apoflelni, rnorterniki, in drugi /reti /o veliko terpeli savoljo Jesufa, in savoljo njegovih sapoved. •— ,Si ti bolj od tih? Tedaj: Vfe, kar fe ti pergodi, preterpi, in v’ Iv o ji m ponishovanji poterplenje imaj. .Sirah. 2,4. Uzhenzi fo flifhali od famiga Jesufa: Gajshljan, in sapljuvan bom j umorili me bodo: pa nifo tiga verjeli. Luk. 18 , 32 — 34 .'— Uzhenzi fo bili v’tim lahko maloverni is fpofhtovanja do Jesufa, kte- tiga fo ,Sinu boshjiga verovali, in ga vidili - 810 vfigamogozhniga med ljudrtvam. Vcnder fo bili od njega fvarjeni: O vi nefpametni ni Jesuf imel terpeti, in s’Tvojim terplen. jam v’fvojo zhaft iti? Luk. 24, 20. — Uzhenzi fo bili imenovani nefpametni, ker fo fe nad Jesufovim terpljenjam po- hujfhali: ti fe pa pohujfhafh, in fe zhu- dilh, de zhlovekterpf? O ti nefpameten! ■ Preterpi tedaj voljno, aho lih delafh dobro, in terdno upaj v’ Boga: pover- njeno ti bo. David prizhuje: Kteri med jokanjam fejejo, bodo s’ vefeljam skeli. Pf. 125 , 5 . — 4 Sveti Peter tudi pravi: Ako 5 « prvize vnlio terpite, blagor vam! 1.3. i4. — ,Sveti Pavl perftavi: Zhe iie tovarfhi Jesufovi v* terplenji, bote njego¬ vi tovarfhi tudi v’ povefeljenji. II. Kor. 1.7. Vfe nadloge prav s’ voljnim ferzam preterpi $ in le kar shali Boga, fovrashv Pridno, in ftanovitno delaj dobro is Iju- besni do Boga. Zhe dobro shivifh savo* ljo Boga, in od ljudi hudo prejemafh, bofh obilnifhi povrazhilo imel. Nik°'j ne posabi besede fvetiga Pavla; Terplen- je sdanjiga »hj vij en ja je majhno memo i nebefhke zhafti, ktdrabo nad nami reso- deta. Rim. 8» 18. .Srezhni fo ti, kteri preganjanje ferzhno sanizhujejo, de bi Bogu svefti oftali. Ne zhudi fe, zhe li od ljudi sanizhe« van, ako lih dobro shivifh; ftara navada JGleta, od pravizhniga Abelna do sdaj, ■n bo do konza fveta, Modri pravi; Hu¬ do je soper dobro, shjvlenje je soper bnert, in tako je grefhnik soper pravizh- °iga. ,Sir»h 33, 15. — Tudi fveti Pavl prizhuje, rekozh : Vfi, kte'ri hozhejo brumno shiveti v’Kriftufu Jesufu, bodo preganjanje terpeli. II Tim. 3 , i2. Glej dobro, de fe no sapeljujefb. Morebiti, fi pravizhen pred fvojimi ozh- ovi, in pred neumnim fvetam,ne pa por Bogu. Morebiti je preganjanje fkufhnjo Q b saflusheno pokorjenje. Morebiti je tvoja bogaflushnoft premajhna, ali hinav¬ ca, in potrebujefhfkulhnje, de fo tvoje mifli rasodete. Shivi v’ refnizi pravizh« j no, fherbi pravizhnifhi biti, sanizhuj sa* pizhevanje flabih, in v’ dobrim oflanifta* noviten, ker Jesuf pravi; Kdor bo do konza ftanoviten, bo svelizhan. Mat. 10. 22 . To je fploh nevarna flaboft, fkoraj vfi fo flabiga duha, in fe pohujfbajo nad terplenjam boshjih flushabnikov. Glejte ! pravijo: Ta, uni, rad moli, in brumno shivi, vender ima vedno nadloge. O ne* umni! Eakaj fe nad tim zbudite? Sapi* fano je: Pravizhne sadevajo nadloge, ah Gofpod jih bo is njih refhil. Fl. 33 , 20. Angel Bafael jo ftarimu Tobiju rekel: Ker fi Bogu prijeten, te je mogla nadlo* ga /kufiti. Tob. i2, 13 . Zhe fe ti nad brumnih terplenjam pobujfhafh, malo posnafh boshje pota« ,Se ne fmefh, ne nadfvojim, ne nad dru¬ gih terplenjam pohujlhati. Prizhuje /ve¬ ti Peter: To je Ikufhnjo vafhe vere veli¬ ko shlahtnifhi od slata, ktero fe s’ og' njam fkufha. I. i , 7. Glej Jesufa ufmiljeniga Gofpodo* | njegove apoflelne, marternike, in Ivet- — 213 i nike, kaj fo terpeli od hudobniga fveta. Sakaj fe tedaj zhudifh , in sakaj memrafh kadar kaj terpifh ? Tebi in vfim rezhe Kriftuf: Ako bi vi od fveta bili, bi fret to fvoje ljubil: ker pak nifte od fveta, am¬ pak fim jeft vaf od fveta isvolil, sa tiga voljo vaf fvet fovrasbi. Pomnite moje befede: Hlapez ni vikfhi od njegoviga Gofpoda. Ako fo befede: Hlapez ni vikfhi od njegoviga Gofpoda j ako fo me¬ ne preganjali, bodo tudi vaf preganjali. Vfe to pak vam bodo flurili, ker ne posnaja tiga, kteri je mene poflal. Jan. ‘5» r 8 , — . 2 . — Tudi fveti Janes pra¬ vi: Ne zhudite fe, bratje, ako vaf fvet fovrashi. I. 3 , i 3 . Boj fe Boga, bodi flanoviten v’nje¬ govih sapovedih, in ne boj fe hudobnih. Zhe fi lih od fveta preganjan, bodi v’ dobrim ftanovitcn: Bog bo tebe in une pravizbno fodil, in flehernimo po saflu- ®benji povernil. Pofhlufhaj Kriftufa: Ne ^ojte fe tib, kteri telo more: ampak ®°jte fe Boga, kteri ima oblaft dufho, in l el 6 pogubiti. Luk. 7 , 23. Zhe fe bolj bojifh zhloveka, ko Bo- ga, nlfi Boga vreden. Sakaj fiprebojezh sa fvojo dufho ? Delaj, kakor modriuzhi: Sa fvoje dufhe voljo potegni fe s’vfo mozhjo sa refnizo, in bojuj fe sa refnizo do fmerti. ^irah. 4, 33. Ti n prebojezh sa refnizo, sa zhaft boshjo, in sa fvojo dufho, zhe ti pa gre sa Ivojo prašno zbali, ali sa majhen do- bizhik, fi ho lev, in fe nobeniga ne bo¬ jifh. Lih to obfodi tvojo mehkobo, bo obfodilo tebe na pofledni dan. Mar* temiki fo kri prelivali, de bi Jesufu sve- fti oftali$ ti fe bojifh prasne befede, M upafh v’ nebefa priti? — Boj fe Boga> in nikolj ga ne shali savoljo ljudi. ,Spra¬ ni ifli, kaj Jesuf Kriftuf govori: kdor bo mene pred ljudmi satajil, tiga bom tudi jeft pred fvojim Ozhetam satajil. Mat. lo, 33. Varuj fe greha, pravizhno shivi> bodi pokoren vfaki pravizhni sapovedi, in nobeniga zhloveka fe ne boj, debi savoljo njega Boga rasshalil. Zhefi zblo- veku bolj pokoren, ko Bogu, kdo te bo isgovarjal na fodni dan? Salomon pravi! I — 215 — Ni kralja , ne oblaflnika, kteri bi fe pre- dersnil pred Bogam sa grefhnike govo¬ riti. Modr. 12, i4. Bodi tedaj flanoviten v’ sapovedih. David prizhuje: Blagor zhloveku, kteri fe Gofpoda bpji, in v’ njegovih sapove- I dih vio voljo ima. Pf. lit, t. Ref bla¬ gor tebi, zhe tako delafh, ker vfigamo- gozhni Gofpod bo tvoja hrambo. ,Serzhno flanovitnoft imaj v’ fredi pohujfhanja. Bo¬ di ferzhno flanoviten, lto Noe ? v’ fredi fpazheniga zhlovefhtva 3 ko Lot v’ fredi ofludniga ljudflvaj ko Joshef v’ hifhi ne- , shifle gofpodinjej ko ,Susana od mo* gozbnih fkufhana. Nobeniga fe ne boj, de sveft oflanefh Bogu, in dobro fpre- toifli, kaj pravi fveti Pavl • Zhe je Bog teboj, kdo bo soper tebe? Rimi. 8, j 3l - Boga fe boj is ljubesni do njega. Ljubi Boga, in fe ga boj zhes vfe, in n obena rezh ti ne more fhkodovatij sa- kej s Gofpodov lirah je shivlenja fludenz, de fmertnim sadergam odidefh. Prip. , 27.— Zhe ljubifh Boga is viiga fer- in fe ga is ljubesni bojifh, bofh i — 21(5 — ferzhno rekel s’ fvetim Pavlam: Terdno vem, de ne ftrah pred fmertjo, neljube* sen do shivlenja, ne oblaft, ne fedanjo, ne prihodno, |ne lila, ne druga Hvar mo bo mogla lozhiti odBoga.Riml. 8, 38 — 39* Hudobni pravijo: Ne maram, in fe ne bojim nobeniga: ljudje naj govori, kar hozhejo! —Ti ne bodi tak: ampak ljubi vfakiga, ne shali nobeniga, pa tudi nobeniga fe ne boj, de bi Boga shali!* Sapovedi boshje in zerkvene ozhitno fpolnovaj: ne boj fe v' prizho drugih sa* povedanih dobrih del dopernafhati, in krish Jesufov nofi na zhelu. Bodi h° fveti Pavl, kteri od febe prizhuje: H 0 framujem fe evangelja. Rimi. i, 1(5.—*^° sopet: Osnanujem ICriftufa krishaniga> ako lih je to judam pohujfhanje, in n 0 ' verzam nefpamet. I. Kor. i , 23. ' Zhe fe bojifh sanizhovanja, in pt e ' ganjanja flabih ljudi, nili pravi flushah' nik boshji, in bofh gnan od nevarnih fkufhnjav v’ velike pregrehe. Aron je is neumniga ftrahu pr 00 lsraelzi njim slato tele naredil v’ pufkavh in je slo grefhil. II, Mojs, 32* — 217 Salomon nar modrejfhi kralj je is neumne ljubesni na duhu oflabil, in po¬ magal k’malikovanju. III. Kralj. 1 1 , 1 — Pilat, ako lih oblaftnik, je zhes fpos- nano refnizo fturil, in v’fmert obfodil Je- sufa is ftrahu pred Judmi. Peter, preljubi Peter poln ljubesni do Jesufa, je njega s’ftrahu ozhitno satajil. Veliko drugih je bilo nefrezhnih is neum- n >ga ftrahu pred Ijndmi. De ftanoviten , in neprcmaknjen ofta- n efh, premifhljuj fmert, fodbo, nebefa, Pekel. Premilhljevanje letih rezhi te bode s hoshjim ftraham napolnovalo, bofh v’ dobrim ftanoviten, ker vfe sapeljivofti beta ti bodo oftudne. Modri uzhi: Per vfih fvo/ih delih pomni pofledne rezhi, ‘ n ne bolh nikdar grclhil. 4 Sirah. 7 , 40. Premifhljuj fmert, ktera bo refnizhna, Pa ne vefh kadaj. Nobena rezh te ne ko vefelila v*sadni uri, ampak le dobre dela: kar fe bofh takrat bal, varuj fe Sf daj: kar te bo takrat vefelilo, delaj sdaj. Ubogaj Davida: Ohrani nedolshnoft, in delaj pravizo , in ti bo dobro. Pf. 30,37. lo 2»8 I Premifhljuj fodbo. — ,Smert je grenka, pa le sato, ker bo potlej pra* vizhna fodba. Jesuf, vfiga fveta odre« ihenik, je vfiga fveta fodnik. On je fvo* ■ jim apofielnam sapovedal povfot prizhe- vati, de on je lodnik shivih, in mertvik Djan. Ap. 10, 42 . Premifhljuj nebefa. —- Zhe fpolnu- jefh Jesufove nauke, bofh s’vezhnim veleljam nafiten, Neutrudno delaj dobro, varuj fe hudiga, bodi vefel v’vfih nadlo* gah, ker plazhilo bo neisrezheno veliko, in vezhno. David lih tako govori: Va¬ ruj fe greha 5 delaj dobro, in bofh vezhno vefelo prebivalfhe imel. Pf. 36, 27 . Premifhljuj pekel. — 4 Strafhno j e pafti vzroke vfigamogozhniga Boga! Ne bodi bres (kerbi savoljo grehov, ker Bog je poterpeshljiv mafhevaviz. Delaj p°‘ koro, de ufmiljenje sadobifh. Job p rI ' zhuje: Grefhnik bo plazhevalsavfe grehe: Koljkor je hudiga delal, toljko bo terpelj render ga ne bo konz. 20, 18 . — P re ' mifhljuj pekel, in rezi s’Isaijam: Kdo bo | mogel s’ vezhno sharjavzo ftanovati ? 1 2ig — ho mogel s’vezhnim ognjam prebivati? 33, i4. Premifhljuj vfe to veliko krat: to premifhlovanje bo tebe s’ ftraham napol- novalot bofh gorezhe profil sa gnado: vfi nauki Jesufovi ti bodo prijetni: vfe grefhne fladnoft ti bodo oftudne: bofh shiyel po vfih sapovedih, in bofh prifhel v’nebefhko kraljeftvo. Blagor tebi, zhe tako delafh. Kriftjan ! poflufhaj, zhimu fo bili vfi nauki. Boj feBoga, in njegove sapovedi fpolnuj: sakaj to je vef zhlovek. Prid. 12 , 13 . t S k 1 e p. p ■*- reljubi moj! shelim, de to kratko de¬ lo , htero fim imel sa tvoje dufhe voljo, sgubljeno ne bode. Beri, preberi, pre- mifhljuj nauke Jesufove, de 6’njimi lebe pravizhno fodifh, febe poboljfhafh, in dufho svelizhafh. * 10 Nauki Jesufovi na gori fo sapopadik vfih naukov, in sgledov njegovih: tedaj, po njih fkerbno shivi, ker bofh po njih pravizhno fojen. Ref! nauki Jesufovi bodo tebe, in vfe fodili na pofledni dan. .Stare grefhne narade fo sdaj, in bodo takrat obfojene od fvetiga evo ngclja. — Jesuf fe ni nikolj imenoval — navada: ampak —• refniza. Vezhna modroft jc govorila. f Spre- mifli dobro — Jesuf je govoril, kteri tvojo dufho neisrezheno ljubi, in ve, kaj ona potrebuje k’svelizhanju. Veko- mej bofh frezhen, zhe ubogafh Jesula. On je refniza bres srnote, in pot ravna, po kteri fe gre v’ vezhno shivlenje. On fam ima nauke vezhniga svelizhanja, in njegovi nauki offanejo vekomej. t Slaba natura polna hudiga poshe- Ijenja hrepeni po fhkodljivih Tladnoflih, in ne more nohti butare Jesufovih nau¬ kov, Ona mermra , in fe brani po Jesufo¬ vih zhifhh naukih shiveti, ako lih ve, de drugazhi ni svelizhanja. .Spiemifli dobro: zhe shivifh po hu¬ dim posheljenji, bofh pogubljen vekomej: 22i — zhe s 1 mozhjo gnade frctiga Duha prema- gujefh, in satajujefh ivojo hudobno voljo, bo!h svelizhan vekom ej. Tvoja flaba na¬ tura, ho derezha voda is ftermiga hriba naravno polje, farna od febe lili v’po- gublenje. Natura vfih je fpridena bila v’Ada¬ mu, v’ kterim fmo vli grelhili. Jesuf sdravnik vfiga zhloveftva je sdravila per- nefel; s’sgledam, s’ nauhi, in s’gnado ti pomaga grenke sdravila jemati, de sdravje, in svelizhanje sadobifh. On ve, haj ti je potrebno, veruj njemu, in delaj bar ti sapove. Ker fo Jesufovi nauhi fveti, zbifti, °jdri, jn grenki, pa potrebni k’sveli- zhanju, proii gorezhe, in s’folsami sa gnado Ivetiga Duha s’ktero vfesamorefh. Ozhe nebefhki, kteri ima do Jcsufa veliko do- padajenje, ti bo pomagal savoljo njega, zhe ga is ferza prolifh. Gnada boshja ti bo dajala fvetlobo, in mozh. S’ nje fvetlobo bolh Jesufove nauke po njegovim duhu saftopil: s’ nje mozhjo bofh ljubil, in delal pravizo. Gnada fvetiga Duha bo v’tYoje ferze vlila vefelje, in fladkoft: refniza ti bo dopad'a zhes vfe pofvetne dobrote, in tvoja dufha v’refnizo saljubljena bo od vefelja pofka- kovaln, ako lih s’krisbami obloshena. S gnado boshjo bofh fposnal, in fkufil, de jarm Jeaufovi je fladak, in njegovo breme lahko. Terpi, preterpi, nofi vrozhino, in tcsho letiga kratkiga dneva fvojiga shiv- lenjaj na vezher bo Gofpod tebi obilno povernil, in bofh neisrezheno vefel. t Skufhnjave, preganjanje, terplenje, ftrab, fmert, in vfe bo minilo, veliko plazhilo pa oftane vekomoj. Tvoja majhna shaloft bo v’veliko vefelje fpreobernjenaj tvoje kratko ter¬ plenje bo sadobilo vezhno plazhilo. —* Grefhnik od budiga posheljenja smoten tizhi v’ sapeljivih vefeljih, ker Jesufa prav ne fposna, njegovo vefelje bitro mine, hudo povernjenje oftane vekomej. Dufha kerlhanfka ! ti fi ftvarjena po podobi boshjij fi prerojena, in pofvezhena s’prefveto kervjo Jesufovo, ne bodi tedaj Bogu nehvaleshna, in febi neufmiljena* I — 223 Premifhljuj lepe nebela, in flrafhni pe¬ kel; tudi, de oboje bodo vezhno. Zhe sarnetujefh Jesufove nauko, bofh savershcna vekomej: zhe sbivilh po Je- suforih naukih, bofh s’ Jesufam sdrushena vekomej. Zhe shivifh fveto, blagor tebi vekomej; zhe shivilh hudobno, gorje tebi vekomej: bofh prekleta odJesula — od ljubesniviga Jesufa, kteri jo vlo fvojo prefveto kri sa-te prelil. Te prolim, o kerfhanfka dufha! in te sarotim v’imenu preljubesniviga Jcsu« la: shivi po njegovih naukih, de v'zha(lito drushbo Marije, angeljov, apoftelnov, niarternikov, in vfih 4 fvetnikov pridefh, s’ njimi Boga vskivafh, in aleluja pojefh vekomej. Blagor, in bres konza neisrezheno blagor tebi, o kerfhanfka dufha! zhe li evella Bogu. — Ufmiljeni Ozhe nebcfhki naj ti daja vedno pomozh s’ gnado fvetiga Duha savoljo Jesufa odrefhenika, de fta- novitno shivifh, de Ozheto, .Sina, in fvetiga Duha ljubifh, hvalifh, in molifh Vekomej. Amen! — 224 P e r ft a v i k o d Vere, upanja, in Jjubesni. ^V^era, upanje, ljubesen fo nar potreb- nifhi zhednofli, in sa tiga voljo sapopa- dejo veliko naukov, pa tukaj ne bofh »' vfih naukih poduzhen, temuzh le v’enih pominjan , de bo tvoja vera shiva , tvoje upanje pravo, in tvoja ljubesen delavna, de le svelizhalh. V d r a. Vera katolfhka je fofebni dar hoshji. ker ni svelizhanja bres vere. Sveti Pavl — 225 pravi: Bres vere jte rtemogozhe Bogu do- pafti. Ilebr. 1 1 , 6: — En fam je pravi Bog, kteri je nebo, semljo, in bar je na njih kvaril: tedaj je tudi vera le ena hma njemu dopadiiva. Vfaka vera ni Bo¬ gu prijetna', ampak ta , ktero je on fam rasodel, in s’ zhudeshi poterjevaL Sve¬ ti Pavl prizbujet En fam Bog je, ena vera. Efes. 4, 5. Katolfhka vera je zhesnaturna fvet- Ipba is nebef na semljo prifhla. ,Sam Bog je jo zhlovekam rasodel, nobeden drugi ni samogel, ker on fam ve, kaj mu dopadc. Kako bi samogel neve¬ den zhiovek Boga prav fposnati, in nje¬ ga dopadljivo moliti, ker febe prav fposnati ne more? Polvetni modri vfih thafov prizhujejo, de zhiovek malo ve. Pofvetni modri fo fe grosno motili, ker Boshjiga rasodenja ni fo imeli. Sveti Pavl prizhuje: Zlilovek bres vere ima s* tamo omrazhen um, in je odlozhen od shivlenja hoshjiga savoljo nevednofti, in depote fvojiga ferza. Ef. 4, 18. Bodi tedaj, o kriftjan, vedno hva- Jeshen Bogu sa voljo te velike milofli. Kar pofvetni modri nifo fposnali, ti fpos- nafh. Priproft kmet je od unili bolj u* shen, zhe le Jesufa, in njegovo zerkuv poflufha. Bodi Bogu vedno hvaleshen, ker njega, in poflaniga Odrefhnika fpos* nafh. Bodi Bogu vedno hraleshen, kte* ri ti je dal po Kriftufu Jesufu gnado, nauke 9 Sakramente , in vfe , kar potre- bujefh k’ svelizhanju. ,Sveti Peter tako pifhe vfim vernim: Vi fte isvoljen rod, kraljeftvo, duhovenfto, fvet narod, per* dobljeno ljudftvo: de osnanujete zhude* she boshje, ker vaf je Bog is tame V Ivojo zhudno fvetlobo poklizal. I. 2,9- Bodi ftanoviten v’ fveti veri, ktero li od Jesufa, in od njegovih apoftelno^ prejel. Jesuf fam je uzhil, apoftelne s fvetim Duham napolnjene je poflal p° (vetu zhiftovero osnanovati: oni fo v’nje* govim imenu velike zhudeshe delali, fvoje shivljenje dali k* poterjenju vfiga> kar fo uzhili. Veliko marternikov je tu* di s’ fvojo kervjo prizhevalo, de je ka* tolfhka vera od Boga, in de bosbja moah podpira rasodeto vero. .Sveto pifmo pr** shuje: Oni fo vefeli pred oblaftnike fblv — 227 — in fo vefelo terpeli saroljo imena Jesu- foviga. Djan. Ap. 5 , 4l. ,Spremifli, kaklhni bi bili ljudje, ko bi shiveli po rasodeti veri. — Vfi bi fposnali, in molili vfigamogozhniga Bo¬ ga j vfi bi njemu prav svefto flushili. Tu¬ di ljudje med feboj bi le zhifto ljubili: bi ne bilo pohujfhanja, krivize, nevofh- ljivofti, jese , ali drugiga hudiga, ampak ljubesen, mirnofl, utmiljenje, in vic do¬ bro bi bilo na fvetu. Vfi ljudje bi bili ko fveta, pravizhna, in pokojna drushi- na pod ufmiljenim, pravizhnim ozhe- tam. Semlja bi bila podoba nebefhkiga kraljellva, ko bi vfe bilo po rasodeti boshji befedi,,— Tudi terdovratni fo per- morani fposnati; Vera katolfhka je od famiga prcfvetiga Boga, Bodi zhifte vere. Ne fmefhnevezh, ne manj verovati, ampak , kar, in ka¬ kor katollhka zerkuv uzhi. Ne beri, in ne pofiufhaj, kar te lohka od vere od¬ jeme , ali kako refnizo fpridi v’ tvojim ierzu, Tudi od sapoved imaj žhifl sapo- padik , in ne pofiufhaj rasujsdanih, ktd- ri poreko: To ni greh, de bi te sapelja* — 228 — li. Kar jo povfot, in vfelej zerkev ve¬ rovala, in uzhila, tiga ie flanovitno der- shi, in fe ne daj premakniti, ker zerkev shiviga Boga je fteber, in terdnofl refni- ze. L Tim. 3 , 15. Ne poflufhaj tedaj hudobnih j am¬ pak poflufhaj zerkev. Sdaj ni malo vi- foko uzhenih pa neumno modrih, kte'ri govore od vfiga, ako lih nizh ne vedo. Od tih je sapeijan, kdor hozke sopeljan biti, pak enako obfojenje bodo imeli. Sdej je shaloflen zhaf, od kteriga piihe fveti Pavl: Prifhel bo zhaf, kadar sdra- viga uka iie bodo terpeli. Od refaize bodo ufhefa odvernili , proti kvantam pak fe obernili. II. Tim. 4 , 3 — 4, Bodi zhifte vere , pa tudi imaj de¬ lavno vero. Vera farna bres dobrih del, je mertva , in ti ne more nobeniga upan¬ ja dati. Sveti Jakob pifhe; Vera bres del, je mertva farna na febi. 2, IT- Ne posabi nikoli, de hujfhi m*' fhevanje saflushifh, ako v’ fveti katoliš¬ ki veri flabo shivifh, in nevernike P°' fnemafh. Ne bodi tedaj eden tikih, od kterih pifhe fveti Pavl: Govore, de Bo- — 229 — ga posnajo, ali s’delmi ga taje, ker fo negnufni, in k’ nobenimu dobrimu delu perpravni. Tit. r, iC. Vera ti sapove Boga vfigamogozh- niga , ufmiljeniga, modriga, in ljubesni- viga ljubiti, in moliti is vfiga ferza, s’ miflijo, s’ beledoj s’ delmi, s’hvalesh- noftjo, in s’ vfitn. ,Spremili! febe zhe tako delafh, de fe ne sapeljujefh. Lih to ti sapove fveti Pavl rekozh; ,Skufi fe zhe fi v’ veri. II. Kor. 13, 5. Boga ne imefh nikolj posabiti, ne v* dobrim , ne v’ hudim 5 ne v’nadlogah, ne v’ fkufhnjavah: temuzh fkerbi, de ga nofilh smiraj v’ ferzu, de ga vedno bvaliib, inolifb in ubogalh. ,Skerbi de drugi ravno tako delajo. Is lete vere fpofhtuj rasodeto , in osnanjeno be/edo boshjo , Sakraroen- te, prašnike, zerkve, malhnike, in *le, kar je boshjiga. — Ohrani zhifto ve- ro , shivi po nji, in /e bodo nad teboj fpolnile befede Jesufove: Kdor bo vero¬ val, bo svelizhan. Mark. 116. 230 Upanje, tJpanje je fofebno dar boshjl. Vfakni- ma praviga upanja. Eni premalo upan¬ ja imajo, pa tih ni dofti. Eni preder- sno jupajo , in tih je veliko. Ref ; veli¬ ko jih upa sadobiti, kar je Bog oblju¬ bil , ako lih ne dure, kar je sapovedal. To je lilno fhkodljivo. Upanje je potrebno, de velelo Bo¬ gu flushimo. Ni perpufheno, ne v'nad¬ logah, he v’ fkufhnjavah obupati. Vfak more s’ Jobam miniti: Ako bi me ravno Gofpod umoril, bom v’njega upal. 13,15’ Upanje is vere is baja. Vera u*hi, de Bog je vfigamogo hcn, ufmiljen, pre¬ viden: moremo tedaj v’njega upati. ( Svc- to pifmo prizhuje: Nar vikfhi oblaflnik> Gofpod, in Bog je ufmiljen, miloftlj v * poterpeshljiv, in velikiga ufmiljenja. H- Mo/s. 34. 6. Bog je ufmiljen , in vfigamogo^c 111 ozhe: on naf ljubi, vfe vd, in vfe obra* shujc v’ nafh prid. Krifluf prizhuje; N** I — 23» i l(ar vrabez ne pade na semljo bres va» fhiga Ozheta. Nikar fe ne bojite, vifle i boljfhi od njih. Mat. »o, 29 — 3». Upaj tedaj verno v’ 'ufmiljeniga Bo¬ ga, tudi v’ nadlogah , in nar bolj v’nad¬ logah. Bogu svefto flushi in upaj terd- no: on te ne bo sapuftil. Modri prizhu- je; Bog je majhniga, in velikiga ftva- vil, in sa vfe enako fkerbi. Modr. 6, 8. Upanje je potrebno , pak fpremifli, zhe je tvoje dobro. Veliko jih povikfhu- je mil'ft boshjo, de predersno grefhe, in mirno shive v* grehih. — Nikar ne povikfhuj boshje milofti k’ fvojimu po¬ gubljenju. Veliko jih je sdaj v’ peklu bres upanja, ker fo v’ shivlenji preder¬ sno upali. Ne rezi tedaj: Ufmiljenje boshje je veliko — de bi is tiga upanja grefhil, ali v' grehih terdovraten ortalr— 8akaj njegov ferd fe tako hitro perblisha, kakor njegovo ufmilenje. ,Sirah. 5,6 — 7. Ufmiljeniga Boga nikar ne shali: lih 8ato, ker je dobrotljiv, ga nefmefh sha- liti. Zhe ti grefhil, upaj v’ njega, kteri nozhe fmerti grefhnika, ampak de fe fpreoberne, in shivi. Ezeh. 33, »»- — 232 — Zbo li pak hudoben, ker je Bog miloil- ljiv, nili boshje milofti vreden. Poflu- Ihaj fretiga Pavla: Sakaj sanizhujefh bo- gaftvo boshje dobrote, in poterpeshlji* Tofli ? Ne vefh, de te Loshja dobrota na- - peljuje k’ pokori? Po fvojim terdovrat- nim ferzu fi jeso nakopavafh na dan pra* vizhne fodbe boshje. Rimi. 2,4 — 5. ! Upanje pravo imajo le dobri, in kte- . ri fi refnizhno persadevajo dobri biti. Sa , to je sapifano: Kdor fe Gofpoda boji, \ bo mozhen v’ upanji. Pf. 14, 2 (j.— Tu¬ di vi, kteri fe Gofpoda bojite, zhakaj- te poterpesbljivo na njegovo pomozlu \ sakaj, kdo je v’njegovih sapoiedih othd in je bil sapufben? ,Sirah. 2 , 7 —- 12• Upaj terdoo v’ nsiloft bosbjo: boj fo smiraj, savoljo fvojih flaboft, in grehov- Upanje, in firah moreta smiraj biti v tvojim ferzu, Nikoij ne upaj, de bipre- dersno upal: nikoij fe toljkanj ne boj) de bi obupal. Glej sraven Itrisha umi* rajozhiga Jesufa eniga svelizhaniga, dru- giga pogubljeniga. Tedaj: Boj l'o Bog- 1 ) in njega sapovedi fpolnuj — tako/imalk pravo upanje. Prid. 12, 13. Profi, sdihuj, in ponishuj fe, de gnado in miloft sadobilh. Upaj v' Bo¬ ga— v’ saflushenje Jcsufovo-'—v’ profh- nje Marije, in fvetih, pak tudi nevtru- deno delaj dobro, in bofh dofegel kar upaih, vezhno slavljenje. L j u besen fploh. r. ■ljubesen je preshlahtni fad vere, in > u panja. Ljube8en je nar imenit nifhi zhed- 1 n °£l, kakor prizhuje fveti Pavl; Vera, upanje, ljubesen, to troje: vikfhi pak je ljubesen. I. Kor. »3, 13. Ljubesen je nar potrebnifhi. Mozh, ufmiljcnje, modrofl, terpljcnje, pod, v era, upanje, moliter, ,Sakramenti, kri sa vero prelita, in karkolj li bodi, ne more pomagati bres ljubesni. I. Kor. 13 > i •— 5. Ljubesen jedufha, in »hivljenje vfih dobrih del. Ljubesen pofvezhnje vfe de¬ ta* in bres nje fo nizhemerne vfe dela. — 234 Sato je fveti Pavl ojflrd sapovedal: Vfe rezhi delajie v’ljubesni. I. Kor. 16 , »4* Ljub e s en do Boga. O kerfhnnfka dufbaj ti podoba boshja, refhena, in pofvezhena s’prefveto ker* vjo Jesufovo, povsdiguj fvoje mifli, in vodno premifhljuj, kar v* tebi obuduje Ijubesen do ljubesniviga stvarnika, de zhedalje bolj od ljubesni njegove gorifh« Pollufhaj, in premifhljuj ljubesni* ve befede viigamogozhniga ufmiljeniga Ozheta. On po preroka Isaija tako go* vori: Ali more mati fvoje dete posabiti? Ako bi ravno ona posabila, vendcr jeft ne bom tebe posabil. 49, 15. — Ljubes* nivi Jesuf je fvojim uzhenzam, in nam 8* nebefhko prijasnofljo rekel: Kakor Ozhe mene ljubi, tako jeft vaf ljubim« Vi fte moji prijatli. Oftanite v* moji lj®* besni. Jan. 15,9—i4. Vfe ftvari prizhujejo od ljubesni ufm«» ljeniga Boga do naf, vender prijasne be* e - - . — 235 — ifede Jesufove prefeshejo vfe nafhe mifli. Mi nifmo vredni boshji hlapzi fe imeno¬ vati, on naf imenuje prijatle,in otroke. Zhudno, in prezhudno je to. Sveti Ja- nes pravi: Glejte kalio veliko ljubesen nam je Ozhe lkasal, de fmo otrozi boshji imenovani, in fmo ref. I. 3 , i. > Sraven fpremifli, de je Bog toljko ly et ljubil, de mu je fvojiga edinorojeni- ga »Sinu dal: ne de bi on fvet fodil, in po saflushenji obfodil, ampak de bi ga ljubesnivo odrefhil, in svelizhal. Jan. 3, 16—17. — Jesufovi nauki, ufmiljenje, zhudoshi, in vfe priahuje, de fmo od Boga ljubljeni, vender fhe bolj njegove Neisrezhene bolezhine, prelita kri, in fhpotljiva fmert na krishu.— Verno rezis Boshja ljubesen do moje dufhe je urno- dla Jesufa! Kerfhanfka dufhaj ljubi tedaj lju- hesniviga Boga zhes rfe, in a’ vfo dufho tar on je rfe ljubesni vreden, in s’vlim, tarkolj samore zhloveka pervabiti, tebe It’ lebivlezhe: de s’ vesmi fvete ljubesni fladko permoran, nikdar njega ne sha« — 236 lifh, in od njega nikdar na odftopifb. Osea. li,4. Ljubi Boga zhes vfe ft\ ari, in vfe kvari savoljo Boga. Ti li bil, in li nje¬ gove ijubesni nevreden, vender on te je ljubil, in te ljubi. Tedaj: Ljubi Boga, hcr je Bog tebe prej ljubi). I. Jan. 4, 19- Ljubi Boga is vfiga ferza, iii s' vfe dufhe. Ta sapoved je perva, in viklhi v’poflavi: sapopade vfe preroke, in vfe sapovedi. Jesuf je pernefel ogenj aa semljo, ogenj velike Ijubesni, in kaj ho* zli e, kakor de fe unamc. 3 Luk. 12 , 49- Gorje tebi zhe fe ne unamefh, in nclju* bifb, oftanefh v’ fraerti, in bolh vekomej savershen. Kdor ne ljubi Gofpoda J e ‘ sufa, je preklet, in bo vekomej perklet. I. Kor. 1(5, 22. Spremifli dobro, zhe Boga v’rcfni' zi ljubifh. —. Ljubesen je mozhna , de¬ lavna, ftanovitna, nepremagana. Ljube- sen v’ terpljenji ne zhuti terpljenja, l lcr vefelo terpi: Ne zhuti terpljenja, ker ljubi sapovedi, in jarm Jesufov: prema¬ guje sapeljivo pasheljenje hudobniga me * fa s’ nepremagljivim vefeljem do Boga- Prava ljubesen je mozhna bo fmert, in mozhneji ko {mert, ker tudi fmert prema¬ ga- ,Sama ljubesen je nepremagana, ker no ftrah , ne lila, ne sapeljivoft, ne oblaft, ne britkoft, ne mezh, ne druga livar je : ne more premagati. Rimi, 8, 35—3Q. Zhe ljubifh Boga is vfiga ferza, in 'dies-rfe, slo fkerbifh sa zhaft bosbjo, de kiti, in drugi ljubili Boga. Pravizhen Psdra je fvoje oblazhila pretergal, 11 lafe ls glave pulil, in fiino shaloften bil, kadar je vidil pregrehe fvojiga ljudftva. I. Esd. 9, 3. ■— David od febe prizliujc: Vidim pregreihnike , in od shalorti vkup leserri, Pk 118 , 158. — Apoflel fveti Pavl je od snotrojne bolezhine ojlobil, in ga je fiino Peklo, kadar je vidil verne liabe, ali pobujfhane. II. Bor. n, 29 » Kdo ljubi Boga je shaloften nad gre¬ bem, in vefel n'ad dobrim. Prava lju¬ besen ne more biti drugazhna, de njo s hali, kar Boga shali, in de njo vefelj, har Bogu dopade Ljubesnivi Jones pra- v > Vezhiga vclrdja nimam od tiga, de hhfbini, de moii otrozi po refnizi shive. HI. Jan . 4 . J — 238 ,Spremifli , o kriftjnn , zhe je ljube* sen v’ tebi. IMcrsloU, netianovitnoil) rasdeljcno ferzu, in kaj takiga, pomeni de ljubesni ni. Premilhluj fvoje ferze ( fvoje befede, dela, molituv, sadershan* je proti blishnim, in vfe , de fe fposnafb. Nikar prenaglo ne mifli: Boga r el lju* bim. Spolnovanje vlih sapoved prizhuje od ljubesni. Kriftuf pravi: Kdor mene ljubi, bo moje befede dershal: Kdor me¬ ne ne ljubi, moje befede ne dershi. Ja 0, i4, 23 — 24. Premifhljuj veliko krat karkolj sa* more tvoja dufha unemati: profi ftano- vitno saljubesen, de jo sadobifh: delaj vfe is ljubesni, de potlej pridefh v’ kra- ljeftvo vezhne ljubesni: Ljubesen do febe. Zhe Boga ljubifh, febe tudi ljubifh: 7.he ne ljubifh Boga, tudi ne ljubifh fe¬ be. Vfaki febe ljubi, pa vfalti fe p ra ' ne ljubi, temuzh le ta, kteri ljubi bog 3. Zhe ne ljubifh Boga, febe fzer ljubifh , pa k’ ivojimu pogublenju, Zhe nc lju¬ bifh Boga, ljubi i b febe, in Svari ni nič¬ li Roga, ifhefh golufne frezhe, in bolli nafhel vezhno nefrezho. Lih to pomeni¬ jo befede Jesufove ; Kdor ljubi fvoje shi- vljenje, ga bo sgubil, in kdor na tim fvetu fvoje shivljenje fovrashi, ga k» ve- zhnimu shivljenju perhrani. Jan. 12, 26. Dvojna ljubesen je tedaj do febe: ena k’ svelizhanju, druga k' pogubljenju. Zhe febe neumno ljubifh, bofh pogub¬ ljen; zhe febefveto fovrashifh, bofh sve- lizhan. —Nezhiftniki, poshrefhniki, ne- Vofhljivzi, lakomniki, in drugi taki, ne ljubijo febe prav, ampak neumno, in bo¬ do pogubljeni. Kdor fvoje hudo poshel- jenje premaguje savoljo Boga, ta febe ljubi, in bo svelizhan. Sveti Pavl tako govori: BratjeJ nifmo dolshniki mefa, de hi po mefu shiveli: zhe po mefushivite, hote vekomej umerli: zhe bote pak de¬ la mefa s’ duham morili, bote vekomej shiveli. Rimi. 8 , »2 — 13. Ako hozhefh svelizhanfko ljubesen do febe imeti, kakor ti Bog sapove, fe- — 240 — be (Veto fovrashi, to je, premaguj hudo posheljenje, in ga devaj pod poftavoj pollufhaj glaf boshjih sapoved j ne po- hujfhaj fe nad flabimi, temuzh shivi po Krifiufu. Zhe tako delafh, imafh nad feboj snaminje praviga kripjana , in po* komiga ottoko. t Sveti Pavl prizhuje: Kte'ri fo Krirtufovi, Roje mefo krishajo. Gal. 5 , 24. — ( Svoje mefo krishati, po¬ meni, fvoje hudo posheljenje premaga- ▼ati, in kdor takd dela, je pravi boshji otrdk, kakor pravi fveti Pavl: Ktere Duh boshji vodi , ti fo otrozi boshji. Rini!. 8,14- Kriiljan moj! ne bodi 'nikdar hudi- mu posheljenju pokoren soper sapovedi, in le tako bofh febe prav ljubil Kdor ljubi greh, in je budimu posheljenju po¬ koren, fovrashi fvojo duiho. Z‘he fvojo telo fveto fvrashifh, in ga pod pokorfhi- no irnafh , bodi dufho, in telo sveiizhah zbe fvoie telo neumno ljubifh, in gane krotujefh, bofh dufho in telo pogubil- Sapifano je: kteri greh, in hudobijo de¬ lajo, fo fovrashniki fvoje dulhe. Tob. i2, 10. — 24i — Ne pohujfhaj fe nad hudobnimi. Oni fe sdaj vefele', pa bodo vekomej ter« peli. ( Sad hudiga posheljenje je greh, in pogubljenje. Ti shivi po JesufuKriftu- fu, in s’njim bodi krishan sdaj, de fe vekomej s’njim vefelifh. 4 Sopet rezhem: Ne pohujfhaj fe nad hudobnimi. Poflu- fhaj fvetiga Pavla: Shivite po meni, in gledajte na te, kteri tako shive, kakor na naf vidite. S’folsami vam povem, veliko je flabih, kteri shive ko fovrashniki krisha Kriflufoviga, kteri posemelfko lju¬ bijo , kterih Bog je trebuh , kteri fe s’ ne- framnimi delmi hvalijo: konz tih bo po¬ gubljenje. Filip. 3, Tedaj ljubi Boga zhes vfe: isljubesni do njega vfe sapovedane dobre dela delaj: v aruj fe vfih grehov: tako febe prav lju« bifh, in bofh vekomej Boga ljubil. Ljubesen do blishniga fploh. _ og je sapoveda! blishniga ljubiti. Nafh klishni je vfakizhlovek, snan, ali nesnan j 11 — 242 — dober, aliflab •, dobrotljiv, ali nadleshen; vdren, ali neveren. — Vfe moremo lju* j. biti, vender ljubesenima raslozhik, sakaj duhovne, porodnike, otroke, shlahto, dobrotnike, moremo bolj ljubiti. Vfelej je bila ta sapoved, blishniga ljubiti. Vli fmo bratje, in feftre med fe- boj, ker fmo vfi otrozi nebefhkiga Ozheta. Malah. 2, 10. — Ker fmo vfi otrozi ne¬ befhkiga Ozheta, fe moremo po njem ravnati, kteri dobrim, in hudim dobro vofhi, in daja. Mat. 5, 45. To sapoved je Jesuf ponavljal, in raslagal, kakor evangelj povfot prizhuje. Jesuf je ljubesen nar fkerbnifhi perpo* rozhal, in sapovedal. Sato je djal: To je moja sapoved, de fe medfeboj ljubite* Jan. 15, i2. Malo jebiloljubesni na fvetu. Ljudje fo febe ljubili neumno, in blishniga f° ljubili sa voljo febe, ne pa savoljo Boga. Sa* to je Jesul rekel r Novo sapoved vam dam* | defe medfabo ljubite, kakorfim jeftrafijo* I bil. V’ tim bodo vfi fposnali, de fte moj 1 uzhenzi, ako bote ljubesen eden do dru* giga imeli. Jan. 13, 34 — 55. 243 Bog je sapovedal fveto ljubesen. I Moremo eden drugiga ljubiti fveto savoljo Boga, de blishniga ljubimo k’svelizhanju. To boshjo mifel je fam Jesuf rasodel, ker je rekel: Vam soporem, de fe med fabo ljubite, kakor fim jeft val ljubil. — Jesuf je naf ljubil fveto, de bi bili svelizhani: takd moremo mi ljubiti blishniga. Ljubesen do blishniga je tedaj dvoj¬ na; ena fveta savoljo febe. — Tukaj je sraota filno lohka. Vli ved6, de je ljube¬ sen do blishniga sapovedana, pa ne raalozhijo ljubesni od ljubesni, in miflijo sapoved fpolnovati, ako lih sapoved pre- ! lomlujejo.. Ljubesen prava do blishniga nam sapove njemu pomagati v’nebefa. Sa blishniga moremo moliti j mu dober isgled ^ a jati j ga nikdar pohujfhatij ga uzhiti, •n fvariti, kadar je potreben $ mu braniti g r efhiti mu tudi na telelu pomagati, koljkor je mogozbe, in koljkor mu po¬ laga k’ svelizhanju. Ljubesen sapove mir imeti s’vlimi, koljkor je mogozhes fe vefeliti s’timi, hteri fo pravizhno vefelij shaloftni biti 11 * — 244 s*shaloknimi; vfakimu v’dobrim dopafti: vli ene mifli biti v’Krikufu Jesufu, de ohranimo edinok miru v’ savesi duha: de persanefemo eden drugimu, kakor Bog nam. Vfe to je is fvetiga Pifma, in le taka more biti ljubesen do blishniga. Bog nam daje dva potrebna nauka, v’kterih fovli drugi nauki sapopadeni. 1 . ) Kar mi pravizhno shelimo , de bi ljudje nam kurili, tudi mi njim kurimo. Luk. C, 31 . 2. ) Kar pravizhno nozhemo, de bi ljudje nam kurili, tudi mi ne frnemo njim kuriti. Tob. 4, 16 . Mefene ljubesni je fvet poln, fvete ljubesni je prav malo, kakor le ozhitno vidi. — Kdor prav fpremifli fvoje ferze, in sadershanje drugih, lohka fposna, de refnizhne in zhike ljubesni je malo. t Sko* raj vfaki ljubi blishniga, is lakomnofti> ali isnezhikoki, ali is drugih llabih ursba* hov. Tudi sdaj bi fe reklo, kar je Jesuf uzhenzam rekel: Novo sapoved vam dam, de fe med feboj ljubite, kakor lim jek vaf ljubil. Jan. i3, 34. Sakaj nova? Sato, l — 245 — I ker sapoved nekdaj dana od Boga, ja fkoraj posabljena, ali sanizhevana. Sakaj je malo ljubesni do blishniga? Sato, ker je malo ljubesni do Boga. Kdor ne ljubi Boga, tudi febe ne ljubi, in ne ljubi blishniga, ko febe savoljo Boga. — Kdor blishniga ljubi is lakomnofti, is ne- diiftofti, is pcshrefhnofti, ali is drugih Habih namenov ne ljubi ne Boga, ne febe, ne blishniga. Kdor febe ne ljubi prav, kako bo druge fveto ljubil? Refnizo go¬ vori moder; Kteri febi ni dober, komu bo dober? 4 Sirah. i4, 5. Mcfena, lakomna, ali druga taka ljubesen do blishniga je soper Boga, ne pa do blishniga savoljo Boga. Kriftuf pravi: Ako bote ljubili te, kteri vaf ljubi¬ jo, kakfhno plazhilo bote imeli? Ne de¬ lajo tako tudi zolnarji? Mat. 5, 46. — •lesufu ne dopade naturna ljubesen do blishniga, kako mu more hudobna do- pafti p Ta mu je soperna. Ker je malo zhifte ljubesni do blish- ni ga, nobene ftanovitnofti ni, invfakanar , manji rezh rasdene prijasnoft. — Ker je malo zhifte ljubesni do blishniga, je dofti jese, obrekovanja, krivize, In kaj takiga. Blagor fvetu! ko bi bila zhifta ljubesen, in bi vfaki ljubil fvojiga blishniga savoljo Boga. Ljubi tedaj blishniga, ko febe savoljo Boga, de bo svelizhan. To sapoved imaj 8miraj v’ferzu, in po nji fe vedno ravnaj* de bofh tudi ti svelizhan. Ljubesen do prijatlov. IT rijatelftvo je fofebna ljubesen, «— Pri* jatlov je dofti po imenu: prijatlov je mal° v’refnizi. Prijatelftov bi moglo biti fo* febna, in Aanovitna savesa savoljo Boga* kar je malo krat ref, ker fe ljudje fpl°k flabo ljubijo. ( Sploh je le melena, a* 1 lakomna ljubesen. Prav govori ( Salo* mon: Uboshen je zlo od lvoje shlahte »avershen: bogat pak ima dofli prijatlov. Prip. 14, 20. . , Prijatli tvoje frezbe, nifo tvoji P r j' Jatli: prijatli tvojiga telefa, nifo tvoji P rl ' jatli, ampak fo lashnivi, in golufni P er * — 247 — lisovavzi, kterih fe morefh fkerbno varo¬ vati. Ti te bodo objedavali, ali sapelje- vali, potlej te bodo sapuftili. Belnizhno je: Hinaviz fvojiga prijatla golufa. Prip. H »9. Ne saupaj zhloveku, ktčri je le tvoje frezhe prijatel. On te bo hvalil, povik- fhval, ti pomagal ' } pa le savoljo febe: zhe bofh pak potreben, te ne bo vezh posnal, in ti ne bo pomagal. Moder pravi: j eni fo prijatli, dokler per miši fede — ■ ali dokler dobizhik imajo — pa na dan ! potrebe ne bodo oftali. ,Sirah. 6, lo« Ne saupaj zhlovekn , kteri je prijatel tvojiga telefa, ne pa tvoje dufhe: varuj le ga. Mefena, ali nezhifta prijasnoft je bogu fovrashna. Zhe ne verjamelh, bofh Potlej verjel. Is te gerde ljubesni bo niorebiti nar hujfbi fovrafhtvo, sanizhe- ^anje, in preganjanje prifhlo. Pravizhno je to: ti li savoljo zbloveka Boga rasha- kl, potlej fi bil tudi od njega sapufhen. Varuj fe zhloveka, ktdri te ne ljubi sa¬ voljo Boga: zhe Bogu ni sveft, kako bo tebi? Lih od te prijasnofti fveti Jakop — 248 — govori: Prijatelftvo s’ tim fvetam je fo- vrafhtvo s’ Bogam. 4, 4. Velika frezha je le eniga dobriga prijatla imeti, kterimu samorefh fvoje ferze saupati, od kteriga v’potrebi dulh- no , in telefno pomozh prijemafh.— Sve- ftimu pritjatlu ni enakiga, slato in lrc- hro ni vredno memo sveftobe. ,Sirab. 6 , 15 . V’ nadlogah bofh nar loshej fposnal dobriga prijatla. Lashnivi prijate! te bo v’nadlogah sapuftil: dober ti bo pomagal* holjhor premore s’ vfim. Lashnivi pri* jatel ljubi tebe savoljo fvojiga dobizhka* ali dopadajenja, sato ni ftanoviten. Do¬ ber prijatel ljubi tebe savoljo Boga, m v’ potrebah te ne sapufti. Tedaj: Ako Ji Iiozhefh eniga prijatla isbrati, .vsami ti* ga, kteriga li sveftiga v’ nadlogah pofku- lil. ,Sirah. 6, 7_, Zhe lih miflifh sveftiga prijatla ime¬ ti, ne rasodeni mu bres potrebe vfih fv°' jih mifel. Nifi moder zhe mu pravifh vfe fkrivnofti fvojiga ferza bres potrebe. nauk je od modriga: Nikar fe prijatla kje v’ en dan ne saupaj. Mnogiteri )° J I — 249 — prijatel do fvojiga zhafa, kteri fe potlej v’ fovrashnika (premeni. ,Sirah. 6, i — delajo tako tudi zčlnarji P Mat. 6 , 46. — Ljubiti prijatle, in dobrot- nike je po naturi, tudi neverniki lahko tako delajo, pa morefh tudi fovrashnike ljubiti savoljo Boga. Zhe fi Bogu nepo¬ koren, H hudiga mafhevanja vreden, ka¬ kor Jesuf govorj: Ravno tako bo moj Ozhe nebeihki vam kuril. Mat. iQ, 35. Nobeniga sgovora ni soper to sapo- ved. Vfigamogozhni Bog to sapove, dol* shanfi pokoren biti. Ako ne odpufhafb, tudi tebi ne bo odpufheno: zhe nifi u- hniljen, ne bofh ufmiljenja dofegei. Ka¬ dar molifh: Odpufti nam 1 nafhe dolge, kakor mi odpufhamo fvojim dolshnikam, febi profifh mafhevanje, ako nozhefb fovrashnikam odpuftiti. — Ti fi mefo, i Q jeso imafh, inodpufhanja perBoguifhefh? Kdo bo sa tvojih grehov odpufhenje pro¬ fil? ,Sirah. 28 , 5.— Poflufhaj Kriftufas S’ kaltorfhno mero bote vi merili, s’ ta¬ ko fe vam bo nasaj’ merilo. Mark. 4, 24- Jesuf Kriftuf je to sapovedal: kar je sapovedal, je tudi fam delal, ker je odpufhal hudim fovrashnikam, sa nj e profil, in jim dobro delal. Tako fotu¬ di delali njegovi fvetniki, in ti morefh tako delati. — 253 Nobena molitev, in nobeno dobro delo Bogu no dopade, in tebi pomagati ne more, zhe is ferza ne odpuftifh: Mo- refh odpuftiti, in odpufhati majhno ali veliko reshalenje: o.dpufhaj hitro, vfelej, in popolnama, in sraven tudi dobro duri fovrashnikam. Zhe tiga ne fturifh, fo vfe tvoje dobre dela nevredne, kakor fam Kriftuf govori: Kadar fvoj dar k’altar- ju pernefefh, in fe tam fpomnifh, de tvoj brat kaj soper tebe ima: pufti ondi fvoj dar, pojdi prej fe fpravits’fvojimbratam, in potlej pridi, in ofraj fvoj dar. Mat. 5, 23 — 24. Odpufti, in odpufhaj fovrashniku, zhe tudi on nozhe tebi odpuftiti. Shelno zhakaj, in bodi vefel perloshnofti njemu pravo ljubesen fkasati, in mu is ferza rad pomagaj, ako samorefh: zhe mu ne mo- refh pomagati,/imaj, in fkashi refnizhno shaloft. Zhe fovrashniku radpomagafh, i>o tvoje darovanje njegov nar hujfhi ferd utolashilo. Prip. 2i, 14- — Ako li timu naukn pokoren, bofh febi, in fvojimu fovrashniku veliko po¬ magal. Od Gofpoda bofh miloft prejel, in njega bofh poboljflial, ker ga bo pek¬ lo, de tejeshalil. Lih touahi fveti Pavl, rekozh; Ne daj fe od hudiga premagati, ampak premagaj hudo s’dobrim. Ako je tvoj fovrashnik lazhen, daj mu jdfti: ako je shejin, daj mu piti. Sakaj zhe tako delafh, bofh sharjavzo na njegovo glavo nofil. Rimi. 12 , — 2i. Dopolnuj tedaj sapoved vfigamogozh- niga Boga proti fvojim fovrashnikam, de miloft sadobifb. Ljubesen do grefhnikov. Eni is napuha fovrashijo grefhnike, in ne pomiflijo, de fo farni grefhniki: fov- rashijo grehe drugih, in febe nozhejo poboljfhati. Ti fo enaki farisejam, ktdri fo is napuha fovrashili grefhnike, in fami fo bili veliki grefhniki. Vlak more mi* fliti po Bogu, kteri nozhe pogublenja grefhnika, temuzh de fe fpreoberne, in sili vi. Ezeh. 35, 11» — 255 — Tudi ni perpufheno opufhenih gre¬ hov blishnimu ozhitati. To pomeni hudo, in neufmiljeno ferze. Zhe fe blishni po- boljfha, vefeli fe. Zhe ga sanizhujefh, ni ljubesni v’ tebi. Moder 4 Sirah tako govori: Ne sanizhuj zhloveka, kteri greh sapufli: tudi mu nikar ne ozhitaj: fpomni fe, de fmo vfi fvarjenja vredni. 8,6. Ti bi hotel is neufmiljeniga ferza grefh- nike pokonzhati, in ne fpremiflifh, kaj bi bilo sa trojo dufho, ko bi Bog tebi enako povernil. Vligamogozhen Bog preterpi, sakaj patinepreterpifh? Letim neufmiljenim dufham pravi Kriftufj Ktdri je bres greha, naj vershe kamen pervi v’nje. Jan. 8,7. — Tudi: Ne vefle: ktd- riga Duha fte. Luk. 9, 55. Ljubi grefhnike, in is ljubesni ob- shaluj njih grehe. Ljubi, kar je Bog flvaril: fovrashi, kar je grefhnik delal. .Sovrashi grehe drugih, in tudi fovrashi fvoje, fzer hinavfko druge obshalujefh. Obshaluj sVDavidam fvoje grehe, in le takrat s’njim rezhefh refnizhno: Moje ozhi obilno jokajo, ker ljudje tvojih sa- poved ne dershe. Pf. n8, 130. 25 <5 — Kdor ljubi grefhnike, in fovrashi grehe savoljo Boga, ima fkerb sa grefh« nikov poboljfhanje, in to nar bolj prizhu* je, de njegovo ferze je dobro. Modri prizhuje: Pravizhni lkerbi sa hudodel- nike, kako bi hudobne od hudobije odvernil. Prip. 21 , 12. * Glej pa, de bofh pravizhen v’fvojih miflih, in de bofh pravizhen proti viim. Morebiti isgovarjafh febe, in fvoje pri- jatle , in lih v’ tim obfojujefh fvoje soper* nike. Zhe tako delafh, nifi pravizhen, in ne miflifh po veri. Delaj tedaj po isgledu Davidovim, kteri je profil: Go- fpod, ne pufli, de bi moje ferze grehe isgovarjalo, kakor hudodelniki delajo. Pf. i40 , 4- t Sebe, in drugepravizhno fodi: grehe fvoje, in grehe drugih fovrashi, in oblodi. Poflufhaj fvetiga Pavla: Nimafh isgovora, o zhlovek, kteri fodifh : sakaj v’ komer drugiga fodifh, v’tem febe obfodifh, ker ravno to delafh, kar fodifh. lliml. 2, »• Ljubi grefhnika savoljo Boga, in fovrashi njih grehe savoljo Boga. Zhe jo grefhnik tebi nadleshen , fovrashifh njega, in njegove grehe: zhe je tvoj pri- jatel, ljubifh njega hudobno, in njegove grebe isgovarjafh kririzhno. — Karkolj dela tvoj prijatel, je pravizhno : Karkolj dela tvoj fovrashnik, je hudobno. — Zhe tvoj prijatel grefhi ozhitno, te pezhe: zhe tvoj fovrashnik grefhi ozhitno, fe vefelifh nad njegovim padzam. — To je*, snamnje , de nobene ljubesni, in nobene pravize savoljo Boga ni per tebi. Ubo¬ gaj fvetiga Pavla: Delaj — mifli, in go¬ vori— po refnizi v’ljubesni. Efes. 4, 15 Kako fe morelh sadershati proti grefhniku, kteri fi persadcva tebe v’greh napeljevati ? Ljubi fvojo , in njegovo du- fho, in bofh fam vedel, kaj je kuriti: vender poflufhaj. .Skufhnjavza fe fkerbno varuj. Ako te fkufha ozhitno, fvari ga ozhitno: zhe te na fkrivnim fkufha, na fkrivnim ga fvari. Zhe ga famiga frezhalh, fkashi mu temno oblizhje : zhe io drugi sraven, kteri njegove hudobije ne vedo, fkashi mu fploh kerfhanfko ljubesen. Njemu famimu odgovora ne daj, ako te vpraiha od nepotrebnih rezhi: potrebnimu vpra- 258 — fhanju odgovori malo, in merslo. ,Spre- mifii bcfede ljubesniviga Janesa: Sape- ljiviga zhloveka nikar v’ hifho ne vsami- te: tudi ga ne posdravite. 111. io- Boj fe fovrashnika fvoje dufhe, va¬ ruj fe ga, Ivari ga, vender ga ljubi, in moli, de fe poboljfha. Sveti Pavl uzhis Opominjam vaf, bratje, v' imenu Golpo- da Jesufa, de fe odtegnete od vfih bra¬ tov rasujsdanih. Te fvarite, de jih bo hram: vender jih ne imejte ho fovroshni- ke, II. Tef. 3, 6, i4—-i5. Snamnja prave ljubesni. Smota je lobka per ti rezhi. Marfikdo tnifli ljubiti Boga in blishniga, zhe lih ljubesni nima, ali mefeno , ali lakomno ima. ,Shkodljiva, in pogubna bi bila ta smota. Savoljo tiga fveti Pavl popi* fuje snamnja prave ljubesni v’ fvojim li- flu pifanim fpreobernjenim vernim pre* bivajozhim v’ velikimu rneftu Korintu. I< 13,4 — 0. — Smamnja prave ljubesni , — 259 dane od fvetiga Pavla bodo sdaj ob krat¬ kim raslagane. 1 . ) Ljubesen je poterpeshljiva.—,Sa¬ ma ljubesen daja pravo poterpeshljiroft. Zhe Boga ljubifh, fi njemu pokoren, in tudi v’ velikih nadlogah popolnoma po- terpeshljiv. Zhe blishniga savoljo Bo¬ ga ljubifh, 11 tudi s’njim poterpeshljiv} preterpifh grefhnika, hudobniga, in nad- leshniga zhloveka, kervelh, de tudi ti ii boshje in ljudi poterpeshljivofti potre¬ ben, Kdor je prav poterpeshljiv, vfe voljno preterpi sunaj greha. 2. ) Ljubesen je dobrotljiva. — Ako ljubifh fvojiga blishniga savoljo Boga, fi persadevafh dobro delati vfim : tvoje nar vezhi vefelje bo blishnimu pomagati. Zhe ljubifh, fi, kakorfheniga te drugi sheld imeti: tudi nehvaleshnim , in lovrashni. kam bofh ufmiljen: vfim bofhpoftreshljiv, zhe le samorefh bres boshjiga rasshalenja. 3. ) Ljubesen ni nevofhljiva.— Ljube¬ sen preshene nevofhljivoft, ker daje ve¬ felje do dobriga, in shaloft savoljo hudi- ga, Zhe ljubifh, fe vefelifh s’ pravizh- no vefelimi, fi shaloften s’ shaloftnimi; fi Bogu hvaleshen, kadar blishen ima do* bro, in fi shaloften savoljo hudiga, ka* kor ko bi fam terpel. 4. )- Ljubesen ne ravna napzhno.—A* ko ljubiih Boga inblishniga, nifi zhuden, neumen, sarobljen , ker modroft te uzhi. Zhc ijubifh, velh kako, in koljko vfa* kimu govoriti •, kako proti vfakimu le sa- dershati, vefh kaj fe flebernimu zhafu fpodobij tvoje govorjenje, nofha, invfe je po modri ljubesni j fi ojfter, prijasen, molzhezh , sgovoren, pa vfelej po ras- fvetljeni ljubesni, ktera vfe rezhi prav ravna. 5. ) Ljubesen ni zhafti lakomna. — Zhe Boga, in blishniga Ijubifh, fkerbifh sa zhaft boshjo, pa ni/I fvoje zhafti lakomen« Zhe Ijubifh, pomagafh blishnimu, fi pra* vizhen, ufmiljen , in dobrotljiv, pa ne sato, de bi tebe hvalili. Zhe Ijubifh, tirjafh dolshno fpofhtovanje od drugih« kadar je to njim potrebno, in fkerbifh sa fvoje dobro ime, kadar sguba dobn- ga imena bi bilo tvojimu blishnimu U pohujfhanju. 6. ) Ljubesen ne ifhe, kar je njeniga. — Zhe ljubifh Boga, le njega ifhefh, in njemu flushifh is dopadajenja do njega, ne savoljo pofvetne frezhe. Zhe ljubifh blishniga savoljo Boga, mu ne pomagafh is lakomnofti, in ne ifhefh per njem la?* komiga dobizhkaj raji ti fhkode terpifh, ko jeso, ali fhkodo drugim napraviti. 7. ) Ljubesen le ne da rasdrashili. — Zhe ljubifh Boga, li njegovi modri pre- vidnofli rad podvershen, fi v’nadlogah poterpeshljiv, in ne memrafh zhes nad¬ loge. Zhe blishniga ljubifh, ufmiljeno, prarizhno, in krotko ravnafh s’njim $ ne govorifh krivize soper njega, preterpifh njegove flabofti, in fe hudobno ne jesifh. Tudi yfe fvoje dela poterpeshljiro oprav- ljafh. 8 ) Ljubesen ne mifli hudiga. — Ako •ljubifh, ne miflifh hudiga, kadar lahko od blishniga dobro miflifh. Koljkor je tnogozhe ufmiljeno (odifh fvojiga blish¬ niga: zhe je pak njegovo sadershanje Ojthitno flabo, fi v’ferzu shaloften, in ga ne sanizhnjefh. 262 — g.) Ljubesen fe vefell nad pravizo. — Zhe ljubilh Boga in blishniga, fe vele- lifh nad vlim dobrim: kar blishnimu po¬ maga , in Bogu dopade, je tvoje vefelje. Zhe ljubifh, pomagafh is ferza rad fvoji- mu blishnimu s’ molitujo, s' befedo, in s* dobrim sgledam. Zhe tudi per fov- rasbniku vidifh dobre dela, li vefel, in Boga hvalifh, Vfe ti dopade, kar Bogu dopade. 10.) Ljubesen fe ne refeli nad kriviao. Zibe ljubifh Boga in blishniga, fivfib gre¬ hov shaloften; karkolj Boga shali, tebe sbali: tudi slo fkerbifh blishniga ppbolj- fhati: per fovrashniku, in per prijatlu greh forrashifb. Zhe ljubifh, fe ne le nikolj grehu ne fmejaih, ampak tudi bi dal fvoje shivlenje, de bi ga ubranih 4 SJddp včre, upanja, in ljubesni. V era je nar potrebnifhi, ker bres fpos- nanja vflgamogozhniga Boga, ufmiljeniga odrefhenika Jesufa Kriftufa, ni upanja, — 263 — in ni ljubesni. Vera je korenina vfiga dobriga, in bres nje je nemogozlie Bogu dopafti. Vera uzhi, de Bog je ftvarnik vfiga, de je ufmiljen Ozhe fvojih ftvari, de naf ljubi, in shelji vfe svelizhati. — Is tiga is-haja kerfhanfko upanje. Upanje podpira revniga, in vfiga nepremoshniga zhloveka. On nizh ni¬ ma, in nizh ne samore, Bog ufmiljeni Ozhe pa vfe. —- .Svelizhar Kriftuf Jesuf fhe flajfhi in mozhnifhi upanje da ja. Bo- jezha dufha upa v’ufmiljeniga Boga sa- voljo Jesufa sadobiti vezhno frezho. — Is vere in upanja is-haja ljubesen. Ljubesen, dragi fad vere in upanja, vndma kriftjana Bogu dopafti s’ fvetira shiv- Ijenjam, de bi dofegel, kar je yera raso- dela, in upanje obljubilo« Ljubesen je nar lepfhi, in nar imenit- nifhi zhadnoft. Bres ljubesni je vera aertv«, in upanje predersno, kerfo bres »je vfe dela prasne, in bres plazhija. Zhifta ljubesen do Boga vfe dela pofvezbuje: povsdiguje zhloveka do Boga, »n ga s’njim sdrushi s’ mozhno ljubesnivo — 264 — saveso. Ljubesen she tukaj dela zhlo- veka tovarfha Angelov in fvetnikov, ker on s’njimi ljubi, hvali, moli, in po- vikfhuje vfigamogozhnfga, in ufmiljeniga Boga. Ljubesen vfe rczhi mogozhe, lohke, in prijetne dela. Jesufovi nauki fo zhifti, fveti, in ojftri: flaba natura ne more no« liti butare Jesufovih naukov, pa ljubesni je vfe mogozhe, vfe lohka, in vfe prijetno. Dufha v’Boga saljubljena saflifhi od uzhenika Jesufa : Blagor ubogim v’duhu! Blagor shaloflnim! fe ne preftrafhi, am¬ pak fe podvershe Jesufu, mu je rada po¬ korna, in rada sraven njega krishana, ker tudi v’velikim terplenji ne zhuti terplenja. Od koga ima ljubesen tako pre« zhudno fladko mozh? Ljubesen ima to prezhudno fladko mozh od ljubesniviga vligamogozhniga Boga. Savoljo tiga je ona ferzhna, mozhna, ftanoritna in ne¬ premagana. Ljubesen fe vnema v’veli¬ kih teshavahj- v’fkufhnjavah, v’britkoftih> in vfe premaguje savoljo vemiga upanja - 265 prihodniga plazhila: namrezh, savoljo Boga, kteriga nepremagano ljubi. Kerfhanfka dufha! ljubi Boga zhes vfe rezhe, febe, in blishniga savoljo nje¬ ga: vedno proli sa gnado njega ljubiti, in zhe dalje bolj ga ljubiti: vfe njegove sapovcdi s’ ljubesni do njega fpolnovati. Blagor tebi, zhe tako delafh, in v’tim ftanovitna oilanefh! bofh fhla v‘boshje kraljeflvo, v’kraljeftvo vezhne ljubesni, kjer bofh ufmiljeniga, in ljubesniviga .Stvarnika vekomej ljubila, in hva¬ lila. Amen! ♦ 12 — 266 — R a s a 1 o. Vvod raslaganja Jesufovih naukov . : . 5 I. Blagorftvo. Blagor ubogim v’ duhu! njih je nebefhko kraljeftvo.>4 II. Blagorftvo. Blagor krotkim! oni bodo semljo pofedli ........ 5> III. Blagorftvo. Blagor shaloftnim ! oni bodo obvefeljeni . ..75 IV. Blagorftvo. Blagor lazhnim , in ghejnim pravize! oni bodo nafiteni .... 99 V. Blagorftvo. Blagor miloftlivim! oni bodo miloft dofegli .. >44 VB Blagorftvo. Blagor ferza zhiftim! oni VII. Blagorftvo. Blagor mirnim! oni bodo Otrozi boshji imenovani. 19 1 VIII. Blagorftvo. Blagor tim , kteri ga pra- bodo Boga gledali . 167 t Sklep Jesufovih naukov. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA m m mini im ii im m im mi 00000001493 - ' sl/ t J /TLty^- - 'H. AV(/.t} C-:’ & i \ A*(**%*%■ -. 4 ^cUiV^p / ^q% / -V — •* ' v ** ' r r* JgtJčrLAt ■■ n f t i fc& t M*****‘A4^*--r -• -^ 'f • 1 ■ ,/jC- ^ /. ^ 4 , &'*& $$* *» *Sl: ' W ^ # V, &?*. it ’ "‘ ~ ^ ' V ^ r ' <7U yj ■*&$££ €>M f ^ii # %*&s>*i#y£-4L:- »«. iu* ,/ i «,.cr.fiv^.4iV^4 // ; , ; •jjfcJrŠtoSČi*'%$£**£■***''*. 'f* 6 * '** j, j ■ ■■ Tupfc- ‘W’ : , j ,r ... ./ •• *£** '■*U*-£<*J* 4 t f* 4 'A K J, t 'm, •Jfc* ■^Ws$ne* ;•: ■'',' ■ t- - '■> 'Lg*4sPl Hm- s % At'i ■>yi&c*n ~?ll- ✓* < r^-4- w /• ;•. ' .>, ! -f - ' / # ' , v i ' -- 5 /- - _.<(,*> ••€, ■ „Jx a^-C J .7 4 -if '? \ ^ , >» 0 , • ■- Z ^ .^(fv';.-*š- >VWW^.' jr,.-.* k M 41 ^* • J sjf? S*VhA> *f J.*' J* /: —c # AQj*£**j R :«- 4;’f 44-S-^-v h^ž£&&. jaf - .41 ■ ■ ■ .£'