vsebina Andrej Klemenc 7 FIAT LUX HANNAH ARENDT Darij Zadnikar 11 Vlasta Jalu{i~ 27 Kerry H. Whiteside 55 KAJ OSTANE? OSTANE MATERNI JEZIK INTERVJU S HANNAH ARENDT ZME[NJAVA PRI VPRA[ANJU NASILJA HANNAH ARENDT IN EKOLO[KA POLITIKA ENERGETIKA: POLITIKA 77 Miha Tomšič, Andrej Klemene 79 GLOBALNI TRENDI V SODOBNI ENERGETIKI - K NOVEMU SAMORAZUMEVANJU ENERGETIKE Andrej Ule 123 ENERGIJA IN DRUŽBA OB KONCU TISOČLETJA 135 KLIMATSKE SPREMEMBE Herbert Kitschelt 137 EKONOMSKI POJMI, STROŠKOVNI KONCEPTI IN “EKONOMIČNOST” RAZLIČNIH ENERGETSKIH TEHNOLOGIJ Jonathan Jeffer 155 KONCEPTI SODOBNEGA ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA IN SOUDELEŽBA JAVNOSTI Darko Mikec, Peter Novak 175 EKSTERNI STROŠKI ENERGIJE Vladimir Potočnik 181 CIJENE I VANJSKI TROŠKOVI ENERGENATA U SVIJETU I HRVATSKOJ ENB3QOSKE FÖOT1KE V ARENI 191 Herbert Kitschelt 193 Herbert Kitschelt 207 Herbert Kitschelt 221 INSTITUCIONALNI POGOJI ZA INOVACIJE NA PODROČJU ENERGETSKE POLITIKE STRUKTURNE TEŽNJE ENERGETSKOPOLITIČNIH AREN OBLIKA POLITIČNE UREDITVE IN ENERGETSKI KONFLIKT 227 AGENCIJA ZA PRESTRUKTURIRANJE ENERGIJE 231 AGENCIJA ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE Wolfgang Mostert 235 ELEKTROGOSPODARSKI SEKTOR V SLOVENIJI DO LETA 2000 Paul J. Dikstra 253 OD DISTRIBUTERJA ENERGIJE K DOBAVITELJU ENERGETSKIH STORITEV Max Welling 265 POTROŠNIKOV INPUT V IRP Jörg Zöllner 275 TRŽENJE “EKOVATOV” PO STRATEGIJI DSM Jean Pierre Nadeau, Anne Grenier 287 KULTURA VARČEVANJA Z ENERGIJO V QUEBECU: PROBLEMI IN VIDIKI KOMUNALNI EMERQE1TSK1 SDSTEBM 293 Fritz Eder 295 KRO@NO GOSPODARSTVO IN TRAJNOSTNA ENERGIJA 299 FRAGMENTI O BIOMASI Franko Nemac 301 Damir Pešut 309 Peter Novak, Milan [turm 319 323 Ištvan Gaal 329 Robert [pendl 343 347 FINANCIRANJE U^INKOVITE RABE IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE TER KOMUNALNIH ENERGETSKIH SISTEMOV REGIONALNO PLANIRANJE ENERGETIKE U HRVATSKOJ LOKALNI ENERGETSKI SISTEMI ZAKLJU^KI DELAVNICE “KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI” ENERGIJA U STRATEGIJI RAZVITKA GRADA ZAGREBA UPRAVLJANJE KOMUNALNIH ENERGETSKIH SISTEMOV U^INKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH Marko Krevs 351 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ 355 Peter Kralj Janez Öri Ivan Fajfar Franz Kok 377 385 387 391 393 397 GOSTOTA PORABE ENERGIJE ZA OGREVANJE GOSPODINJSTEV V SLOVENIJI PERSPEKTIVE UPORABE SON^NE ENERGIJE V SLOVENIJI GEOTERMALNI RESURSI V SLOVENIJI IZRABA GEOTERMALNE ENERGIJE V MURSKI SOBOTI KOGENERACIJA – SO^ASNO PRIDOBIVANJE TOPLOTE IN ELEKTRI^NE ENERGIJE DALJINSKO OGREVANJE DALJINSKO OGREVANJE V @ELEZNIKIH SEZNAM LITERATURE O KOMUNALNI ENERGETSKI POLITIKI Z NEM[KEGA GOVORNEGA OBMO^JA ii?z/a/n€C€z 399 recenzije 401 Vlasta Jalu{i~, NEJEVOLJNI ZAGOVOR HANNAH ARENDT Darij Zadnikar, HANNAH ARENDT IN HEIDEGGER BREZ JASPERSA Andrej Klemenc, ENOTNI EVROPSKI ENERGETSKI BAZAR? Andrej Klemenc, ENERGETIKA PO MERI ENERGETSKEGA ESTABLI[MENTA Andrej Klemenc, DANSKI ^UDE@ Mitja Velikonja, SKU[NJAVE IN NEVARNOSTI APOLOGIJE SVETEGA Dorijan Ker`an, PRAVO IN SOCIALNA TEORIJA Igor Pribac, TUDI PO LEVIATANU – LEVIATAN Brane [kerjanc, AFIRMACIJA MODERNEGA DO@IVLJANJA SVETA prikazi in pregledi 431 THE GLOBAL CHALLENGE (Andrej Klemenc) Zbigniew Brzezinski, IZVEN NADZORA – GLOBALNO VRENJE NA PRAGU 20. STOLETJA (Ilija Tomani}) Hannah Arendt, VITA ACTIVA (Nade`da ^a~inovi~) povzetki 435 Fiat lux! Za za~etek, dragi bralci in bralke, brez strahu! Tudi ~e dr`ite ^asopis prvi~ v roki in vas ob “kritiki znanosti” stresa gnev, “nova antropologija” pa vam je {panska vas, se vam {e vedno kot re{ilna bilka identifikacije ponuja “domi{ljija”. Ta je, od pojava znanstvene fantastike, ki ji je uspelo probleme znanosti in tehnike tematizirati in popularizirati v obnebju pop kulture, dele`na tolerance znanstvenikov. Tudi to je nekaj, ~e `e niso zmogli sprejeti novej{ih dognanj filozofije in sociologije znanosti, ki sta razkrili imanentnost domi{ljije kot sestavine vsakega zares znanstvenega podjetja in tako na~eli dogmo, da je znanost predvsem pravilna uporaba dobro nau~ene pravilne metode. Z malo domi{ljije boste v tej zavestno eklekti~ni reviji gotovo na{li tisto, kar vas zanima – celo ~e vas zanima razmislek o evolucijski nujnosti dogem kot poenostavljenih informacijskih antropogenih modelih ter nujnost njihovega kriti~nega preverjanja s kompleksnimi modeli. Celo ~e vas zanimata zgolj in edino znanost in tehnika, boste tokrat za spremembo v tej reviji na{li kaj, kar boste prebrali vsaj z zanimanjem, ~e `e ne z u`itkom. In potem boste morebiti prebrali {e kaj takega, kar je na obrobju tega, kar vas zanima in v naslednjem hipu se lahko znajdete tam, kjer vas do sedaj ni ni~ brigalo in kjer z grozo ugotavljate, da vam je stvar zanimiva, ampak, hudi~a, razumete pa prav ni~. Poleg domi{ljije je vse, kar potrebujete, {e malo strpnosti. V smislu potrpljenja za ukvarjanje z novim in v smislu tolerance do druga~nih, neobi~ajnih pristopov ter druga~nega jezika. Ne le kot diskurza, ampak tudi kot jezika, ki ni uradni jezik te de`ele, ga pa ve~ina z malo napora, kljub vsemu, vsaj za silo razume. Publikacija je namre~ plod dvojnega sodelovanja. Na eni strani ^asopisa in Slovenskega E foruma (strokovne neprofitne nevladne organizacije, ki se od leta 1993 ukvarja s “preseki” energetike, ekonomije in ekologije) in na drugi strani sodelovanja Slovenskega E foruma z Zeleno akcijo iz Zagreba (nevladno organizacijo z ve~ kot desetletnim renomejem uspe{nih promocijskih in protestnih akcij). 13. novembra 1896 je v Ko~evju pri~ela elektrifikacija Slovenije, vendar, ~e upo{tevamo definicijo elektrifikacije kot trajne in kvalitetne oskrbe z elektri~no energijo ter z njo povezanimi storitvami, potem dr`i trditev, da do obdobja po drugi svetovni vojni, torej do obdobja, ko je dr`avna oblast vodila, organizirala in fanatizirala ljudsko iniciativo za obnovo in modernizacijo domovine, elektrifikacije kot ciljno naravnane sistemati~ne in organizirane dejavnosti ni bilo. Ne le v naravi vsakega fanatizma, ampak, kot vemo od teoretskih obsesij z markizom de Sadom dalje, tudi v naravi vsakega sistemskega mi{ljenja je, da ne pusti ni~esar zunaj. Tako za rehabilitacijo sistemati~ne likvidacije dose`kov nekdanjih zasebnih in lokalnih elektrifikacijskih iniciativ, se pravi za na~rtno uni~enje {tevilnih manj{ih elektrarn in lokalnih elektri~nih omre`ij, ni dovolj, da “obra~unamo” s komunisti~no preteklostjo, temve~ je potrebno, da reflektiramo, koliko in kako se ta preteklost prekriva z zgodovinsko specifi~no obliko tistega, kar je Hannah Arendt poimenovala z “mentaliteto dela”. Z mentalno formo mi{ljenja promotorjev “elektrifikacije”, se pravi in`enirjev in tehnikov kot subjektov sistemskega mi{ljenja, ki so pod vodstvom Komunisti~ne partije in ob entuziazmu ljudskih mno`ic gradili slovenski elektroenergetski sistem, pri tem pa mol~e ali glasno kolaborirali z uni~enjem tistih dose`kov tehnike, ki jih k `ivljenju ni spravil interes Sistema. Nam ne gre za dnevnopoliti~ni obra~un s preteklostjo, temve~ za razumevanje politi~ne mentalitete sedanjega trenutka, ko imamo v Dr`avnem zboru, onstran {e vedno ohlapnih kriterijev strankarske pripadnosti, dve jasno razpoznavni skupini novope~enih parlamentarcev: in`enirje in tehnike na eni strani ter `upane na drugi. To je dolo~eno s heroi~nim anga`majem tehni~ne inteligence za slovenstvo, kulturni{ki antikomunizem ter bojem lokalnih oblastnikov proti dr`avi, ki v glavnem mestu kopi~i vse vzvode in insignije prestolne oblasti. V tej mentaliteti strukture, ki so se porodile z elektrifikacijo te de`ele, upajo, da jim bosta organizacijska in idejna enotnost, ki sega vse tja do ni~ kaj dialo{kega poenotenja v energetski stroki in ob izklju~enju neenergetskih strok, ob tradicionalnih navezavah na vzvode oblasti, pomagali prebroditi poldrugo desetletje stagnacije elektroenergetskega sistema kot centralnega stebra energetike. V pogon bi radi, kot edino opcijo, spravili program, ki po svoji te`i, neposrednih finan~nih ter posrednih strukturno gospodarskih posledicah (da ne zgubljamo besed o krajinskih posegih) presega program, s katerim se bomo Slovenci postavili na prvo mesto glede avtocestnih metrov na glavo prebivalca, in bo kon~an v ~asu, ko bodo razvite dru`be `e vstopale v ero postavtomobilizma. Stoletje bomo kon~ali z za~etkom nacionalnega prometnega programa brez integralne prometne politike, novo tiso~letje pa bomo, kot ka`e, obele`ili s prvimi delovnimi zmagami skoraj tiso~ milijard tolarjev te`kega nacionalnega energetskega programa ob ignoriranju integralnega na~rtovanja v energetiki, brez integralne energetske politike ter ob ignoriranju konsekvenc evropskih integracijskih procesov. Ob vpra{anju energetike ka`e mimo nostalgije romanti~ne preteklosti ali bukolike lepega in majhnega z arheolo{kim postopkom restavrirati konture modernizacijskih prizadevanj na podro~ju energetike onstran obzorja dogem in samoumevnosti dana{njih generacij. Taka vrnitev h komunalnim energetskim sistemom je lahko vrnitev v prihodnost – tudi v lu~i novej{ih trendov v energetiki in potencialov evropskih integracij. Obenem pa omogo~a videnje konstelacij slovenske energetike v lu~i strukturnih lomov zgodovinske diskontinuitete, ne da bi se bilo treba odpovedati premisleku razmerja med politi~nim sistemom in energetsko strukturo, ali pa se odpovedati aktualnopoliti~nim esejisti~nim opombam. Ta pogled pomaga rela-tivizirati brezprizivnost ekspertskega napovedovanja prihodnosti ali sklicevanja na, z znanstveno metodo prikazano, objektivno nujnost sedanjih izbir ter nas odpre uvidu v kontingen~no. Ta uvid je bil, kot je med drugim argumentirala tudi Arendtova, uvid v to, da smo v sferi delovanja vedno postavljeni pred izbiro, vselej pogoj politi~nega. Andrej Klemenc J l#**i Hannah Arendt Kaj ostane? Ostane materni jezik GAUS: Gospa Hannah Arendt, vi ste prva `enska, ki bo predstavljena v tej seriji. Prva `enska, ~etudi po obi~ajnem prepri~anju s povsem mo{kim poklicem: ste filozofinja. Od te uvodne pripombe grem k prvemu vpra{anju: se vam zdi va{a vloga v krogu filozofov – navkljub priznanju in spo{tovanju, ki ste ga dele`ni – posebnost ali pa se s tem dotikamo problema emancipacije, ki za vas ni nikoli obstajal? ARENDT: Da, bojim se, da moram najprej protestirati. Ne sodim v krog filozofov. Moj poklic – ~e je o tem sploh mogo~e govoriti – je politi~na teorija. Ne po~utim se kot filozofinja. Tudi ne verjamem, da sem sprejeta v krog filozofov, tako kot vi prijateljsko menite. ^e pa preidemo na naslednje vpra{anje, ki ga na~enjate v uvodni pripombi: pravite, da gre za obi~ajno mo{ki poklic. To {e ne pomeni, da mora ostati mo{ki poklic! Vsekakor je mogo~e, da bo kaka `enska neko~ filozofinja... GAUS: Jaz vas imam za filozofinjo... ARENDT: Da, proti temu ni~ ne morem, toda moje mnenje je, da nisem filozofinja. Po svojem mnenju sem se od filozofije dokon~no poslovila. Kot veste, sem {tudirala filozofijo, vendar to {e ne dokazuje, da sem pri tem ostala. GAUS: Kljub temu bi rad – in sem vesel, da je pri{lo do tega – od vas natan~neje izvedel, kje vidite razliko med politi~no filozofijo in va{im delom profesorice za politi~no teorijo. ^e pomislim na nekatera va{a dela, npr. na Vita activa, potem bi vas vendarle hotel uvrstiti med filozofe, dokler mi natan~neje ne definirate razlike. ARENDT: Poglejte, razlika je pravzaprav v sami stvari. Izraz “politi~na filozofija”, ki se mu izogibam, je izredno obremenjen s tradicijo. Ko govorim o teh re~eh, akademsko ali neakademsko, vedno omenim, da obstaja med politiko in HANNAH ARENDT 11 Hannah Arendt filozofijo nekak{na napetost. Namre~ med ~lovekom, kolikor je filozofirajo~e, in ~lovekom, kolikor je delujo~e bitje. Napetost, ki je pri filozofiji narave ni. Filozof stoji nasproti naravi tako kot tudi vsi drugi ljudje. Ko o tem razmi{lja, govori v imenu vsega ~love{tva. Ni pa nevtralen do politike. Od Platona dalje ne ve~! GAUS: Razumem, kar menite. ARENDT: Tako obstaja pri ve~ini filozofov, z malo{tevilnimi izjemami, neke vrste sovra`nost do vse politike. Izjema je Kant. Sovra`nost, ki je izjemno pomembna za to podro~je, ker ne gre za osebno vpra{anje. Stoji v bistvu stvari same. GAUS: No~ete biti udele`eni pri tej sovra`nosti do politike, ker verjamete, da bi to obremenilo va{e delo? ARENDT: Dr`i: “No~em biti del te sovra`nosti”! Politiko ho~em videti tako reko~ s pogledom, ki ga ni skalila filozofija. GAUS: Razumem. Zdaj pa, prosim, {e enkrat k vpra{anju emancipacije. Je za vas obstajal ta problem? ARENDT: Seveda, problem kot tak obstaja vedno. Jaz sem pravzaprav bila staromodna. Vedno sem bila mnenja, ~e lahko to enkrat izre~em, da so dolo~eni poklici, ki za `enske niso primerni, ki jim ne pristajajo. Ni videti lepo, ~e `enska ukazuje. ^e ji je do tega, da bi ohranila `enske kvalitete, bi morala poskusiti ne priti v tak{ne okoli{~ine. Ne vem, ali sem v tem imela prav ali ne. Sama sem vedno nekako – bolj ali manj nezavedno, ali bolje re~eno: bolj ali manj zavestno – ravnala tako. Zame osebno ta problem ni imel nobene vloge. Poglejte: po~ela sem preprosto to, kar sem hotela. GAUS: Va{e delo – k podrobnostim se bomo gotovo {e vrnili – je v pomembnem delu usmerjeno k spoznanju pogojev, ob katerih nastaneta politi~no delovanje in obna{anje. Ali ho~ete s temi deli u~inkovati tudi na {ir{o publiko, ali verjamete, da tak{en u~inek danes sploh ni ve~ mo`en – ali pa vam je tak {ir{i vpliv postranski? ARENDT: Veste, to je spet ena od teh re~i. ^e bi govorila povsem iskreno, potem bi morala re~i: ko delam, me u~inek ne zanima. GAUS: In ko je delo kon~ano? ARENDT: Ja..., potem sem s tem kon~ala. Veste, zame je pomembno: moram razumeti. K temu razumevanju sodi pri meni tudi pisanje. Pisanje je – ni res? – del procesa razumevanja. GAUS: Ko pi{ete, vam to rabi za va{e lastno, nadaljnje spoznanje? ARENDT: Da, ker so zdaj dolo~ene re~i ugotovljene. Vzemimo, da bi imeli tako dober spomin, da bi si zapomnili vse, kar mislimo: ker poznam svojo lenobo, dvomim, da bi si kar koli kdaj zapisala. Za kar mi gre, je sam miselni proces. Osebno sem ~isto zadovoljna, da ga imam. Spet pa sem zadovoljna, ~e mi uspe, da ga adekvatno izrazim s pisanjem. Zdaj spra{ujete o u~inkovanju. To je – ~e smem biti ironi~na – mo{ko vpra{anje. Mo{ki si zmeraj grozno `elijo u~inkovati; jaz pa to vidim v dolo~eni meri od zunaj. Da bi jaz sama u~inkovala? Ne, jaz ho~em razumeti. ^e razumejo drugi ljudje – v istem smislu, kot sem jaz razumela –, potem me to zadovolji, kot ob~utek domovine. GAUS: Pi{ete zlahka? Ali zlahka formulirate? 12 HANNAH ARENDT Kaj ostane? Ostane materni jezik ARENDT: V~asih da, v~asih ne. Nasploh lahko re~em, da nikoli ne pi{em, preden tako reko~ ne odpi{em. GAUS: Potem, ko ste `e premislili. ARENDT: Da. Natan~no vem, kaj bom pisala. Pred tem ne pi{em. Kve~jemu napi{em zapis. Potem gre dalje okoli{~inam ustrezno hitro, kar je odvisno zgolj od tega, kako hitro tipkam. GAUS: V sredi{~u va{ega dela je danes politi~na teorija, politi~no delovanje in obna{anje. V teh okoli{~inah mi je posebej zanimivo, kar sem odkril v va{em dopisovanju, ki ste ga imeli z izraelskim profesorjem Sholemom. Tam ste zapisali, ~e smem citirati, da se “v mladosti niste zanimali niti za politiko niti za zgodovino”. Gospa Arendt, kot Judinja ste iz Nem~ije emigrirali leta 1933. Tedaj ste imeli sedemindvajset let. Je va{e ukvarjanje s politiko, prenehanje nezainteresi-ranosti za politiko in zgodovino, vzro~no povezano s temi dogajanji? ARENDT: Da, vsekakor. Leta 1933 ta nezainteresiranost ni bila ve~ mogo~a. @e pred tem ni bila ve~ mo`na. GAUS: In je pri vas odnehala `e prej? ARENDT: Da, seveda. Napeto sem prebirala ~asnike. Vendarle sem imela svoje mnenje. Nisem pripadala nobeni stranki, tudi nobene take potrebe nisem imela. Od leta 1931 sem bila trdno prepri~ana, da bodo za krmilo pri{li nacisti. Saj sem bila glede teh problemov v stalnih sporih z drugimi ljudmi. Sis-temati~no pa sem se s temi re~mi ukvarjala pravzaprav {ele v emigraciji. GAUS: Imam dodatno vpra{anje k temu, kar ste `e povedali. Izhajajo~ iz prepri~anja leta 1931, da ni mogo~e prepre~iti prihoda nacistov na oblast, ali vas to ni pripravilo k temu, da bi proti temu storili kaj aktivnega, na primer z vstopom v kak{no stranko – ali pa se vam to ni ve~ zdelo smiselno? ARENDT: Osebno se mi to ni zdelo smiselno. ^e bi se mi – to vse je naknadno te`ko re~i – potem bi najbr` kaj storila. Zdelo se mi je brezupno. GAUS: Je v va{em spominu kak{en dolo~en dogodek, od katerega lahko datirate va{ obrat k politi~nemu? ARENDT: Navedem lahko 27. februar 1933, po`ig Reichstaga in v isti no~i izvedene aretacije. Tako imenovane za{~itne aretacije. Veste, ljudje so pri{li v gestapovske kleti ali v koncentracijska tabori{~a. Kar se je potem zgodilo, je bilo nezasli{ano in je danes pogosto zasen~eno s poznej{imi re~mi. Zame je bil to neposreden {ok in od tega trenutka dalje sem se ~utila odgovorno. To pomeni: nisem bila ve~ mnenja, da lahko odslej ~lovek zgolj opazuje. V nekaterih re~eh sem posku{ala pomagati. Ampak to, kar me je potem neposredno odpeljalo iz Nem~ije – ~e moram o tem pripovedovati; tega nisem nikoli pripovedovala, ker je tudi povsem nepomembno – GAUS: Pripovedujte, prosim. ARENDT: Tako ali tako sem nameravala emigrirati. Takoj sem bila mnenja: Judje ne morejo ostati. Nisem imela namena tekati po Nem~iji kot drugorazredna dr`avljanka. Poleg tega sem bila mnenja, da bodo stvari vedno slab{e. Kljub temu, konec koncev nisem bila odstranjena na kak miroljuben na~in. Moram re~i, da sem ob tem ~utila dolo~eno zado{~enje. Bila sem zaprta, dr`avo sem morala ilegalno zapustiti – povem vam naravnost –, ob tem sem HANNAH ARENDT 13 Hannah Arendt imela takoj zado{~enje. Mislila sem, da sem storila vsaj nekaj! Vsaj nedol`na nisem. Tega mi ne more nih~e o~itati! Prilo`nost za to mi je tedaj dala sionisti~na organizacija. Zelo tesno sem se spoprijateljila z nekaterimi vodilnimi ljudmi, predvsem s tedanjim predsednikom, Kurtom Blumenfeldom. Nisem pa bila cionistka. Niso pa tudi posku{ali, da bi me naredili za to. Kljub temu pa je na dolo~en na~in vplival name; namre~ v kritiki, v samokritiki, ki so jo cionisti razvijali v judovskem ljudstvu. To je name vplivalo, napravilo vtis name, politi~no pa s tem nisem imela ni~. Torej, triintridesetega leta sta se mi priklju~ila Blumenfeld in {e nekdo, ki ga nisem poznala, in mi rekla: objaviti ho~emo zbirko vseh antisemitskih izjav na ni`jih ravneh. Torej denimo izjave v zdru`enjih, vseh vrstah poklicnih zdru`enj, vseh mo`nih strokovnih ~asopisih; skratka: tisto, kar v tujini ni znano. Tak{no zbiranje je tedaj padlo pod ustrahovalno propagando. Tega ne bi mogel napraviti nih~e, ki bi bil organiziran pri cionistih. ^e bi bil razkrit, bi bila razkrita organizacija. GAUS: Seveda. ARENDT: Jasno. Vpra{ala sta: “Bo{ napravila to?” Rekla sem: “Seveda.” Bila sem zelo zadovoljna. Prvi~: to se mi je zdelo zelo smiselno in drugi~: imela sem ob~utek, da je vendarle mogo~e kaj storiti. GAUS: Zaradi tega dela ste bili zaprti? ARENDT: Da. Bila sem razkrita. Imela sem sre~o. Po osmih dnevih sem pri{la ven, ker sem... – kriminalist, ki me je zaprl, z njim sem se spoprijateljila. Bil je mi~en fant. Napredoval je iz kriminalisti~ne policije v politi~ni oddelek. Ni imel pojma. Kaj naj bi storil? Vedno mi je pravil: “Navadno imam vedno nekoga, ki sedi pred mano, potem ga preverim in vem, za kaj gre. Ampak, kaj bi z vami?” GAUS: To je bilo v Berlinu? ARENDT: Bilo je v Berlinu. @al sem ga morala nalagati. Nisem smela razkrinkati organizacije. Pripovedovala sem mu fantasti~ne zgodbe in on je venomer govoril: “Semkaj sem vas spravil. Spravil vas bom tudi ven. Ne jemljite odvetnika! Judje vendar zdaj nimajo denarja. Prihranite si va{ denar!” Medtem mi je odvetnika priskrbela organizacija. Seveda, spet s ~lanstvom. In tega odvetnika sem odslovila. Zato, ker je imel ta mo{ki, ki me je zaprl, tako odkrit in spodoben obraz. Zana{ala sem se nanj in mislila, da je to bolj{a prilo`nost kot neki odvetnik, ki ga bo {e strah. GAUS: In pri{li ste ven ter lahko zapustili Nem~ijo? ARENDT: Pri{la sem ven, morala pa sem ilegalno ~ez zeleno mejo, ker je stvar tekla dalje. GAUS: Gospa Arendt, v `e omenjenem dopisovanju ste kot odve~no zavrnili neko Scholemovo svarilo, da vendarle nikoli ne bi smeli pozabiti va{e pripadnosti judovskemu ljudstvu. Napisali ste – spet citiram: “Biti Judinja sodi zame k nedvomnim danostim mojega `ivljenja in nikoli nisem hotela spreminjati tak{ne fakticitete, niti v otro{tvu ne.” K temu bi rad postavil nekaj vpra{anj. Leta 1906 ste se rodili kot h~i in`enirja v Hannovru, odrasli ste v Königsbergu*. Ali mi lahko po spominu poro~ate, kaj je tedaj, v predvojni Nem~iji, pomenilo za otroka, da izvira iz judovske dru`ine? ARENDT: Na to vpra{anje ne morem ustrezno odgovoriti na splo{no. Kar zadeva osebne spomine: od doma nisem 14 HANNAH ARENDT Kaj ostane? Ostane materni jezik vedela, da sem Judinja. Moja mati je bila povsem areligiozna. GAUS: Va{ o~e je umrl zgodaj. ARENDT: Moj o~e je zgodaj umrl. Vse skupaj zveni komi~no. Moj ded je bil predsednik liberalne skupnosti in königs-ber{ki mestni odbornik. Prihajam iz stare königsber{ke dru`ine. Kljub temu – dokler sem bila majhen otrok, pri nas ni bilo sli{ati besede “Jud”. Najprej mi je bila predo~ena z antisemitskimi pripombami otrok z ulice – nima pomena, da vam pripovedujem. Glede tega sem bila tako reko~ “prosvetljena”. GAUS: Je bil to za vas {ok? ARENDT: Ne. GAUS: Ali ste ob tem imeli ob~utek, da ste kaj posebnega? ARENDT: Da, poglejte, to je ~isto druga re~. To zame sploh ni bil {ok. Mislila sem si: Torej, tako je to. ^e sem imela ob~utek, da sem kaj posebnega? Da! Vendar vam tega danes ne morem ve~ pojasniti. GAUS: Kak{ne predstave so bile to? ARENDT: Menim, objektivno, da to sodi k judovstvu. Kot otrok sem npr. vedela – kot zdaj nekoliko starej{i otrok –, da sem judovskega videza. To pomeni, da sem videti druga~e kot drugi. Tega sem se zelo zavedala. Vendar ne v obliki nekak{ne manjvrednosti; temve~ je to bilo pa~ tako. Poleg tega je bila moja mati, tako reko~ moj dom, nekoliko druga~nej{a, kot je v navadi. Tam je bilo toliko posebnega, tudi nasproti drugim judovskim otrokom ali otrokom v dru`ini, da je bilo za otroka te`ko dolo~iti, v ~em je posebnost. GAUS: Rad bi, da bi to, kar ste poimenovali kot posebnost va{ega doma, postalo bolj razvidno. Pravite, da se va{i materi ni zdelo potrebno – dokler se vam ni zgodilo na ulici –, da bi vam pojasnila va{o pripadnost judovstvu. Je bila zavest, da ste Judinja, ki ste jo ogla{ali v pismu Scholemu, pri va{i materi izgubljena? Je bilo to zanjo povsem brez pomena? Se je tu posre~ila asimilacija, ali se je va{a mati na vsak na~in prepustila slepilu, da je uspela? ARENDT: Moja mati ni bila teoretsko zelo podkovana. Ne verjamem, da je o tem imela kak{ne posebne predstave. Izhajala je iz socialdemokratskega gibanja, iz kroga Socialistische Monatshefte; prav tako moj o~e, predvsem pa moja mati. In vpra{anje /judovsko, op. p./ ni imelo zanjo nobenega pomena. Seveda je bila Judinja. Ni me dala krstiti! Predpostavljam, da bi mi priso-lila levo in desno zau{nico, ~e bi kdaj koli ugotovila, da sem morebiti zatajila, da sem Judinja. To sploh ni pri{lo v po{tev! O tem ni bilo govora! Je pa vpra{anje dobilo v dvajsetih letih, ko sem bila mlada, bistveno ve~jo vlogo kot poprej za mojo mater. In za mojo mater je potem, ko sem odrasla, igralo bistveno ve~jo vlogo kot pred tem v njenem `ivljenju. Je pa to temeljilo na drugih okoli{~inah. Jaz se naprimer nisem nikoli po~utila Nemka – v smislu pripadnosti ljudstvu, ne pa dr`avljanstvu, ~e smem napraviti to razliko. Spominjam se naprimer tega, da sem okoli leta 30 o tem imela razprave z Jasper-som. Rekel je: “Seveda ste Nemka!” Rekla sem: “Saj se vidi, da nisem!” Ni pa to zame imelo nikakr{nega pomena. Tega pa~ nisem dojemala kot manjvrednost. Prav za to ni {lo. In ~e se smem spet vrniti k posebnosti mojega doma: poglejte, antisemitizem se zgodi vsem judovskim otrokom. Zastrupil je du{e mnogih otrok. Pri nas je bila razlika v tem, da je moja mati zmeraj imela stali{~e: ~lovek se ne sme nikoli ukloniti! Mora se HANNAH ARENDT 15 Hannah Arendt braniti! Recimo, ko je moja u~iteljica imela antisemitske pripombe – najve~krat ne do mene, ampak do drugih judovskih {olark, naprimer vzhodnojudovskih {olark –, potem mi je bilo naro~eno, naj pri pri~i vstanem, zapustim pouk, odidem domov, ravnam natan~no po protokolu. Potem je mati napisala eno od mnogih priporo~enih pisem; in stvar je bila zame seveda povsem zaklju~ena. Imela sem {ole prost dan, in to je bilo vendar ~isto lepo. ^e pa je pri{lo od otrok, tega nisem smela praviti doma. To ni veljalo. Kar pride od otrok, proti temu se brani{ sama. Tako te stvari zame niso nikoli postale problem. Bila so pravila obna{anja, s katerimi sem tako reko~ ohranjala dostojanstvo in bila doma za{~itena, absolutno za{~itena. GAUS: V Marburgu, Heidelbergu in Freiburgu ste {tudirali pri profesorjih Hei-deggerju, Bultmannu in Jaspersu; glavni predmet filozofija, poleg tega pa {e teologijo in gr{~ino. Kako je pri{lo do tak{ne izbire {tudija? ARENDT: Da, veste, o tem sem tudi sama pogosto premi{ljala. Re~em lahko samo: filozofija je bila trdna. Od mojega {tirinajstega leta. GAUS: Zakaj? ARENDT: Torej, brala sem Kanta. Tu me lahko vpra{ate: zakaj ste brali Kanta? Zame je nekako veljalo vpra{anje: ali bom lahko {tudirala filozofijo ali bom tako reko~ kon~ala v reki. Pa ne zato, ker bi ne ljubila `ivljenja! Ne! @e prej sem vam rekla – ta nuja po razumevanju. GAUS: Da. ARENDT: Potreba po razumevanju je bila tu `e zelo zgodaj. Poglejte, pri hi{i so bile vse knjige, ki so se sposojale v knji`nici. GAUS: Ste poleg Kanta brali {e kaj, ~esar se posebej spominjate? ARENDT: Da. Najprej Jaspersovo Filozofijo svetovnega nazora /Philosophie der Weltanschauung/, za katero mislim, da je iz{la leta 1920. Tedaj sem imela {tiri-najst let. Zatem sem brala Kierkegaarda in tako se je potem povezalo – GAUS: Je pri{la sem tudi teologija? ARENDT: Da. Stvari so se povezale tako, da je zame oboje sodilo skupaj. Imela sem le pomislek, kako se vendar to po~ne, ~e si Judinja? In kako se nadaljuje? Saj vendar nisem imela pojma, ali ne? Imela sem velike skrbi, ki so potem kar same prenehale. Gr{~ina je druga re~. Vedno sem zelo ljubila gr{ko poezijo. Pesnjenje je imelo veliko vlogo v mojem `ivljenju. Tako sem vzela gr{~ino, ker je to bilo najbolj ugodno. Tako ali tako sem jo brala. GAUS: Spo{tovanja vredno! ARENDT: Ne, to je pretirano. GAUS: Va{a intelektualna nadarjenost, gospa Arendtova, preizku{ena tako zgodaj – ste bili kot {olarka in mlada {tudentka mogo~e kdaj bole~e lo~eni od normalnih razmerij va{e okolice? ARENDT: To bi moralo biti tako, ~e bi se tega zavedala. Menila pa sem, da so vsi tak{ni. GAUS: Kdaj ste se ovedeli te zmote? ARENDT: Dokaj pozno. No~em vam odgovoriti. Sram me je. Bila sem neznansko naivna. Deloma je bilo to zaradi doma~e vzgoje. O tem se ni govorilo. Nikoli se ni govorilo o cenzurah. To je veljalo za manjvredno. Doma je bilo manj- 16 HANNAH ARENDT Kaj ostane? Ostane materni jezik vredno vsako ~astihlepje.Na vsak na~in mi dejansko stvar ni bila jasna. Le v~asih, kot nekak{na tujost med ljudmi. GAUS: Tujost, o kateri ste mislili, je izhajala iz vas? ARENDT: Da, izklju~no. Ni pa to imelo nobene zveze z nadarjenostjo. Tega nisem nikoli povezovala z nadarjenostjo. GAUS: Je iz tega v mladih letih izhajalo ob~asno zani~evanje drugih? ARENDT: Da, pri{lo je do tega. @e zelo zgodaj. In zaradi tega zani~evanja sem v~asih tudi sama trpela. Namre~: da naj pravzaprav ne bi bila tak{na, da tak{na ne bi smela biti in tako dalje... GAUS: Ko ste leta 1933 zapustili Nem~ijo, ste {li v Pariz, kjer ste delali v neki organizaciji, ki je sku{ala spraviti mlade Jude v Palestino. Mi lahko poveste kaj o tem? ARENDT: Ta organizacija je iz Nem~ije v Palestino prepeljala mlade Jude in tudi otroke med trinajstim in sedemnajstim letom in jih tam nastanila v kibucih. Zato sorazmerno dobro poznam ta naselja. GAUS: In to iz zelo zgodnjega obdobja. ARENDT: Iz zelo zgodnjega obdobja; tedaj sem imela do tega veliko spo{tovan-je. Otroci so dobili poklicno izobrazbo, se pre{olali. Tu in tam sem pretihotapila poljske otroke. [lo je za obi~ajno socialno in vzgojno delo. Na de`eli so bila velika tabori{~a, kjer so se otroci pripravili, kjer so tudi imeli pouk, se u~ili kmetijstva, kjer so se pred vsem tem morali porediti. Od glave do pet jih je bilo treba oble~i. Treba jim je bilo kuhati. Predvsem jim je bilo treba priskrbeti dokumente, pogajati se s star{i – in poleg vseh re~i zagotoviti tudi denar. Prepu{~eno mi je bilo prete`no vse to. Sodelovala sem s Francozinjami. Torej taka je bila dejavnost. Odlo~itev nasploh, da sem prevzela to delo: bi to radi sli{ali ali ne? GAUS: Prosim. ARENDT: Poglejte, pri{la sem iz ~isto akademske dejavnosti. V tem oziru je leto 33 name napravilo trajen vtis. In sicer po eni strani pozitivnega in po drugi negativnega – mogo~e bi morala re~i: po eni negativnega in drugi pozitivnega. Danes pogosto mislijo, da se {ok nem{kih Judov v letu 1933 da pojasniti s tem, da je Hitler prevzel oblast. Kar pa zadeva mene in ljudi moje generacije, lahko re~em, da je to nekak{en kuriozen nesporazum. To – Hitlerjev prihod na oblast – je bilo seveda zelo slabo. Toda bilo je politi~no. Ni bilo osebno. Da so bili nacisti na{i sovra`niki – moj bog, da bi to vedeli, prosim vas lepo, pa `e nismo potrebovali Hitlerjevega prevzema oblasti! To je bilo vendar `e vsaj {tiri leta povsem razvidno vsakomur, ki ni bil slaboumen. Vedeli smo seveda tudi to, da za tem stoji velik del nem{kega ljudstva. Triintridesetega pa res nismo morali biti {okirani. GAUS: Menite, da je {ok leta 1933 temeljil na tem, da so se procesi spremenili od ob~e politi~nih v osebne? ARENDT: Ne, niti enkrat. Oziroma: tudi to. Prvi~, ob~e politi~no je postalo osebna usoda, kolikor se je {lo ven. Drugi~ pa vedite, da osebni problem ni bil nekaj, kar delajo na{i sovra`niki, temve~ kar delajo na{i prijatelji. Kar se je tedaj godilo v valu uistosmerjanja /Gleichschaltung/, ki je bilo dokaj prostovoljno, na vsak na~in {e ne pod pritiskom terorja: bilo je, kot da se je okoli nekoga oblikoval prazen prostor. HANNAH ARENDT 17 Hannah Arendt @ivela sem v intelektualnem okolju, sem pa poznala tudi druge ljudi. In lahko zagotovim, da je bilo uistosmerjanje med intelektualci tako reko~ pravilo. Med drugimi pa ne. In tega nisem nikoli pozabila. Od{la sem iz Nem~ije obvladana s predstavo – seveda zmeraj nekoliko pretirano: Nikoli ve~! Nikoli ve~ se ne bom dotaknila nikakr{ne intelektualne zadeve. No~em imeti nikakr{nega opravka s to dru`bo. Seveda nisem menila, da bi se Judje in nem{kojudovski intelektualci bistveno druga~e obna{ali, ~e bi bili v kakih drugih okoli{~inah kot v teh, v katerih so bili. Tega mnenja nisem bila. Menila sem, da je to odvisno od tega poklica, od intelektual-nosti. Govorim o preteklosti. Danes vem o tem ve~... GAUS: Pravkar sem vas hotel vpra{ati: ali {e to verjamete? ARENDT: Ne ve~ s tako ostrino. Ampak {e vedno vidim tako, da je v bistvu vse te zadeve to, da si mora ~lovek tako reko~ za vsako re~ nekaj domisliti. Poglejte, nih~e ne zameri to, da se je kdo uistosmeril zato, ker je moral skrbeti za `eno in otroka. Hudo pa je bilo, da so ti potem v to verjeli! Za kratek ~as, nekateri za zelo kratek ~as. Ampak to vendar pomeni: k Hitlerju vas je kaj pritegnilo; deloma grozno zanimive re~i! Povsem fan-tasti~ne in interesantne in komplicirane! In visoko nad obi~ajno ravnjo lebde~e re~i! To sem dojela kot grotesko. Danes bi rekla, da so podlegli svojim lastnim domislekom. To je to, kar se je zgodilo. Tedaj tega nisem videla tako. GAUS: Zato je bila za vas posebna vrednota, da ste {li iz teh krogov, od katerih ste tedaj hoteli radikalno vzeti slovo, in pri{li k prakti~nemu delu? ARENDT: Da, pozitivna plat je tale: prispela sem do spoznanja, ki sem ga tedaj zmeraj izra`ala v enem stavku, ki se ga spominjam: “^e si napaden kot Jud, se mora{ braniti kot Jud.” Ne kot Nemec ali dr`avljan sveta ali kot ~lovekove pravice in podobno. Temve~: Kaj lahko storim povsem konkretno kot Jud? Semkaj je sledil jasen namen: zdaj se bom dejansko organizirala. Prvi~. In to organizirala, seveda, pri cionistih. Saj so bili ti edini, ki so bili pripravljeni. Menim: pri asimilantih vendar ta stvar ni imela pomena. Poleg tega dejansko nisem nikoli imela ni~ s tem. Z judovskim vpra{anjem samim sem se ukvarjala prej. Delo o Rahel Varnhagen je bilo kon~ano, ko sem zapustila Nem~ijo. In tam igra judovsko vpra{anje vendarle neko vlogo. Tedaj sem to formulirala v smislu: “Ho~em razumeti.” To niso bili moji osebni judovski problemi, ki bi jih tam obravnavala. Zdaj pa je pripadnost k judovstvu postala moj lasten problem. In moj lasten problem je bil politi~en. ^isto politi~en! Hotela sem v prakti~no delo in – hotela sem izklju~no in samo v judovsko delo. V tem smislu sem se tedaj orientirala v Franciji. GAUS: Do leta 1940. ARENDT: Da. GAUS: V drugi svetovni vojni ste potem pri{li v Zdru`ene dr`ave Amerike, kjer danes delate kot profesorica politi~ne teorije in ne filozofije... ARENDT: Hvala. GAUS: ...v Chicagu. Stanujete v New Yorku. Va{ mo`, s katerim ste se poro~ili leta 1940, je prav tako dejaven v Ameriki kot profesor filozofije. Zdaj je akademska provinca, kateri odtlej spet pripadate – po razo~aranju iz leta 1933 – mednarodna. Kljub temu bi vas rad vpra{al, ali pogre{ate predhitlersko Evropo, ki je ne bo nikoli ve~. Ko pridete v Evropo: kaj je 18 HANNAH ARENDT Kaj ostane? Ostane materni jezik po va{em vtisu ostalo in kaj je nepovratno izgubljeno? ARENDT: Predhitlerska Evropa? Nimam nobene nostalgije, tega ne morem re~i. Kaj je ostalo? Ostal je jezik. GAUS: Vam to veliko pomeni? ARENDT: Zelo veliko. Vedno sem zavestno zavra~ala, da bi izgubila materni jezik. Zmeraj sem ohranila dolo~eno dis-tanco tako do franco{~ine, ki sem jo tedaj govorila zelo dobro, kot tudi do angle{~ine, v kateri pi{em danes. GAUS: To sem vas hotel vpra{ati: danes pi{ete angle{ko? ARENDT: Pi{em angle{ko, nisem pa nikoli izgubila distance. Obstaja gromozanska razlika med maternim in kakim drugim jezikom. Zase lahko re~em zelo enostavno: v nem{~ini znam na pamet precej{en del nem{kih pesmi. Te se nekako vedno gibljejo v ozadju glave – in the back of my mind; tega ni nikoli ve~ mogo~e dose~i. V nem{~ini si dovolim stvari, ki si jih v angle{~ini ne bi nikoli mogla dovoliti. Torej: v~asih si jih dovolim tudi `e v angle{~ini, ker sem pa~ postala predrzna, nasplo{no pa sem ohranila to distanco. Nem{ki jezik je vsekakor najbolj bistvena stvar, ki je ostala in ki sem jo tudi zmerom zavestno obdr`ala. GAUS: Tudi v najbolj hudih ~asih? ARENDT: Vedno. Mislila sem si, kaj pa se da storiti? Pa saj ni nem{ki jezik tisti, ki je obnorel. In slednji~: ni nadomestka za materni jezik. Materin{~ina se lahko pozabi. To je res. To sem videla. Ti ljudje govorijo tuj jezik bolje kot jaz. Jaz {e vedno govorim z zelo mo~nim naglasom in pogosto ne govorim idiomati~no. To znajo vsi. Ampak nastane neki jezik, v katerem se podijo kli{eji drugega, ker je namre~ odrezana produktivnost lastnega jezika, ko se ta pozabi. GAUS: Primeri, pri katerih se je pozabila materin{~ina: so bili to, po va{em vtisu, posledice potla~itve? ARENDT: Da, zelo pogosto. Da, to sem do`ivela pri ljudeh, {okantno. Veste, ni odlo~ilno leto 33; vsaj zame ne. Odlo~ilen je bil dan, ko smo izvedeli o Auschwitzu. GAUS: Kdaj je bilo to? ARENDT: Bilo je 1943. In najprej tega nismo verjeli. ^etudi sva z mo`em vedno pravila, da je od bande mogo~e pri~akovati vse. Tega pa vendar nismo verjeli, tudi ker je bilo nasprotno vsem voja{kim nujam in potrebam. Moj mo` je nekdanji voja{ki zgodovinar, na te stvari se malo razume. Rekel je: “Ne pusti se zapeljati zgodbam; tega ne morejo ve~!” Potem pa smo pol leta pozneje, ker nam je bilo dokazano, le verjeli. To je bil pravi {ok. Pred tem je veljalo reklo: imamo pa~ sovra`nike. To je vendar povsem naravno. Zakaj bi neko ljudstvo ne imelo nobenih sovra`nikov? To pa je bilo druga~e. Dejansko je bilo, kot da bi se odprlo brezno. Imelo se je predstavo, da je vse mo~ neko~ nekako popraviti, tako kot se pa~ lahko v politiki vse nekako popravi. Ne pa tega. To se ne bi smelo nikoli zgoditi. S tem ne mislim {tevila `rtev. Mislim fabrikacijo trupel in tako dalje – v to se vendar ne rabim ve~ spu{~ati. To se ne bi smelo zgoditi. Zgodilo se je nekaj, ~esar ne moremo ve~ popraviti. Med vsemi drugimi re~mi, ki so se tam zgodile, moram povedati: v~asih je bilo nekoliko te`avno, bil si reven, preganjan, moral si be`ati, moral si se pretihotapiti skozi in kakor koli `e; kot je pa~ bilo. Toda bili smo mladi. Nekoliko me je HANNAH ARENDT 19 Hannah Arendt stvar celo zabavala. Ne morem re~i druga~e. Toda to, to pa `e ne. To je bilo nekaj povsem drugega. Z vsem drugim se je dalo sprijazniti tudi osebno. GAUS: Rad bi od vas sli{al, gospa Arendt, katere morebitne spremembe po letu 1945 je opravila va{a sodba o povojni Nem~iji, ki ste jo pogosto obiskovali, in v kateri ste objavili svoja najpomemb-nej{a dela? ARENDT: Prvi~ sem spet pri{la v Nem~ijo leta 1949; tedaj po naro~ilu neke judovske organizacije za re{itev judovske kulturne dedi{~ine, zlasti knjig. Moje razmi{ljanje po letu 1945 je bilo tak{no: Kar koli `e se je zgodilo leta 33, je bilo pravzaprav – glede na to, kar se je zgodilo pozneje – nepomembno. Gotovo, nezvestoba prijateljev, ~e se sme re~i tako hudo... GAUS: ... ki ste jo osebno do`iveli... ARENDT: Seveda. Ampak veste, ~e je tedaj nekdo res postal nacist in potem o tem napisal ~lanek, takemu se do mene osebno ni bilo treba obna{ati zvesto. Z njim tako ali tako nisem ve~ govorila. Ni se mu bilo ve~ treba ogla{ati pri meni, ker je `e bil odslovljen. To je vendar jasno. Ampak vsi ti niso bili nikakr{ni morilci. Bili so zgolj ljudje, kot bi rekla danes, ki so padli v lastne pasti. Tega, kar je pri{lo pozneje, pa tudi niso `eleli. Skladno s tem se mi je zdelo, da mora biti neka osnova prav v tem breznu. In povsem tako je bilo tudi v mnogih osebnih re~eh. Soo~ala sem se z ljudmi; nisem preve~ prijazna, tudi ne preve~ vljudna, povem svoje mnenje. Ampak z vrsto ljudi so se stvari spet nekako postavile v red. Kot re~eno, vsi so le ljudje, ki so prilo`nostno nekaj mesecev ali v naj-slab{em primeru nekaj let nekje nekaj storili; niti umora niti denunciacije. Torej kot re~eno: ljudje, ki jih je k Hitlerju “kaj pritegnilo”. Toda nasploh najve~je do`ivetje, ko sem se vrnila v Nem~ijo – poleg do`ivetja ponovnega prepoznanja, ki je `e v gr{kih tragedijah os delovanja –, je bila velika ganjenost. Poleg tega pa, da se je na ulicah govorilo nem{ko. To me je neopisno veselilo. GAUS: S to predstavo ste pri{li leta 1949? ARENDT: Pribli`no tako sem pri{la. In danes, ko so, povejmo to `e enkrat, stvari spet pri{le v svoj ustaljen tok, so distance postale {e ve~je, kot so bile pred tem. Kot so bile tedaj v tisti ganjenosti. GAUS: Ker so, po va{em ob~utku, {le tukaj razmere spet prehitro v svoj obi~ajni tok? ARENDT: Da. In v~asih v tok, ki ga nisem odobravala. Za kar pa se tudi nisem ~utila odgovorna. Vidim od zunaj, ali ne? To pomeni, da sem danes manj udele`ena, kot sem bila {e tedaj. To je tudi zaradi ~asa. Poslu{ajte, petnajst let tudi niso ma~je solze! GAUS: ^utite torej vedno ve~je ravnodu{je? ARENDT: Distanco; ravnodu{je je preve~. Distanciranje pa je pravo. GAUS: Gospa Arendt, to jesen je v Zvezni republiki iz{la va{a knjiga o Eich-mannovem procesu v Jeruzalemu. O tem delu se je od njegove objave v Ameriki zelo ostro razpravljalo; zlasti z judovske strani so se pojavili ugovori na va{o knjigo, za katere pravite, da so deloma zvezani z nesporazumi, deloma pa ka`ejo na vodeno politi~no kampanjo. Napadena je bila predvsem va{a obravnava vpra{anja, v kolik{ni meri bi bilo treba 20 HANNAH ARENDT Kaj ostane? Ostane materni jezik bremeniti Jude za njihovo pasivno prena{anje mno`i~nih umorov ali v kolik{ni meri je vendar kolaboracija dolo~enih judovskih stare{inskih svetov pripeljala skoraj do neke vrste sokrivde. Kakor koli `e – zdi se mi, da ta knjiga o Eichmannu porodi ve~ vpra{anj, pomembnih za portret Hanne Arendt. Dovolite, da za~nem s tem: ali vas bolijo ob~asni o~itki, da tej va{i knjigi primanjkuje ljubezni do judovskega ljudstva? ARENDT: Najprej bi z vsem prijateljstvom ugotovila, da ste seveda tudi vi postali objekt te kampanje. Nikjer v knjigi nisem o~itala judovskemu ljudstvu, da se ni upiralo. To je storil neki drug ~lovek na procesu proti Eichmannu, namre~ gospod Haussner iz izraelskega dr`avnega to`ilstva. Abotna in kruta so bila vpra{anja, ki jih je pri~am v Jeruzalemu postavljal v to smer. GAUS: Knjigo sem bral. Poznam to. Vendar se nekateri o~itki proti vam naslanjajo na ton, v katerem so napisani nekateri odlomki. ARENDT: No, to je druga re~. Proti temu nimam kaj re~i. In tudi ne bom ni~ rekla. ^e menijo, da se o teh re~eh lahko pi{e samo pateti~no... Poglejte, so ljudje, ki mi zamerijo, in to lahko v dolo~eni meri razumem: namre~, da se ob tem lahko {e sploh smejem. Toda dejansko sem menila, da je bil Eichmann pavliha, in pravim vam: brala sem policijski zapisnik zasli{anja, 3600 strani, in to brala zelo natan~no, in ne vem sploh, kolikokrat sem se nasmejala; in to zelo naglas! Ljudje mi o~itajo to reakcijo. Proti temu ne morem ni~. Vem pa nekaj: verjetno bi se smejala {e tri minute pred gotovo smrtjo. In to, pravite, naj bi bil ton. Ton je seveda prete`no ironi~en. In to je popolnoma res. Ton je v tem primeru dejansko ~lovek. ^e mi o~itajo, da sem obto`ila judovsko ljudstvo: to je zlonamerna propagandna la` in ni~ drugega. Ampak glede odtenka, to je ugovor proti meni kot osebi. Proti temu ne morem ni~. GAUS: To ste pripravljeni nositi? ARENDT: Oh, rada. Kaj bi se pa tu dalo storiti, ni res? Ljudem vendar ne morem re~i: narobe me razumete in v resnici se godi v mojem srcu to in ono! To je vendar sme{no. GAUS: V tej zvezi bi rad {e enkrat pre{el na neko va{e pri~evanje. Glasi se tako: “Nikoli v `ivljenju nisem ljubila kak{nega ljudstva ali kolektiva, niti nem{kega niti francoskega, niti ameri{kega, niti kakega delavskega razreda ali kar koli je `e tak{nega. Dejansko ljubim samo moje prijatelje in sem povsem nesposobna za vse druga~ne ljubezni. Predvsem pa mi je bila sumljiva ta ljubezen do Judov, ~eprav sem sama Judinja.” Lahko k temu nekaj vpra{am: ali ne potrebuje ~lovek, kot politi~no delu-jo~e bitje, povezavo z neko skupino; povezavo, ki jo lahko potem do dolo~ene stopnje poimenujemo tudi ljubezen? Ali se ne bojite, da bi va{a dr`a lahko bila poli-ti~no sterilna? ARENDT: Ne. Rekla bi, da je ono drugo politi~no sterilno. Pripadnost k dolo~eni skupini je najpoprej neka naravna danost. K neki skupini pripadete vedno po rojstvu. Ampak soditi k neki skupini, kot to menite v drugem pomenu, namre~, da se organizirate, to pa je nekaj povsem drugega. Ta organizacija vedno sledi glede na odnos do sveta /Welt-bezug/. To pomeni, da je tisto, kar imajo ti vzajemno skupnega, da se tako organizirajo, tisto, kar se obi~ajno poimenuje kot interesi. Neposreden osebni odnos, pri katerem je mogo~e govoriti o ljubezni, ta obstaja v najbolj{em primeru v dejanski HANNAH ARENDT 21 Hannah Arendt ljubezni, na dolo~en na~in pa obstaja tudi pri prijateljstvu. Tam se oseba naslavlja neposredno in neodvisno od svetne navezave. Tako se lahko {e vedno spoprijateljijo ljudje razli~nih organizacij. ^e pa se te stvari zame{ajo, ~e se lahko izrazim hudobno, potem imam to za zelo veliko pogubo. GAUS: Imate to za apoliti~no? ARENDT: To imam za apoliti~no, to imam za nesvetno /Weltlos/. In dejansko imam to za zelo veliko nesre~o. Dodajam, da je judovsko ljudstvo primerek tiso~letja ohranjene brezsvetne ljudske zdru`be... GAUS: “Svet” v smislu va{e terminologije: kot prostor za politiko. ARENDT: Kot prostor za politiko. GAUS: In tako je judovsko ljudstvo bilo apoliti~no? ARENDT: Ne bi rekla ~isto tako, ker so bile skupnosti do dolo~ene stopnje tudi politi~ne. Judovska religija je nacionalna religija. Toda pojem politi~nega vendarle velja samo z zelo velikimi omejitvami. Ta izguba sveta, ker je bilo judovsko ljudstvo razkropljeno in je razvilo, kot vsa parijska ljudstva, povsem lastno toplino med tistimi, ki so pripadali zraven: ta se je spremenila, takoj ko je bila ustanovljena dr`ava Izrael. GAUS: Se je s tem kaj izgubilo, izguba, za katero to`ite? ARENDT: Da, svoboda se drago pla~a. Specifi~na judovska ~love~nost zaradi izgube sveta je bila pa~ nekaj zelo lepega. Vi ste premladi, vi tega sploh niste ve~ spoznali. To je bilo nekaj zelo lepega: to stati-zunaj-vseh-dru`benih-povezav, biti ~isto brez predsodkov, kar sem tako zelo mo~no do`ivela pri moji materi in kar je prakticirala tudi do judovske skupnosti. Vse to pomeni izjemno veliko {kodo. Za svobodo se pla~a. Neko~ sem v Govoru o Lessingu povedala... GAUS: ... v Hamburgu leta 1959... ARENDT: Da, tam sem rekla: “Ta ~love{kost pre`ivi dan osvoboditve, svobode pa ne niti za pet minut.” Poglejte, to se je zgodilo tudi pri nas. GAUS: Ne bi hoteli tega obrniti nazaj? ARENDT: Ne. Vem, da se za svobodo mora pla~ati neka cena; ne morem pa re~i, da jo rada pla~am. GAUS: Gospa Arendt, ali se dolo~enemu spoznanju, ki ste ga pridobili s politi~no-filozofsko spekulacijo ali soci-olo{ko analizo, ~utite tako zavezani, da vam postane publikacija tega spoznanja dol`nost? Ali pa priznavate razloge, ki dovoljujejo zamol~anje neke spoznane resnice? ARENDT: Da, veste, to je zelo te`ek problem. V osnovi je to edino vpra{anje, ki me je zanimalo pri vsej kontroverznosti pri knjigi o Eichmannu. Vse drugo je propagandno perilo. Torej: Fiat veritas pereat mundus? /Bodi resnica, ~etudi propade svet./ No, knjiga o Eichmannu de facto ni zadevala teh re~i. V osnovi ni knjiga nikoli dejansko okrnila nikogar{njega legitimnega interesa. To se zgolj verjame. GAUS: Pri ~emer seveda morate, kar je legitimno, dopu{~ati debato. ARENDT: Da, to dr`i. Imate prav. Kaj je legitimno, pa je {e stvar razprave. Pri ~emer najbr` jaz razumem pod “legi- 22 HANNAH ARENDT Kaj ostane? Ostane materni jezik timno” nekaj drugega kot judovske organizacije. Ampak denimo pa~ zdaj, da so bili v igri dejanski, tudi z moje strani priznani interesi. GAUS: Ali potem smemo zamol~ati neko spoznano resnico? ARENDT: Bi to storila? Da! Kljub vsemu sem to le napisala... Poglejte, nekdo me je vpra{al: ~e bi sprevidela to in ono, ali ne bi napisala knjige o Eich-mannu druga~e? Odgovorila sem: ne. Bila bi pred alternativo, ali pisati ali pa ne. Lahko pa~ tudi dr`i{ gobec. GAUS: Da. ARENDT: Saj ni treba vendar vedno govoriti. Zdaj pa gre za to: prihajamo k vpra{anju, ki so ga v 18. stoletju imenovali “dejstvene resnice” /Tatsachenwahrheiten – fakti~ne resnice/. [lo je pa~ zgolj za dejstvene resnice. Ni {lo za mnenja. No, ~uvajke za te dejstvene resnice so histori~ne znanosti na univerzah. GAUS: Niso bile zmerom ~isto najbolj{e. ARENDT: Ne. /V~asih/ Popustite. Pustite se predpisati od dr`ave. Poro~ali so mi, da je neki zgodovinar rekel o neki knjigi o nastanku prve svetovne vojne: Ne bom si s tem skazil spomina na ta vzvi{en ~as! To je torej mo`, ki ne ve, kdo je. Vendar to pa~ ni zanimivo. De facto je on ~uvaj zgodovinskih resnic, dejstvene resnice. In kako pomembni so ti ~uvaji, vemo naprimer iz bolj{evisti~ne zgodovine, kjer je bila zgodovina vsakih pet let napisana nanovo, neznana pa so ostala dejstva, kot naprimer, da je obstajal neki gospod Trocki. Ali ho~emo tja? Ali imajo oblasti interes za kaj takega? GAUS: Interes mogo~e. Ampak, ali imajo do tega pravico? ARENDT: Imate vi to pravico? Zdi se, da tudi sami ne verjamete, da imate to pravico, druga~e pa~ sploh ne bi trpeli univerz. Zatorej obstaja tudi interes dr`av za resnico. Tu zdaj ne mislim nobenih voja{kih skrivnosti; to je druga re~. No, te zgodbe so stare pribli`no dvajset let. Zakaj bi pa ~lovek ne rekel resnice? GAUS: Ker je mogo~e dvajset let {e premalo? ARENDT: To pravijo nekateri, drugi pa pravijo, da pa po dvajsetih letih resnice ni ve~ mogo~e odkriti. To pomeni, da je v vsakem primeru interes, da bi se oprali. To pa ni nikakr{en legitimen interes. GAUS: Vi bi torej v dvomljivih primerih dali prednost resnici. ARENDT: Rekla bi, nepartijnost – ki je pri{la na svet, kot Homer... GAUS: Tudi za premagane... ARENDT: To~no! “Ko pesmi glasovi mol~ijo o premaganih, potem sem za Hektorja”, ni res? To je storil Homer. Potem je pri{el Herodot in rekel: “Velika dejanja Grkov in barbarov.” Iz tega duha prihaja vsa znanost, tudi moderna, tudi zgodovinska znanost. ^e nekdo ni zmo`en te nepartijnosti, ker hlini, da tako ljubi svoje ljudstvo, da mora pri njem delati trajne vizite prilizovanja – ja, tu ni kaj storiti. Menim, da to niso nikakr{ni patrioti. GAUS: Gospa Arendt, v enem od va{ih najpomembnej{ih del – v Vita activa ali O dejavnem `ivljenju – ste pri{li do zaklju~ka, da je novi vek s prestola vrgel smisel za skupnost, torej smisel za prvo-razrednost politi~nega. Kot moderne dru`bene fenomene opisujete izkorenin- HANNAH ARENDT 23 Hannah Arendt jenje in zapu{~enost mno`i~nega ~loveka in zmagoslavje nekega tipa ~loveka, ki najde svoje zado{~enje v golem delovnem in potro{ni{kem procesu. K temu imam dve vpra{anji. Najprej: koliko je neko filozofsko spoznanje take stopnje odvisno od osebnih izku{enj, ki nasploh {ele spro`ijo miselni proces? ARENDT: Ne verjamem, da bi obstajal kak{en miselni proces, ki je mo`en brez osebnih izku{enj. Vse mi{ljenje je razmi{ljanje, premisliti neko stvar. Ali ne? @ivim v modernem svetu in samo po sebi umevno je, da imam v modernem svetu svoje izku{nje. Med drugim so to vendar ugotovili tudi mnogi drugi. Poglejte, stvar s tem “samo {e delati in konzumirati” je zato toliko pomembna, ker se s tem vnovi~ zarisuje brezsvetnost. Nekaterim je vseeno, kak{en je svet. GAUS: “Svet”, vedno pojmovan kot prostor, v katerem nastane politika. ARENDT: Zdaj razumljeno {e pre{iroko kot prostor, v katerem postanejo stvari javne, kot prostor, v katerem smo doma in ki mora biti stalno viden. V katerem se seveda pojavlja tudi umetnost. V katerem se pojavlja vse mogo~e. Spomnite se Kennedyja, ki je poskusil odlo~ilno raz{iriti prostor javnosti, ko je v Belo hi{o povabil pesnike in druge pri-dani~e. Torej vse to pa ne more soditi v ta prostor. V delu in konzumiranju pa je ~lovek dejansko popolnoma zveden na samega sebe. GAUS: Na biolo{ko. ARENDT: Na biolo{ko in nase. In tu imamo potem povezanost z zapu{~enos-tjo. V delovnem procesu nastopi zna~ilna zapu{~enost. V tem trenutku se ne morem spu{~ati v to, to bi nas peljalo predale~. In ta zapu{~enost je ta biti-zve- den-nase, v katerem potem, v dolo~eni meri, na mesto vseh resni~no relevantnih dejavnosti nastopi konzumiranje. GAUS: Drugo vpra{anje v tem sklopu: V Vita activa ste pri{li do zaklju~ka, da “se prave, v svet naravnane izku{nje” – mi{ljeni so torej vpogledi in izku{nje najvi{jega politi~nega ranga – “vse bolj izmikajo izkustvenemu obzorju povpre~ne ~love{ke eksistence”. Pravite, da naj bi bila danes “sposobnost delovanja omejena na redke”. Gospa Arendt, kaj to pomeni v prakti~ni politiki? V kolik{ni meri je v takih okoli{~inah neka dr`avna forma, ki naj bi vsaj teoretsko temeljila na soodgovornosti vseh dr`avljanov, postala fikcija? ARENDT: Ja, rada bi to nekoliko zo`ila. Poglejte, v prvi vrsti ta nesposobnost, da se orientiramo stvarem primerno, ni le nesposobnost {irokih mno`ic. Obstaja prav pri vseh drugih slojih. Rekla bi, vse do dr`avnika. Dr`avnik je obdan, obkro`en, z vojsko ekspertov. Pravzaprav bi morali tu postaviti vpra{anje med dr`avnika in eksperte. Dr`avnik mora vendarle sprejeti kon~no odlo~itev. Je pa ne more sprejeti primerno stvari. Vsega tega pa~ ne more vedeti. Mora jo prevzeti od ekspertov, in sicer od ekspertov, ki si prin-cipielno morajo vedno nasprotovati. Ne? Vsak razumen dr`avnik si priskrbi naspro-tujo~e ekspertize. Kajti on mora videti stvar pa~ z vseh plati. Ni res? Med temi mora presoditi. In ta presoja je najbolj skrivnosten postopek. V njem se izka`e smisel za skupno. Kar pa zdaj zadeva, povejmo, mno`ico ljudi, bi rekla tole: kjer koli so ljudje skupaj, vseeno v kak{nem velikostnem redu, tam se oblikujejo javni interesi. GAUS: Prej ali slej. ARENDT: In oblikuje se javnost. To lahko vidite zelo jasno v Ameriki, kjer 24 HANNAH ARENDT Kaj ostane? Ostane materni jezik imamo {e ta spontana zdru`enja, ki potem spet razpadejo, te associations, o katerih je govoril `e Tocqueville. Pa~ neki javni interes zdaj zadeva dolo~eno skupino ljudi, neko sosesko ali tudi celo neko hi{o ali kako mesto, ali kak{no druga~e vzpostavljeno skupino. Potem pridejo ti ljudje skupaj, in so zelo sposobni, da te re~i javno uravnavajo. Kajti, nad njimi imajo pregled. To pomeni, da tisto, na kar merite s svojim vpra{anjem, pa~ velja samo za najve~je odlo~itve na najvi{ji ravni. Tu pa, verjemite mi, tu razlika med dr`avnikom in ~lovekom z ulice na~eloma ni ve~ tako velika. GAUS: Gospa Arendt, s Karlom Jaspersom, va{im nekdanjim u~iteljem, ste zvezani v posebnem razmerju, kot partnerja v trajnem dialogu. V ~em vidite najve~ji vpliv, ki ga je imel na vas profesor Jaspers? ARENDT: Poglejte, tam kjer pride in govori Jaspers, tam postane svetlo. Pri njem obstaja nezadr`nost, nekak{no zaupanje, brezpogojnost govorjenja, ki je ne poznam pri nobenem drugem ~loveku. To je naredilo name vtis, `e ko sem bila ~isto mlada. Poleg tega je pojem svobode zvezal z umom, ki mi je bil ~isto tuj, ko sem pri{la v Heidelberg. O tem nisem ni~ vedela, ~eprav sem brala Kanta. Ta um sem videla tako reko~ in praxi. In ~e smem re~i tako – odrasla sem brez o~eta: s tem sem se vzgojila. Za bo`jo voljo, no~em ga napraviti odgovornega zame, ampak ~e je kateremu ~loveku uspelo, da me je spravil k umu, potem je to uspelo njemu. In ta dialog, ta je seveda danes ~isto druga~en. To je bilo pravzaprav moje najmo~nej{e povojno do`ivetje. Da je mogo~ tak{en razgovor! Da se lahko tako govori! GAUS: Dovolite mi zadnje vpra{anje. Na nekem slavnostnem govoru o Jaspersu ste rekli: “Humanost ni nikoli dose`ena v izolaciji in nikoli tako, da kdo s svojim delom presko~i javnost. Dose`e jo lahko le tisti, ki udele`i svoje `ivljenje in svojo osebnost v tveganju javnosti.” To “tveganje javnosti” – spet Jaspersov citat: v ~em je za Hanno Arendt? ARENDT: Zdi se, da mi je jasno to tveganje javnosti. ^lovek se izpostavlja v lu~i javnosti, in sicer kot oseba. ^eprav menim, da ~lovek ne reflektira sam od sebe, se sme pojaviti v javnosti in delovati, pa vem, da se v vsakem delovanju na neki na~in izrazi osebnost, tako kot ne v nobeni drugi dejavnosti. Pri ~emer je govorjenje tudi neke vrste delovanja. Torej, to je eno. Drugo tveganje je: mi nekaj za~nemo; svoje niti prepletemo z mre`o razmerij. Nikoli ne vemo, kaj bo iz tega. Vsem je odrejeno re~i: Gospod, odpusti jim, kar delajo, saj ne vedo, kaj po~no. To velja za vse delovanje. Preprosto ~isto konkretno zato, ker se ne da predvideti. To je tveganje. Zdaj bi pa rekla, da je to tveganje mo`no le ob zaupanju v ljudi. To pomeni, v – te`ko natan~neje dolo~ljivem, ampak temeljnem – zaupanju v ~love{ko vseh ljudi. Druga~e se ne da. Prevedel Darij Zadnikar OPOMBA * Glavno mesto Vzhodne Prusije, mesto, v katerem je `ivel in delal Immanuel Kant. Danes rusko mesto Kaliningrad. (Op.p.) HANNAH ARENDT 25 Vlasta Jalušič Zme{njava pri vpra{anju nasilja Oblast in nasilje pri Hannah Arendt* V politi~ni teoriji tudi danes dominira linija razumevanja politike in oblasti, ki obe povezuje z nasiljem. Primer misli Hannah Arendt je svojevrsten, saj posku{a lo~iti domnevno skupno podlago nasilja in oblasti in celo eksplicitno pledira za “eliminacijo teoreti~ne redukcije oblasti na nasilje”. Prav ta pristop je ena od posebnosti te “kontroverzne” teoreti~arke, ki je bila pogosto kritizirana, ~e{ da je nerealna, esencialisti~na in nenazadnje – neprakti~na. Ob{la naj bi – tako {tevilni kritiki – realno izkustvo, ki ka`e, da je oblast strukturno, notranje povezana z nasiljem in zato naj bi pledirala za utopi~no predstavo o politiki, ki je neinstitucionalizirani in nenasilni proces delovanja. V tem tekstu ne bom govorila o vseh dimenzijah predstave o nasilju v opusu Hannah Arendt. Posvetila se bom predvsem njenemu razumevanju razmerja med nasiljem in oblastjo, in s tem enemu od njenih del, ki je eksplicitno posve~eno vpra{anju nasilja in ki, tako kot {tevilna druga, sodi v specifi~en kontekst nekega dogodka: to je {tudentsko gibanje konec {estdesetih in teorije, ki so to gibanje spremljale. Tudi se ne bom pobli`e spu{~ala v {tevilne kritike njenega pojmovanja nasilja, ki so zve~ine zavra~ajo~e in ki jo uvr{~ajo tako reko~ med politi~ne romantike. Na~in, kako Hannah Arendt razume nasilje, je pogojen predvsem z njenim odnosom do fenomena oblasti, ta pa je precej druga~en od {tevil-nih teoretskih kot tudi obi~ajnih predstav o tem, kaj oblast je. Razlogov za to je ve~; vendar bi kazalo kot enega glavnih *Tekst je deloma prirejeno 4. poglavje (“Die Verwirrung in der Gewaltfrage”) moje doktorske disertacije Die Gewalt und das Politische bei Hannah Arendt, Dunaj 1996. HANNAH ARENDT 27 Vlasta Jalušič 2 Elemente und Ursprünge totaler Herrschaft /Elementi in izvori totalnega gospostva/, prim. Arendt, 1991. 3 Vita activa, prim. Arendt, 1996. 4 Zwischen Vergangenheit und Zukunft /Med preteklostjo in prihodnostjo/, prim. Arendt, 1994. 5 Über die Revolution /O revoluciji/, prim. Arendt, 1994. navesti njeno percepcijo razmerja med teorijo in prakso, mi{ljenjem in delovanjem, oziroma njeno kritiko papagaliziran-ja tradicionalnih politi~nih kategorij v postmoderni situaciji. Knjiga Macht und Gewalt /Oblast in nasilje/ (Arendt 1987), ki nosi v prvi (ameri{ki) izdaji naslov On Violence, je poizkus {e enkrat in bolj eksplicitno prikazati razlikovanje obeh fenomenov, obenem pa se vpra{ati po razlogih za teoretsko fascinacijo domnevne kreativnosti nasilja v povojni Evropi. S tem vpra{anjem se je, ~etudi ne ravno sistemati~no, ukvarjala `e tudi poprej v drugih svojih pomembnej{ih delih (kot so The Origins of Totalitarianism iz leta 19512, The Human Condition iz leta 19583, Between Past and Future iz leta 19614, On Revolution iz leta 19635, kjer je postavila osnove za razumevanje odnosa med oblastjo, njenim nastajanjem in nasiljem, revolucijo in nasiljem, strukturami moderne dr`ave in nasiljem). V Macht und Gewalt naka`e jasneje, kak{no zvezo ima postmoderna fascinacija nasilja s tradicionalno politi~no teorijo oziroma njenim pojmovanjem oblasti in nasilja. Konkretni povod za to {tudijo o nasilju, ki je iz{la leta 1970, sta bila, kot navaja sama, dva pojava njene dobe: “edinstveni upor na vseh univerzah po svetu in razprave o nasilnem in nenasilnem uporu, ki so ga spremljale `e od vsega za~etka ...” in tudi “globlji razlog ... dejavnik ..., ki je, ne da bi ga kdorkoli napovedal, o~itno bistveno spremenil celotno problematiko razmerja med oblastjo in nasiljem ... Tehni~ni razvoj sredstev nasilja je v zadnjih letih dosegel to~ko, v kateri si ni ve~ mogo~e zami{ljati politi~nega cilja, ki bi ustrezal njihovemu destruktivnemu potencialu ...” (Macht und Gewalt, str. 7). O “konkretnem povodu”: Hannah Arendt, nem{ka @idinja, ki je do`ivela totalitarni sistem in poizkusila razumeti ter analizirati to, kar je najprej imenovala radikalno, pozneje pa banalno zlo, je od leta 1941 `ivela v New Yorku. Od za~etka svoje emigracije dalje se je stalno ukvarjala s fenomeni, ki so se dotikali vpra{anja nastanka, obstoja in propada politi~ne eksistence ljudi, vpra{anja, kaj tak{no eksistenco podpira in kaj jo ru{i in spodjeda. Leta 1963 je iz{la njena knjiga O revoluciji, v kateri je ob{irno analizirala razmerje med revolucijo in nasiljem in pri{la do sklepa, da je glavni element modernih revolucij konstitucija nove oblasti (v primeru novove{kih revolucij je bila to moderna dr`ava), ki ni nujno nasilna. In ker revolucije ni razumela predvsem ali zgolj kot nasilno dejanje, se v razmi{janju o tej tematiki prav gotovo ni mogla izogniti tudi “{tudentski vstaji” konec {estdesetih (ki je samo sebe interpretirala kot “revolucijo” ter nihala med nasiljem in nenasiljem), ki je njo samo presenetila prav tako kot {tevilne druge. Kar je ponovno aktiviralo njeno razmi{ljanje o nasilju, so bili torej po 28 HANNAH ARENDT eni strani dogodki konec {estdesetih let: dogodki v Franciji spomladi leta 1968 ({tudentski in delavski nemiri oz. tako imenovani évenéments), v katerih je sodeloval tudi Daniel Cohn-Benit, sin njenih starih prijateljev, vojna v Vietnamu, pro-tivojno gibanje in vstaja na univerzah. Hannah Arendt, ki je takrat predavala na ve~ ameri{kih univerzah, vsega tega seveda ni mogla neprizadeto opazovati. S “{tudentsko vstajo, ki jo je svobodni svet napadal kot kriptokomunisti~no ...” (Kallscheuer, 1993, str. 148), je izrecno simpatizirala. V nekem smislu je bila opazovalec v smislu kantovskega opazovalca v “sporu fakultet”: ti dogodki so bili kot nekak{en “signum rememorativum, demonstrativum, prognosticon” (Kant, 1968, str. 358) njenega ~asa, ~eprav v {tudentski vstaji ni videla znamenja “napredka”, temve~ znamenje politi~nega. Tudi sicer je “slavila” politi~ne dogodke, ki so jo navdajali z upanjem, kot npr. mad`arsko revolucijo (prim. Arendt-Jaspers, str. 370 in Heuer, 1992, str. 285). Po drugi strani pa so postala njena starej{a izvajanja in sklepanja ob izkustvih {tudentskega gibanja ponovno aktualna. S svojim delom Oblast in nasilje je poizku{ala, kot ji je leta 1968 v svojem pismu pisal Karl Jaspers, “razumeti izkustva iz zadnjih let” (Arendt-Jaspers, str. 717) in vsaj nekoliko razjasniti zme{njavo pri pojmih nasilja, oblasti in politike, ki se je v teh letih ponovno pokazala v vsej svoji ostrini. Pri Elisabeth Young Bruehl lahko beremo, da je tudi Hannah Arendt sami {ele po razpravi o “legitimnosti nasilja”, ki se je je udele`ila v newyor{kem “Theatre of Ideas”6, postalo jasno, “kak{na zme{njava vlada pri nas vseh glede tega vpra{anja” (Young-Bruehl, 1982, str. 573). In v ~em je bila zme{njava? Predvsem v razumevanju vpra{anja, kaj pomeni oblast in kaj avtoriteta ter kak{no vlogo pri tem lahko igra nasilje. Iz arzenala moderne politi~ne misli je bila potegnjena Marxova teorija revolucije kot tista, ki naj bi pojasnila ne samo situacijo, temve~ tudi nakazala, “kaj storiti”. Teorije, ki so se pojavile, so neusmiljeno {ibale oblast in avtoriteto ter zahtevale revolucionarno-nasilni “prevzem oblasti”. Hannah Arendt je o tem pozneje zapisala tudi: “Pred dvema letoma smo bili pri~e dogodkom, ki so sledili sorazmerno nenevarni in v svojem bistvu nenasilni {tudentski vstaji v Franciji. Ta vstaja je zadostovala za razkritje krhkosti celotnega sistema, ki se je hitro razblinil pred za~udenimi o~mi mladih upornikov. Ne da bi slutili, so preizkusili sistem. Njihov namen ni bil ni~ drugega kot škonfrontacija’ z zastarelim univerzitetnim sistemom, in glej, vse se je zamajalo, tako dr`avna ma{inerija kot tudi ogromne strankarske in sindikalne birokracije... To je bil {olski primer tolikokrat obravnavane in pogosto nerazumljene “revolucionarne situacije”, v kateri ni pri{lo do revolu- 6 V tej zvezi glej objavljeno razpravo, v kateri je sodelovala H. Arendt skupaj z N. Chomskim, C. Cruise O’Brienom in R. Lowellom: “The Legitimacy of Violence as a Political Act”, v: Klein, 1971, str. 97-133. HANNAH ARENDT 29 Vlasta Jalušič cije, saj ni nih~e, {e najmanj pa seveda {tudenti, mislil na prevzem oblasti in s tem tudi prevzem odgovornosti ...” (Macht und Gewalt, str. 50) [lo je torej za revolucionarno situacijo, ki je ni bilo mogo~e na~rtovati, temve~ je bila rezultat razli~nih spontanih aktivnosti na univerzah. Na resni~no revolucijo ni bil nih~e pripravljen, zato je H. Arendt izrecno nasprotovala napotkom o nasilju. Toda tudi ~e bi {lo za dejanski namen izpeljave revolucije, je bila prepri~ana, da oblasti v resnici ni mogo~e “osvojiti” s silo, zato nasilje v dejanjih {tudentov ne bi smelo igrati odlo~ilne vloge. [ele “notranji razkroj dr`avne oblasti je tisto, kar omogo~a revolucije; revolucije niso nujna, izra~unljiva posledica. Zgodovina pozna ne{tete primere popolnoma nemo~nih dr`av, ki pa se jim je vendarle uspelo ohraniti dolgo ~asa. Bodisi da ni bilo nikogar, ki bi obstoje~o oblast hotel vsaj preizkusiti, ali pa je re`im imel to sre~o, da se ni zapletel v vojno in ni utrpel poraza” (Macht und Gewalt, str. 50). POSTMODERNA FASCINACIJA NASILJA Hannah Arendt je bila ena izmed redkih, ki so bili prepri~ani o nujnosti razlikovanja med revolucijo in nasiljem ter oblastjo in nasiljem. Po mnenju nekaterih najpomembnej{ih teoretikov {tudentskega gibanja bi namre~ “ustvarjalna” sila nasilja morala imeti vodilno vlogo. Ve~ina, ki se je ukvarjala z vpra{anjem revolucije in {tudentskega gibanja, je menila, da je uporaba nasilja nujna v sleherni vstaji in revoluciji. [e ve~, pri tem ni {lo le za vpra{anje, ali je nasilje glavno “sredstvo” prevzema oblasti, temve~ za to, ali nasilje nemara ni bistvo vseh revolucij in konec koncev sleherne oblasti (ter v tem smislu sposobno politi~ne kreacije). Glavno vpra{anje, ki si ga je H. Arendt ob soo~enju s tovrstnimi sklepanji postavila, je bilo, v kak{nem razmerju so te teorije nasilja do tradicionalne politi~ne teorije, kaj so od nje “prevzele”, in kaj je v njih “novega”. Ali so samo proizvod in izpeljava “zgodovine idej” in ponavljajo stare sklepe, ali pa so dale kak{en originalen prispevek? [e posebej zanimivo pri tem spra{evanju je bilo dejstvo, da so bile nove teorije nasilja, s katerimi se je Hannah Arendt ukvarjala v svoji knjigi Oblast in nasilje, deloma tudi nasledek eksistencialisti~nih filozofij, ki jim je sama po 2. svetovni vojni, po izku{nji s totalitarno vladavino, pripisovala politi~no upanje. Te filozofije je cenila, ker “so edine, pri katerih je politi~ni interes v njim lastnem sredi{~u njihovega dela. Zanje ni vpra{anje v iskanju ustreznih filozofskih odgovorov na svoje politi~ne nego- 30 HANNAH ARENDT tovosti ... v politiki i{~ejo re{itev svojih politi~nih vznemirjanj, ker le-teh po njihovem prepri~anju ni mogo~e razre{evati z golimi filozofskimi termini, kaj {ele da bi jih bilo mogo~e adekvatno formulirati”7. Toda njenih pri~akovanj niso izpolnile: Na grozljivost totalitarne vladavine so reagirale tako, da so iskale zato~i{~e v “nekak{nem sprevrnjenem marksizmu” (Young-Bruehl, ibid., str. 391). Ne le da so skupaj z Marxom delile prepri~anje, da je nasilje “porodni~ar zgodovine”, temve~ so {le {e korak naprej (ali korak nazaj, kot namiguje Hannah Arendt) s tem, da so poudarjale “ustvarjalno silo” nasilja, nekak{no katarzi~no silo, s katero “~lovek ...” s pomo~jo nasilja “... ustvarja samega sebe” (Macht und Gewalt, str. 16). Polemika Hannah Arendt je merila zlasti na Sartra (v Franciji)8, seveda pa tudi na Marcuse-ja (v ZDA, ~eprav ga ni izrecno omenjala)9. Od kod je izvirala ta nova fascinacija nasilja? Hannah Arendt izhaja iz podmene, da teorije nasilja in poveli~evanje nasilja, ki so spremljale te dogodke, niso bile goli “proizvod zgodovine idej”, njihovo nadaljevanje, kljub dejstvu, da so te nove teorije nasilja (“nova te`nja k nasilju v mi{ljenju”, kot je to poimenovala) v o~eh njihovih tvorcev zagotavljale nadaljevanje mark-sisti~nih premis. Sartre, denimo, je zastopal stali{~e, da marksizem “reste donc la philosophie de notre temps” (vendarle ostaja filozofija na{ega ~asa) (Sartre, 1960, str. 17). Kljub temu so prina{ale nekaj izrazito novega: tezo o inherentni kreativnosti nasilja, ki je dotedanja politi~na teorija ni poznala. Tudi Marx ne, vsaj ne v tak{ni obliki. Velik del {tudentskega gibanja jih je sprejel, ker so nasproti starim doktrinam vendarle uspele ustvariti vtis novega, druga~nega izhodi{~a, ki je bilo prav v “samoustvarjanju ~loveka skozi nasilje”. Pogoje za novo fascinacijo nasilja bi bilo mogo~e torej {e najla`je pojasniti s posebej nazornim protislovjem med spremenjeno pogojenostjo ~lovekovega `ivljenja in delovanja v 20. stoletju in vztrajanjem po umevanju te situacije s starimi, celo v tradiciji `e zastaranimi doktrinami. To vztrajanje na zastaranih pojmih in teorijah je za Hannah Arendt karakteristi~no za razvoj po tistem, kar ozna~uje z izrazom “zaton tradicionalnega politi~nega mi{ljen-ja”, ki je pravzaprav zaton tradicionalnih “oprijemal” mi{ljenja, ki lahko proizvede tudi usodne miselne amalgame. 7 Citat izvira iz “Concern with Politics in Recent European Philosophical Thought”, neobjavljenega predavanja v ameri{kem zdru`enju za politi~ne znanosti (1954), citirano po Kallscheuer, 1993, str. 162, primerjaj tudi Young-Bruehl, 1982, str. 390. 8 Na Sartrov predgovor h knjigi Frantza Fanona Les Damnés de la Terre (Upor prekletih, Fanon 1961), ki je (predvsem njeno prvo poglavje) imela velik vpliv na {tudentsko generacijo tistega ~asa, pa tudi na Sartrove sklepe v zvezi z nasiljem iz njegove Critique de la raîson dialectique (Pariz 1960), kjer Sartre izhaja iz podmene, da ima vsa motivacija za ~love{ko delovanje vir v manku, ki je pogoj dogajanja ~love{ke zgodovine, in da je torej nasilje struktura ~love{kega delovanja. 9 Pri tem, ko Hannah Arendt obravnava ideologijo napredka, omenja Marcuseje-vo “represivno toleranco” (Macht und Gewalt, str. 33). POMEN NASILJA IN ZATON ZAHODNE POLITIČNE TRADICIJE Že veliko prej kot v delu Oblast in nasilje se je Hannah Arendt temeljito ukvarja z vprašanjem tako imenovane zahodne tradicije političnega mišljenja in njenega konca. HANNAH ARENDT 31 Vlasta Jalušič Vpra{anje nasilja oz. pojmovanja in vloge nasilja je tu posebna rde~a nit, ki se ve`e na pojme politike in dr`ave v tej tradiciji. Kaj razume Hannah Arendt z izrazom “tradicija zahodne politi~ne filozofije”? Gre za lok politi~nih mislecev in modelov politi~nega, ki se za~enja s Platonom, ali ~e naj bomo natan~nej{i, s procesom proti Sokratu. V njem se odpre temeljna dilema, ki izvira iz razcepa med mi{ljenjem in delovanjem, med filozofijo in politiko, in obvladuje vso zahodno politi~no teorijo. Ta dilema, ki se zarisuje v “izvoru” politi~ne filozofije, ne zaznamuje le njenega za~etka, temve~ zaznamuje tako za~etek kot konec politi~ne tradicije, ki je – ker je gradila na izkustvu, ki ni izviralo iz dejanskega politi~nega prostora, iz “sveta”, temve~ je izhajalo iz filozofskega izkustva – sku{ala najti re{itve za podro~je delovanja, in politi~nega po poti mi{ljenja. Te re{itve pa so politi~no sku{ale nadomestiti z ne~im drugim, z nepoliti~nimi oblikami dejavnosti. Razcep, o katerem govori Hannah Arendt, je nastal v trenutku, ko je filozof “prvi~ zaradi filozofije same obrnil hrbet politi~nemu, da bi se pozneje vrnil nazaj k njemu in podro~ju ~love{kih zadev nalo`il merila, katerih izvor in izkustvena podlaga sta bila zunaj politi~nega ...” (Zwischen Vergangenheit ..., str. 23), ko je torej iz obupa nad negotovostjo ~love{kih zadev pobegnil v gotovost filozofskih sistemov. Konec loka tradicije zahodne politi~ne misli locira H. Arendt v Marxovo teorijo. Ta je po njenem s svojim poskusom “udejanjenja filozofije” postavila pod vpra{aj tradicionalne formulacije in hierarhije in opozorila na iz~rpanje izredno mo~nega modela (opozorila so redki vzeli resno!). Marx je tradicionalne politi~ne kategorije postavil “na glavo”, hkrati pa postal (ne da bi hotel) “o~e modernih dru`boslovnih metod”, ki po njenem prepri~anju prisilno podalj{ujejo modele brez dejanske podlage (ibid., str. 312), in prav zato niso zmo`ne razumeti ve~ine aporij modernih politi~nih fenomenov. ^e si ogledamo, kako Hannah Arendt “prekoplje” celotni lok politi~ne teorije (pri ~emer izpostavi zlasti Platona, Aristot-la, Cicera, Machiavellija, Hobbsa, Rousseauja, Hegla, Smitha, Milla in Marxa), potem lahko zasledimo izrecno poudarjanje, da je nasilje na njenem za~etku ({e zlasti pred novove{kim obdobjem) komajda imelo kakr{en koli politi~ni pomen, medtem ko ima ob svojem koncu, zlasti pri Marxu, izredno pomembno vlogo: Marx je bil namre~ tisti, ki je izrekel slavni stavek o nasilju kot “babici” zgodovinskega razvoja; Marx je bil tisti, ki je zastopal prepri~anje, da je “politi~no delovanje predvsem nasilje in da je nasilje porodni~ar zgodovine” (ibid., str. 313). Na za~etku tradicije, v anti~ni Gr~iji, je nasilje za politi~no pomenilo nekaj izvr`enega: nekaj, kar v politi~nem prostoru, v 32 HANNAH ARENDT javnosti nima kaj iskati. Bilo je bodisi marginalizirano v privatno ali pa ekskomunicirano v vodenje vojne. V dolo~enih primerih je lahko pomenilo tisto, kar sodeluje pri postavljanju “ograje” zakona in vzpostavlja poslu{nost. Na koncu loka, pri Marxu, pa se poka`e celo kot najva`nej{i element ~lovekovega delovanja, pojmovanega kot “praksa”, in s tem tudi kot najpomembnej{i element revolucije. Toda ne samo Marx, pa~ pa tudi veliko {tevilo drugih modernih mislecev za njim je nasilje postavilo v odlo~ilno zvezo z oblastjo in politiko: od Maxa Webra, ki je skupaj s Trockim izjavil, da vsaka dr`ava nastane nasilno, preko Wrighta Millsa (“Vsa politika je boj za oblast. Najvi{ja stopnja oblasti je nasilje”, cit. po Macht und Gewalt, str. 36) do Bertranda de Jouvenela (in njegovega nadaljevalca C. Schmitta), ki pravi, da sodi vojna “k bistvu dr`ave”. Vpra{anje, ki si ga Hannah Arendt postavlja v zvezi s tem razvojem, je: kako je mogo~e, da politi~na teorija vedno bolj izena~uje politiko in politi~ne fenomene z nasiljem, oziroma kako je mogo~e, da je na{e izkustvo s politiko v 20. stoletju tako zreducirano, da politiko enostavno izena~ujemo in smo tudi pripravljeni izena~evati z nasiljem.10 Odkod ta sprememba, od kod to pove~anje pomena nasilja za tradicijo poli-ti~nega mi{ljenja, kako je nasilje iz svojega tradicionalnega “ultima ratio” postalo pravzaprav nekak poganjalec moderne politike? Kaj je vzrok, da se novodobni teoretiki dr`ave in revolucije, kot sta Hobbes in Machiavelli, zavzemajo za “sprostitev” nasilja in da vidi Marx vlogo ~loveka le v nasilnem pospe{evanju nujnosti zakonov proizvajalnih sil, ki se uveljavljajo brez ozira na nanj samega? Ali je razlog zares notranja povezava politike in nasilja? Ali imata politika in oblast svoj izvor v nasilju, bodisi tako, da iz njega izvirata ali pa sta odgovor nanj, kot bi bilo mogo~e sklepati tako iz vsakdanjih predstav kot tudi iz ve~ine teoretskih argumentacij? Hannah Arendt se je v svojem politi~nem mi{ljenju prebila do pomembne ugotovitve: do “spoznanja”, ki je bilo na eni strani izrecno povezano z njenim lastnim politi~nim izkustvom in ki v politi~ni teoriji nima primere: to je bilo spoznanje (ki je hkrati izhajalo iz fenomenolo{kega brskanja po zgodovini), da so bili politi~ni fenomeni s tradicionalnim pojmom politi~nega zreducirani na eno samo dimenzijo in da so s tem pripomogli k izgubi dejanskih kvalitet politi~nega delovanja, ki je v tem, da se ljudje (v pluralu) spontano povezujejo in skupaj javno delujejo. Ta edina dimenzija, razmerje, na katero je bilo politi~no delovanje zreducirano, je bilo vladanje oz. upravljanje in podrejanje oz. uboganje. Hannah Arendt poudarja, da je politi~na tradicija od Platona pa vse tja do Marxa izena~evala razmerje vladanje-podlo`nost s politiko in da to izena~evanje ni samo v izrecnem nasprotju s prvotnimi 10 To sta vpra{anji, ki se kot skrajno sodobna tema – kot vpra{anje po smislu politike – ka`eta {e zlasti v fragmentih, objavljenih pod skupnim naslovom Was ist Politik (prim. Macht und Gewalt, str. 36, Was ist Politik?, str. 72, 129). HANNAH ARENDT 33 Vlasta Jalušič 11 Ernst Vollrath je opis tega “zloma tradicionalnega poli-ti~nega” pri Hannah Arendt formuliral takole: “... da je delovanje, ki je pod neprenehno vladavino metafizi~nega pojma politi~nega, pri{lo do svojega konca” (Vollrath, 1979b, str. 19). 12 Nevarnost, ki jo vidi Hannah Arendt in ki pre`i za tem antipoliti~nim razpolo`enjem, je tale: “Za predsodki do politike stojita danes, torej v ~asu po izumu atomske bombe, bojazen, da bi lahko ~love{tvo s politiko in razpolo`ljivimi nasilnimi sredstvi uni~ilo samo sebe, in upanje, ki je kar najtesneje povezano s to bojaznijo, da bo ~love{tvo pri{lo do spoznanja in s poti namesto samega sebe spravilo politiko, in sicer s svetovno vladavino, ki bo dr`avo pretvorilo v upravno ma{inerijo, birokratsko odpravilo poli-ti~ne konflikte in armade nadomestilo s policijskimi enotami. Seveda pa je to upanje povsem utopi~no, ~e s politiko, kot se najpogosteje dogaja, razumemo razmerje med vladajo~imi in vlada-nimi. S tega vidika bi namesto odprave politi~nega dobili despotsko obliko vladavine, pove~ano v monstrum, obliko, v kateri bi prepad med vladajo~imi in vladanimi zadobil tako ogromne razse`nosti, da ne bi bila ve~ mo`na nikakr{na vstaja, kaj {ele kakr{na koli oblika kontrole vladanih nad vladajo~imi ...” (Was ist Politik?, str. 14). 13 Podoben konec kot pri Marxu na podro~ju politi~ne teorije se je na podro~ju religije zgodil s Kirkegaar-dom in na podro~ju tradicionalne metafizike z Niet-zschejem. izkustvi s politiko v stari Gr~iji, temve~ tudi s {tevilnimi izkustvi v poznej{ih obdobjih, ki jih je prou~evala sama. Ta izkustva so namre~ pokazala, da politika ni zmeraj nujno vklju~evala niti vladanja in podlo`nosti pa tudi uporabe nasilja ne. Na eni strani je lahko pomenila bodisi svobodno delovanje v pogojih enakosti (isonomia v anti~ni Gr~iji): dejavnost, ki je temeljila predvsem na jeziku (govorjenje in pregovarjanje) in tekmovanju. Na drugi strani se je v nekaterih obdobjih pokazala kot aktualizacija skupnega delovanja ljudi, kot nastajanje novih dr`av in skupnosti, primer so predvsem moderne revolucije, pa tudi nekaterih impulzov v vzhodnoevropskih komunisti~nih sistemih. Tradicionalni pojem politi~nega, ki pa je izbrisal te dimenzije, je postal po izteku tradicije tako reko~ predsodek, ki je danes skupen skoraj vsem ljudem – gre za predsodek, da je politika danes le nujnost, ki jo je treba spraviti na minimum (le dr`ava, institucionalna ma{inerija, sistem vladanja, ki je pogosto korupten...). Ustvarjati ne more ni~ drugega kot zlo in nasilje, povzro~a vojne in totalitarizme, kopi~i nasilna sredstva, ki nas ogro`ajo itn. ... Politika je skladno s tem prepri~anjem golo vladanje, ki za to, da bi ljudi spravila v poslu{nost, uporablja bolj ali manj nasilna sredstva oziroma “nadomestke” zanje. Ta obup nad politiko in predsodek do nje pa odpirata neko dolo~eno in po H. Arendt vedno navzo~o nevarnost, `eljo po tem, “da politi~no povsem izgine iz sveta” (Was ist Politik?, str. 13)11. Toda dejanski konec “notranjepoliti~nega” in “zunanje-politi~nega” v obliki “totalne vladavine” lahko “prakti~no” vidimo po eni strani v izkustvu totalitarnega gospostva, po drugi pa v podobi/mo`nosti totalne vojne. Oba pojava, tako gro`nja padca v totalitarizem kot mo`nost totalne vojne, sta povezana s krizo in zatonom (nacionalne) dr`ave in oba drasti~no ka`eta na obraz “sprevrnjenega politi~nega”, ki sploh ve~ ne more funkcionirati, ne da bi drasti~no spreminjalo podobo sveta in hkrati nenehno ogro`alo same pogoje ~lovekovega `ivljenja na zemlji, ne da bi spro`alo katastrofe. Prav izkustvo totalitarizma, denimo, je dejansko izkustvo “konca politi~nega”, ne pa njegove vseprisotnosti, ki podpira predsodek do politike in proizvaja tudi `eljo po koncu politi~nega (prim. Anders, 1985)12. Konec tradicionalno “politi~nega” se je teoretsko (tako H. Arendt) zgodil v Marxovi teoriji13, v njegovem odkritem zavzemanju za odpravo dr`ave in politike, kar je bilo povezano s tem, da je v politiki videl le {e golo vladanje/obvladanost in priznaval nasilje kot edino mo`no delovanje. Njegov “pojem politi~nega” je bil do skrajnosti priveden platonisti~no-aris-totelovski pojem, obogaten z novove{kim pojmom gospostva, ki je izviral predvsem iz Hobbsove teorije dr`ave kot monopo-lizacije nasilja14. 34 HANNAH ARENDT NASILJE IN MARXOV “PRELOM” S TRADICIJO Vidimo torej, da je bilo ve~ utemeljenih razlogov za to, da je H. Arendt sorazmerno velik del svojega opusa posvetila obravnavi teorije Karla Marxa: eden izmed njih pa je bil nedvomno tudi to, da se je po dokon~anju knjige o totalitarizmu soo~ila s {tevilnimi kritikami, ki so ji o~itale, da ni v zadostni meri raziskala domnevnih teoretskih predpostavk stalinizma – totalitarnih elementov v marksizmu. In H. Arendt se je z veseljem podala v raziskavo Marxa. Toda rezultat “iskanja” totalitarnih elementov v marksizmu je bilo posebno odkritje, “ je bila pikra kritika celotne velike zahodne tradicije. Njen projekt raziskave totalitarnih elementov marksizma se je spremenil v na~rt utemeljitve nove znanosti o politiki” (Bruehl, 1986, str. 385, prim. tudi Ludz, 1993, str. 145). Hannah Arendt je v Marxu na{la misleca, ki je zanjo “(postal) klju~na oseba v raziskovanju tradicije” (Ludz, ibid.). To, kar je odkrila, niso bili “teoretski” temelji “levi~arskega” totalitaristi~nega mi{ljenja, temve~ uvid v zlom tradicije po eni strani in v neuporabnost tradicionalnih kategorij za razumevanje nove situacije po drugi. Hkrati je pri Marxu na{la tudi odkrit odpor do filozofske tradicije politi~nega mi{ljenja (dejstvo, s katerim je pravzaprav nekoliko simpatizirala), tradicije, ki je v politi~nem dajala teoriji primat pred prakso. Toda: kljub vsemu svojemu odporu do teorije in poudarjanju prakse je Marx ostal zvest zagovornik tradicionalnega “metafizi~nega pojma politi~nega” (prim. Vollrath, 1979b, str. 20), in sicer ne le zato, ker je v pojmu vladanja videl bistvo politike in dr`ave, temve~ tudi zato, ker je – posledi~no –“emancipacijo” vladanih razumel kot popolno odpravo dr`ave in politike. Na eni strani je jasno prelomil s tradicijo: to je pokazala njegova zahteva po ukinitvi/udejanjenju filozofije v praksi, kar povsem jasno odra`a njegova 11. teza o Feuerbachu15. Drugi o~itni paradoksi v njegovih delih pa ka`ejo, da se je dejansko gibal na meji koncepcije politi~nega mi{ljenja (npr. jasno mu je bilo, da sodi delo v sfero nujnosti, vendar se je kljub temu v~asih zavzemal za njegovo odpravo, po drugi strani pa je – skupaj s teoretiki klasi~ne politi~ne ekonomije – delo poveli~eval kot najpomembnej{o dejavnost, ki ~loveka dela za ~loveka. Kriza tradicionalne politi~ne misli in njen konec se pri Marxu ka`e v teh momentih: “udejanjenje” filozofije (kot “prakti~ne” teorije), poveli~evanje dela (prej{nja tradicija je delo zani~evala), uvedba nasilja kot najpomembnej{ega elementa za pospe{evanje naravno nujnih zakonitosti, ki jih ima “deus ex machina” z imenom Zgodovina. Nenazadnje: Marxov je tudi stavek o nasilju kot babici, porodni~arki zgodovine, s 14 Hobbes je po prepri~anju H. Arendt glavni teoretski predhodnik politi~nega nazora me{~anske dru`be. V Totalitarizmu mu odmeri precej pozornosti, ko njegovo teorijo suverenosti in delegiranja “politi~nih sposobnosti” v Leviathana prika`e kot osnovo tehno-lo{ko-tehni~nih pojmovanj moderne dr`ave, ki v njej vidijo predvsem sredstvo ekspanzije. 15 “Filozofi so svet le razli~no razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo” (Marx, MEW 3. str. 535). HANNAH ARENDT 35 Vlasta Jalušič 16 Ve~ina drugih modernih teoretikov je poskusila nasilje “domestificirati” tako, da ga je pripisala dr`avnemu monopolu, kar je Marx seveda opazil in dr`avo “razkrinkal” kot “aparat” nasilja. 17 “Stavek o delu kot ~lovekovem stvaritelju ho~e torej hkrati provokativno negirati tradicionalni pojem boga, tradicionalno vrednotenje dela in obi~ajno poveli~evanje uma” (Zwischen Vergangenheit ..., str. 29). 18 Hannah Arendt tu ne pozablja Hobbsa in Machiavelli-ja, temve~ samo poudarja, “da so njune teorije pred sredino 19. stoletja komajda imele kakr{en koli vpliv na teoreti~no mi{ljenje” (ibid, str. 29). 19 Sicer je to “ideal”, ki ga nam kot “gr{ko demokracijo” tudi danes ponujajo {tevilni politologi in sociologi. V tej zvezi prim. tudi Greven, 1993, str. 94. 20 Kar je Marx storil kot “postavitev Hegla na glavo”, sicer lahko pripelje “do ,materialisti~nega, pojma dela, vendar pa ne tudi do ideje nasilja” (Macht und Gewalt, str. 17). Preskok iz ~loveka, ki ustvarja samega sebe z mi{ljenjem (Hegel) ali z delom (Marx), v nasilje, pa tudi ni niti duhovnoz-godovinsko “logi~en” niti enostavno izvedljiv. 21 Ina Horn pripominja v svojem tekstu o “Hannah Arendt Resistenz gegen die Faszination der Gewalt” /Upor H. Arendt proti fasci-naciji nasilja/, da ni prepri~ana, ali je pravilno zagovarjati Marxa v tej to~ki” (Horn, 1994, str. 102). Dejansko je namre~ res, da ~imer je v “notranjepoliti~no” sfero kot “na~elo” ponovno uvedel uporabo nasilja oz. poveli~evanje (domnevno “politi~nega” pomena) nasilja16. Zakaj je za Marxa nasilje igralo tako pomembno vlogo? Za odgovor na to vpra{anje moramo poudariti te elemente: Marx najpomembnej{e ~lovekove zmo`nosti ni videl v sposobnosti za delovanje, temve~ je “bistvo”, “naravo” ~loveka videl v delu in ne v ustvarjanju kot dotedanja tradicija17, torej v – tudi znotraj tradicije – goli nujnosti. To nujnost je nato po eni strani po heglovsko izena~eval s svobodo, po drugi strani pa je obljubljal prav njeno odpravo. S tem je, kot pojasnjuje Hannah Arendt, “celotno tradicionalno hierarhijo mi{ljenja in delovanja, kontemplacije in dela, filozofije in politike postavil na glavo” (in ne na noge, kot je sam trdil) (Zwischen Vergangenheit ..., str. 24). Njegov slavni stavek o nasilju kot porodni~arju zgodovine pomeni po mnenju H. Arendt le to, “da se na sebi skrite proizvodne sile, ki so gonilo ~lovekovega razvoja, manifestirajo le v dejanjih nasilja, v vojnah in revolucijah zgodovine” (ibid., str. 29). Tako o~itno izena~evanje delovanja in uporabe nasilja pri Marxu ka`e vsa tista sodobna protislovja, v katera se je zapletalo mi{ljenje, medtem ko je z zakoni ustvarjanja hotelo nadomestiti delovanje, ki edino lahko predstavlja politi~no dejavnost par excellence. Izklju~iti je bilo treba predvsem nataliteto in pluralnost, s tem pa tudi vso spontanost: potem pa jo je bilo treba zatirati z nasiljem. Marx, pravi Hannah Arendt, je prvi mislec, ki meni, da “vse dr`ave, ne glede na obliko, temeljijo na nasilju, ali natan~neje, na posedovanju nasilnih sredstev” (ibid, str. 30)18. Zato se tudi ne zanima ve~ za oblike dr`av in jih lahko enostavno kategorizira kot razredne “vladavine”, kot vladavine nasilja “na sebi”. Razlikuje samo med tako imenovanimi “zgodovinskimi dru`benimi formacijami”, v katerih so le {e vladajo~i in vladani: su`njelastni{tvo, fevdalizem, kapitalizem in diktatura proletaria-ta. Zato tudi ne presene~a, da sre~amo na koncu pri njem dejansko sprevrnjeni ideal atenske polis19, v kateri ve~ ni vladajo~ih in vladanih, toda tudi dr`ave ne. Za Marxa je brezvladna dru`ba ideal, toda to je hkrati tudi dru`ba brez dr`ave in politike. Gospostvo nad ljudmi se znotraj tega ideala spremeni v skupno “upravljanje stvari” (prim. Zwischen Vergangenheit ..., str. 26). “Sprostitev” nasilja pa razkriva {e nekaj drugega, kar se nana{a na celotno tradicijo politi~ne misli: o~itno se namre~ poka`e cela vrsta ekvivalenc, ki so usodne ne le za politi~no mi{ljenje, temve~ tudi za politi~no delovanje in ki jim ni podlegel le Marx, temve~ tudi {tevilni drugi misleci. Gre za izena~evanje za~etka in nasilja, revolucije in nasilja, 36 HANNAH ARENDT dr`ave in nasilja, oblasti in nasilja, oblasti in vladanja, avtoritete in poslu{nosti, delovanja in ustvarjanja, delovanja in uporabe nasilja ... politike in vladanja, politike in poslu{nosti, politike in nasilja ... itd. Vsa ta izena~evanja so podlaga in spodbuda za teoretsko promocijo nasilja. Seveda iztek modela {e ne pomeni, da ima vrsta v Marxu tudi svoj dejanski konec. Tudi ve~ina politi~nih mislecev 20. stoletja, posttradicionalisti~ni in postmodernisti~ni misleci, je v svojem razmi{ljanju izhajala iz omenjene vrste ekviva-lenc ali jo celo nadgradila. Glavna te`ava, s katero smo soo~eni, je pravzaprav dejstvo, da modeli kljub izteku niso prenehali funkcionirati: “konec te tradicije ne pomeni nujno, da je tradicionalno pojmovno ogrodje izgubilo svojo oblast nad ~lovekovimi mislimi. Ta oblast lahko nasprotno postane tiranska ravno takrat, ko izgubi svojo `ivljenjsko silo, ko pojmi postanejo obrabljeni, kategorije pa plitve, in ko povsem zbledi spomin na za~etek” (Zwischen Vergangenheit ..., str. 33). Br` ko ni ve~ tega za~etka, br` ko tradicija ve~ nima mo~i, lahko uporaba njenih miselnih modelov privede do stra{ne zme{njave in celo do popolne nemo`nosti razumevanja novih pojavov. Hannah Arendt to nemo~ poka`e v propadlem poizkusu modernega dru`boslovja v obdobju po 2. svetovni vojni, da bi pojav totalitarizma pojasnilo s starimi miselnimi modeli, kot preve~ politike, avtoritete ali celo z nasiljem. Hannah Arendt v svojem delu Oblast in nasilje zavzema v zvezi z Marxovim poveli~evanjem nasilja precej manj ostro stali{~e kot npr. v delu Med preteklostjo in prihodnostjo, kar velja {e zlasti za besedilo “Tradition und Neuzeit”/Tradicija in novi vek/ (Zwischen Vergangenheit ..., str. 28). O~itno je hotela opozoriti predvsem na razliko med Sartrom (“sprevrnjeni marksizem”) in Marxom samim. DVOMLJIVI INVENTARJI TRADICIJE Zakaj zgornji sprehod do Marxa? Zato ker ga mora H. Arendt, na videz paradoksno, vendar v skladu s svojimi ugotovitvami o vlogi njegove misli, v polemiki z novo levico pravzaprav “braniti”. ^eprav so se novolevi~arski teoretiki imeli za marksiste, so bili po njenem mnenju pravzaprav dale~ stran od marksizma. Marx sam v nasilju ni videl dejavnika, ki bi bil izvirni zgodovinski kreativec. To so bila nasprotno nerazre{ljiva protislovja, ki se zaostrujejo v dru`bi in `enejo naprej njen razvoj20, ~eprav se za dosego resni~ne spremembe poslu`ujejo revolucije in nasilja kot “babice”. Samo nasilje za Marxa ni bilo nikoli izvor spremembe. S tem, ko je Sartre zatrjeval, da “nasilje in reakcija nanj obvladujeta zgodovino”, ni bil ve~ pravi marksist. Hannah Arendt meni, da je Sartre v svojem predgovoru k Uporu prekletih s svojim ekstremnim zavzemanjem za nasilje prekosil celo Frantza Fanona in Sorelove Réfléxions sur la violence, ki ju je sama sicer ostro kritizirala21. Prese`ena ideologija, ki ne ustreza ve~ niti Marxovemu teoreti~nemu nivoju, in “marksisti~ni” HANNAH ARENDT 37 Vlasta Jalušič patos sta bila v o~itnem protislovju s predvsem moralnim zna~ajem aktivnosti {tudentov v {estdesetih. Tisto, kar je H. Arendt videla ponovno o`ivljeno v njihovem po~etju, je bilo “veselje do delovanja”, “moralni” in politi~ni motivi. Zaobse-gali pa niso le zahodnoevropskih dogodkov, temve~ tudi dogajanja v vzhodni Evropi, in sicer ne glede na dejstvo, da ni {lo za nikakr{en “socialni” pojav, saj ni bilo nobenega “skupnega socialnega imenovalca” (ali pa prav zato). [lo je za “~isto” politi~no motivacijo: “Opazimo lahko, da se ta generacija povsod odlikuje z dolo~enimi lastnostmi; je neobi~ajno pogumna, ima veselje do delovanja in ima – vsaj v dr`avah s politi~no tradicijo – nekatera lastna izkustva ter razpolaga z zaenkrat {e neiz~rpano zalogo zaupanja in mo`nosti, da z delovanjem spremeni svet” (Macht und Gewalt, str. 18). Posebej nazorno protislovje med delovanjem in spremlja-jo~o ideologijo, v katerem so se zna{li vsi, ki so aktivno sodelovali v {tudentskem gibanju, je pokazalo, da so bili motivi za njihovo aktivnost rezultat popolnoma nove, neznane situacije, v katero je nenadoma za{la ta povojna generacija. Te situacije pa po mnenju Hannah Arendt ni bilo mogo~e razlo`iti z dvomljivimi inventarji izgubljene tradicije. Izvor aktivnosti {tudentov je bilo izkustvo, ki je bilo prej{njim generacijam neznano: po eni strani dedi{~ina izkustva njihovih star{ev z zlo~insko dr`avo – totalitarizmom, na drugi pa samomorilski razvoj moderne oboro`itve, zaradi ~esar je morala ta generacija `iveti v senci atomske bombe. Prav zato je morala dobiti vtis, da sploh ne more biti gotova, ali {e ima prihodnost. Ta situacija, povezana z dejstvom galopirajo~ega napredka (in trdovratne ideologije nujnosti nenehnega napredka, ki ga je spremljala), ki ga – ~eprav ogro`a obstoj celotnega ~love{tva – ne more ni~ zaustaviti, je sprva spro`ila nenasilno vstajo, vstajo proti vojni in uni~evalnim sredstvom (mirovni{ka gibanja, vojni opore~niki). Reakcija {tudentov je bila sprva spontano usmerjena proti nasilju, saj so povsem jasno videli posledice uporabe nasilnih sredstev v Vietnamu in so se uprli ravno proti sredstvom nasilja, ki ogro`ajo ~lovekov obstoj nasploh. Po drugi strani pa niso imeli na voljo nobenih kategorij, s katerimi bi lahko bili pojasnili novonastalo situacijo. Teoretiki so vztrajali pri marksizmu, saj je bilo po njihovem to edino politi~no mi{ljenje, ki je dajalo praksi ustrezen pomen, edino mi{ljenje, ki lahko pomaga pri “delanju revolucije”, in edino (“prakti~no”) mi{ljenje, ki je dajalo zeleno lu~ aktivizmu. In tako se je razplamtela (ne povsod, v razli~nem obsegu, najpogosteje kot “teoretska zadeva” in z retori~nim stilom, kot gro`nja z nasiljem) tudi nasilna vstaja proti oblastnim institucijam, ki so bile nosilec tega na 38 HANNAH ARENDT prvi pogled neprekinljivega oblastnega procesa napredka in vojne (ibid., str. 21). Kot primer vztrajanja pri “dvomljivih inventarjih tradicije” je Hannah Arendt navedla Sartrovo in Habermasovo22 vztrajanje pri Marxovem nauku, s ~imer je hotela pokazati, kako trdovratni so inventarji tradicije. Iz vzhodnoevropske perspektive (“komunisti~nih eksperimentov”) se je bilo skorajda v istem ~asu “o~itno veliko la`je znebiti teh zastarelih inventarjev revolucionarne tradicije”.Nemara je tudi iz razloga oprijemanja ograje tradicije (sic!) med zahodnimi marksisti {estdesetih in sedemdesetih let vladalo tako veliko zanimanje za tako imenovano “filozofsko {olo prakse” v nekdanji Jugoslaviji, ki je predstavljala nekak{no “tretjo pot znotraj marksizma”. Hkrati pa bi bilo tu zanimivo opozoriti, kako hitro so v vzhodni Evropi po letu 1989 (za dolo~en ~as) izginili vsi ostanki marksisti~nega nauka, medtem ko v zahodni Evropi {e naprej vztrajajo v najrazli~nej{ih oblikah.23 Prav Marxov model revolucije, ki se opira na poveli~evanje dela, je bil za situacijo 1968 povsem neuporaben, nekak{en prisilni model, ki je proizvajal tako nemogo~e amalgame, kot sta Fanon in Marx, parole, ki so svoje upe stavile v “brezposelne in deklasirane” (ibid., str. 23), ki “so (bili) veliko bolj oddaljeni od realnosti kot Sorelov mit o generalnem {trajku” (ibid.), saj so iskali vse mogo~e in nemogo~e zaveznike (delavce, ki so jih povsod popolnoma ignorirali, black-power gibanje, mladinske organizacije ..., ibid., str. 27) in si s teorijami kreativnosti nasilja ter zlasti z “drugimi”, “tretjimi” ideologijami sku{ali olaj{ati miselno pot. Bolj ko je bila neka ideologija nerealisti~na, bolj je bila sprejemljiva: “Njihovi vzkliki Mau, Castru, Che Guevari in Ho [i Minhu so zveneli kot psevdoreligiozna zaklinjanja, s katerimi kli~emo re{nika, ki bo pri{el z drugega sveta; vzklikali bi tudi Titu, ~e bi bila Jugoslavija dale~ pro~ in nekoliko te`je dostopna” (ibid., str. 25). RAZLIKOVATI MED OBLASTJO IN NASILJEM Hannah Arendt je posku{ala prav z raziskovanjem in ponovnim poudarjanjem razlike med oblastjo in nasiljem iz tega nemogo~ega amalgama “dvomljivih inventarjev tradicije” in situacije, v kateri so se tradicionalne kategorije obrnile na glavo in ve~ niso bile eksplikabilne, razumeti “zme{njavo v vpra{anju nasilja”. Ker pa se oblast in nasilje v~asih pojavljata kot “dvoj~ka” in v realnosti pogosto nastopata skupaj, lahko njun razli~ni karakter o~itno poka`emo {ele z njunim kontra-stiranjem24. Zato H. Arendt poudarja, da oblast in nasilje nista le razli~na, temve~ tudi nasprotna: 22 Citira stavek iz njegove Technik und Wissenschaft als Ideologie /Tehnika in znanost kot ideologija/, kjer pravi, da dolo~ene “klju~ne kategorije Marxovih teorij, namre~ razrednega boja in ideologije, ni ve~ mogo~e avtomatsko (umstandslos) uporabljati (Macht und Gewalt, str. 28). 23 Vzhodnoevropska “`amet-na revolucija” je imela tudi v ~asu, ko se je dogajala, mo~an neodvisni interes za samointerpretacijo: v {tevil-nih majhnih skupinah borcev za dr`avljanske pravice in opore~nikov je razvila svoje pojme spontanosti, ki pa se `al mo~no razlikujejo le od marksizma in socializma. Namre~, tudi tu se je pojem politike izena~eval s pojmom vladavine (G. Konrad je zato opozicijske dejavnosti v vzhodni Evropi paradoksno imenoval “antipolitika”, prim. Konrad, 1984). Pripomniti pa je treba, da je po tako imenovanem “preobratu”, ki je bil pravzaprav dejanska revolucija, zelo hitro usahnilo zanimanje za samointerpretiranje in da ni bilo ve~ lastnega pojmovnega razvoja. Zelo hitro so izginile tudi {tevilne “civilnodr`avljanske skupine”, deloma zato, ker so morale skrbeti za novo dr`avo in njeno obstojnost. Namesto tega lahko zasledimo ogromno zanimanje za interpretiranje “procesov prehoda” med zahodnimi politologi in sociologi, pri ~emer pa `e sama oznaka teh procesov ka`e, da tako imenovanih “novih demokracij” ne razumejo kot nekaj “novega”, temve~ zgolj kot “stadij” v napredovanju (liberalne) demokracije, ki pelje v “konec zgodovine” v smislu Fukayame. In tu smo spet na istem. Le tako lahko prihaja do interpretiranja HANNAH ARENDT 39 Vlasta Jalušič razvoja v vzhodni Evropi po letu 1989, ki se, ~e naj uporabimo besede, ki jih je Zbigniew Brzezinsky izrekel v televizijskem intervjuju v Ljubljani maja 1995, obravnava kot “zmaga ZDA v hladni vojni”. 24 V tem smislu dr`i, da nam pri Hannah Arendt “getting clear about violence helps... understand genuine power and thus appreciate the limits to our existing public space” (Hansen, 1993, str. 119). 25 Vendar pa obstaja tudi poseben primer, paradoksni “obrat” oblasti in nasilja, o katerem Hannah Arendt govori v primeru moderne nacionalne dr`ave, v kateri je nasilje v politiko vdrlo iz zasebne in dru`bene sfere: “specifi~na kombinacija oblasti in nasilja, ki se je lahko pojavila le v javno-dr`avni sferi, saj je to edina sfera, v kateri ljudje skupno delujejo in proizvajajo oblast. Vseeno je, kako natan~no dolo~imo pristojnosti tega podro~ja, kako natan~no mu z ustavo in drugimi instrumenti kontrole zari{emo njegove meje, saj oblast proizvaja `e samo preprosto dejstvo, da gre za javno politi~no podro~je; in ta oblast mora seveda postati zlo, saj je v novem veku koncentrirana skorajda izklju~no okoli nasilja ...” (Was ist Politik?, str. 76). “Gledano politi~no, ne zadostuje re~i, da oblast in nasilje nista eno in isto. Oblast in nasilje sta nasprotji; kjer absolutno vlada eno, drugega ni. Nasilje se pojavi tam, kjer je ogro`ena oblast. ...tako tudi ne moremo re~i, da je nasprotje nasilja ravno nenasilje. Govoriti o šnenasilni’ oblasti je pleonazem ...” (ibid., str. 57). In ker nasprotij ne moremo “dialekti~no” izvajati drug z drugega, med oblastjo in nasiljem nimamo “kvantitativnih ali kvalitativnih prehodov; oblasti ne moremo izvajati iz nasilja in nasilja ne moremo izvajati iz oblasti” (ibid., str. 58)25. Oba fenomena imata razli~na vira. Oblast je rezultat delovanja, nasilje pa fungira kot mejna aktivnost med delovanjem in ustvarjanjem. Prav zato ima gotovo dolo~ene lastnosti, ki so primerne za zmanj{evanje ob~utka nemo~i. Gre za to: nasilje (z nakopi~enimi sredstvi) omogo~i nekaterim posameznikom vsiljevati svojo voljo drugim ljudem, jih terorizirati, zastra{evati in tako ustvarjati vtis, da imajo oblast. Nasilje je tako vedno znak nemo~i ali izgube oblasti, ~etudi “v nasilje mnogo pogosteje vodi izguba oblasti kot nemo~” (ibid., str. 55). Obstajajo {tevilni primeri, ko re`imi, ki izgubljajo oblast, pose`ejo po nasilju. To pa je mogo~e samo zaradi instrumentalnega zna~aja nasilja in zaradi mo`nosti, da kopi~imo nasilna sredstva ter ljudi tako za dolo~en ~as pripravimo k poslu{nosti. Omenili smo `e, da je v tradicionalni politi~no-teoretski rabi nasilje bodisi samoumevno ali pa ima predvsem instrumentalni pomen (kar pomeni, da ga je sicer treba nenehno upravi~evati, vendar pa ima kljub vsemu neki smoter): vojskovanje je imelo za cilj mir, nasilje dr`ave pa pokor{~ino. Prav zato, ker ga je mogo~e uporabiti kot obrazec cilj-sredstvo, lahko v nekaterih situacijah (ko ne gre za oblikovanje oblasti) slu`i za dramatizacijo situacije, za to, da vzbudi javno pozornost in izsili reforme. Nasilje lahko tudi prekine nekatere procese. V modernih teorijah revolucije velja nasilje za nekaj, kar je “spro{~eno”, dovoljeno, pomeni juri{ na oblast, pa tudi utemeljitveno mitologijo, ki je tudi kot nenehna gro`nja, zato da do (naslednje) revolucije ne bi pri{lo. V 20. stoletju pa zaradi nakopi~enih sredstev nasilja instrumentalna “raba” nasilja postane problemati~na. Nasilje ni ve~ ultima ratio politike: dr`ava, ki je monopolizirala toliko sredstev nasilja in jih kopi~i {e naprej, je pokazala, da se lahko povampiri skupaj s svojim nasilnim arzenalom. In zgodi se, tako beremo pri Hannah Arendt, “kot da bi se sprevrnilo razmerje med politiko in vojno, med oblastjo in nasiljem. Politika miru, ki je sledila 2. svetovni vojni, je bila hladna vojna, torej nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi, in atomske vojne sploh ne moremo ve~ obravnavati kot “sredstva”, temve~ le {e kot sredstvo za samomor celotnega sveta” (Macht und Gewalt, str. 13). 40 HANNAH ARENDT Prav zaradi tega sklepa, da nasilje danes (ker potencialno uni~uje ~ove{ko pogojenost) ne more biti opravi~ljiv pojav (razen kolikor je neposredna re-akcija). ^etudi na videz podpira trajnost institucij oblasti, pa ga je vendarle treba zmeraj upravi~evati – kar ne velja pri politi~nih institucijah, ki ne temeljijo na nasilju. Nasprotno od politi~nega delovanja, ki je izrazito povezano z besedami, je nasilje “nemo”: seveda “poli-ti~no” nemo in ne dobesedno nemo, saj ga v resnici pogosto spremlja ali mu predhodi tudi sovra`na govorica. Nasilje je zaradi svojega instrumentalnega zna~aja nekaj, kar mora zmeraj iskati legitimacijo. Le v tem oziru lahko igra “politi~no vlogo”. Kot politi~no “nemega” ga je mogo~e upravi~evati le z besedami: in ravno to je zasluga, ki gre tako pogosto teorijam nasilja. Nasilje lahko v tem smislu pomeni le sredstvo, ki, tako “kot vsa orodja ...” potrebuje “... vselej neki smoter, ki ga delegira in upravi~uje njegovo uporabo” (Macht und Gewalt, str. 52). Sicer lahko dobi politi~ni pomen, vendar mu je ta pomen podeljen in ga ne “ustvari” samo: “politi~no” postane {ele s svojo artikulacijo, legitimacijo, {ele ko se njegova “uporaba” izka`e kot nekaj upravi~ljivega, “smiselnega”, “neobhodnega”. V primerjavi s tem instrumentalnim pojmovanjem nasilja pa teorije kreativnosti nasilja zagovarjajo nekaj popolnoma novega: trdijo, da je nasilje sposobno “ustvarjati” politi~no. S tem lahko nasilje postane bodisi potencialno vnaprej opravi~ljivo – prav zaradi pripisanega mu ustvarjalnega potenciala – ali pa postane skrajno problemati~a “politika”, ki je tako ustvarjena. Tisto, kar teorijam kreativnosti nasilja omogo~i njihov preboj v dvajsetem stoletju, je po mnenju H. Arendt prav zme{njava pri vpra{anju nasilja: izena~evanje klju~nih pojmov politi~ne znanosti v me{anico mo~i, sile, avtoritete, oblasti in nasilja. Toda, ali se skriva za to na prvi pogled “semanti~no” zme{njavo pomanjkanje definicij? Ne, odgovarja Hannah Arendt, za zme{njavo v terminologiji sodobne politologije se ne skriva “nikakr{na nepazljiva raba jezika”, temve~ gre za “teoretsko prepri~anje”. Za “navidezno konfuznostjo” ti~i do predsodka privedeno prepri~anje, da je bilo v politiki vselej eno samo odlo~ilno vpra{anje, vpra{anje tega, kdo vlada komu. Oblast, mo~, sila, avtoriteta, nasilje – vse te besede tu ozna~ujejo le sredstva, ki se jih ~lovek vsakokrat poslu`uje za vladanje nad drugimi; sinonimno jih lahko uporabljamo, ker imajo vse enako funkcijo (Macht und Gewalt, str. 44) In k temu dodaja: “[ele ko eliminiramo to usodno redukcijo politi~nega na podro~je vladanja, postanejo znova vidne prvotne danosti na podro~ju ~love{kih zadev v vsej njim lastni raznolikosti” (ibid.). HANNAH ARENDT 41 Hannah Arendt Kako pa to storiti? Kako “eliminirati” teoretsko prepri~anje? Poskus H. Arendt je povezan s teoretskim prekopavanjem, z iskanjem “rde~e niti” oblasti, ki pa se nahaja na marginah poli-ti~nega izkustva in ne v centrih politi~nih teorij, ki se ukvarjajo z vladanjem. “Redukcijo” oblasti na vladanje v dolo~enem smislu obravnava kot “izvirni greh” zahodne tradicije. S tem se podaja na te`avno pot kritike velikega dela politi~ne misli: “kritika velja ... pojmu oblasti klasi~ne politi~ne teorije, ki ga ima dr`avoznanstvo {e tudi danes za osrednji pojem politike” (primerjaj Zwischen Vergangenheit ..., str. 379). [ele ko ugotovimo, kako vztrajno je v svojih spisih v nasprotju z ve~ino politologov in sociologov 20. stoletja (torej v nasprotju z nere-flektiranim nadaljevanjem sprevrnjene tradicije) zatrjevala, da pri oblasti kot elementu politike NE gre za vpra{anje, kdo komu vlada, nam postane jasno, za kako te`avno pot se je H. Arendt odlo~ila v svojem politi~nem mi{ljenju, kako ogromno nalogo si je zadala in zakaj je bila pri tem tako pogosto napak razumljena, kritizirana in zavra~ana. FENOMEN OBLASTI Oblast pri H. Arendt, ki ima drugo podlago kot vladanje in poslu{nost, temelji v dejstvu “neenostnosti ~loveka”. Oblast, ki ne izhaja iz nasilja, temelji na pluralnosti in nataliteti: na dejstvu, da ne poznamo samo enega ~loveka, temve~ smo vsak posebej druga~ni in v pluralu, ter na dejstvu, da smo porojeni v svet, da svoje `ivljenje pravzaprav za~enjamo kot novinci, ki svojo eksistenco dolgujejo drugim. Oblat je med~love{ki fenomen, ki je utemeljen na mo`nosti delovanja. Nastaja so~asno iz ~lovekove zmo`nosti zdru`evanja. Poudarja se predvsem ta potencialni karakter oblasti: “Beseda sama – gr{ki dynamis oz. latinska ,potentia, z njunimi odstopanji v modernih jezikih, nem{ka šMacht, ki se izvaja iz mögen (mo~i) in möglich (mogo~e), in ne iz machen (delati, po~enjati), jasno ka`ejo na potencialni karakter tega fenomena” (Vita activa, str. 211). Tu poudarjena razlika med ,mögen, in ,machen, opozarja, da “suvereni” ~lovek oblasti ne more “narediti”, proizvesti, da to ni nekaj, kar nastane s suvereno “voljo” posameznika ali z enostavno enotno voljo ve~ posameznikov, temve~ nekaj, kar je `e od vsega za~etka potencial v vmesnem prostoru. Oblast potrebuje pojavni prostor, javno podro~je, “ki nastane tam, kjer ljudje medsebojno ob~ujejo tako, da delujejo in govorijo... vendar pa je samo potencialen; niti ni njuno, da se vzpostavi, pa tudi njegov obstoj ni zagotovljen za vedno...” (Vita activa, str. 210). Oblast in pojavni prostor sta torej medsebojno 42 HANNAH ARENDT povezana: “Tisto, kar politi~no telo ohranja, je vsakokratni potencial oblasti, medtem ko politi~na telesa propadajo zaradi izgube oblasti in kon~no nemo~i” (ibid.). Oblast je (v dolo~enem smislu) nekaj zgolj potencialnega, nekaj, ~esar ni mogo~e niti posedovati niti materializirati ({e manj pa kopi~ititi), marve~ zgolj realizirati: “Z realizirano oblastjo imamo opraviti samo takrat, ko so besede in dejanja nelo~ljivo povezani med seboj, kjer torej besede niso prazne in dejanja ne nasilno nema, kjer besed ne zlorabljajo za prikrivanje namenov, temve~ jih izgovarjajo, da bi razkrili dejanskost in kjer dejanj ne zlorabljajo, da bi posiljevali in uni~evali, temve~ da bi etablirali in utrdili nove odnose ter tako ustvarili nove realitete” (ibid., str. 211). Prav zato gre za nekaj popolnoma umetnega, ~love{kega, nekaj, kar nima ni~ skupnega z naravo, in zato tudi ne more biti ~lovekova lastnost tako kot npr. mo~ 26. Oblast je fenomen, ki nastaja in propada in lahko izgine, br` ko ljudje ve~ ne delujejo skupaj. ^love{ke organizacije, institucije so izraz oblasti in se lahko obdr`ijo le, dokler se oblast vsaj malo ohranja. Tudi je ni mogo~e uporabljati, saj ni instrumentalna. Podoba torej, ki je precej oddaljena od predstav o oblasti, ki prevladujejo v dana{nji sociologiji in dru`boslovju: le-te jo razumejo predvsem v smislu organizacije in njenih prisilnih in nasilnih sredstev, kot nekaj, kar zadobiva predvsem materia-lizirano obliko in se lahko “uporablja” za razli~ne namene. Oblast, kot jo razume Hannah Arendt, je tako nasprotje in kritika pojma oblasti pri Maxu Webru in njegovih naslednikih. Je tudi povsem druga~na kot pri Michelu Foucaultu, ki vidi nastajanje oblasti v “produciranju” in “ustvarjanju” socialnih tehnik (tudi zelo nasilnih) in znanstvenih diskurzov. Pri Webru, denimo, predstavlja dr`ava tistega, “ki si (uspe{no) lasti monopol legitimne fizi~ne prisile” in hkrati “temelji na nasilju”. Hkrati pa je “politi~no delovanje tisto, ki dela... z nasilnimi sredstvi” (prim Weber, 1980, str. 505 in Weber, 1956, str. 1043). Arend-tovska predstava o oblasti je povsem “~love{ka”, webrovska pa je, nasprotno, “tehni~na” – odvisna od potenciala sile in sredstev nasilja in se zato tudi ne nahaja v med~love{kosti, temve~ v “sposobnostih” oposameznjenih ljudi, v mo`nosti, da “znotraj nekega socialnega razmerja kljub odporu uveljavijo svojo voljo” (Greven, 1993, str. 77). Tak{na “svoboda volje” pa za Hannah Arendt ni politi~na svoboda. Je zgolj raz{iritev filozofske svobode, ki pa v politi~nem prostoru, ki je po definiciji omejen, postane bodisi tiranska ali zlo~inska. Hannah Arendt sogla{a, da izraz “mi” kot podlaga politi~nega sicer nujno izvira iz konsenza, iz nekak{ne “obljube”, ki se v politologiji obi~ajno imenuje pogodba, vendar pa s tem “mi” ne misli kak{nega pomno`enega, “raz{irjenega jaza”27: 26 Prim. Vollrath, 1987, str. 63, ki o “nenaravnosti” poli-ti~nih fenomenov ne govori kot o ne~em “proizvedenem” ali ne~em, kar je dolo~eno in izvedeno s pomo~jo “umetnosti” znanstvene metode. Prim. tudi Ludz, 1993, str. 173, ki govori o “nenaravnosti” prava pri Hannah Arendt, vendar pa v nekem drugem smislu zatrjuje, da je pravo pri Hannah Arendt ravno nekaj “proizvedenega” in s tem tudi predpoliti~nega. 27 V svojem poznej{em spisu, v katerem se ukvarja z “`ivljenjem duha”, ori{e razliko med filozofsko in politi~no svobodo takole: “Politi~na svoboda se torej od filozofske razlikuje po tem, da pomeni povsem enozna~ne šjaz lahko’ in ne šjaz ho~em’. Ker pripada dr`avljanu in ne ~loveku nasploh, se lahko ka`e le v skupnostih, katerih pripadniki medsebojno komunicirajo v besedi in dejanju, ki ju urejajo {tevilni zakoni, navade, obi~aji in podobno. Povedano druga~e, politi~na svoboda je mo`na le v sferi ~lovekove pluralnosti in pod pogojem, da le-ta ni zgolj nekak{na raz{iritev dualnega šjaz-in-jaz’ v pluralisti~ni šmi’” (Das Wollen, str. 194). HANNAH ARENDT 43 Hannah Arendt 28 Oblast je za Hannah Arendt najpomembnej{i element politi~nega: vendar pa oblasti nikakor ni mogo~e izena~evati s politi~nim. Ko v delu Oblast in nasilje navaja svojo “definicijo” oblasti (“definicijam” se sicer izogiba), je to {e rezultat predhodnih analiz v Totalitarizmu, Revoluciji in Med preteklostjo in prihodnostjo, {e zlasti pa v Vita activa. 29 Tu `elim poudariti, da Hannah Arendt “te`ave” delovanja imenuje “aporije”. Pri “aporiji” gre za “,zbeganost,, brezizhodnost, miselno te`avo, nemo`nost, da pridemo do filozofske re{itve” (Hoffmeister, 1955, str. 69). “Konsenz priznava, da ne more nih~e delovati sam, da morajo ljudje, ~e ho~ejo v svetu kaj dose~i, delovati usklajeno, kar pa bi bila seveda pogro{na resnica, ~e ne bi bilo vselej nekaj ~lanov skupnosti, ki ... poizku{ajo delovati sami. To so tirani in zlo~inci, ki se razlikujejo glede na svoj kon~ni smoter; to, kar jim je skupno in kar jih od ostale skupnosti razlikuje, pa je, da se zana{ajo na nasilje kot nadomestek oblasti” (Das Wollen, str. 191). Konsenz ima ve~ mo`nih oblik in “poslu{nost” je danes po mnenju Hannah Arendt le ena izmed najbolj raz{irjenih (“neposlu{nost” je, nasprotno, “najmanj {kodljiva” oblika nesoglasja, ibid.). Seveda lahko kak{na od oblik ~love{kega so`itja nastane tudi na podlagi poslu{nosti, vendar je vpra{anje, kako dolgo se lahko ohranja. “Definicija”28 oblasti, ki jo Hannah Arendt, kot sama poudarja, v svojem delu Oblast in nasilje izjemoma navaja, pa je tak{na: “Oblast ustreza zmo`nosti ~loveka, da ne le da deluje ali nekaj po~ne, temve~ se tudi zdru`uje z drugimi in deluje v soglasju z njimi. Kot posameznik ne razpolaga nih~e z oblastjo; oblast je v lasti skupine in obstaja le, dokler obstaja skupina kot taka. Ko za nekoga re~emo, da šima oblast’, to pravzaprav pomeni, da ga dolo~eno {tevilo ljudi poobla{~a za delovanje v njihovem imenu. V trenutku, ko razpade skupina, ki je pooblastila oblastnika in mu podelila svojo oblast (potestas in populo – brez šljudstva’ ali skupine ni oblasti), izgine tudi šoblastnikova oblast’. Ko v vsakdanjem jeziku govorimo o šmogo~nem ~loveku’ ali šmogo~ni osebnosti’, uporabljamo besede `e v prenesenem pomenu; govorjeno nemetafori~no, gre za mo~nega ~loveka ali mo~no osebnost” (Macht und Gewalt, str. 45). DELOVANJE, USTVARJANJE IN NASILJE Ker ima oblast svoj vir v delovanju in je tako reko~ nekak{en njegov vzporedni pojav, mora seveda v sebi nositi tudi vse te`ave oz. aporije29, ki so delovanju kot dejavnosti inherentne: oblast je krhka, “nasilje jo za~uda la`je uni~i kot pa mo~” (Vita activa, str. 214). Morda je to razlog, zakaj je bilo zaupanje v oblast" v zgodovini ”tako redko in kratkotrajno” (ibid, str. 216) in zakaj je tradicija politi~nega mi{ljenja raj{i zaupala drugemu “modelu” in ne modelu delovanja. Delovanje ali, povedano druga~e, ~love{ka spontanost vna{a dolo~eno negotovost v ~love{ke zadeve, ki so `e samo zaradi svoje pluralne pogojenosti in stalnega za~enjanja na novo (dotok novih generacij) negotove, nepredvidljive in tudi nestabilne. Ta 44 HANNAH ARENDT te`ava spodbuja ljudi k temu, da ho~ejo “obvladati” oz. nekoliko “ukrotiti” to vrsto ~lovekove dejavnosti. Politi~no delovanje je po mnenju Hannah Arendt na izho-di{~u tradicionalne hierarhije ~love{kih dejavnosti veljalo za svobodno, nenasilno dejavnost enakih v naj{ir{em pomenu (in ne vladanje). Zato so mu pripadali najvi{ji polo`aj, poseben prostor in pomen. Vendar je prav to dejavnost, ki se ne more “vr{iti” na enak na~in kot druge ~lovekove dejavnosti: ne poteka niti tako kot delo, ki proizvaja iz nuje, za `ivljenjske nujnosti, niti kot ustvarjanje, kjer se lahko stvari izdelujejo izolirano in se za izdelavo predmeta uporabljajo razli~na sredstva, instrumenti in se najprej izdela idejna podoba, ideja v platonskem smislu, ki se nato “materializira”. Ustvarjanje se vr{i znotraj kategorije cilj-sredstvo, ima instrumentalni karakter in je ravno zato vselej potencialno nasilno. Po eni strani zato, ker je narava te dejavnosti, da je ni mogo~e izvajati brez materiala, po drugi pa zato, ker je resni~no nasilna {ele, ko kategorijo cilj-sredstvo premestimo v podro~je ~love{kih zadev, ki ga lahko uni~i: “V primerjavi s silo, ki jo ~lovek dela ~loveku, je sila, ki jo mora storiti naravi, da bi lahko oblikoval svet, pravzaprav nekaj povsem nedol`nega” (Zwischen Vergangenheit ..., str. 293)30. NEVARNOST “ROKODELSKEGA MI[LJENJA” Hannah Arendt meni, da so se stari Grki zavedali nevarnosti, ki jo za politi~no pomeni miselnost “kulture ustvarjanja”, omenjeno rokodelsko mi{ljenje, ~e se raz{iri na druga podro~ja, predvsem na podro~je politike31. ^eprav je sleherno ustvarjanje potencialno nasilno32, dovzetno za nasilje, pa to pri kulturnem ustvarjanju le ni tako jasno: kategorije ustvarjanja (torej mi{ljenje v okviru kategorije sredstvo-cilj) so namre~ “za nas postale tako odlo~ilne, da mislimo, da so kar ob~e veljavne” (ibid., str. 293), in “mehkoba”, ki bi morala sevati iz teh dejavnosti (npr. iz umetni{kih del), nikakor ne izklju~uje nasilja, saj ne izklju~uje tega, da se za dosego svojih ciljev poslu`ujemo vseh sredstev” (ibid., str. 294). Homo faber kot mera bivajo~ega se bo “te`ko vzdr`al, da ne bi vseh stvari reklamiral za svojo uporabo, ... obravnaval vsega kot sredstvo za neki cilj, da ne bi videl v vsakem drevesu `e lesa in se ne napravil za merilo samo ... stvari, temve~ za merilo vsega obstoje~ega nasploh” (Vita activa, str. 161). “Rokodelsko mi{ljenje” se je raz{irilo predvsem v ~asu industrijske revolucije (tudi ~as znanstvene revolucije) skupaj z rojstvom dru`benega, ki se je zgodilo z novim vekom. 30 Seveda to velja le do dolo~ene mere: dokler izdelovanje orodja in sredstev nasilja ne prinese mo`nosti uni~enja sveta in totalnega uni~enja `ivljenja. S to situacijo, ki se pojavi v 20. stoletju, pa izgine tudi “nedol`nost” ustvarjalskega odnosa do narave. 31 “Nezaupanje Grkov do ustvarjanja na vseh njegovih podro~jih, njihov ob~utek ogro`enosti ... se ne nana{a toliko na same stvari kulture, temve~ ... na na~in mi{ljenja, ki svoja merila posplo{uje tako, da posega v samo politi~no” (Zwischen Vergangenheit ..., str. 291). 32 “^lovek kot homo faber ne pozna ni~ drugega kot svoje cilje in za njihovo realizacijo degradira vse stvari v sredstva, tako da pod njegovo oblastjo vrednosti ne izgubijo samo vse ustvarjene stvari, štemve~ tudi zemlja sploh ter vse naravne sile, ker same ne predstavljajo nobenega popredmetenega dela’ (Marx). Grki, ki so to vedeli, so v svojem klasi~nem ~asu celotno podro~je ustvarjanja, rokodelstva in upodabljajo~ih umetnosti razglasili za banausi~no ... Seveda tu ne gre za smotrnost kot tako, za uporabo sredstev za dolo~en cilj, temve~ za posplo{itev izku{enj, veljavnih za ustvarjanje, v katerih postaneta korist in uporabnost edino merilo `ivljenja in ~love{kega sveta. Tudi ta posplo{itev je `e v bistvu ustvarjalske dejavnosti...” (Vita activa, str. 160). HANNAH ARENDT 45 Hannah Arendt 33 Hannah Arendt je skrajno kriti~na do znanstvene racionalnosti – “nevtralnega” raziskovanja kot znanosti na podro~ju ~love{kih zadev. Rezultat je lahko le, da poizku{amo “prakti~na vpra{anja pretvoriti v tehni~na” (Hansen, 1993, str. 184). 34 To bi lahko bil nemara tudi del odgovora na zadrego {tevilnih analitikov vojne v nekdanji Jugoslaviji, ki se pogosto spra{ujejo, zakaj so bili tako {tevilni umetniki, pisatelji, zgodovinarji pripravljeni voditi nasilje (po njihovem mnenju “politiko”), zakaj so se kot domnevna kulturna elita ~utili “poklicani” za “politiko”. Njegov vedno ve~ji vpliv je na dolo~en na~in povezan tudi z nastankom modernega naravoslovja in vdorom biologiz-ma, statistike in behaviorizma v podro~je “vedenja” o ~loveku. Logika velikih {tevilk in mno`ic, statisti~ne pos-plo{itve, ki jih Hannah Arendt v Vita activa kritizira (kot “metodo” nemi{ljenja), so usmerjene v raziskovanje objekta-~loveka kot enotnega ali morda razmno`enega ~lena enega in enotnega bitja. Nasilje tu obvelja za “naravni” element tega bitja, tako reko~ za proizvod “naravne agresivnosti” in karakteristiko, ki jo je ~lovek podedoval od svojih `ivalskih prednikov in jo je mogo~e “civilizirati” kve~jemu z dru`benim napredkom. Od tod izvira tudi zahteva po mini-malizaciji neko~ menda vseprisotnega nasilja, ki pa jo lahko dose`emo le z modro “scientifikacijo” sistema dru`be, z ustvarjanjem u~inkovitega monopola sile in nasilja, ki bo omogo~al njeno “nemoteno” delovanje. Prav zaradi navezave na ustvarjanje je nasilje, kot pripominja Hansen, tudi “izjemno primerno za znanstveno racionalizacijo” (Hansen, 1993, str. 123). Ko postane tudi politika sci-entificirana, seveda kolikor je dojeta kot “ustvarjalna dejavnost”, se u~inki obeh fenomenov vrednotijo po enakih metodah (po metodah koristnosti, u~inka itd.) znotraj kategorije sredstva-cilja. Gledano znanstveno (z “rokodelskega” stali{~a) sta potem oba le razli~ni stopnji enega in istega – nasilja. Rokodelsko mi{ljenje je tako po eni strani ravnodu{no do svojih posledic33, obenem pa je (kot znanost in tehnika) zaradi svoje izredne ustvarjalne sile zmo`no temeljite spremembe ~love{ke pogojenosti. Hannah Arendt je na ve~ mestih opozarjala na potencialno pripravljenost tako imenovane kulturne in znanstvene elite za nasilje, na pripravljenost visoke dru`be, ki se ravna po ustvarjalnem humanizmu po meri “~loveka”, da se zlahka “glajh{alta” v “politiko” sovra{tva in nasilja: ko je pisala o dru`benem antisemitizmu v totalitarizmu, analizirala zavezni{tvo med drhaljo in elito in govorila o nedvomni privla~nosti, ki jo imajo (totalitarna gibanja) za duhovno in umetni{ko elito” (Totalitarismus, str. 28, Zwischen Vergangenheit ..., str. 294): “Vera v nasilje v politiki nikakor ni monopol brutalnosti. Za tem lahko stoji, kot pravijo Francozi, tudi “déformation profesionelle”, poklicna izroditev ustvarjalcev in nosilcev kulture” (Zwischen Vergangenheit ..., str. 294)34. V nasprotju z ustvarjanjem ima delovanje za svojo podlago torej pluralnost. Nikoli ne more potekati v izolaciji in se ne 46 HANNAH ARENDT more poslu`evati vzorca sredstvo-cilj. Delovanje je prvotno pomenilo “nesmotrno” dejavnost in ni potrebovalo “materiala”, narave, temve~ svet kot soljudi, kot druge ljudi35. Hannah Arendt opisuje v Vita activa za~etek poti, na kateri je bilo delovanje, ta najpomembnej{a ~lovekova dejavnost v gr{ki polis, vr`eno s prestola in je sprva nadome{~eno z ustvarjanjem, pozneje pa z delom. Po eni strani nam abstraktno in sistemati~no prika`e razrez ~love{kih dejavnosti v njihovi pogojenosti, po drugi pa opozori na to, da je tradicija politi~nega mi{ljenja vse te dejavnosti konec koncev spravila na tako reko~ isti imenovalec, da so v primerjavi z mi{ljenjem eno in isto: zreducirane le na razli~ne oblike prakse, ki so z vidika teorije vse manjvredne36. S tem nam na neki na~in su-gerira zgodovino zmanj{evanja pomena delovanja v politi~ni teoriji in v tradiciji, torej poka`e na~in, kako naj bi bilo delovanje do novega veka detronizirano s pomo~jo ustvarjanja in dela in kako se slednji~ razume le {e kot nasilje. Za~etek tega procesa lahko zasledimo `e v anti~ni Gr~iji, in sicer prvi~ takrat, ko se je proces delovanja, ki je dejansko imel dvojni pomen, ki je v sebi skrival dve “operaciji” (za~enjanje, spravljanje v gibanje in izvajanje, vr{enje), obravnaval in tudi hotel izvajati kot dve “neodvisni” funkciji: za~enjanje kot vodenje in ukazovanje, vladanje, in izvajanje kot izvr{evanje ukazov. Hannah Arendt poudarja tudi jezikovne posledice tega razmerja. Poudarja namre~, da so tudi gr{ki in latinski glagoli za izra`anje delovanja imeli dvojni pomen. V gr{~ini árchein (za~enjati, voditi in slednji~ ukazovati, vladati) in práttein (z ne~im priti do konca, nekaj opraviti, dokon~ati) ter v latin{~ini agere (premakniti in voditi) in gerere (izvajati, poganjati, izvr{evati). Delovanje se tako deli v dva “{tadija”; “vodilni posameznik nekaj za~ne ali premakne, nakar mu mnogi drugi tako reko~ prihitijo na pomo~, da bi za~eto nadaljevali in dokon~ali ...” (ibid., str. 198). V obeh jezikih se je, kot zatrjuje Hannah Arendt, v jezikovni rabi uveljavila “le beseda, ki ozna~uje drugi stadij delovanja (práttein oz. gerere)” in se je “uporabljala za delovanje nasploh. Medtem pa so dobile besede, ki so ozna~evale za~enjanje, vsaj v politi~nem jeziku vedno bolj specializiran pomen. Tako se árchein v politi~nem jeziku uporablja izklju~no za vladanje, agere pa se uporablja mnogo bolj v pomenu švodenja’ kot pa v pomenu šza~enjanja’” (ibid.). Ta delitev na vodenje, vladanje, ukazovanje in uboganje, poslu{nost, izvr{evanje je imela povsem dolo~eno posledico v politi~nem `ivljenju. Manifestira se kot “slepilo”, kot prepri~anje, da se lahko politika oz. delovanje vr{ita kot posameznikovo dejanje, da je bistvo politike v ukazovanju ali 35 “Duhovno in fizi~no mo~ potrebujemo za vsako ustvarjanje. Pri delovanju je skoraj popolnoma nepomembna. V zgodovini lahko na{tejemo ne{teto primerov nemo~i krepkih in duhovno superiornej{ih, ki niso uspeli zato, ker si niso znali pridobiti pomo~i drugih” (Vita activa, str. 197). 36 “V Vita activa je moje zanimanje veljalo temu, da je bila nasprotna predstava o popolnem miru v vita con-templativa toliko pomemb-nej{a, da so v primerjavi z njo vse druge razlike med posameznimi dejavnostmi v vita activa postale nepomembne. V primerjavi s tem mirom ni bilo ve~ pomembno, ali se obdeluje zemlja ali proizvajajo uporabne dobrine ali pa sodeluje z drugimi v dolo~enih dejavnostih. Celo Marx, v ~igar delu in mi{ljenju je vpra{anje delovanja igralo odlo~ilno vlogo, uporablja izraz špraksa’ enostavno v smislu tega, škaj ~lovek dela’, za razliko od tega, škaj ~lovek misli’” (Das Denken, str. 17). HANNAH ARENDT 47 vladanju ali “izvajanju oblasti”. Hkrati nastane ob~utek, “da je mo~ni ~lovek najmo~nej{i sam” (ibid., str. 199). Varljivost te domneve vselej potrjuje primer nemo~i {e tako mo~nih in sposobnih, ki so ostali brez sodelujo~ih. Ena od dodatnih te`av, ki so lastne delovanju, je njegova tenden~na “brezmejnost”, ki “izvira iz sposobnosti delovanja, da ustvarja odnose, in iz njihove te`nje, da razbijejo omejitve in prekora~ijo dane jim meje” (ibid., str. 200). In te “brezmejnosti” ni mogo~e nikoli zanesljivo izklju~iti niti z zakoni niti z mejami, saj “nih~e ne more popolnoma predvideti posledic lastnega dejanja” (ibid.). Zaradi nepredvidljivosti posledic delovanja lahko tudi proces delovanja osvetlimo {ele potem, ko “se samo delovanje zaklju~i, pogosto {ele potem, ko so vsi udele`enci `e mrtvi ... v nasprotno od procesov ustvarjanja, katerih potek je na~rtovan v predstavi ali modelu” (ibid.). Krhkost ~love{kih zadev, vselej prisotna nepredvidljivost posledic in potencialna brezmejnost so aporije, ki lahko misle~e peljejo v to, da poizku{ajo odkriti la`jo, varnej{o in stabilnej{o pot oz. model poteka ~love{kih zadev, kot je delovanje pluralu, da ho~ejo delovati kot “en mo`”, ki bo varen pred aporijami, ki jih vsebuje skupno delovanje razli~nih ljudi. Delovanje namre~ ne da nobene druge “koristi” razen ~lovekovega so`itja, ki je negotovi modus skupne oblasti, prostora, v katerem se lahko pojavlja. “Z vidika gole koristi je delovanje le nadomestilo za uporabo nasilja, ki se vedno izka`e za bolj u~inkovito” (ibid, str. 186). Znotraj politi~nega mi{ljenja je bil Platon tisti, ki je prvi dejansko predlagal oblikovanje politi~nih zadev po vzorcu vladanja in obvladovanja. Po eni strani s tem, da je razmerje med gospodarjem in su`njem v gospodinjstvu videl za vzorec ravnanja v javnih zadevah (lo~evanje védenja in dejanja). S tem je pripravil pot za apriorno izklju~itev delovanja iz ~love{kih zadev” (ibid., str. 236). V tej zvezi spodnja stavka Hannah Arendt zvenita ironi~no: “Teoreti~no ima Platonova utopija mnogo ve~je mo`nosti, da enkrat za vselej uredi in umiri ~love{ke zadeve, kot pa obi~ajni poskusi tiranov, da monopolizirajo javno podro~je. Predvsem ima to prednost, da dr`avljani delujejo skupaj kot en mo`, kar na~elno izklju~uje mo`nosti strankarskega prepira in dr`avljanske vojne” (ibid.). Po drugi strani pa se Platon v svoji “razdelitvi delovanja v ukazovanje in poslu{nost ... ni ravnal le po razmerjih gospodovanja v anti~ni dru`ini..., temve~ si je primere izposodil iz sfere ustvarjanja in produciranja” (ibid., str. 238). Mi{ljenje, ki se je ravnalo po modelu ustvarjanja, je bilo namre~ “primerno predvsem za konstrukcijo politi~nih utopij”, v katerih je ~love{ke odnose “mogo~e tehni~no urediti”, pri 48 HANNAH ARENDT ~emer pa tak{ne utopije vselej takoj spodletijo zaradi dejanskosti, ne zaradi “zunanjih okoli{~in, temve~ zaradi odnosne ~love{ke mre`e” (ibid. str. 241). In to je bilo (~e `e ne “prak-ti~no”, potem vsaj) teoreti~no pomembno (za pojmovni razvoj). Da bi lahko pojmovno razumelo politi~no delovanje, se je morala politi~na misel ravnati po ustvarjanju in njegovih kategorijah tudi takrat, “ko ni imela zavestno utopi~nega karakterja” (ibid.). SKLEP Gledano z dolo~enega vidika, se pri Hannah Arendt dejansko soo~amo z “drasti~nim redefiniranjem” oblasti, kakor ocenjujejo nekateri njeni kritiki (prim. Gunn, 1993). Habermas (1979) ji denimo o~ita, da zato, ker svojo opredelitev oblasti postavi nasproti nasilju, izpusti tudi “strate{ke elemente oblasti, hkrati pa ne more razumeti strukturalnega nasilja, ki izhaja iz institucij. Seveda to ne dr`i, saj H. Arendt prav zaradi analize sprevrnjenega pojma oblasti kot kopi~enja nasilja (Hobbes) lahko analizira tako imperializem kot povampirjenje nacionalne dr`ave, ki posku{a akumulirati “~isto” oblast in se sesuje v dveh svetovnih vojnah tega stoletja. Tudi teoretiki, ki bi sicer radi bili blizu njenemu stali{~u glede razlike med oblastjo in nasiljem in se podrobno ukvarjajo z nasiljem (npr. Matz, 1975), trdijo, da je njeno razumevanje oblasti vsaj nekoliko “nerealisti~no”. [e posebej glede njene “zahteve” po “eliminaciji” teoretskega prepri~anja, da oblast pomeni predvsem vladanje (glej gornji citat iz Macht und Gewalt, str. 44), ji {tevilni odgovarjajo, da gre pri vladanju vendarle za zelo realno “izkustvo”: po njihovem naj bi spregledala, “da tu ne gre za prepri~anje v smislu golega mnenja ali predsodka, ki bi ga bilo mogo~e brez te`av eliminirati, temve~ za spoznanje, ki povsem natan~no ustreza specifi~nemu izkustvu sveta” (Matz, ibid., str. 163)... Toda od kod je pri{lo to “realno izkustvo”? Kaj je “realno izkustvo”? Ali je to res samo izkustvo znotraj “obmo~ja prakse” (politika), ki so ga teoretiki (politi~ni misleci) “neprizadeto” opazovali in iz tega oblikovali sklep o politiki in oblasti kot pojmih, ki sta vezana predvsem na vladanje? Ali pa gre nemara za to, kar je zagovarjala H. Arendt, da gre za “teoretsko izkustvo” in da “pojem vladanja postane osrednji pojem politike tako, da mu k temu njegovemu polo`aju pripomore razmerje med teorijo in prakso” (kot je to formuliral Vollrath, 1979b, str. 22)? To, da je odgovor “zunaj” teorije, smo prisiljeni misliti, ~e se prepustimo podedovani podobi razmerja med “teorijo” in “prakso” ali celo “bazo” in “nadgradnjo”. Razlog HANNAH ARENDT 49 temu teoreti~nemu prepri~anju je ravno toliko kot v “praksi” tudi v sami tradiciji politi~nega mi{ljenja, je teoreti~na redukcija par excellence, ki je slavila zmago in bila kot najpomemb-nej{i “zidak” vgrajena v zgradbo na{ega izkustva. Zato ne bi smela biti problemati~na zahteva Hannah Arendt po mo`ni “eliminaciji” te teoreti~ne redukcije – temu seveda slu`i tudi vse njeno razmi{ljanje, temu slu`ijo tudi besede, ki so v teoriji edino “sredstvo” mi{ljenja in “izkustva”. Ta eliminacija seveda nikakor ne more biti “teoreti~na” v “nearend-tovskem” smislu. Zgodi se lahko le z druga~nim na~inom razmi{ljanja o tem, “kaj po~nemo, kadar smo dejavni” (ibid., str. 8), in obenem o tem, “kaj po~nemo, kadar mislimo” (Das Denken, str. 18). Toda poskusimo se vrniti nazaj k teorijam kreativnosti nasilja, ki jih Hannah Arendt kritizira v Oblasti in nasilju. Poudarjanje kreativnosti nasilja v politi~nih teorijah 20. stoletja je ponovni poskus, da bi mislili “^loveka” (torej v ednini) kot “samoustvarjeno” bitje: ne kot tistega, ki ga pogojujeta pluralnost in nataliteta, temve~ kot nekoga, ki dolguje eksistenco le samemu sebi, ki ni pogojen z eksistenco drugih. To je stali{~e, ki ne more opustiti podobe enotnega ~loveka tradicionalne politi~ne misli in zatorej potrebuje mit samoustvarjanja ~loveka z nasiljem. Ta mit je dobil svojo najizrazitej{o podobo pri nekaterih eksistencialistih 20. stoletja, ki so ravno zaradi zloma tradicije in zato tudi zaradi same zmede v filozofski misli poizku{ali rehabilitirati nasilje na neki novi, ne ve~ instrumentalni, temve~ kreativni podlagi. Pri tem gre za poskus legitimacije nasilja, ki bi naj imelo kolektivno-eksistencialno legitimnost in sicer prav v situacijah, v katerih ve~/{e ni kolektivne eksistence, v katerih ni skupnih povezav in “vmesnega prostora” med posamezniki (denimo v kolonijah, pri deklasi-ranih itd...). Frantz Fanon je v Uporu prekletih trdil, da ima nasilje mo~, da kolonizirana ljudstva spremeni v politi~no zavedna. Nasilje naj bi tu dobilo pomen za~etne kolektivne vezi, ki se ustvari skozi skupno izkustvo uni~enja (sovra`nika itd.) in vodi v kolektivno eksistenco, npr. v obliki ljudstva. To ne igra pomembne vloge le pri Sartru, ki smo ga `e omenili in ki ga kritizira H. Arendt, ampak tudi pri {tevilnih drugih filozofih in sociologih 20. stoletja, kot denimo pri Simmlu, ki govori o vojni kot o “osvoboditelju eksistencialne avtenti~nosti” ali Ernstu Jüngerju, pri katerem se narod lahko ponovno rodi v vojni (prim. Münkler, 1992, str. 107). ^e sledimo misli H. Arendt, potem lahko sklenemo, da pogojuje moderno teoreti~no fascinacijo nasilja in postmoder-no zavezanost kreativnosti nasilja ve~ elementov. Po eni strani sta rezultat teleolo{kih konstrukcij zgodovinske nujnosti in teorij absolutne oblasti, povezanih z nastankom nacionalne 50 HANNAH ARENDT dr`ave. Deloma izhajata tudi iz starega testamenta, iz `idovsko-kr{~anskega diskurza, v katerem ustreza koncept zakona razmerju ukazovanje-poslu{nost. Po drugi strani prihaja inspiracija od biologisti~nih in behavioristi~nih teorij iracionalnega obna{anja: to je tisti tok, ki izhaja iz domneve, da je nasilje “life promoting force” (prim Macht und Gewalt, str. 39, Elshtain, 1992, str. 272), Paul-Horn, 1994, str. 115), ki omogo~a ljudem (mo{kim, bojevnikom) do`ivetje katarze (spri~o smrti so bolj `ivi), na kar opozarja H. Arendt v svojem predgovoru h knjigi Glenna Graya The Warriors (Gray 1970). “Acting together in violence more than any form of group action also generates a kind of ecstasy... In war there is the confraternity of danger, the intense feeling of brotherhood on the battlefield....” (The Legitimacy, str. 101). Poskus kolektivnega samoustvarjanja (mo{kih) z nasiljem pa najbr` ni nikjer jasneje izra`en kot v sodobnih vojnah, mno`i~nih pobojih in kolektivnih posilstvih. To seveda nima nobene neposredne zveze s politi~no teorijo; toda morda bi se spri~o tega morali vpra{ati, ali nagnjenost k nasilju v mi{ljenju vendarle ni povezana z “uporom proti enemu od temeljnih dejstev ~love{ke eksistence”, namre~ proti dejstvu, da morajo biti ljudje rojeni (nataliteta) in da so torej odvisni od drugih (prim. Macht und Gewalt, Paul-Horn, 1994, str. 102). Tisto, zaradi ~esar nasilje fascinira, je namre~ prav videz ~loveka, ki se kolektivno (na novo) ustvarja samo s svojo mo~jo. Metafore nasilnega za~etka, nasilnega rojstva, vloge nasilja kot “babice” itd., ki so tako pogosto uporabljane v politi~ni teoriji, so s tem najtesneje povezane. Prav zato ni res, da so neproblemati~ne. VLASTA JALU[I^ je doktorica politi~nih ved, zaposlena na Mirovnem in{titutu v Ljubljani. Njene teme so koncepti politike, nasilje in feminizem. LITERATURA Dela Hannah Arendt: ARENDT, Hannah (1991): Israel, Palästina und der Antisemitismus, Berlin: Verlag Klaus Wagenbach = Israel, Palästina... ARENDT, Hannah (1993): Was ist Politik? Fragmente aus dem Nachlaß, ur. Ursula Ludz, München – Zürich: Piper = Was ist Politik?. ARENDT, Hannah (1991): Elemente und Ursprünge totaler Herrschat, München – Zürich: Piper = Totalitarizem. ARENDT, Hannah (1994): Zwichen Vergangenheit und Zukunt. Übungen im politischen Denken I, München – Zürich: Piper = Zwischen Vergangenheit... ARENDT, Hannah (1977): Between Past and Future. Eight Exercises in Political Thought, Harmondtsworth: Penguin = Between Past... ARENDT, Hannah (1987): Vita activa oder Vom tätigen Leben. München – Zürich: Piper = Vita activa. ARENDT, Hannah (1996): Vita activa, Ljubljana:Krtina. HANNAH ARENDT 51 ARENDT, Hannah (1987): Macht und Gewalt, München – Zürich: Piper = Macht und Gewalt. ARENDT, Hannah (1989): Vom Leben des Geistes. Das Denken, München – Zürich: Piper, Bd. 1 = Das Denken. ARENDT, Hannah (1989): Vom Leben des Geistes. Das Wollen, München – Zürich: Piper, Bd. 2 = Das Wollen. ARENDT, Hannah (1994): Über die Revolution, München – Zürich: Piper = Revolucija. ARENDT, Hannah (1973): On Revolution, Penguin Books, ..... = On Revolution. ARENDT, Hannah (1968): “Is America by Nature a Violent Society? Lawlessness is Inherent in the Uprooted” v: New York Times Magazine, 28. April 1968 = Is America. ARENDT, Hannah (1971): “The Legitmacy of Violence as a Political Act?”, v: Klein, Alexander, Dissent, Power and Confrontation, str.97–133 = The Legitimacy. Druga dela: ANDERS, Günther (1985): “Das Ende des Politischen”, v: Anders, Günther, Die atomare Bedrohung. Radikale Überlegungen, München: C.H.Beck. ANDERS, Günther (1987): Gewalt – ja oder nein. Eine notwendige Diskussion, München: Knaur. ELHSTAIN, Jean Bethke (1992): “Reflections on War and Political Discourse: Realism, Just War, and Feminism in a Nuclear Age”, v: Elshtain, Jean Bethke (Ed.), Just War Theory, Oxford: Basill Blackwell, str. 260-279. D’ENTREVES, Alexander Passerin (1967): The Notion of the State. An Introduction to Political Theory, Oxford: Oxford Univesity Press. FANON, Frantz (1961): Upor prekletih, Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba (s predgovorom J.-P. Sartra). FOUCAULT, Michel (1976): Histoire de la Sexualité I: La volonté de savoir, Paris: Editions Gallimard. FOUCAULT, Michel (1978): Surveiller et punir. Naissance de la prison, Paris: Editions Gallimard. GRAY, Glenn (1970): The Warriors. Reflections on Men in Battle, New York: Harper Colophon. GREVEN, Mihael Th. (1993): “Hannah Arendt – Pluralität und die Gründung der Freiheit”, v: Kemper, 1993, str. 69-98. GUNN, Richard (1993): “Politics and Violence”, v: Bellamy, Richard, Theories and Concepts of Politics, Manchster and New York: Manchester University Press, str. 265-294. HABERMAS, Jürgen: “Hannah Arendts Begriff der Macht”, v: Reif, 1979, str. 287-305. HANSEN, Phillip (1993): Hannah Arendt. Politics, History and Citizenship, Cambridge: Polity Press. HEUER, Wolfgang (1992): Citizen: Persönliche Integrität und politisches Handeln: Eine Rekonstruktion des politischen Humanismus Hannah Arendts, Berlin: Akademie Verlag. HOBBES, Thomas (1985): Leviathan, Harmondsworth: Penguin Books. HÖFFE, Otfried (1993): “Politische Ethik im Gespräch mit Hannah Arendt”, v: Kemper, 1993, str. 13-33. KALLSCHEUER, Otto (1993): “Der verweigerte Dialog. Hannah Arendt und die europäischen Intelektuellen”, v: Kemper, 1993, str. 142-183. KEMPER, Peter, ur. (1993): Die Zukunft des Politischen. Ausblicke auf Hannah Arendt, Frankfurt a. M.: Fischer. KANT, Immanuel (1968): Schriften zur Anthropologie, Geschichtsphilosophie, Politik und Pedagogik 2, Werke XII, Frankfurt a. M.: Suhrkamp. KONRAD, György (1984), Antipolitics, London, Melbourne, New York: Quartet Books. 52 HANNAH ARENDT KUBES-HOFFMAN, Ursula, ur. (1994): Sagen, was ist. Zur Aktualität Hannah Arendts, Wien: Verlag für Gesellscahftskritik. MARX, Karl & ENGELS, Friedrich (1981): “Die deutsche Ideologie”, v: Marx Engels Werke 3, Berlin: Dietz Verlag = MEW3. MARX, Karl & ENGELS, Friedrich (1981), Das Kapital, Bd.1, Marx Engels Werke 23 (MEW23), Berlin: Dietz Velag = MEW 23. MATZ, Ulrich (1975): Politik und Gewalt, Freiburg/München: Verlag Karl Alber. MÜNKLER, Herfried (1991): “Thommas Hobbes’ Analytik das Bürgerkrieges”, v: Hobbes, 1992, str. 215-238. PAUL-HORN, Ina (1994): “Resistenz gegen die Faszination der Gewalt. Hannah Arents Machtbegriff”, v: Kubes-Hoffmann, 1994, str. 95-111. MÜNKLER, Herfried (1992): Das Bild des Krieges im politischen Denken, Frankfurt a. M.: Fischer. SARTRE, Jean-Paul (1960): Critique de la raîson dialectique, Paris. SCHMITT, Carl (1963): Der Begriff des Politischen, Berlin: Duncker & Hum-blot. VOLLRATH, Ernst (1979a): “Hannah Arendt und die Methode des politischen Denkens”, v: Reif, Adalbert (Hrsg.), Hannah Arendt. Materialien zu ihrem Werk. Wien: Europaverlag, str. 59-84. VOLLRATH, Ernst (1979b): “Politik und Methaphysik. Zum politischen Denken Hannah Arendts”, v: Reif, 1979, str. 19-57. VOLLRATH, Ernst (1987): Grundlegung einer philosophischen Theorie des Politischen, Würzburg: Königshausen u. Neumann. WEBER, Max (1980): Gesammelte politische Schriften, ur. Johannes Winckel-mann, Tübingen: J.C.B. Mohr. WOLIN, Sheldon S. (1963): “Violence and the Western political Tradition”, v: The American Journal of Ortho-Psychiatry, str. 15-28. YOUNG-BRUEHL, Elisabeth (1986): Hannah Arendt. Leben, Werk und Zeit, Frankfurt a. M.: Fischer Verlag. HANNAH ARENDT 53 Kerry H. Whiteside Hannah Arendt in ekolo{ka politika I. PRODUKTIVIZEM IN “ZELENA” POLITIČNA MISEL Čudno je, da politični ekologi praktično univerzalno ignorirajo delo in misel Arendtove,1 saj se argumenti njenega najpomembnejšega dela, The Human Condition2 zbližujejo z občutljivostjo ekoloških (“zelenih”) političnih gibanj na izrazito raznolike načine. Že desetletja pred odkritjem učinka tople grede in ozonskih lukenj je Arendtova opozarjala na moč sodobne znanosti, ki “vključuje kozmične procese v naravo celo ob očitnem tveganju samouničenja in s tem človekovo obvladovanje le-te” (str. 244). Ekologi v njenem prikazu nenehno rastoče družbe, ki kot podaljšek življenjskega procesa požrešno trosi, vidijo nekaj znanega. “Zelene” zahteve za bolj avtentično Basisdemokratie odzvanjajo željo po rehabilitaciji pomena politične participacije. Toda saj je morda prav njeno hvaljenje politične akcije tisto, ki odvrača ekološke mislece. Avtorica namreč zavrača vsako politiko, ki temelji na privatni lastnini, in ekološka politika (iz oikosa, doma, in loggie, diskurza) dela prav to. Kljub temu pa njeno razumevanje človeške pogojenosti lahko poglobi kritike o pretirani potrošnji, ideji, ki je prisotna v sodobni literaturi ekoloških političnih gibanj. Take kritike ponavadi napadajo fenomen, ki se označuje različno, kot “produktivizem” ali “industrializem”. Kot “kapitalizem” Marxu, “produktivizem” “zelenim” pomeni notranje me Poznam zgolj eno izjemo: Joel Jay Kassiola, The Death of Industrial Civilization (Albany: State University of New York Press, 1990), posebej str. 113. 2 Vse reference v tekstu se nana{ajo na delo Hannah Arendt, The Human Condition (Chicago: University of Chicago Press, Anchor Books, 1959). V Sloveniji je pred kratkim iz{el pri zalo`bi “Krtina” prevod tega dela pod naslovom “Vita Activa” v prevodu Vlaste Jalu{i~, ki je tudi napisala uvodno {tudijo h knjigi. Za ve~ informacij o knjigi glej tudi rubriko “~italnica” v tej {tevilki ^asopisa za kritiko znanosti (ur. op.). HANNAH ARENDT 55 13 Andrew Dobson, Green Political Thought (“zelena” politi~na misel) (London: Unwin, Hyman, 1990), str. 15-19. Guillaume Sainteny, Les Verts (“zeleni”) (Paris: Presses Universitaires de France), str. 53-55. 4 Rene Dumont, Les Raisons de la colere ou L’utopie des Verts (Vzroki jeze ali utopija “zelenih”) (Paris: Editions Entente, 1986), str. 55. 5 Robyn Eckersley, Environ-mentalism and Political Theory: Toward an Ecocentric Approach (Environmental-izem in politi~na teorija: V smeri ekocentri~nega pristopa) (Albany: State University of New York Press, 1992), str. 53-55. 6 Jonathan Porritt, cit. v Edward Goldsmith in Nicholas Hildyard, Green Britain or Industrial Wasteland? (“zelena” Britanija ali industrijska pu{~ava?) (Oxford: Polity Press, 1986), str. 343-44. Prim. tudi JeanJacques Gouget, “Environ-nement et productivisme: L’impossible alliance,” Reflets et perspectives de la vie economique 24, {t. 4 (1985): 239. hanizme sistema, ki, ~etudi omogo~a mo~no cenjene prednosti materialnega izobilja, v kon~ni fazi po`re lastne vire vitalnosti. Vendar pa prav tako, kot je Marxova teorija obsegala subjektivne in objektivne interpretacije krize kapitalizma (prva poudarja dejstvo, da je subjektivna zavest delavcev o lastni eksploataciji nujen pogoj revolucionarne akcije, druga pa dejstvo, da objektivni, materialni pogoji vodijo eksploati-rane k uporu), teorija “produktivizma” grozi z razpadom v konkuren~ne subjektivne in objektivne interpretacije ekolo{ke krize. Alternativno razumevanje produktivizma Hannah Arendt je posebnega pomena za “zelene” mislece, saj se izrecno izogiba subjektivni-objektivni dvojnosti. Verjetno je najbolj izrazita kriti~na tema “zelene” misli trditev, da je dru`ba, ki je usmerjena le k rasti, obsojena na dosego nepremostljivih naravnih meja.3 Le korenite spremembe v na{ih na~inih produkcije in porabe lahko preusmerijo katastrofo v okolju. “Zeleni” poudarjajo iracionalnost neomejene rasti v kon~nem in ne neskon~nem svetu, svetu, ~igar kon~nost je pogojena ne le z absolutnimi kvantitetami vitalnih materialov, ampak z nujnostjo spo{tovanja omejene zmo`nosti za samoregeneracijo {tevilnih ekosistemov. “Zeleni” vztrajajo, da bi taka rast, ne glede na bolj “okolju prijazne” in u~inkovite nove tehnologije, enostavno zasitila planet, ~e bi sku{ali dose~i potrebne stopnje rasti v “dr`avah v razvoju” za dosego `ivljenj-skih standardov, ki `e obstoje v “razvitih dr`avah”.4 [e ve~, ne glede na zmo`nost ve~je ekonomske rasti in tehnolo{kih inovacij, ki omogo~ajo zadostiti rasto~im ~lovekovim materialnim potrebam, obstoje tudi duhovne potrebe po ohranitvi podro~ij neokrnjene narave ter raznolikosti `ivalskih vrst, kar je nez-dru`ljivo z neomejenim razvojem. Ekonomske predpostavke, ki gledajo na naravo le z vidika utilitarnosti, kot na vir, ki ga je mogo~e izkori{~ati za materialno blaginjo ~love{tva, so v nasprotju s spo{tovanjem narave.5 Pri poskusih, kako razlo`iti vztrajnost sodobnih dru`b po nenehni rasti, “zeleni” poudarjajo “mnenje, da lahko ~lovekove potrebe zadovoljimo le s permanentno ekspanzijo procesa produkcije in potro{nje”.6 Ta ideologija se imenuje “produktivizem” in njeno zavra~anje lo~i “zeleno” politi~no misel od znanih ideologij desnice in levice. Ne glede na razlike o etiki ali redis-tribuciji bogastva pa se konzervativne in progresivne stranke na Zahodu strinjajo, da je potrebno omejiti investiranje, posodobiti tehnologijo in natan~neje dolo~iti delitev dela. Take ekonomske strategije nam omogo~ajo ve~jo proizvodnjo – in hkrati pove~ati potro{njo, ki bo te proizvode absorbirala. Nujno je prepri~ati potro{nike, da porabijo vse ve~, tako da se sistem gibanja nikoli ne ustavi, tako da investitorji (ali dr`ava v bolj socializiranih ekonomijah) dobijo nove mo`nosti in ve~ investirajo, ustvarijo 56 HANNAH ARENDT nova delovna mesta, stremijo k {e ve~jemu (materialnemu) `iv-ljenjskemu standardu. Po besedah nekaterih francoskih “zelenih” je analiza produktivizma vodilna nit, ki nam omogo~a iti preko klasi~nih razlag krize (....). Produktivizem je totaliteta pojavov, ki tvorijo zaklju~eno celoto in za katere se zdi, da so nujno potrebni drug za drugega (...). To je mehanizem, ki (...) povzro~i, da vsaka kolektiviteta in vsak posameznik vselej stremijo k maksimumu (maksimalni u~inkovitosti in produkciji) pod gro`njo ne dobiti niti minimuma (...).7 S filozofskega stali{~a ta koncept omogo~a dve interpretaciji, “subjektivisti~no” in drugo bolj “objektivisti~no”. Po eni strani se produktivizem zdi skupek moralnih vrednot, ki jih priznavajo vsi, ki te`ijo k vse ve~ji materialni potro{nji in ki ne razumejo potrebe po spo{tovanju naravnih meja. “Zelena” politika ima tako subjektivisti~no plat, ki jo sili k spreminjanju odnosov in prioritet. ^e nas torej etika koncepta proizvodnje “vselej `e” ogro`a, tedaj se pa~ moramo nau~iti `iveti v ravnote`ju z naravo in je ne posku{ati prevladati. Prav zato voditelji francoskih “zelenih” zahtevajo “revolucijo mentalitet”, spremembo v na{em mi{ljenju, in sicer tako, da se za~nemo zavedati lastne povezanosti z naravo, jo ceniti z ne-instrumen-talnega stali{~a in prostovoljno spremeniti na{a pri~akovanja za dvig na{e materialne blaginje.8 Strankina elektoralna literatura trdi: Na{ cilj je prepri~ati ve~ino, da je potrebna radikalna kulturna sprememba. Spremeniti moramo na{e na~ine potro{nje, distribucije, proizvodnje in menjave, iti v smeri razvoja dru`be odgovornih posameznikov s potrebami, ki so premi{ljene (raisonnes).9 “Zeleni” ne verjamejo naivno, da `e samo dejstvo bolj{ih argumentov zadostuje za obrnitev produktivisti~ne plime. Njihov repertoar direktne politi~ne akcije (demonstracije, teatrski protest, civilna nepokor{~ina) sku{a na vsak mo`en nenasilen na~in opozoriti ljudi na ekolo{ko nezdrave postopke.10 Vendar pa projekt opozarjanja ljudi na ekolo{ko krizo in poudarjanje pomembnih razlogov za omejitev potro{nje temelji na subjek-tivisti~ni predpostavki. Spreminjanje sveta je namre~ predvsem stvar spreminjanja idej. Bolj objektivisti~na usmeritev “zelene” misli se ka`e v referencah na “celoto pojavov” in “nujnost”. Zdi se, da ti izrazi ka`ejo na to, da je ~lovekova zavest odvisna od pogojujo~ega konteksta dru`bene prakse. Nekatere institucije favorizirajo nadaljevanje in razvoj produktivisti~nega dru`benega sistema. En del francoskih “zelenih” trdi, da produktivisti~ni mehanizem vsebuje materialno os razvoja (...), razvoja delitve dela. @e dve stoletji je to bila zahtevana to~ka prehoda pri vsakr{nem iskanju maksimalne ekonomske u~inkovitosti.11 Po 7 Ta trditev je iz predloga zakona iz leta 1990 na Splo{ni skup{~ini “zelenih” v Strasbourgu, Francija. Tribune des Verts, {t. 9 (1990): 5. 8 Antoine Waechter, Dessine-moi une planete (Nari{i mi planet) (Paris: Albin Michel, 1990), str. 19; Christian Brodhag, Objectif terre: Les Verts, de l’ecologie a la poli-tique (Cilj zemlja: “zeleni”, od ekologije do politike) (Paris: Editions de Felin, 1990), str. 84. Dobson tudi opa`a, da “ve~ina ~lanov “zelene” stranke v Britaniji (...) resno misli s politi~no mo~jo, vidi njihovo vlogo predvsem v vzgojnem smislu” (Green Political Thought, str. 134). 9 “Les Verts et l’economie: Responsabilite, Autonomie, Solidarite,” 1992 elektoralni pamflet, str. 1 (poudarek je dodan). 10 Glej Kerry H. Whiteside, “The Political Practice of the Verts,” Modern and Contemporary France 48 (januar 1992): 18-21. 11 Tribune des Verts, {t. 9 (1990): 5. HANNAH ARENDT 57 12 Alain Lipietz, Choisir l’au-dace (Izbrati pogum) (Paris: Editions la Decouverte, 1989), str. 18-23. 13 “Les Verts et l’economie,” str. 3. tej interpretaciji je zmanj{anje stro{kov proizvodnje zahtevalo poenostavitev opravil na proizvodnih linijah in tako pospe{ilo uvajanje strojev, ki so pomenili prihranek pri delu, kakor tudi iskanje novih geografskih lokacij s poceni delovno silo. Vsako podjetje postane visoko specializirano in sku{a dose~i ve~jo raven ekonomi~nosti s pove~ano proizvodnjo. Lastniki odlo~ajo o lokaciji industrije, njeni velikosti in stopnji proizvodnje, ne glede na sposobnost lokalnega okolja, da to prenese. Nujnost u~inkovite proizvodnje je v nasprotju z okol-jevarstvenimi potrebami. Podjetja, ki se ne uspejo ustrezno prilagoditi (v smislu sprememb, nujnih za pove~anje produktivnosti), so v tak{ni konkurenci obsojena na propad. Po mnenju Alaina Lipietza, najpomembnej{ega avtorja pam-fleta francoskih “zelenih” o gospodarstvu brez za{~itnih ukrepov socialne dr`ave, je za tak sistem zna~ilna dru`bena nestabilnost. Delavci so stimulirani, da povzro~ijo v sistemu krizo s tem, da prenehajo delati, kot so to pogosto po~eli pred drugo svetovno vojno, saj je njihovo delo reducirano na ponavljanje nesmiselnih opravil, hkrati pa se soo~ajo z nenehno gro`njo brezposelnosti ali zni`anja pla~. Sistem se je utrdil {ele po vojni, s pomo~jo ne~esa, ~emur Lipietz pravi “fordovski kompromis”. V zameno za sprejem delitve dela in nekaterih rizikov gospodarske spremembe so delavci dobili nekoliko ve~je pla~e, ohranjeno polno zaposlenost ter varno mesto v socialni dr`avi. Kompromis je delavce spremenil v “mno`ico potro{nikov”.12 Delavci tako niso le omilili svojega izzivanja sistema, ampak so s pove~anjem povpra{evanja po dobrinah igrali tudi odlo~ilno vlogo pri ohranjanju delovanja gospodarskega stroja. Tak opis produktivizma gleda na mentalites (mentalitete) kot na funkcijo pobud v dolo~enem modelu razvoja. ^eprav se vse dru`bene spremembe in spremembe okolja dogajajo z namenom pove~ati materialno izobilje, ni zgolj eti~na dr`a v smislu “ve~ pomeni bolj{e” tista, ki jo je potrebno spremeniti, da bi te spremembe zavrli in obrnili. Po tem scenariju je vsak od nas ujet v mehanizem, ki zahteva od nas, da prispevamo k njegovemu delovanju. Produktivisti~na dru`ba postavlja posameznika pred grozljivo izbiro: proizvajati (ne glede na ekolo{ke in dru`bene posledice) ali tvegati nedoseganje minimuma drugih proizvodov, ki jih posameznik potrebuje.13 Pro-duktivisti~ni sistem dose`e, da posamezniki izpolnjujejo njegove zahteve, s tem da omogo~a ~esto nesubtilno strukturo kazni in nagrad. Ta smer “zelene” misli lahko povzro~i, da produktivisti~ne izbire ne izvirajo iz avtonomnih subjektov. Ljudje smo objekti, ki se odzivamo na pogoje, ki jih postavlja {ir{i, ekolo{ko iracionalni dru`beni sistem. Dejstvo, da se subjektivisti~ne in objektivisti~ne interpretacije produktivizma v “zeleni” literaturi tako zlahka 58 HANNAH ARENDT me{ajo, je skrb vzbujajo~e iz dveh razlogov. Najprej to pomeni znak, da “zelena” misel {e ni napredovala do stopnje razvoja konsistentne filozofije v odnosu med duhom in svetom. Ali upanje subjektivistov za revolution des mentalites resni~no pomeni, da je ekolo{ka katastrofa v osnovi v funkciji ekolo{ke ignorance? Vendar pa se mo~ne iniciative pre`ivetja ali profita, ne le ekolo{ke ignorance, zde vsebovane v ve~ini okolju destruktivnega vedenja. Po drugi strani pa, kaj je “pogojevalo” delavsko sprejetje fordisti~nega kompromisa? Ali njihova pripravljenost zamenjati osebno varnost in okoljevarstvene interese za materialno potro{njo ka`e na predispozicijo za potro{njo, ki jo je samo potrebno razlo`iti? Drugi~, nestabilna me{anica subjektivne in objektivne razlage naznanja politi~ne probleme pri povzro~itvi sprememb dru`be, ki se sama vzdr`uje. Spomnimo se namre~, da so v zgodovini revolucionarnega socializma subjektivisti~ne in objektivisti~ne interpretacije Marxa povzro~ale politi~ne razkole, razlike v strankarskih organizacijah in kontradiktorne strategije. Subjektivisti so menili, da morajo delavci najprej dose~i revolucionarno raven zavesti, preden se lahko izvede padec kapitalizma. Ker desetletja organiziranja in agitiranj niso uspela proizvesti potrebne radikalne mentalite, so mnogi bodisi od{li iz politike ali pa so se prilagodili “bur`oaznim” institucijam. Reforme, ki so jih vendarle povzro~ili, pa niso vsebovale dru`bene transformacije, ki jih je na za~etku inspirirala. Objektivisti so, po drugi strani, menili, da je za za~etek revolucije nujen obstoj nekaterih objektivnih dru`benih pogojev. Nekateri, bolj{eviki na primer, so sku{ali ustvariti tak{ne pogoje s stavkami in sprejetjem voja{kega poraza. Soo~eni s skupinami, ki so se upirale spremembam, po njihovem mnenju nujnih za ~lovekov napredek, so marksisti posku{ali vplivati na tok zgodovine. Ustvarili so hierarhi~ne, avtoritarne organizacije, da bi generirali mo~, potrebno za poraz objektivnega odpora kapitala. Ta izku{nja pomeni, da moramo na za~etne delitve med subjektiviste in objektiviste v okviru enega politi~nega gibanja gledati z zaskrbljenostjo. To ne pomeni, da so “zeleni”, ki uporabljajo objektivisti~ni jezik, bolj{eviki “iz omare”, ki so pripravljeni prevzeti oblast in zgraditi ekotopijo s silo. Prav tako ne smemo misliti, da so tisti, ki porabljajo subjektivisti~ni jezik, na robu tega, da prodajo dru`bo, ki se sama vzdr`uje, v zameno za rezino politi~ne mo~i v produktivisti~nem jeziku. Brez dvoma se bodo filozofske razlike tokrat izravnale druga~e – deloma zato, ker so se “zeleni” misleci nau~ili marsikaj iz usod drugih radikalnih gibanj v dvajsetem stoletju. Vendar pa zgodovina, omenjena zgoraj, preventivno dovolj opozarja na to, da bi morali ekolo{ki politi~ni teoretiki upo{tevati tudi alterna- HANNAH ARENDT 59 tivne filozofske poglede, ki lahko izrazijo njihova osrednja razumevanja produktivizma, s ~imer se lahko izognejo razkolu subjekt-objekt. Knjiga Hannah Arendt The Human Condition predstavlja tak{no alternativo, a “zeleni” jo zlahka spregledajo, ker ekolo{ka kriza ni direkten motiv njenih trditev. ^e pa izhajamo iz njene filozofske antropologije, postane o~itno, da je njen opis dinamike “dru`be” vzporeden z “zelenimi” kritikami “produktivizma”, to po~ne na na~in, ki prispeva k na{emu razumevanju tega pojava. II. POJEM VITA ACTIVA HANNAH ARENDT Za Hannah Arendt razpravljanje o “~love{ki pogojenosti” pomeni poudarjanje delno danega, delno spremenljivega zna~aja na{e eksistence (str. 11). Niti ~lovek niti svet ne sodita v kategorije subjekta in objekta, zato ker se “vse, s ~imer pridemo v stik, takoj spremeni v pogoj njihove eksistence”. Ne moremo se prikazovati kot svobodni subjekti, ki ustvarjajo pomen, saj svet, ki ga do`ivljamo kot “danega”, dolo~a in strukturno vpliva na na{o misel. Toda pogojevanje prav tako ne dela iz nas objektov, ker “svet, v katerem se odvija vita activa, sestoji iz stvari, ki so proizvod ~lovekove dejavnosti” in le-te zopet povratno “konstantno pogojujejo svoje ~love{ke ustvarjalce”. [e ve~, sam svet ni zgolj objekt. Arendtova trdi, da obstaja epistemolo{ka odvisnost sveta od na{e prisotnosti: “Spri~o dejstva, da je ~lovekova eksistenca pogojena eksistenca,” pravi, “bi bila brez stvari nemogo~a in stvari bi bile kup objektov brez povezave, nekak{en ne-svet, ~e ne bi bile pogo-jevalci ~lovekove eksistence”. Z drugimi besedami, imeti svet pomeni biti vklju~en v okolje, v katerem imajo stvari potencialni odnos do nas (kot stvar, na katero stopimo, ali kot ovira, kot nekaj, kar uporabimo kot orodje, ali kot nekaj, kar ljubimo). Razumu ni potrebno zgraditi sveta z zdru`evanjem enot ~utnih vtisov (“kupa nepovezanih delcev”). Celovitost, kontinuiteta in smisel v na{em svetu obstoje in tako lahko dajo obliko (ali pogojijo) na{i eksistenci. @e od vsega za~etka se sku{a Arendtova postaviti po robu zahtevi Robyn Eckersley, da nas ekolo{ka politi~na teorija ka`e kot “relativno avtonomna bitja”, “bitja, ki jih pogojujejo (...) odnosi” z okoljem.14 Take trditve so ~esto neprepri~ljive. Celo ~e re~emo “mi” ali “okolje”, to predpostavlja obstoj dveh jasno razli~nih polov, ki imajo nekak{no “zgradbo”, ne glede na njihovo interakcijo. Teorija relativne avtonomnosti pa zahteva poseben filozofski pristop. Izogibanje celo implicitnim referencam na subjekte in objekte zahteva perspektivo, ki zanika nujnost teh kategorij. Prav to dosega Arendtova s svojim filozofskim “razumevan- 60 HANNAH ARENDT 14 Eckersley, Environmental-ism and Political Theory, str. 53. jem”. Predlaga vrnitev k “preliminarnemu, neartikuliranemu” pomenu, ki “obstaja pred in ki sledi vedenju”.15 Po njenem mnenju so subjektivisti~ne in objektivisti~ne teorije visoko intelektualizirani sistemi idej, ki so parazitski na bolj osnovni ravni izku{nje, na kateri razlikovanje med subjektom in objektom {e ni privzelo oblike.16 Po njenem pomenijo namre~ enostranske razvojne ina~ice izku{nje in njenih struktur pomena v ne~em, ~emur Arendtova pravi “zdrav razum”. Po njenem zdrav razum zdru`uje na{e izku{nje, da uveljavi njihov pomen. Tako se namerava vrniti k zdravorazumskim dojemanjem sveta, tistim, ki so prisotna v navadnem jeziku in predkoncep-tualnih razumevanjih izku{nje. @eli ostati zvesta tem osnovnim pomenom, s tem, da jih sku{a napraviti “razumljive s pomo~jo racionalnega govora”.17 Napraviti izku{njo razumljivo pomeni razumeti njeno strukturo, odkriti sorodnosti v pomenu, vzorce v obna{anju, najti funkcionalne odnose, ki povezujejo na videz razli~ne odnose in na~ine vedenja. Koncept aktivnega `ivljenja Hannah Arendt, vite active, temelji na teh metodolo{kih predpostavkah. Raziskuje tri osnovne vzorce ~love{ke povezanosti s svetom: delo (labor), ustvarjanje (work) in delovanje. Teh vzorcev ni mo~ le objektivno opisati kot nekak{ne sekvence gibov, niti niso le subjektivno predpisane smeri, ki vodijo k svetu. To so na~ini vstopa v odnos s svetom in z drugimi ljudmi. Vsaka dejavnost ima zna~ilno strukturo in namen, neartikuliran pomen, ki pogojuje na~in, s katerim obravnavamo vse, kar nas obdaja. V skladu z vsako od teh dejavnosti torej obstaja zna~ilen na~in mi{ljenja, mentalite. Mentalite “sodi” k posamezni dejavnosti, ji daje pomen in vodi njen odnos do materialnega sveta, s katerim se sre~uje. Pri opisu mentalite vsake od dejavnosti se osredoto~am na {tiri podro~ja najve~jega pomena za ekolo{ko politiko: ideale, kon~ne to~ke, razumevanja narave in percep-cije ~asa. Najbli`je na{i biolo{ki potrebi po vzdr`evanju `ivljenja je dejavnost, povezana z delom (labour). Kot fizi~na bitja moramo zadovoljevati na{o telesno potrebo po prehranjevanju, da bi pre`iveli in rasli, in kot umrljiva bitja moramo obnavljati ~love{ko vrsto. Delo so ponavljajo~a se prizadevanja za pridobitev hrane, za{~ite, varnosti, dolgega `ivljenja. Delo neprenehno sku{a reproducirati materialne pogoje ~love{kega `ivljenja. Na{a potreba po nahranitvi in obnavljanju nas integrira v ve~je naravne cikle rasti in propada. Sama ohranitev ~love{kega `ivljenja zahteva, da se uglasimo z letnimi ~asi, da se borimo proti razli~nim oblikam razkroja, ki jih prina{ajo naravni procesi erozije, smrti in razpada. @ivljenje zahteva, da neprestano vklju~ujemo substance, ki so zunaj nas, da nosimo materiale, ki nas {~itijo pred nevarnosti iz okolja (str. 84). 15 Hannah Arendt, “Understanding and Politics,” Partisan Review 20, {t. 4 (julij-avgust 1953): 380. 16 Glej Bhikhu Parekh, Hannah Arendt and the Search for a New Political Philosophy (Hannah Arendt in iskanje nove politi~ne filozofije) (Atlantic Highlands, N.J.: Humanities Press, 1981), str. 66-68. 17 Leah Bradshaw, Acting and Thinking: The Political Thought of Hannah Arendt (Delovanje in mi{ljenje: poli-ti~na misel Hannah Arendt) (Toronto: University of Toronto Press, 1989), str. 34. HANNAH ARENDT 61 Potro{nja je tako v soodvisnosti z dejavnostjo dela (str. 76). Cikel proizvodnje in potro{nje – ustvarjanje, uporabljanje in poraba –, je pogoj samega `ivljenja (str. 9). Delu ustreza koncept `ivljenja kot najvi{je vrednote (str. 186) in ideal materialnega izobilja (str. 110). Ko se delo za~ne, je namen dela ohranitev `ivljenja; na{ strah je kruh lakote, `alost bolezni ali smrti. Ideal dela, izviren pomen, ki bi ga lahko potegnili iz neartikulirane izku{nje, bi bila popolnost osnovnega cilja: omogo~iti `ivljenje v kar najve~ji meri. Ideal dela je ustvariti izobilje, ki bi nas obranilo pred nevarnostjo pomanjkanja. Umrljivi kot smo, se ne moremo izogniti nenehni potrebi po potro{nji (str. 86). Potro{nja, napolnitev in iz~rpanje so ponavljajo~e se izku{nje, delo namre~ ni povezano z nobenim trdnim konceptom kon~nih ciljev. Ko obdelujemo in `anjemo, ~istimo in smetimo, ni nobene stalnosti, nobenega kon~nega cilja po~itka. Delo nas vplete v proces, v cikel neskon~no ponovljenih korakov (str. 84). S pozornostjo, usmerjeno na zadovoljevanje na{ih nenehnih potreb, ima delo prav malo smisla za trajnost. Njegov namen ni ustvariti nekaj trajnega, kar bi zdru`evalo cikla proizvodnje in potro{nje. Na{ horizont je v veliki meri omejen, saj smo pod pritiskom nujnih zahtev `ivljenjskega procesa. Mentalite dela je “brez sveta”, v smislu, da se ji ne zdi potrebno investirati energije v graditev trajnega sveta trajnih objektov. Investiranje v trajnem svetu ima enake posledice kot samopovzro~eno pomanjkanje, ker trajni objekti niso na voljo potro{nji. Mentalite dela priznava le eno trajnost, namre~ trajnost procesov in ne stvari. Veliko trdega dela je v bistvu posve~enega “konstantni, neskon~ni bitki proti procesom rasti in propada, preko katerih narava za vselej vstopi v ~lovekov svet” (str. 87). Z vidika dela je narava “veliki dobavitelj” (str. 116). Kljub temu pa je hkrati tudi vir neza`elenih sprememb in propada. Vpletenost v “konstanten boj” z naravo pomeni, da delo skrivoma `eli zmagati. Ko bi le naravo lahko naredili neskon~no previdno, ne da bi bilo potrebno ~lovekovo konstantno vpletanje, tedaj bi se delo lahko kon~no osvobodilo svojega neskon~nega boja. Arendtova vztraja, da je delo (labour) potrebno razlikovati od druge osnovne dejavnosti, s katero se ga pogosto zamenjuje, namre~ z ustvarjanjem (work). Delo je ~lovekova dejavnost graditve bolj ali manj trajnega sveta objektov okoli nas: pripo-mo~kov, zgradb, instrumentov, knjig, umetni{kih del (str. 80). Pojem dela kot work se razlikuje od pojma ustvarjanja kot labour v tem, da ne stremi k potro{nji vitalno potrebnih dobrin, marve~ sku{a ustvariti stabilno okolje, v katerem se lahko gibljemo, se u~imo, stopamo v odnose in se razlikujemo. Tak fabriciran svet nas {~iti pred naravno spremembo. 62 HANNAH ARENDT Orodja homo faber in trajnost njegovih proizvodov nas delno osvobajajo od ve~nih ciklov razkroja in ponovne obnovitve. Proizvodi dela so za uporabo, ne za izrabo. Mentalite dela stremi k trajnosti, vzdr`ljivosti in stabilnosti (str. 110). Pri delu smo ponosni na proizvodnjo dobrin, ki so na neki na~in “ve~je” od nas samih, ker lahko trajajo dlje kot ~love{ko `ivljenje. Homo faber gradi mesta in spomenike (str. 153). Z vidika dela morajo biti materiali zbrani v ne-naravno celoto, glede na na~rt, na katerem temelji proces graditve. Vendar pa se ta proces, v nasprotju z naravnim procesom, ki pogojuje cikel dela, kon~a s sestavitvijo kon~anega proizvoda. Ti proizvodi so bolj{i proporcionalno glede na to, kako se zo-perstavijo procesom razkroja in rasti. Delo (work) je tako svetovnega pomena, medtem ko ustvarjanje (labour) to ni. Delo ne gleda na vrednost kot na prispevek ne~esa samemu `ivljen-ju, marve~ kot na dejstvo, ali nas pribli`a `elenemu kon~nemu cilju, proizvodnji nekega trajnega objekta. Zna~ilno je, da delo zahteva razmislek o na~inih za dosego ciljev in samih ciljih. Homo faber torej glede na to, kar sodi v njegovo podro~je per-cepcije kot na instrument za uporabo pri fabriciranju ne~esa drugega (str. 279). Delo je na dva na~ina v tekmovanju z naravo. Najprej je treba re~i, da je z vidika dela narava brez vrednosti. Vredna je le kot vir pri fabriciranju po~love~enega sveta. Delo naravo uni~uje; pomeni nasilno dejanje, ki `eli “reformirati” dane oblike naravnega sveta (str. 122). Po drugi strani pa delo “vzame materijo iz rok narave, ne da bi ji jo vrnil v hitrem metabolizmu `ivega telesa” (str. 87). Tretja kategorija vite active je dejavnost, delovanje. Delovanje zajema besede in dejanja, s katerimi za~nemo dogodke v kraljestvu ~love{ke pluralnosti, kot sodelujo~i v skupnosti. Delovanje je v enkratnem smislu svobodno, saj ni vezano na telesno nujnost ali na tehni~ne zahteve uporabne poizvodnje. Na{a zmo`nost delovanja je identi~na z na{o zmo`nostjo za~eti znova. Z delovanjem spro`imo verigo dogodkov, ki posegajo v regularnost naravnih vzorcev. Delovanje stremi k samoraz-galitvi. Delovati, pravi Arendtova, pomeni, da sku{amo najti trajno mesto v o~eh svojih starej{ih, predhodnikov (str. 10). Enkratni govori in dejanja, ki jih vidimo z razli~nih perspektiv, ustvarijo smiseln kontekst celotnih ~love{kih prizadevanj. Temu ustrezna dejavnost je “prepri~anje, da je najve~, kar ~lovek lahko dose`e, njegova lastna pojava in samoudejanjan-je” (str. 186). Z besedami Ronalda Beinerja, “le politi~na dejavnost izmed ~lovekovih dejavnosti ponuja trajen vir smisla ~lovekovim dejanjem, saj dejanja in govorjenje o delovanju lahko spravimo v zgodbo, ki, potem ko jo ponovno povemo, omogo~a ~love{kemu razumu, da postane viden”.18 Delo kot labour razume dobro v smislu sodelovanja v predvidljivem 18 Ronald Beiner, Political Judgment (Politi~na ocena) (Chicago: University of Chicago Press, 1983), str. 13. HANNAH ARENDT 63 procesu, ustvarjanje pa interpretira dobro na instrumentalen na~in (in vidi materijo kot “dobro za” dosego nekega cilja), medtem ko delovanje pri~a o ~lovekovi zmo`nosti vzpostaviti intrinsi~no vrednost. Dejavnost in zgodbe, ki ji slede, ustvarjajo neki pomen, ki daje `ivljenju smisel in ki vzpostavlja kon~ni cilj sveta, kot si ga je zamislil homo faber (str. 171). Po Arendtovi se politi~na dejavnost odlepi tako od nesmiselnosti naravnih ciklov kot tudi vseobsegajo~e instrumentalizacije eksistence. Pravo delovanje je osvobojeno nujnosti, vklju~no z nujnostmi, ki jih postavljajo na{e biolo{ke potrebe ali na{e naravno okolje (str. 14). Delovanje spro`i brezkon~no verigo dogodkov, ki dajo ~loveku zemeljsko nesmrtnost in ki se ohranijo {e dolgo po smrti posameznika v obliki zgodbe. Arendtova v ni~emer ne ka`e na to, da je delovanje samo po sebi sovra`no naravi. III. DRU@BA, PROIZVODNJA IN POTRO[NJA Vita activa, kot jo opisuje Hannah Arendt, se zdi nekaterim komentatorjem ~udno zastarela. A dejstvo je, da ne le, da so njene kritike anticipirale “zelene” opise produktivizma za dve desetletji, ampak so tudi opozorile na presenetljive povezave med obema oblikama dela (delo in ustvarjanje) in potro{njo, ki jih morajo sodobni misleci {e sistemati~no raziskati. Za razliko od {tevilnih “zelenih” pa se Arendtova ne zadovolji z opazko, da je ekonomska rast nevpra{ljiva vrednost vsakega naroda v dana{njem svetu. Na{e poudarjanje rasti vidi kot rezultat zna~ilne sodobne redukcije vseh vrednot na vrednost `ivljenja samega. Ta vrednost raste iz osnovne izku{nje dela. Arendtova pri~ne z opisom pomembne spremembe pri vrednotenju privatnega in javnega `ivljenja od ~asov anti~ne Gr~ije do sodobnega sveta. Grkom je dom pomenil podro~je dela. Funkcije doma so vklju~evale reprodukcijo, oskrbovanje s hrano, za{~ito ter ohranjanje zdravja. @ivljenje v okviru doma ni moglo biti svobodno, ker je moralo biti organizirano tako, da bi omogo~ilo zadovoljitev organskih potreb njegovih ~lanov. Spri~o dejstva, da dom ni stremel h kakim vi{jim ~love{kim sposobnostim svobodne akcije, misli ali spomina, je nujno obsegal omejen prostor v srcih Grkov. Ponos je bil rezerviran za javno sfero, v kateri so dr`avljani uporabljali velike besede prepri~evanja in opominjanja kot del svojih premi{ljanj o problemih mesta (str. 25). Tako dolgo, kakor je razumevanje tega razlikovanja med javno in privatno sfero ostalo nedotaknjeno, tako dolgo je priznana superiornost javnega `ivljenja preverjala v sebi sami vsebovano plodnost procesa `ivljenja. 64 HANNAH ARENDT @ivljenje je bilo podrejeno dobremu `ivljenju, ki je bilo mogo~e le v polisu. V sodobnem svetu erozija takega razumevanja in razlikovanja med javnim in privatnim omogo~a, da problemi, ki so prej bili omejeni na dom, vstopijo v politi~no areno. Kr{~anski posmeh javni slavi, kreiranje zgodnjega kapitalisti~nega poola delavcev brez pripadnosti dolo~enemu prostoru in nenazadnje poskus nacionalnih dr`av ustvariti nadomestno “dru`ino” za revne: to so le nekateri od elementov, ki jih omenja Arendtova v kompleksnem zgodovinskem opisu izginotja vite active. Ta zgodovina njene misli je manj pomembna kot pa sodobni rezultat, na katerega moramo biti pozorni, posebej ~e `elimo ugotoviti potencialni prispevek njenih idej “zeleni” misli. Rezultat je ta, da na{e kolektivno `ivljenje dominira spoj javne in privatne sfere v splo{ni obliki, ki ji re~emo “dru`ba”. Kot “javna organiziranost `ivljenjskega procesa” (str. 42) dru`ba daje prednost idealom ustvarjanja. Arendtova tudi trdi, da je prav dru`ba pojav, ki je odgovoren za hiter razvoj sodobnih skupnosti. V relativno kratkem ~asu je nova dru`bena stvarnost spremenila vse sodobne skupnosti v dru`bo delavcev in zaposlenih (...). Vstop dela v javno sfero (...) je (...) ta proces osvobodil njegovega kro`nega, monotonega ponavljanja in ga spremenil v hitro razvijajo~ se proces, katerega rezultati so v nekaj stoletjih popolnoma spremenili celoten naseljeni del sveta (...). Zgodilo se je, kot da bi element rasti, ki je v celotnem organskem svetu, popolnoma zasvojil in prerasel procese razkroja, ki v organskem `ivljenju ustvarjajo ravnote`je in ga kontrolirajo v okviru naravnega okolja. Dru`bena stvarnost (...) je tako reko~ sprostila nenaravno rast naravnega sveta (str. 42-43). Kritika Hannah Arendt konvergira z “zeleno” politiko zato, ker avtorica vidi sodobne skupnosti, organizirane kot variacije “dru`be”. Najprej trdi, da pripisovanje prevelike vrednosti `iv-ljenju samemu pomeni, da dru`ba posveti svojo energijo za to, da vsi ~lani dobijo materialne pogoje za `ivljenje: fizi~no varnost in vrsto potro{nih dobrin. Ideal dela o brezmejni potro{nji odpravlja vse druge javne ideale v skupnosti, ki funkcionira kot dru`ba. Razumeti okolju destruktivne nagibe za neomejeno potro{njo zahteva to, da jih v sodobnem svetu vidimo v odnosu do spremenjenih oblik dela kot labour in work ter akcije. Vendar pa, preden smo lahko zgradili na~in `ivljenja okoli dvojne dejavnosti produkcije in potro{nje, smo morali najprej odpraviti tri ovire. Prva je bila v tem, da je ve~ina skupnosti predpostavljala dejstvo, da so ~lovekove potrebe omejene. Tako je bilo smiselno omejiti dejavnosti, namenjene zadovoljevanju potreb, v jasno zamejeno podro~je `iv- HANNAH ARENDT 65 19 Za nedaven opis zgodovinskih in teoreti~nih sprememb, ki so dru`bi omogo~ile spodbujanje v smislu preobleke potreb v statusu in fantaziji, glej Nicholas Xenos, Scarcity and Modernity (Redkost in modernost) (London in New York: Routledge, 1989). ljenja. Dru`ba bri{e take zamejitve potro{nje s spodbujanjem na{ih “apetitov po ve~ji sofisticiranosti” (str. 115). Dru`be, ki visoko vrednotijo `ivljenje, nikoli samozadovoljno ne po~ivajo. Spodbujajo nove potrebe, okus za luksuzne predmete in prizadevanja za dodatne vire u`itka.19 Iz te rasti apetita Arendtova zaklju~i kot mnogi drugi ekolo{ki misleci: namre~ da “skriva v sebi veliko nevarnost, da v kon~ni fazi noben objekt na svetu ne bo varen pred potro{njo in uni~enjem s potro{njo” (str. 115). Druga ovira je bilo prepri~anje predmodernih skupnosti, da morajo vi{ek svoje energije na razpolago usmeriti ne v proizvodnjo dobrin za takoj{njo potro{njo, marve~ v izgradnjo in ohranjanje relativno trajnih struktur (ceste, velike zgradbe in oprema). ^e bi imele `elje svobodno pot, nikakr{no spo{tovanje za trajnost ne bi moglo omejiti njihovega {irjenja. Objekti, ki smo jih neko~ imeli za trajne, bi bili postali dobrine, primerne za hitro potro{njo. Po Arendtovi se prav taka sprememba zgodi v potro{ni{ki dru`bi: Hitro rasto~a prosperiteta (...) ne izvira iz izobilja materialnih dobrin (...), ampak iz procesa proizvodnje in same potro{nje. V sodobnem svetu ni uni~enje, ampak ohranitev tista, ki pospe{uje propad, saj sama trajnost ohranjenih objektov pomeni najve~jo oviro v procesu obrata kapitala (str. 229-30). Stavbe tako trajajo le od trideset do petdeset let, pohi{tvo od pet do deset, ovitki za hamburgerje dve minuti. To pomanjkanje trajnosti tudi ni pomanjkljivost, ampak osnovni del blaginje skupnosti. Stimuliranje `elja ni dovolj, da bi se dru`ba lahko organizirala okoli potro{nje. Sposobna mora biti tudi odgovoriti potro{ni{kim pri~akovanjem, ki tako nastanejo. V preteklosti skupnosti tega niso mogle storiti spri~o tretje ovire: ~lovekove ob~utljivosti za izlo~anje in potrebe po regeneraciji. V sodobnem ~asu inovacije v delitvi dela pomagajo prese~i to oviro (str. 44). Redukcija produktivnih dejavnosti na zaporedje nalog, ki zahtevajo minimalno usposobljenost, dru`bi omogo~a proizvodnjo ogromnih koli~in dobrin. Potrebe po prekinitvah proizvodnega procesa, med ~akanjem, da se usposobljeni delavci odpo~ijejo od iz~rpanosti, ni ve~. Delitev dela razbija kompleksne tehnike na preprosta opravila, ki jih velika ponudba nekvalificiranih delavcev lahko hitro opravi. Kar Lipietz analizira kot nedavni dogodek, “fordovski kompromis”, ki je ratificiral nadaljnjo delitev mened`menta in dela ter uporabo taylorjevskih znanstvenih mened`erskih tehnik dela, Arendtova vidi le kot dodatni korak v dolgi evoluciji pojava “dru`be”. Oba misleca pa se zavedata, da pove~ana produktivnost kot rezultat tega procesa izpolnjuje cikel sistema. Pove~ana materialna produktivnost 66 HANNAH ARENDT ponuja ve~ dobrin; ve~ dobrin hrani pove~an materialni apetit; pove~an apetit stimulira ve~jo produktivnost. Po odstranitvi teh ovir sodobne skupnosti privzamejo obliko “dru`be delavcev” (str. 42). Mislim pa, da bi “zeleni” po pravici lahko vztrajali na eni spremembi te trditve. Po mnenju Arendtove so v devetnajstem stoletju delo in spremljajo~a etika izstopajo~e produkcije prepustili mesto delovni normi izstopa-jo~e potro{nje (str. 142-43). Avtorico tak razvoj posebej pla{i, ker njena kritika sodobnega sveta zajema njegovo uni~enje javne sfere. Delo vsaj spodbuja menjalni{ki trg, v katerem se ljudje lahko zbirajo in ocenijo kvaliteto proizvodov. V nasprotju s tem pa triumf dru`be pomeni, da je vsak javni prostor postavljen v slu`bo vzdr`evanja `ivljenja. ^e pa gledamo na razkroj naravnega sveta, ne le kot na odsotnost politi~ne akcije, kot na enega od sodobnih pojavov, ki ga moramo najbolj nujno razumeti, tedaj se moramo vpra{ati, ali je bila “zmaga animal laborans” res tako popolna, saj delo, kljub te`nji k potro{nji, ni neposredno sovra`no naravi. Ko delamo, se u~imo `iveti z naravo in koordiniramo na{e dejavnosti glede na cikle: saditve in `etve, rojevanja in doseganja zrelosti, dolo~itve ~asa za ozdravitev, ki sledi iz~rpanosti (str. 92). Arendtova ugotavlja, da je delo tisto, ki skriva `eljo po nasilju nad naravo z obvladovanjem in spreminjanjem. Obseg destrukcije, ki jo povzro~amo okolju, je odvisen od mo~nih orodij, delovni objekti homo fabra, ki jih uporabljamo pri izkori{~anju rudnika, sekanju gozdov, pridobivanju elektrike in podobno. [e ve~, razmi{ljanje ekonomske u~inkovitosti v smislu sredstvo-cilj je tisto, kar `ene proizvodnjo v iskanju za vse mo~nej{imi sredstvi izkori{~anja in fabriciranja. ^e instrumen-talizacija in uni~evanje narave pomenita osnovna faktorja, ki pogojujeta ~love{ko eksistenco v dvajsetem stoletju, tedaj mora mentalite dela tudi prevzeti del odgovornosti, skupaj z delom. Te revizije ni te`ko vklju~iti v Arendtovo teorijo. ^eprav je ve~ina njenih kriti~nih opazk, ki zadevajo cilj sodobnega sveta, usmerjena na mentalite dela, glavni argument Arendtove ostaja ta, da sta animal laborans in homo faber nepopolna v enakem smislu. Obema primanjkuje vpletenost v javno sfero in obe prav to potrebujeta, saj le raznolikosti perspektiv pluralnosti ~love{kih bitij lahko dajo pomen njihovi eksistenci (str. 212). Delo je tako tesno povezano z zadovoljevanjem fizi~nih potreb, da ne more razviti polne zavesti o svetu, ki sega preko neposrednih ob~utkov. Delo svet instrumentalizira do take mere, da noben cilj ne postane dokon~en. S tem se spodbija ideja obstoja neke vrednosti, ki bi lahko dala celotni verigi sredstev in ciljev neki smisel. Arendtova trdi, da je edina zna~ilnost vite active vrednost individualne izku{nje, ki jo da zdrav razum. HANNAH ARENDT 67 0 Hannah Arendt, Between Past and Future (Med preteklostjo in prihodnostjo) (New York: Viking Press, 1961), str. 223. 21 Martin Jay, “Hannah Arendt: Opposing Views,” Partisan Review 45, {t. 3 (februar 1978): 352. Obramba akcije pri Arendtovi lahko rezultira v spoznanju, da so vrednote, ki osmi{ljajo `ivljenje, javno formirane. Le ~e analiziramo standarde z velikega {tevila perspektiv, se lahko prepri~amo, da niso zgolj arbitrarne trditve posameznih individualnih mnenj. Skupna izku{nja in javni premislek sta potrebna za izgradnjo smisla, ki osmi{lja na{e dejavnosti, ki ohranja `ivljenje in ustvarja svet. Standardi pravi~nosti, lepote in odli~nosti kot tudi tveganje in odgovornost so odvisni od na{e kolektivne presoje. Ta presoja izhaja iz “zdravorazumske izmenjave mnenj o javni sferi `ivljenja in navadnem svetu ter odlo~itev o na~inu akcije, ki jo je potrebno pri~eti, kakor tudi o tem, kak{na naj bo ta odslej, kak{ne vrste stvari naj se v njej pojavljajo”.20 Namerne in trezne presoje so zelo razli~ne od odlo~itev, ki jih dose`emo le z upo{tevanjem posameznih preferenc. Te vsebujejo videnje problemov z vidika drugega, ne le potrditev lastnega interesa. Vsebujejo spoznanje, da odlo~itve o sodelavcih pomagajo ustvariti `ivljenjski stil celotne skupnosti. S tega stali{~a je nesmiselno ponavljati obto`be, da so zakoni, ki v civilni dru`bi vzpostavljajo standarde varnosti, pravi~nosti ali lepote, neupravi~eni napadi na individualno svobodo. Prav nasprotno, uokvirjanje vseh izbir kot ~isto individualnih odlo~itev je dejstvo, ki grozi z uni~enjem vseh standardov. “Zelene” prito`be, da “svobodni” trgi ustvarjajo svet jasno dolo~enih gozdov in nakupovalnih sredi{~, temeljijo na podobnih pogledih. Trgi zdru`ujejo osebne izbire, toda ignorirajo funkcijo premi{ljenih presoj, ki dolo~a neko skupnost. IV. ČLOVEKOVA IZPOLNITEV IN “ZELENA” SKUPNOST Po mnenju nekaterih kritikov izvira kritika družbe Hannah Arendt iz jasne elitistične perspektive. Po mnenju Martina Java Arendtova vidi “delovanje kot najpomembnejšo od treh dejavnosti, saj so ljudje tu vpleteni v dejavnost, ki je najbolj odlična: javna interakcija preko govora, ki pomeni bistvo svobode”.21 Čeprav je te vrste dejavnost vselej zanimala le manjšino, je tisto, kar dela elita, najboljše, kar človek lahko naredi. To je tudi zato, ker je “družba” oblika skupnosti, najmanj primerna za akcijo, ki jo Arendtova tako grobo obravnava. Če je taka interpretacija edini možen opis pogledov Arend-tove, tedaj si je težko predstavljati, kako bi lahko prispevala k “zeleni” misli. V tej perspektivi se ekološka politika zdi sumljiva v dvojnem smislu. Najprej bolj kot herojska dejavnost zadeva vprašanje, kako ohraniti “naravni dom” čist. Nato pa ekološka politika v nekaterih primerih zahteva, da se soočimo 68 HANNAH ARENDT z velikimi omejitvami ~lovekove svobode, ki jih postavlja na{a 222 Dobson, Green Political odvisnost od naravnih sistemov. Tmhi soeul g),h st t r( .“ z8e5l ,e n1 a0 ”9,p 1o2l i5t i.~na Dela Hannah Arendt pa vendarle podpirajo tudi bolj umweltfreundliche interpretacijo. Njena kritika dru`be predpostavlja, da elementi vite active lahko sodijo zraven v optimalni konfiguraciji, tisti, ki je zelo podobna nekaterim “zelenim” predlogom za ekolo{ko zdrav na~in `ivljenja. V pregledu “zelene” literature, ki sku{a zarisati obrise dru`be, Andrew Dobson poudarja take zna~ilnosti, kot so “ne-poudarek na materialnih stvareh” in “na~in vedenja, ki si prizadeva za trajnost in stabilnost”; zavest, da je “delo nujnost ~love{ke pogojenosti” in “neke vrste demokracija sodelovanja”, ki “spodbuja ve~je sodelovanje in odgovornost”.22 Po mnenju Arendtove pravilno usmerjanje ~love{kega `ivljenja podobno visoko ceni, a tudi omejuje proizvodnjo. Pona{a se s trajnimi deli, a jim ne dovoli dolo~iti ciljev skupnosti. Spodbuja politi~no sodelovanje, pri ~emer sprejema odvisnost skupnosti od procesov in proizvodov bolj materialnih dejavnosti ~love{tva. Po Arendtovi je delo tudi osnovni element ~love{ke pogojenosti, ~etudi je najbolj skromna in najmanj svobodna dejavnost. “Popolna izlo~itev bole~ine in truda dela,” pravi, “ne bi le oropala biolo{kega `ivljenja njegovih najbolj naravnih u`itkov, ampak tudi odvzela specifi~nemu ~lovekovemu `iv-ljenju samo `ivahnost in vitalnost” (str. 103-04). Kot odgovor nujnostim na{e biolo{ke eksistence nam delo ponuja mo`nost “zadovoljnega obstoja v naravno dolo~enem ciklu, trdega dela in po~itka, dela in potro{nje” (str. 92). Delo igra vitalno vlogo pri ohranjanju psihi~nega ravnote`ja eksistence vsakega posameznika. Potopi nas v ob~utje samega `ivljenja in nas pove`e s svetom. Vendar pa Arendtova ne zanemari trpljenja, nevednosti in deformiranosti, ki so vselej spremljale `ivljenje, pre`iveto v delu. ^eprav vidi omilitev trdega dela z uporabo vse bolj dodelanih pripomo~kov za delo, in tako mo`nost reducirati ~as, posve~en delu, kot pravi napredek, pa dela ne `eli preprosto odpraviti. Tega ne stori zato, ker bi taka mo`nost ne bila tehnolo{ko dosegljiva, marve~ zato, ker bi “za smrtnike šenostavno `ivljenje bogov’ pomenilo ne-`ivljenje” (str. 103-04). ^eprav ustvarjanje potrebuje delo, o katerem smo prej govorili, za ohranitev `ivljenja, bi delo pomenilo, da je ~lovek ujet v ciklih procesa `ivljenja. Za dosego ob~utka za kraj in individualnost delo potrebuje trajni svet, ki ga omogo~a proizvodnja (str. 212). Ustvarjanje pa tak svet ustvarja, svet, ki povezuje in lo~uje ~lane skupnosti. Tak fabriciran svet je prisoten v vseh naravnih ciklih in jim daje ob~utek trajnosti, ob~utek za kraj in pripadnost. Obravnavanje proizvedenih, fabriciranih objektov kot objektov za potro{njo tako zanika osnovne HANNAH ARENDT 69 zna~ilnosti resni~no ~love{ke skupnosti. Tudi delo je namre~ bistveni del uravnote`ene ~love{ke eksistence. Vendar pa, ~e bi obe obliki dela (delo in ustvarjanje) prevladovali nad delovanjem, bi popolna ~love{ka eksistenca zopet bila pod vpra{ajem, saj etika `ivljenja obvladuje delo, medtem ko etika instrumentalnosti obvladuje ustvarjanje. Proizvajalci vselej vidijo objekte na svetu kot “dobre za” nekaj drugega, kot stvari, ki bi se jih dalo koristno uporabiti z vgraditvijo v neko ve~jo celoto. Mentalite ~loveka kot homo faber grozi z “razvrednotenjem vseh vrednot”, z instrumentalizacijo sveta, ki vodi do nikoli kon~anega procesa oz. odloga pripisovanja vrednosti in pomena (str. 212). Kot rezultat tega, trdi Arendtova, dejavnost in govor postaneta nujni dopolnili delu in ustvarjanju. Zdrav razum, ki izhaja iz razmisleka skupnosti in iz zgodovine velikih dejanj, ustvari pogoje, v katerih oba vidika dela postaneta del ve~jega projekta. Delovanje omogo~a ob~utek za sebi lastno vrednost, toliko kolikor ~loveku omogo~a sodelovati v proizvodnji smiselnih zgodb in spomina. Tisti, ki berejo Arendtovo kot elitisti~no avtorico, so mnenja, da njen poudarek na pomembnosti delovanja, ki ~isto enostavno daje smisel, akcijo postavlja na vrh hierarhije ~lovekovih dejavnosti. V skladu s to interpretacijo je dejavnost v filozofiji Arendtove analogna s kontemplacijo v Aristotelovi filozofiji, po kateri je najbolj{e ~lovekovo `ivljenje tisto, ki je posve~eno, kar se da ekskluzivno, na{im najvi{jim zmo`nostim. Taka filozofija bi v kon~ni fazi izgnala delo v obeh oblikah iz najbolj{ega ~love{kega `ivljenja. V nasprotju s tem pa moje branje pri Arendtovi poudarja njeno mnenje, da so njene tri kategorije soodvisne in da zanikanje katere koli izmed njih zmanj{uje polno ~love{ko eksistenco. Arendtova se zavzema za spo{tovanje jasno razmejenih vlog in meja vsake posamezne dejavnosti. Zanika, da mora “enaka osrednja preokupacija prevladati v vseh ~lovekovih dejavnostih.”. Njena “uporaba pojma vita activa predpostavlja, da namen, skupen vsem njenim dejavnostim, ni identi~en” (str. 17-18). Aktivno `ivljenje kombinira delo in ustvarjanje ter delovanje v enkratno konfiguracijo. Delo kot labour hkrati proizvaja in spo{tuje svet, preoblikovan z bolj trajnimi stvaritvami; ta svet pa zato dobiva svoj pomen s pomo~jo javnega premisleka in procesa spominjanja. Premislek potrebuje energijo dela, da bi lahko ohranil svoj `iv-ljenjski smisel; potrebuje dose`ke ustvarjanja, da se sploh lahko pojavi. Ohranjanje pravega ravnote`ja v ~lovekovi eksistenci je tako stvar pravilnega integriranja teh treh dejavnosti. @ivljenje postane izkrivljeno, ~e delo kot labour in potro{nja, ustvarjanje in instrumentalizacija ali premislek in javna sfera dobijo preveliko vlogo v ~lovekovem `ivljenju. Tako nas pristajanje na taki pluralizem dejavnosti z nezmo`nostjo redukcije vodi pro~ od 70 HANNAH ARENDT `ivljenja, ki ga obvladujeta delo in potro{nja, kar je, kot so ugotovili `e mnogi ekolo{ki politi~ni misleci, nezdru`ljivo z blaginjo vseh `ivih stvari. Kljub temu pa obstaja pomembna razlika med Hannah Arendt in “zelenimi”. Medtem ko je pri “zelenih” vizija dobrega `ivljenja ~esto nekak{na kombinacija ekolo{ke nujnosti in eti~ne dol`nosti, Arendtova ta vpra{anja obravnava s perspektive enkratne strukture dejavnosti, ki so potrebne za ~loveko-vo izpolnitev. “Zeleni” po drugi strani zna~ilno (a ne univerzalno) trdijo, da moramo zmanj{ati potro{njo, ker ima planet omejeno nosilno sposobnost, ali pa da je na{a dol`nost deliti delo, da bi vsi lahko u`ivali v dostojanstvu slu`enja za lastno pre`ivetje. Prvi argument je objektivisti~en: grozi nam z materialnimi pogoji, ki nas bodo prisilili spremeniti na{ na~in `ivljenja. Drugi argument je subjektivisti~en in se obra~a na na{ ob~utek pravi~nosti. Ni slu~aj, da objektivisti~ni argument kli~e po avtoritarnih politi~nih re{itvah, kot je na primer sklep Williama Ophulsa, da je na{a izbira med “Leviathanom ali pozabo”. Po drugi strani pa se morajo subjektivisti~ni eti~ni poskusi po u~inkovitosti {e izkazati, na primer glede na obseg, ki je potreben za razgraditev produktivisti~nega sistema. Subjektivisti~ni in objektivisti~ni pristopi pa so si podobni vsaj v enem pogledu: oboji predpostavljajo, da je u~inkovit odgovor na ekolo{ko krizo odvisen od represije ekolo{ko neuresni~ljivih preferenc ljudi, najsi bo to prostovoljno iz moralnih vzrokov ali s prisilo avtoritete dr`ave. Zanimiva alternativa Arendtove objektivisti~nim in subjek-tivisti~nim potem pa ne temelji ne na gro`njah, niti ne na klicih po `rtvovanju. ^e je koli~kaj resnice v njenem razumevanju vite active, tedaj lahko upamo, da si lahko `elimo posebne oblike neproduktivisti~nega `ivljenja, oblike, ki bi bila enkratna in stabilna. Njeni elementi dopolnjujejo drug drugega. Poli-ti~no sodelovanje, na primer, ni le sredstvo za raz{irjanje “zelene” misli, niti ni zgolj potencialno zadovoljujo~a dejavnost, ki bi ostala na voljo v svetu, manj osredinjenem na materialno potro{njo. Skupnost, ki je ponosna na kolektivni premislek, spodbuja na~in `ivljenja, ki omejuje privla~nost dela in ustvarjanja. To ji uspeva ne glede na vsebino njenih razprav, kajti samo delovanje favorizira poudarjanje sebi lastnih vrednoti. Te vrednote zopet {~itijo pred vitalizmom in vseobsegajo~o instrumentalizacijo. Delo z namenom opremiti svet uspe napraviti ve~ kot le neposredno zadovoljiti obubo`ano in prazno gospodarstvo. Daje ob~utek trajnosti, ki izhaja iz skrbi za svet. Delitev dela ni zgolj subjektivna stvar dru`bene pravi~nosti ali objektivna nujnost, ki omejuje prozvodnjo. Svetu, v katerem je delo obravnavano kot le del osmi{ljenega `ivljenja, se bo zdela potro{nja manj vabljiva. HANNAH ARENDT 71 23 Bill McKibben, The End of Nature (Konec narave) (New York: Doubleday, Anchor Books, 1989), str. 55. 24 Ibid., str. 83. 25 Ibid., str. 84. Povedano druga~e, obstaja potencialno stabilna konfiguracija dejavnosti vite active, ki lahko zgradi ustrezno ne-produk-tivisti~no mentalite. Represija lahko izgine iz “zelene” misli do te mere, do katere je ta trditev resni~na. V. SKLEP: NARAVA IN VREDNOST V VITI ACTIVI ^eprav presene~a, podobnosti med teorijo Arendtove in “zeleno” mislijo niso zgolj slu~ajne. Obstaja globlja skladnja, ki pod~rtuje obe poziciji. Obe razumeta pomen koncepcije nad-~love{kega reda pri usmerjanju resni~no ~love{kega `ivljenja. Bill McKibben v svojem elokventnem in provokantnem spisu The End of Nature (Konec narave) trdi, da mora velikost ~lovekovih sprememb v okolju, ne glede na njihove u~inke na na{e fizi~no dobro po~utje, povzro~iti vznemirljive spremembe v na{i zmo`nosti vrednotiti na{e lastne dose`ke. Pred dvajsetim stoletjem je ~love{tvo spremenilo okolje s poljedelstvom in urbanizacijo. Vendar pa so na zemlji {e velika podro~ja, za katera bi lahko rekli, da je “zemlja in njena skupnost `ivljenja od ~loveka {e neokrnjena”.23 S pojavom u~inka tople grede, onesna`enjem oceanov, lukenj v ozonskem pla{~u in drugih globalnih sprememb, ki jih je povzro~ila ~lovekova dejavnost, pa je vendarle vse te`je verjeti, da kakr{no koli tako neokrnjeno mesto sploh {e obstaja. Na primer, ~e je ~lovek povzro~il u~inek tople grede in ~e spreminja klimatske vzorce po vsem svetu, potem ne bomo ve~ mogli iskati gozda kjer koli in re~i, da obstaja, kot bi bil obstajal brez ~love{tva. Najgloblji u~inek konca narave, trdi McKibben, je duhovne narave: prihaja ~as, ko “si ne bomo ve~ mogli predstavljati, da smo del ne~esa ve~jega, kot smo mi sami”.24 Osnovni pomen zavesti o tem, da obstaja tudi nekaj poleg ~love{tva, nekaj, kar je nesmrtno, kar ima lastno harmonijo in trajnost, smo izgubili, saj nas vse na{e izku{nje spravljajo v stik le z na{imi lastnimi dejanji. Cena konca narave ni le v izgubi spo{tovanja naravnega, ampak tudi razvrednotenje na{ih lastnih ne-naravnih dose`kov. Dosegli smo svojo “zmago” ~love{ke mo~i nad naravo, a to ni kraljevski dose`ek, o katerem smo sanjali: (...) to je surova, nerodna mo~ (...). Svet obvladujemo kot nekak{en voja{ki diktator (...), ki lahko povzro~i nasilje z veliko u~inkovitostjo (...), a ne more izkori{~ati svoje mo~i za dosego kakr{nega koli pravega cilja.25 Seveda pa lahko zasnujemo tehnolo{ke pripomo~ke za odpravo nekaterih od teh problemov. Kljub temu tudi taka strategija zanemarja ceno izgubljene duhovnosti. ^e “naravo” razumemo le kot molekule in sile ter poti genetskih kodov, 72 HANNAH ARENDT kar vse je odvisno od ~lovekove volje, na koncu izgubimo {e 26 Ibid. spo{tovanje dejstva, da so stvari neodvisne od ~love{tva. S 27 Ibid. stali{~a sodobne znanosti so organizmi “skupek navodil kom-pjuterskemu programu, ki je DNA”, opa`a McKibben. Vendar pa je “nemogo~e spo{tovati tak skupek navodil, saj jih ob vsakem trenutku lahko napi{emo na novo”, pravila, ki bi morala biti napisana na novo “za ~lovekovo zadovoljstvo”.26 Kon~no pa konec narave erodira na{e zaupanje v to, da je polnost v naravi zagotovljena, da njeni cikli niso postavljeni na glavo. Prepu{~eni smo lastnim sredstvom pri razpolaganju z rezultati na{ih dejavnosti, a z nikakr{no gotovostjo, da neki {ir{i red zagotavlja na{o eksistenco. McKibben sklepa, da nas “zanesljivost narave (...) osvobaja tega, da smo popolnoma ~love{ki, da smo ve~ kot le nabiralci hrane”.27 Po mnenju Arendtove se je filozofija za~ela iz strahu pred takim redom, pri ~emer ohranja pri `ivljenju na{ prvobitni ob~utek presene~enja, preden narava postane pogoj ohranitve optimalne, neproduktivisti~ne konfiguracije vite active. Opominja na Platonovo opazko, “da thaumazain, {okirano ~udenje ~ude`u Bitja pomeni za~etek vsake filozofije” (str. 275). Filozofija je v osnovi navdu{enje, ki ga ljudje ~utimo pred “~ude`em biti kot celote”: Biti, ki ima red, vztrajnost in lepoto, ki ga ljudje lahko le ob~udujemo, a ga nikoli ne moremo ustrezno posnemati oziroma poustvariti. Kot narava, katere konec McKibben ob`aluje, tudi filozofova bit vabi h kontem-placiji njegove lepote (str. 14). Arendtova sklepa podobno kot McKibben, ko gre za predvidevanje u~inkov obrnitve na{ega ~udenja stran od tega reda. [ele ko je sodobna znanost kon~no obrnila kontemplativni ideal (njegova odkritja s pomo~jo instrumentov zanikajo vse trditve o resnici, ki temelji na kontemplaciji), je bilo ravnote`je vite active izgubljeno. Kako Arendtova opi{e ta rezultat, velja citirati v celoti: Koincidenca obrata dela in kontemplacije z zgodnej{im obratom `ivljenja in sveta je postala izto~nica za celoten sodobni razvoj. [ele ko je vita activa izgubila svoj refe-ren~ni okvir v viti contemplativi, je lahko postala aktivno `ivljenje v polnem pomenu te besede; in le zato, ker je to aktivno `ivljenje ostalo vezano na `ivljenje kot tako, kot njegovo edino referen~no to~ko, `ivljenje kot delovni metabolizem ~loveka z naravo, da postane aktivno in da razvije vso svojo plodnost. (Str. 292.) Njen argument je, da je ohranjanje ravnote`ja aktivnega `ivljenja odvisno od obstoja “referen~ne to~ke” zunaj akcije. Jasne vrednote ~love{ke dejavnosti grozijo z zru{enjem same vase, ~e izgubimo elevacijsko referenco dviga glede na neki red, ki je bolj ~udovit od ~lovekovega. Platon je filozofijo HANNAH ARENDT 73 28 Dobson, Green Political Thought (“zelena” politi~na misel), str. 63. napravil za tako referen~no to~ko. Toda pred njim je bil thau-mazain `e superioren, ker je bil ~isto ~udenje ~ude`u biti, na katerega niso vplivale kategorije, izvedene iz aktivnega `ivljen-ja. ^istost tega osnovnega ~udenja nas utrjuje v prepri~anju, da obstaja tudi nekaj poleg ~love{kega `ivljenja, ki se ka`e na{im strahovom in ob~udovanju. V odsotnosti takega ~udenja smo prisiljeni videti ~love{ko `ivljenje samo kot najbolj{o stvar. S tem potrjujemo mentalite dela. Kot posledica tega druge ~lovekove zmo`nosti dela in akcije te`ko vzdr`ijo. Kot McKibben bi tudi Arendtova lahko bila zapisala, da nas “zanesljivost narave (...) osvobaja tega, da smo popolnoma ~love{ki”. Ta razprava omogo~a bistveno spoznanje za “zeleno” poli-ti~no misel. Andrew Dobson pi{e: ^e obstaja ena beseda, ki zajema celoten obseg “zelenih” ugovorov trenutnim oblikam ~love{kega vedenja na svetu, je to verjetno “antropocentrizem.” Osnovni vzrok uni~evan-ja okolja je torej skrb za nas same, na ra~un skrbi za ne-~love{ki svet.28 Skupna zna~ilnost razprav v ekolo{ki politiki pa je prav to obto`evanje drug drugega z antropocentrizmom, takoj ko je storjena kakr{na koli koncesija specifi~no ~love{kim vrednotam in `eljam za izgradnjo bolj humanega sveta. Vsekakor pa vsaka ekolo{ka politika, ki se je inspirirala pri Arendtovi, kmalu naleti na tako kritiko. Kljub temu pa aktivno `ivljenje, kot ga razume Arendtova, sugerira, da na{e najbolj zna~ilne ~love{ke vrednote, na{a `elja po stabilnem materialnem svetu, ki temelji na spo{tovanju lepote, na{a `elja po sodelovanju v skupnosti starej{ih, ki temelji na na{emu spo{tovanju pravice, zahtevajo prisotnost narave, da bi zavzele svoje mesto v polnem ~love{kem `ivljenju. To spoznanje ni enako skupnemu (in to~nemu) spoznanju, da so ~love{ka bitja del kompleksnih ekosistemov in da ignorirajo lastno odvisnost od njih, kar zanje same pomeni nevarnost. Prav tako ni enostavna trditev, da moramo dodati cenjenje narave na dolg seznam ~lovekovih psiholo{kih potreb. Bolj kot to je spoznanje, da je “center” ~love{tva nekak{en ne-center, ki je ekscentri~en in ki i{~e svet. Arendto-va in McKibben opozarjata na to, da nas popoln opis tistega, kar naj bi bilo ~love{ko, ponovno vr`e nazaj k naravi. Sku{njava videti naravni svet zgolj kot instrument za ~love{ke cilje, na koncu uni~i ne le naravni svet, ampak tudi same ~lovekove cilje. Ali re~eno bolje, narava in ~lovekovi cilji niso jasni principi, ki bi tekmovali drug z drugim. @e od samega za~etka so v eksistencialnem smislu soodvisni. [tudija Hannah Arendt o produktivizmu prav lahko prispeva pomembne poglede k razpravi o teh vpra{anjih: k enakovredni obravnavi 74 HANNAH ARENDT ~love{kih bitij kot tudi sadnih mu{ic nas ne sili ekolo{ka politika, ki temelji na biocentri~nem egalitarianizmu, marve~ taka politika, ki temelji na globljem razumevanju tega, kako ~love{tvo potrebuje ob~utek spo{tovanja za naravo, za “~ude` biti”, da bi dosegli najbolj vredne oblike eksistence. KERRY H. WHITESIDE, oddelek za politi~ne {tudije, Franklin and Marshall College, PA 17604. Whitesidovi interesi zajemajo francoski eksistencializem in sodobno politi~no teorijo. Trenutno raziskuje politi~no misel francoskih “zelenih”. Avtor se zahvaljuje Sandri K. Hinchman za premi{ljeno kritiko prej{nje verzije te {tudije. Prevedel: Igor Maver HANNAH ARENDT 75 EN ERG ETIKA: POLITIKA t TRENDI V ENERGETIKI -+-. ¦ i T Sji - t ^ Miha Tom{i~, Andrej Klemenc Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike Logos* PROLOGOS Refleksija zahteva poskus odmika; postavitev na zreli{~e, s katerega zajamemo predmet z okolico. Energetska refleksija se lahko ozre na bli`njo ali daljno okolico: mesto, de`elo, kontinent. Refleksija o zajemanju in izrabi vseh energetskih virov in poseganju ~loveka v naravo je primerno vpeta {ele na mejah prostora in ~asa. Spodbudo urednika, ki mi je predlagal naslov z mislijo, naj zdru`im in prenovim dve prej objavljeni besedili (17,18) sem izrabil za dodatek: zapis svojega pogleda na svet.1 Nespodobno je o tej intimi pisati brez zadostne podkovanosti v filozofiji. V opravi~ilo navajam le, da besede dobijo pomen {ele v miselnem kontekstu. Ker gre v jedru besedila za razmi{ljanja, POVEČEVANJE RAZDALJE MED DOMINAMI Za moderno družbo je značilna osvoboditev podsistemov izpod prevlade imaginari-ja političnega kot (človeškega) telesa, pri katerem glava zaradi samoohranjanja skrbi za koordinacijo udov. Podsistemi ekonomije, znanosti, politike in kulture se funkcionalno diferencirajo in pri sledenju svoji avtopoeisis osvobajajo nove in nove opcije. Modernizacijo lahko tako razumemo ne le kot osvoboditev, temveč tudi kot neomejeno rast oz. ekspanzijo opcij. Vendar se v “modernih” družbah noben sistem ne more privoščiti, da samega sebe v principu proglasi kot superiornega vis a vis ostalim in jih prisili, da uskladijo svoje akcije po njegovi meri.. Tako se “modernost” družb ne sestoji samo iz * ^lanek je v dobr{ni meri rezultat ne le intenzivne komunikacije ob njegovem pisanju, temve~ tudi dolgoletnega medsebojnega sodelovanja med avtorjema, med katerima obstaja precej{nja generacijska razlika in razlika v epistemo-lo{kih in metodolo{kih zasnovah strokovnih podro~ij “mati~nih strok”. Tudi temu dialogu gre zasluga, da je eden od avtorjev poglobil in raz{iril svoje razumevanje dru`be, drugi pa se je opismenil v `argonu ener- GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 79 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc getike, razumevanju problemov tehnike in napredoval v logi~no-analiti~nemu mi{ljenju. Ker so se te razlike izkazale kot stimulativne za mi{ljen-je, bi bilo nesmiselno, da se skrijejo za kolektivno avtorstvo. Da bi se izognili tej performativni kontradik-ciji, smo uvedli inovacijo: tekst je sicer en sam in v nekem {ir{em smislu skupni izdelek, vendar je individualno avtorstvo vsakega stavka ohranjeno. Avtor “osnovnega teksta” je Miha Tom{i~ medtem, ko so komentarji v hipertekstu, ki pa na nekaterih mestih postane “glavni tekst”, delo Andreja Klemenca. Opombe so numerirane, kot da bi {lo za en sam enoten tekst. 2 Nekdo drug je zapisal: “Vsak ima svojo metafiziko in ve~inoma govori v prozi, ~etudi se obojega ne zaveda.” ki zdru`ujejo naravoslovne, tehni{ke in dru`bene vidike, je miselni okvir lahko le celotni svetovni nazor. Prvi del, Logos, naj blagohotni bralec sprejme kot raz{irjeni slovar pojmov. RAST IN MEJE RASTI Zadnja desetletja drugega tiso~letja na{ega {tetja zaznamuje ob~utek, da je ~love{tvo doseglo novo globalno mejo rasti. Za~etek tega obdobja lahko postavljamo kar v leto 1493. Odkritje Amerike simbolizira uspeh zahodnoevropske civilizacije, ki je zdru`ila tehnolo{ke in organizacijske inovacije, odprtost duha, podjetnost, pohlep in posve~eni namen v odlo~ilne nove zamisli in dejanja. Za ta vek zgodovine ~love{tva je zna~ilna nova dimenzija formiranja skupnosti in odnosov med njimi. Poleg igre z ni~elno vsoto, kjer je dobi~ek enega nujno povezan z izgubo drugega, so se odprle prej neslutene mo`nosti pove~anja vsote s prodorom v nov geografski in tehnolo{ki prostor. Kolumbovo dejanje je simboli~no tudi: ker je iskal manj{o gospodarsko in politi~no korist; kraj{o in neovirano pot v Indijo; ker je temeljilo na teoriji in (delno) pravilnih izra~unih ter ker je vizionarsko, zmotno, drzno in za mnoge pogubno dejanje dalo velike in nepri~akovane sadove. Mar ni Amerika `e bila naseljena in je vendarle {lo za dogodek z ni~elno vsoto, dobi~ek enega na {kodo drugega? Poskus odgovora, kako kvalitativno in kvantitativno tehtati izgubo enega in pridobitev drugega, glej pod “Mera za razvoj biosfere”. VESOLJE Za~etka in konca ne moremo doumeti. Za~etku, velikemu poku, smo se razumsko pribli`ali na tiso~inko sekunde, kar pa je {e vedno celo neskon~nost oddaljeno od tistega, kar je (morda) bilo pred tem. 16 Tu smo daleč od iskanja socialne države za “grešnega kozla” problemov modernizacije, kar počne neoliberalna in neokonzervativna tržna ortodoksija. Nasprotno, prav socialni državi, njenemu inštrumentariju vzdrževanja socialnega miru in inštrumentariju “poznanstvenja” politike gre zasluga, da si: 1. lahko narasta opcij, “ampak enako, in v nasprotju z razumom, v obstoju regulativnih mehanizmov, ki uravnavajo selekcijo opcij, ki se dejansko pojavljajo na ta način, da pripeljejo te opcije v odnos harmonije, vzajemnega prilagojevanja in da druga druge ne uničijo kot opcije” (12, str. 22). S socialno državo16 (kot zadnjim stadijem razvoja nacionalna-ustavna-demokratična-socialna država) pa so stroški usklajevanja med podsistemi preloženi na politični podsistem v takem obsegu, da je le ta spričo “slepote” sub-sistemov za nehotene in dolgoročne posledice lastnega ekspanzionističnega osvobajanja opcij, poltični (pod)sistem vse bolj nesposoben odpirati nove opcijske okvire oz. “nove prostore”, saj je preobremenjen s stroški sanacije nehotenih 80 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike Zakonitosti in gibanje vesolja od poka sem poznamo precej dobro. Brez razlage privzemam vso fiziko, ki i{~e zakone vzro~nosti med pojavi. Poudarka vredna pa je teza o eni izmed meja spoznanj, ki jo je znanost morala sprejeti sorazmerno pozno. Naravoslovne teorije nam pojasnjujejo v najbolj{em primeru le verjetnost dolo~enih izidov. Na vseh temeljnih podro~jih se je izkazalo, da je prihodnost bistveno neopredeljiva2. Celo v matemati~ni logiki.3 ENERGIJA IN ENTROPIJA Znana energetska zgodovina vesolja je takale: Energija in snov se je pojavila v prvem trenutku. Vsota energije in snovi se v na{ih opazovanjih nikoli ne spremeni,4 nezadr`no pa se pove~uje nered, entropija, s ~imer se zmanj{uje tudi zmo`nost sicer neuni~ljive energije-snovi, da bi opravljala delo. Na tej ravni si zastavimo vpra{anje: Kak{en je vpliv biolo{kih sistemov na rast entropije? V tej smeri i{~em tudi uporabno definicijo globalnega napredka biolo{kih sistemov. S takim nastavkom razprave o energetiki kot ~love{ki dejavnosti privzemam tezo, ki ~love{kega bivanja ne postavlja izven kroga drugih `ivih bitij. Posredno pa hkrati sprejemam tezo, da (naj) se ~lovek mno`i in plodi ter (sku{a) zagospo-dari vsem stvarem in bitjem, saj je tak tudi “ukaz” vsem drugim bitjem.5 BIOSFERA, ENTROPIJA IN RAZVOJ @iva bitja izrabljajo neg-entropijo (kasneje tudi: eksergija6), razli~nost energetskih stanj in energijske tokove, ki so zanje sposobni opravljati delo. Obstoj in dejavnost `ivih bitij spreminja hitrost prirastka entropije, v~asih ga pospe{uje, v~asih pa ga zavira. Biosfera upo~asnjuje rast entropije z ustvarjanjem 2 Zasebne kozmologije so glede tega razli~ne, postavljene v kontinuum med vero in dvom o napovedovanju prihodnosti. Eden izmed negotovosti vzrokov je v tem, da vsak dan uporabljamo uspe{ne modele za predvidevanje mo`nih posledic stanj in dejanj, malokdaj pa jih lahko dovolj strogo preverimo (glej pod “Dogme”). 3 Gödlov dokaz o odprtosti ali nekonsistentnosti vsakega sistema simbolne logike (1931). Po Einsteinu: E Xc2 5 Izraz je figurativen. Bitja, ki se ne obna{ajo ekspanzivno, enostavno izginejo. To je zadosten razlog za univerzalno ekspanzivnosti vseh vrst. 6 Drugi glavni zakon ter-modinamike, ki ga lahko formuliramo na razli~ne na~ine, se ka`e tudi v ugotovitvi, da toplote ne moremo v celoti pretvoriti v delo, kar v praksi omejuje izkoristek z ozirom na pretvorbo energije goriv v mehansko delo ali elektriko. Na primer elektri~ni izkoristek elektrarn je zaradi temperaturnih omejitev 25 (starej{e elektrarne na premog) do 50 % (najnovej{e elektrarne s in možnih (visokorizičnih) posledic. Naraščajoči transakcijski stroški na horizontu naraščajočega vedenja o totaliteti vsega, kar se lahko zgodi, in za kar ne garantirajo niti nedvoumni izračuni niti ne zadoščajo pretekle izkušnje, vodijo do samoblokade potencialov družbe kot moderne družbe (12). Naša postmoderna moderna družba je tako rizična družba (1), ki ima sicer moderno administracijo, industrijo, komunikacijske sisteme, umetnost, pedagogiko itd., v kateri pa prihaja do modernizacije delov na račun celote in za katero se zdi “da je sama postala nesposobna zamisliti si lastno prihodnost kot projekt ali jo obvladati v skladu z elementarnimi parametri ”(12, str. 26). S tem pa je pravzaprav izgubila enega osnovnih atributov modernosti. privoščimo “luksuz” razpravljanja o rizičnih tehnologijah; in 2. da “vidimo, da ne vidimo”, se pravi da vsemu poz-nanstvenju proizvodnje in upravljanja navkljub dojamemo kontinenčnost kot neizogibljiv moment družbenosti. Kritiko socialne države gre v našem kontekstu usmeriti predvsem na njeno zaščito GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 81 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc kombiniranim plinsko-parnim kro`nim procesom) vi{ji. V posameznih strokah razli~no definirajo uporabne veli~ine, ki ka`ejo 2. zakon termodinamike. V energetiki in strojni tehniki se je v vsem svetu uveljavila definicija eksergije (exergie, essergy), ki jo je predlagal prof. dr. Zoran Rant leta 1956. Eksergija je relativna veli~ina, vezana na temperaturo okolice. Eksergija toplote je Et = Q(T-To)/T, kjer je T temperatura, pri kateri je toplota na razpolago, To pa je temperatura oddaje toplote iz stroja oziroma temperatura okolice. Pri nekaterih oblikah energije, n.pr. elektri~ni energiji, pa je eksergija prakti~no enaka energiji, saj ni nikakr{ne splo{ne omejitve za pretvarjanje te energije v druge oblike. 7 Negativna hipoteza, da biosfera le pospe{uje entropijsko umiranje vesolja, {tejem za nerelevantno, kot sledi v naslednjem odstavku, verjetno pa je tudi zmotna. 8 Vsaj za sedanji nabor in raz{irjenosti biolo{kih organizmov. Mo`na je {peku-lacija, da bi v skoraj neskon~nem ~asu biosfera zalog (npr. fosilna goriva), pospe{uje pa jo na primer z umetno cepitvijo atomov.7 U~inek biosfere na kozmi~ne spremembe entropije je manj kot neznaten.8 Zelo zaznaven pa je lokalno na `ivih planetih, kot je na{a Zemlja, ki pa so v najbolj{em primeru v vesolju zelo redki. Biolo{ki vplivi ne bodo spremenili niti `ivljenjske dobe vesolja (~e je kon~na) niti znatno ne spreminjajo entropijskega stanja vesolja. V kozmi~nih izmerah neznatna pa je bio-sfera vendarle kvalitativno in kvantitativno opredeljiva. Prav v sposobnosti biosfere za (trajno) zajemanje neg-entropskih potencialov vesolja, ~e je {e tako neznatno, lahko i{~emo merilo njenega napredovanja (glej Mera za razvoj biosfere). REPLIKAGIJA IN POVEČEVANJE INFORMACIJE Prvo, kar loči živo od neživega, je možnost replikacije, in to ne le kot pri kristalih, ki se povečujejo iz sebi enakih sestavin, ampak so bitja sposobna rasti in replikacije na osnovi informacijskega zapisa iz sestavin, ki same nimajo selektivne afinitete do tega živega bitja. Prvotno življenje je bilo omejeno na ozek nabor življenjskih okolij. Raznovrstnost je gotovo obstajala že v samem začetku, vsekakor pa je bistvena za ves nadaljnji razvoj biosfere. Dilemo, ali moramo (smemo) računalniške viruse, ki se razmnožujejo in tudi prenašajo informacijo, šteti med živa bitja, lahko presekamo z energijsko (ne pa tudi entropijsko) britvijo: klasično živo bitje zajame tudi znatno količino energije in snovi. MERA ZA RAZVOJ BIOSFERE Razvoj biosfere opredeljuje sposobnost, da zajema ~edalje {ir{i nabor energijskih tokov in potencialov in da se {iri v nova bival- monopolov znanstvenih parapraks. Več o tem glej 11). Ilustracija za “racionalno samoomejevanje” nesposobnih podsistemov bi bili lahko prav energetski sistemi ekonomije obsega. Stabilna in kakovostna oskrba vse bolj kompleksne in vse večje porabe energije je bila plačana s kulturnimi, ekološkimi in kasneje socialnimi opustošenji celih pokrajin. Energetski sistemi so se (še posebej v komunističnih državah) uspeli vis a vis političnemu sistemu definirati kot sistemi, ki svoje lastne kriterije optimalizacije vsilijo kot “vodilno diferenco” drugim sistemom. Kilovati elektrike so tako postali ob tonah jekla splošna mera razvoja družbe. Danes pa se dogaja, da se v nove energetske kapacitete ne investira več po imanentnih kriterijih spoznanj skupnosti na energetiko vezanih strok, pač pa sistem vzdržuje svojo ekspanzijsko naravo s poljudnim kombiniranjem socialnih, 82 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike na okolja. Zaradi neznatnosti zajemanja pa je odve~ razglabljanje, ali se s tem entropijska smrt vesolja pospe{uje ali zavira, Mera za razvoj biosfere, ki jo predlagam, ima koli~insko in kakovostno komponento. Koli~insko se uspe{nost biosfere lahko izrazi z neg-entropijo, ki jo je sposobna zajeti iz kozmi~nih energijskih tokov. Kakovostno dimenzijo pa opredelimo z raznovrstnostjo `ivljenja; z informacijsko vsebino biosfere; kar je nedvomno povezano tudi s sposobnostjo biosfere za dolgotrajno uspe{nost.9 ZAMENJAVA VRST IN RAZVOJ Ne da bi se vrednostno opredeljavali, ne moremo {teti za razvojni uspeh, ~e ena vrsta izpodrine drugo, ~e pri tem niti malo ne pove~a energetskega potenciala, ki ga zajame, bodisi glede koli~ine toka (na primer, da prekrije nove povr{ine za zajemanje son~ne svetlobe) ali pa da z bolj{im eksergetskim izkoristkom izrabi tok energije, ki ga zajame. Zamenjava vrst je nevtralna (razvojno ni~na), ~e se opravi do konca, tako da novo bitje v celoti zamenja prej{nje. Nasprotno pa moramo pojav nove vrste, celo ~e izpodriva obstoje~e brez energetske inovacije, {teti za rast v kakovostni smeri, ~e se je informacija obeh vrst ohranila ali pa ~e je nova vrsta nosilec ve~je koli~ine informacij10. Informacija o stari vrsti se lahko ohrani v izra`eni obliki, tako da se vrsta ohrani v ekolo{ki ni{i. Upo{tevamo lahko tudi funkcionalno neizra`eno informacijo: da se informacija bodisi ohrani v potencialno funkcionalnem genetskem zapisu npr. kake druge vrste, v fosilnem zapisu, ali pa celo samo v ~istem informacijskem zapisu, kot ga je izumil npr. ~lovek.12 Dvojnost definicije razvojne uspe{nosti, koli~inska in raznoterostna, je med drugim nujna zaradi bistvene nepredvidljivosti razvoja vesolja. Druga~e, verjetno ekvivalentno, bi lahko opredelili razvojno uspe{nost z dolgotrajnostjo zasedla znatnej{i del vesolja kot danes. 9 Koli~inska komponenta ima dve izmeri: koliko energijskega toka zajame biosfera in kako u~inkovito izrabi eksergijo energetskega toka. 10 Informacijo vedno definiramo z obratno mero – z entropijo verjetnosti mo`nih stanj okolja. V informacijski teoriji definirana entropija je povsem analogna termodinamski entropiji. Informacija je definirana s stopnjo negotovosti, ki jo podatek razre{i: I = Slog2(1/p), kjer je p verjetnost posameznega mo`nega izida. Samostojne mere za informacijo, ki se ne bi nana{ale na neko negotovost, ni. 11 Mo`no je tudi razglabljanje v smeri u~inkovitosti zajemanja eksergije energijskih tokov in ustvarjanje neg-entropije v obliki ”~iste” informacije. političnih in okoljskih kriterijev. Teža posledic nekoč sprejetih odločitev in kompleksna povezanost energetske politike s socialno, razvojno-raziskovalno, regionalno-razvojnimi in okoljskimi politikami tako pretehta vse razumne ugovore proti nadaljevanju dosedanje politike. Politika se umakne in odločanje prepusti stroki, oz. tistim interesnim skupinam, ki jim je uspelo najbolj divje olastniniti ekspertna vedenja. Energetski sistem ima do drugih sistemov infrastrukturnih politik zaradi svojega strateškega pomena in svoje narave prednosti pred drugimi, hkrati pa to prednost plačuje z večjo podvrženostjo državnemu reguliranju tržišča energije in energentov ali celo neposrednemu vpletanju v vsakodnevno upravljanje sistema. Politični sistem pa mora tako prek sistemov varovanja okolja, socialnega varstva, znanosti in regionalnega GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 83 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc 12 To bi bil na primer ~lovekov naslednik, ki bi si popolnoma podredil okolje. 13 Dilema ni trivialna niti s stali{~a biologije niti socio-lo{ko, saj je sprejem hipoteze o raznovrstnosti kot razvojni prednosti nasprotje rasisti~nih teorij, tudi tehnolo{kih parapraks. Dilemo lahko postavimo tudi druga~e. Ali bo kon~na stopnja razvoja biosfere “univerzalno bitje”, ki bo kar najbolj u~inkovi-to usmerjalo in izrabljalo neg-entropijo vesolja, ki se bo hkrati povsem u~inkovi-to odzivalo na vse naklju~ne spremembe vseh bivalnih okolij vesolja, ali pa je edina mo`nost za koli~insko rast, zajemanje vse ve~je koli~ine energijskih tokov zmo`na le tudi po raznoternosti vse bogatej{a biosfera? 14 Tekmujejo osebki ali skupine osebkov, osnovna kontinuiteta pa je izra`ena v genetskih ali negenetskih informacijah, ki jih prena{ajo. Mo`nost nesmrtnega `ivljenja (osebkov) verjetno ni izklju~ena, vendar se je izkazala kot manj u~inkovita, zato lahko {tejemo ~asovno omejenost `ivljenja, multiplikacijo, spreminjanje in preverjanje genov in memov, katere u~inkovitega zajemanja energijskih tokov in izrabljanja njihovega eksergetskega potenciala. ^eprav predlagana mera za razvoj biosfere, ki upo{teva tudi funkcionalno neizra`eno informacijo, dopu{~a mo`nost, da bi se vsa informacija zbrala v enem bitju12, prej verjamem v hipotezo, da obstoj “univerzalnega bitja” ni mogo~ ali pa je mo`en le na samem koncu razvoja biosfere in vesolja13. Za to hipotezo se opredeljujem na osnovi dosedanjih razvojnih izku{enj, da namre~ na Zemlji ni vse bolj univerzalnih bitij, ampak obratno, vse ve~ razli~nih vrst. Homo sapiens je primer, o katerem je potrebno diskutirati posebej in prav na njem pokazati, da je raznoterost izrabe energetskih tokov in potencialov nujna. Po drugi strani pa se tak pogled na vpra{anje razvojne uspe{nosti biosfere logi~no nadaljuje tudi v sprejemanje eksisten~ne konkurence, ki kljub svoji navidezni neu~inkovitosti edina zadosti obema komponentama razvojne u~inkovitosti.14 MALTHUSOVA HIPOTEZA IN NOVE MEJE RAZVOJA Imanentna lastnost `ivih bitij je njihova sposobnost eksponentne rasti v neskon~nem ekoprostoru (~e odmislimo realne omejitve dosega raz{irjenja). Naslednji pribli`ek, da je vsak ekoprostor povsem omejen, je stro`ja omejitev od maltuzi-janske hipoteze, ki postavlja linearno rast proizvodnje hrane nasproti eksponencialni rasti prebivalstva. Malthus je utemeljeval svoj model na eksponencialni rasti biolo{kih sistemov, linearno rast virov pa je predpostavil na osnovi statisti~nih podatkov o rasti pridelka. V tem delu njegovega modela ne najdem povezave z materialno predstavo. V linearnem modelu rasti pridelka je povzet poseben primer bolj komleksnega procesa inovacij: geografske in tehnolo{ke ekspanzije, ki se le slu~ajno, na nekem ~asovnem odseku, ujema z linearno hipotezo, sicer pa je lahko kakr{na koli.15. razvoja poskrbeti za sanacijo okoljskih škod, stroške zapiranja rudnikov, prekvalifikacijo delavcev, predčasno upokojevanje in kritje transakcijskih stroškov med temi sistemi, od katerih tudi vsak drug poskuša maksimizirati možnost svojih nadaljnjih opcij in vsiljevanja prednosti svojih kriterijev pri odločanju. Naraščanje transakcijskih stroškov in vzajemnih institucionalnih blokad ob vse večjem zavedanju negotovosti bodočih izbir vodi do umika politike v politiko neodločanja oz. do spremembe političnega upravljanja v “krizni menedžment”. Družba kot sistem je vedno bolj kompleksna, a kljub funkcionalni diferenciaciji vedno manj spominja na sklop različnih sistemov, ki bi tendirali k raznovrstnosti. Vse bolj postaja usodni splet nerazrešljive hiperkompleksnosti enotnega sistema, za 84 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike RAZVOJ V ZAPRTEM PROSTORU Vsaka inovacija, bodisi kulturna, tehnolo{ka, odkritje Amerike ali genetska inovacija, odpre nov prostor. V prvem hipu, ~e je inovacija velika, je ta prostor skoraj neskon~en. Tu ne stojimo na kozmi~nem zreli{~u, za katero je vsa ekosfera neznatna, pa~ pa gledam z `abje perspektive. @abi pomeni nova mlaka mo`nost desetkratne, stokratne, milijonske raz-ploditve. Vendar je vsak tak prostor izpolnjen ne le v kratkem ~asu s kozmi~nega gledi{~a, ampak celo v primerjavi z obstojem vrste. Nadaljnje {irjenje, razvoj biosfere je mo`en le s krajevno inovacijo, ki prostor raz{iri. Predlo`ena definicija razvojne uspe{nosti pa dopu{~a razvoj tudi v geografsko zaprtem ekoprostoru, saj vrednoti tudi inovacije za izbolj{anje izkoristka (bolj{i eksergetski izkoristek), vse zapise razli~nih vzporednih mo`nosti `ivljenja, kot tudi na primer vsako inovacijo v vertikali, po stopnjah prehrambene verige. Ve~stopenjska prehrambena veriga je inovacija v obeh smereh. Plenilec ali mrhovinar izrablja energijo (eksergijo), ki bi se sicer izgubila v ne`ivi svet, hkrati pa kopi~i in ohranja novo informacijo. Celotna informacija biosfere se je pove~ala, kar potencialno omogo~a dalj{e `ivljenje v ~asovni dimenziji, ki prina{a nepredvidljive spremembe. V primeru razvoja v geografsko zaprtem prostoru verjetno ne morem ra~unati niti na linearno rast, ampak kve~jemu na asimptatsko pojemajo~o. nosilci so posamezni osebki, za bistveno zna~ilnost vseh uspe{nih (obstoje~ih) vrst. 15 Druga~e povedano, ne vidim razloga, da bi se kak ekoprostor pove~eval linearno. Lahko celo ostane povsem omejen, ali pa se, ~e njegovo ekspanzijo omejuje transportna omejitev, na primer pove~uje s kvadratom ali kubom ~asa. Za hitrost inovacij pa ne vidim kake vnaprej razumljive zakonitosti, so pa mo`ne empiri~ne ugotovitve za nazaj. 17 Sklicujem se na definicijo, ki jo je predlagala Svetovna komisija za okolje in razvoj leta 1987 v publikaciji Our common future: “Trajnostni razvoj je tak{en, ki zado{~a sedanjim potrebam, ne da bi pri tem ogro`al prihodnje generacije, da zadostijo svojim potrebam.” STRO@JA DEFINICIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Definicija za mero razvoja biosfere omogo~a stro`jo opredelitev trajnostnega razvoja, kot je bila predlagana doslej. Predlog nove definicije se glasi:17 “Sedanja generacija prispeva k trajnostnemu razvoju ~love{tva in biosfere le, ~e se pove~uje raznovrstnost mo`nosti vseh prihodnjih generacij.” katerega se zdi, da spet potrebuje “glavo”. Ali povedano drugače, ker so skupine domin tako blizu druga drugi, pomeni možnost padca ene domine nevarnost za porušenje celotnega sistema. Claus Offe (12) sugerira, da bi bilo mogoče v tej luči favorizirati “majhno”. Ne zato, ker bi bilo nujno lepo, temveč ker bi bilo sposobno mul-tikriterijske optimalizacije in samoomejevanja opcijske ekspanzije. Tako bi bila omogočena ravnanja, ki delujejo po premisleku najbolj optimalne vsote, ne da bi se odpovedali potencialnemu naraščanju lastnih opcij. V tem smislu bi bila “vrnitev” k večji preprostosti in ležernosti prej povratek k sposobnosti družbe, da zapopade samo sebe kot vzpostavljanja alternativnih opcijskih okvirov zmožno, se pravi v normativnem in funkcionalnem smislu “moderno”, kot pa povratek v (romantizirano) GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 85 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc 18 Za kr{itev pogodbe je zagro`eno izginotje vrste. 19 V to smer diskutiram podrobneje, zlasti zaradi energetsko-ekolo{ke refleksije. V stvarni energetiki gre za odlo~anje na osnovi modelov, kar je potrebno umestiti. 20 Kljub veljavni opombi, da je “siva materija snov z najve~jo vztrajnostjo”. Koli~inska opredelitev, bodisi glede zadovoljevanja potreb sedanje ali prihodnje generacije, ni omenjena, saj so “potrebe” neopredeljive, prav tako pa ni zahtevana kaka izrecna omejitev glede porabe virov. Implicitna medgeneracijska pogodba o traj-nostnem razvoju18 ne zahteva, da z energijo stiska{ko var~ujemo, saj so zaloge, ki jih danes lahko izrabimo, neznatne v primerjavi s celotno energijo (eksergijo) vesolja. Zahteva pa menjavo: s tistim, kar ta generacija porabi, mora vsaka odpreti nove mo`nosti za prihodnja obdobja obstoja biosfere. ČLOVEK Homo sapiens je bistvena inovacija, ki prina{a v biosfero dve, vsaj kvantitativno povsem novi dimenziji: uporabo negenetskih informacij in zmo`nost graditve in uporabe kompleksnih abstraktnih modelov19. @e genetsko kodirane informacije omogo~ajo biolo{kim sistemom zelo kompleksne na~ine izrabe `ivega in ne`ivega okolja in odziv na spremembe v njem. Izpopolnjevanje in raz{irjanje genetske informacije je povezano s po~asnim in energetsko zahtevnim procesom naklju~nega spreminjanja, vrednotenja in izbiranja, vse to pa v ciklusu rojevanja in umiranja osebkov posamezne vrste. Bliskoviti ~lovekov civilizacijski razvoj20 je bil mo`en, ker so {tevilne inovacije (organizacijske in tehnolo{ke) nastajale, bile zavr`ene ali sprejete ter se {irile veliko hitreje, kot bi to bilo mo`no samo z umiranjem in rojevanjem. MODELI – FUNKCIONALNI IZRAZ MEMOV Pojem negenetske informacije, kot podalj{ek genetike v sfero razvoja civilizacij, je v sodobni filozofiji `e trdno vsajen. Osnovni element negenetske informacije, analogen genu, je mem. Mem je najmanj{a misel, ki jo lahko sledimo v razvoju civilizacij. Miselni predmoderno dobo enostavnega, z recipročnimi večnimi moralnimi normami koordiniranega življenja. “Povečati razdaljo med dominami” bi v tem kontekstu pomenilo prekiniti tok usodnih soodvisnosti, ki onemogočajo modernizacijo družbe kot družbe. Komunalni energetski sistemi bi bili lahko korak k povečanju te razdalje. ETIKA IN ESTETIKA KOT OBLIKI “RAZŠIRJENE RACIONALNOSTI” EVOLUCIJSKEGA TOKA Zmožnost estetskega doživljanja in etika skrbi za bit tako v perspektivi evolucijsko-entropijskega toka morebiti nista “metafizični preostanek” predznanstvene preteklosti. 86 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike utrinek postane mem, ko je dovolj trdno oblikovan, da obstane zadosti dolgo (ali ko ima zaznavne posledice?). Mem se izra`a z odzivom bitja na okolje, memska selekcija pa je, kot genetska selekcija, z ozirom na koristnost za obstoj bitij ali civilizacije. Tu `elimo slediti kompleksnej{im izrazom negenetske informacije. Mehanizme abstraktnega procesiranja informacij lahko primerjamo s celi~nimi ali telesnimi mehanizmi. Funkcionalni izrazi genetske informacije o sebi in okolju so organizmi in organi, na mikroravni celi~ni organeli in posamezne koristne snovi (beljakovine itd.). Funkcionalni analog organelom na informacijski ravni je model21. @e zelo nizko na razvojni lestvici se pojavi zmo`nost procesiranja informacij s ~utili in `iv~evjem. Model okolja oziroma uporabnega odziva nanj je vgrajen v genetsko strukturo vrste. [ele pri sesalcih se izdatneje pojavi sposobnost abstraktnega mi{ljenja, v katerem se skupek dra`ljajev pove`e v pojem predmeta; najve~krat in najpomembneje druge `ivali. Uporabnost modela je o~itna: `ival pridobi novo stopnjo sposobnosti predvidevanja. Pojem modela je bistven za razlikovanje med napovedovanjem in predvidevanjem. Odlo~anje, ki je cilj vsake obdelave informacij iz okolja, je seveda `e prvotna naloga `iv~evja. 21 Sicer je za dokazovanje nekaterih osnovnih teoremov teorije obdelave podatkov, ki velja enako za genetske in negenetske informacije, zami{ljen Turingov stroj. Pojem modela, ki ga tu jemljem kot osnovno funkcionalno celoto, je kompleksnej{i, saj obsega nekak{no enoto za procesiranje podatkov iz okolja in lastno informacijo, program, po katerem se ti podatki obdelujejo. 22 V tej definiciji je dogma civilizacijski analog refleksu, ki ga razvijemo, ko v procesu u~enja prvotno zavestno reagiranje nadomestimo z njegovim nezavednim povzetkom. MODELI IN DOGME Ker je sposobnost gradnje in uporabe abstraktnih modelov pri posamezniku omejena, je pri ~loveku na ravni abstraktnih modelov razvita uporaba okraj{av, poenostavljenih modelov, ki preprosteje pove`ejo vhodne parametre in re{itve. Imenujemo jih u~enje ali dogme22. Dogme so zelo uporabne, pa tudi nevarne, ~e civilizacija izgubi sposobnost preverjanja prilagajanja podedovanih naukov. Kaj pa, če sta kulturnozgodovinsko specifično modulirana koda, ki ju je evolucija v obliki homorigotnih memskih modelov “instalirala” kot protiutež prav tako homorigotni sposobnosti “zvijačnosti uma”, se pravi racionalnosti cilj-sredstvo, prav tako imanentni že najbolj primitivnim poznanim oblikam človeške skupnosti? Ali nista neke vrste razširjeni racionalnosti24, ki nam omogočata, da ostanemo v stiku s seboj kot naravnimi in družbenimi bitji, se na ta način izognemo (pre)visokim stroškom (napačnega) kalkuliran-ja na osnovi od nas samih kot intencionalno naravnanih bitij postavljenih modelov preračunavanja ter(intuitivno) uberemo bližnjico, ki nas sploh šele privede na pravo pot?”25 Prevedeno v “postvarjeni” jezik entropistov in evolucionistov šele na ta način dobimo prostor, v katerem lahko iz “informacijskih utrinkov” nastanejo memski modeli kot 24 Tu se lahko navežemo na Whitesideovo (20) interpretacijo pomena filozofije Hannah Arendt. Tako delo kot ustvarjanje ostaneta v sferi racionalnosti cilj sredstva, v kateri je človek mera vseh stvari. Šele delovanja kot tretja oblika človeškega odnosa do sveta odpre zmožnost čudenju temu, da onstran nas obstaja nekaj več, kar ima lastno harmoni- GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 87 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc 23 Trditve s to dikcijo ne `elim izlo~iti iz znanosti po Popperju, mo`no jo je tudi ovre~i. Civilizacije si ustvarijo tudi njim lastne modele in seveda tudi psiho-logi~ne in institucionalne mehanizme, da se ubranijo nekonsistentnih memov in modelov. Koristno je oboje: nauki za preprostej{e razmere in kompleksni modeli, ki jih uporabljamo, kadar je obmo~je veljavnosti nauka prese`eno. NAPOVEDOVANJE IN PREDVIDEVANJE ^lovek je s svojimi kompleksnimi abstraktnimi modeli prodrl najdlje. Hkrati pa je ugotovil, sedaj `e brez priziva,23 da napovedovanje prihodnosti brez ostanka naklju~ne komponente ni mo`no. Negotovost je vsajena v bistvo vesolja in nanjo ~lovek zadene tudi v vsakem svojem modelu. Negotovosti se ne da izogniti niti na najbolj abstraktni ravni. Celo matematiki so okronali vsak svoj konstrukt z ugotovitvijo, da je vsak matemati~no-logi~ni sistem bodisi nepopoln ali pa je vsaj ena izmed trditev negotova (Gödel). EKOLO[KE KATASTROFE Ekolo{ke katastrofe, ki jih povzro~ajo `iva bitja sama, so mo`ne in se dogajajo vsak dan. Kvasovke odmrejo, ko ustvarijo vino. Na globalni ravni pa je znana vsaj ena ekolo{ka katastrofa, ki je uni~ila celotni dotedanji ekosistem. Modrozelene alge so proizvedle toliko kisika, da je dotlej redukcijska atmosfera postala oksidacijska. Uni~ene so bile vse dotedanje vrste, razen tistih, ki so se poskrile v okolja, varna pred ubijalskim kisikom. Ekolo{ke katastrofe so eminentna negacija zmo`nosti predvidevanja. Model odlo~anja je odpovedal. In vendar: s kisikom bogata atmosfera je postala prijazno bivali{~e neizmernemu {tevilu bitij, ki so se prilagodila novemu okolju. jo in trajnost in česar del smo. Sklicujoč se na Arendtovo Whiteside argumentira, da so šele v svoji moderni obliki, se pravi ko se z usmeritvijo politike na sfero dela in ustvarjanja izgubi avtonomija političnega (kot delovanja) v škodo “družbenopolitičnega” skupnosti izgubile sposobnosti za to “čudenje čudežu biti.” negenetski informacijski delci v obliki, ki jim omogoča, da imajo zaznavne posledice in se funkcionalno lahko izrazijo v mehanizmih abstraktnega procesiranja informacij. Civilizacija, v kateri “design complexity” produciranja “informacijskih utrinkov” zaostaja za “control complexity” zaznavanja posledic “informacijskih utrinkov” na okolje, ni sposobna uravnavati memetske selekcije, torej vrednotiti informacij glede na lastni obstoj. KONEC DRUŽBE DELA KOT POGOJ PREŽIVETJA V INFORMACIJSKI DRUŽBI Kontemplacijo in v produkcijsko-potrošniškem smislu neaktivne oblike porabe časa, ki pa so sposobne visokokompleksnega strukturiranja in vrednotenja “informacijskih delcev” in zavedan- 88 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike ^lovekova zmo`nost predvidevanja je dragocena, vendar bistveno in v temelju omejena. Ne{tetokrat so se posamezne civilizacije dokopale do spoznanj, ki so jim omogo~ile dotlej nesluten razmah, nikoli pa ne ve~nega obstanka. Misel zbe`i v faraonski Egipt, kjer so izna{li ~udovito dru`beno organiziranost, ki jim je omogo~ila izrabljati vode Nila in svetlobo Sonca kot {e nikoli dotlej. Za propad poznamo vzrok in njegov potek, nikoli pa ga ne moremo napovedati. Civilizacije propadejo zaradi notranjih in zunanjih vzrokov, v~asih celo zaradi naravnih katastrof. Vsaka je imela svoj nabor memov in modelov in tudi “veliko resnico”. Za propad pa je neizpodbitno vzrok tudi enoumje, nezmo`nost ohranjanja raznoterosti, iz katerih izvirajo majhne in velike, genetske in civilizacijske inovacije. 27 Pripisana je Adamu Smithu, na osnovi misli, vklju~no z znamenito “nevidno roko” v “Bogastvu narodov” leta 1776. ORGANIZACIJSKE INOVACIJE ČLOVEŠTVA Tržišče Iznajdba in kasneje formulacija pojma tržišča27 je ena izmed velikih idej, ki se sedaj lahko prenašajo med civilizacijami, kot abstraktni model, kot nešteto drugih: pravo, država, družina... Tržišče kot pojem moramo jasno ločiti od bazarja, kot pojem države ločimo od policaja. Bazar je le ena izmed realizacij tržnega mehanizma, vse pa so seveda nepopolne. Tržišče najsplošneje definiramo kot mehanizem, pri katerem izbira blaga poteka v transakcijah med ponudniki in prejemniki, tako da je olajšana primerjava blaga med različnimi ponudniki, pri izbiri blaga pa so čimbolj izločeni vplivi, ki se ne nanašajo na blago samo. Uporabnost tržišča je v tem, da je enakopravno vključenih veliko ponudnikov, stranski vplivi (“nelojalna konkurenca”) naj bi bili čim manjši, da se ponudniki blaga osredotočijo na produkcijo in dobavo blaga, stranski stroški, na primer transakcijski, pa se zmanjšajo. ja o obstoju nečesa, kar je onstran naše selektivne zmožnosti zajemanja informacij, bi tako lahko obravnavali kot pandan oz. “memetski ekvivalent” genetskemu dejstvu, da so sebični geni evolucijsko kasnejših (“višjih”) vrst leni, torej daljše časovno nezmožni za reprodukcijo v primerjavi z “vedno aktivnimi” sebičnimi geni preprostih organizmov in je torej prav “lenoba” oz “neaktivnost” sebičnega gena pogoj za oblikovanje raznovrstnejših in kompleksnejših genetskih struktur. GLOBALIZACIJA BAZARJA Ali je potem družba, ki je določena s protestantsko delovno etiko produkcije in potrošnje, obsojena na to, da se v vsej svoji kompleksnosti le še replicira, kar pa - če 25 Ta misel povzema premise Adornove in Horheimerjeve “Dialektike razsvetljenstva” kot napredujočega vedenja o razmerju cilj - sredstvo, ki je imanentno že mitološki formi mišljenja in ki postavi v fetišizmu sredstva. Tako bi lahko “dialektiko razsvetljenstva” interpretirali kot razvoj memskega “modela”, ki sebi v škodo GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 89 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc 28 Zavestno pojmovanje tr`i{~a kot koristne institucije je {e vedno zna~ilno za sorazmerno ozek krog ljudi. Nekateri dru`beni sistemi so ga sku{ali nadomestiti z bolj “u~inkovitim”, z dr`avnim na~rtovanjem. Vse civilizacije pa so razvile dogme, ki omogo~ajo posamezne oblike tr`nih mehanizmov in omejujejo nekatere oblike nelojalne konkurence: ne kradi, ne ubijaj... Za pojem tr`i{~a je pomembna prisotnost vseh treh komponent: transparentnost, nizki stro{ki transakcij, najbolj pa ga lo~i od drugih oblik blagovnih transakcij dejstvo, da pravila tr`i{~a izlo~ajo vsako obliko konkurence, ki ne temelji na kakovosti blaga. Izraz “divje zakonitosti tr`i{~a” je negacija pojma tr`i{~a kot civilizacijskega dose`ka,28 saj implicira nemara kar neposredno medsebojno iztrebljanje ponudnikov. Ni se potrebno vrednostno opredeljevati do tr`i{~a, razen da spoznamo u~inkovitost te inovacije v dolo~enih situacijah. Vsekakor ne gre za abstraktno igro, ampak tudi za odlo~ilno izbiro, v kateri nekateri ponudniki celo fizi~no propadejo, zato mora red na tr`i{~u zagotavljati dovolj velika avtoriteta. Iznajdba tr`i{~a ni povsem originalna, saj podobni mehanizmi delujejo tudi v `ivalskem svetu. @ivalske skupnosti ne poznajo blaga, razen genetskega materiala. Nekatere vrste so razvile vedenjske mehanizme, s katerimi po modelu tr`i{~a pospe{ujejo razvoj in izbiro kakovostnega genetskega materiala. Parjenje, ki je sicer ve~inoma naklju~no ali pa temelji na neposredni konkurenci ponudnikov, je pri nekaterih vrstah visoko organizirano in stilizirano, kar lahko spoznamo kot nezavedno realizacijo tr`nega mehanizma. Osebki, godni za parjenje, se zberejo na enem kraju, kjer nastopijo brez neposrednega konflikta med ponudniki, komunikacije in izbira pa so poenostavljene. Primer urejenega tr`i{~a genetskega materiala je parjenje nekaterih vrst divjih koko{i. Ob ~asu se zberejo na vsem znanem kraju, kjer samci zasedejo prostore. Samice se parijo le s samci, ki so v sredi polja. Samci se pri zasedanju svojega prostora dr`ijo strogih pravil: vsako leto se premaknejo bli`e k sredini. Pridobitev za vrsto je, ker se veliko samic pari s samci, ki so z ve~letnim pre`ivetjem dokazali svojo `ivljenjsko uspe{nost. Vrsta pa prihrani neposredne obra~une med ponudniki, samci. V tem primeru se genetski material ne izbira le po sposobnosti pre`ivetja v okolju, ampak tudi po sposobnosti premagati osebke svoje vrste. Najbolj pogost mehanizem za pospe{itev selekcije zno- ob vsakokratni ekspanziji v nov, z napredujočo ciljno racionalnostjo osvojen, prostor, slabi zmožnost samoprepoznavanja kot homorigotnega modela, ki uravnava odnos do “narave” oz. pogojev možnosti obstoja lastnega genotipa. Ideji o biološkem oz. evolucijskem izvoru etike bi bilo mogoče slediti vsaj tja do Pascala. predpostavimo da imajo evolucijski tok smer, ki ne vodi k enemu univerzalnemu hiperkompleksnemu bitju, temveč k diverzificirani kompleksnosti sistemov, ni njej v prid, pač pa v škodo. Napredovanje koda, ki zmanjšuje genetsko in memetsko raznovrstnost, s tem ko postavlja globalni svobodni bazar in pravico do izbire (vedno enega in istega) brez ustreznih prestrezalnih mehanizmov za obvladovanje cikličnih kriz globalnega trga ter nehotenih, a neizbežnih lokalnih, ekoloških, socialnih in kulturnih katastrof, z vedno bolj globalnimi ekološkimi in političnimi posledicami, je skozi prizmo entropijsko-evoluci-jske puščice padec na raven sposobnosti enostavne replikacije. Ne izginotje te ali one vsega občudovanja in fotografiranja vredne živalske vrste ali folklorne posebnosti kot take, temveč trend zmanjšajoče se biološke in 90 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike traj vrste je parjenje na osnovi kake odve~ne, luksuzne lastnosti. Pritisk okolja na samca, ki nosi ko{ato perje, je o~itno ve~ji, kot bi bil sicer. Tudi pri ~loveku je izbira partnerja pogosto vezana na v bistvu odve~en luksuz, ki je pa~ posreden dokaz ve~je sposobnosti pre`ivetja. KONKURENCA: BLAGOVNA ALI VOJA[KA Za ~loveka, ki je razvil konkuren~no uspe{ne civilizacije na osnovi hitrega razvoja abstraktnega mi{ljenja (gradnje in uporabe modelov) in blagovne proizvodnje, je refleksija lastnih razvojnih mehanizmov izjemno pomembna. Neprevidno bi bilo spregledati mo`no korelacijo med relativno veliko uspe{nostjo zahodnoevropskih civilizacij, med njimi pa posebno anglosa{ke variante, in artikulirano preferenco k razli~nim oblikam simboli~ne konkurence; iger, kjer se sre~ujejo sicer enakopravni subjekti po strogo dolo~enih pravilih, pri ~emer so neposredni fizi~ni spopadi manj cenjeni kot njihova blagovna abstrakcija. V marsikaterem izmed delujo~ih mehanizmov lahko spoznamo na~ela tr`i{~a. Rezultat je izjemen pospe{ek inovacij. Simboli~na konkurenca je morda najve~ja spodbuda za iskanje re{itev, s katerimi se skupna vsota pove~a, posredno, z dopu{~anjem raznoterosti in individualnosti (posebnih re{itev) pa deluje tudi neposredno v smeri, ki ustreza opredelitvi razvoja biosfere, v kateri ima komponenta raznovrstnosti nedvomno prednost pred komponento koli~ine29. ^love{tvo je razvilo tudi drug vzorec, ki sicer v `ivem svetu ni znan, vsaj ne do te mere: (voja{ko) individualno in masovno iztrebljanje konkurentov.30 Tu gre kve~jemu za dejavnost z ni~elno vsoto31. Ko sprejmemo vsakr{no konkurenco vrst in civilizacij, medsebojnega fizi~nega iztrebljanja ne moremo izlo~iti. Tudi vse civilizacije so se slej ko prej zna{le pred fizi~no gro`njo. Zaenkrat to pomeni, da 29 Trenutna koli~ina zajemanja energije (energijskih tokov) ne more nadomestiti trajnosti, ki pa je mo`na samo v raznoterosti. ^asov-na dimenzija ima veliko te`o, saj je sedanji obseg biosfere neznaten v primerjavi s potencialnim trajanjem in morebitnim prihodnjim {irjenjem v vesolju. 30 Nemara je velika agresivnost znotraj vrste posledica tega, da ni znotraj sovra`nikov, konkuren~nih vrst. 31 Kratkoro~no je skupna vsota vojne za oba partnerja celo manj{a kot ni~, vendar je zaradi sposobnosti razmno`evanja izguba praviloma kmalu nadome{~ena. kulturne raznovrstnosti ob naraščajoči kompleksnosti in nezmožnosti koordinacije družbenih podsistemov je lahko “znanstvena podlaga” za ugovor proti “pro-duktivizmu”26 v pogojih globalnega bazarja oz. globalno dezorganiziranega (“grap and run”) kapitalizma. TRŽIŠČE ENERGETSKIH STORITEV 26 Odličen zgoščen prikaz “produktivizma” ter slabosti subjektivističnega in objek-tivističnega spopada “zelene“ politike z njim je mogoče najti pri Whitesideu (20). S pojemajočo učinkovitostjo ekonomije obsega in naraščajočo zavestjo o (kljub vsemu napredku v odkrivanju novih zalog) omejenosti neobnovljivih naravnih virov ter ekoloških, etičnih in estetskih mejah rasti se je v energetiki razvite- GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 91 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc vojaškega izdatka ne moremo v celoti in trajno prihraniti, pač pa je, v okviru omejenih možnosti predvidevanja, razvidno, da je plodnejše zagotavljanje preživetja s simbolnim tekmovanjem, kjer so na prvem mestu inovacije in odpiranje novih virov. EKOLOŠKA ZAVEST IN EKO-TOTALITARIZEM V smeri teh razmišljanj iščemo izhodišča za odgovor na maltuzijansko energetsko-ekološko stisko današnjega časa. Samomorilsko in noro se je zastrupiti v lastnih iztrebkih, največkrat se bo posamezna človeška civilizacija temu znala in poskusila upreti. Sožitje z naravo je ali je bila odlika mnogih ljudstev, vendar to ni zadostovalo. Dolgoročno še bolj usodna pa je gotovo vsaka totalitarna ureditev in tudi globalni eko-totalitarizem, čeprav si ga seveda zelo težko celo zamislimo. EPILOGOS Razprava o energetski stvarnosti in prihodnosti je vpeta v miselni okvir s temile tezami: — Na osnovi eksergijskega potenciala vesolja obstaja biosfera, v kateri poteka dinamični naključni proces razvoja biosfere, v katerem tekmujejo vrste in civilizacije. — Konkurenca drugih vrst ali civilizacij postavlja nujnost osvajanja novega bivalnega prostora, novih možnosti zajemanja energijskih tokov in izboljšave izkoristkov. — Bistvene negotovosti dogodkov v prihodnosti dajejo prednost raznoterosti; večjo verjetnost trajne uspešnosti imajo vrste, skupnosti, civilizacije z večjo raznoterostjo. — Človek in njegove skupnosti uporabljajo abstraktne modele za predvidevanje verjetnih dogodkov v prihodnosti, poenostavitve kompleksnih modelov so nauki ali dogme. ga sveta odprl nov, še neizkoriščen prostor - tržišče energetskih storitev. Ta prostor v vseh državah, ki imajo zgrajene osnovne proizvodne kapacitete in tehnično (prenosno) infrastrukturo, kamor sodi tudi velika večina “držav v tranziciji”, omogoča tudi, kar je danes še zlasti važno, povečanje zaposlovanja (visoko)kvali-ficiranega dela. Vsaj za relativno dolgo obdobje. V osnovi je ideja tržišča energetskih storitev sila preprosta. Za vzdrževanje in izboljšanje modernega energetskega standarda visoko industrializiranih družb niso (nujno) potrebne nove proizvodno-prenosne kapacitete. Uporabniki ne kupujejo kilovatnih ur elektrike ali kJ toplote zaradi njih samih, temveč zato, ker so nosilci določene storitve: svetlobe, ki je potrebna za primerno osvetlitev prostora; pogonske energije (gospo- 92 GLOBALNI TRENDI V ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike – Modeli ne napovedujejo prihodnosti, ampak le verjetne izide. Potencialna nevarnost dogem je v preseganju obmo~ja njihove veljavnosti. Koristna je sposobnost preverjanja veljavnosti dogme z bolj kompleksnim modelom. – Mehanizem tr`ne konkurence proizvajalcev blaga je u~inkovit pospe{evalec razvoja. Zamisel tr`i{~a izklju~uje fizi~ni spopad konkurentov ali nadvlado s silo; je antiteza vojne. PRAGMA Sodobni trendi v energetiki Energetska kriza – pri~etek energetske sodobnosti Energetska kriza sedemdesetih let je kon~ala obdobje, v katerem je v energetiki prevladoval neskon~ni optimizem, po katerem naj bi bila mo`na in celo zahtevana eksponencialna rast.32 Nekatera opozorila teoretikov niso dosti zalegla, potreben je bil prakti~ni pouk. Danes, ko se je polegel tudi prah po anti{oku, dokon~nem zlomu cen nafte leta 1985, analiza dogajanj, dobi~kov in zmot ni tvegana. Ocenimo lahko dejstva, ki so spro`ila akcijo Organizacije dr`av proizvajalk nafte (OPEC), da so ~ez no~ potrojili ceno nafte, nato pa jo leta 1979 zopet skoraj podvojili.33 Tolik{no mo~ je tedaj OPEC ~util zaradi dvotretjinskega dele`a v oskrbi celega sveta. Dramati~ne elemente epizode energetske krize prikazujeta grafa v slikah. V letu 1973 je bil tr`ni dele` OPEC kar dve tretjini svetovne proizvodnje nafte. Po trikratnem pove~anju cene se je prodaja OPEC-a za pet let ustalila pri okoli 30 milijonov sod~kov dnevno, prihodek pa se je potrojil, od 100 milijard dolarjev (vse v stalni vrednosti dolarja leta 1987) na 300 milijard. Po nekaj manj{ih podra`itvah, ki pa navidez niso ni~ spremenila prodaje,34 se je OPEC leta 1979 odlo~il za novo podra`itev. Tokrat je bil odziv takoj viden, nemara so se o~itno pokazali mehanizmi, ki so bili spro`eni {est let prej. Do 32 Vrhunec je bil morda `enevska konferenca o jedrski energiji leta 1965, ko so promovirali prvo komercialno jedrsko elektrarno v ZDA in napovedovali tako poceni proizvodnjo elektrike, “da se je ne bo izpla~alo meriti”. 33 Nominalno se je cena sod~ka nafte dvignila z okoli 2 $ leta 1973 na preko 40 $ ob vrhuncu cenovne krize sredi leta 1981, vendar je zaradi hitre inflacije dejansko razmerje ni`je. V stalni vrednosti dolarja v letu 1993 je bila pred-krizna cena okoli 8 $, vrhunec okoli 55 $, sedaj pa cena niha med 16 in 20 $ na sod~ek. 34 Navidezna, kratkoro~na, elasti~nost tr`i{~a je bila ni~. To je lep primer za razlikovanje med kratko-ro~no in dolgoro~no elasti~nostjo, ki ostaja nepozornemu opazovalcu prikrita. Na dalj{i rok se kupci prilagodijo ceni na razli~ne na~ine, s spremembo tehnologije, spremembo izdelkov... dinjskih in gospodarskih) strojev, primerne (delovne ali bivalne) temperature itd. Pri tem je pomembno, da o tem, kaj je primerno in kaj ne, odloča uporabnik oziroma porabniška kultura, ne pa državni uradniki ali dobavitelji energentov. V energetskih sistemih razvitih držav je že zaznan premik težišča od proizvodnih in prenosnih podjetij k distribucijskim podjetjem. Tem podjetjem njihov strukturni položaj narekuje in omogoča, da optimirajo svoj dobiček (ta ni nujno le monetarni, lahko je tudi izboljšanje imidža, inkorporacija v lokalno skupnost, razširitev potencialnega trga, zaradi diverzifikacije ponudbe povečana fleksibilnost itd.) s kombiniranimi strategijami zakupa proizvodno-prenosnih kapacitet, tehnološko optimalizacijo distribucijskega sistema (vključno z izgradnjo lokalnih dopolnilnih proizvodnih kapacitet GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 93 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc 35 Trajektorije vendarle nakazujejo neki nelinearni cikli~ni pojav. Energetska kriza je bila pol nihaja, katerega drugi del je dosti dalj{i. Zgodovina daje precej podpore Kondratjevu, ki je odkril nihanja v gospodarski dejavnosti s periodo okoli 50 let. S to hipotezo se ujemajo pretekle velike krize v letih: 1970, 1930, 1870 in {e prej. Vendar teh kriz ne povezujejo vedno z energijo, ampak z nihanjem, ki ga povzro~a vztrajnost “snovi z najve~jo maso”, ~love{kega miselnega ustroja. Kondratjeve cikle so sku{ali razlo`iti z nihanjem med linearnim (ali eksponencialnim) razvojem posameznih parapraks, ki dose`ejo polni razmah v 50 letih in hkrati privedejo civilizacijo v zagato, ki se razre{i le z bistvenimi inovacijami, z uveljavitvijo tehnolo{kih inovacij, ki so ve~inoma `e “po predalih”, in s spremembami celotnega delovanja dru`be (C. Marchetti: Society as a Learning System: Discovery, Invention and Inovation Cycles Revisited, RR-81-29, IIASA, 1981). leta 1985 je tr`ni dele` OPEC-a padel na tretjino, cena pa je dotlej erodirala `e na raven okoli 30 $ (87). Zmotno bi bilo ocenjevati sedanje stanje le po sliki, ~e{ da smo v desetih letih naredili poln krog in da smo tik pred novim krogom, res pa je, da so dr`ave OPEC-a v najni`ji to~ki, leta 1986, dosegle iztr`ek za nafto, ki je po vrednosti enak tistemu iz leta 1973. Da so razmere na naftnem tr`i{~u druga~ne kot ob za~etku energetske krize, ka`e slika, saj sedaj OPEC proizvaja “le” okoli 40 odstotkov svetovne nafte. Tudi podrobnej{a analiza ka`e na bistvene razlike, predvsem v raznoterosti virov. Pri nafti je najbolj o~itno dejstvo znatna proizvodnja v Severnem morju, ki skoraj zado{~a za pokrivanje porabe v Zahodni Evropi, sicer pa se je zelo pove~al dele` zemeljskega vira in povsem nove dimenzije ima tudi mednarodno trgovanje s premogom.35 Črpanje izven OPEC-a (mio. sodčkov/dan) 40 \ /\ 30 20 \. 198S/W^-8#1992\ »1979 \% &/ 1968 ar V-"^ 10 ¦ ¦$> / ^^^ °b- 0 10 20 30 40 Črpanje OPEC (mio. sodčkov / dan) Slika: Trajektorija koli~ine ~rpanja nafte v dr`avah OPEC in cene na tr`i{~u v obdobju 1968-1992 na lokalne obnovljive vire) ter menedžmentom porabe uporabnikov, ki (lahko) vključuje tudi storitve, ki zagotavljajo večjo “učinkovitost” uporabniškega standarda. Ta strateški premik pogojuje več dejavnikov: ločitev poizvodnje, prenosa in distribucije; transparentnost cen in sprejemanja odločitev; odpoved neposrednemu državnemu intervencionizmu; relativna višina cen energentov, davčna politika in politika subvencioniranja energentov; strukturne razvojne (regionalne, tehnološke, socialne) politike; tradicija komunalnih gospodarskih/energetskih dejavnosti in zavesti o komunalni identiteti; okoljs-ka ozaveščenost prebivalstva in stopnja implementacije ukrepov varstva okolja. Konec koncev, ne pa tudi najmanj pomembno, tudi hegemonija razumevanja politike kot posla in ne kot nadaljevanja (državljanske/razredne/etnične/kulturne) vojne z drugimi sredstvi. 94 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike Cena (1987 $ / dan $50 $40 $30 $20 $10 $0 Prihodek OPEC 10 20 30 Črpanje OPEC (mio. sodčkov / dan ] 40 Slika: Trajektorija razmerja med ~rpanjem nafte v dr`avah OPEC in drugje v obdobju 1968-1992 TRIJE SVETOVI Poenostavljeno gre za igro treh skupin: bogatih industrializiranih dr`av, ve~inoma neto uvoznic energije; dr`av dobaviteljic glavnih energentov (predvsem nafte) in preostalega sveta. “Preostali svet”, kamor {tejem manj razvite dr`ave, je sorazmerno {ibak, vendar je obstoj tretjega sveta bistven faktor v igri. Napaka OPEC-a, ki je iz energetske krize iz{el kot relativni pora`enec, je ravno v tem, da je precenil potencial tretjega sveta in podcenil sposobnosti bogatih, da se odzovejo na izziv. Poraba energije razvitih je velika, vendar iz ~rpanja energetskih zalog napovedujejo predvsem milijarde ljudi v tretjem svetu. Industrijske de`ele so se na izziv OPEC-a odzvale z vrsto ukrepov, ne najmanj pomembno pa je, da so se hitro koordinirale in zgradili skupno strategijo. @e leta 1974 je OECD, naj{ir{a organizacija razvitih, ustanovila specializirano organi- Kakor koli že, objektivno lahko v razvitem demokratičnem svetu zaznamo trend večanja deleža odločitev, s katerimi potrošnik kot ekonomski subjekt, imetnik volilne pravice in tisti, ki aktivno participira pri lokalnem političnem odločanju,, vpliva na energetski sistem. (ZELENI) POTROŠNIK Če je potrošnik okoljsko izredno občutljiv, se seveda lahko povsem svobodno odloči, da bo “živel ob sveči”. Vendar tržišče energetskih storitev omogoča, da potrošnik lahko tudi drugače in bolj kompleksno uskladi svoje etične in GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 95 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc zacijo: Mednarodno energetsko agencijo v Parizu (tu: MEA, angle{ka kratica: IEA). Kon~no u~inkovita strategija je vsebovala dve osnovni smeri delovanja: razvoj lastnih virov in var~evanje z energijo, v {tevilnih delnih programih. Zna~ilno pa je, da razvite dr`ave niso pri~ele ve~jih voja{kih akcij. V gospodarski preureditvi, katere instrument je bila tudi energetska kriza, je kratko potegnil tretji svet. Drugi veliki pora`enec so bili centralnoplanski (komunisti~ni) re`imi. V tem obdobju, ko so dr`ave s tr`nim gospodarstvom uspele v sorazmerno kratkem ~asu naravnati svoje interne parametre delovanja, so se centralno-planski sistemi dokon~no izkazali za razvojno neu~inkovite. Razlika je bila v prej{njem obdobju koli~inske rasti manj o~itna. ^eprav je bil tehnolo{ki napredek v celem dvajsetem stoletju velik, so ga planska gospodarstva za silo dohajala, dokler je {lo za velike projekte: voja{ke, vesoljske, jedrske. Ko pa so nove okoli{~ine zahtevale vsestranski, kapilarni, prodor novih kompleksnih tehnologij, so se planski sistemi zru{ili. DANA[NJE RAVNOTE@JE VIROV IN PORABE ENERGIJE ^rnoglede napovedi o skoraj{njem iz~rpanju virov fosilne energije so se umaknili novemu optimizmu. [e ve~, {e nikoli doslej niso bile znane zaloge goriv ve~je kot danes, v primerjavi s teko~o porabo. @e odkrite zaloge nafte zado{~ajo za okoli 45 let. Pred energetsko krizo je bilo to razmerje le okoli 30 let. Odkrite zaloge zemeljskega plina zado{~ajo za 70 let dana{nje porabe. Pred tridesetimi leti je bilo to razmerje 25 let in od takrat skoraj enakomerno nara{~a. Znane zaloge premoga zado{~ajo za ve~ stoletij, urana in torija je prav tako zelo veliko, pridobivati se ju da celo iz granita in morske vode, ~e bodo te zaloge zaradi visoke cene zanimive. ekonomske računice: lahko izboljša izkoristek med primarno in koristno energijo z investicijo v večjo učinkovitost uporabe energije ter s tem bodisi zmanjša porabo energije bodisi izboljša svoj energetski standard ali celo kar oboje. Izolacija oken, fasade in/ali strehe oziroma vgradnja energetsko varčnejših oken, žarnic, strojev (od kavnih mlinčkov do hladilnih skrinj), vgradnja toplotne črpalke ali preklop na daljinsko ogrevanje so primeri takšnega ohranjanja/povečanja blaginje ob zmanjševanju okoljskih stroškov. Izbira je, vključno z izbiro proizvajalca, tipa naprave in instalaterjev, stvar potrošnika oz. njegove izbire med investicijsko sposobnostjo ter njegovimi lastnimi heterogenimi (ne pa nujno tudi het-eronomnimi) individualnimi in kolektivnimi identitetami. 96 GLOBALNI TRENDI V ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike VEČJA UČINKOVITOST ISKANJA IN PRIDOBIVANJA ENERGIJE Druga značilnost je izdatno povečanje učinkovitosti organizacij, ki se ukvarjajo s črpanjem energetskih virov in tehnologij, ki jih uporabljajo. V obdobju energetske krize in v spremenjenih pogojih po njej so vodilna podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem energetskih virov, zelo povečala učinkovitost (10). Morda bolj od tehnoloških so pomembne izboljšave organizacije. V obdobjih “debelih krav” se je nabralo v teh podjetij veliko loja. Velika podjetja, med njimi znamenitih “sedem sestra” naftne industrije, so pred tem poslovala kot veliki kombinati, v katerih so tudi razvijali opremo in opravljali raznovrstne stranske dejavnosti. Tehnologijo in opremo razvijajo sedaj predvsem v specializiranih podjetjih. V sami tehnologiji je veliko novega prispevala računalniška tehnologija in informatika. Presenetljivi so podatki, da je sedaj odkrivanje nafte cenejše kot kdajkoli prej. Tveganje se je zmanjšalo zaradi novih geofizikalnih tehnik. V sredi osemdesetih let so povprečni stroški odkrivanja znašali v ZDA okoli 10 dolarjev na sodček, sedaj pa so okoli 6 dolarjev. V tem šele spoznamo pravo naravo energetske krize 1973-1985. V načelu ni šlo (le) za energetsko prestrukturiranje, ampak za veliko bolj kompleksno preureditev reprodukcijskega vzorca zahodnoevropske civilizacije. Toliko slabše za tiste, ki so to spregledali, kot na primer socialistični blok, vključno z nekdanjo Jugoslavijo. Pri nas so takrat (v začetku sedemdesetih) zapeli številni “zgodnji petelini”, tudi v vrstah komunistične stranke, a so bili na “tnalco djani”. To pa je bila tudi zadnja (hipotetična) priložnost, da bi se izognili razkroju in vojnam v devetdesetih. Premog je v času energetske krize doživel svoj razcvet kot mednarodno blago. Mnogi štejejo za pravi začetek mednarodne trgovine s premogom šele odprtje velikega specializiranega Toda vse te (in ne le te) izbire niso samo dejanje, v katerem je ugasnila prek trga posredovana produkcija, temveč tudi potrošnikov informacijski “input” energetskemu sistemu. Ta pa se bo na ta dražljaj iz okolja odzval le, če bo dražljaj prestopil resonančni prag, s katerim vsak sistem vzdržuje svojo razliko do okolja. Pričakovati je, da bo ta prag manjši v tržnih sistemih kot pa v sistemih, ki se stalno pritožujejo zaradi svoje neavtonomije zaradi arbitrarnih političnih intervencij, obenem pa se sami do potrošniških “inputov” obnašajo kot despoti do podložnikov Redko usliši-jo, in še to le izbrane, večino pa ignorirajo. Potrošnik ni homogena monada, temveč med diskurzivne prakse razcepljen subjekt: določajo ga diskurzi spola, poklica in starševstva ter (ne)pripadnosti GLOBALNI TRENDI V ENERGETIKI 97 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc 36 Da ne gre za navaden premog, je razvidno tudi iz tega, da ga je moral iti izbrat sam tedanji predsednik slovenskega parlamenta. 37 Slovenska poraba je okoli 0,8 milijarde kubi~nih metrov letno, bila pa je `e blizu milijarde. Plin prihaja iz dveh virov, Al`ira in Rusije, vendar je tok plina iz Rusije proti Italiji tako mo~an, da prakti~no k nam prihajajo le “ruske” molekule. pristani{~a za izvoz premoga v Ju`ni Afriki leta 1974. Nikakr{no protislovje ni, da so hkrati v Evropi zapirali rudnike, sredi energetske krize. Cena premoga na mednarodnih tr`i{~ih je padla v istih petnajstih letih realno za polovico, od okoli 80 dolarjev na tono ~rnega premoga na okoli 50 dolarjev, CIF (na obali) v Evropi. Prej si seveda ne bi mogli zamisliti, da bo premog iz Indonezije v Ljubljani izdatno cenej{i od trboveljskega. Ta indonezijski premog niti ni navaden premog, ampak premog s posebno nizko vsebnostjo `vepla in pepela.36 Obseg mednarodne trgovine s premogom se je v zadnjih petnajstih letih podvojil, napovedujejo pa, da se to lahko zgodi tudi v naslednjih petnajstih letih. Torej smo zopet v obdobju eksponencialne rasti? Vsekakor na nekaterih podro~jih. Ni zaman v matematiki {tevilo “e”, s katerim najbolj naravno tvorimo eksponencialne vrste, poimenovano naravno {tevilo. Kadar se odpre nov tehno- ali ekoprostor, ga sku{amo zapolniti kar se da hitro, in to je vsaj nekaj ~asa eksponencialno. RUSKI PLINSKI MEHUR Sedanje razmere lepo ozna~uje zgodba o ruskem “mehurju zemeljskega plina” (16). Rusija sedaj izva`a na Zahod okoli 100 milijard kubi~nih metrov zemeljskega plina letno.37 Ob padcu berlinskega zidu in burnih spremembah na vzhodu Evrope, ki so temu sledile, je bilo eno ve~jih vpra{anj, kaj to pomeni za oskrbo z energijo. Zlom, pa tudi vsako kr~enje, je vedno proces, ki je tudi v osnovnih naravnih pojavih podvr`en pojavu nestabilnosti. Za evropski Vzhod ni bilo niti najmanj jasno, kaj bo prevladalo: ali zlom lastnega gospodarstva in s tem doma~ega povpra{evanja po energiji ali pa propad proizvodnih in transportnih kapacitet za nafto in plin. Sedaj ka`e, da se je padanje ustalilo in da je v vsem tem ~asu Rusija bila sposobna dobavljati nezmanj{ane koli~ine plina. Zaznati je celo prese`ke: ruski plinski mehur. enemu ali več bolj ali manj abstraktnim kolektivnim občestvom (družina; fizična, etična in pripadnost skupnosti, etnija, narod, politična/državljanska pripadnost). Je subjekt ekonomske in (v demokracijah) politične izbire. Mogoče pa je odločujoč kriterij njegove izbire misel, da je potrebno tudi njegovim vnukom omogočiti, da bodo poslušali ptice ali žabe ter se čudili pisanemu svetu cvetlic in metuljev? Kdo ve in kdo lahko brezprizivno in nepooblašeno odloča o izbiri drugega ali o njej razsoja s stališča tradicionalne morale? V zadnji instanci v tržni ekonomiji izbira sicer vedno potrošnik, toda na to, kaj bo v danem trenutku res izbral, vpliva cel kup medsebojno povezanih “parametrov”: cene energentov, davčni sistem, seznanjenost s tehničnimi opcijami in 98 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike Pri zemeljskem plinu, ki ga je dovolj, je pa, kot druga bogastva, neenakomerno razporejen, je kriti~na faza transport. Nafto ali premog lahko peljemo z velikimi tankerji okoli pol sveta (na primer 20 000 kilometrov), pa bo to povi{alo ceno za zelo sprejemljivih 30 do 40 dolarskih centov na GJ (giga-joul) oziroma kakih 6 do 10 dolarjev na tono. Naftovod je konkuren~en ladijskemu prevozu do kakih dva tiso~ kilometrov dale~. ^e je razdalja ve~ja, je bolje nafto peljati okoli, po morju. Plina pa ne moremo tovoriti kar tako, je preredek. Prevoz uteko~injenega zemeljskega plina (metana) je stra{ansko drag, ~eprav se z njim ukvarjajo. Prevoz iz Arabskega (Perzijskega) zaliva do Evrope bi dodal k ceni kar okoli 3 dolarje na GJ. Dejansko je navada pri energetskih kup~ijah obratna: kupuje so ve~inoma po na~elu “net-back”: cena, ki jo dobi lastnik vrtine, je: prodajna cena na kon~nem tr`i{~u minus vsi stro{ki vmes. Ra~un se za prevoz uteko~injenega plina po morju z Bli`njega vzhoda (sedaj) ne izide, zato te kup~ije ni. Prenos plina je cenej{i po plinovodu. Predvidevajo, da bi plinovod Bagdad-Strassbourg dodal (od{tel) od cene plina okoli 1,5 dolarja na GJ. To pa je `e ~isto sprejemljivo. Cenovno-energijsko merilo si naravnamo s sedanjimi cenami na slovenskem “tr`i{~u”. Velenjski premog naj bi bil konkuren~en pri okoli 5 DEM/GJ, torej 3,2 $/GJ, za trboveljskega pa slovensko elektrogospodarstvo (beri: kon~ni porabniki elektrike) pla~ujejo celo po 9 DEM/GJ, torej fan-tasti~nih 6 $/GJ. Poglejmo nazaj k proizvodnim stro{kom zemeljskega plina, stro{kom vrtanja in zajemanja na plinskem polju. Na najboj ugodnih poljih, ki jih je nekaj na raznih krajih, tudi v Evropi, Sibiru in na Bli`njem vzhodu, so proizvodni stro{ki manj kot 0,5 $/GJ. Na morju, Severnem in drugje, gremo od te {tevilke na drugo stran, ve~inoma so stro{ki do 1$/GJ. Seveda dosti vi{e ne grejo, razen po nesre~i, kadar odprejo polje, ki da manj, kot je bilo pri~akovano. Podvojitev sedanjih koli~in iz stopnja njihovega razumevanja, časovni stroški, ki si jih lahko privošči za sprejemanje individualne ali skupinske odločitve, politična kultura, hegemonija določenih kulturnih kodov in prioritet. Pred vsako “racionalno” izbiro, predvsem pa: kot subjekt katere libidinalne ekonomije, se potrošnik spozna v diskurzu, ki ga interpelira. ARENE ENERGETSKIH POLITIK V sodobni strukturi odločanja v energetiki končni uporabnik komajda in le izjemoma lahko kot ekonomski subjekt neposredno odloča47 tudi o vrsti in 47 Glede moralne kompe-tence pa je prav obratno -vsa teža (eko)etičnih odločitev se poskuša prevaliti na končnega porabnika. Toda ta prevalitev etičnih in okoljskih kriterijev odločanja na potrošnika se političnim sistemom sodobnih demokracij maščuje, ko postanejo ob moralični državljanski akciji in nezmožnosti implementiranja GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 99 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc 38 Ob primerjavi obeh cen, trboveljske in plinske, je treba upo{tevati tudi kakovost in kaj lahko z gorivom naredimo: premog moramo predelati v elektriko in lahko ra~unamo na izkoristek najve~ do 40%, pri plinu pa je uporaba vsestranska, izkoristek pri kon~nem porabniku pa tudi preko 100%; kar je protislovje le, ~e ne upo{tevamo, da se kalori~na vrednost obi~ajno navaja brez upo{tevanja kondenzacijske toplote vode, ki pa jo v konden-zacijskem kotlu (ali kotli~ku) izrabimo. 39 Carine so zelo omejene z mednarodnim sporazumom GATT. Rusije za Evropo, ki jo na~rtujejo s polj polotoka Jamal na evropskem severu Rusije, bi kon~nega veleodjemalca stala okoli 4 $/GJ,38 seveda z vsemi stro{ki transporta. Tu pride lep{i del zgodbe o ruskem mehurju. Podrobnej{a ocena razmer na obstoje~ih plinskih poljih, plinovodih in glede brzdanja potrate v sami Rusiji je pokazala, da je za naslednjih 10 ali celo 20 let na voljo dodatnih 30 do 40 milijard kubi~nih metrov plina letno, po zelo konkuren~ni ceni. Tu vstopijo trgovci: teko~i stro{ki za ves ta plin (sedanjih 100 milijard kubi~nih metrov letno in novih 40) so ocenjeni na okoli 1 $/GJ, kon~na cena pa je seveda tr`na. Za veleodje-malce v Evropi je verjetno le nekoliko nad 2 $/GJ. Ko upo{tevamo {e stalne stro{ke na{ega prenosnega podjetja, vendarle ostane nekaj razlike do sedanje povpre~ne cene plina pri nas, ki je okoli 5 $/GJ (okoli 670 SIT/GJ oz. 20 SIT na kubi~ni meter). DAVEK NA ENERGIJO IN OKOLJE Za cene nekaterih oblik energije velja posebna telovadba. V~asih ra~unamo od spodaj, stro{kovno, v~asih pa od zgoraj nazaj, od kon~ne, konkuren~ne cene na tr`i{~u. Dr`ave izrabljajo razliko med konkuren~no ceno, ki je pribli`ek uporabne vrednosti blaga, in proizvodnimi stro{ki za polnjenje prora~unske blagajne. Zanimiva je igra treh svetov na svetovnem tr`i{~u. OPEC, kot personifikacija dr`av, ki lahko nafto in plin pridobivajo poceni in v velikih koli~inah, si je s cenovnim udarom sku{al zagotoviti ve~ji kos poga~e v trenutku, ko je obvladoval dve tretjini tr`i{~a. Podoben kos poga~e si danes odre`ejo dr`ave, ki so prete`no uvoznice, tako da so uvedle visoke notranje davke na energijo39. Nekaj vode na mlin “ekolo{kih davkov” prite~e tudi iz tega vira. Ker je v interesu prete`nih uvoznic, da zajamejo ~im ve~ji del ekstraprofita cele oskrbovalne verige, bodo z zvi{anjem davkov zni`ale “net- kriterijev, ki bi omogočali “usoglašanje” ekonomske racionalnosti in etične izbire (npr. okoljski davek) v akcijske okvire poslovnih sistemov. Vkleščeni med razpirajoče se škarje moralizacija : deregulacija/detaksacija, reagirajo politični sistemi z dolgoročno samodestruktivnimi potezami neodločanja in ohranjanja statusa quo. načinu izkoriščanja energentov, medtem ko je vse bolj nedopustno (normativna raven) ali celo nemogoče (sistemska raven), da bi o (končnih) energetskih storitvah neposredno odločala katerakoli arbitrarna inštanca. Tudi odločanje o robnih pogojih, časovnih ukrepih, pravilih in izjemah ne more več biti prepuščeno areni, v kateri se za zaprtimi vrati dogovarjajo premogovniki, dobavitelji energentov, pro-ducenti energije in stroka, determinirana s paradigmo rasti in ponudbe. Vendar vdor novih akterjev, ki še nimajo izoblikovane stabilne kolektivne identitete, inter-akcijskih struktur in sistemov reprezentacije in za katere so še značilna ciklična nihanja družbenih gibanj, pomeni slej ko prej informacijsko entropijo in naraščanje transakcijskih stroškov sprejemanja in (še posebej) implementacije odločitev. 100 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike back” ceno na naftnem oz. plinskem polju. To izrabijo tretje dr`ave, ki u`ijejo ni`jo ceno na svetovnem tr`i{~u. Tu ti~i tudi del zagat mednarodnega dogovarjanja o omejevanju rabe energije, na primer z davki. Igre ZDA, Japonske in Evropske zveze so razli~ne, ker so objektivno v razli~nih polo`ajih. V Evropski zvezi so tudi velike razlike med dr`avami in {e ni enotne politike. Vsekakor pa tudi najbolj radikalne dr`ave, kot je Danska, dajejo odpustek industriji pri davkih na energijo. Za energetsko intenzivne industrije, ki delajo za izvoz, davke v celoti odpustijo. Z rokohitrstvom je morda mo`no oboje: poga~o razrezati, pojesti in jo vendar {e imeti. KAJ GOVORIJO DEJSTVA: NOVO ENERGETSKO OBILJE ALI DRUGA^NO RAVNOTE@JE? Novemu eksponencialnemu zadovoljstvu se lahko predamo ob optimisti~nih napovedih, ohraniti pa moramo spomin na drugo stran medalje, ki smo jo `e videli med energetsko krizo in arabskim naftnim embargom. Ostane zgodba o uspehu najbogatej{ih dr`av sveta, ki so uspele obvladati sebe in preostali svet. Lekcija je bila draga in ne bo kmalu pozabljena, kot niso pozabljeni nauki velike krize tridesetih let, ampak so trajno vgrajeni v ekonomske znanosti. Podobno bodo energetske izku{nje sedemdesetih in osemdesetih podlaga za obvladovanje razmer v prihodnje. Prvo spoznanje uspe{nega boja je: vse skupaj je {lo brez (globalne ali trajne) uporabe voja{kih sredstev. Drugo: uporabiti je potrebno vsa orodja: zagotoviti cenene stare vire, pridobiti nove, razviti nova organizacijska in tehnolo{ka sredstva, pa ne nazadnje zmanj{ati porabo. ^e je treba, pa se uporabi tudi voja{ka sila na posameznih kriti~nih to~kah. Nov razvojni vzorec se ka`e v sporo~ilih specializirane organizacije za energijo razvitih dr`av. V letnih poro~ilih o Stroški sprejemanja lahko rastejo v slabo neskončnost. Toda suma sumarum ima nesprejemanje odločitev praviloma dolgoročno še slabšo bilanco. Ponovitev SZDL-jevskih ad hoc aren bi bila danes, ko ni več dominantne tajne lože, ki bi odločala po kriteriju blaginje za slovenski narod (ker tudi skupnost ni več narodna skupnost, ampak država/nacija), milo rečeno farsična. Nobene nostalgije po samoupravni javnosti, “divji participaciji” novih družbenih gibanj, nestrankarskem pluralizmu in politiki kot delovanju temu ne odpomorejo. Kljub temu pa družboslovni premislek o možnostih zadostnega konsenza, ki bi se ga dalo politično operacionalizirati analogno nacionalnemu avtocestnemu programu, ne daje obetov za uspeh investicijsko-gradbenega, k rasti kapacitet usmerjenega podjetja. 48 Izginotje “zelenih” kot razpoznavnega političnega akterja s scene strankarske politike navidez oporeka takemu zaključku. A je potrebno opozoriti vsaj na dva momenta: 1. Od post-strukturalizma dalje je znano, da ima lahko hege-monsko pozicijo v družbenih bojih prav odsotni akter, se pravi akter, ki “učinkuje” na metaravni, GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 101 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc 40 Elektroenergetika v Ceausescujevi Romuniji je do`ivela dokon~ni zlom, ko je upravljanje elektrarn prevzela vojska. Kon~no je obratovala manj kot ~etrti-na elektrarn. Danes, po {estih letih, ko so elektrarne zakrpali, imajo prese`ke elektrike. energetskih mo`nostih (5). Mednarodna energetska agencija uporablja dva scenarija za bli`njo prihodnost: scenarij var~evanja z energijo in scenarij omejenih virov. V scenariju var~evanja predvideva nespremenjeno raven cene nafte, ki ostaja najpomembnej{e gorivo. Zna~ilno je, da se je spremenil miselni vzorec. Nekdaj je veljalo: nizke cene – visoka gospodarska rast, sedaj pa je obrazec obrnjen: ~e bo gospodarska rast neobrzdana (nekakovostna), bodo cene energije narasle, in te`ave bodo tu; nasprotno pa bo v primeru nizke rasti rabe energije vse dobro. Novi nauk (dogma?) za uspeh zahodnega sveta je: ~im ve~ja raznoterost virov in obvladovanje oskrbe in rabe energije. TRZISGE ZNANJA IN ENERGIJE Drugi nauk zadnje večje preureditve svetovnega reda v času energetske krize je, da je venomer potrebno paziti na konkurenčno sposobnost, ta kondicija pa se ohranja le, če so podjetja in posamezniki venomer izpostavljeni konkurenčnemu pritisku. Zahod je presodil, da rešitev ni v vojaških posegih, niti nimajo več pravih možnosti take paravojaške organizacije, kot je nekdaj bila Vzhodnoindijska družba, nedavno pa “sedem sestra”. V brazdi energetske krize se je zlomila tudi realsocialistična družbena ureditev, ki je temeljila na totalnem, tudi policijskem in vojaškem nadzoru in paravojaškem vodenju gospodarstva. Ko pravim tržišče, seveda ne mislim le vzpostavljanja posameznih večjih prostorov proste konkurence (ZDA se širi s sporazumom z Mehiko in Kanado, Evropa se združuje in gleda na Vzhod), ampak predvsem na samo uporabo tržnega mehanizma kot pospeševalca evolucije na vsakem od teh prostorov, v globino. S tem padajo mnoge dogme. Ena teh je bilo učenje o velikih energetskih sistemih, ki zagotavljajo največjo ekonomijo obsega. V Evropi, na Zahodu in Vzhodu so bila ravni samega diskurza. “Ekološki diskurz”, ki je artikuliral “zelene”, je brez njih kot najpomembnejšega (legitimnega) akterja njegove reartikulacije obsojen na čvrsto vztrajanje v repeticiji . Z besedami S. Žižka: “Bojte se časov, ko bodo šle strukture na cesto.” 2. Imaginarij avtomobilske družbe se v Narava energetike kot dejavnosti in njena zgodovina dajeta slabo možnost, da bi retorika graditeljsko-obnoviteljske nujnosti lahko pognala v humusu liberalizirane družbe48 Nobene strukturne nujnosti ni (9), da se odločanje prenese na zaprte lože starih akterjev, soodgovornih za oblikovanje preživele ponudbene politike rasti in sokreatorjev energetskega konflikta osemdesetih let. Prej gre za strukturno moč interesov starih akterjev, netransparentnost in nedodelanost sistema, klientelizem, paternalizem, nedo-delanost “prestrezalnih” (npr. socialnih in regionalnorazvojnih) politik itd. Politika, ki bi zgolj “poštempljala” odločitve energetsko-investicijskega lobija, nekakšno pomanjšano slovensko nejedrsko varianto megalomanskega jugoslovanskega supersoničnega nuk- 102 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike po drugi svetovni vojni vzpostavljena velikanska podjetja za proizvodnjo, prenos in prodajo elektrike41. Evropska skupnost ne more dopustiti, po logiki svojega obstoja in glede na stanje tehnologije energetskih omre`ij, da bi znotraj nje poleg dr`av obstajale {e posebne “dr`ave znotraj dr`av”. Spremembe pa niso le povr{inske. Poleg odpravljanja prostorskih monopolov, kjer je to le mogo~e, je priporo~ena, v Evropski uniji pa celo zaukazana42 razdelitev elektrogospodarskih podjetij po vertikali na proizvodna, prenosna in distribucijska podjetja. Nasproti temu sicer elektro-investicijski lobi postavlja tezo o tehnolo{ki celovitosti elektroenergetskega sistema. Povezava po `ici res obstaja, vendar je sodobna stroka to vez sposobna enako dobro ali bolje obvladovati, kot so to delali nekdaj, ko takih monopolov, kot jih poznamo mi, {e ni bilo. V resnici pa gre znotraj elektrogospodarstva za tri (ali celo {tiri) povsem razli~ne dejavnosti, tu pa je potrebna specializacija in razli~ni organizacijsko-upravljalski pristopi. Proizvodnja elektri~ne energije je zaradi zmanj{evanja ekonomije obsega postala podro~je, ki ga lahko povsem demonopoliziramo, to je vzpostavimo tr`i{~e energije. Prenos in distribucija sta ve~inoma naravna monopola, ~e gledamo organiziranje in tehnologijo. Dejavnost “`ic” je smiselno organizirati tako, da je ~im bolj transparentna, v kon~ni fazi pa morda celo kot ~isto transportno-storitveno dejavnost, v grobi primerjavi kot na primer ceste. ^etrta dejavnost je trgovanje z energijo. Ni nujno in ne smotrno takoj in v celoti odpreti tr`i{~e z elektriko, zemeljskim plinom in toploto, kot je to seveda smiselno za tiste energente, ki niso vezani na omre`ja, kot so to na primer naredili v Angliji in Walesu, kasneje pa {e drugod43. Zelo nevarno pa se je uspavati in si re~i: naj ta grenki kelih gre mimo mene. ^e ne bomo upo{tevali zahtev konkuren~nosti energetskih tr`i{~ v Evropi danes, bomo jutri pla~evali dolgove nekonkuren~nih odlo~itev na{ih energetskih planerjev44. 41 Na Vzhodu povsod, na Zahodu pa le ponekod. V [vici imajo od nekdaj in {e danes okoli tiso~ podjetij, na Norve{kem okoli 250. Vendar so to bili lokalni monopoli, ki jih {ele sedaj izpostavljajo medsebojni konkurenci. Enega bolj radikalnih zakonov o reorganizaciji elektrogospodarstva so sprejeli na Norve{kem, ne sicer zaradi problemov z oskrbo, ampak ker pa~ niso hoteli pustiti tega sektorja izven pospe{ene tekme za ve~jo konkuren~nost gospodarstev, civilizacij... 42 Direktiva Evropske komisije junija 1996. 43 Temu na rob je nekdo v ~asopis Elektrogospodarstva Slovenije zapisal “humorno” gloso o {irjenju virusa norih krav po Evropi. Ve~ina elektrogospodarstev se tega virusa de-regulacije ne boji ve~, ker so travme u`aljenih veli~in po sili morale hitro preboleti. 44 Brez posebnega komentarja: Tik pred volitvami leta 1996 je bil v javnost plasiran Nacionalni energetski program, kot govorica. Po posrednih poro~ilih naj bi bil investicijsko te`ji od programa learnega programa osemdesetih let, tvega preveč. Ni le soočena s tektonskimi razcepi in negotovostmi v lastnih vrstah, ki že jutri lahko postavijo pod vprašaj danes še trdno sklenjene kupčije, temveč tudi z budnim očesom mednarodnih inštitucij, ki bedijo nad konkurenčnostjo in monetarnim zdravjem slovenskega gospodarstva. Ter nenazadnje z javnimi razočaranji in frustracijami, ki ob pojavu grešnega kozla lahko obrnejo apatijo v radikalen in histeričen angažma. Narod se lahko “dogaja” tudi v demokraciji in ne le tam, kjer demokracije ni, in zato, ker je ni. Med “dogajanjem naroda” in monopolom investicijskega lobija obstaja vrsta vmesnih variant. Prva, ki je pogoj za vse druge, je vzpostavitev transpar-entnosti odločanja ter skladnosti pristojnosti in institucionalnih vlog. V njej gre ključnih elementih interpelacije subjekta (individualna svoboda, mobilnost, “užitek”, “prosti čas itd.) popolnoma razlikuje od (udarniško-gradbeniškega) imaginarija energetskega žrtvovanja. Ali z drugimi besedami - gradbeniško-udarniška retorika zgodovinske nujnosti avtocestnega programa deluje GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 103 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc avtocest, te`ak nekako {est milijard ekujev v petnajstih letih, od tega 62 % za investicije v elektrogospodarstvo. ONESNA@EVANJE NAPRODAJ ALI KONEC EKOLO[KEGA FUNDAMENTALIZMA Trg kot mehanizem spodbujanja tehnolo{kega in organizacijskega napredka so preizkusili tudi na podro~ju zmanj{evanja onesna`evanja. Bolj obi~ajen je normativni pristop: predpis o maksimalnih emisijah. Pristop te vrste je u~inkovit, ~e gre za neposredno nevarnost pri samem iztoku. Najve~krat pa je potrebno zmanj{ati koli~ino polutantov na kakem o`jem ali {ir{em podro~ju: v mestu, dolini; ali pa celotne emisije dr`ave, ker se {kodljive snovi kopi~ijo nad celim kontinentom ali globalno. Predpis, ki enakomerno obvezuje vse onesna`evalce, je samo navidezno u~inkovit, ker je zmanj{anje onesna`evanja razli~no drago, razli~ne so tudi koristi od procesov, ki povzro~ajo emisije. Druga pot je izdaja “dovoljenj za onesna`evanje”, ki jih v za~etku dobijo vsi onesna`evalci, kasneje pa se dopu{~ene koli~ine zmanj{ajo. Onesna`evalcu sta na voljo dve poti: ali zmanj{a lastne izpuste ali pa si dokupi dovolilnice. S tem dose`emo najbolj gospodarno zaporedje investiranja. To opombo sem naslovil kot B. Radej svojo knjigo (14), v kateri razpravlja o alternativnih pristopih k sanaciji okolja in navaja uspe{ne primere, predvsem iz ZDA. Podnaslov pa opozarja, da je razmislek o gospodarnosti ekolo{ke sanacije antiteza ekologizma kot dogme. EKONOMIJA OBSEGA Tu sem opozoril na uporabnost tr`i{~a kot mehanizma, ki ga s pridom lahko uporabimo tudi v energetiki in za razvoj tehnologij varovanja okolja. Ne more pa biti trg `e kon~ni cilj, kot tudi ni smiseln cilj kopi~enje raznih blag. To so lahko le delni, za~asni cilji, ki si jih zastavljamo v nenehnem iskanju. Eden izmed sklepov razmislekov v prvem delu je, da je raznoterost bistvena kvaliteta in pogoj trajnost neke razvojne smeri. v samoumevnem registru ekspanzije individualnih opcij - pri energetiki pa je tak register daleč od samoumevnosti. za pogojno (kondicionalno) ublagovljenje energetskih dobrin. Druga je vzpostavitev paralelne arene, zadolžene za strateško oblikovanje okoljskih, socialnih in političnih pogojev energetskega trga. V njej gre za anticipacijo obvladovanja bodočih rizikov in oblikovanje normativnih prestrezalnih mehanizmov njihove regulacije. Tretja je postopno oblikovanje de-etatiziranih, “samoupravnih” aren komunalnih energetskih storitev. Vloga države v njej je, da s kognitivnimi (teoretska refleksija, svetovalni servisi), normativnimi (zakonska in podzakonska regulativa) in materialnimi sredstvi (subvencije) pomaga na noge porajajočim se šibkim akterjem in diskurzom, ki odpirajo ta novi evolucijski prostor. 104 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 39 Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike Za ve~ino tehnolo{kih procesov je zna~ilno, da so ekonomsko u~inkovitej{i, ~e je velikost in proizvodnost naprave ve~ja. Poleg tehnolo{kih omejitev, vsakokratne zmo`nosti napraviti ve~ji stroj, je omejitev velikosti tudi vir, ki ga stroj izrablja, kot tudi mo`nost plasmaja blaga, ki ga proizvajamo. V energetiki lahko opazujemo celo stoletje dolgo obdobje pove~evanja strojev. Pogonski stroji so bili najprej omejeni s potrebami po mehanskem delu v enem kraju, ko pa je bila razvita tehnologija prenosa elektri~ne energije v velikem obsegu, so se odprle nove mo`nosti za ekonomijo obsega. Vzporedno pove~evanje prenosnih zmogljivosti in velikosti naprav se sicer ni povsem ustavilo, pa~ pa je hitrost pove~evanja manj{a. Manj{e pove~anje u~inkovitosti ne daje ve~ tolik{nega zagona kot prej. Stopnjevanje velikosti lahko opazujemo pri slovenskih termoelektrarnah. Prvi dve enoti v [o{tanju45, zgrajeni v petdesetih, imata neto mo~ manj kot 30 MW, naslednji, blok 3 ima neto mo~ 68 MW, nato pa sta sledila bloka 4 in 5 z mo~jo 250 oziroma 290 MW. Najve~je posa-mi~ne enote v toplotnih elektrarnah v svetu so na jedrsko gorivo, dosegajo mo~ 1500 MW, vse pa ka`e, da ta velikost ne bo kmalu prese`ena (nikakor pa ne bo kar podvojena, na primer na 3000 MW). Z gledi{~a Slovenije je o~itna ena izmed slabih strani velikih enot: pomenijo veliko tveganje `e za elektroenergetski sistem sam, ~e ne govorimo o te`avnem ume{~anju v okolje. Najve~ja poraba v Sloveniji je sedaj nekaj ~ez 1500 MW, tako da izpad 300-megavatne enote predstavlja petino porabe, to pa pomeni, da moramo imeti vsaj tolik{no rezervno zmogljivost (pri sebi ali v dogovoru s sosedi). Za Slovenijo bi bile dejansko primernej{e enote do 200 MW, tako da bi dis-ekonomije velikih enot ne ob~utili neposredno in z velikimi stro{ki. Sedanje elektrarne so se primerno vklju~evale v jugoslovanski elektroenergetski sistem, ki je bil mo~no povezan z 400-kilovoltnim prenosnim sistemom – obro~em Nikola Tesla, pa tudi sicer je ve~inoma deloval kot enoten 45 Termoelektrarne so pri~eli pospe{eno graditi potem, ko ni bilo ve~ ugodnih lokacij za hidroelektrarne. STROKOVNA JAVNOST IN POLITIČNO ODLOČANJE Predpogoj za uspešnost vseh teh sprememb in možnost medsebojnih učnih procesov med akterji znotraj aren ter med arenami samimi pa je dialog strokovnih javnosti. Množinska oblika, v kateri uporabljamo termin, pomeni tole: tudi znotraj posamezne stroke obstajajo številne šole, miselne usmeritve ali celo paradigme. Ideja znanosti kot enotne metodološko postopkovne racionalnosti je že dolgo mrtva. Celo znotraj istih strokovnih področij ne obstajajo nedvoumna enotna epistemološ-ka in metodološka spoznanja. Znanost je tako v kontekstu reševanja praktičnih vprašanj v prvi vrsti “kultura neprisilnega usoglašanja” (15, str. 39). To še posebej GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 105 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc 46 Odtegnimo pozabi {e za nekaj ~asa rezultate {tudij uglednih energetskih in{titutov iz ne-tako-davne preteklosti. V letu 1974 so bili v Zagrebu in Beogradu objavljeni rezultati {tudije “Optimalni kapaciteti nuklearnih elektrarna u elek-troenergetskom sistemu Jugoslavije do 2000. godine”, ki sta jo izdelala Institut za elektroprivredu, Zagreb in Energoprojekt, Beograd, pod vodstvom jugoslovanskega akademika prof. dr. Hrvoje Po`ara. V letu 1974 je bila poraba elektrike okoli 30 TWh (teravatnih ur), za leto 1983 so predvidevali porabo 80 TWh, leta 1991 140 TWh in leta 2000 240 TWh. Predvidevanja so se krhala `e v osemdesetih letih in zlomila ob koncu osemdesetih: leta 1983 je bila poraba 58 TWh (72 % pri~akovane) in leta 90 70 TWh (okoli 57 % pri~akovane). Po letu 1990 je poraba elektrike upadla in se utegne vrniti na raven leta 1990 {ele po letu 2000. Takrat so predvideli, da bo najugodneje pokrivati to porabo s kombinacijo premogovnih in jedrskih elektrarn, pri ~emer so predvidevali ekonomsko prednost jedrskih elektrarn. Do leta 1991 naj bi tako zgradili 9 jedrskih elektrarn gospodarsko-tehni~ni sistem s celotno mo~jo okoli 20 000 megavatov. Kljub temu lahko, vsaj po analogiji z gospodarskim in politi~nim sistemom SFRJ, resno podvomimo o u~inkovitosti vsega, kar je bilo takrat “optimizirano”.46 EKONOMIJA UČINKA Tehnična optimizacija se naslanja na robne pogoje, ki tradicionalno ne zajemajo širših učinkov. Širši učinki so lahko obeh predznakov. Tudi na strani oskrbe z energijo v zadnjem času zaznavamo prehod od ekonomije obsega na ekonomijo učinka. Ponovno pridobivajo prednost “pozabljeni” načini celovite oskrbe z energetskimi storitvami: kombinirana proizvodnja elektrike in toplote, uporaba lesa, lesnih ostankov in druge biomase, uporaba plina, ki nastaja pri gnitju odpadkov in oskrbovanje iz drugih lokalnih virov. Podobno imajo projekti izrabe vodnih tokov za energetiko v prihodnosti možnost le, če hkrati rešujejo še kak problem. Tako utegne biti energetska izraba reke Mure sprejemljiva, če bo projekt hkrati izboljšal vodni režim, zagotovil namakanje, izboljšal prehodnost z jezovi (ki so hkrati mostovi) in obenem ne spremenil krajine ob Muri v industrijsko-kmetijsko monokulturno puščavo, pač pa revitalizira v njeno genetsko, biološko in pokrajinsko pestrost. Soproizvodnja elektrike in toplote je ponovno odkritje. Industrijske in krajevne elektrarne, ki so večinoma temeljile na tem načelu, so od začetka stoletja sem izgubljale v konkurenci z velikimi elektrarnami. Danes so se razmere, če že ne obrnile, pa vsaj izenačile. Kar je pri velikih centraliziranih elektrarnah ekonomija obsega, je pri krajevnih in industrijskih elektrarnah ekonomija učinka. Velike termoelektrarne na premog dosegajo izkoristek nekaj nad 40 %, one s kombiniranim plinsko-parnim krožnim procesom nad 50 %. Pri soproizvodnji pa je skupni učinek za elektriko in toploto vsaj 80-odstoten. velja za interdisciplinarna področja reševanja praktičnih problemov, kakršno je sui generis energetska politika. V strokovno razpravo je tako lahko iniciiran vsak, ki v skupnosti strokovnjakov na nediskriminiran način legitimira kompetenčnost za razumevanje določenih aspektov obravnavanega fenomena, in ne le tisti, ki dokaže metodološko pravovernost do od stroke postuliranega objekta. Nediskriminira-nost se nanaša tako na spol kot na starost, strokovno področje, akademsko titu-lo ali nacionalnost. Šele če upoštevamo vse navedeno, je mogoče govoriti o “slovenski energetiki”. Kakršna koli ta že je in bo, se mora posloviti od sanj, da bo ona, ne pa politični odločevalci, tista, ki bo sprejemala odločitve v sferi tiste- 106 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike Male enote KPTE (kombinirane proizvodnje toplote in elektrike) se v boju za konkuren~nost sre~ujejo z dvema problemoma: ve~ji specifi~ni stro{ki (stro{ki na enoto mo~i) in neenakopraven dostop do omre`ja, ki ga monopolizirajo sistemski proizvajalci elektrike CELOVITO NA^RTOVANJE ENERGETIKE: PREVERJANJE NAUKOV Z MODELI Energetsko-sistemske raziskave v zadnjem ~asu sku{ajo premostiti prepad med stvarnostjo in poenostavljenim modelom (dogmo), ki so ga energetski na~rtovalci uporabljali dolga desetletja. Navezava posebnih modelov energetike na splo{ne modele, vklju~no z najbolj abstraktnimi, na ravni socialnih struktur, politologije in celo filozofije, je postopna. Tu je opisan pristop, ki v energetski model izrecno vklju~uje ve~ kriterijev, ki so bili doslej upo{tevani kve~jemu kot omejitve, ne pa kot enakopravni kriteriji za izbiro re{itev. OD NAPOVEDOVANJA DOGODKOV K MODELIRANJU MO@NIH POSLEDIC UKREPOV V NEGOTOVI PRIHODNOSTI V sliki 3 je shematsko prikazana raz{iritev obmo~ja strokovnih analiz, izhajajo~ iz osnovnega primera na~rtovanja elektroenergetskega sistema. Z raz{iritvijo metodologije naj bi bili poleg energetsko-ekonomskih kriterijev enakopravno upo{tevani okoljski, makroekonomski in socialni kriteriji. Celovito na~rtovanje virov v energetiki (Integrated resources planning, IRP) obsega celotno energetiko in upo{teva ve~ kriterijev. oziroma z NE Kr{ko deset elektrarn, do leta 2000 pa skupno 20 jedrskih elektrarn s skupno mo~jo 20.000 MW. Sedem let kasneje, leta 1981, preberemo (Chemical Engineering, 24. dec. 1981) izjavo podpredsednika zveznega komiteja za energetiko, g. Pavla Kunca, da se bo v naslednjih petnajstih letih mo~ jedrskih elektrarn v Jugoslaviji pove~ala od 664 MW (NE Kr{ko) na 6 664 MW. O~itno je, da model, ki so ga takrat uporabljali za predvidevanje mo`nega razvoja dogodkov, ni bil zadovoljiv. Ne da bi zahtevali to~no napoved takih dogodkov, kot je zlom celotnega sistema realnega socializma, lahko opozorimo, da je vsako predvidevanje znotraj posamezne paradigme ali para-prakse sila nevarno, ~e presega porast ve~ kot nekaj deset odstotkov. Kar je upravi~eno grajati, in velja tudi za dana{njo prakso energetskega na~rtovanja, je, da so se energetski na~rtovalci vztrajno zapirali v svoj krog (noli tangere circulos meos), ~eprav bi ravno ob takih ne le morali poklicati na pomo~ druge. Pogovor bi se lahko za~el z: “Ka`e, da je z na{im modelom nekaj narobe, dobimo ...” ga, kar pomeni celoto vseh možnosti in negotovosti in za kar ni mogoče ne uveljaviti apriornega kriterija niti se zanašati na minule izkušnje. Za reševanje negotovosti in rizikov tega ranga so moderne družbe razvile posebno sfero z njej ima-nentnimi pravili. Sfero politike. LOKALNA/KOMUN ALNA ENERGETIKA Komunalne energetike še ne zaznavamo kot bistveno alternativo centraliziranim sistemom oskrbe. Nauk (dogma) o bodoči in končni prevladi velikih 49 rešitev nad majhnimi je za dalj časa zavrl razvoj krajevnih energetskih rešitev. Iz naše bližnje 49 Čeprav je najkasneje od začetka šestdesetih let tega stoletja postalo očitno, da so glede razmerja med primarno in sekundarno energijo ekonomije obsega dosegle svoj zgornji tehnološki prag. O tem je slovenskim ener-getikom med drugimi leta 1990 predaval tudi kaliforn-jiski prof. dr. Christiansen. GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 107 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc kakovost/ ekologija ekonomika zanesljivost sociala oskrba raba ' ^ol celovito načrtovanje energetjke (IRP+) "N elektroenergetika Slika 3: Obmo~je analiz: klasi~ne optimizacije razvoja elektroenergetskega sistema, celovitega na~rtovanja elektroenergetike in sodobnega celovitega na~rtovanja energetike (kratice v uporabi v ZDA: LCP: Least Cost Planning – na~rtovanje za najni`je stro{ke (elektroenergetske oskrbe); DSM: Demand Side Management – vodenje rabe (elektri~ne) energije). Spreminja se tudi kontekst strokovne podpore odlo~anju. Sedanje zahteve za strokovno podporo odlo~itvam ponazarja vinjeta v sliki 4. Teorija daje nekaj vpogleda v mo`nosti za ve~kriterijsko “optimizacijo”. Narekovaj je potreben, ker so razmere precej druga~ne kot v primeru enega kriterija, ko vsaj na~elno lahko objektivno i{~emo optimalno re{itev. ^e moramo uporabiti ve~ kriterijev, kar po definiciji pomeni, da jih s formalnimi postopki ne moremo prevesti na en kriterij, so razmere kvalitativno druga~ne. Za razmerje med strokovno podporo in sistemom odlo~anja je v primeru ve~kriterijske optimizacije zna~ilno, da strokovnjaki ne morejo sami izbirati optimalne variante. Strokovna podpora odlo~anju, ki je prej velikokrat nadome{~ala odlo~anje samo, postaja bolj zahtevna. Opraviti je treba ve~ izra~unov kot pri enokriterijski optimizaciji, poleg 50 Vendar bi bilo zmotno misliti, da so bili lokalni energetski sistemi podvrženi nenaklonjeni državni intervenciji le v komunističnih režimih. Tudi v ZDA je mogoče od začetka 20-ih let tega stoletja, še posebej pa v času okoli New Deala, zaznati močan trend naraščajoče državne regulative in intervencije, ki je onemogočila velik del zgodovine je znano, da so po drugi svetovni vojni z dekreti ukinjali in celo zasipali male hidroelektrarne, ki jih sedaj obnavljamo50 Čeprav so sistemi oskrbe med seboj povezani, je vendarle koristno, da obe “energetiki”, centralno in lokalno, konceptualno ločimo, da se nam ne ponovi napaka njune primerjave samo po enem parametru, na primer po ceni naprave na enoto moči ali po proizvodnih stroških. Primerjati ju je treba po vrsti kriterijev, ki šele dajo pravo sliko primerjalnih prednosti in slabosti ter vsaki obliki oskrbe z energetskimi storitvami odrejajo svoje mesto. Komunalni energetski sistemi vključujejo distribucijo energije in energentov, izrabo lokalnih obnovljivih virov, servisiranje energetskih storitev in multikriterijalno 108 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike Odlo~anje v dru`benem/ dr`avnem kontekstu • Konkretna praksa demokrati~nega odlo~anja • Komunikacije med strokovnjaki in odlo~ujo~imi Ve~ kriterijev za odlo~anje Slika 4: Sodobni kontekst strokovne podpore odlo~anju v energetiki tega pa mora biti strokovno-analiti~ni proces transparenten, da se vklju~i v celovit proces odlo~anja. Namesto optimalne re{itve je v ve~kriterijski “optimizaciji” mo`no s strokovno analizo dolo~iti le podro~je u~inkovitih re{itev, t. i. Paretovo mno`ico (glej sliko 5). Paretovo mno`ico lahko razi{~emo z iskanjem posami~nih u~inkovitih re{itev (polni krogi) ali s klasi~no optimizacijo. Posamezni presek Paretove mno`ice dobimo, ~e fiksiramo en parameter (~rtkasta navpi~nica). C-ja v sliki 5 sta merili za dva kriterija, po katerih vrednotimo rezultat izbire; prikazan je primer minimizacije po obeh kriterijih. Podro~je u~inkovitih re{itev je na meji vseh mo`nih re{itev, in sicer v tistem delu, ki polje mo`nih re{itev omejuje v smeri minimizacije kriterijev (polna krivulja). Desni del krivulje (~rtkano) je tudi meja mo`nih re{itev, vendar te re{itve niso u~inkovite. ^e je C1 merilo {kodljivih emisij in C2 merilo stro{kov, je pomen navpi~nice, da i{~emo najcenej{o re{itev pri izbrani koli~ini emisij. optimalizacijo sistema po tehničnih, ekonomskih, okoljskih, socialnih in kulturnih parametrih. Gre torej za: 1) preskrbo določenega območja z elektriko, daljinsko toploto, plinom, tekočimi in trdnimi fosilnimi gorivi, biomaso; 2) svetovanje občanom in podjetjem pri optimalizaciji energetskih naprav, zmanjševanju porabe energije za zagotavljanje energetske storitve (ogrevanje, razsvetljava, pogon) in/ali izboljšanje standarda energetskih storitev; 3) zagotavljanje projektantskih in izvedbenih storitev, storitev finančnega svetovanja ter financiranja projektov; industrijskih in lokalnih energetskih obratov. S stališča napredka v pretvorbi primarne v sekundarno in končno energijo je bilo to sicer upravičeno, saj se je količnik nadaljnjega četrt stoletja izkoristka izboljševal. Toda državna intervencija je imela tudi to neljubo stransko posledico, da je državno podprta znanstvena parapraksa, ki je GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 109 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc učinkovite rešitve C > ,1-- f v I neučinkovite rešitve I fil^ l_i-| ^a^Nj^ _^^*^ L X^ V * X f Paretova množica -^. [področje učinkovitih rešitev J C ¦ , > optimalna rešitev za konkretno ^razmerje vrednosti j e^L 5-^5^ onesnaženje C 1 Slika 5: Ponazoritev ve~kriterijske optimizacije Pri metodi eksternih stro{kov sku{amo okoljske vplive, vklju~no s tveganji za zdravje in `ivljenje, izraziti z denarnimi vrednostmi. Zunanje vplive procesa monetariziramo. Ponazoritev tega postopka iskanja “optimalnih” re{itev je v sliki 5 tangenta na krivuljo Pareto-optimalnih re{itev. I{~emo najugodnej{o re{itev za neko dolo~eno razmerje vrednosti oz. za sumarni indikator C = a C + a C . Tudi na ta na~in lahko 11 22 podrobno razi{~emo Paretovo mno`ico, n. pr. z izbiro razli~nih razmerij vrednosti, kar je ponazorjeno s ~rtkano tangento. Ve~kriterijski problemi nujno vsebujejo fazo medsebojnega vrednotenja razli~nih vplivov. Razlika je v zaporedju. Pri metodi eksternih stro{kov najprej i{~emo medsebojno ute` med razli~nimi kriteriji (na primer stro{ki in okoljskimi vplivi), ve~kriterijska optimizacija pa pu{~a primerjavo za sklepno fazo izbire variant (slika 6). omogočila uspeh ekonomije obsega, prevladovala še četrt stoletja po tem, ko ekonomija obsega ni več napredovala, ampak korakala na mestu. 51 Tradicionalne (lokalne) skupnosti pa ne utegnejo biti samo institucionalni kreatorji normativno vprašljivih ali vsaj nezadostnih identitet ter na 4) izdelavo lokalnih energetskih planov (predvsem za toploto); 5) načrtovanje, projektiranje in izvedbo izrabe lokalnih obnovljivih virov; 6) skrb za ohranjanje krajinske identitete, ohranjanje narave in kulturne krajine in varstvo okolja; 7) optimalizacijo sistema s stališča integracije v lokalno/regionalno gospodarstvo; 8) vodenje in tehnično optimalizacijo energetskega sistema; 9) komunikacijske in odločevalne procese med akterji, ki so nosilci funkcionalnih interesov sistema, ter med potrošniki in tistimi, ki menijo, da jih odločitve “prizadenejo”; IIO GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike Ve~kriterijska analiza vhodne spremenljivke izhodne spremenljivke - u~inki .I\ model sistema r-~- i^ ve~kriterijska “optimizacija” x, > ^X^ C 2 J>(ekonomski) 1 C t ^> L----- \s^ Monetariz acija - metoda eksternih stro{kov _|\ model sistema r-^ optimizacija <^i ^r1!1! r^~ * > n 1-----\^ C2 >LJ i^- L---^ Slika 6: Postopka iskanja optimalne re{itve pri ve~kriterijski analizi in pri metodi eksternih stro{kov Vsak izmed obeh pristopov ima prednosti in šibke strani. Pri metodi eksternih stroškov takoj zadenemo ob vprašanja vrednosti človeškega zdravja in življenja. Odgovor ostaja sporen ali pa kvečjemu ugotovimo širok razpon vrednosti. V naslednji fazi bomo našli eno ali več “optimalnih rešitev”, ki pa jih bo bremenila sporna vrednost kriterijev. Koristno bo izračunati več variant, za različna razmerja vrednosti. S tem se že približamo splošni raziskavi področja učinkovitih rešitev oz. določitvi Paretove množice. Metoda eksternih stroškov spodbuja zelo podrobne raziskave zunanjih vplivov posameznih tehnologij. Ne glede na možnost računske optimizacije dajejo te raziskave pomemben vpogled. Opozoriti je potrebno na izčrpno študijo, ki jo financirata Evropska unija in ZDA (8). Le navidezna slabost večkriterijske optimizacije kot bolj priporočljive metode je, da odloži vprašanje medsebojnega uteženja 10) diskurzivno, simbolno-ritualno produkcijo kolektivnih identitet, občutkov pripadnosti in solidarnosti, zavesti o “skupnosti” ter inovacijo komunikacijskih in odločevalnih form, ki lahko simbolno-ritualno sintetizirajo procese ciljnih tehničnih racionalnosti, diskurzivne proizvodnje “skupnosti”51 ter “racionalnih” ekonomskih in političnih odločitev. Komunalni energetski sistemi vključujejo in reflektirajo različne racionalnosti: racionalnost komunikativnega delovanja ter racionalnosti ciljno usmerjenih procesov. V tem smislu se že ex ante razumevajo kot socio-tehnični sistemi (7, pogl. 10) , za razliko od klasičnih industrijskih sistemov ekonomije obsega, ki so do samozavedanja svoje socialne “komponente” prišli šele v neko (pre)ozko teritorialno območje vezane solidarnosti. Te rigidnosti lahko prizadanejo tudi funkcionalno sposobnost lokalnih energetskih sistemov ali povečujejo stroške njihove sprejemljivosti. GLOBALNI TRENDI V ENERGETIKI 111 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc do kon~ne faze odlo~anja. Dejansko se s tem smiselno uokviri strokovna podpora odlo~anju, kot je prikazano na sliki 7. V tej strukturi re{evanja problema so jasno razlo~ene faze strokovnega dela in odlo~anja ter razvidne interakcije. “Postavitev problema”, “odlo~anje” in “izvajanje” so faze, v katerih je poudarek na interakciji med skupino za odlo~anje in njeno strokovno podporno skupino. Zaradi ugnezdenja faze “kvantitativna analiza” je razvidna tudi osnovna zahteva, da mora biti ta faza, poleg tega, da je strokovno korektna, tudi ~imbolj transparentna. Slika 7: Koraki ve~kriterijskega odlo~anja – shema strukturiranega pristopa k strokovni podpori strate{kemu odlo~anju Struktura o`jega strokovnega dela mora upo{tevati ugnez-denje. Z ozirom na to obsega te faze: – kvantitativna formulacija problema – kriteriji in merila – ukrepi in strategije – okvirni podatki, scenariji političnem spopadu s tistimi, ki so bili dejanske ali potencialne žrtve nehotenih stranskih posledic visokocentraliziranih in funkcionalno diferenciranih sistemov odločanja ekonomije obsega. Torej šele a posteriori in za ceno visokih transakcijskih stroškov ali celo nezmožnosti implementacije tehnologij ekonomije obsega, ki so jih vrednostne in institucionalne premise ter poli-tično-tržna dinamika industrijske rasti usmerili k paradoksalni dinamiki zmanjševanja (ekonomskih, političnih in tehnoloških) rizikov za ceno povečevanja rizičnih potencialov (1). Komunalni energetski sistemi v industrializiranih družbah ne morejo, in najverjetneje vsaj srednjeročno tudi ne bodo mogli, nadomestiti kompleksnih 112 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike — modeliranje in modelski izračuni — določitev učinkovitih in robustnih rešitev — predstavitev priporočil za odločanje in razprava o njih. V prvi fazi se interaktivno, med strokovno skupino in odločujočimi, izvede dialog glede splošnega področja zanimanja in želenih ciljev. Dogovoriti se je treba za kriterije vrednotenja rešitev (zaenkrat še brez medsebojnega uteženja), količinska merila za kriterije, okvirni nabor ukrepov, ki bodo v analizi upoštevani kot strategije, ter konstantne in variabilne okoliščine, ki jih mora analiza upoštevati (okvirni podatki, scenariji). Klasični del strokovne analize, modeliranje in modelski izračuni, morajo biti v tem kontekstu čim bolj pregledni. Določitev učinkovitih rešitev je lahko splošna, v smislu določitve Paretove množice, ali pa že interaktivna. 2 izrazom “robustne rešitve” je nakazan še en vidik določitve množice učinkovitih rešitev. Praviloma bo dodatni kriterij ta, da naj bo priporočena strategija tudi odporna na spremembe zunanjih pogojev analize. Variabilnost okoliščin naj bo zajeta v scenarijih — naboru predpostavk o zunanjih variabilnih okoliščinah. Zadnja faza, odločanje, je ponovno zelo interaktivna. Ni izključeno celo, da bo zahtevana dopolnitev izračunov ob spremenjenih predpostavkah. MULTIKRITERIJSKA OPTIMALIZACIJA KOMUNALNIH ENERGETSKIH SISTEMOV Male hidroelektrarne so dober primer zahtevnosti koordinacije v primeru enakopravne obravnave vseh kriterijev v modelu multikriterijske optimalizacije. Upoštevati je potrebno kriterije energetsko-sistemske upravičenosti (mesto in režim obratovanja glede na položaj v omrežju), donosnosti (oddaljenost od omrežja, skupna proizvodnja in proizvodnja glede na uro in mesec v odnosu na tarifni sistem odkupa, investicijski stroški ter stroški obratovanja in vzdrževanja), morebitno globalnih sistemov oskrbe z energijo in energenti, kot jih oblikujeta geopoliti-ka in dinamika globalnih in globalnoregionalnih (npr. EU in NAFTA) energetskih tržišč. Kot tudi ni niti verjetno niti nujno, da bi celo v najbolj radikalnih ekoloških scenarijih zmanjševanja emisij CO 2 uveljavili popolno prepoved uporabe fosilnih goriv, ampak gre predvsem za omejitev njihove uporabe glede na “nosilne zmogljivosti” ekosistemov. Tudi ideja napajanja velikih energetskih porabnikov, npr. aluminijskih in železarskih kombinatov z lokalnimi malimi vodnimi elektrarnami, kogeneracij na biomaso in elektrarn na veter, je prav tako absurdna kot ideja izvoza tako proizvedene elektrike. V tem smislu komunalni energetski sistemi niti dolgoročno ne pomenijo grožnje za obstoj GLOBALNI TRENDI V ENERGETIKI 113 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc strateški pomen (primer vojne ali naravne nesreče), vplive na okolje (vodni režim, življenje v biotopu, riziko onesnaženja vodnooskrbovalnega območja, estetsko-krajinska skladnost) ter na lokalno infrastrukturo, poselitev in zaposlovanje. Zgodi se lahko, da eden od teh kriterijev (npr. pomen za TO) popolnoma zasenči druge ali pa je izbor opravljen po naključnih, nesistemskih kriterijih, kot so to zveze in poznanstva z državnimi in lokalnimi mogotci ali uspešno postavljanje ostalih pred logiko izvršenih dejstev. Koordinacija in optimalizacija na državni ravni se ne zdi niti smiselna niti mogoča. Seveda pa je vloga države v tem, da pripravi minimalne tehnične in pravne standarde, zagotovi učinkovit nadzor nad njihovim izvajanjem ter po možnosti sofinancira izgradnjo pilotnih in “zglednih” objektov. Prenos stroškov koordinacije na posameznika kot alternativa državni regulaciji je dosedaj vodil bodisi v klientelizem bodisi v gladovne stavke investitorjev. V tej konstelaciji se zdi smiselno, da bi dobile občine pristojnosti in sredstva za prostorsko planiranje dejavnosti lokalne energetike in koordinacijo in optimalizacijo multikriterijskega odločanja. S tem bi bili posamezni investitorji (delno) razbremenjeni rizikov stroškov usoglašanja (ali rizika izogibanja teh stroškov), ne bi pa seveda bili razbremenjeni rizika same investicije. Bilo pa bi smiselno, da država in lokalne skupnosti oblikujejo tudi pozitivne sankcije (ugodni krediti npr.) za tiste, ki si npr. prizadevajo, da njihova mala vodna elektrarna prej spominja na dobri stari mlin kot pa na čudo, ki je padlo iz vesolja. Vendar tako premislek s perspektive sociologije lokalnih skupnosti kot premislek s stališča znanosti o odločanju (policy znanosti) pokaže, da je za možnost optimalizacije potrebno še kaj več kot uravnotežena razmerja med strokami ter med korenčki in palicami. V vseh kolektivnih nehierarhičnih procesih, ki morajo enakopravno upoštevati več nekomenzurabilnih kriterijev, morajo udeleženci ustvariti neko skupno kolektivno identiteto, da bi bilo usoglašanje sploh možno. Pripoznanje “globalnih energetskih sistemov”. So pa izziv paradigmi ekonomije obsega in okvirom s socialno državo monopoliziranih strokovnih parapraks (11, str. 102 -105) ter ekonomiji obsega imanentni težnji po elektrifikaciji energetske politike in favoriziranju ekonomike ponudbe (supply side economics) pred ekonomiko povpraševanja (demand side economics). In v tem smislu so konkurenčni ekonomiji obsega znotraj politične paradigme povečevanja sposobnosti podsistemov za multikriterijsko usoglašanje z drugimi podsistemi in “okoljem”, da bi se povečala zmožnost usmerjanja in zmanševanja transakcijskih stroškov usklajevanja, pred katere je zaradi “meja rasti” oz “meja nosilnih sposobnosti ekosistemov” postavljen politični sistem. 114 GLOBALNI TRENDI V ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike sogovornika kot legitimnega in enakopravnega akterja, zmo`nost v`ivljanja v vlogo in argumentacijo drugega, znati prepri~evati in znati poslu{ati so samo nekateri izmed kriterijev in ve{~in etike komunikativnega delovanja, ki je pogoj nevsiljenega oblikovanja kolektivne identitete. Pri tem se v modernih dru`bah udele`enci ne morejo odpovedati niti mo`nosti maksimizacije svojih individualnih opcij niti mo`nosti samoomejevanja lastnih opcij, kadar ~ista intuicija ka`e na to, da komulativna vsota pozitivnih u~inkov racionalnega samoomejevanja lahko presega stro{ke individualne odpovedi.52 Vendar zgolj slutnja in gola mo`nost kolektivnega dobi~ka ob individualni odpovedi {e ne zado{~a, da akter svojo individualno ra~unico zamenja z integralnim prera~una-vanjem. Akter mora verjeti, da bodo v skadu z integralnimi premisami komulativnega dobi~ka ravnali tudi ostali in da obstajajo institucionalni mehanizmi sankcioniranja potencialnih “free riderjev”, torej tistih, ki normativno zagovarjanje (individualnega) samoomejevanja uporabljajo kot sredstvo za maksi-malizacijo svojega dobi~ka na ra~un ostalih.53 Povedano s primerom: graditelj male vodne elektrarne mora verjeti, da bodo njegovi pove~ani stro{ki zaradi prilagajanja ohranjanju biolo{ke in kulturne raznolikosti vsaj visoko cenjeni v lokalni in {ir{i skupnosti. Prepri~an mora biti, da v o~eh drugih ne bo veljal za bedaka ali celo za izdajalca, ~e `e suha prora~unska blagajna ne more primakniti nekaj podpore v te namene. [ele ta zavest, da lahko na neki drugi ravni (v na{em primeru ravni ugleda in/ali statusa) nekaj pridobi, ~e prevzame del transakci-jskih stro{kov usogla{anja. Brez kolektivne identitete in solidarnosti optimalizacija med udele`enci z razli~nimi identitetami in na skupno mero nezvedljivimi interesi ni mogo~a. Kolektivna identiteta in na njo vezana zmo`nost solidarnosti sta tako referen~na okvirja za mo`nost ne le kolektivnih, temve~ kot nam ilustrira znamenita “zapornikova dilema” iz teorije iger, v dolo~enih primerih tudi individualnih optimali-zacij opcij.54 Vendar ni od Boga dana niti ne more biti sama 52 To “utopijo ni~elne opcije” obse`no obravnava Offe (1990), prav tako kot tudi moralne in institucionalne vidike institucionalnega samoomejevanja (1993). 53 Ilustrativen primer “free riderja” bi bil nekdo, ki (javno) zagovarja ve~jo uporabo javnega transporta, kolesarjenja in pe{a~enja, vendar zato, da bi se lahko on/a bolj hitro in udobno preva`al/a po mestu z osebnim avtomobilom. 54 V tem “vicu” gre za naslednje: ~e nobeden od dveh v lo~enih celicah zaprtih zapornikov ne bo pri~al proti drugemu, jo bosta oba odnesla s po tremi leti aresta. Toda tisti, ki bi pri~al proti drugemu bi jo odnesel z enim letom zapora, vendar le v primeru, da drugi ne bi pri~al proti njemu. V primeru pa, da pri~ata drug proti drugem, bo vsak obsojen na pet let aresta. Solipsisti~ni izra~un tako privede tudi do individualno suboptimalne re{itve. PRIMER MALIH VODNIH ELEKTRARN Nesmiselno bi bilo npr. pričakovati, da bi Slovenija z velikim nacionalnim programom izgradnje (delno) tipiziranih malih hidroelektrarn (10 MW) izkoristila ves svoj tehnični potencial (približno 1000 GWh/leto) in z dobro tehnično-upravno-ekonomsko-marketinško državno koordinirano akcijo ter programom državnih subvencij znižala stroške na kWh elektrike do te mere, da bi z njo napajala TGA Kidričevo ali jo celo prodajala po konkurenčni ceni na tretja tržišča. Male vodne elektrarne imajo s tehničnega vidika obratovanja elektroenergetskega sistema cel kup pomanjkljivosti, a vsaj dve prednosti: GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 115 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc 55 Kon~na energija: sta-tisti~na definicija za energijo, ki jo prevzame uporabnik na prevzemnem mestu, t. j. na to~ki zadnje komercialne transakcije. po sebi absolutni princip ali regulativna ideja. Osnovno vpra{anje v modernih tako od religije kot tudi od etnonaciona-lizma sekulariziranih dr`avah je, na kak{en diskurzivni in institucionalni na~in se vzpostavljajo kolektivne identitete, ki so nosilci solidarnosti. SKLOP PROJEKTOV “CELOVITO NAČRTOVANJE ENERGETIKE ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE V SLOVENIJI” V skladu z navedenimi smernicami večkriterijskega odločanja je v Sloveniji zastavljen sklop projektov “Celovito načrtovanje energetike za učinkovito rabo energije v Sloveniji”, ki je tekel v letih 1995 in 1996, zaključen pa bo zgodaj leta 1997. Postavitev problema izhaja iz ugotovitev o potencialnih prihrankih energije. V primerjavi s končno energijo55, porabljeno v letu 1994 v Sloveniji (163 PJ, petajoulov), je bil v projektu “Strategija učinkovite rabe energije v Sloveniji” (2) potencial za zmanjšanje porabe energije (ob nezmanjšani in nespremenjeni proizvodnji oz. energetskih storitvah) ocenjen na 26,9 %, v primerjavi s celotno primarno energijo (240,6 PJ) pa je prihranek 18,2 %. Čeprav gre za nesporno zanimiv podatek, pa ne prvi ne drugi še ne daje prave mere za strateško odločanje, saj gre za seštevanje različnih veličin (glej tabelo 1). Prav tako na osnovi seznama posameznih učinkov ne moremo oceniti niti celotnega zmanjšanja stroškov za energijo, niti zmanjšanja emisij, niti morebitnih drugih vplivov. Program projektov “Celovito načrtovanje energetike za učinkovito rabo energije v Sloveniji” uvaja novo metodologijo strokovne podpore odločanju kot tudi nova orodja za modeliranje in modelske izračune. Sestavina metode, ki se uvaja, je tudi multikriterijsko odločanje ob tveganju. 1. izpad posamezne enote niti na regionalni ravni ne ogroža stabilnosti celotnega sistema; 2. prispevajo k izboljšanju kvalitete odjema na izpostavljenih končnih točkah odjema. Sposobnost napajanja lokalnih omrežij in zagotavljanja strateške oskrbe v pogojih možnosti kolapsa nacionalnega omrežja je bila tudi tista sistemska prednost, zaradi katere so se male hidroelektrarne do druge polovice osemdesetih pri nas gradile predvsem za potrebe Teritorialne obrambe. Na splošno so tudi pozitivno ocenjeni njihovi okoljski vplivi, zlasti kar se tiče zadrževanja hudournih voda in vzdrževanja kulturne krajine. Ni pa rečeno, čeprav tudi ni 116 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike Sektor Ekonomsko upravi~eno pri cenah energije v letu 1993, PJ letno Opombe Industrija 4,8 elektrika in toplota Soproizvodnja v industriji 8,5 prihranek na ravni primarne energije Stanovanjske zgradbe 8,5 elektrika Kompaktne fluorescentne sijalke 2,7 elektrika Poslovne in industrijske zgradbe 7,3 toplota Transport ? ocena za avtobuse in tovornjake: 10 do 20 % Soproizvodnja v obstoje~ih sistemih daljinskega ogrevanja 4,6 prihranek na ravni primarne energije Soproizvodnja v novih sistemih daljinskega ogrevanja 12,0 prihranek na ravni primarne energije SKUPNO 43,8 razli~ne oblike in nivoji Tabela 1: Ocena potencialov za u~inkovitej{o rabo energije V fazi uvajanja metode, s potekom projekta PHARE “Integrated Resource Planning for the Efficient Use of Energy in Slovenia”, bo v vlogi organa odlo~anja nastopil diskusijski panel, ki ga sestavlja ducat energetskih strokovnjakov z razli~nimi interesnimi ozadji. V prvi fazi projekta je bil na osnovi predloga “Resolucije o u~inkoviti rabi in oskrbi z energijo v Sloveniji” oblikovan nabor kriterijev in meril, ki je podan v tabeli 2. Nova orodja omogo~ajo ve~jo preglednost modeliranja in ra~unskih postopkov. Osnovna prednost sistema MESAP, ki ga razvija Institut für Energiewirtschaft und Rationelle Energieanwendung (IER) Univerze v Stuttgartu, je, da povezuje orodja za modeliranje in izra~une z enotno podatkovno bazo. Osnova za izra~une je model energetskega sistema v standardni obliki “referen~nega energetskega sistema” (RES) (slika 6). Prikaz energetskih procesov v celotnem gospodarstvu je mo~no agregiran. Vertikalne ~rte v grafi~nem prikazu ponazarjajo zbirne koli~ine energije, npr. posamezne vrste primarne izključeno, da imajo male vodne elektrarne zgolj pozitivne okoljske in naravovarstvene vplive. Zakonske hiperregulacije na enem ob sočasni zakonski nedodelanosti in pravnih luknjah na drugem področju, neobstoj lokalnega energetskega načrtovanja oz. nekompetenčnost občin za izdelavo kategorizacije namembnosti vodotokov, mentaliteta divjega lastninjena in zgolj egoističnih ekonomskih računic ter posledično ignoriranje predpisov o največjem dopustnem odvzemu vode iz vodotoka kot biotopa; pomanjkanje organiziranega svetovanja in programov finančne pomoči pri prilagajanju tovrstnih objektov estetiki krajine in etnoarhitekturni dediščini; dolgoleten negotov odkup energetskih presežkov oz. neugodne odkupne tarife GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 117 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc energije, sekundarne energije, kon~ne energije. Tudi druge sumarne koli~ine prika`emo z navpi~nicami, bodisi da gre za vhodne veli~ine, kot npr. {tevilo prebivalcev, ali gospodarsko aktivnost v posameznih sektorjih industrije. Klju~na novost je izrecna navedba energetskih storitev, kot npr. ogrevanje prostora in razsvetljava, ne pa da, kot je bila navada prej, neposredno pove`emo rast dru`benega proizvoda in porabo energije. Energetske storitve lahko zagotovimo na razli~ne Kriterij Indikator Enota Omejitev Ekonomski celotni stro{ki energetskega sistema ECU specifi~ni stro{ki za proizvodnjo energije (po nosilcih energije) ECU Energetski: zanesljivost in kakovost oskrbe rezervne zmogljivosti v EES (pogoji UCPTE) % zmogljivosti v kriti~nih razmerah LOLE ure letno zaloge goriv dnevi normalne porabe 90 dni ob~utljivost na dvig cene nafte za 50% (vklj. posledi~ni vpliv na ceno plina) % BDP Zdravstveni in okoljski emisije SO 2 t * emisije CO 2 t najve~ na ravni l. 1990 emisije NO x t prah t Energetska razmerja kon~na proti primarni 1 koristna proti kon~ni 1 2 % letno faktor obremenitve 1 Socialni nezaposlenost rudarjev % - stro{ki za energijo v gospodinjstvih % dohodka - stro{ki za energijo v industriji % dodane vrednosti - Tabela 2: Nabor kriterijev in meril za ve~kriterijsko vrednotenje energetskih strategij itd., vse to je prispevalo k temu, da je marsikatera mala hidroelektrarna dokazala, da je majhno lahko grdo in naravi neprijazno. Vendar pa bi lahko kljub temu, da je bila večina transakcijskih stroškov usklajevanja med neusklajenimi sektorskimi racionalnostmi prenešena na investitorja, našli tudi zgledne primere. 118 GLOBALNI TRENDI V ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike na~ine, z razli~nimi energetskimi procesi in na osnovi razli~nih nosilcev energije. Procesi energetskih pretvorb ali transporta, razdeljevanja itd. povezujejo navpi~nice. V sliki 8 je prikazana na~elna ~lenitev energetskega sistema na centralne in lokalne sisteme za oskrbo in na glavne sektorje rabe energije. V projektu je pozornost zaenkrat usmerjena predvsem v rabo energije v industriji in gospodinjstvu ter v lokalne energetske sisteme. Zaradi tesne povezanosti so obravnavani tudi centralni sistemi oskrbe z energijo (elektrarne itd.), manj podrobno pa bo predstavljen transportni sektor in sektor storitev. emisije, primarna energija, kon~na energija energetske storitve energija, blago =1 h proces C - centralni sistem oskrbe L - lokalni sistemi oskrbe I - industrija G - gospodinjstvo Transport, storitve in druge dejavnosti so modelirane manj podrobno Slika 8: Na~elni prikaz energetskega sistema v obliki referen~nega energetskega sistema (RES) ANDREJ KLEMENC (1963), je diplomirani politolog. Kot študent je bil aktiven v mladinskem okoljskem gibanju. Med leti 1988 in 1994 je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede.Univerze v Ljubljani. Je dolgoletni član Časopisa za kritiko znanosti (domišljijo in novo antropologijo), pri katerem sedaj ureja rubriko Oikos. Preživlja se kot urednik, publicist, raziskovalec in svetovalec, predvsem na področju eneregetskih in okoljskih politik. GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 119 Miha Tom{i~, Andrej Klemenc Pri~akujemo, da bo izvedba programa projektov “Celovito na~rtovanje energetike za u~inkovito rabo energije v Sloveniji” dala nov vpogled v energetski sistem Slovenije in kvantitativne osnove za strate{ke odlo~itve v energetiki, posebno na podro~ju u~inkovite rabe energije in glede spodbujanja razvoja lokalnih energetskih sistemov. Raznoterost: zavarovanje prihodnje uspe{nosti VIRI Bistvene negotovosti dogodkov v prihodnosti dajejo prednost raznoterosti; ve~jo verjetnost trajne uspe{nosti imajo vrste, skupnosti, civilizacije z ve~jo raznoterostjo. ^lovek in njegove skupnosti uporabljajo abstraktne modele za predvidevanje verjetnih dogodkov v prihodnosti, poenostavitve kompleksnih modelov so nauki ali dogme. Modeli ne napovedujejo prihodnosti, ampak le verjetne izide. Potencialna nevarnost dogem je v preseganju obmo~ja njihove veljavnosti. Koristna je sposobnost preverjanja veljavnosti dogme z bolj kompleksnim modelom. Mehanizem tr`ne konkurence proizvajalcev blaga je u~inkovit pospe{evalec razvoja. Zamisel tr`i{~a izklju~uje fizi~ni spopad konkurentov ali nadvlado s silo; je antiteza vojne. MIHA TOM[I^ (1941), diplomirani in`enir strojni{tva, magister in doktor tehni{kih znanosti, habilitiran kot izredni profesor za predmete Modeliranje procesov in Energetski sistemi na Fakulteti za strojni{tvo Univerze v Ljubljani, strokovni svetnik In{tituta Jo`ef Stefan, Ljubljana, kjer je tudi zaposlen v Centru za energetsko u~inkovitost. Predsednik Slovenskega E -Foruma, dru{tva za energetsko ekonomiko in ekologijo. LITERATURA BECK, U. (1986): Risikogesellschaft: Auf dem weg in eine andere Moderne, Frankfurt. “Energy Conservation Strategy for Slovenia”, projekt Phare, glavni izvajalec: ETSU, VB, Final report, junij 1996. Externalities of Fuel Cycles “ExternE Project”, Working Documents, Report {t. 9: Economic Evaluation. An Impact Pathway Approach, EC DG XVII, december 1995. GATLEY, D. (1995): Strategies for OPEC’s Pricing and Output, The Energy Jouranla, IAEE, 16 (3, 1995) 39–66. IEA World Energy Outlook, OECD, Pariz, 1995 in 1996. 120 GLOBALNI TRENDI V ENERGETIKI Globalni trendi v sodobni energetiki – K novemu samorazumevanju energetike KITSCHELT, H. (1983): Energie und Politik: Energie-Technologiepolitiken in den USA der BRD, Frankreich und Sweden, Frankfurt/New York KRAWINKL, H. (1991): Fuer eine neue Energeipolitik: was die BRD von Daenmark lernen kann, Frankfurt/M. KREWITT, W. et al. (1995): External Costs of Fossil Fuel Cycles, Proc, 3rd Int. Conf. on Social Costs of Energy Conversion & Transportation in the United States and Europe for a Sustainable Development, 27.–30. maj, 1995, Ladenburg, Nem~ija. LUK[I^, A.(1993): Komunikacijske in odlo~evalne forme v tehnolo{ki civilizaciji, v: ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t. 152/153, str. 71–85. J., CUEILLE, J-P. (1996): Evolution and Outlook for Fossil Fuel Production Costs, IAEE Newsletter, Fall 1996, poro~ilo na mednarodni konferenci IAEE, Budimpe{ta, 27.–30. maj 1996. NORDIN, I. (1993): Dr`ava, tehnologija in na~rtovanje, v: ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t. 152/153, str. 95–110. OFFE, C. (1990): Modernost, utopija, racionalizacija, v: ^asopis za kritiko znanosti, {t. 127, str. 16–39. OFFE, C. (1993): Spona in zavora: moralni in institucionalni vidiki “inteligentnega samoomejevanja”, v: ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropolgijo {t. 152/153, str. 47–67. RADEJ, B. (1994): Onesna`enje naprodaj, Konec ekolo{kega fundamentalizma, ZMAR, Ljubljana. RORTY, R.(1991): Objectivity, Relativism and Truth, Cambridge. STERN, J. P. (1995): ”The Russian Gas šBubble’, Consequences for European Gas Markets, The Royal Institute of International Affairs, London. TOM[I^, M. (1996): Sodobni trendi v energetiki: dejstva, negotovosti in strategije, Posvetovanje “Komunalni energetski sistemi”, Murska Sobota, 7.–9. junij 1996. TOM[I^, M. (1996): Ve~kriterijske odlo~itve v energetiki, Posvetovanje o energetiki, Ribno, januar 1996. VIROLI, M. (1994): Politika kot dr`avljanska vzgoja, v: ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, {t. 172/73, str. 169–178. WHITESIDE, K. H.(1994): Hannah Arendt and Environmental Politics, v: Environmental Etics - An Interdisiciplinary Journal Dedicated to the Philosophical Aspects of Environmental Problems, {t. 4; str. 339–359. GLOBALNI TRENDI V ENERGETIKI 121 Andrej Ule Energija in dru`ba ob koncu tiso~letja Energetsko politiko lahko obravnavamo le kot del integrirane in dolgoro~ne strategije razvoja gospodarstva, dru`be in ohranjanja naravnega ravnote`ja, ne pa kot samostojno politiko, ki vidi le svoje cilje in upo{teva le fizi~ne in ekonomske omejitve. Zlasti pomembna je notranja povezava med energetsko in ekolo{ko politiko. Gre za povezavo, ki ni omejena le na ~lovekovo dru`bo in na{ zemeljski svet, temve~ odseva notranjo povezavo med izrabo energije in rastjo entropije v svetu. ^e nam energija pomeni dejavnik, ki gradi, oblikuje, omogo~a gibanje in pove~uje rast naravnih in dru`benih sistemov, potem nam entropija pomeni nasprotni dejavnik, ki razgrajuje, umirja gibanja, povzro~a nered in zmanj{uje kompleksnost sistemov. Kolikor ve~ in hitreje ljudje izkori{~amo razpo-lo`ljive vire energije, toliko ve~ entropije se proizvede na KLIMATSKE SPREMEMBE Plini tople grede: ogljikov dioksid CO 2 , vodna para, metan CH 4 , dušikovi oksidi N0x in klorfluorogljikovodiki CFCl. So pogoj življenja, saj zadržujejo toplotno sevanje sonca, ki bi se drugače odbilo od zemlje. Če bi jih ne bilo, bi povprečna temperatura na zemeljskem površju znašala približno -23°C namesto +12°C. Višja kot je koncentracija določenega plina, več sebi ustreznega infrardečega (toplotnega) valovanja zadrži v atmosferi. Učinek teh plinov na segrevanje ozračja je tako 1 Ta zakonitost izhaja med drugim `e iz drugega entropijskega na~ela, ki pravi, da entropija v ireverzibilnih in zaprtih sistemih nujno nara{~a in to vzporedno s koli~ino energije, ki se pretaka v sistemu. GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 123 Andrej Ule ~asovno enoto. S tem nastaja na Zemlji vedno ve~ razli~nih oblik “nereda”, ki {koduje naravi in ljudem: izgube informacij, odpadki in kon~no segrevanje zemlje in ozra~ja.1 To pomeni, da je napredek v izkori{~anju energije na neki na~in nujno povezan z razli~nimi oblikami ekolo{ke krize. Pri tem je koristno upo{tevati pojma energija in entropija v nekoliko {ir{em smislu, kot je ~isto fizikalni, namre~ energije v smislu celotnega vlo`ka ~love{kega dela in naravnih energij, ki so bile uporabljene v nekem dru`benem procesu, in entropije v smislu celote vseh razgrajevalnih, kaoti~nih in za nadaljnje delovanje sistema {kodljivih procesov in neuporabnih odpadnih produktov. Mislim, da tudi v razvoju dru`be in ~love{tva velja nekak posplo{eni entropijski zakon, ki upo{teva pos-plo{ena pojma energije in entropije: vsaka uporaba energije, informacij in snovi proizvaja ustrezno entropijo, ki se priklju~i `e dotedanji entropiji v ~love{kem in naravnem svetu. Tak posplo{eni pojem energije in entropije poznavajo razli~ni teoretiki dru`benega razvoja po svetu. Ta teza je seveda odvisna od raz{iritve fizikalnega pojma entropije na nefizikalna podro~ja uporabe. V fiziki je pojem entropije dobro definiran, zlasti v Boltzmanovi statisti~ni teoriji toplote, ~eprav tudi tu ni popolnega soglasja o vseh odtenkih pojma. Te`ava nastopi, ko fizikalni pojem prenesemo na nefizikalno podro~je, kot je npr. ekonomija. Vendar pa se je nabralo veliko prispevkov, ki so teoreti~no opravi~evali ta prenos tako s fizikalnega kot nefizikalnega stali{~a. Pionir teorije entropije v ekonomiji je bil Nicholas Georgescu-Roegen (1971, 1976), ob njem pa tudi J. Rifkin in T. Howard (1980) idr. avtorji. Precej avtorjev je kriti~nih do njihovih idej, vendar se strinjajo z osnovno idejo, da ima ekonomski razvoj in sploh vsa ~love{ka zgodovina svojo lastno entropijo v {ir{em pomenu te besede, ki se ka`e v obliki razli~nih izgub, pove~evanja nereda, mno`enja odpadkov itd. (Goldsmith, 1989). Ta teza različen in je odvisen od časovne dimenzije. V obdobju 100 let metan prispeva 20-krat toliko k učinku tople grede kot enaka količina ogljikovega dioksida, vendar bo v istem časovnem obdobju CO 2 , prispeval 50 % s človeško dejavnostjo povzročenega učinka tople grede, metan pa približno 20 %. Flu-orklorogljikovodiki so približno 11-14000-krat bolj “učinkoviti” od CO 2 . Levji delež plinov tople grede tvori ogljikov dioksid. Je nujen produkt vseh dihalnih procesov. Preprečiti proizvodnjo 124 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Energija in dru`ba ob koncu tiso~letja je zbudila veliko pozornost zlasti potem, ko so se za~eli mno`iti podatki o globalnem segrevanju planeta in o drugih nevarnih posledicah intenzivne industrijske proizvodnje in hitro rasto~e rabe energetskih virov. Pri nas je globalno teorijo entropije pred leti uvedel dr. Andrej Kirn (Kirn, 1985, 1991). Temeljna poteza fizikalnega pojma entropije, ki je tako privla~na za posplo{itev izven fizike, je sorodnost entropije s pojmom “nereda” oz. kontrarno nasprotje med pojmom entropije in informacije (negaentropije). Entropija nazna~uje stopnjo nereda v sistemu, informacija (v tehni~nem pomenu besede) pa stopnjo reda. Vsak proces v naravi poteka ob uporabi dolo~ene mno`ine energije. ^e sistem, v katerem poteka fizikalni proces, ne oddaja energije izven sistema ali jo dobiva od zunaj, potem se v njem nujno pove~uje entropija, tj. stopnja neurejenosti in s tem zmo`nost sistema za novo izrabo notranje energije. “Neuporabna” energija se praviloma odda v obliki toplote. S~asoma se torej zmanj{uje mno`ina za delo razpolo`ljive energije, dokler ne pride do popolnega toplotnega ravnote`ja. Ker pa realni procesi v naravi nikoli niso povsem zaprti, v njih entropijski zakon ne deluje na ta na~in (lokalno in za~asno so mogo~a celo zmanj{evanja entropije v dolo~enih sistemih). Tudi za celotno vesolje ni znano, ali je zaprt ali odprt sistem, torej ali te`i k “toplotni smrti” ali ne. Vendar pa lahko za planet Zemljo re~emo, da je v prvem pribli`ku (tj. v ~asovnem razponu, ki zajema trajanje ~love{ke zgodovine) zaprt sistem. To velja tudi za njeno povr{ino, kjer obstaja biosfera in ~love{ka dru`ba. Zato lahko govorimo o globalnem pove~evanju fizikalne entropije biosfere, ta proces pa se nujno pove~uje pod vplivom ~lovekovih sprememb v biosferi, pa tudi v vesoljski okolici Zemlje. Podobno lahko domnevamo za entropijo v {ir{em pomenu besede, tj. za celoto vseh nepovratnih izgub energije, snovi, genetskega materiala biosfere, nara{~anje koli~ine nevarnih CO 2 pomeni preprečiti dihanje, kar je za žive organizme enako smrti. Dihanje kot osnovna funkcija življenja tako proizvaja CO 2 . Vendar je šele usedanje prvotnega ogljikovega dioksida v morje, njegova vezava v zelenih rastlinah prek fotosinteze ter njegovo skladiščenje v zgornji (humus) in spodnji (fosilni ostanki) plasti odmrlih rastlin omogočilo življenje v nam znani obliki. Pred približno tremi milijardami let je bila zemeljska atmosfera sestavljena skoraj izključno iz ogljikovega dioksida in dušika. Z usedanjem ogljika v morje in z delovanjem zelenih rastlin, ki so ogljik kopičile še v 2 Pri tem poudarjam, da pojem razumnosti lahko zavaja v psevdorazsvetljen-sko rezoniranje o tem, kaj je razumen razvoj, npr. v stilu popularne ali politi~ne ekologije. Vsekakor ne mislim s tem kopi~enja zvija~, da ljudje “zavladajo” nad naravo (ali dru`bo), bolj premetenega na~rto-vanja razvoja, tudi ne var~nosti z energijo, snovjo itd., temve~ tak{no spremembo celotnega na~ina ekonomskega in dru`bene-ga razvoja, ki razume ~loveka kot del {ir{ega sistema `ivljenja in kjer ljudje zavestno sprejemajo odgovornost za ta sistem in ne le za razvoj kake lokalne ~love{ke skupnosti (kraja, dr`ave, naroda, kulture ...). V dokumentu Svetovne komisije za okolje in razvoj “Na{a skupna prihodnost” so l. 1987 opredelili tra-jnostni razvoj takole: “Tra-jnostni razvoj je tak{en, ki zado{~a sedanjim potrebam, ne da bi pri tem ogro`al mo`nosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim potrebam.” Tudi znano sre~anje dr`avnikov iz 179 dr`av l. 1992 v Riu de Janieru (vklju~no s slovenskim premierom dr. Drnov{kom), ki je bilo posve~eno okolju in razvoju, je potrdilo obveznost trajnostnega razvoja. GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 125 Andrej Ule Vir: prospekt Klimabündnis Österreich odpadkov. V entropijo v {ir{em pomenu moramo nedvomno pri{teti tudi nepovratne izgube znotraj ~love{ke dru`be same, zlasti izgube ~love{kih kreativnih potencialov zaradi nerazumne in ljudem {kodljive organizacije in delitve dela, ekonomskih izgub, vojn in drugih dru`benih katastrof. ^e sprejmemo Georgescujevo tezo o znatnem pove~evanju vseh oblik entropije zaradi vedno ve~jih in intenzivnih posegov ljudi v naravo, okolje in v dru`bo samo, potem moramo sprejeti dokaj pesimisti~en sklep, da se ~love{tvo bli`a nevarnemu robu, ko bo bodisi propadlo pod povratnimi u~inki razli~nih entropi~nih u~inkov, ki jih je v glavnem samo proizvedlo, ali pa bo povsem spremenilo svoj na~in bivanja in dela, tako da bo uresni~evalo razvoj z minimalno proizvodnjo entropije. Menim, da je ta teza preenostavna in preshemati~na, da bi veljala v celoti, ker ne upo{teva prav tako intenzivnega razvoja znanosti in znanja sploh, ki objektivno in dolgoro~no vodi k zmanj{evanju neobvladljivih entropi~nih tokov oz. je relativna protisila navedenemu negativnemu procesu. Seveda pa moramo vedeti, da absolutne kontrole nad entropijo v razli~nih oblikah ni, kajti vsak, {e tako inteligentno voden proces, ki terja rabo energije, dela, snovi, producira tudi entropijo, ki se po~asi nalaga v okolju. Od sistemskih mo~i okolja, v tem primeru zlasti mo~i zemeljske biosfere, je odvisno, ali bo sistem zmogel uravnote`iti to entropijo z rezervami energije oz. informacij raznih vrst ali se bo podrl. humusu in fosilnih zalogah, se je v domala treh milijardah let oblikovala današnja atmosfera, v kateri je kisika približno tisočkrat več kot ogljika. V zadnjih 2,5 milijarde let je bilo kljub vmesnim ledenim dobam podnebje našega planeta presenetljivo konstantno, za kar se imamo v veliki meri zahvaliti zapletenemu ter-moregulacijskemu sistemu, v katerem so plini, ki povzročajo učinek tople grede, igrali pomembno vlogo. Od pojava človeške civilizacije do začetka industrijske revolucije je bila po sedanjih ocenah koncentracija CO 2 med 280 in 300 126 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Energija in dru`ba ob koncu tiso~letja Ekonomskemu in energetskemu razvoju, ki upo{teva navedeno zakonitost, pravijo v mednarodni strokovni literaturi “trajnostni”, “uravnote`eni” oz. “zdr`ni” razvoj (iz angl. sustainable development), politiki, ki upo{teva tak razvoj, pa “trajnostna politika”; morda bi bilo {e bolje re~i “razumna dolgoro~na politika”.2 Razumna dolgoro~na politika, ki upo{teva sopripadnost energetskih, snovnih, informacijskih in entropijskih procesov, je zlasti potrebna danes, ko so posledice nerazumne energetske in ekolo{ke politike opazne `e na vsakem koraku in ob vsakem ~asu. Zato lahko govorimo le o enotni energetsko-ekolo{ki politiki ali tudi o politiki uskladitve treh E-jev: ekonomije, energetike in ekologije. Povezava energetske politike in ekolo{ke politike v enotno energetsko-ekolo{ko ekonomsko politiko je v dokumentih OZN, razli~nih vlad, mednarodnih nevladnih organizacij, Svetovnega energetskega sveta, znanstvenih posvetovanj, v raziskovalnih poro~ilih in knjigah. Pomemben tak dokument je Ameri{ki dr`avni na~rt energetske politike, ki je nastal l. 1995: “Strategija zanesljive energije. ^ista in varna energija za tekmovalno gospodarstvo.” Tu se energetska in ekolo{ka problematika vseskozi in na vseh ravneh analize neposredno prepletata in podpirata. Nedvomno je to tudi zasluga ameri{kega podpredsednika Alana Gora, ki slovi kot strokovnjak za ekologijo. Poro~ilo navaja nekaj osnovnih ugotovitev, strate{kih na~el in strate{kih komponent razvoja. Med osnovne ugotovitve sodijo te teze: – zanesljiva in cenovno ugodna energija pove~uje konkuren~nost gospodarstva – poraba energije deluje na onesna`evanje okolja – odvisnost od nezanesljivih tujih energetskih virov zmanj{uje nacionalno varnost ZDA Glavna strate{ka na~ela na~rta pa so: – maksimiziranje produktivnega izkoristka energije ppm. Od začetka industrijske revolucije se je po ocenah v atmosfero dodatno sprostilo približno 700 milijard ton v fosilnih gorivih uskladiščenega CO 2 , približno prav toliko pa ga je sprostila razgradnja humusa zaradi industrijskega načina kmetovanja. Danes se zaradi človeškega delovanja v enem dnevu sprosti toliko CO 2 , kot ga je Zemlja sposobna uskladiščiti v tisoč letih. Presežni CO 2 sicer vežejo nase morja v obliki morskih usedlin, toda ta proces traja 120 let in nas ne more obvarovati pred posledicami antropomorfnih učinkov tople grede. 3 Poro~ilo navajam po objavi v Internetu, od koder sem ga povzel, zato ne morem navesti strani v dokumentu, na katerega se nana{a. GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 127 Andrej Ule 4 Mislim, da imamo v Sloveniji dovolj razvito znanost in tehnolo{ke potenciale, da bi lahko tudi sami razvijali integrirane energetsko ekolo{ke projekte. Manjka pa zavesti o nujnih spremembah v vsakdanjem `ivljenju, v dru`bi, gospodarstvu in politiki, ki jih prina{a s seboj ekolo{ko naravnana energetska politika. Nerazvita zavest, zlasti pri odgovornih za gospodarski in energetski razvoj, je glavni vzrok za to, da ostajajo ti potenciali neizko-ri{~eni, slovensko gospodarstvo pa je v ve~desetlet-nem tehnolo{kem zaostanku za tehnologijo v razvitih evropskih dr`avah. Drug pomemben vzrok pa so tihe potuhe, ki jih daje dr`avna politika podjetjem zato, da ne vlagajo v razvoj in v var~evanje z energijo, temve~ sredstva vlagajo drugam oz. i{~ejo izvore dohodka v drugih smereh (npr. v reorganiziranju, v pove~evanju delovnih norm, odpu{~anju “odve~ne” delovne sile). Ena glavnih potuh te vrste je nizka cena elektri~ne energije v Sloveniji, druga pa “dru`beno pokrivanje” ekolo{ke {kode, ki jo povzro~ajo razli~ni ones-na`evalci okolja v Sloveniji. – prepre~evanje onesna`evanja okolja z ekolo{ko tveganimi in ne~istimi oblikami energij in energetske porabe – zmanj{anje odvisnosti ZDA od mo`nega svetovnega energijskega {oka, ki nam grozi v prihodnosti Strate{ke komponente energetske politike dalje obdelujejo npr. ta glavna na~ela: – prizadevanje za u~inkovitej{o izrabo energije v vsakdanjem `ivljenju, za bolj{e izkori{~anje energetskih virov, za razvoj alternativnih virov energije, zmanj{anje koli~ine porabljene energije na enoto proizvodov – razvoj ekolo{ko uravnote`ene proizvodnje in ve~jo uporabo doma~ih energetskih virov – ve~je in bolj smotrno investiranje v znanost in tehni~ni napredek – ponovni premislek o politiki zavarovanja okolja, da bi dosegli kombinirano delovanje tr`nih dejavnikov, razvoja znanosti in tehnologije in dr`avnih pobud – anga`iranje na mednarodnem trgu (npr. pomo~ manj razvitim dr`avam v njihovem energetskem in okolje-varstvenem razvoju, mednarodno sodelovanje na podro~ju razvoja novih ekolo{ko varnih tehnologij in energetskih virov)3 Enotna energetsko ekolo{ka politika pomeni novo raven v integraciji znanstvenoraziskovalnih, tehnolo{kih, ekolo{kih in gospodarskih dejavnosti. Pomeni tudi premik v zavesti ljudi, vsaj tistih, ki so na odgovornih mestih. Je pa le del {e obse`nej{e ekonomsko ekolo{ke integracije in preusmeritve od energetsko in entropijsko potratnega razvoja k energetsko in entropijsko var~nemu razvoju. Mnogi menijo, da to pomeni omejevanje ali celo nazadovanje gospodarske rasti in napredka. Mislim, da je res nasprotno. ^love{tvo je pri{lo do to~ke, ko lahko nadaljnji razvoj in dru`beni napredek dose`emo le tako, da razumno usklajujemo proizvodnjo in potro{njo energije ter zni`ujemo negativne entropijske u~inke. Danes je koncentracija CO 2 v ozračju približno 350 ppm. Ob nadaljevanju sedanjih trendov bi se koncentracija CO 2 podvojila v naslednjih štiridesetih letih. Na osnovi kompleksnih simuliranih računalniških modelov, ki upoštevajo zelo obsežne in zapletene vzajemne učinke (vpliv oceanov, zračnih tokov, vodne bilance, oblakov itd.) strokovnjaki napovedujejo zvišanje povprečne temperature na površju Zemlje med 1,5 in 4,5°C. Od zadnje ledene dobe se povprečna temperatura nikoli ni spremenila za več kot 1°C navzdol ali navzgor. Najbolj črni scenariji predvidevajo poleg taljenja ogromnih količin arktičnega in antarktičnega ledu in 128 GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI Energija in dru`ba ob koncu tiso~letja V energetsko ekolo{ki integraciji se skriva velikanski gospodarski potencial, ki ga za sedaj izkori{~ajo le najbolj razvite dr`ave in gospodarstva, vendar pa to ni privilegij najbolj razvitih, temve~ je perspektiva vsega sveta. Ekolo{ko usmerjeno gospodarstvo, {e zlasti ekolo{ko usmerjen razvoj proizvodnje in porabe energije, `e prina{ata tudi razvidne ekonomske koristi in sta tudi klju~ni strategiji za pre`ivetje ~love{tva v naslednjem tiso~letju. Kdor bo znal prej in bolje izkoristiti ta potencial, temu bo {lo bolje v prihodnosti, nekaterim pa gre `e zdaj. Zato najrazvitej{e dr`ave, ki `e uresni~ujejo enotno in trajnostno naravnano energetsko ekolo{ko politiko, pove~ujejo svojo konkuren~nost in s tem pove~ujejo svoje stopnje dobi~ka na ra~un tistih gospodarstev, ki jim je pripadla vloga ekolo{ko “umazanih” proizvajalcev. Le-ti postajajo vse bolj le ceneni izvori snovnih in energetskih virov, polproizvodov in cenene delovne sile. S tem se {e bolj poglablja razkorak med razvitimi in nerazvitimi v svetu. Danes ne narekuje premika k trajnostnemu razvoju pritisk “levi~arskih” skupin, alternativnih gibanj, “zelenih” strank itd., kot je bilo to v osemdesetih letih, temve~ sam kapital, ki je odkril v ekologiji nov izvor dobi~kov! Zelo mogo~e je, da se bodo razlike med najrazvitej{imi in manj razvitimi evropskimi dr`avami {e poglobile, ko bodo v Evropski uniji tudi nekatere nekdanje socialisti~ne dr`ave, ki znatno zaostajajo za najrazvitej{imi evropskimi dr`avami. Enotni trg bo namre~ olaj{al transfer bolj kakovostnej{ih, ekolo{ko naravnanih in zato bolj konkuren~nih proizvodov v manj razvite evropske dr`ave, te pa nastajajo~ih razlik kljub enotnemu trgu, enotnemu denarju in enotnim zahtevam glede kakovosti proizvodov ne bodo mogle prese~i tako hitro, kot bodo v njih propadale tradicionalne industrije in nekonkuren~no kmetijstvo. Zato je za dr`ave, kot je Slovenija, ki si prizadevajo za vstop v Evropsko unijo, `ivljenjskega pomena, da `e sedaj, takoj za~no svojo varianto trajnostnega razvoja in razumne dolgoro~ne politike. posledičnega zviševanja morske gladine tudi popolno spremembo oceanskih tokov, povečano dinamiko zračnih tokov, se pravi več neurij, orkanov in hitrejše spremembe temperature ter v našem podnebnem pasu obstoj le dveh namesto štirih letnih časov in zmanjšanje talne vlage za okoli 20 %. 5 Tudi o “cenenosti” jedrske energije so po svetu mnenja deljena, saj mnogi kritiki opozarjajo na pristranske ocene in na zanemarjanje posrednih stro{kov. Navedeno ameri{ko poro~ilo meni, da je jedrska energija var~na in relativno varna, vendar naj bi to veljalo le za moderne reaktorje v zahodnih dr`avah, ne pa za reaktorje v nekdanjih vzhodnih dr`avah, na Kitajskem idr. Zato svari pred njimi in terja njihov ve~ji nadzor ali zaprtje. Seveda poro~ilo zanemari dejstvo, da je “cenenost” jedrske energije odvisna od njene navezave na preostali jedrski industrijski kompleks, zlasti voja{ki kompleks, ki mno`i~no uporablja in predeluje nevarne ostanke jedrskih central (v {e bolj nevarno jedrsko oro`je!). Ta kompleks pa je vse prej kot “cenen”, nasprotno, izredno drag je. GLOBALNI TRENDI ENERGETIKI 129 Andrej Ule Pri tem pripominjam, da bi bilo napa~no domnevati, da so za premik k integriranemu energetsko ekolo{kemu razvoju usposobljene le mo~ne in najbolj razvite dr`ave; morda so {e bolj manj{i in fleksibilni dru`beni sistemi, ob predpostavki seveda, da imajo dovolj razvito znanost in tehnologijo in da je pri ljudeh na splo{no razvita zavest o nujnih spremembah v izkori{~anju naravnih resursov.4 Integrirana energetsko ekolo{ka politika te`i k ~im bolj{emu razmerju med vlo`enim znanjem, informacijami in energijo, uporabljeno za posamezen izdelek ali proizvodni rezultat. Na splo{no lahko re~emo: kolikor ve~ znanja in informacij je vlo`enih v organizacijo, pripravo, vodenje in v samo izvajanje delovnega procesa, toliko manj energije in snovi potrebujemo za enoto proizvodnje. To spoznanje vodi k vse ve~ji “dematerializaciji” proizvodnje in ~love{kega sveta, namre~ k prednostni vlogi znanja in informacij v proizvodnji in v vsem ~love{kem `ivljenju pred snovjo in energijo. Ideal proizvodnje bi bil proces, kjer bi v proizvodnji porabili vso vlo`eno snov, kjer bi izkoristili le toliko energije, kolikor je nujno potrebno za ustrezne snovne spremembe, in bi bilo potrebno znanje takoj na razpolago. Seveda ta ideal fizi~no ni uresni~ljiv, vendar pa se mu lahko bolj ali manj pribli`ujemo. Res pa je, da je vsak nov korak k temu idealu bolj zapleten in drag ter pomeni obi~ajno novo tehnolo{ko revolucijo. Pri tem pa opozarjam, da tudi vsaka proizvodnja, {irjenje in uporaba znanja in informacij potrebuje energijo in snov, torej v posledici ustvarja dolo~eno entropijo. Zato ni popolne dematerializacije proizvodnje in ~love{kega sveta. Res pa je, da se ob uporabi znanja in koristnih informacij splo{ni dele` porabe energije in snovi in s tem nastajanje razli~nih entropij na enoto proizvodnje zmanj{uje. Kolik{en je minimalen dele` entropijskih u~inkov v dolo~eni proizvodnji, ni v naprej dolo~eno, a gotovo ta meja obstaja za vsako vrsto proizvodnje posebej. Pomembno pa je, da smo se zna{li v dobi, ko se mno`i~no krepi zavest o spremembi proizvodnega na~ina, temelje~ega na nenadzorovanem tro{enju snovi in energije, v tak{nega, ki se pribli`uje zgornjemu idealu. Industrija, ki ima bolj{i snovno-ener-getski izkoristek, se tudi hitreje razvija in prina{a ve~je dobi~ke kot industrija z manj{im snovno-energetskim izkoristkom. Ni naklju~je, da se najbolj razvija ra~unalni{ka oz. informacijska industrija, saj je ta nedvomno vodilna, kar se ti~e koli~ine znanja in informacij, ki je vlo`ena v njen proces in rezultat. Zato ima tudi relativno nizko porabo snovi in energije na enoto produkta. Glede na informacijsko tehnologijo so druge tehnologije tako reko~ v industrijski kameni dobi in lahko napredujejo le s tem, da se pove`ejo z dose`ki informacijske tehnologije in s tem zvi{ajo razmerje 130 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Energija in dru`ba ob koncu tiso~letja med znanjem-informacijami in uporabljeno energijo v proizvodnem procesu. Pomembna pa je tudi vrsta energije, ki se uporablja, oz. energetski izvor, kajti nekatere uporabe energije povzro~ajo ve~ entropijskih u~inkov kot druge. Med danes znanimi uporabnimi oblikami energije sta son~na in vodna ekolo{ko naj~istej{i. Njuna uporaba povzro~a tudi najmanj {kodljivih entropi~nih posledic. Na `alost pa je koli~ina energije iz teh dveh virov omejena s tehnolo{kimi ovirami, naravnimi pogoji in vremenskimi razmerami. Zato je danes primarna razvojna naloga energetikov, da razvijejo tehnolo{ko uporabo alternativnih virov in oblik energije, ki so podobno ekolo{ko ~iste. Uporaba jedrske energije se zdi mnogim relativno poceni in vsaj kratkoro~no ekolo{ko varna, vendar pa je dolgoro~no izjemno tvegana, saj so mo`ne posledice jedrskih nesre~ tipa ^ernobil preprosto enormne, prav tako pa ni re{en problem dolgoro~no povsem varnega shranjevanja jedrskih odpadkov.5 O tem si ne smemo delati iluzij; energija iz razbitja atomskih jeder (fisija), ki jo uporabljamo danes, je “izhod v sili” v energetski krizi, zato se nadaljujejo intenzivne raziskave alternativnih izkori{~anj jedrske energije, zlasti pridobivanje energije iz zlivanja jeder (fuzije). Energetska prihodnost ~love{tva prav gotovo ne ti~i v sedanjih jedrskih centralah. Seveda pa tudi tu lahko delujejo skrivne ekonomske ra~unice, ki dr`ijo v tajnosti rezultate raziskav fuzije in bolj varnih reaktorjev, ker proizvajalci sedanjih reaktorjev z njimi {e dobro zaslu`ijo, prehod na nove oblike reaktorjev pa bi bil veliko ekonomsko tveganje in povezan z velikimi stro{ki. Podobne skrivne ra~unice zadr`ujejo tudi izkori{~anje drugih alternativnih virov energije in alternativnih na~inov uporabe energije, kajti naftna industrija ima preprosto preve~ dobi~ka, poleg tega pa razviti svet s svojo dominacijo nad proizvajalci nafte in zemeljskega plina `e dolgo dr`i v {ahu ves preostali svet. Zato se verjetno {e dolgo ~asa ne bo pojavil noben resen konkurent paru “nafta-energija fisije” oz. se bo pojavil tedaj, ko bo nastopila kak{na resna kriza, ki bi ogrozila ves svet. Predvidevam, da bodo tedaj razviti “kot iz ~arobne {katlice” potegnili `e izdelane re{itve in bodo z njimi zopet zavladali vsemu preostalemu svetu, kljub nujnim `rtvam, ki jih bodo povzro~ile morebitne spremembe v energetski politiki. Mislim pa, da imajo majhni gospodarski sistemi, kot je npr. slovenski, tudi tu dolo~eno prednost, namre~ to, da se preusmerijo na razvoj in uporabo alternativnih virov energije, ki ne slonijo na nafti in jedrski energiji. Razvoj alternativnih energetskih virov in pove~anje raznolikosti energetskih virov v Sloveniji sta za nas `ivljenjska nujnost, ne le razvojna opcija. Uporaba alternativnih energetskih virov 6 Za Slovenijo {e bolj kot za ZDA velja, da mora zmanj{ati enostransko navezanost industrije na uvo`ene energetske surovine in se nau~iti shajati z realno manj{imi koli~inami energije, kot jo je bilo na voljo dosedaj. Za Slovenijo bo to {e dodaten problem, kajti v naslednjem desetletju bomo morali tako ali druga~e zapreti jedrsko elektrarno v Kr{kem, nove pa ne bomo gradili. Problemi, ki bodo tedaj nastali, ne bodo ni~ manj{i, kot bi bili danes, ~e bi se odlo~ili zapreti jedrsko centralo. Zato je najbolje, da `e danes za~nemo razmi{ljati o tem, katere oblike industrije bo treba opustiti ali preusmeriti, ker so energetsko preve~ potratne, in kako pripraviti ljudi na zmanj{ano porabo energije v vsakdanjem `ivljenju. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 131 Andrej Ule (son~na energija, ekolo{ko ~ista uporaba zemeljskega plina, razvoj malih hidroelektrarn, gorilnih celic, uporaba bioter-malne energije itd.) nas bo pripravila na nujne velike spremembe v energetski politiki in porabi, na zelo verjetne energetske krize ipd., kar vse bo spremljalo prehod v naslednje tiso~letje in za~etke prihodnjega tiso~letja. Vzporedno s spremembo proizvodnih na~inov k energetsko, entropijsko in snovno var~ni proizvodnji je potrebna tudi podobna sprememba pri potro{nikih in uporabnikih proizvodov in storitev. Ideal ekolo{ko usmerjene potro{nje bi bila potro{nja, ki minimizira odpadke, negativne u~inke uporabe proizvodov na okolje in uporabo energije. Tudi za potro{njo lahko re~emo, da je toliko bolj razumna, kolikor ve~ znanja in informacij predpostavlja pri uporabnikih. Ta domneva je nasprotna dana{nji te`nji, da naj uporabnik ~im manj ve o delovanju proizvodov, ki jih uporablja, da naj zo`i svoje znanje na nekaj elementarnih spretnosti, ki mu jih podaja navodilo o uporabi. Mislim, da tak{na potro{nja napeljuje k slepemu in avtomatskemu kopi~enju potro{nih dobrin in k prav tako slepemu kopi~enju odpadkov, potratni uporabi energije iz razli~nih virov in k nadaljnjemu razcepu med proizvodnjo, potro{njo in energetsko-ekolo{ko politiko. Tra-jnostni razvoj pa narekuje ravno nasproten na~in potro{nje, ki razumno ravna s snovmi, energijami in informacijami, poudarja kakovost `ivljenja in varovanje naravnega okolja. Nepou~enost in avtomatizem v ravnanju z energijo v proizvodnji in potro{nji je pravzaprav sestavni del nevarnega nasprotja med delovanjem trga in razumno energetsko-ekolo{ko politiko: trg te`i pove~ini h kratkoro~nim ciljem (k hitrim dobi~kom in razvidno konkuren~nim dejavnostim), razumna energetska in ekolo{ka politika pa terja dolgoro~no na~rtovanje in dolgoro~ne posege, ki ne prinesejo koristi takoj, temve~ {ele ~ez ~as. Vpra{anje je, kateri dejavnik v sodobnih dru`bah lahko uravnove{a to nasprotje s svojimi posegi. Mnogi mislijo, da je to naloga dr`ave oz. vladne politike v demokrati~nih dru`bah. Vendar so sredstva vlade in dr`ave za tovrstne posege obi~ajno zelo omejena, birokratizacija dr`avnih slu`b in intervencij pa {e bolj zmanj{a u~inkovitost porabljenih sredstev, znanja in dela. Poleg tega se mora tudi dr`ava obna{ati tr`no v tr`ni dru`bi. Zato menim, da je dr`ava le eden od mo`nih regulatorjev energetsko-ekolo{kih dogajanj na trgu in v gospodarstvu, in to ~edalje manj pomemben regulator. Gospodarski oz. tr`ni subjekti morajo sami odkriti interes za razumno energetsko ekolo{ko politiko, ne pa da se podrejajo tak{ni politiki le zaradi zakonov, dr`avnih posegov in politi~nih zahtev. Vloga dr`ave je pomembna v dajanju pozitivnih pobud, zakonskih olaj{av in 132 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Energija in dru`ba ob koncu tiso~letja prepre~evanju zakonskih ovir za uspeh razumne ekolo{ko energetske politike. Med drugim mora omogo~ati tudi zasebne pobude na podro~ju razvoja alternativnih energetskih virov, ve~je raznovrstnosti energetskih virov in konkuren~nosti energetske ponudbe, razvoja energetsko var~nih proizvodov in recikliranja odpadkov. Ameri{ko dr`avno poro~ilo o energetski politiki govori o vse ve~jih sporih o energetskih virih in vojnah za energetske vire v prihodnosti. Zaradi rasto~ih konfliktov v Perzijskem zalivu in v naftno bogatih dr`avah iz nekdanje ZSSR, zaradi pove~anja porabe nafte, zaradi razumnej{e in dolgoro~nej{e politike izvoznikov nafte, ki bodo prenehali razprodajati nafto po nizkih cenah, lahko pri~akujemo ponoven porast cene nekaterih goriv, zlasti nafte. V prihodnjem desetletju lahko pri~akujemo tudi novo resno krizo zaradi premajhne koli~ine nafte, ki bo na razpolago za svetovno gospodarstvo. To pa pomeni, da se moramo pripraviti na nove naftne {oke.6 To pomeni, da se bodo morali v bli`nji prihodnosti nujno spremeniti vedenjski vzorci in `ivljenjski stili ljudi. Ena glavnih sprememb bo tudi sprememba nazorov glede uporabe energije od potro{ni{ke dobrine, ki nam je vedno na voljo po relativno nizki ceni, k spo{tovanju energije kot drage ekonomske in ekolo{ke vrednote. Ljudje bodo morali spoznati, da vsaka uporaba energije konec koncev prispeva k porastu entropije v svetu, da je uporaba ve~jih in koncentriranih koli~in energije potrebna le tam, kjer je to nujno potrebno, nikakor pa ne za luksuz in zabavo. Ali bo to pomenilo tudi odpoved “potro{ni{ki dru`bi”, se bo {e videlo, toda spremembe na tem podro~ju so nujne. Preprosto si ne moremo zamisliti, da bi npr. milijarda Kitajcev krenila k uresni~evanju tak{nega `ivljenjskega na~ina, kot ga imamo trenutno v razvitem svetu. To bi preprosto uni~ilo ekolo{ko ravnote`je v svetu in v kratkem iz~rpalo naftne, plinske in druge vire na Zemlji. To pomeni, da smo si Evropejci, Ameri~ani in kar je prebivalcev drugih razvitih industrijskih dr`av lahko privo{~ili tako neznansko potratne oblike proizvodnje in potro{nje le zato, ker smo bili velika manj{ina v svetu in ker so drugi narodi razvijali bolj “asketske” oblike `ivljenja. Toda sedaj, ko je ve~ina nerazvitih in nekdanjih socialisti~nih dr`av krenila po poti “posnemanja Zahoda”, je nemogo~e, da se ohrani tak{no nesorazmerje v razvoju. Ker pa zemeljski ekolo{ki sistem in razpolo`ljivi energetski viri preprosto ne omogo~ajo podobnega `ivljenjskega standarda in podobne gospodarske intenzivnosti, kot jo pozna razviti svet, se bodo morali sedanji razviti nujno “odpovedati” svojim privilegijem. Vpra{anje je le, ali se bodo sedanji razviti narodi znali sami prilagoditi temu razvoju ali pa bodo za novo ravnote`je poskrbele razli~ne krize in katastrofe po vsem svetu. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 133 Andrej Ule V tem prilagajanju zahtevam po zdr`nih oblikah proizvodnje in potro{nje bodo o`ivele nekatere “pozabljene” oblike proizvodnje, npr. kakovostna obrtna proizvodnja, vedno pomembnej{a bo maloserijska proizvodnja, ki se hitro prilagaja individualnim potrebam kupcev in ne terja velikih vlo`kov snovi in energij. Potro{ni{ka dru`ba je ljudi motivirala k nenehnemu in hitremu tro{enju dobrin, h kratkotrajnim in povr{nim u`itkom, dru`ba trajnostnega razvoja pa ljudi motivira k tak{nemu tro{enju, ki se vklju~uje v razli~ne oblike recikliranja in potrebuje ~im manj energije. To ni obrat v aske-tizem, odpoved u`itkom, romanti~ni povratek k naravi, kot ga karikirajo nasprotniki, temve~ razvijanje individualno specifi~nih, kakovostnih zadovoljitev, ki vsebujejo duhovno komponento. Vzorci potro{nje in na~inov pre`ivljanja prostega ~asa ljudi v razvitih dru`bah ka`ejo kakovostne premike v nakazani smeri. Vpra{anje pa je, kako se bo na te premike odzvala sodobna kapitalisti~na dru`ba, ki temelji na dobi~ku in vlogo razuma skr~i na pragmati~ni ra~un stro{kov in koristi. Danes nekateri ta prehod zelo neustrezno imenujejo prehod od industrijske v poindustrijsko dobo, kajti tudi prihodnost bo imela industrijo in industrijski razvoj, le da bo temeljil na drugih na~elih kot do danes. Re{itev iz te`av pa ni zavra~anje tr`ne dru`be, tudi ne zavra~anje logike dobi~ka, kot so to po~eli nekdaj socialisti~ni sistemi, temve~ v tem, da se spreminja sestava kapitalov, ki so osnova za produkcijski proces in dobi~ke. Dokler se dobi~ki in tr`ni dele`i proizvajalcev gradijo predvsem na nizki ceni delovne sile, surovin in energije, se bo obnavljal dosedanji tradicionalno industrijski oz. kapitalisti~ni na~in proizvodnje. Ko pa se bo (zaradi delovanja konkurence, razvoja tehnologije in drugih vzrokov) dru`ba spremenila tako, da bodo delovni procesi terjali visok dele` tehnolo{kih in znanstvenih inovacij in spo{tovanje ekolo{kih zakonitosti, delovna sila, energija in potrebne surovine ne bodo ve~ poceni. To pomeni, da lahko visoki tr`ni dele`i in dobi~ki izhajajo le iz ~im ve~jega vlo`ka znanja in ~im ve~je pripravljenosti delavcev, da vlo`ijo vse svoje znanje, sposobnosti in informacije v delovni proces. To spremeni odnos med delom in kapitalom iz potencialnega ali dejanskega konflikta v partnerski odnos, v sestavi kapitala pa se pove~a kapital znanja, kulture in informacij na ra~un denarnega kapitala. Mislim, da je prehod iz energetsko in entropijsko potratnega razvoja v trajnostni razvoj najpomembnej{i zgodovinski in evolucijski test ~love{tva po izumu ognja v ledeni dobi. ^e ga bo ~love{tvo opravilo uspe{no, bo nemara lahko zakora~ilo v vesoljsko dobo, ~e pa ne, bo bodisi propadlo ali se povrnilo na za~etek zgodovinskega razvoja. Znano je, da je bil ogenj 134 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I 9 Klimatski koncept za modri planet Vžigalna vrvica gori... še imamo možnosti *iz fosilnih procesov izgorevanja Najbolj odgovorni morajo znižati emisije CO2, ! ¦80% do 2050 zahodne in vzhodne industrijske dežele 16.4 milijarde C02 (referenčno leto 1987) da se bodo lahko razvile revne dežele, dežele v razvoju 4.1 milijarde C02 (referenčno leto 1987) in ne bo prišlo do klimatske katastrofe. ' celem svetu 20.5 milijarde C02 (referenčno leto 1987) Vir: Enquete-Kommission "Schutz der Erdatmosphare" (Hrsg.) "Klimaäderung gefährdet globale Entwicklung", C. F. Muller, Karlsruhe 1992 Povzeto po: "Uns geht ein Licht auf - Energiesparen fur die EINE WELT", EINE WELT FÜR ALLE, Adenauralle 37, 53113 Bonn Andrej Ule prva oblika energije, ki so se jo ljudje nau~ili smotrno uporabljati, ogenj pa ozna~uje tudi svetlobo spoznanja in smotrno uporabo znanja. ^e to dvoje, t.j. poraba in uporaba energije in ~love{ko znanje nista usklajena tako s ~lovekom kot z naravo, potem slej ko prej pride do tega, da izgubimo oboje, energijo in znanje, da se dosedanji energetski raj naglo spremeni v entropijski pekel. V mitu o Prometeju je skrita poanta, ki jo morda danes bolje razumemo. Ogenj, ki ga je Prometej ukradel bogovom in ga prinesel ljudem, je bil obenem duhovna in snovno-energijska stvarnost: svetloba spoznanja in vir energije (toplote itd.), oboje nujno potrebno za zgodovinski razvoj ~love{tva. To dvoje pa pomeni znanje in mo~, ki sta po izvoru bo`anska, torej ju lahko uskladimo le z modrostjo, ki je ve~ kot razum in seveda ve~ kot mo~ obvladovanja narave. Dokler z znanjem in mo~jo razpolagamo kot s svojo lastnino in se igramo “vladarja” narave, toliko ~asa smo “pod kaznijo” ljubosumnih bogov in ti samo pazijo na primeren trenutek, ko nam ju bodo zaradi na{ih ~rno{olskih napak zopet odvzeli. Najve~ja kazen za Prometeja niso njegove muke, ki mu jih zadaja Zeusov krokar, ko mu dan za dnem `re drob, temve~ pogled na neodgovorno ravnanje ljudi, ki so znanje in mo~, ki ju vsebuje ravnanje z ognjem, spremenili v puhlo igro in slepo bahanje pred bogovi. ANDREJ ULE (1946) je redni profesor na Oddelku za filozofijo, Filizofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s sodobno logiko in analiti~no filozofijo. LITERATURA: GEORGESCU-ROEGEN, N. (1971): The Entropy Law and the Economic Process, Harward Univ. Press, Cambridge/M. GEORGESCU-ROEGEN, N. (1976): Energy and Economic Myths, Pergamon Press, New York. GOLDSMITH, E. (1989): Termodinamika ali ekodinamika?, The Ecologist, {t. 4. KIRN, A. (1985): Entropija svobode in svoboda za entropijo, Teorija in praksa, {t. 1-2, Maribor. KIRN, A. (1991): Ekolo{ko-entropijska senca ~lovekovega dela in ~lovekovih potreb, v: Kirn. KIRN, A. (1991): Ekologija, ekonomija, entropija,. Agencija za razvoj Maribor, Maribor. RIFKIN, J., HOWARD, T. (1980): Entropy. A new World View, The Viking Press, New York. (1995): Sustainable Energy Strategy. Clean and Secure Energy for a Competitive Economy. Dept. of Energy Organization, Washington. Summary: Energy and Society at the End of Millenium 136 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Herbert Kitschelt Ekonomski pojmi, stro{kovni koncepti in “ekonomi~nost” razli~nih energetskih tehnologij* PREDPOSTAVKE IZBIRANJA MED RAZLI^NIMI ENERGETSKIMI TEHNOLOGIJAMI Odlo~anje med razli~nimi energetskimi tehnologijami ne zajema samo analize ustreznih predpostavk za izkori{~anje energijskega vira in kvalitativne ocene tehni~nih, ekolo{kih in socialnih posledic njegove uporabe, temve~ zahteva tudi dru`beno institucionalizirane metode primerjanja in pretehta-vanja prednosti in slabosti posameznih tehnologij. Potrebno je torej definirati procese, v katerih posamezniki s pomo~jo indi-vidualisti~nih in kolektivnih postopkov odlo~anja upo{tevajo povezavo med kognitivnim in moralnim percipiranjem energetskih tehnologij in dejansko izberejo tehnologijo, se pravi izpeljejo njeno dru`beno “akceptiranje”. Z drugimi besedami: socialne institucije, ki dolo~ajo pravila socialne koordinacije odlo~anja, so predpostavka za urejeno dru`beno logiko odlo~anja o alokaciji virov in uporabi tehnologije. ^e pustimo ob strani psihi~no prisilo, ki jo za~nejo posamezni akterji nenadoma izvajati pri koordiniranju socialnega delovanja, pridejo za re{itev dru`benih integracijskih in alokacijskih problemov, ki so osnova vsake izbire tehnologije, v po{tev trije fundamentalni mehanizmi za vzpostavljanje reda. Vsak od njih vsebuje razli~na pravila delovanja in koncepte racionalnosti. Kot prvi in morda “najbolj prvoten” mehanizem bi bilo treba omeniti oblikovanje obojestransko obvezujo~ih vedenj- * Tekst je prevod uredni{ko prirejenega istoimenskega poglavja iz knjige “Der Oekologishe Diskurz”, Campus Verlag, Frankfurt/ M, New York; 1984. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 137 Herbert Kitschelt skih norm, ki razlikujejo dobro in pravilno socialno delovanje od napa~nega in slabega. Dru`be, ki temeljijo prete`no na instituciji normativno recipro~no zagotovljenih pravil vedenja, vedno izkazujejo relativno nizko stopnjo diferenciacije socialnega pozicijskega sistema. Pri tem nista sferi proizvodnje dobrin in storitev institucionalno ni~ manj odvisni od procesov socialne in simboli~ne interakcije (socializacija, kultura) kot sfere kolektivnega oblikovanja volje. Tak{no diferenciacijo sistemov delovanja in socialnih vlog omogo~ata {ele naslednja dva mehanizma institucionalne koordinacije. Po eni strani se iz podro~ja normativno recipro~nih odnosov izlu{~ijo formalno organizirane metode kolektivnega oblikovanja volje, ki naj bi omogo~ale koordinacijo delovanja posameznikov tudi v primeru, ko gre za normativno razli~nost mnenj. Tak{ni procesi oblikovanja ciljev in iskanja politi~nih odlo~itev, ki so do normativnih obvez kontingentni, se na podro~ju moderne politike paradigmati~no kon~ajo kot organizacijski princip in oblika racionalnosti socialnega delovanja. Po drugi strani se iz podro~ja normativne recipro~nosti osamosvaja oblika socialne koordinacije delovanja na trgih, na katerih morajo posamezni udele`enci sicer sprejeti dolo~ena nespremenljiva pravila igre, vendar lahko znotraj tega okvira izbirajo svoje cilje delovanja svobodno in neobremenjeno z normativnimi obvezami. Tak{ni tr`ni socialni koordinacijski procesi usmerjajo proizvodnjo in razdelitev dobrin in storitev in so akcijsko podro~je moderne ekonomije. Tr`na alokacija dobrin tako razpolaga s preciznim kriterijem racionalnosti, ki ga je mogo~e kvantificirati in ki odlo~a o sprejemljivosti dobrin kot tudi recimo o novih proizvodnih tehnologijah. Pri tem gre za “tr`ne cene” in “proizvodne stro{ke” blaga, izra`ene v denarnih kvantitetah. Tak{no blago uspeva na trgih, za katere obstaja finan~no mo~no povpra{evanje in ki lahko dolo~eno storitev opravijo ceneje ali vsaj enako poceni, kot je cena vsakega drugega blaga, s katerim bi jo bilo mogo~e nadomestiti, da bi zagotovili enak izkoristek. Debata med kontrahenti energetske politike se torej nana{a na ve~ med seboj povezanih vpra{anj. Po eni strani gre za to, ali tr`ni mehanizem in racionalnost njegove alokacije dobrin sploh lahko veljata za zadosten selekcijski postopek za sprejemljive dobrine ali naj drugi socialni koordinacijski mehanizmi (npr. politi~ni postopki dodelitve blaga ali gospodinjska organizacija ekonomije brez menjave) prevzamejo del empiri~no etablirane “domene o kompetentnos-ti” tr`ne alokacije. Zlasti izbiranje energetskih tehnologij je pri tem odvisno od modusa socialnih pravil odlo~anja, ki naj bodo veljavna pri njihovi selekciji. Po drugi strani gre v ekonomski debati o energetskih vpra{anjih za to, kako naj 138 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Ekonomski pojmi, stro{kovni koncepti in “ekonomi~nost” razli~nih energetskih tehnologij bi operacionalizirali ekonomski stro{kovni koncept kot odlo~ilni kriterij za dru`beno sprejemljivost blaga. Vsaka empiri~na tr`na cena ne reflektira ekonomske racionalnosti idealne tr`ne alokacije. Le kadar se empiri~ne tr`ne cene oblikujejo po “pravih” kriterijih, ustrezajo tr`ni racionalnosti. ^e obstaja razlika med empiri~no ugotovljeno tr`no ceno in pogoji za oblikovanje tr`nih cen na eni in idealnimi tr`nimi pogoji na drugi strani, lahko sklepamo, da empiri~na tr`na cena le izkrivljeno prikazuje “dejansko”, idealno oblikovanje tr`ne cene. V tem primeru lahko akterji v energetski debati reagirajo na dva na~ina. Ali sku{ajo s spremembo empiri~nih tr`nih pogojev med seboj pribli`ati realno in idealno, racionalno oblikovanje tr`ne cene, ~e pa se zdi, da je za tak{en podvig preve~ ovir, lahko zahtevajo, da se tr`i{~a korigirajo z drugimi koordinacijskimi mehanizmi (norme, kolektivni postopki odlo~anja). Zato utegnejo kritiki empiri~nih tr`i{~, tudi ~e akceptirajo idealno tr`no alokacijo kot racionalni kriterij selekcioniranja, zahtevati omejitev ali delno ukinitev tr`i{~ kot alokacijskih mehanizmov, se pravi, naj se cene in stro{ki blaga izra~unajo druga~e, kot bi jih kalkulirala sama tr`i{~a. Od tega, kako udele`enci v energetski debati opredelijo “stro{ke” energetskih sistemov kot racionalni kriterij selekcioniranja in na kak{en na~in pri tem opazujejo empiri~na tr`i{~a kot zadostno aproksimacijo “racionalnih” alokacijskih mehanizmov, so odvisne njihove sodbe o gospodarski sprejemljivosti razli~nih energetskih sistemov. Zato se je treba v tem poglavju lotiti najprej vpra{anja, do katere mere razli~ne pozicije v energetski debati s pomo~jo denarnega ra~una kot kvantitativnega merila zagovarjajo ekonomi~ne, to pomeni tu tr`ne procese alokacije dobrin kot zadosten socialni evalvacijski kriterij za sprejemljivost tehnologije in virov. Pri tem so bistvenega pomena institucionalni robni pogoji, pod katerimi se oblikujejo tr`ne cene in izra~unavajo stro{ki za energetske sisteme (2.1.). [ele ko obstaja enotnost o stro{kovnih pojmih in njihovi racionalnosti, se je mogo~e konkretno ukvarjati z razlikami v izra~unih stro{kov, ki jih uporabljajo, vsak na svoji favorizirani energetski tehnologiji, zagovorniki in nasprotniki jedrske energije (2.2). Z diskusijsko skico bomo v tem poglavju sku{ali vpra{anja alokacije in stro{kovnih pojmov najprej lo~iti od problema ekonomskih lastni{kih odnosov in konkretne interakcije med ekonomijo in politiko ter tak{no {ir{o politi~no-ekonomsko problematiko, ki se pojavlja tudi v energetski debati, prihraniti za poglavje, v katerem bodo prepirajo~e se strani `e lahko posegle nazaj k substancialni evalvaciji moderne gospodarske in socialne strukture (4. poglavje). Tu gre torej zgolj za GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 139 Herbert Kitschelt 2 Prim. k tej definiciji Weber, 1972, str. 31. 3 Prim. za seznam institu- cionalnih predpostavk podru`bljenja tr`i{~a: Diesing 1962, 2. Poglavje. Tudi Marx je podobno razumel institucionalne predpostavke gospodarstva. ^eprav predlaga povsem druga~no vrednostno in cenovno teorijo kot neo-klasiki, so vendarle konkuren~na tr`i{~a tista, ki “vrednost” proizvodov najbolje izra`ajo v “cenah”. vpra{anje, v kolik{ni meri more tr`na oblika udejanjiti dru`beno smiselni pojem stro{ka kot dejanski alokacijski kriterij energetskih sistemov. EKONOMSKI IN STRO[KOVNI POJMI V ENERGETSKI DEBATI Z najbolj abstraktno formulacijo lahko po neoklasi~ni ekonomski teoriji “stro{ke” blaga ozna~imo kot vsoto vseh odpovedi cilju, ki jih mora za njegovo proizvodnjo ali pri njegovi nabavi prevzeti nase individuum. Da blago nekaj “stane”, ga mora biti malo, to pomeni tu najprej: povpra{evanje po blagu mora biti ve~je kot njegova ponudba, ~e bi bila njegova cena enaka ni~li. Ekonomsko ravnanje v pogojih pomanjkanja se nana{a na izbiranje med smotri, ki se orientira po pomanjkanju sredstev.2 Pogoji pomanjkanja dovoljujejo akterju vedno le, da sledi dolo~enim smotrom, s ~imer pa `rtvuje druge mo`ne smotre svojega ravnanja. Akter ravna ekonomsko racionalno, ~e svoja pi~la sredstva uporabi tako, da mu prinesejo maksimalno korist (izpolnitev smotra). Zato si bo postavil za cilj blago, katerega nabava dovoljuje kar se da ugodno razmerje med odpovedmi cilju in koristmi. Racionalni tr`ec bo torej ravnal v smislu minimiranja stro{kov in maksimiranja koristi. Problem tak{ne na ravnanje nana{ajo~e se teoretske uvedbe pojma ekonomskega ravnanja in stro{kovnega koncepta v ekonomiji je v tem, da ostane prazen, dokler ne moremo navesti institucionalnih mehanizmov, znotraj katerih je tak{no racionalno ravnanje mogo~e operacionalizirati in s ~imer postane prakti~no relevantno. Potrebna je institucionalna opredelitev ekonomske racionalnosti, ki ne izhaja iz solipsisti~no usmerjenega ravnanja, temve~ iz vpra{anja, kako tr`i{~a, kot institucionalna koordinacijska oblika smotrno-ekonomskega ravnanja, omogo~ajo socialno kooperacijo ekonomsko misle~ih akterjev. Navedel bom osem pogojev, pod katerimi se {ele lahko realizirajo “idealni” tr`ni koordinacijski procesi (menjava blaga)3: 1.Fizi~na prisila med tr`ci ni mogo~a. Tudi normativni procesi prepri~evanja ali kolektivne odlo~itve so pregnani s tr`i{~, katerih cilj je samo miroljubna izmenjava blaga po kriterijih ekvivalentnosti. 2.Tr`i{~a predpostavljajo dru`bo z delitvijo dela, v kateri proizvajalci proizvajajo blago, ki ga drugi `elijo. 3.Obstaja jasna definicija lastninskih odnosov vseh proizvodnih faktorjev, se pravi vseh odpovedi cilju (blago, storitve, viri), ki postanejo del proizvodnje blaga, za katerega obstaja dru`beno povpra{evanje in ki ga je na tr`i{~ih mogo~e menjati. 140 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Ekonomski pojmi, stro{kovni koncepti in “ekonomi~nost” razli~nih energetskih tehnologij 4.Ponudba blaga na tr`i{~ih je pi~la v primerjavi s 4 Prim. Mishan, 1969, str. povpra{evanjem. Pomanjkanje je osnovna zna~ilnost 29 in nasl. tr`ne dru`be. 5.Tr`ci so atomizirani, to pomeni, da ni monopolov ponudb in povpra{evanja po posameznem blagu. Noben posemezen tr`ec ne more vplivati na relativno cenjenost enega blaga v primerjavi z drugim. 6.Obstajati mora univerzalni medij, ki fungira kot kvantitativno merilo, s katerim je odpovedi cilju pri izbiranju med blagom mogo~e primerjati. “Stro{ki” in “tr`ne cene” blaga se izrazijo v denarnih velikostih. 7.Tr`ci sku{ajo svojo korist maksimirati glede na svoje monetarne stro{ke. Pri tem ravnajo v pogojih popolne informiranosti. 8.Proizvodnja blaga in povpra{evanje sta do tr`ne cene elasti~na. “Stro{ke” blaga je mogo~e razumeti kot vsoto vseh uporabljenih faktorjev, ki postanejo del njegove proizvodnje in jih je mogo~e meriti v monetarnih velikostih. Tr`na cena blaga se oblikuje na osnovi njegovih proizvodnih stro{kov ob izmeni~nem u~inkovanju ponudbe in povpra{evanja. Uravnote`ena cena je dose`ena, ko sta ponudba in povpra{evanje v ravnote`ju. V idealnih tr`nih pogojih se to zgodi natanko tedaj, ko mejni stro{ki blaga ustrezajo tr`ni ceni. Uravnote`eno ceno lahko tudi v smislu ekonomije blaginje ozna~imo kot “eficientno”. Tak{na cena signalizira tr`no situacijo, ki se imenuje Paretov optimum. Ta optimum je dose`en, ko je mogo~e brez nadaljnjih menjalnih transakcij pove~ati dobi~ek tr`ca, ne da bi zmanj{ali dobi~ek kakega drugega tr`ca.4 Ekonomska debata v diskusiji o energetskih tehnologijah se torej nana{a na dve vpra{anji, ki izvirata iz idealnotipi~ne definicije “proizvodnih stro{kov” in “tr`nih cen” v institucionalnem kontekstu tr`nega gospodarstva. 1. Najprej lahko sicer principialno priznamo definicijo stro{kovnega koncepta in za`elenost socialnega koordinacijskega mehanizma “trga” za oceno virov, blaga in storitev. Vendar se {e vedno postavlja vpra{anje, kako je mogo~e razliko med idealnimi pogoji za realizacijo eficientnega tr`nega alokacijskega procesa poravnati z empiri~nimi restrikcijami (deficiti racionalnosti) dejansko delujo~ih tr`i{~. Ali izkazujejo empiri~na tr`i{~a zadostno aproksimacijo idealnim pogojem, jih je mogo~e reformirati v smeri idealnih tr`i{~, ali obstajajo neodpravljive te`ave, zaradi katerih je “racionalna” tr`na alokacija prakti~no neizvedljiva, se pravi, da empiri~ne stro{kovne relacije med blagom prika`ejo kot “popa~enosti” resni~nih tr`nih stro{kovnih relacij? GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 141 Herbert Kitschelt 2. Toda prav tako lahko dvomimo tudi o tezi, da so idealna tr`i{~a za`elen socialni alokacijski mehanizem. Ali je Pare-tova optimalnost standard racionalnosti, po katerem naj se orientira alokacija blaga? Od premis tr`nega gospodarstva se v energetski debati problematizirjo zlasti {tiri: a) Opredelitev “eficientnega” gospodarstva temelji na vrednostni sodbi, da morajo biti preference (trenutno `ive~ih) tr`cev merodajne za alokacijske procese.5 b) Pri tem se domneva, da so tak{ne individualne preference monetarno merljive. Nemonetarne primerjave “koristi” in “stro{kov”, morda s kolektivnimi (politi~nimi) mehanizmi odlo~anja, veljajo za nedopustne, ker minirajo kriterij tr`ne eficientnosti. c) Ponudba in povpra{evanje na tr`i{~ih sta elasti~na, nobenega blaga ni “absolutno malo” (problem virov, ki jih je mogo~e iz~rpati). d) Ekonomi~ni kriterij u~inkovitosti je do vpra{anj razdelitve nevtralen.”Eficientnost” razdelitve nima ni~ opraviti z njeno “pravi~nostjo”, temve~ zadeva le u~inkovito izpraznitev blagovnih tr`i{~ pod pogoji popolne konkurence. Sedaj lahko vidimo, da se v debati o jedrski in son~ni energiji argumentira z razli~nimi ekonomskimi in stro{kovnimi koncepti. Zagovorniki jedrske energije in nadaljnje gospodarske rasti se pri tem sklicujejo na tr`ne alokacijske principe in izra~une stro{kov. Domnevajo, da so empiri~na tr`i{~a sposobna za zadostno aproksimacijo eficientnih procesov oblikovanja stro{kovne in tr`ne cene. Tudi del zagovornikov solarne energije akceptira tr`ne alokacijske principe in verjame v reformo empiri~nih tr`i{~, s ~imer bi se pokazale “resni~ne” stro{kovne relacije med energetskimi tehnologijami (1.). Nasprotno se je del nasprotnikov jedrske energije oprl predvsem na “socialne stro{kovne koncepte”, ki sami vklju~ujejo kritiko tr`ne alokacije (2.). Vrh tega je neka, predvsem do jedrske energije skepti~na skupina predlagala, da bi uvedli termodinami~ni stro{kovni koncept. Znotraj te skupine obstajajo razli~na mnenja glede vpra{anja, do katere mere lahko tr`i{~a realizirajo termodinami~ni stro{kovni koncept (3.). K 1: “Ve~ tr`i{~a” Tudi zagovorniki neoklasi~ne ekonomije in tr`i{~a kot efi-cientnega alokacijskega mehanizma za energetske sisteme (vire in tehnologije) priznavajo, da empiri~na tr`i{~a nikakor ne 142 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I 5 Glej k temu – oklepaji so moji – Schneiderjevo izjavo, 1980, str. 827. Ekonomski pojmi, stro{kovni koncepti in “ekonomi~nost” razli~nih energetskih tehnologij ustrezajo “idealnim” tr`i{~em. Tr`i{~a ovira nepopolna 6Prim. recimo Solow, 1974; konkurenca. Nepla~ano “brezpla~no” blago postane del Wdoenb, b1/ 9R 8i c1 k, e5t.tsP, o1 g9l8a 0v;jeG; oz ar - proizvodnega procesa energetskega blaga. Obenem proizvodni ob{irno diskusijo o teoriji: proces ustvarja eksternalije (okolje, zdravje itd.), ki jih ni Meixner, 1980, I. del. mogo~e monetarno kalkulirati in poravnati na tr`i{~ih. In kon~no delujejo udele`enci na energetskih trgih pod pogoji ~asovnih in stvarnih informacijskih omejitev. Zato se nagibajo k temu, da mo~no diskontirajo bodo~o korist, s ~imer upo{tevajo riziko bodo~ih donosov. Ta problem postane posebno ote`ujo~ pri dolo~itvi optimalne stopnje ~rpanja omejenih virov. Obravnava problema omejenih virov je tu morda sinonim za metodi~no obravnavo drugih nepopolnosti (imperfektnosti) tr`i{~ pri zagovornikih tr`nega oblikovanja cene: nepopolnosti so indikatorji za to, da je treba s primernimi institucionalnimi, upravno politi~nimi robnimi pogoji ustvariti “ve~ tr`i{~a”. Nepopolnosti, ki jih ni mogo~e vnesti (internalizirati) v tr`ni red, se lahko obdelajo politi~no, upo{tevajo~ minimalni kriterij, da kolektivne, tr`no eksterne prisile ne okrnijo delujo~ih elementov samega tr`nega gospodarstva. Politi~no ekonomski pojem stro{ka, ki naj bi idealno upo{teval vse odpovedi cilju pri proizvodnji v dru`bi, medtem ko poslovno ekonomski pojem stro{ka zajema le empiri~ne monetarne proizvodne stro{ke za posameznega tr`ca, se s tem operativno zaostri (restringira) v smislu “prakti~no mogo~ega” tr`nega ra~una celotnih proizvodnih stro{kov. Natanko to pa je tisto, proti ~emur se borijo kritiki tega pojma tr`ne cene in stro{ka (glej spodaj k 2). Neoklasi~na ekonomija se je v zadnjih letih temeljito posvetila problematiki omejenih virov v okviru tr`nega gospodarstva. Postavlja se vpra{anje, ali omejenost vira to blago na neki na~in odlikuje, tako da tr`no oblikovanje stro{kov in cene ni smiselno. Ali ne vodi tr`no obravnavanje omejenih virov k temu, da se tr`na cena tega blaga izra~unava po njegovih mejnih stro{kih, zaradi ~esar blago postane dru`beno “podcenjeno” in pride do pred~asne porabe vseh zalog vira? Ali dr`i, da so tr`i{~a zaradi svojih alokacijskih principov “kratkovidna” in potemtakem ne reflektirajo “resni~nih stro{kov” virov, ki bodo po{li?6 Pokazali smo torej, da se pod dolo~enimi pogoji “optimalno” ~rpanje omejenih virov, in s tem njihova eficientna tr`na alokacija, ne izra~unava samo po mejnih stro{kih njihove proizvodnje, temve~ vsebuje tudi element pomanjkanja v obliki rente, ki raste /z rasto~im manj{anjem vira/ z vedno manj{o razpolo`ljivostjo vira/ vse dotlej, dokler ni mogo~e ponuditi substituta vira (back-stop technology) po enaki tr`ni ceni. Sam producent omejenost vira vkalkulira kot element proizvodnih GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 143 Herbert Kitschelt 7 Solow, 1974, str. 2. 8 Solow, 1974, str. 8 in nasl. 9 Tako Marks/Sweeney, 1980; iz kriti~ne perspektive, Schefold, 1977, str. 232. 10 Schneider, 1980, str. 827. 11 Schneider, 1980, str. 832. 12 Heal, 1980, str. 41; Weizsaecker, 1980, str. 812; Peters, 1981, str. 66. 13 Primer zvi{evanja cen nafte, ki je bil sem in tja uporabljen kot dokaz za pravilnost neoklasi~ne alokacijske teorije (Stockman, 1978), pa se v lu~i novej{ega politi~nega razvoja lahko vendarle zdi kot dvomljiva evidenca. Prim. z bolj politi~no izjavo: Stobaugh, 1980. stro{kov in pri~akovanega donosa. ^e predpostavljamo, da tr`ci poznajo celotne zaloge nekega vira, zdaj{nji in bodo~i razvoj ekstrakcijskih stro{kov, bodo~e povpra{evanje in dolgo-ro~ne obrestne mere politi~ne ekonomije, se dana{nja tr`na cena tega vira dolo~i tako, da je zdaj{nja neto vrednost proizvodnih donosov enote vira enaka v vseh bodo~ih obdobjih. Tr`na cena vira, z odbitkom proizvodnih stro{kov, raste potem z enakim odstotkom kot dolgoro~ne obresti v dolo~enem obdobju. Tudi zagovorniki neoklasi~ne ekonomije priznavajo, da so pogoji za uporabo tega kriterija optimalnosti zaradi najrazli~nej{ih informacijskih omejitev7 in institucionalnih pogojev tr`nega reda komaj kdaj zagotovljeni.8 Vrh tega so nekatere {tudije argumentirale, da se tr`ci pri odlo~anju o ~rpanju vira dejansko ne orientirajo po zdiskontiranih donosih, temve~ po mejnih stro{kih proizvodnje, se pravi, da v konkuren~nih pogojih ne morejo upo{tevati rente zaradi pomanjkanja blaga.9 Ekonomisti kon~no priznavajo, da so potrebni “vrednostni kriteriji”, da lahko prika`emo racionalnost dolo~ene re{itve intertemporalnega alokacijskega problema.10 Zaradi tr`ne alokacije smo za prihodnje generacije pustili sicer manj naravnih virov, a ta slabost se bo kompenzirala z ve~jo kapitalsko osnovo in fondom znanja, ki so ga podedovale te generacije.11 Ekonomisti v celoti argumentirajo, da je tr`na alokacija naravnih virov v sedanjih pogojih imperfektnosti {e vedno “druga najbolj{a” re{itev, ki je ne preka{a ali sploh dosega v njeni daljnovidnosti noben drug tekmec v aran`maju odlo~anja.12 Predvsem politi~ni mehanizmi odlo~anja o alokaciji pojemajo~ih virov so se izkazali za kratkovidnej{e od trga.13 Neoklasi~no navdahnjeni ekonomisti dajejo zato prednost “melioristi~ni” obravnavi imperfektnosti tr`i{~a, pri ~emer naj bi se ne iskale radikalne alternative tr`nega mehanizma, temve~ naj bi se eksternalitete in druge imperfektnosti postopoma korigirale s tr`nim gospodarstvom. Ta nastavek bi se dal uporabiti tudi na primeru eksternalitet okolja, javnih dobrin in tr`ne mo~i. Posledica te melioristi~ne korekture poslovno ekonomskega izra~una stro{kov pa je restrikcija obse`nega politi~no ekonomskega pojma stro{kov v energetski debati. Ker je `e samo zaradi kompleksnosti tr`nih procesov nemogo~e, da bi vse proizvodne “prispevke k cilju” kalkulirali v tr`ne cene, nastane med nezadostnostjo poslovno ekonomskega statusa in kontrafakti~nim statusom politi~no ekonomskega pojma stro{kov v energetski debati tretji, omejen politi~no ekonomski pojem stro{ka. Ta se nana{a na vse stro{kovne elemente ener- 144 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Ekonomski pojmi, stro{kovni koncepti in “ekonomi~nost” razli~nih energetskih tehnologij getskega gospodarstva, ki jih je mogo~e oceniti prakti~no monetarno. Vsebuje predvsem zahtevo po odprtih konkuren~nih tr`i{~ih in po internalizaciji dolo~enih ekolo{kih stro{kovnih elementov, ne pa obse`nega ugotavljanja “socialnih stro{kov” sekularne iz~rpanosti virov in socialne {kode zaradi energetskih sistemov.14 V nekem smislu tako pojmuje tudi segment nasprotnikov jedrske energije, ki opozarjajo na nujnost liberalizacije energetskih trgov, da bi pri{li na povr{je resni~ni stro{ki razli~nih energetskih sistemov. Kot nagibanje k tej poziciji lahko beremo Lovinsovo trditev, da bi se morale cene energije izra~una-vati po svojih dolgoro~nih mejnih stro{kih proizvodnje energi-je.15 [ele v pogojih radikalne liberalizacije tr`nega reda bi bil tak{en ra~un stro{kov, ki presega kratkoro~ne proizvodne stro{ke energetskih virov v njihovem ~asovnem horizontu, smiseln za producente in konzumente energije. Vsekakor tudi ti teoretiki trdijo, da “socialnih stro{kov” energetskih sistemov ni mogo~e monetarno kvantificirati in zato metoda tr`ne alokacije energetskega blaga ne bi smela biti edina odlo~ilna za socialno sprejemljivo selekcijo tehnologij.16 14 Tak{ne omejene politi~no ekonomske pojme stro{kov vidim recimo v delih Landsberga, 1979 in Schurra et al., 1979, kot tudi v delih Michaelisa, 1982, str. 389 in nasl. 15 Prim. Lovins, 1977, str. 67 in nasl.; Krause et al., 1980, str. 202; Ross/Williams, 1981, str. 212; SERI, 1981. 16 Prim. Lovins, 1977, str. 56, k jedrski energiji. 17 Prim. glede na stro{kovni koncept Krause et al., 1980; Altner, 1980, str. 193. 18 Georgescu-Roegen, 1971, str. 321; Schefold, 1981. K 2: Socialni pojem stro{ka: “Ve~ politike” Nasprotno kritiki neoklasi~ne ekonomske teorije, ki so obenem v energetski debati praviloma nasprotniki jedrske energije, menijo, da je iz ve~ razlogov potrebno zapustiti tla neoklasi~nih tr`nih predstav o redu. Prvi~ ne bi bilo mogo~e zadovoljivo zapolniti vrzeli med poslovno ekonomskimi in politi~no ekonomskimi stro{ki znotraj tr`nega instrumentarija. Glede tega nas ne bi mogel preslepiti niti Lovinsov koncept dolgoro~nih mejnih stro{kov, ki bi se zlomil ob enakih te`avah kot neoklasi~na teorija optimalnih stopenj ~rpanja omejenih virov. Po drugi strani bi tudi politi~no ekonomski pojem stro{ka vseboval neodpravljive restrikcije, ki bi postavile “ekonomsko” oceno energetskih sistemov pod vpra{aj. Iz te kritike izhaja “socialni pojem stro{ka” z novimi temeljnimi elementi za opredelitev stro{kovnega koncepta, ki se, ~e predpostavljamo individualisti~ne kompetence pri odlo~anju akterjev, nana{ajo zlasti na v tr`nih razmi{ljanjih zanemarjeno “socialno sprejemljivost” proizvodnih procesov.17 V tem kontekstu se kritiki navezujejo med drugim na institu-cionalisti~ne ekonomske teorije (Veblen, Zgodovinska {ola, Schumpeter, Galbraith) ali v posameznih primerih na mark-sisti~no politi~no ekonomijo.18 V svojem napadu na neoklasi~no teorijo omejenih virov, enako kot ekolo{ka ekonomija, trdijo, da so defekti tr`nih GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 145 Herbert Kitschelt 19 Prim. h kritiki tr`nega mehanizma: Schumacher, 1973, str. 43 in nasl.; Gruhl, 1975, str. 235; Henderson, 1978, str. 30 in nasl.; Bossel, 1978, str. 92. 20 Georgescu-Roegen, 1975. 21 Schefold, 1977, str. 232. 22 Ophuls, 1977, str. 179. 23 Prim. Parsons/Smelser, 1956, str. 28 in nasl. alokacijskih principov veliko huj{i, kot priznava “melioristi~na” pozicija. Akcept tr`nega mehanizma bi vodil v pred~asno iz~rpanost naravnih virov in uni~enje regeneracijskih sil narave. Tr`i{~e ne bi moglo odslikavati dolgoro~nih relacij pomanjkanja, ki bi bile bistveno odvisne od socialnih kriterijev za pravice do dobrin, temve~ bi premo~no diskontiralo pri-hodnost.19 Principialno bi bila to tudi posledica potrebnosti, da se tr`nih procesov lahko udele`ijo le trenutno `ive~i indi-vidui, medtem ko bi morala tr`no eficientna alokacija omejenih virov reprezentirati tudi vse bodo~e generacije.20 Fakti~no bi se zato izkazalo, da bi lahko v ekonomskem dogajanju le politi~ni monopolni pogoji uveljavili rente zaradi pomanjkanja.21 Podobne imperfektnosti se vidijo pri tr`ni korekturi drugih eksternalitet. Le bolj ali manj energi~na politi~na intervencija bi mogla pospe{iti internalizacijo eksternalitet v tr`nih cenah. Napad kritikov neoklasi~nega tr`nega modela se nana{a, o ~emer {e jasneje govorijo naslednja poglavja (3. in 4. poglavje), tudi na same institucionalne in motivacijske (antropolo{ke glede na ~lovekove potrebe) konstitucijske pogoje tr`ne racionalnosti, ne le na empiri~ne restrikcije njene realizacije v modernih dru`bah. Kritiki trdijo, da se je formalna racionalnost tr`nih pravil alokacije diskreditirala zaradi svojih materialnih posledic za socialno blaginjo in uporabo virov. Sedaj bi bilo treba pogledati, ali bi lahko kaka druga formalna racionalnost, recimo racionalnost kolektivnih procesov odlo~anja, komplementarno ali substitutivno do formalne racionalnosti tr`i{~a jam~ila bolj{e materialne rezultate. “Nova ekonomija” nasprotnikov jedrske energije je zato bolj politika kot ekonomska teorija.22 To je kontekst, v katerem sku{ajo kritiki tr`nega modela vpeljati socialni pojem stro{ka, ki presega poslovno in politi~no ekonomske koncepte stro{ka in se v dolo~enem smislu vra~a k najbolj splo{nemu pojmu stro{ka, vsoti vseh prispevkov k dosegi cilja, ki postanejo del proizvodnje blaga. V socialni teoriji najdemo razlikovanje med poslovno ekonomskim, (omejeno) politi~no ekonomskim in socialnim pojmom stro{ka `e v Parsonsovih delih.23 “Socialni stro{ki” nacionalnega proizvoda so tu vsi prispevki faktorjev vseh socialnih subsistemov za ekonomi~no produkcijo. Nasprotno se “poslovno ekonomski stro{ki” nana{ajo le na stro{ke blagovne proizvodnje, ki jih je mogo~e monetarno kvantificirati kot celotne ekonomske stro{ke. Ni naklju~je, da ravno predstavniki sociologije relativi-rajo ekonomsko pojmovnost stro{ka, ker ta disciplina `e od nekdaj ni zaupala utilitaristi~nemu modelu dru`be. Koncept socialnih stro{kov temelji na zahtevi, da mora biti osnova za selekcijo blaga in tehnolo{kih sistemov “dru`beno 146 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Ekonomski pojmi, stro{kovni koncepti in “ekonomi~nost” razli~nih energetskih tehnologij celostno balansiranje”, ki se ne zlije s principom eficientne tr`ne alokacije.24 Za~en{i s Kappom (1950) pa vse do dana{njih kritikov ekolo{ke ekonomije izhaja socialni pojem stro{ka iz prioritete kolektivnih procesov odlo~anja, v katerih se koristi in stro{ki proizvodnih sistemov obravnavajo po kvalitativnih merilih blaginje.25 Kolektivne preference, ki se vzpostavljajo recimo z odlo~itvami ve~ine, se izrazijo v monetarnih “zahtevah” v poslovno ekonomskih ra~unih stro{kov energetskih sistemov. Bupp in drugi26 recimo pi{ejo v analizi razvoja stro{kov jedrskih elektrarn, da postanejo politi~no pogojena zavla~evan-ja proizvodnje (in s tem poslovno ekonomska eskalacija stro{kov) kot socialni “sestavni del stro{kov” tega energetskega sistema del ekonomskega ra~una. Nasprotno imajo zagovorniki pravil tr`ne alokacije in jedrske energije tak{no pove~anje stro{kov za popa~enje tr`nih razmer in odvzem lastninske gotovosti. Politi~ni posegi v tr`no gospodarstvo naj bi bili nee-ficientni. Morali bi se izogibati “ideologiziranju dogajanja na tr`i{~u”.27 To je to~ka, na kateri debata pripelje k temeljnim politi~no ekonomskim vpra{anjem gospostva, ki jih bo treba kasneje {e podrobneje obravnavati (4. poglavje). Tudi za same zagovornike “socialnega” stro{kovnega koncepta velja, da ta novi metodi~ni nastavek nikakor ne vzpostavlja enotnosti glede vsebin tega pojma stro{ka ali glede daljnose`nih politi~no ekonomskih posledic gospostva za institucije dru`benega proizvodnega procesa. Socialni pojem stro{ka podro~je ekonomskega odlo~anja najprej “razdiferenci-ra” le od politike in socialne strukture. V tem smislu socialni stro{kovni koncept v strogem pomenu sploh ne posreduje nobene nove ekonomske paradigme, temve~ je institucionalna teorija o mejah tr`ne racionalnosti. Vpra{anja blaginje je treba tedaj re{evati predvsem v okviru teorije ~lovekovih potreb/socialno strukturalnih reprodukcijskih krogotokov po eni in teorije politike po drugi strani. O vsebinskem polnilu tak{nih teoretskih podro~ij pa ne obstaja nikakr{en konsenz, niti med zagovorniki socialnega stro{kovnega koncepta ne. Vendar socialni pojem stro{ka ni ostal edina “inovacija”, ki so jo kritiki dosedanjih fosilnih energetskih sistemov in jedrske energije prispevali k ekonomski debati o selekcijskih kriterijih bodo~ih energetskih poti. Medtem ko vsi dosedanji pojmi stro{ka neposredno ali posredno zajemajo mehanizme socialnega vrednotenja prispevkov faktorjev k proizvodnemu rezultatu, nekateri kritiki neoklasi~ne ekonomije predlagajo, da bi v ekonomski teoriji samo proizvodnjo upo{tevali kot menjavo med naravo in dru`bo. Razmerje med naravnimi in socialnimi reprodukcijskimi ciklusi naj bi preformiralo ekonomska razmerja med stro{ki blaga in storitev, in ta odvisnost 24 Ulrich, 1979, str. 63. 25 Prim. v tem smislu Hayevo izjavo (1977, str. 156), da temeljijo stro{ki energetskega sistema na socialni strukturi in na preferencah, dolo~enih v tej strukturi. 26 Bupp et al., 1975, str. 73. 27 Meixner, 1980, str. 35. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 147 Herbert Kitschelt 28 Prim. Amery, 1976, str. 39; Schefold, 1977, str. 243; Robertson, 1979, str. 38 in nasl.; Binswanger et al., 1981, str. 164 in nasl. 29 Termodinami~ni stro{kovni koncept v energetski debati je primarno razvil N. Georgescu-Roegen (1971, 1975, 1979). 30 Georgescu-Roegen, 1971, str. 282. 31 Georgescu-Roegen, 1971, str. 294. 32 Georgescu-Roegen, 1971, str. 298. proizvodnje od narave naj bi bila v dosedanjih stro{kovnih konceptih in alokacijskih mehanizmih zamol~ana.28 Da bi to pokazali, bi bilo treba pritegniti ekolo{ko znanost in razviti termodinami~ni pojem stro{ka za ekonomijo. K 3: Termodinami~ni pojem stro{ka: “Ve~ ~esa?” Termodinami~ni pojmi stro{kov izhajajo iz tega, da obstaja povezava med fizikalnimi in ekonomskimi procesi. To povezavo vzpostavlja drugi termodinami~ni zakon, ki postulira ireverzibilnost pretoka energije, se pravi porasta entropije, zaradi fizikalnih procesov/da je pretok energije, se pravi porast entropije, zaradi fizikalnih procesov ireverzibilen/. Energija prehaja iz stanja, v katerem je “razpolo`ljiva” za delo, v stanje, v katerem “ni razpolo`ljiva”.29 Tako dobimo zunajso-cialne determinante ekonomskih procesov in tr`ne alokacije. Socialne procese, ~lovekovo “delo” je mogo~e razumeti s koncepcijo termodinami~ne ekonomike drugega termodina-mi~nega zakona. Cilj ekonomskega procesa je zadovoljevanje potreb individuov. Za to je treba uporabiti “delo”, se pravi razpolo`ljivo ni`jo entropijo (negentropijo), da bi zagotovili ve~ negentropije in jo izkoristili za konsumcijo (spreminjanje negentropije v entropijo). Z “zapravljanjem” razpolo`ljive negentropije se zadovoljujejo potrebe. V primerjavi z naravo je ~lovek bolj eficienten v pretvarjanju negentropije v entropijo.30 Le dve poti sta, kako lahko zvi{amo stopnjo zadovoljevanja potreb.31 Ena je ta, da izdelamo tehni~no eficientnej{a “sita” za izkori{~anje negentropije. Druga pa je, da zvi{amo absolutno porabo negentropije. Problem je le v tem, da sta tako prva kot tudi druga mo`nost omejeni, zaradi ~esar je razpolo`ljivost negentropije principialno pi~la. S tem je dose`ena to~ka, na kateri termo-dinami~na konceptualizacija socialnih procesov lahko preide v ekonomiko. Ekonomijo bi bilo potemtakem mogo~e definirati kot izbiro med nameni/konzum negentropije glede na pi~lost razpolo`ljive negentropije. Negentropija je pi~la, prvi~, ker je pri danem tehni~nem znanju in pri sploh predvidljivem tehni~nem napredku, tako pravi teza32, ve~anje eficientnosti konverzijskega procesa negentropije omejeno s (fiksno) ponudbo razpolo`ljive negen-tropije, ki jo je mogo~e konzumirati (recimo s Karnotovimi zakoni o konverziji energije). In drugi~, ker so zaloge negen-tropije na zemlji v obliki neobnovljivih virov v bistvu fiksne. Edini dodatni in kontinuirani pritok negentropije je solarna sevalna energija. Son~na energija je v termodinami~ni ekonomiji zanimiva ravno zato, ker njena uporaba zni`uje 148 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Ekonomski pojmi, stro{kovni koncepti in “ekonomi~nost” razli~nih energetskih tehnologij hitrost ireverzibilnega porasta entropije in (nenadomestljivo) izgubo negentropije zaradi ~lovekove konzumcije. Negentropije pa je sekularno vedno manj ne samo zato, ker se zaradi ~lovekovega konzuma vse njene zaloge na zemlji kr~ijo (ne glede na konverzijo son~ne energije!), temve~ tudi zato, ker postajajo termodinami~ni ekstrakcijski stro{ki negen-tropije, ki jo je mogo~e konzumirati, se pravi uporaba negen-tropije za pridobitev ve~ negentropije, relativno vedno vi{ji. Temu zakonu padajo~ega donosa negentropije bo tudi tehni~ni napredek konverzijskih metod lahko le omejeno nasprotoval. Termodinami~na ekonomija pelje torej nazaj h konceptu energetskega balansiranja, ki je bil uveden `e pred tem (1.2.). Od tod je kon~no mogo~ dostop do termodinami~nega pojma stro{kov. “Stro{ki” proizvoda so potemtakem tem ve~ji, ~im ve~ negentropije je bilo uporabljeno v njegovi proizvodnji. Za energetsko blago, ki je vendar rezultat proizvodnje razpolo`ljive negentropije ob uporabi negentropije, se stro{ki dolo~ajo po neto energetskem donosu proizvodnega procesa. ^im ve~ energije je potrebno uporabiti za proizvodnjo ene enote energije, se pravi: ~im manj{i je dele` neto pridobivanja energije v proizvodnji energije, tem vi{ji so njeni stro{ki. Ter-modinamika je zato v glavnem fizika ekonomske vrednosti, kot pravi Georgescu-Roegen.33 Iz teh razmi{ljanj dobimo tudi konsekvenco za obravnavo problema omejenih virov, ki predstavljajo uskladi{~eno/shran-jeno/ negentropijo. ^e so zaloge tak{nih virov fiksne, potem gre pri njihovi porabi za igro z ni~elno vsoto med sedanjimi in bodo~imi generacijami.34 Katere konsekvence pa je iz te teorije mogo~e potegniti za ekonomi~no dolo~itev cene? Zagovorniki termodinami~ne ekonomike, med njimi najbolj Georgescu-Roegen, namre~ tako kot klasi~na ekonomska teorija razlikujejo med “vrednostjo” proizvoda in njegovo “tr`no ceno”. Vrednostni pojmi se tu nana{ajo na “koli~ino energije” proizvoda. Po eni strani lahko domnevamo, da se termodinami~na “vrednost” proizvoda vedno poka`e `e v tr`ni ceni. Posamezni zagovorniki termodinami~ne teorije zagovarjajo to tezo, ko pravijo, da bi bilo ceno blaga mogo~e razlo`iti z njegovo energetsko vsebino.35 Tr`ni alokacijski procesi so zato smiselni le, ~e jih je mogo~e v zadostni meri aproksimirati idealnim pogojem, s ~imer bi izra`ali termodinami~ne stro{kovne relacije. Po drugi strani lahko trdimo, da ni nujno, da termodinami~na “vrednost” in tr`ne cene blaga korelirajo. Tako kot dobi politi~no ekonomski pojem stro{ka normativno vsebino zaradi empirije nepopolnega podru`bljenja tr`i{~a, jo dobi tudi termodi-nami~ni pojem stro{ka: tehni~ni analizi energije naj bi se dala 33 Georgescu-Roegen, 1971, str. 272. 34 Georgescu-Roegen, 1971, str. 305; Catton, 1980, str. 4. 35 Prim. Odum, 1971, str. 189; Odum, 1974, 1979. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 149 Herbert Kitschelt 36 Tako predvsem Daly, 1977, 1980 a-c. 37 Rifkin, 1980, str. 196 in nasl. 38 Prim. Commoner, 1976, 2. Pog.; Amery, 1976; Zel-lentin, 1979, str. 130. 39 Tako Henderson, 1978, str. 58 in nasl.; Schefold, 1977, str. 224. 40 Kline/Rosenberg, 1981. 41 Alchian, 1975, str. 11; Edison Electric Institute, 1976, str. 64. prednost pred ekonomsko tr`no alokacijo. Slednja naj bi privilegirala spo{tovanje ~lovekovega dela in konzumnih potreb in v svojem koordinacijskem mehanizmu reprodukcijskih krogotokov zanemarjala neodvisno spo{tovanje prispevka narave. Ta teza je bila doslej predstavljena v {ibki in mo~ni obliki. V svoji {ibki obliki36 termodinami~na ekonomija zahteva, da se mora, v nasprotju s sodobno ekonomijo, v kateri se velikosti pretoka proizvodnje (poraba negentropije) maksimirajo, ekonomski pretok blaga stabilizirati in zni`ati, zaradi ~esar bi se moralo napredovanje v zadovoljevanju potreb osredoto~ati le na kvalitativno izbolj{anje tehnologij konverzije razpolo`ljive negentropije v entropijo. V svoji mo~ni in izrazito tehnolo{ko pesimisti~ni obliki pa termodinami~na ekonomija nakazuje ukinitev industrijske civilizacije in radikalno omejitev uporabe omejenih virov.37 Iz termodinami~ne analize je bil od ~asa do ~asa ob{irno izpeljan (tehnodeterministi~ni) imperativ termodi-nami~ne organizacije dru`be.38 Vsekakor so se tudi posamezni kritiki neoklasi~ne ekonomije in jedrske energije postavili proti tak{nemu deter-ministi~nemu pojmovanju dru`be in poudarili socialne standarde racionalnosti pri selekciji energetskih sistemov.39 Kritika termodinami~nega pojma stro{ka z vidika neo-klasi~ne ekonomske teorije je razvila dve stali{~i. Prvi~ naj bi se v termodinami~nih konceptih podcenjevala mo`nost tehni~nega napredka in kreativnost ~lovekovega dela pri pove~anju eficientnosti ekstrakcijskega procesa negentropije ter pri iskanju novih entropijskih zalog.40 Drugi~ naj bi izvajanje ekonomskih imperativov iz termodinami~nih zakonitosti temeljilo na zgre{itvi kategorije, ki daje osnovo za reduk-cionisti~no in deterministi~no dru`beno koncepcijo. Fizikalna termodinamika naj bi sicer postavljala ~lovekovemu ravnanju nespremenljive mejne pogoje njegovih smotrov, a naj mu ne bi “dominirala”, to pomeni, da naj bi v domeni ~love{kih dru`b obstajali drugi faktorji, ki dolo~ajo smer in obseg porabe negentropije, kot so fizikalni imperativi. Da bi morale ~love{ke dru`be minimirati svoje velikosti pretoka porabe negentropije, je mogo~e izpeljati le za ceno naturalisti~nega zmotnega sklepa iz termodinamike. Dejansko naj bi {lo tu za sodbo, ki bi jo bilo treba utemeljiti po socialnih standardih racionalnosti. Pri stro{kovni oceni energetskih sistemov naj bi {tela ekonomska eficientnost (v smislu Paretovega optimizma) in ne tehni~na eficientnost porabe negentropije.41 Analiza literature o vpra{anjih ekonomi~nih kriterijev pri izbiri energetskih sistemov, zlasti glede alternative jedrske in son~ne energije, je torej pokazala {tiri razli~ne pojme stro{kov. Naj {e enkrat v kratkih in seveda skraj{anih formulah povzamem njihovo vsebino: 150 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Ekonomski pojmi, stro{kovni koncepti in “ekonomi~nost” razli~nih energetskih tehnologij ŠTIRJE RAZLIČNI POJMI STROŠKOV 42 Lovins, 1977, str. 7 Poslovno ekonomski stroški energetskega sistema se izračunajo po na empiričnih tržiščih doseženih tržnih cenah za njegove proizvodne faktorje. Politično ekonomski stroški v omejenem smislu korigirajo poslovno ekonomske stroškovne račune za takšne proizvodne predpostavke in eksternalitete, ki jih je ob ohranitvi in okrepitvi tržnih alokacijskih principov mogoče monetarno internalizirati in s tem povečati “eficientnost” alokacijskega dogajanja. Socialni stroški vrh omejenega politično ekonomskega računa stroškov v ekonomski račun vključujejo “intangibles”, ki jih je, kot prispevke faktorjev v proizvodnem procesu, katerih tržne cene ni mogoče ugotoviti po individualni artiku-laciji preferenc, le preko kolektivnih procesov odločanja mogoče prevesti v monetarne velikosti, ki jih je v menjalnih procesih mogoče vkalkulirati. Termodinamični stroški se nanašajo na porabo negentropi-je, ki postane del proizvoda, to pomeni pri energetskem blagu neto energetsko bilanco ekstrakcijskih in predelovalnih stroškov. Medtem ko se zagovorniki jedrske energije praviloma jasno orientirajo po neoklasični ekonomski teoriji, za katero sta relevantna prva dva pojma stroškov (čeprav je v podrobnostih sporno, katere “prispevke k cilju” je mogoče opredeliti kot tržiščne), obstaja na strani njihovih kontrahentov prav širok spekter ponudb različnih pojmov stroška. Pri tem se neredko zgodi, da se pojmi stroškov identificirajo z ekonomskimi koncepcijami, povezanimi z njimi, ki jih je treba analitično razlikovati. Tako recimo Lovins zagovarja po eni strani primat socialnih pojmov stroškov v energetiki, kar je socialno atraktivnejše, je tudi cenejše in enostavneje izvedljivo , po drugi strani pa prosto po neoklasiki povzet koncept dolgoročnih marginalnih proizvodnih stroškov energije. Vendar ni nobenega prepričljivega razloga, da bi postulirali nujen sovpad socialne in marginalistične evalvacije stroškov, dokler se marginalistični pojem stroška, kot na srce polaga Lovins, izračunava v okviru faktorjev stroškov, ki jih je mogoče monetarno kvantificirati v tržnem gospodarstvu, ki deluje. Problematika je morda najbolj zanimiva v tem, da, tako argumentirajo nekateri novejši prispevki k stroškovni analizi posameznih energetskih sistemov, se “socialni” in “monetarni” stroški različnih energetskih sistemov razhajajo in potemtakem za seboj puščajo dileme odločanja. Splošne izjave o “ekonomičnosti” energetske tehnologije, kot je recimo naslednja, nimajo spričo kompleksnosti diskusije GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 151 Herbert Kitschelt 43 Oesterwind et al., 1980, o ekonomskih in stro{kovnih pojmih nobenega pravega pome-str. 41. na, dokler se natan~no ne definira referen~ni okvir state-mentsa: 44 Weber, 1972, str. 48. “Postulat ekonomi~nosti pomeni namre~ optimiranje vseh 45 Weber, 1971, str. 62. faktorjev proizvodnje na stro{kovni minimum. Zgolj minimi- ranje uporabe energije in surovin pa nujno vodi v zapravljanje kapitala in dela.”43 Tak{na izjava, ki je tipi~na recimo za razpravljanje o prioriteti prihrankov iz virov, dela ali kapitala zaradi novih energetskih sistemov, ni nujno napa~na, toda vsebino, ki jo je mogo~e operacionalizirati, dobi {ele, ko se stro{kovni kriterij in pojem “ekonomi~nosti” ne le vzajemno eksplicirata, temve~ ko so imenovane socialne institucije in standardi racionalnosti, na katere naj bi se stro{kovni kriterij nana{al. Na tak{no razgrnitev institucionalnih in socialnostrukturalnih predpostavk za vsakokratne izbrane stro{kovne kriterije se je v debati o energetskih tehnologijah vse prepogosto pozabilo. Zagovorniki poslovno-ekonomskih in politi~no-ekonomskih stro{kovnih kriterijev pogosto ne utemeljujejo svojih temeljnih vrednostnih odlo~itev za tr`ne kriterije eficientnosti. Obratno od zagovornikov socialnih in termodinami~nih stro{kovnih pojmov doslej pogre{amo preciziranje in upravi~evanje institucionalnih okvirnih pogojev, v katerih bi njihovi stro{kovni koncepti lahko postali praktikabilni v gospodarstvu. Tak{ne implicitne socialne teorije naj bi bile v naslednjih poglavjih objekt rekonstrukcije s pomo~jo sociologije vedenja. Naj na koncu na dveh pojmih iz sociologije ekonomije Maxa Webra pojasnim temeljno razliko med pomenskimi zvezami, ki implicirajo po eni strani poslovno- in politi~no ekonomske, po drugi pa socialne in termodinami~ne pojme stro{kov, in ki so pomembni za dolo~itev meje med politiko, tr`i{~em in neformalnim socialnim redom. Weber razlikuje med dvema popolnoma razli~nima izrazoma gospodarjenja: pridobivanjem in gospodarjenjem. “Pridobivanje” se orientira po mo`nostih za pridobitev novih pravic do razpolaganja z blagom, pri ~emer sta osrednjega pomena denarni in kapitalski ra~un.44 “Gospodarjenje” pa se orientira po pokrivanju potreb. Blago se tu uporablja za konzum ne z ozirom na pridobivanje, temve~ z ozirom na gospodarjenje.45 Marx podobno razlikuje med procesi menjave, ki se orientirajo po zadovoljevanju potreb (blago - denar - blago) in procesi, katerih cilj je monetarni dobi~ek (denar - blago - denar). Najprej omenjena poslovno- in politi~no ekonomska pojma stro{kov sta povsem jasno tista, ki dobita osrednji pomen v okviru gospodarskega reda, usmerjenega v pridobivanje in kapitalski ra~un. Nasprotno se tretji (socialni) in ~etrti (termo-dinami~ni) ekonomski pojem nana{ata na “gospodarjenje” z 152 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Ekonomski pojmi, stro{kovni koncepti in “ekonomi~nost” razli~nih energetskih tehnologij naravnimi viri in sredstvi za zadovoljevanje potreb. Pri teh 46 Prim. Schefold, 1981, str. dveh pojmih ne gre za ekonomske pojme v o`jem smislu 156; Bossel, 1978, str. 73. usmerjenosti v menjalno vrednost in profit, temve~ za pojma ekonomije blaginje, usmerjene v uporabno vrednost. V tem smislu so udele`enci energetske debate, ki nasprotujejo nadaljnji ekspanziji energetskega sistema, kot ekonomi~no usmerjenost v delovanju postavili “pokrivanje potreb” nad “pridobivanje” in “partnerstvo” nad “sebi~nostjo”.46 Izbiranje med ekonomskimi pojmi, usmerjenimi v uporabno vrednost, in onimi, usmerjenimi v menjalno vrednost, privede dale~ naprej od polja golih domnev o korektnih izra~unih stro{kov energetskih sistemov, namre~ do vpra{anja, v kolik{ni meri in s kak{nimi posledicami si dru`be lahko privo{~ijo do kraja diferencirano tr`no gospodarstvo. V uporabno vrednost usmerjeni ekonomski in stro{kovni pojmi v tej perspektivi ne predstavljajo toliko alternativnega ekonomskega nana{alnega sistema v primerjavi s klasi~no ekonomijo, temve~ bolj pledoa-je za omejitev ekonomsko smotrnega in dobi~ek pove~ujo~ega individualisti~nega ravnanja kot principa socialne organizacije. To dejstvo relativira tudi signifikantnost diskusije o ekonomskih stro{kih posameznih energetskih sistemov. Prevedla Alenka Novak GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 153 Jonathan Jeffer Koncepti sodobnega energetskega na~rtovanja in soudele`ba javnosti UVOD V ~lanku bom predstavil nekatera najnovej{a razmi{ljanja o energetskem na~rtovanju, energetski u~inkovitosti in o drugih vpra{anjih, ki so s tem povezana, kot npr. vloga in pomen javnih procesov v na~rtovanju in politiki energetskega na~rtovanja. ^lanek sicer implicitno zagovarja te nove ideje in postopke, vendar se moramo hkrati zavedati, da se ta na~in razmi{ljanja o energetiki {e razvija in da ni {e ni~ dokon~no odlo~eno. ^e bi lahko na kratko povzel moj cilj v tem ~lanku, bi rekel, da je cilj ~lanka sporo~iti resni~no pomembnost energije v lokalnem in dr`avnem obsegu in da smo vsi nekak{ni imetniki stavnih listkov s pridobljeno pravico, da najdemo najbolj{e mo`ne re{itve za na{e energetske potrebe. Energija je v fiziki definirana kot zmo`nost opravljanja dela. Dejansko v dana{nji dru`bi uporabljamo to ali ono obliko energije pri vseh aktivnostih brez izjeme. Vse to je sicer o~itno, toda spla~a se ponoviti, ker pogosto kaj hitro pozabimo, da uporaba energije popolnoma pre`ema vse aspekte na{ega `ivljenja. Ogreva in razsvetljuje na{e domove ter delovne in rekreacijske prostore. Omogo~a delovanje strojev v pisarnah, delavnicah in tovarnah in je temelj na{ih komunikacijskih in transportnih sistemov. Ne da bi za~eli preve~ filozofirati, lahko re~emo, da je celo ekologija lahko neke vrste ekonomija uporabe energije, ki podpira `ivljenje. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 155 Jonathan Jeffer V~asih je bilo razmi{ljanje o proizvodnji in uporabi energije zelo preprosto. Ko se je povpra{evanje po kakem energetskem viru pove~alo, so priskrbeli ponudbo. Tako je bilo v dr`avah dr`avnega socializma kot tudi na kapitalisti~nem zahodu. Tak pristop se je razvil v razmerah, ko je bilo relativno poceni energetskih virov v izobilju, in s tehnolo{kim razvojem, ki je centralizirani proizvodnji energije na veliko dajal prednost. V zadnjih letih se je razmi{ljanje o proizvodnji in uporabi energije v dru`bi spremenilo in razvilo. To je bila posledica razli~nih vplivov, ki so se razvili zaradi razli~nih razlogov. Energetska kriza v sedemdesetih je jasno pokazala, kako ob~utljiva sta moderno gospodarstvo in dru`ba na motnje v dobavi goriva in nihanje cen goriva (v tem primeru nafte s Srednjega vzhoda). Ta kriza je tudi dvignila zavest ljudi o vlogi, ki jo ima energija, ter raz{irila strah med ljudmi, da nam lahko nenadoma zmanjka energetskih zalog. Skrb za okolje in pomisleki o nevarnosti jedrske energije kot tudi gospodarski interesi potro{nikov energije, vse to je vplivalo na razmi{ljanje o tem, kako zadovoljiti povpra{evanje po energiji. Nove tehnologije, dru`bena in ekolo{ka ozave{~enost, gospodarska in strate{ka ranljivost, vpra{anja lociranja elektri~nih generatorjev, plinovodov in jedrskih elektrarn kot tudi potencial za energetsko u~inkovitost ter {e vrsta drugih stvari so jasno pokazali, da so tu {e mnoga vpra{anja, na katera je potrebno odgovoriti, in to ne samo v smislu, za koliko je potrebno pove~ati kapacitete. V odgovor na te nove sile so se pojavile nove ideje o energiji in na~rtovanju, ki posku{ajo zadovoljiti povpra{evanje po energiji. Pojavila se je potreba po oblikovanju na~rtovalnih re`imov, ki bi dopu{~ali upo{tevanje tudi drugih dejavnikov poleg zmo`nosti pove~evanja kapacitet. V zadnjih letih se v razpravah pogosto skupaj pojavljajo tile trije termini: planiranje po metodi najmanj{ih stro{kov, integralno na~rtovanje virov in mened`ment porabe. 1. PLANIRANJE PO METODI NAJMANJ[IH STRO[KOV Kaj je planiranje po metodi najmanj{ih stro{kov (Least Cost Planning – LCP)? Od kod izhaja in zakaj ter zakaj je zame pomembno? Taka vpra{anja si lahko zastavimo o kateri koli temi. Na{ ~as je omejen in prav tako so omejene na{e energije. Torej je prav, da vpra{amo, zakaj je nekaj dovolj pomembno, da prikli~e mojo pozornost. Kako to vpliva na moje `ivljenje? Planiranje po metodi najmanj{ih stro{kov je okvir za energetsko na~rtovanje, ki se vse bolj uporablja v industrializiranem 156 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Koncepti sodobnega energetskega na~rtovanja in soudele`ba javnosti svetu. To je bolj konceptualni okvir kot to~no dolo~ena metoda na~rtovanja. V razli~nih krajih obstaja v razli~nih oblikah. Kar imajo te razli~ne metode skupnega, je to, da so najmanj{i oz. najni`ji stro{ki osnovni kriterij pri odlo~anju o energetskem na~rtovanju. Pri tem je pomembnih ve~ stvari. Metoda naj-manj{ih stro{kov je na~in za maksimalno pove~anje u~inkovi-tosti in tudi za zmanj{evanje cen energetskih storitev. To ima pomembne dru`bene in gospodarske implikacije. Metoda naj-manj{ih stro{kov se uporablja tudi kot okvir, v katerega so vklju~eni drugi, nedenarni stro{ki, kot so stro{ki za okolje ali stro{ki, povezani s kulturnimi vrednotami ali varnostjo. V tej vlogi je bila ta metoda zelo vplivna, ker omogo~a vklju~evanje drugih pomembnih dejavnikov v areno energetskega na~rto-vanja; dejavnikov, ki jih druga~e ne bi mogli oceniti v okviru na~rtovalnega procesa. To odseva zavedanje o tem, da imata proizvajanje in uporaba energije daljnose`ne vplive. Razlogov za to, zakaj bi moralo biti energetsko na~rtovanje pomembno za nas, je mnogo. Energija je univerzalen input. Uporablja se v vseh sektorjih in v vseh gospodinjstvih. Kot pla~niku ra~unov (oseba, ki dobi ra~un za plin in elektriko vsak mesec) ti metoda najmanj{ih stro{kov zagotavlja, da pla~uje{ energijo po primerni ceni. Tvoji interesi potro{nika so zastopani. Kot dr`avljanu ti zagotavlja, da so v procesu energetskega na~rtovanja upo{tevana in pretehtana vpra{anja glede vpliva na kakovost okolja, vplivov proizvodnje energije na kulturno dedi{~ino tvoje dr`ave ter nacionalne in gospodarske varnosti. Na ta na~in so tvoji interesi v zvezi s splo{no kakovostjo `ivljenja upo{tevani. ^e si podjetnik, so upo{tevana vpra{anja, ki vplivajo na ob~utljivost tvojega podjetja na ceno energije, kar vpliva na tvojo konkuren~nost na regionalnih in {ir{ih trgih. ^e si oblikovalec politik, te mora zanimati vse, kar ima tako mo~an vpliv na blaginjo civilne dru`be in na gospodarsko blaginjo. Energija vsekakor ustreza tej definiciji. Kon~no je na~rtovanje po metodi najmanj{ih stro{kov vredno razumeti tudi zato, ker je to okvir, ki inherentno nudi vsem vpletenim stranem dostop do procesa na~rtovanja. Energija je vedno bila vitalni interes, toda z na~rtovanjem po metodi naj-manj{ih stro{kov dobimo mo`nost za{~ite tistih interesov in vplivanja na proces, ki ima po svoji naravi posledice zate in tvoje sosede. 1.1. Geneza planiranja po metodi najmanj{ih stro{kov Na~rtovanje po metodi najmanj{ih stro{kov se je prvotno pojavilo kot posledica na~ina organiziranosti proizvodnje energije v Zdru`enih dr`avah in ameri{kega na~ina razmi{ljan- GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 157 Jonathan Jeffer ja o monopolih. Izvira bolj iz idej o za{~iti potro{nikovih pravic kot pa iz okoljevarstvenih in dru`benih kontekstov, zaradi katerih se je uveljavilo. ^eprav ima vsaka dr`ava in regija ZDA svoje energetske dru`be in pravila, ki urejajo to podro~je, so za proizvodnjo elektrike v Zdru`enih dr`avah bile zna~ilne privatne, delni{ke dru`be. Tehnologija, ki so jo uporabljali za proizvodnjo in distribucijo elektrike, je bila `e od nekdaj centralizirana. Velike elektrarne in elektri~no omre`je za oskrbovanje podro~nih potro{nikov so bile glavne komponente v sistemu proizvodnje in dobave. Zato so te dru`be bile nekak{ni naravni monopoli. Zdelo se je, da je nemogo~e oz. da ne bi imelo smisla imeti ve~ kot eno energetsko dru`bo za oskrbovanje z elektriko na enem podro~ju. V Zdru`enih dr`avah je ta situacija v nasprotju s splo{no predpostavko, da je monopol nekaj slabega. Mnogo dejavnikov je, ki govorijo proti monopolom. Monopol je `e po definiciji nekonkuren~en. Konkurenca v katerem koli sektorju nudi potro{niku izbiro glede izdelka in cene. Proizvajalce spodbuja k temu, da posku{ajo bolje zadovoljiti potro{nikove potrebe ter za ni`jo ceno kot njihova konkurenca. Tako se proizvodnja prilagaja povpra{evanju na trgu. Ta trend vpliva tudi na to, da firme na konkuren~nem trgu stremijo k izbolj{anju lastne operativne u~inkovitosti. To bi moralo s~asoma pripeljati do ve~je gospodarske u~inkovitosti. Monopoli izbri{ejo vse te pozitivne u~inke na trgu. Mikroekonomska teorija ka`e na to, da je z monopoli povezana neto izguba vrednosti. To je vrednost, ki preprosto izgine zaradi neu~inkovitega delovanja trga, kar je posledica popa~enja trga, ki ga povzro~i monopol. Ljudje pla~ujejo za izdelke in storitve mnogo preve~, za nove firme pa je nemogo~e, da bi prodrle na ta trg. Zaradi teh in drugih razlogov ameri{ki zakon prepoveduje monopole in truste v ve~ini primerov. Izjeme so javna storitvena podjetja, kot npr. proizvajalci elektrike in do nedavnega telefonska dru`ba. ^e se povrnemo k proizvodnji elektrike, so le-to {teli za “naravni monopol” zaradi narave tehnologije proizvodnje in distribucije. Vendar pa, kot sem omenil v uvodu, je energija neke vrste univerzalni input v vseh gospodarskih sektorjih in gospodinjstvih. V Ameriki temu re~ejo javna storitvena podjetja (public utilities). Beseda “storitev” nam pove, da je to nekaj za “uporabo”, beseda “javna” pa, komu je ta storitev namenjena... Ker je bila proizvodnja elektrike monopol, je prevladalo mnenje, da ima javnost pravico do dolo~ene za{~ite pred nerazumnim monopolnim obna{anjem. V tem primeru je ta te`nja postala {e bolj mo~na, ker je narava izdelka tako bistvenega pomena. Re{itev za to je bila v ideji o javno vodenem monopolu. To pomeni, da bi javnost preko predstavnikov v 158 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Koncepti sodobnega energetskega na~rtovanja in soudele`ba javnosti vladi dovolila proizvajalcem elektrike, da delujejo kot monopol, toda hkrati bi regulirala njihovo delovanje, tako da bi delovali po{teno in v korist dru`be. To je pripravilo razmere za nadaljnji razvoj energetskega na~rtovanja. Organizacija, ki je odgovorna za reguliranje javnih storitvenih podjetij, ima na razli~nih podro~jih razli~no ime, toda ponavadi se ji re~e Komisija javnih podjetij. Njena naloga je, preprosto povedano, da javnim podjetjem (za elektriko, plin...) narekuje, koliko lahko potro{nikom zara~unajo za elektriko. 1.2. Komisije javnih podjetij in tarifni postopki Interes javnih podjetij je, tako kot pri vseh drugih privatnih dru`bah, voditi svoje dejavnosti tako, da maksimalno pove~ajo bogastvo svojih delni~arjev. Naloga komisij javnih podjetij je, da ta proces regulirajo. Glavno orodje pri tem je tarifni postopek. “Tarifni” se nana{a na tarifo, ki jo potro{niki pla~ajo za energijo. “Postopek” se nana{a na argumente, ki jih javno podjetje predstavi komisiji javnih podjetij, da jim le-ta dovoli zara~unavanje dolo~ene tarife. To je postopek v istem smislu, kot je postopek, ki ga odvetnik izpelje pred sodnikom na sodi{~u. To je argumentiranje, ki podpira dolo~eno stali{~e. Zelo grobo povedano je to delovalo tako, da je javnim podjetjem bilo dovoljeno imeti zmerno povra~ilo kapitalskih vlo`kov. To je bilo nekajodstotno povra~ilo njihove investicije, ki ga je dolo~ila komisija javnih podjetij. To pomeni, da so v dolo~enem ~asu amortizirali svoje investicije v elektrarne in distribucijske sisteme. To koli~ino denarja so delili s koli~ino energije, ki naj bi jo prodali v tem ~asu, in tako so dobili prib-li`no tarifo. “Postopek”, ki ga je javno podjetje moralo predstaviti komisiji javnih podjetij, je vklju~eval projekcijo pri~akovanega povpra{evanja in obrazlo`itev potrebe po dodatnem investiranju. Drugi cenovni dejavniki, kot npr. delovna sila in vzdr`evanje, so bili vklju~eni v tarifo na tak ali druga~en na~in. Cene goriva, ki so najbolj podvr`ene spremembam, so bile prenesene na potro{nike preko klavzul za uravnavo goriva. Te javnim podjetjem dovoljujejo, da nadomestijo primanjkljaj zaradi porasta cen goriva v enem pla~ilnem obdobju, tako da povi{ajo tarife v naslednjem obdobju. Ena od lastnosti tega sistema reguliranja, ki je spro`il za~etek oblikovanja zakonov o metodah najmanj{ih stro{kov, je bila ta, da so bila javna podjetja spodbujena k velikim kapitalskim investicijam, ker je bil njihov dohodek izra~unan pro-centualno glede na kapitalske investicije v vi{ini, ki so jo odobrile komisije javnih podjetij. Torej pod takim sistemom je javno podjetje iztr`ilo ve~, ~e je ve~ vlagalo. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 159 Jonathan Jeffer 2. METODE NAJNI@JIH STRO[KOV Sistem tarifnih postopkov je bilo mo~ zlorabiti. Jasno je, da je bolje dobiti 12 % od 10 milijonov dolarjev kot 12 % od 5 milijonov dolarjev. Vsaj za javno podjetje je bilo bolje. Te`ava je bila v tem, da so to razliko pla~evali pla~niki ra~unov. To je na za~etku spro`ilo oblikovanje zakonov o na~rtovanju po metodi najmanj{ih stro{kov. Ti zakoni so predpisovali, da javno podjetje sicer lahko dobi povrnjen dolo~en odstotek od kapitalske investicije, toda investicija je morala biti usmerjena v izbolj{anje na~ina zadovoljitve povpra{evanja po energiji z najni`jimi mo`nimi stro{ki. ^eprav se to zdi zelo jasno in preprosto sklepanje, je dejansko imelo daljnose`ne u~inke na energetsko na~rtovanje. To je postalo okvir, v katerem so zdru`ene mnoge ideje o energiji, energetskem na~rtovanju in proizvodnji energije ter posledicah vsega tega. Pomembno je, da je okvir na~rtovanja po metodi najmanj{ih stro{kov postal arena, kjer so svoje mesto na{li tudi drugi vidiki, povezani z energetskim na~rtovanjem. S tem, ko so najmanj{i mo`ni stro{ki postali odlo~ujo~i kriterij, se je v dialogu o energetskem na~rtovanju na{el prostor {e za mnoga druga stali{~a. Razlog za to je bil, da so stro{ke lahko uporabili kot merilo za primerjavo razli~nih opcij. To je dajalo potro{nikom pravico do energije po najni`njih cenah in mo~ mnogim razli~nim skupinam z lastnimi stali{~i, cilji in na~rti. To vklju~uje stali{~e javnih podjetij, toda tudi ideje o energetski u~inkovitosti, o alternativnih in obnovljivih virih energije ter ponoven pregled uporabe energije na splo{no. Kriterij pri metodi najmanj{ih stro{kov je lahko vklju~eval zunanje ekonomske stro{ke, kot so stro{ki, povezani z dru`bo, naravnim okoljem ali z zagotavljanjem nacionalne energetske varnosti. Jasno ima vsako od teh stali{~ svoje privr`ence in nasprotnike. Tako je proces energetskega na~rtovanja postal mnogo bolj zapleten kot kdajkoli prej, toda hkrati je postalo na~rtovanje bolj kakovostno. 3. INTEGRALNO NA^RTOVANJE VIROV IN MENED@MENT PORABE 3.1. Nov na~in razmi{ljanja o energiji Energetska tehnologija se je razvila in vklju~ila mnogo ve~ opcij, kot jih je prvotno bilo na razpolago, tako na strani proizvodnje kot na strani ve~je u~inkovitosti. Primerjanje teh opcij in iskanje re{itve z najni`jimi stro{ki je postalo znano kot 160 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Koncepti sodobnega energetskega na~rtovanja in soudele`ba javnosti integralno na~rtovanje virov (Integrated Resource Planning – IRP). Klju~ni koncept pri tem novem razmi{ljanju o energiji je: ljudi zanimajo energetske storitve, ne pa sama energija. To je resni~en obraz povpra{evanja po energiji, ne pa kaka mo~na `elja po uporabi kilovatnih ur elektrike ali koli~ini zemeljskega plina in nafte. Preprosto povedano, ljudje ho~ejo imeti topel, dobro razsvetljen dom v mrzlih, temnih ve~erih. Za te storitve bi radi pla~ali ~im manj, in potro{nikov teh “storitev ogrevanja in razsvetljave” sploh ne zanima, kak{na vrsta energije se uporablja za to ali koliko energije je bilo potrebno za zagotovitev teh storitev. Naloga pri zadovoljevanju povpra{evanja je zagotoviti energetske storitve za ogrevanje, ohlajevanje, razsvetljavo, kuhanje, pogon strojev in elektri~nih aparatov. Integralno na~rtovanje virov je splo{en termin, ki ozna~uje proces zdru`evanja razli~nih opcij na kompleksen na~in, da bi tako zadovoljili povpra{evanje po energetskih storitvah na najbolj u~inkovit na~in. Merilo u~inkovitosti so pri tem naj-manj{i stro{ki. Zamisli o uporabi energetske u~inkovitosti za zadovoljevanje povpra{evanja po energiji so precej vplivale na oblikovanje novega na~ina razmi{ljanja o energiji. Glavni prerok energetske u~inkovitosti v Zdru`enih dr`avah v sedemdesetih je bil Amony Lovins. Zagovarjal je negavate namesto megavatov kot metodo najmanj{ih stro{kov. Preprosto povedano je bila zamisel taka: ^e pri~akujemo porast v povpra{evanju za X megavatov, lahko ta porast zadovoljimo, tako da dodamo X megavatov proizvodne zmogljivosti ali da zmanj{amo trenutno povpra{evanje za X megavatov preko izbolj{ane u~inkovitosti. V mnogih primerih se je izkazalo, da je ceneje investirati v ve~jo u~inkovitost kot v pove~evanje iste koli~ine proizvodne zmogljivosti. V teh primerih je potem u~inkovitost opcija z naj-manj{imi stro{ki. To je argument za “mened`ment porabe”. Se pravi, na~rtovanje energetskih virov na strani povpra{evanja, preko u~inkovitosti, in ne na strani ponudbe preko investicij v proizvodno zmogljivost. Druge tehnologije, kot npr. son~na energija, energija vetra, manj{e plinske turbine in manj{e hidroelektrarne, imajo tudi svojo vlogo v integralnem na~rtovanju virov. Vsaka tehnologija ima svoje zna~ilnosti, ki vplivajo na stro{ke, in ti vplivajo na odlo~itev, ali in kako jih lahko vklju~imo v plan. Katere so te zna~ilnosti? Poglejmo, v ~em se te nove tehnologije razlikujejo od tradicionalnih elektrarn z visoko zmogljivostjo. V mnogih primerih so fizi~no manj{e, in zato jih la`je lociramo v prostor in so prostorsko bolj fleksibilne oz. jih lahko lociramo bli`je to~ki kon~ne uporabe. Nekatere povzro~ajo manj onesna`enosti ali GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 161 Jonathan Jeffer manj{o {kodo v okolju. V nekaterih primerih novih tehnologij lahko zmogljivost pove~ujemo modularno. To pomeni, da lahko zmogljivost pove~ujemo v manj{ih delih, tako kot povpra{evanje raste. Poleg tega pa tudi ~as, ki ga porabimo za prenos energije iz proizvodnega vira v dovodne `ice oz. cevi, vpliva na stro{ke. To je le nekaj primerov. Vpra{anje je tudi, kateri vir energije je uporabljen za dolo~en namen, ~eprav to vpra{anje ni popolnoma v rokah javnih podjetij niti v rokah komisij za javna podjetja. Tako razmi{ljanje o metodi najmanj{ih stro{kov nas privede do tega, da je to vpra{anje odvisno od potro{nika. Ali se bo odlo~il za plinsko ali elektri~no pe~, ali bo za ogrevanje uporabljal les, nafto ali plin, ali se bo vozil z avtomobilom ali vlakom? 3.2. Potrebe po energetskih storitvah in integralno na~rtovanje virov Javna podjetja {e vedno predstavljajo komisijam javnih podjetij tarifne postopke, toda ta problem je zdaj bolj kompleksen. V~asih so javna podjetja komisijam predstavila scenarij oz. scenarije rasti. Ti scenariji so napovedovali pove~anje potreb po energiji v dolo~eni meri v dolo~enem {tevilu let. Komisije so to preu~ile kot tudi investicije, ki jih je javno podjetje nameravalo izvesti, da bi zadovoljilo te potrebe. Ocene so temeljile na modelu, ki je vklju~eval rast v gospodinjstvih in v gospodarstvu. Zdaj je ta proces podoben, vendar je zaradi mo`nosti mened`menta porabe in drugih mo`nosti za oskrbo ta analiza bolj kompleksna. Potrebe zdaj preu~ujemo glede na profile potreb. To je model, ki upo{teva, kako se potrebe spreminjajo preko dneva in v teku leta. V primeru elektrike se profil potreb deli na osnovno obremenitev, srednjo obremenitev in koni~no obremenitev. Obremenitev se nana{a na stopnjo povpra{evanja, ki bremeni elektri~no omre`je. Osnovna obremenitev je osnovna koli~ina, ki je vedno potrebna. Pri tem lahko pomislimo na vse hladilnike v dr`avi, ki so vedno priklju~eni. To elektriko je tudi najceneje proizvajati, hkrati pa tehnologija v~asih ni bila najbolj fleksibilna glede proizvedene koli~ine oz. glede vklapljanja ali izklapljanja te elektrike. Srednja obremenitev je naslednja, vi{ja stopnja povpra{evanja. Je bolj fleksibilna in dra`ja kot osnovna obremenitev. V smislu povpra{evanja to pomeni pove~anje povpra{evanja, ko gredo ljudje na delo, vsi pri`gejo lu~i v delavnicah ali pisarnah, vklju~ijo kavni aparat in ra~unalnike. 162 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Koncepti sodobnega energetskega na~rtovanja in soudele`ba javnosti Hladilniki so {e vedno vklopljeni, toda zdaj je tu tudi spremenljivo pove~anje povpra{evanja nad povpra{evanjem osnovne obremenitve. Koni~na obremenitev pokriva ekstremne vrhunce v povpra{evanju, kar se zgodi samo v dolo~enih primerih. V~asih smo se {alili, da v Novi Angliji pride do koni~ne obremenitve ob vro~ih poletnih nedeljskih dnevih, ko je zunaj 40 stopinj Celzija in so vsi doma, klimatske naprave delujejo z najvi{jo zmogljivostjo, v hladilniku se hladijo topla piva, vsi gledajo televizijski prenos baseball tekme in vsi elektri~ni aparati za pokovko v dr`avi so priklju~eni. Proizvodnja elektrike koni~ne obremenitve je najdra`ja. Profil povpra{evanj ka`e na to, kdaj se povpra{evanje pojavi, v kateri sezoni in kdaj v dnevu. Za metodo najmanj{ih stro{kov je pomembno vedeti tudi, kak{no je povpra{evanje glede vrste energetskih storitev. Na primer, pri pripravljanju tarifnega postopka na~rtovalci javnega podjetja vsekakor ho~ejo vedeti, kak{ne so napovedi glede povpra{evanja po dolo~enih energetskih storitvah. Razlog za to je, da ima razvoj sektorja lahke industrije precej druga~ne implikacije kot pa razvoj sektorja poslovnih storitev. Industrija bo morda potrebovala energijo za obratovanje strojev in elektri~nih motorjev. Morda bo locirana na ozkem pasu industrijske cone. Obratuje lahko {tiriindvajset ur na dan. Vse to ima implikacije za to, katere vrste tehnologij mened`menta porabe oz. katere opcije na strani ponudbe bodo z najmanj{imi stro{ki zadovoljile potrebe industrije. Poslovne storitve bodo potrebovale energijo za razsvetljavo in klimatske naprave v velikih stavbah, raztresenih po ve~ urbanih predelih. Tudi to ima implikacije za na~rtovanje po metodi najmanj{ih stro{kov. V gospodinjstvih so naselitveni vzorci in vzorci porabe energije tisti dejavniki, ki jih je potrebno upo{tevati pri na~rtovanju. 3.3. Stro{ki energije in zunanji (eksterni) stro{ki Govorili smo o najmanj{ih stro{kih in pogledali smo si, kako je zadovoljevanje potreb po energetskih storitvah po metodi najmanj{ih stro{kov to, za kar gre pri integralnem na~rtovanju virov, toda kak{ni so dejanski stro{ki? Rekel sem, da je imelo na~rtovanje po metodi najmanj{ih stro{kov daljnose`ne u~inke, ker je zagotovilo okvir za razpravo, ki je v na~rtovalni proces vklju~ila razli~ne perspektive in re{itve; in da je to izbolj{alo proces. Kak{ni so ti razli~ni stro{ki in kak{ni interesi so za njimi, to so pomembna vpra{anja z razli~nimi implikacijami za energetsko na~rtovanje. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 163 Jonathan Jeffer 3.3.1. Proizvodni stro{ki Prvi in najla`je dolo~ljivi stro{ki so proizvodni stro{ki. Pomembni so, ker so dejavniki, ki vplivajo na obna{anje javnih podjetij. Ti najbolj neposredno zanimajo javna podjetja in poleg tega tudi potro{nike, ki pla~ujejo ra~une. Proizvodni stro{ki obsegajo kapital, gorivo in delo ter finan~ne stro{ke kapitala. Javno storitveno podjetje v privatni lasti je kot katero koli drugo podjetje. ^e ima delni~arje, je njegov namen maksimalno pove~ati bogastvo delni~arjev. To je osnovno pravilo finan~nega mened`menta. To vpliva na to, kako so javna storitvena podjetja vodena. Implikacije za monopol v lasti dr`ave so nekoliko druga~ne. Stro{ki {e vedno obstajajo in gospodarska u~inkovitost {e vedno stremi k maksimalnemu pove~anju vrednosti podjetja. Eden od na~inov za pristop do tega je, da smo v dr`avnem podjetju vsi delni~arji, tako kot smo vsi uporabniki. ^e je potrebno proizvodne stro{ke subvencionirati, pla~ajo to davkopla~evalci. Zapomniti si je treba, da ni~ ni zastonj. Tako ali druga~e, nekdo vedno pla~a ra~une. 3.3.2. Stro{ki finan~nega rizika Finan~no gledano, je tu tudi stro{ek, povezan z rizikom, da pri~akovani dobi~ek od investicije ne bo realiziran. To je tudi stro{ek, ki ga ponavadi nosi proizvajalec ali prodajalec. Dve glavni podro~ji rizika so nihanja v ceni goriv in mo`nost, da je stopnja povpra{evanja manj{a od pri~akovane. V Zdru`enih dr`avah so javna podjetja v ve~ini primerov zavarovana pred rizikom sprememb v ceni goriv, ker lahko te stro{ke neposredno prenesejo na svoje potro{nike. Rizik, povezan z nizkim povpra{evanjem, je v tem, da je dobi~ek podjetja ponavadi povezan z njegovo prodajo. V okviru normalne poslovne prakse je to smiselno; ~e firma ve~ proda, ima ve~ji dobi~ek. Vendar pa je to pri reguliranih javnih podjetjih spodbuda, ki deluje proti mened`mentu porabe. Te`ko je hoteti prodati manj elektrike in hkrati ve~ elektrike. V nekaterih dr`avah so z zakonodajo odstranili rizik za javna podjetja, povezan z nihanji v povpra{evanju tako, da so razdvojili dobi~ek in prodajo. Ne smemo pa pozabiti, da ti stro{ki ostajajo. Vpra{anje je preprosto v tem, kdo jih pla~a, kdaj in kako. Tu lahko preidemo na naslednjo skupino stro{kov, to so zunanji stro{ki. 3.3.3. Zunanji (eksterni) stro{ki [e ena skupina stro{kov so stro{ki, ki se jim re~e zunanji.To so stro{ki gospodarske dejavnosti, ki jih ne nosi firma, ki se 164 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Koncepti sodobnega energetskega na~rtovanja in soudele`ba javnosti ukvarja s to dejavnostjo. V u~benikih za ekonomijo pogosto navajajo primer podjetja, ki odlaga odpadke v bli`nje jezero. To jih ne stane ni~, tako da so stro{ki za upravljanje odpadkov za firmo zunanji. To so zunanji stro{ki. Vendar pa, ~e je tam druga firma, ki se ukvarja z ribolovom v tem jezeru, bo njihov dobi~ek manj{i, ker odlaganje odpadkov ne bo dobro vplivalo na ribe. To zmanj{a vrednost ribolova in ta izgubljena vrednost so zunanji stro{ki. V neoklasicisti~ni ekonomiji je to definirano kot “tr`na nepopolnost”, ker povzro~a “gospodarsko neu~inkovitost”. V zadnjem ~asu so se ljudje za~eli zanimati za zdravje in blaginjo rib, in sicer ne v zvezi s kriteriji gospodarske u~inkovitosti. Pojavila so se vpra{anja o zdravju in blaginji ribi~ev, njihovem tradicionalnem na~inu `ivljenja in estetski lepoti jezera. Pojavili so se mo~ni argumenti, ki zagovarjajo vklju~itev ekolo{ke, socialne, kulturne in estetske vrednosti v izra~unavanje stro{kov pri na~rtovanju po metodi najmanj{ih stro{kov. V ve~ini regij, ki uporabljajo to vrsto na~rtovanja, se o teh stro{kih vsaj razmi{lja, toda kot si lahko predstavljate, je to to~ka sporov in razprav. Ena od stvari, ki je skupna ekolo{kim, socialnim, kulturnim in estetskim vrednostim, je ta, da nobeno od teh ni lahko dolo~iti. Koliko bi bilo za vas vredno, da ne bi zgradili jedrske elektrarne na koncu va{e ulice? [koda, povezana z vrednostjo imetja, je izra~unljiva. Toda ali vklju~uje tudi dejstvo, da morate zdaj gledati dva velika grda hladilna stolpa, ali {kodo v zvezi z va{imi ob~utki osebne varnosti (racionalnimi ali iracionalnimi)? Vrsta vpra{anj se je pojavila, ko je Indijancem plemena Cree iz Jamesovega zaliva v Kanadi grozila na~rtovana postavitev hidroelektrarne podjetja Hydro Quebec. Tu je bila dolo~ljiva {koda v zvezi z zdravjem ljudi, toda Indijanci plemena Cree so svoje nasprotovanje podprli tudi z argumenti, da bi hidroelektrarna ogrozila njihovo kulturo in na~in `ivljen-ja in s tem zadnjo pre`ivelo lovsko kulturo v Severni Ameriki. Vpra{anje je torej bilo ne samo, kaj pomeni njihov na~in `iv-ljenja njim, temve~ tudi kak{no vrednost ima ta edinstvena kultura in na~in `ivljenja za preostali svet. Kak{na je vrednost narave? Kak{na je vrednost narave, ki je nikoli ne bom videl? Morda ne bom nikoli videl de`evnih gozdov v Braziliji, toda ali bi bil revnej{i, ~e bi jih posekali? 4. VKLJUČEVANJE ZUNANJIH STROŠKOV V NAČRTOVANJE PO METODI NAJMANJŠIH STROŠKOV To so težka vprašanja, ki obdajajo te vrste zunanjih stroškov, in ti zunanji stroški so stroški, ki bi jih mnogi radi GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 165 Jonathan Jeffer vključili v izračunavanja v procesu načrtovanja po metodi najmanjših stroškov. Pomenijo dejanske stroške. Načrtovanje po metodi najmanjših stroškov obravnava te težko določljive stroške tako, da določa množitelje različnim opcijam proizvodnje oz. učinkovitosti, tehnologijam in načrtom za lociranje objektov. Ti množitelji prilagodijo “stroške” raznih opcij energetskega načrtovanja tako, da izražajo zunanje stroške, ki so z njimi povezani. Množitelji zvišajo ali znižajo stroške različnih energetskih opcij, ko so oblikovani v integralni načrt virov in jih je moč primerjati. Kakšni bi morali biti množitelji in ali je sploh prav, da te vrednosti (naraven način življenja itd.) merimo v denarju, to so teme za ostre razprave. Socialni in okoljski zunanji stroški so problem, ker pogosto tu ni dejanskih stroškov v denarnem smislu, samo občutek, da bo vrednost izgubljena. Potem so tu še drugi zunanji stroški, ki pomenijo dejanske denarne stroške, toda zaradi njihove narave jih je težko določiti oz. ugotoviti, kdo točno nosi te stroške. Mnogo drugih zunanjih stroškov je povezanih z rizikom. Energija je strateška in ima implikacije za nacionalno suverenost. Energija je strateške pomembnosti v smislu državne obrambe, toda je tudi strateško gospodarsko pomembna. Šoki zaradi cen nafte v sedemdestih so povzročili svetovno gospodarsko recesijo. Energetska intenzivnost različnih gospodarskih sektorjev neke države in celotno gospodarstvo določata gospodarsko občutljivost na ceno energije. Obstajajo različna tveganja, povezana z različnimi viri goriva, npr. ruski in ukrajinski plin, arabska nafta. Ko sem imel predstavitev na to temo za Slovenski E-Forum v Ljubljani, me je med odmorom neki gospod vprašal, kolikšen strošek po mojem mnenju 166 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Koncepti sodobnega energetskega na~rtovanja in soudele`ba javnosti pomeni {esta ameri{ka flota, stacionirana v Perzijskem zalivu, za ceno elektrike ali bencina v Sloveniji. To je dobro vpra{anje. Vendar je tudi vpra{anje, na katerega po mojem mnenju nih~e ne more odgovoriti v denarnem smislu. 4.1. Interesi in akterji: vklju~evanje javnosti ^e pregledamo kategorije stro{kov, ki bi jih lahko vklju~ili v proces energetskega na~rtovanja in ki bi jih morali upo{tevati, postane jasno, da je tu mnogo skupin z legitimnim interesom v procesu. Vsi stro{ki, tako notranji kot zunanji, lahko dolo~ljivi ali ne, so resni~ni stro{ki. Vse bo nosil nekdo ali vsi, v taki ali druga~ni meri. Torej akterji z legitimnim interesom v procesu energetskega na~rtovanja so {iroka in raznolika skupina. @e iz {tevila podro~ij, ki so vklju~ena kot zunanji stro{ki, lahko sklepamo, da proces na~rtovanja ni samo podro~je in`enirjev in energetskih gospodarstvenikov. Pomembno si je zapomniti: Energija NI nevtralna. Je gospodarska in politi~na. Spla~a se pregledati razli~ne skupine akterjev in njihove programe, da ugotovimo, kdo so, kak{no stali{~e predstavljajo in zakaj ter kako lahko pripomorejo k procesu na~rtovanja. Pomembno je tudi priznati legitimne (~e so kdaj v nasprotju) interese vseh strani v procesu. Prodajalce, proizvajalce energetske tehnologije in distributerje goriva. 4.1.1. Industrija: stran ponudbe in stran povpra{evanja Energetska tehnologija, vse od jedrskih elektrarn do energetsko var~nih oken, strokovnega energetskega svetovanja in izolacije iz fiberglasa, so izdelki, ki so na tr`i{~u na razpolago. V bistvu, ~e trg ne nudi izbire glede razli~nih tehnologij, je verjetno, da te tehnologije niso na razpolago energetskim na~rtovalcem. Zato si {tevilna podjetja mo~no prizadevajo prodati svoje energetske proizvode. Njihov interes je prodati. V procesu prispevajo tako, da zagotavljajo te tehnologije. Nekdo mora izdelovati generatorje in energetsko var~ne `arnice. To dela industrija. Glede procesa na~rtovanja so te industrijske dru`be pogosto eden najbolj{ih virov informacij o teh izdelkih. V najbolj{ih primerih so strokovnjaki. Oni proizvajajo blago in ga ho~ejo prodati. ^e imajo dobro izdelan marketing, bodo znali razlo`iti posebnosti in prednosti svojih izdelkov v GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 167 Jonathan Jeffer primerjavi s konkurenco. Zanimal jih bo proces po metodi naj-manj{ih stro{kov, ker bodo hoteli dokazati, da je njihov izdelek opcija najmanj{ih stro{kov za neko dolo~eno vrzel v integralnem na~rtu virov. Da bi to dosegli, bodo priskrbeli neprecenljive informacije in analize. 4.1.2. Okoljevarstveniki Okoljevarstveniki so kategorija, ki nekako zajema vse, vklju~uje vse skupine in posameznike, ki zagovarjajo naravno okolje, lokalno in globalno, vpra{anja ~lovekovega zdravja, vpra{anja razli~ne kakovosti `ivljenja v zvezi z naravo, pravice ne~love{kih vrst in razli~na filozofska stali{~a glede dru`be, gospodarstva in naravnega okolja. V procesu energetskega na~rtovanja zagovarjajo vrednoto okolja. To vrednoto zagovarjajo s stali{~a ljudi, v smislu kakovosti `ivljenja. Pogosto predstavijo tudi znanstvena stali{~a, ki druga~e niso vklju~ena v proces. Zagovarjajo sisteme vrednot, ki niso gospodarski, in pogosto stvari predstavijo bolj dolgoro~no, kot to dovoljuje finan~no razmi{ljanje. V procesu pripomorejo s tem, da prina{ajo pomembne informacije in analize. Njihova vloga je tudi v tem, da predstavljajo interese drugih, ki so podobnih prepri~anj, in tako pripomorejo k demokratizaciji procesa. Pogosto spro`ajo pomembna gospodarska in negospodarska vpra{anja, ki bi jih druga~e morda prezrli, in morda je njihova vloga v za{~iti interesov bodo~ih generacij. 4.1.3. Skupnosti: “Ne na mojem dvori{~u” Vpra{anja glede lokacij so vpra{anja skupnosti. V nekaterih primerih skupnost ne `eli imeti neke zmogljivosti v svoji bli`ini. V drugih primerih se skupnosti potegujejo za neko zmogljivost in za delovna mesta, ki se bodo s tem odprla, {e posebno v primerih, ko to pomeni odpiranje drugih industrijskih obratov v bli`ini vira elektrike. Na ta na~in proces pridobi element pravi~nosti glede delitve stro{kov in koristi. 4.1.4. Posamezniki: potro{niki in volilci Vsi pla~niki ra~unov so zainteresirani udele`enci procesa energetskega na~rtovanja. Pla~ujejo ra~une za elektriko in lahko izvajajo pomemben politi~ni pritisk, ~e imajo ob~utek, da pla~ujejo preve~. Zagovorniki potro{nikov in zagovorni{ke 168 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Koncepti sodobnega energetskega na~rtovanja in soudele`ba javnosti skupine pogosto zagovarjajo interese potro{nikov. K procesu pripomorejo z informacijami in analizami. Zastopajo stali{~e pravi~nosti do potro{nikov. Zaradi tega je njihov interes usmerjen predvsem v ekonomsko nizke stro{ke. V tej vlogi skrbijo za nadzor nad komisijami javnih podjetij in preverjajo, ali le-te korektno opravljajo svoje naloge. 4.1.5. Industrijski potro{niki Interes industrijskih potro{nikov je v poceni in dolo~enih energetskih storitvah. Zastopajo gospodarske interese v dr`avi in so hkrati tisti, ki odpirajo delovna mesta in ki pla~ujejo davke dr`avi. Kot delodajalci in v svoji vlogi ustvarjalcev blaginje imajo pomembno mesto v dru`bi. K procesu pripomorejo s tem, da skrbijo za gospodarsko blaginjo. Da bi podprli svoja stali{~a, v~asih priskrbijo uporabne informacije in analize. 5. JAVNI PROCES KOT NA^RTOVALNO ORODJE Jasno je, da proces energetskega na~rtovanja zadeva interese {tevilnih skupin, in v ve~ini primerov razni akterji na neki na~in pripomorejo k procesu. Pomembno glede pravil metode najmanj{ih stro{kov je to, da dejansko dajejo ljudem pravico pri~akovati energetske storitve z najmanj{imi stro{ki. Razprave, ki se spro`ajo pri na~rtovanju, so usmerjene predvsem v oblikovanje formule, ki bi dolo~ila najmanj{e stro{ke. ^e pogledamo akterje, ki so soudele`eni, in interese, ki jih zastopajo, vidimo, da je mo`nosti za konflikt veliko. Ne obstaja urejena matemati~na optimalna re{itev, s katero bi vsi od{li domov zadovoljni in bi nas pripeljala do optimalne energetske socio-gospodarske re{itve. ^e niso upo{tevana stali{~a vseh vpletenih strani, obstaja velika mo`nost, da bo pri{lo do protesta oz. da bo kaka stran vlo`ila to`bo. V Zdru`enih dr`avah se je to izkazalo za zelo drago tako glede ~asa kot denarja. Situacija se lahko grdo zaplete in naspro-tujo~i si interesi lahko pripeljejo do dolgotrajnega spora. Zaradi tega so se komisije javnih podjetij za~ele odlo~ati za javno oz. poljavno na~rtovanje in tarifne postopke. To pomeni, da so predstavniki raznih stali{~ povabljeni k sodelovanju pri procesu na~rto-vanja. V nekaterih primerih je del procesa tudi to, da povabijo splo{no javnost na odprta sre~anja, kjer lahko vsak izrazi svoje mnenje. V najbolj{ih primerih tak pristop maksimalno izbolj{a proces in pripelje do kompromisne re{itve, ki deluje v dru`beno dobro. Najmanj, kar dose`emo s tem, da vklju~imo vse akterje v proces, je to, da ne ostanejo zunaj njega in mu ne nasprotujejo. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 169 Jonathan Jeffer V praksi so ti procesi dolgotrajni in pogosto mu~ni, toda v regijah, kjer uporabljajo javne procese kot del njihovega na~rtovanja, pravijo, da izbolj{anje kakovosti njihovega na~rto-vanja to odtehta. Javni procesi so kot vaje v uveljavljanju demokracije. Pogosta so mnoga razburjenja, ki spremljajo razna stali{~a. Klju~na lastnost teh procesov je, da so iterativni. Se pravi, so proces, skozi katerega se oblikuje koncept preko ponavljajo~ega se postopnega rafiniranja in izbolj{evanja. To je proces, ki re{uje konflikte in posku{a dose~i konsenz. V tem primeru komisije javnih podjetij ne opravljajo samo vloge regulatorja ali soudele`enega akterja. Komisija mora v tem primeru tudi aktivno voditi proces in ravnati kot zaupanja vreden “po{ten posrednik”. Za to si je pa potrebno med raznimi akterji pridobiti sloves po{tenega in nepristranskega pomo~nika v procesu in potrebno je re{evati konflikte med razli~nimi stranmi ter dose~i soglasje glede na~rta. To je nova vloga za ve~ino regulatornih institucij, ki od njih zahteva sposobnost vodenja kooperativnega skupinskega procesa in opravljanja nalog posrednika v re{evanju konflikta. To so podro~ja, ki zahtevajo specifi~no znanje in prakso. 6. POLITIKA NA^RTOVANJA PO METODI NAJMANJ[IH STRO[KOV IN DOSEGANJE ENERGETSKE U^INKOVITOSTI 6.1. Struktura spodbud Videli smo, da se z na~rtovanjem po metodi najmanj{ih stro{kov posku{ajo dose~i nekateri jasni cilji in nekateri bolj skriti cilji. Prvi o~iten cilj na~rtovanja po metodi najmanj{ih stro{kov je po{tenost do pla~nikov ra~unov. Drugi cilj ali u~inek je bil vklju~iti zunanje stro{ke, tako da stro{ki energetskih storitev resni~no izra`ajo dejanske stro{ke, ki jih dru`ba pla~a za njih. Tretji cilj, za katerega se pogosto samo po sebi razume, da je v paketu, toda ni posebej navajan, je pove~ati energetsko u~inkovitost. ^eprav bi pri~akovali, da bo energetska u~inkovitost vklju~ena v na~rt, ~e bi se izkazalo, da je to mo`nost z najmanj{imi stro{ki, so tu {e mo~ni argumenti, da je energetska u~inkovitost dobra preprosto sama po sebi. Se pravi ne glede na izra~une stro{kov v na~rtu po metodi naj-manj{ih stro{kov. Ti argumenti so tile. Energetska u~inkovitost je: – koristna za okolje. Proizvajanje elektrike je glavni vzrok za nastajanje CO in povzro~a tudi onesna`evanje zraka 2 in kisli de`; 170 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Koncepti sodobnega energetskega na~rtovanja in soudele`ba javnosti – koristna za dr`avno varnost. Goriva veljajo za strate{ke minerale. V ~asu nevarnosti so potrebni za dr`avno obrambo in vi{ja stopnja u~inkovitosti pomeni, da lahko naredi{ ve~ z manj{o koli~ino; – koristna za gospodarsko varnost proti stro{kom nabave goriva. Dober primer posledic take izpostavljenosti so skoki cen nafte leta 1973, 1975, 1986 itd.; – koristna za politi~no neodvisnost in dr`avno suverenost. Ve~ja stopnja u~inkovitosti zmanj{uje stopnjo, do katere lahko druge dr`ave, ki imajo nadzor nad viri goriva, ki jih dr`ava potrebuje, izvajajo politi~ne pritiske. – Seveda bi ve~ino teh dejavnikov lahko v{teli v na~rt po metodi najmanj{ih stro{kov. Lahko bi dodali mno`itelje v korist u~inkovitosti, toda te je te`ko izra~unati. Jasno bi ti dajali velike prednosti energetsko u~inkoviti tehnologiji v okviru na~rta po metodi najmanj{ih stro{kov, toda tu nastajajo te`ave. Takoj ko podpre{ mened`ment porabe kot del na~rta po metodi najmanj{ih stro{kov, se pojavi problem. To pa zato, ker javna podjetja `e od nekdaj slu`ijo s tem, da prodajajo energijo. Tudi potem, ko `e predstavi tarifni postopek komisiji javnih podjetij, je {e vedno interes javnega podjetja pove~ati prodajo, kolikor je le mogo~e, ker pove~anje prodaje pomeni pove~anje dobi~ka. Ker u~inkovitost pomeni manj{o porabo energije, v interesu javnih podjetij pa je, da potro{niki porabijo ~imve~ energije, se tu pojavi resna neskladnost med cilji na~rta po metodi najmanj{ih stro{kov in strukturo spodbud za industrije. S stali{~a tr`nega gospodarstva vsa podjetja te`ijo k pove~anju dobi~ka s pove~ano prodajo izdelkov. V industriji javnih podjetij in v energetskem na~rtovanju se ta povezanost med dobi~kom in prodajo imenuje zdru`evanje. Te`ava s to tr`no usmerjeno re{itvijo je, da sicer lahko deluje v okviru metode najmanj{ih stro{kov, vendar je v nasprotju s cilji energetske u~inkovitosti v metodi najmanj{ih stro{kov, in zato v nasprotju z duhom politike najmanj{ih stro{kov. Ne moreta hkrati delovati obe spodbudi, spodbuda za prodajo ~immanj energije in struktura spodbud, ki nagrajuje ve~jo prodajo energije. Na tak na~in je nemogo~e dose~i `eleni rezultat. Iz izku{enj se lahko nau~imo, da je energetsko u~inkovitost nujno potrebno podpreti z zakonodajo, ~eprav je u~inkovitost o~itno opcija z najmanj{imi stro{ki znotraj okvira na~rtovanja po metodi najmanj{ih stro{kov, in {e posebno ~e je vrednost u~inkovitosti, ki je sicer znana in odobrena, te`ko dolo~iti in u~inkovito vklju~iti v proces dolo~anja tarif. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 171 Jonathan Jeffer 6.2. Negativne spodbude za energetsko u~inkovitost ^e na kratko povzamemo negativne spodbude za javna podjetja glede mened`menta porabe v okviru konvencionalne-ga dolo~anja tarif, so te naslednje (prirejeno iz: Nadel, Reid, Wolcott, 1992): – Med tarifnimi postopki je vedno v interesu javnega podjetja, da proda ve~ elektrike. To je glavna negativna spodbuda za mened`ment porabe pod tradicionalnim reguliranjem (zdru`evanje dobi~ka in prodaje). – Ne glede na stro{ke oz. ceno proizvodnje ene kilovatne ure, vsaka prodana kilovatna ura pove~a zaslu`ek javnega podjetja. To je {e posebno res, ker so investicije “skriti stro{ki” in ker klavzule o uravnavanju cen goriva v tarifnih postopkih omogo~ajo javnim podjetjem, da prenesejo celotno ceno goriva na pla~nike ra~unov. – Vsaka kilovatna ura, ki jo javno podjetje prihrani ali nadomesti zaradi izbolj{ane energetske u~inkovitosti, zmanj{a dobi~ek podjetja ne glede na stro{ke po merilih na strani povpra{evanja. Edina neposredna finan~na posledica reguliranja, ki javna podjetja spodbuja k cenovno u~inkovitemu ohranjevanju, je tveganje, da nezadovoljni regulatorji ne bodo odobrili cen. Nov na~in regulacije – pregled pomembnih vpra{anj za regulatorne na~rtovalce (vzeto iz: Nadel, Reid, Wolcott, 1992): 1.Ali mehanizem dolo~evanja tarif: – povezuje finan~ne spodbude za javna podjetja z na~rto-vanjem po metodi najmanj{ih stro{kov? – razdru`uje dobi~ek od prodaje? Ali se bo dobi~ek spremenil, ~e se pove~a ali zmanj{a prodaja? – nudi spodbude za mened`ment porabe ali preprosto odstranjuje negativne spodbude? 2.Ali je delovanje mehanizma dolo~evanja tarif osnovano in izmerljivo? Ali lahko klju~ne indekse, uporabljene v spodbujevalni formuli, objektivno dolo~imo brez ve~jih te`av? 3.Ali je mehanizem dolo~evanja tarif razumljiv? Ali je lahko dojemljiv – napovedljiv? Ali bo javno podjetje vedelo vnaprej, da bo dolo~en dose`ek imel dolo~en u~inek in bo obenem administrativno preprost? Ne bi smel biti preve~ zapleten ali te`ak za upravljanje. 4.Ali mehanizem dolo~evanja tarif spodbuja druge koristne rezultate, kot so zmanj{evanje stro{kov za dru`bo in/ali neudele`ence? Ali prepre~uje ne`elene rezultate kot “hazardiranje” (reguliranje stro{kovnega hazardiranja z bodo~imi stro{ki itd.) ali posnemanje smetane (vlaganje v u~inkovitost samo v primerih, ko prina{ajo velik 172 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Koncepti sodobnega energetskega na~rtovanja in soudele`ba javnosti dobiček glede na dano shemo spodbud in zanemarjanje drugih, ki ne prinašajo večjega dobička). 7. ZAKLJU^EK Energija sega v vse sfere našega življenja. Vprašanja, ki urejajo, kako proizvajati energijo, koliko energije potrebujemo, da zadostimo našim potrebam, in koliko plačujemo zanjo, so zapletena. Vpletenih je mnogo spornih točk in interesov, tu gre za denar, ki ga lahko zaslužimo ali izgubimo, kot tudi za druge vrednote. Težko je to povedati dovolj prepričljivo, kajti zunaj skupine energetskih strokovnjakov in vpletenih nevladnih organizacij nas je večina več kot pripravljenih prižgati luč ali kak aparat in pozabiti na energijo. V bistvu je naša edina povezava z energijo račun, ki ga dobimo vsak mesec. Celo v podjetjih, kjer so stroški osnova za to, ali bo podjetje uspelo ali propadlo, gledajo na energijo kot na nekaj izven vsakogaršnje kontrole. Kljub temu je sporočilo za vse nas, da obstajajo načini za dobro uporabo energije in načini za vodenje njene proizvodnje in dobre uporabe ter načini za slabo opravljanje tega. S spodbujanjem izbire modelov racionalnega energetskega načrtovanja lahko samo pridobimo, in če nam to ne uspe, imajo nekateri posamezniki sicer dobiček, toda vsi skupaj izgubljamo. Prizadevamo si doseči večjo demokratičnost v uporabi univerzalnih virov, zastopanje vseh stališč preko poštenega in za javnost odprtega procesa in maksimalno povečanje učinkovitosti, osnovane na potrebah in željah družbe. Gospodarsko večja učinkovitost pomeni nižje stroške in torej več denarja za vlaganja v druge sektorje. Mislim, da sprejetje okvira, v katerem so lahko upoštevane ekološke in človeške vrednote, pomeni korak naprej za način, na katerega smo se odločili, da bomo živeli. S tem člankom sem poskušal dokazati vsaj to, da to področje ni samo za tehnokrate in gospodarstvenike, čeprav imajo ključne vloge. To je področje, ki zahteva odločitve, ki združujejo mnogo vprašanj, in ki bi moralo zanimati vse, ki sprejemajo odločitve na vseh vladnih ravneh, vse vodje v demokratičnem procesu kot tudi vse vpletene strani, posameznike, podjetja in skupine. JONATHAN JEFFER je bil rojen 1963 v New Yorku. Končal je magistrski študij s področja energetskih in okoljskih znanosti na Boston University. Intenzivno se je ukvarjal z uporabno ekonomiko, trenutno biva na Madžarskem, kjer se predvsem ukvarja s pomočjo institucionalnemu razvoju. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 173 Darko Mikec, Peter Novak Eksterni stro{ki energije Uporaba energije, ki je bistvenega pomena za gospodarski in dru`beni razvoj, je hkrati poleg prometa najve~ji onesna`evalec okolja. Za skrbno gospodarjenje z naravnimi viri bo potrebno v energetskem gospodarstvu prese~i konflikt med ceneno energetsko oskrbo in varstvom okolja, kar pomeni, da bo pri vrednotenju energije potrebno upo{tevati polno vrednost naravnih virov. Stro{ke degradacije okolja bo potrebno vklju~iti v poslovne stro{ke podjetij za oskrbo z energijo in s tem uveljaviti na~elo, da naj bi onesna`evalec nosil stro{ke onesna`enja. EKONOMIJA NARAVNIH VIROV Ekologi industrijsko razvitih de`el so prvi opozorili na alarmantno onesna`evanje okolja in nesmotrno izkori{~anje naravnih bogastev. Razen ozkega kroga strokovnjakov jih v za~etku nih~e ni poslu{al. Standardni ekonomisti so izpustili naravne vire iz svojega prikaza ekonomskega procesa in s ponosom zatrjevali, da je splo{no sre~o mogo~e dose~i z neomejenim pospe{evanjem ekonomske rasti. Ko so postajali znaki okoljske krize vse bolj o~itni, so standardni ekonomisti zatrjevali, da ni nobenega razloga za vznemirjanje, saj bodo tr`ni mehanizmi sami poskrbeli za vsako okoljsko krizo. Tr`ne cene naj bi vedno varovale nezadostne vire pred popolnim iz~rpanjem in okolje pred onesna`evanjem. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 175 Darko Mikec, Peter Novak 1 E. H. Daly, Steady-State Economics, Economics of Biophysical Equilibrium and Moral Growth, W. H. Freeman and Company, San Francisco, 1977. 2 N. Georgescu-Roegan, The Entropy Law and the Economic Process, Harvard University Press, 1971. Nekateri ekonomisti dvomijo o tradicionalnem pojmovanju gospodarske rasti. Poudarjajo pomen upo{tevanja polne vrednosti naravnih virov pri uresni~evanju gospodarskih ciljev in opozarjajo, da bo absolutna redkost naravnih virov postala vse ve~ja, ~eprav bodo relativne cene ob vsakem ~asu odlo~ilno merilo relativnega pomanjkanja. Tr`ni mehanizmi torej niso primerna raven, na kateri bi obravnavali dolgoro~ne probleme okolja in izrabe naravnih virov. [e manj pa je uspe{en centraliziran birokratski mehanizem. Vloge trga ne moremo kratko malo odpraviti, ~e ga ne moremo nadomestiti z bolj{im mehanizmom. Sprejemljivo se zdi razmerje med trgom in okoljem, ki ga je opredelil ekonomist Daly: “Trgu sta zaupani razporeditev virov in porazdelitev dohodkov znotraj postavljenih okoljskih in eti~nih meja. Trgu ni dovoljeno, da postavlja svoje lastne meje, vendar pa je svoboden znotraj za~rtanih meja. Nujno je, da postavimo meje od zunaj.”1 Trg zasleduje vzdr`evanje svojih, ne pa okoljskih ravnovesij, razen ~e k temu ni prisiljen ali ~e ni neposredno ekonomsko zainteresiran. Tr`na ravnovesja bi sovpadla z dolgoro~nim okoljskim ravnovesjem le, ~e bi mogli internalizirati vse okoljske oziroma eksterne stro{ke in tako preventivno odvrniti vse mogo~e in daljnose`ne okoljske posledice.2 EKSTERNI STRO[KI V ENERGETIKI Energetika, ki je po eni strani nepogre{ljiva infrastrukturna funkcija dru`be, je po drugi ekonomsko in okoljsko agresivna dejavnost. Glavnina energetske oskrbe temelji na pretvarjanju fosilnih goriv, kar povzro~a ~ezmerno onesna`evanje zraka pa tudi onesna`evanje vode in zemlje. Ob tako izdatnem dele`u energetike pri onesna`evanju okolja in ugotovitvah, da smo na kriti~ni meji onesna`enja, je pri na~rtovanju bodo~e energetske strategije potrebno prese~i konflikt med gospodarskimi te`njami po zagotovitvi cenene in zanesljive energije ter varstvom okolja. V kontekstu okoljskih diskusij je bilo spro`eno vpra{anje ustreznosti cen energije, kar je imelo za posledico revizijo obstoje~ih cen. Dejansko so se cene energije v preteklosti z ekonomijo obsega in izkori{~anjem najugodnej{ih energetskih potencialov realno zni`ale, vendar so se isto~asno zvi{ali njeni narodnogospodarski stro{ki. Poleg obi~ajnih stro{kovnih kategorij, kot so stro{ki: za surovine, obratovanje, kapital in delo, povzro~ajo energetski sistemi skoraj na vseh podro~jih `ivljen-ja stro{ke, ki niso vklju~eni v ceno energije. Stro{ke, ki niso vklju~eni v kalkulacijo ekonomskega subjekta, ki te stro{ke povzro~a, imenujemo eksterni stro{ki. Teh stro{kov ne pokrije- 176 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Eksterni stro{ki energije jo povzro~itelji, temve~ kaka tretja oseba ali celotna dru`ba, in jih zato v~asih imenujejo tudi dru`bene stro{ke. Pretvarjanje in raba energije je zdru`ena z vrsto neposrednih okoljskih u~inkov, ki lahko vplivajo na: zdravje ljudi, njihovo zadovoljstvo in udobje, floro in favno ter krajino. Poleg neposrednih eksternih u~inkov so tudi okoljska tveganja, ki prav tako pomenijo stro{ke. V ospredju je tveganje velikih nesre~, povezanih s proizvodnjo elektri~ne energije, katerih verjetnost je sicer majhna, vendar lahko povzro~ijo katastrofalne posledice. Tem dodatnim stro{kom, ki so ozna~eni kot eksterni stro{ki, so se javna podjetja za oskrbo z energijo ob podpori dr`avnih uprav precej ~asa uspe{no izogibala in jih prenesla na celotno dru`bo predvsem na {kodo manj{ih uporabnikov in seveda neposredno prizadetih. Tak{no ravnanje je {lo predvsem v korist ve~je konkuren~ne sposobnosti doma~ega gospodarstva in velikih porabnikov energije. Neupo{tevanje eksternih stro{kov v cenah energije je pripeljalo do napa~nih odlo~itev o proizvodnji in porabi energije, kar ima za posledico, da je raven rabe energije glede na skupne narodnogospodarske stro{ke previsoka oziroma se porabi ve~ energije, kot bi bilo z narodnogospodarskega vidika optimalno. Relativna razmerja cen posameznih nosilcev energije in razli~ne tehnologije za njeno proizvodnjo so poru{ena. Tehnologije za pretvarjanje energije z visokimi eksternimi stro{ki se uporabljajo v prevelikem obsegu, medtem ko so podcenjene koristi pri investicijah v obnovljive vire energije in var~evalne ukrepe. Internaliziranje eksternih stro{kov v energetiki pomeni ustvarjanje tak{nih dru`benih pogojev, kjer se {kode zaradi oskrbe in rabe energije upo{tevajo pri odlo~itvah tistih, ki te stro{ke povzro~ajo. Opcija, ki jo ekonomisti priporo~ajo vladam in zakonodajalcem za popolno internaliziranje eksternih u~inkov, je strategija, ki temelji na spodbudah in predpisuje ceno za uporabo okolja, tako imenovani okoljski davek. Okoljski davek sili povzro~itelje eksternih u~inkov, da pri svojih poslovnih odlo~itvah upo{tevajo ceno svojega vpliva na okolje, na enak na~in, kot cena dela sili podjetja, da optimizirajo {tevilo zaposlenih. Brez davka za okolje (ali druge oblike prisile ali spodbud) se okolje razume kot brezpla~na dobrina in se uporablja ne glede na posledice, ki jih ta raba povzro~a drugim. Razvojna politika, ki je osredoto~ena v glavnem na ve~anje proizvodnih dobrin, brez upo{tevanja okoljskih stro{kov in varovanja naravnih virov, od katerih je proizvodnja odvisna, se bo prej ali slej sre~ala z upadanjem proizvodnje. Vpra{ati se moramo torej, kolik{no zmanj{anje onesna`evan-ja bi bilo optimalno s stali{~a stro{kov, in dobili bomo jasen odgovor o potrebni vi{ini okoljskega davka. Spodnja slika s GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 177 Darko Mikec, Peter Novak 3 K. P. Masuhr, Die Inter-naliesierung externer Kosten der Energieversorgung, aus dem Buch von von W. Leonhard, R. Klopfleisch, Negawatt -Konzepte für eine neue Energiezukunft, str. 86-104, Verlag C. F. Müller, Karlsruhe 1993. 4 Oak Ridge National Laboratory for the Future, Background Document to the Approach and Issues, US. -EC Fuel Cycle Study: O and Resources RNL/M-2500, Oak Ridge National Laboratory, Oak Ridge, Tennessee, 1992. stro{kovnimi krivuljami ponazarja optimalno vi{ino okoljskega davka, ki ni tista, ki vodi do “ni~elnega” onesna`evanja, temve~ se z vi{ino davka sku{ajo uravnavati stro{ki za prepre~itev onesna`evanja z okoljskimi koristmi, ki jih dru`bi zagotavlja ~istej{e okolje.3 To~ko, v kateri krivulja skupnih stro{kov dose`e svoj minimum, lahko ozna~imo kot okoljski optimum. Ko je dose`ena ravnovesna to~ka okoljskega optimu-ma, je onesna`evanje zmanj{ano na najbolj u~inkovito dru`beno raven in so {kode zaradi onesna`evanja ustrezno internalizirane v odlo~itvah podjetij, ki te {kode povzro~ajo. okoljske škode. stroški za varstvo okolja višina okoljskega davka Slika: Razmerje med stro{ki varstva okolja in koristmi ~istej{ega okolja Za uspe{no internalizacijo eksternih stro{kov in njihovo vklju~itev v energetskopoliti~ne odlo~itve je potrebno oceniti vi{ino eksternih stro{kov. Vrednotenje eksternih stro{kov je velik strokovni izziv, saj zahteva interdisciplinarno poznavanje procesov v okolju in razumevanje kompleksnih vzor~no-posledi~nih povezav med njegovimi razli~nimi sestavinami.4 Velike razlike v dosedanjih ocenah eksternih stro{kov so indikator negotovosti in te`av pri vrednotenju posameznih eksternih u~inkov, ki so zdru`ene prav z vsemi fazami vrednotenja. Te`ave se pojavijo `e pri identificiranju eksternih u~inkov. Identificiranje oziroma kvalitativen opis vzor~no-posledi~nih povezav je sicer na~elno mo`en za vse eksterne u~inke. Vendar na podro~ju zdravstvenih {kod, ogro`anja biolo{ke raznovrstnosti in klimatskih sprememb zaenkrat ni “zadovoljivih” kvalitativnih opisov, ki bi vsaj delno ovrgli ali potrdili dvom o napovedanih {kodah velikih razse`nosti. [e te`je kot identificiranje eksternih u~inkov je njihovo kvantifici-ranje oziroma tehnolo{ko-fizikalen opis relevantnih procesov. Za posamezne okoljske u~inke ostaja to povsem nere{en problem ali vsaj predmet ostrih znanstvenih sporov. Kvantificiranju eksternih 178 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Eksterni stro{ki energije stro{kov je potrebno nameniti veliko pozornost, saj je v veliko primerih nujen predpogoj za uspe{no strategijo internaliziranja eksternih stro{kov. Le odgovor na vpra{anje, kateri primarni proces je povzro~il kak okoljski u~inek, lahko pojasni, kdo je povzro~itelj in kak{ni so potrebni ukrepi. Poleg “enostavnih” eksternih u~inkov, ki jih je relativno lahko identificirati, kvantifici-rati in monetarizirati, so {tevilni u~inki, ki so sicer kvalitativno opisani, vendar jih ni mo`no natan~no kvantificirati in monetarno ovrednotiti.5 Najbolj kriti~na faza vrednotenja eksternih u~inkov je zadnja, ko je potrebno transformirati posamezne u~inke v stro{kovne kategorije. Relativno neproblemati~no je monetariziran-je eksternih okoljskih u~inkov v primeru, ko za nastale {kode obstajajo njihove tr`ne vrednosti. Velikokrat vklju~ujejo negativni u~inki na okolje tudi netr`ne vrednote (zdravje, kakovost `ivljenja, estetski videz krajine), za katere je te`ko neposredno dolo~iti ceno oziroma nastale stro{ke.6 [irok interval obmo~ja med minimalnimi in maksimalnimi ocenami eksternih stro{kov je indikator negotovosti in razli~nih predpostavk pri vrednotenju eksternih u~inkov. Vseh eksternih stro{kov zaradi kompleksnosti `al ni in ne bo mogo~e “to~no” ovrednotiti.7 Rezultati dosedanjih {tudij pa so dovolj to~ni, da jasno signalizirajo spodnjo mejo eksternih stro{kov in so dobra osnova za energetskopoliti~ne odlo~itve. Z ekonomskega stali{~a pomeni ignoriranje eksternih stro{kov pri na~tovanju energetske strategije in energetski cenovni politiki, da je vi{ina eksternih stro{kov enaka ni~. Okolje pa ostaja {e naprej za onesna`evalce brezpla~na dobrina. Tak{na odlo~itev je povsem nerazumna, saj je na podlagi dosedanjih raziskav povsem o~itno, da je vi{ina eksternih stro{kov visoka in da obstaja velika razlika v vi{ini eksternih stro{kov med konvencionalnimi in alternativnimi energetskimi sistemi. ^eprav je te`ko dolo~iti “to~ne” vrednosti eksternih stro{kov, velja osnovno pravilo, da so njihove “pribli`ne” ocene bli`je to~nim izra~unom in so bolj ustrezne, kot ~e je njihova vrednost enaka ni~.8 Vklju~itev eksternih stro{kov je zagotovo pomemben korak v smeri trajnostnega razvoja. V ve~ini industrijsko razvitih dr`av je `e prevladalo spoznanje, da so potrebni dodatni napori in raziskave konceptov vrednotenja okoljskih u~inkov, vendar kljub temu negotovosti pri vrednotenju eksternih stro{kov ne bi smeli izkori{~ati kot izgovor za odlaganje nujnih ukrepov.9 5 CEC/US Joint Study on Fuel Cycle Costs, Assessment of the External Costs of the Coal Fuel Cycle, Draft Report prepared for DG XII of the Commission of the European Community, London/Stuttgart, 1993. 6 D. Mikec, Eksterni stro{ki v energetiki, Zbornik kolokvija “Ravnanje z energijo v Sloveniji”, str. 52-55, Bled, 1996. 7 W. Ott, K. P. Masuhr, Externe Kosten und kalkulatorische Energiepreiszuschläge im Strom- und Wärmebereich, Kurzfassung des Syntheseberichtes der gleichnamigen Studie, Materialien zu PACER, Bern 1994. 8 Pace University Center for Environmental Legal Studies. 1990. Environmental Costs of Electricity, prepared by New York State Research and Development Authority and US. DOE, Oceana Publications, Inc., New York. 9 Oak Ridge National Laboratory and Resources for the Future, Damages and Benefits of the Hydroelectric Fuel Cycle: Estimation Methods, Impacts and Values, Draft Report, Oak Ridge, Tennessee, 1992. KAJ PA SLOVENIJA? V sedanjem ~asu hitrih sprememb dru`benega sistema ima Slovenija idealno prilo`nost za uveljavitev na~el trajnostnega GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 179 Darko Mikec, Peter Novak razvoja, ki bodo zagotovila dolgoro~no ohranitev okolja. Za tak{no usmeritev se je Slovenija opredelila tudi na konferenci v Riu de Janeiru leta 1992, ko se je kot podpisnica svetovnega programa ukrepov varstva okolja (Agenda 21) zavezala, da bo pripravila nacionalno strategijo za trajnostni razvoj. Zakon o varstvu okolja, ki ga je v letu 1993 sprejel dr`avni zbor, pomeni dobro podlago za uresni~evanje na~el trajnostnega razvoja. @al kljub sprejetju ustreznih odlo~itev na najvi{ji ravni v praksi prepo~asi uresni~ujemo sprejeta na~ela. Na podro~ju energetike, ki je poleg prometa najve~ji ones-na`evalec okolja v Sloveniji, mora biti ena izmed prednostnih nalog vklju~itev vseh okoljskih oziroma eksternih stro{kov v poslovne stro{ke podjetij za oskrbo z energijo. Vzdr`evanje pretekle politike nizkih cen energije in neupo{tevanje okoljskih stro{kov pri energetskopoliti~nih odlo~itvah bo v prihodnosti povzro~ilo le dodatne okoljske stro{ke in socialne pretrese, ko tak{nega stanja ne bo mogo~e ve~ vzdr`evati. Za uspe{no internalizacijo eksternih stro{kov bo tudi v Sloveniji potrebno v nacionalnem znanstvenem programu spodbuditi raziskovalno delo na podro~ju vrednotenja eksternih stro{kov, ki bo na podlagi poznanih tujih izku{enj in z upo{tevanjem doma~ih okoli{~in dolo~ilo vi{ino eksternih stro{kov za sedanjo in na~rtovano rabo energije. Nadaljnje zanemarjanje eksternih stro{kov v slovenski energetiki bo pomenilo poleg opisanih okoljskih problemov {e neskladnost z evropskimi integracijskimi tokovi in zanikanje v Agendi 21 sprejetega na~ela, da onesna`evalec pla~a okoljsko {kodo sam. PETER NOVAK (1937) je redni profesor na Strojni fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko. DARKO MIKEC (1963), mag. metalurgije, se v zadnjem ~asu intenzivno ukvarja z internalizacijo eksternih stro{kov v energetiki. Zaposlen je v `elezarni Acroni Jesenice. 180 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Vladimir Poto~nik Cijene i vanjski tro{kovi energenata u svijetu i Hrvatskoj UVOD Energenti (nositelji energije) mogu se uvjetno podijeliti na 2 kategorije ovisno o tome slu`e li prete`ito za proizvodnju ili potro{nju energije: – primarni energenti (neobnovljivi: nafta, ugljen, prirodni plin, nuklearno gorivo itd. i obnovljivi: sun~eva energija, vjetar, geotermija, biomasa, otpad itd.) slu`e prete`ito za proizvodnju sekundarne energije za neposrednu potro{nju i – sekundarni energenti (elektri~na energija, toplinska energija u obliku vodene pare i tople/vrele vode, teku}a, kruta i plinovita goriva) slu`e prete`ito u potro{nji energije odnosno za podmirenje energetskih usluga potro{a~a. PRIRODNI PLIN ULAZI U OBJE KATEGORIJE Cijene energenata odra`avaju ekonomske faktore (unutarnji tro{kovi ili tro{kovi proizvodnje i transporta i porezi), vi{e ili manje uskla|ene sa zakonima ponude i potra`nje. O svjetskim cijenama energenata mo`e se govoriti samo kod neobnovljivih primarnih energenata, dok se za ostale vrste energenata mo`e govoriti samo o prosje~nim regionalnim cijenama ili po poje-dinim dr`avama. U najnovije vrijeme cijene energenata sve GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 181 Vladimir Poto~nik vi{e sadr`e i ekolo{ke faktore (tro{kovi za{tite i o{te}enja okoli{a ili vanjski tro{kovi). Porezi na energente su va`ni izvori prihoda dr`ava, a porezna politika na tome podru~ju ima veliku ulogu u usmje-ravanju energetskog tr`i{ta prema ve}em ili manjem kori{tenju pojedinih energenata. Hrvatska je, kao i ostale biv{e komunisti~ke dr`ave, vodila politiku niskih cijena energenata i nerealnih odnosa me|u njima. To je rezultiralo prebacivanjem tro{kova energenata u druge sektore gospodarstva i slabom energetskom efikasno{}u. Nakon promjena 1990. godine cijene i odnosi cijena energena-ta u Hrvatskoj po~inju se br`e pribli`avati zapadnoeuropskim prosjecima. Cijene mogu biti nominalne (u odre|enoj godini) i realne (svedene na neku godinu, npr. 1990). CIJENE PRIMARNIH ENERGENATA Nafta je vode}i neobnovljivi primarni energent. odnosno fosilno gorivo u svijetu pa se cijena nafte ~esto uzima kao re-ferentna za ostale energente. U proteklih dvadeset godina cijene nafte na svjetskom tr`i{tu do`ivjele su dva nagla porasta (naftni {okovi 1973. i 1979.) politi~ke naravi. Tre}i naftni {ok suprotnog predznaka zbio se 1986. godine, kad su se svjetske cijene nafte drasti~no snizile i do danas se odr`avaju s manjim odstupanjima na pribli`noj razini realnih cijena od prije prvog naftnog {oka. Zanimljivo je, da su cijene nafte (“crno zlato”) u tom raz-doblju, a i prije toga, odr`avale pribli`no jednak odnos prema cijenama zlata: 1 tona nafte = 8–10 grama zlata Uvozne cijene glavnih neobnovljivih primarnih energenata pokazuju razli~ite odnose na europskom tr`i{tu posljednjih 25 godina, {to se vidi iz slike 1 (Lit. 1,2). Najve}i porast cijena u promatranom razdoblju zabilje`io je prirodni plin od ~etvrtine cijene nafte kod prvog naftnog {oka 1973. do pribli`nog izjedna~enja s cijenom nafte u dana{nje vrijeme. Kameni ugljen se s manjim oscilacijama zadr`ava na pribli`no pola cijene nafte, uz ne{to ve}i porast odnosa cijena posljednjih 5 godina. Ovakav razvoj odnosa cijena glavnih neobnovljivih primarnih energenata dobro slijedi tr`i{ni zakon ponude i potra`nje. Cijene uvoznih primarnih energenata u Hrvatskoj ne razlikuju se bitnije od europskih. Obnovljivi energenti odnosno goriva (biomasa, otpad) nisu predmet svjetske trgovine i cijene im jako ovise o lokalnim 182 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Cijene i vanjski troškovi energenata u svijetu i Hrvatskoj Slika 1 Odnosi uvoznih cijena neobnovljivih primarnih energenata (fosilna goriva) uvjetima, osobito o tro{kovima prikupljanja i transporta. U nekim dr`avama (Danska) oslobo|eni su poreza i konkurentni fosilnim gorivima. Kad se koristi kao gorivo za proizvodnju sekundarne energije, komunalni i sli~ni otpad ima negativnu cijenu tj. za njegovo odbrinjavanje u spalionici dostavlja~ otpada pla}a odre|enu cijenu koja zajedno s prihodom od prodaje energije pokriva tro{kove spaljivanja otpada. Takav je aran`man, u posljednjih dvadesetak godina, omogu}io izgradnju vi{e stotina energenata na otpad u razvijenim dr`avama. CIJENE SEKUNDARNIH ENERGENATA Od drasti~nog pada cijena nafte i njihove stabilizacije 1986. godine, realne su cijene sekundarnih energenata, svedene na 1990. godinu, po~ele padati nejednakim tempom, kao {to se vidi iz odnosa cijena 1993.,/1985. u Europskoj uniji prikazanih u tablici 1 (Lit.2). ENERGENT OMJER CIJENA ENERGENATA Kucanstva Industrija Promet Loživa ulja 0,40 0,36 - Prirodni plin 0,75 0,46 - Kameni ugljen - 0,73 - Diesel gorivo - - 0,77 Bezolovni benzin - - 0,81 Električna energija 0,89 0,85 - Tablica 1: Odnosi realnih cijena sekundarnih energenata u Europskoj uniji 1993./1985. (1985=1,00) GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 183 Vladimir Poto~nik Najve}e sni`enje cijena zaobilje`eno je kod lo`ivih ulja i prirodnog plina za industriju. Znatno manja sni`enja su bila kod prirodnog plina za ku}anstva, kamenog uljena i motornih goriva, a najmanja sni`enja realnih cijena zaobilje`ila je elek-tri~na energija. Cijene sekundarnih energenata znatno se razlikuju po vrstama energenata i namjenama (ku}anstva, industrija, promet, ter-moelektrane) zbog razli~itih tro{kova i poreza. Te razlike za europske dr`ave OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) i Hrvatsku u 1993. godini prikazane su na slici 2 (Lit. 1). H------ » IG PR«MET E - «ECB Eureaa H - Hrvatska KUČANSTVA ¦¦ - ¦ezelevni bonzin ¦G - Bisse gerive 1 - Električna energija 2 - Baljinske griJanje 3 - Pri rati ni alin INA 4 - Laka laziva ulje INA 5 - Teška laziva ulje INA 6 - Kameni ugljen 13 4 5 8 INVUSTRIJA 3 5 6 TE Slika 2: Prosje~ne cijene sekundarnih energenata u europskim dr`avama OECD i Hrvatskoj 1993. Iz slike 2 mogu se uo~iti sljede}a ve}a odstupanja cijena sekundarnih energenata u Hrvatskoj u odnosu na 17 (razvi-jenih) dr`ava OECD u Europi, me|u kojima su sve dr`ave Europske unije te Norve{ku i [vicarsku: 1.Cijena benzina u Hrvatskoj znatno je ni`a od prosje~ne zapadnoeuropske cijene dok je cijena diesel goriva ~ak ne{to vi{a. 2.Cijene prirodnog plina za TE-TO i termoelektrane vi{e su od zapadnoeuropskog prosjeka. 3.Cijene sekundarnih energenata za ku}anstva u Hrvatskoj, u pravilu su znatno ni`e nego u Zapadnoj Europi, dok su cijene za industriju, s izuzetkom lo`ivog ulja, tek malo ni`e, osim lakog. 4.Najekonomi~niji energenti za ku}anstva u Zapadnoj Europi su lako lo`ivo ulje i prirodni plin, dok su to u Hrvatskoj prirodni plin i daljinsko grijanje. Elektri~na energija je tri puta skuplja od prirodnog plina. 5.Najve}a odstupanja (na ni`e) cijena sekundarnih ener-genata u Hrvatskoj od zapadnoeuropskog prosjeka jav- 184 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Cijene i vanjski troškovi energenata u svijetu i Hrvatskoj ljaju se kod daljinskog grijanja, benzina te elektri~ne energije i prirodnog plina za ku}anstva. Me|utim, ukoliko se cijene energenata svedu na jednaku kupovnu mo} stanovni{tva (PPP - Purchasing Power Parity), dobiju se druga~iji odnosi (slika 3). Slika 3: Cijene sekundarnih energenata za ku}anstva – realne i prema kupovnoj mo}i stanovni{tva 1993. Kod prikaza cijena energenata prema kupovnoj mo}i stanovni{tva, referentne cijene su uzete prema SAD (Lit.1). Iz slike 3 se vidi da se odnosi cijena energenata za ku}anstva drasti~no mijenjaju kad se uzmu u obzir kupovne mo}i stanovni{tva. Dva ekstremna primjera iz slike 3, Turska i Japan, to najbolje pokazuju. Dok su u Turskoj realne cijene energenata 1993. bile znatno ni`e nego u Japanu, cijene prema kupovnoj mo}i stanovni{tva u Turskoj su znatno prema{ile odgovaraju}e cijene u Japanu, osim kod prirodnog plina. Podaci o kupovnoj mo}i stanovni{tva u Hrvatskoj nisu bili raspolo`ivi. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 185 Vladimir Poto~nik Neuva`avanje kupovnih mo}i stanovni{tva, kod odre|ivanja cijena sekundarnih energenata za ku}anstva, vodi znatnom pove}anju broja nepla}enih ra~una, odnosno smanjenju potro{nje energenata. Izme|u pojedinih dr`ava postoje vrlo velike razlike u cije-nama istih sekundarnih energenata. Najskuplji sekundarni energenti su uglavnom u Japanu i Zapadnoj Europi, a najjef-tiniji u Sjevernoj Americi, Australiji i Isto~noj Europi. Za ilustraciju su u tablici 2 prikazani rasponi cijena karak-teristi~nih sekundarnih energenata (Lit.1). DRŽAVA ELEKTRIČNA ENERGIJA ZA KUČANSTVA (ECU/kWh) PRIRODNI PLIN ZA KUČANSTVA (ECU/m3) BEZOLOVNI BENZIN (ECU/1) Najskuplja Japan 0,202 Japan 0,856 Norveška 0,909 Hrvatska 0,065 0,205 0,560 Najjeftinija Slovačka 0,026 Slovačka 0,089 SAD 0,293 Najskuplja 7,8 : 1 9,6 ¦¦ 1 3,1 : 1 Najjeftinija Tablica 2: Rasponi cijena karakteristi~nih sekundarnih energenata u svijetu 1993. Najve}i rasponi cijena javljaju se kod prirodnog plina za ku}anstva (10:1) i elektri~ne energije za ku}anstva (8:1), {to je uvjetovano velikom raznoliko{}u tro{kova transporta, poreza i monopola kao i kupovne mo}i stanovni{tva. Najmanji rasponi cijena su kod benzina (3:1) i ostalih teku}ih goriva, jer su tu tro{kovi transporta najmanji, a konkurencija najve}a. INTERNALIZACIJA VANJSKIH TRO[KOVA ENERGIJE Vanjski ili eksterni tro{kovi energije su tro{kovi o{te}enja zdravlja i okoli{a, prouzro~eni proizvodnjom, distribucijom i potro{njom energije koji danas nisu sadr`ani u tr`i{nim cijena-ma energije, nego ih pokrivaju subjekti izvan energetike. Internalizacija vanjskih tro{kova energije se sastoji u nji-hovom uklju~ivanju u tr`i{ne cijene energije. Taj postupak zapo~eo je u svijetu krajem 1980-ih godina, a zasnovan je po uzoru na 2 glavna zakona termodinamike (Lit 5.): 1.glavni zakon: “U zatvorenom sustavu tro{kovi ne nesta-ju” (Zakon o odr`anju tro{kova). 186 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Cijene i vanjski troškovi energenata u svijetu i Hrvatskoj 2.glavni zakon: “U zatvorenom sustavu, jednom eksterna-lizirani tro{kovi, bez vanjskog se djelovanja nikad ne vra}aju uzro~niku” (Zakon o entropiji tro{kova). Izuzimanje vanjskih tro{kova u tr`i{nim cijenama energije, oda{ilje krive signale gospodarstvu, koje se time udaljava od efikasnog gospodarenja. Primjer: U biv{oj Isto~noj Njema~koj cijena struje bila je 8 Pf/kWh, a proizvodni tro{kovi 24 Pf/kWh, zbog ~ega je elektroprivredi nedostajalo 3 milijarde DM godi{nje. Sli~no je bilo i s plinom i daljinskim grijanjem. Istovremeno je cijena “Trabanta” bila 11.000 DM, a proizvodni tro{kovi samo 3500 DM! Na taj na~in potro{a~i struje nisu bili stimulirani za racionalno kori{~enje energije, a proizvo|a~i automobila za razvitak suvremenijih vozila. U razvijenom svijetu danas postoji politi~ka volja za provedbu internalizacije vanjskih tro{kova energije, izra`ena izjavama Europskog parlamenta (6.1991), Svjetskog gospo-darskog sastanka na vrhu (7.1991), Sastanka na vrhu o okoli{u Rio de Janeiro (6. 1992), Ministarskog vije}a IEA (6.1993) itd. Budu}i da internalizacija vanjskih tro{kova izaziva pre-raspodjelu tro{kova izme|u pojedinih sektora gospodarstva, ona nu`no predstavlja dugotrajan postupak kojega je, uz usku suradnju dr`ave i gospodarstva na globalnom i dr`avnom planu mogu}e provesti u pet faza (Lit.5.): 1.Sagledavanje vanjskih tro{kova energetike 2.Pojedina~ne aktivnosti kao reakcija 3.[ira reakcija u obliku konvencionalnih odgovora (“normalno u~enje”) 4.Pretvaranje u nove zakonske okvire {irokog djelovanja 5.Provedba sa strane “normalnih” poduze}a, ili zbog gospodarskih interesa (energetski porezi) ili zbog zakonske regulative (norme, naredbe, zabrane). Razvijeni svijet se danas uglavnom nalazi u 4. fazi inter-nalizacije. U okviru Europske unije postoji prijedlog uvo|enja energetsko-okoli{nog poreza na emisije CO od izgaranja 2 fosilnih goriva, po~etne vrijednosti 3 USD po ba~vi nafte, koji bi godi{nje rastao za 1 USD. Uvo|enje takvog i sli~nih ekolo{kih poreza te{ko se probija na globalnom planu zbog spomenutih razloga konkurentnosti na svjetskom tr`i{tu, ali i zbog raznolikosti rezultata raznih studija u kojima se anali-ziraju vanjski tro{kovi energije. Takav primjer prikazan je u tablici 3 (Lit.6). Kao {to se vidi iz tablice 3. procjene vanjskih tro{kova proizvodnje elektri~ne energije kre}u se u vrlo {irokim raspo-nima. Najve}a pove}anja tro{kova se o~ekuju kod termoelek-trana na fosilna goriva i nuklearnih elektrana, dok su kod elektrana na obnovljive energente ta pove}anja tro{kova znatno manja. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 187 Vladimir Poto~nik VRSTA ELEKTRANE VANJSKI TRO[KOVI (ECU/kWh) POVEČANJE SADAŠNJIH TROŠKOVA (%) TE Ugljen 0,022—0,178 50—300 “Čisti” ugljen 0,012—0,024 20—50 Mazut 0,012—0,064 30—120 Prirodni plin 0,005—0,01 10—30 NEOBNOVLJTVI ENERGENTI 0,0232 30—50 Solarna 0—0,003 0—5 Vjetar 0—0,001 0—10 Biomasa 0—0,006 0—5 Otpad 0—0,02* * U usporedbi s odlaganjem neobra|enog otpada. Tablica 3: Procjena vanjskih tro{kova proizvodnje elektri~ne energije Slične študije za vanjske troškove cestovnog prometa dale su slijedece rezultate: — osobna vozila (benzin) 0,3 - 1,0 DM/1 — teretna vozila (diesel gorivo) 0,9 - 2,7 DM/1 U Europi je dosad desetak država, uključujuči Sloveniju, uvelo energetsko-okolišne poreže na fosilna goriva različitih oblika i iznosa. Taj proces se nastavlja pa bi se i Hrvatska tre-bala početi uključivati. Ne treba posebno naglašavati da se internalizacija vanjskih troškova odnosi na sve dijelove energetike, od proizvodnje do potrošnje energije i da se najuspješnije provodi kroz integralno planiranje resursa (IPR) s naglaskom na potrošnji energije (DSM — Demand Side Management). ZAKLJUČAK U približavanju cijena energenata tržišnim vrijednostima Hrvatska je dosad otišla dalje od večine bivših europskih real-socijalističkih država, ali još uvijek cijene večine energenata zaostaju za zapadnoeuropski prosjecima. Najveci zaostaci su kod cijena električne energije i prirodnog plina za kučanstva, što je i razumljivo s obzirom na razlike u kupovnoj moči stanovništva. Zaostatak je prisutan i u internalizaciji vanjskih troškova energije, koja u Hrvatskoj još nije započela. 188 GLO B ALN I TR E NDI V EN E RGETIK I Cijene i vanjski troškovi energenata u svijetu i Hrvatskoj U sklopu restrukturiranja hrvatske energetike jedan od najva`nijih zadataka }e biti dalje postupno uskla|ivanje cijena energenata s tr`i{nim vrijednostima i zapo~injanje vi{efazne internalizacije vanjskih tro{kova energije, prete`ito kroz poreznu politiku. Nema dvojbe da }e br`e uvo|enje obnovljivih energenata i mjera racionalnog kori{tenja energije doprinijeti pobolj{anju energetska efikasnost u Hrvatskoj. VLADIMIR POTO^NIK (1936), dipl. ing. stroj, mr. sc., zaposlen je u Elektroprojektu Zagreb. Sudjelovao u vi{e od 100 studija i projekata iz podru~ja energetike i gospodarenja otpadom u Hrvatskoj i inozemstvu, suradnja s vi{e inozemnih konzultanta. LITERATURA Energy Prices and Taxes, Fourth Quarter 1994, OECD/IEA, Paris. Energy in Europe 1993, Annual Energy Review, Special Issue, June 1994 Commission of the European Communities, Luxemburg. Projekt: Razvoj i organizacija hrvatskog energetskog sektora (PROHES) - Prethodni rezultati, “Energetski institut” Hrvoje Po`ar Zagreb, srpanj 1995. HASENKOPF, O. (1995): District Heating in Europe, with a special Focus on CHP, and on Approaches towards environmental Taxes on Fuels, (3.1.11), WEC 16th Congress, Tokyo, 10.1995. MASHUR, K.P. (1995): Kostenwahrheit ohne Staat? Energiewirtschaftliche Tagesfragen, 45, Heft 8. The European Renewable Study, Prospects for Renewable Energy in the EC and Eastern Europe up to 2010 (Altener Programme), Commission of the European Communities, Luxemburg 1994. GL O BAL NI T REN DI V EN E RGE T I KI 189 ENERGETIKA: POLITIKA POLITIK V ARENI w % V Herbert Kitschelt Institucionalni pogoji za inovacije na podro~ju energetske politike* POLITIČNI CIKLUS Študije politik (policies) so se v zadnjem desetletju osredo-točale predvsem na raziskovanje celotnega “političnega ciklusa”1, ki ga prežema široko razvejana tematika, od samega zaznavanja političnih problemov pa vse tja do terminiranja političnih ukrepov. Če naj stvar poenostavimo, lahko “politični ciklus” tematike odločanja razdelimo v šest faz: 1) Pomembne skupine prebivalstva ali politični akterji definirajo problem in ga uvrstijo na dnevni red političnih razprav, ko se zanj uspešno zavzamejo ustrezne politične sile, kot npr. stranke, poslanci, birokrati itn. (artikuliranje in komuniciranje). 2) Različne skupine in koalicije razvijejo ustrezno uporabno število alternativ odločanja in programov za obravnavanje tematike (agregiranje interesov). 3) ”Zmagovita koalicija” zmore svoj programski predlog pretvoriti v uradno, avtoritativno in z državnimi sankcijami podprto politiko (policy) (odločanje). 4) Policy se prevede v operativne ukrepe in jo uresničuje državni aparat (implementacija). 5) Politični akterji ocenjujejo učinke policy zaradi njene morebitne potrebne spremembe in revidiranja njenega zaznavanja problemov (evalvacija). 6) Politike se, iz kakršnih koli že razlogov, opustijo (terminacija)2. * Tekst je prevod uredni{ko prirejenega dela drugega poglavja knjige “Politik und Energie – Energie-Technopolitiken in den USA, der BRD, Frankreich und Sweden”; Campus Verlag; Frankfurt/M.; 1983. 1 Pojem politi~nega ciklusa najdemo pri May/Wil-davsky 1978. Glede raz~lenitve politi~nega procesa analiti~ne komponente glej Burstein 1981. 2 Terminaciji politik se je doslej posve~alo sorazmerno malo pozornosti. V tej zvezi glej deli deLeona 1978a in 1978b ter v njima citirano literaturo. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 193 Herbert Kitschelt 3 O implementacijskem raziskovanju glej Press-man/Wildavsky 1973; van Meter/van Horn 1974/95; Bardach 1977; Mayntz 1980; Wollmann 1980. Procesi se v teh razli~nih “fazah” ciklusa v skorajda vseh poljih politike neprestano medsebojno dopolnjujejo in prekrivajo. Kljub temu pa je smiselno, da ta model uporabimo kot vodilo analiti~nemu obravnavanju politi~nih struktur in procesov. Politi~ni akterji imajo v razli~nih politi~nih pogojih dostop do razli~nih “faz” in “mest” v tem politi~nem ciklusu. Na~in koncipiranja teh stilov politi~ne participacije in pristojnosti lahko poleg tega razlikujemo z ozirom na dolo~ene poli-ti~ne arene ali splo{ne procesne stile cele vrste oblik politi~nih re`imov. Da pa bomo lahko pri{li do kolikor toliko natan~nih predstav o “politi~no-institucionalnih mo`nostnih strukturah”, ki so determinacijski dejavnik energetskih politik v dr`avah, ki jih zajema na{a raziskava, si moramo ogledati predvsem pogoje, ki za politi~ne cikluse dolo~ajo te vedno bolj raz{irjene ureditvene strukture. DVE OSNOVNI FAZI Da bomo lahko ostreje izpostavili razlike med politi~nimi procesi in strukturami v razli~nih kapitalisti~nih demokracijah, moramo {estfazni model ciklusa skr~iti na zgolj dve fazi. Tako imamo na eni strani politi~ne input procese, ki vklju~ujejo kariero politi~nih tem vse tja do avtoritativnega odlo~anja o policy (torej artikuliranje, agregiranje in odlo~anje), na drugi pa politi~ne output procese, pri katerih gre za dr`avna organizacijska sredstva pri spreminjanju odlo~itev v operacionalne ukrepe in dru`bene u~inke (implementacija in evalvacija; ter-minacija je lahko vpra{anje administrativne implementacije, vendar pa tudi politi~nega artikuliranja in odlo~anja). Oba pola politi~nega procesa, input in output mehanizme, je treba vselej raziskovati skupaj. Formulirane politike se seveda ne spreminjajo zmeraj v empiri~na dejanja. “Pora`enci” politi~nega input procesa poizku{ajo svoje izgube nadoknaditi z “novimi pogajanji” pri implementaciji politi~nih programov. To se zgodi {e toliko prej, ~e je potencial resursov in delovanja dr`avne administracije manj{i od manevrskega prostora, ki ga imajo na voljo klienti in nasprotniki implementacije uradne politike. Na te pogoje je opozorilo v zadnjem desetletju napre-dujo~e “implementacijsko raziskovanje”, ki pa je vendarle vse prepogosto spregledalo povezanost med implementacijo in politi~nimi input procesi3. Sistemi politi~ne ureditve razvijajo torej empiri~no razli~ne metode za urejanje politi~nih input in output procesov v procesnih oblikah, ki presegajo posamezne arene. Pri tem nastopajo~e variiranje ponuja pomembna pojasnila o mo`nos-tih delovanja tak{nih sistemov v soo~anju z novimi politi~nimi 194 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Institucionalni pogoji za inovacije na podro~ju energetske politike Vir: revija Nyhetsbrev, {t. 2, junij 1996 izzivi, ki {e niso organizirani v politi~nih arenah in zato ogro`ajo `e etablirane arene. INPUT PROCESI Na input strani politi~nega procesa se ti sistemi razlikujejo po stopnji svoje odprtosti ali zaprtosti do dru`benih zahtev, ki i{~ejo svoje upo{tevanje v politiki. Vi{ina mobilizacijskega praga, onstran katerega lahko te zahteve upajo na politi~ni posluh, je pri razli~nih politi~nih re`imih razli~na. Vi{ina tega praga je po eni strani odvisna od dostopa interesnih skupin in socialnih gibanj do politi~nih organizacij (stranke, reprezenta- EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 195 Herbert Kitschelt tivne skupnosti in birokracije), ki lahko te zahteve postavijo na dnevni red politi~nih razprav. ^im ni`ji je ta prag, toliko ve~ja je namre~ odzivnost (“responsiveness”) politi~ne strukture. Seveda pa se politi~na javnost ne iz~rpa zgolj v dovzetnosti politike za nove zahteve, temve~ vklju~uje tudi svojo notranjo zmo`nost agregiranja zahtev v pomembnih koalicijah, ki lahko bistveno vplivajo na politi~no odlo~anje. Politi~ne zahteve morajo biti zato tak{ne, da jih je mogo~e agregirati in vna{ati v “zmagovite koalicije”. Gole agregacijske mo`nosti za dru`bene zahteve brez agregiranja “dezorganizira-jo” te zahteve in jih konec koncev obsojajo na neu~inkovitost. Dovzetnost in agregacijska zmo`nost sta torej v komplementarnem, vendar tudi konfliktnem razmerju. Artikuliranje interesov brez njihovega agregiranja pu{~a zahteve neu~inkovite. Agregiranje interesov brez politi~nega artiku-lacijskega spektra dopu{~a zgolj upo{tevanje “kartela” stali{~ in interesov, ki ostaja neob~utljiv za nove zahteve. Tak{en sistem ni odprt. Obenem pa obstaja med artikulacijskim spektrom in agre-gacijsko zmo`nostjo nekak{no krivuljno-linearno razmerje. Oba pogoja se sprva razvijata v isti smeri: z ve~jim artikulacijskim spektrom lahko nara{~a tudi politi~na agregacijska zmo`nost. Onstran dolo~enih pra`nih vrednosti pa lahko neselektivni artikulacijski proces z anarhi~no mno`ico zahtev spodminira politi~ne agregacijske pogoje, oblikovanje stabilnih politi~nih koalicij. To se naprimer dogaja v mo~no fragmentiranih strankarskih sistemih ali v pogojih “dekomponiranih” strank. Rezultat tak{nih razmer je politi~na togost, neodprtost. Razmerje med artikulacijskim spektrom in agregacijsko zmo`nostjo je shemati~no prikazano v grafu 1, pri ~emer pomeni povr{ina med obema osema in funkcijo prostor mo`nega kombiniranja obeh pogojev. ' ^ Togost ....._ """--g/ Optimalna odprtost \ Zaprtost Majhna Velika Agregacijska zmožnost Graf 1: Artikulacija in agregacija v politi~nem procesu 196 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Institucionalni pogoji za inovacije na podro~ju energetske politike Odprtost in zaprtost politi~nih input procesov me~eta obenem `e tudi svojo senco na implementacijo politi~nih programov: ve~ ko je namre~ v input procesu izlo~enih zahtev iz alternativ politi~nega odlo~anja, toliko bolj tvegana bo implementacija na podlagi sprejetih politik. “Izlo~eni” interesi bodo poizku{ali prepre~iti izvajanje politike. 4 V tej zvezi glej analizo birokratskega za~aranega kroga pri Croizerju 1964, na splo{no o organizacijskih zatajitvah pa Hood 1976. OUTPUT PROCESI Tudi politi~ni output procesi so odvisni predvsem od resursov in organizacijskih metod dr`avnih aparatov za pristajanje iz “lastnega interesa” na sprejete politike in njihovo spreminjanje v operacionalne ukrepe. Zelo velika fragmentiranost dr`avnih aparatov, ki se naprimer dosega z ekstenzivnim federalizmom in proliferacijo neodvisnih upravnih organov in komisij, je neugodna za implementacijo kompleksnih politi~nih programov, saj pove~uje mo`nosti, da bodo notranji oponenti na posameznih strate{kih polo`ajih prepre~ili implementacijo politike. Podobno lahko u~inkujeta tudi zelo velika centralizacija in koncentracija implementacij-skih procesov, saj majhne elite, ki sprejemajo odlo~itve, komajda razpolagajo z zadostnimi informacijami, da bi lahko kompleksne politi~ne programe spremenile v operacionalne ukrepe: utapljajo se v poplavi informacij in se morajo obenem bojevati s problemom birokratske kontrole svojih podrejenih in klientov4. Drug pomemben dejavnik pri implementaciji programov sta obseg in kakovost finan~nih, kadrovskih in informacijskih resursov, s katerimi razpolaga administracija. Ve~ ko je na voljo resursov, toliko ve~je so tudi implementacijske mo`nosti. Vendar pa imamo tudi tu opraviti s problemati~nimi kontingen~nimi pogoji, saj lahko mo~na centralizacija ali tudi ekstenzivna decentralizacija implementacije politike potro{ita zelo veliko resursov v internih procesih dr`avnega koordiniranja. Tu nastopajo tako imenovani trade-offs (ciljni konflikti) med efektivnostjo in u~inkovitostjo realizacije programov. Tudi pri politi~nih output procesih imamo krivuljno-line-arno razmerje, ki razmejuje konfiguracijo “optimalne” implementacijske zmo`nosti od pogojev notranjih imple-mentacijskih restrikcij (velika mobilizacija resursov, toda fragmentirana organizacijska struktura) in zunanjih imple-mentacijskih problemov (koncentrirana administracija, toda majhni resursi). Prostor mo`nih kombinacij, ki je prikazan na grafu 2, je tudi tu omejen z obema osema in krivuljo funkcije. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 197 Herbert Kitschelt ** Zunanji implementacijski problemi x---- -_ ^"" - „ Optimalna implementacijska ""¦-V x zmožnost \ Notranji s implementacijski \ problemi X Majhni Veliki Implementacijski resursi Graf 2: Administrativna centralizacija in mobilizacija resursov v politi~ni implementaciji Prikazana shema je seveda podkompleksna, če na efektivnost, učinkovitost in legitimnost programov vplivajo drugi pogoji, ki so povezani npr. z vsebino političnih programov. Efektivnost implementacije političnih programov je v kapitalističnih državah zlasti ogrožana, če politike poizkušajo načenjati zasebno gospodarstvo z visoko mobilizacijo lastnih resursov in ekonomskimi sankcijski-mi mehanizmi. Napetost med politično demokracijo in liberalnim kapitalizmom, ki se seveda manifestira v restrikcijah celotnega političnega ciklusa in torej tudi političnih input procesov, se zato pogosto manj zaostruje pri artikuliranju in agregiranju interesov kot pri implementaciji političnih programov. Prepreka načelnim političnim inovacijam na energetskem področju je tako velika ravno zato, ker lahko takšni ukrepi načenjajo ključna področja kapitalistične inovacijske svobode. Demokracija in kapitalizem sta v socialni državi sklenila kompromis v znamenju koalicije rasti, ki jo sestavljata delo in kapital. To ravnotežje postavlja pod vprašaj “politizacija proizvodnje”, ki jo dokumentirajo novi izzivi v energetskem sektorju. POGOJI UČINKOVITOSTI IN LEGITIMNOSTI INOVACIJ Na podlagi dosedanjih razmislekov o diferenciaciji input in output procesov v kapitalističnih demokracijah lahko nadaljujemo razpravo o dveh sklopih problemskih referenc analize politike: a) V kakšnih pogojih lahko politike računajo ne le z efektivnostjo in učinkovitostjo svojega izvajanja, temveč tudi z legitimnostjo procesov in rezultatov svojih odločitev? 2 ozirom na toleriranje ali celo aktivno podporo politikam imamo tu 198 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Institucionalni pogoji za inovacije na podro~ju energetske politike precej {irok spekter odtenkov, ki se v razpravah o “legitimacij-skih krizah” vse prepogosto poenostavlja. b) Katere politi~ne konstelacije so posebej primerne ali neprimerne za politi~ne inovacije, zlasti ~e so kot izzivi usmerjene proti koalicijam, ki so doslej obvladovale arene? Legitimnost Politologi so legitimnost in efektivnost posameznih politik ali celotnih sistemov politi~nih in{titucij pogosto obravnavali kot razstavljive neodvisne atribute politi~ne stabilnosti (prim. Lipset 1981). Vendar pa je pogosto plavzibilno, da sta si oba elementa v asimetri~nem odnosu, medtem ko efektivnost (ali tudi neefek-tivnost!) politike pogojuje svojo legitimnost in obratno. Medtem ko je obstoj efektivnih politik pogosto mogo~e jasno dolo~iti (~etudi s precej{nimi metodi~nimi te`avami) {ele s primerjavo opera-cionalnih politi~nih programov in dejansko dose`enimi dru`beni-mi u~inki, pa se evalvacija legitimnosti politike izmika veliko bolj nearbitrarnim merilom. Legitimnost politike se v sodobnih demokracijah ocenjuje zlasti z vzpostavljanjem afirmativnih ve~in (v parlamentih, volitvah, javnomnenjskih raziskavah itn.). Tipi~no pa je, da so to v glavnem aktivne manj{ine, ki se za politiko ali proti njej bojujejo z neinstitucionaliziranimi metodami politi~nega vplivanja (kot so npr. demonstracije). Posamezne politike in poli-ti~ni sistemi imajo zagotovljeno legitimnost le dotlej, dokler ta odpor ostaja omejen na majhne manj{ine. [ibke manj{ine, ki podpirajo in tolerirajo politiko ali re`im, so pre{ibko merilo legitimnosti njunega obstoja. Enostavni ve~inski kriterij kot evalvacijsko merilo politi~ne legitimnosti pa postane nezadostno oster {e zlasti takrat, ko, kot pri energetski politiki, probleme odlo~anja zaznamuje eden ali ve~ izmed teh atributov:5 • Politika zelo neenakomerno porazdeljuje stro{ke in koristi med posamezne skupine prebivalstva in s tem, glede na njihovo lastno percepcijo, {e posebej mo~no prizadene socialne ali lokalne manj{ine (problemi za{~ite manj{in). • Obstaja velika negotovost glede posledic politike za `iv-ljenjske mo`nosti razli~nih dru`benih skupin. Metoda oblikovanja politi~nih odlo~itev v negotovosti je zatorej oblikovanje {irokih koalicij, in sicer v obsegu, potrebnem za formiranje zmagovite minimalne koalicije. • Politika se odlikuje z visoko stopnjo ireverzibilnosti, t. j. nemo`nostjo revidiranja sprejetih odlo~itev za dalj{e ~asovno obdobje. V primeru distribucije na {kodo manj{in izgubi politika svojo legitimnost zaradi intenzivnosti odpora prikraj{anih. V EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 199 5 Ta problem podrobneje analizira Offe 1982. Herbert Kitschelt 6 Glej npr. March/Simon 1958, str. 17 in naslednje; Aiken/Hage 1971; Croizer 1964; Kaufman 1971; Ingram/Scott 1980; {tevilni prispevki k politolo{ki razpravi o implementaciji so pomembni tudi za analizo politi~no-organizacijskih inovacijskih pogojev; glej npr. Montjoy/Toole 1979. primeru negotovosti in ireverzibilnosti lahko neugodni rezultati politike s ~asom erodirajo njeno legitimnost in s tem povzro~ijo razpad enostavne ve~inske koalicije, ne da bi bilo mogo~e tudi razveljaviti zadevne politike. Ve~inski kriterij poli-ti~ne legitimacije pa pesti {e cela vrsta drugih problemov. Vendar imajo doslej navedeni problemi to lastnost, da so uporabni za energetsko politiko nasploh in energetsko-tehnolo{ko politiko posebej. [ir{e koalicije, in ne koalicije z minimalno sposobnostjo svojega uveljavljanja, proporcionalna reprezentacija manj{in v politi~ni formaciji, sistemski inkrementalizem in druge metode so primerne za premagovanje te`av, povezanih z uporabo ve~inskega na~ela. Politi~ni sistemi, ki so na svoji input strani oblikovanja politi~nih odlo~itev zaprti in/ali na svoji output strani politi~ne implementacije ka`ejo majhno zmo`nost, so komajda {e sposobni obvladovati te zaostrene legitimacijske pogoje. Zlasti energetske politike odpirajo zato komplicirane demokratsko-teoreti~ne in -prakti~ne probleme, s katerimi se v demokrati~nih re`imih na povsem razli~ne na~ine kosajo zelo razli~ne ureditvene strukture. Politi~na legitimnost je pri tem najo~itneje zagotovljena tam, kjer konvergirata odprtost input procesov in velika implementacijska zmo`nost. Inovacijska sposobnost Tudi inovacijska sposobnost politi~nih sistemov mo~no vari-ira v odvisnosti od svojih institucionalnih delovnih pogojev. Doslej nam sicer niti politologija niti organizacijska sociologija nista dali nobene posplo{ljive teorije inovacij v socialnih struk-turah.6 Na podlagi na{ih analiti~nih razlikovanj pa se nam vendarle ponuja vsaj tale provizori~en model. Inovacije predpostavljajo na eni strani primerno mero odprtosti politi~nega procesa za nove zahteve oz. “organske”, nehierarhi~ne, za okolje odprte politi~ne input strukture, ~e se izrazimo v jeziku organizacijske sociologije. Ta odprtost mora, ~e naj inovativnim zahtevam zagotovi ustrezno u~inkovitost v procesu odlo~anja, obsegati tudi agregacijsko zmo`nost politi~nih procesov. Po drugi strani pa inovacije zahtevajo uveljavljanje sprejetih dogovorov tudi navzlic odporu socialnih vztrajnostnih sil. Dr`avni aparati morajo zato, ~e naj premagajo te uporne sile, razpolagati z zadostnimi resursi in koordinacijo, ne da bi obenem padli v za~arani krog birokratskega imperializma. Inovativne organizacije morajo torej na input strani svojih dejavnosti razpolagati z veliko zmogljivostjo, t. j. s primerno me{anico (hierarhi~no formalne?) koordinacije in inovativnih resursov. Zelo veliko je slednji~ odvisnega tudi od `elenega dometa inovacij, ki lahko za dru`bo nara{~a od zgolj inkrementalnih 200 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Institucionalni pogoji za inovacije na podro~ju energetske politike modifikacij politike, preko spremembe strukture politi~nih aren, pa vse tja do revizije “polj nalog” politi~nega sistema.7 ^imbolj korenita je inovacija, toliko energi~nej{a mora biti sposobnost delovanja politike, da se lahko uveljavlja nasproti upirajo~im se silam. Hkrati nara{~ajo tudi legitimacijska tveganja. Za daljnose`no strukturno in funkcionalno inovacijo bi {lo naprimer pri zamenjavi produktivisti~nih energetskih politik z energetskimi politikami, ki se s svojimi oblikami sodelovanja v arensko oblikovanih politi~nih procesih in s svojimi programati~nimi cilji in sredstvi delovanja ne ravnajo ve~ po “energetskem sindromu”. Tak{na transformacija pa je mo`na le v mejnem primeru odprtih in na svoji implementacijski strani koordiniranih in resursno mo~nih politi~nih sistemov z zmo`nostjo agregiranja. 7 Razlikovanje razli~nih te`avnostnih stopenj inovacije (inovacije na podro~ju policy, organizacijske in funkcionalne inovacije) sledi vzporednemu razlikovanju te`avnost-nih stopenj pri terminaciji politik (deLeon 1978a, str. 283-85). STRUKTURA POLITIČNIH SISTEMOV Analitične razmisleke o strukturi političnih sistemov lahko tako združimo v nekaj grobih shematizmov in jih nadalje razvijamo. Graf 3 prikazuje štiri opcije struktur političnih sistemov, ki idealnotipsko izhajajo iz kombiniranja različnih input in output oblik. Te se lahko tentativno povezujejo s prevladujočimi političnimi “stili”. Vendar pa moramo tu ostati previdni zlasti zato, ker ti stili ne variirajo le v različnih političnih režimih, temveč predvsem tudi znotraj režimov v različnih političnih arenah in funkcionalnih poljih nalog politike. Tu se križajo različne determinativne linije političnih stilov. Zaprti sistemi Zaprti politični sistemi z majhno zmožnostjo delovanja se potemtakem nagibajo k segmentiranim političnim procesom, v katerih se konflikti členijo s segmentiranjem posameznih političnih aren in kontrahentov in močne klientele političnih ciklov obenem “kolonizirajo” državni aparat. Politični aparati filtrirajo dostop interesov, ki so si v konfliktnem medsebojnem razmerju, do političnega procesa in lahko na output strani nasproti močnim klientom mobilizirajo majhen sankcijski potencial. Odprti sistemi Odprti sistemi z majhno organizacijsko zmo`nostjo se prezentirajo kot “politi~ni trgi” z vsaj na povr{ini pogostimi pluralisti~nimi politi~nimi cikli, ki pa jih v njihovem manevrskem prostoru strukturno omejujejo politiki zunanje mo`nosti delovanja, ki so najve~krat zakoreninjene v politi~no- EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 201 Herbert Kitschelt ekonomski porazdelitvi resursov. Tak{na razmerja sil se kljub “odprtim” input pogojem uveljavijo najpozneje v fazi implementacije politik in povzro~ijo izparjenje pluralizma artikulacije politi~nih interesov. Pluralisti~ni procesi ka`ejo posebne agre-gacijske in koordinacijske probleme. Artikulacijski in agregacijski procesi Odprti Zaprti Pluralisti~ni Segmentirani politi~ni cikli politi~ni cikli Polarizirani Etatocentri~ni politi~ni cikli politi~ni cikli Graf 3: Karakteristi~ne dimenzije politi~nih re`imov Zaprti, koordinirani politi~ni sistemi z veliko zmo`nostjo delovanja so poleg tega kontrarni primer “etatocentri~nih” oblik obvladovanja. Dostop do politi~nega procesa ima selektivno {tevilo politi~nih klientov, obenem pa imamo velik potencial dr`avnega delovanja, ki stoji nasproti dru`bi. Politike se lahko tu efektivno uresni~ujejo, vendar pa so lahko veliki tudi stro{ki politi~ne legitimacije. Odprti in koordinirani poli-ti~ni sistemi z zmo`nostjo agregiranja dajejo nasprotno prednost polariziranim politi~nim procesom, ki etablirane in inova-tivne zahteve zdru`ujejo v malo{tevilne alternative, i{~ejo izvedljive kompromise in z ve~jo zmo`nostjo delovanja konsistentno uveljavljajo izbrane avtoritativne politike. Politi~ni cikli Razlikovanje med segmentiranimi, pluralisti~nimi, etatocen-tri~nimi in polariziranimi politi~nimi cikli smo uporabili za okarakteriziranje organizacijskih preferenc celotnih politi~nih sistemov. Vendar pa lahko na podoben na~in analiziramo tudi posamezne politi~ne arene in posamezna polja nalog v razli~nih politi~nih re`imih. Skladno s komparativno-statisti~nimi in dinami~nimi hipotezami v analizi politike lahko medsebojno pove`emo obe referenci: 1) V obdobjih politi~ne stabilnosti (“normal politics”) se znotraj politi~nih aren s podobnimi politi~nimi cikli, kljub razlikam med obstoje~imi re`imi, v dru`benih formacijah enakega tipa organizirajo Majhna Velika 202 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Institucionalni pogoji za inovacije na podro~ju energetske politike podobne funkcije nalog. 2) V obdobjih novih politi~nih izzivov se v enakih poljih nalog za~nejo procesi variiranja arenskih struktur in politik med razli~nimi politi~nimi re`imi, ki jim dajejo pe~at njihove raz{irjajo~e se institucionalne preference organiziranja politi~nih ciklov. Racionalnostni stili politike Ti {tirje tipi struktur politi~nih sistemov in politi~nih ciklov variirajo tudi z razli~nimi inovacijskimi zmo`nostmi in pre-vladujo~imi racionalnostnimi stili, ki se uresni~ujejo v posameznih politikah. Inovacijske mo`nosti se tu definirajo kot razlika med politikami, strukturami odlo~anja in funkcionalnimi u~inki ob razli~nih ~asih. S formalnimi kriteriji razlikujemo {tiri racionalnostne stile politike: varovanje politi~no-organizacijskih inventarjev pred zunanjim ogro`anjem, efektivnost, u~inkovitost in demokrati~na legitimnost politike v menjavi z njenimi okolji. Relacije med pogoji politi~ne institucionalizacije, inovacijskimi tipi in racionalnost-nimi stili, ki prevladujejo v posameznih politi~nih ciklih, so hipoteti~no specificirane v grafu 4 in 5.8 Artikulacijski in agregacijski procesi Majhna Velika Odprti Inovativnost na podro~ju politike Zaprti Inovativnost na podro~ju strukture Majhna inovacijska zmo`nost Inovativnost na podro~ju politike Graf 4: Politi~ne ureditve in inovacijski pogoji POLITIČNE UREDITVE IN INOVACIJSKI POGOJI 8 V zvezi z racionalnostni-mi stili in politi~nimi strukturnimi pogoji glej tudi Elmorejevo (1978) tipologijo {tirih razli~nih “organizacijskih modelov” imple-mentacijskega raziskovanja (birokratska politika; sistemski mened`ment; organizacijski razvoj; model konfliktnosti in pogajanj). Seveda pa se v okviru tega prispevka izbira dolo~nega organizacijskega modela za analizo politike ne interpretira nominalisti~no kot analitikova teoretska preferenca, temve~ realisti~no kot lastnost preiskovalnega objekta. 1) Zaprti politi~ni sistemi z majhno zmo`nostjo delovanja imajo le majhen inovacijski potencial in svoje politike usmerjajo po zunanjih kriterijih, ki jim jih dolo~ajo njihovi klienti. V kapitalizmu gre pri tem zlasti za tr`no racionalnost politi~nih u~inkov (alokacijska u~inkovitost). 2) Odprti sistemi z majhno zmo`nostjo delovanja dobivajo inovacijske impulze predvsem od politi~nih input procesov, ne da bi jih lahko tudi konsis- EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 203 Herbert Kitschelt Glej Barber 1971. tentno prevedli v strukturo in proces.9 V pogojih turbulentnih okolij postane s tem organizacijski inventar politike prevladu-jo~ samoreferen~ni problem, za katerim pogosto drsijo v ozadje vpra{anja zunanjega u~inkovanja politi~nih pobud. Inova-tivnost se v tak{nem sistemu omejuje kve~jemu na formuliran-je novih politik, ki pa ga je v fazi implementacije mogo~e ponovno revidirati. Strukturne inovacije politi~nega procesa so tu komajda mo`ne. 3) Zaprti, koordinirani sistemi z veliko zmo`nostjo delovanja lahko politi~ne inovacije vodijo predvsem z mobiliziranjem elit, ki s svojo veliko zmo`nostjo delovanja uveljavljajo nove politike. Tudi tu lahko zaradi umestitve inovativnih impulzov med etablirane elite pri~akujemo kve~jemu inovativnost na podro~ju policy in komajda kak{no strukturno inovacijo politi~nega procesa. Standard uspe{nosti in racionalnosti za politike v tak{nih okvirnih pogojih je efek-tivnost realizacije politi~nih programov, ki pa ne sovpada nujno z u~inkovitostjo, organizacijskim inventarjem ali celo legitimnostjo. 4) Odprti, koordinirani politi~ni sistemi dopu{~ajo po eni strani inovacijske impulze v politi~nem input procesu, po drugi strani pa razpolagajo s sredstvi in zmo`nost-mi za prevedbo avtoritativnih odlo~itev v operacionalne ukrepe in njihovo implementacijo. Razvijajo najve~ji inovativni potencial, ~e so nove politi~ne zahteve u~inkovito artikulirane, in imajo najve~jo legitimacijsko zaslombo, ~e zmorejo vzpostaviti {iroke politi~ne koalicije in uveljaviti politi~ne programe kljub odporu mo~nih skupin. Tak{ni sistemi imajo mo`nost napredovanja preko golih inovacij na podro~ju policy do politi~nih strukturnih inovacij. Svoje regulative delovanja aproksimirajo {e najbolj temu, kar lahko tu provizori~no imenujemo “demokrati~na racionalnost politike”. Artikulacijski in agregacijski procesi Odprti Zaprti Pluralisti~ni politi~ni cikli Segmentirani politi~ni cikli Majhna Polarizirani politi~ni cikli Etatocentri~ni politi~ni cikli Velika Graf 5: politi~ne ureditve in inovacijski pogoji 204 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Institucionalni pogoji za inovacije na podro~ju energetske politike SKLEP Iz teh hipotez lahko oblikujemo sklep, da se zlasti v pogojih odprtih, koordiniranih in resursno mo~nih politi~nih sistemov z vidika politi~no-institucionalne strukture ka`e mo`nost preseganja produktivizma in preusmeritve prioritet v energetski politiki. Vsi drugi tipi sistemov dovoljujejo v pogojih poli-ti~nega “stresa” najverjetneje le modifikacije in variacije pro-duktivizma, saj so komajda sposobni zbrati potrebno legiti-macijsko in organizacijsko-resursno mo~ za strukturno in funkcionalno transformacijo procesov odlo~anja in politi~no-ekonomskih razmerij mo~i v energetski politiki. Prevedel: Alfred Leskovec EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 205 Herbert Kitschelt Strukturne te`nje energetskopoliti~nih aren* Poleg diferenciacije na pluralisti~ne, segmentirane, etatocen-tri~ne in polarizirane politi~ne cikle v energetsko-tehnolo{kih politikah posameznih dr`av je treba raziskati, v kolik{ni meri se te te`nje k variiranju v formiranju politike omejujejo le na kratkoro~ne fluktuacijske procese politi~nega participiranja in politi~ne zmo`nosti ali pa se v tem nemara nakazujejo temeljni strukturni premiki mo~i v energetski politiki pro~ od politi~no-ekonomsko fundiranega “produktivizma”. Gre torej za problem tega, v kolik{ni meri energetskopoliti~ne arene zaradi energetske krize in nuklearnih konfliktov z novimi “policies” ne prestrezajo zgolj kratkoro~ni zunanji pritisk, temve~ so potegnjene tudi v korenite in nemara trajnostne procese strukturne spremembe. Ta ugotovitev meri zlasti na vpra{anje, ali je pri{lo do preloma s “produktivizmom”, ki ga zasidranega v strukturnih participacijskih razmerjih in politi~no-ekonomskih energetskih re`imih opa`ajo {tevilne raziskave na podro~ju energetske politike, ali pa ta produktivizem ostaja {e naprej. Analiza strukturnih posledic energetske krize in energetskega konflikta nam omogo~a nadaljnje zaklju~ke o tem, katere izmed teh nastalih politi~nih variacij v dr`avah s sodobno kapitalisti~no dru`beno obliko obetajo trajnostne uspehe, torej se lahko spoprijemajo s problemi reprodukcije socialne strukture in problemi politi~ne legitimnosti. Pri pojmih abstraktnega referen~nega okvira iz 1. poglavja seveda ne gre za zajemanje variacijskih procesov energetske politike z “dina-mi~no razvojno hipotezo”, temve~ za to, da se s “stati~no * Tekst je prevod uredni{ko prirejenega dela petega poglavja knjige “Politik und Energie – Energie-Technopolitiken in den USA, der BRD, Frankreich und Sweden”; Campus Verlag; Frankfurt/M.; 1983. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 207 Herbert Kitschelt hipotezo” obdelajo tudi dolo~eni vzorci re`imov in strukture aren, katerih stabilizacija je pri nacijah s podobno dru`beno ureditvijo trajnostno mo`na. Dolo~iti je torej treba “uspe{nos-tne pogoje” energetskopoliti~nega dizajna, ki se zarisujejo v opazljivem energetskopoliti~nem variacijskem procesu. Seveda lahko to zaenkrat storimo le na zelo tentativen, spekulativen na~in. Potem, ko bomo najprej 1) obravnavali domet strukturne spremembe v doslej opaznih energetskopoliti~nih variacijah, bo treba vendarle 2) predstaviti nekatere razmisleke o prihodnjih mo`nostih posameznih aran`majev. DOMET STRUKTURNE SPREMEMBE 1. Produktivisti~ni sindrom “Sindrom” produktivisti~nih energetskih politik je v literaturi opisovan zlasti s tole konfiguracijo atributov: a) Zasebnogospodarske in politi~no-birokratske preference delovanja se prilagajajo rasto~i porabi energije. b) Politi~no-ekonomski energetski re`imi so odtegnjeni strukturnim procesom demokrati~nega odlo~anja. Njihovi institucionalni mehanizmi odlo~anja, prete`no mikro-ekonomske narave, niso na razpolago, zavra~a se “politizacija” tem odlo~anja z novimi dru`benimi zahtevami. c) Energetska politika je sektorsko in funkcionalno frag-mentirana. Ne obstaja holisti~na politi~na perspektiva, v kateri bi se lahko problematizirali trade-offs (ciljni konflikti) med razli~nimi sektorji in strategijami. d) Obstajajo strukturne prepreke za preusmeritev energet-skopoliti~nih prioritet od politik ponudbe k politikam povpra{evanja (var~evanje z energijo, regenerativne energije, spremembe strukture povpra{evanja po energetskih storitvah). ^e si ogledamo variacijske procese v nuklearnih in rege-nerativnih energetsko-tehnolo{kih politikah v obravnavanih dr`avah, lahko opazimo razli~ne stopnje produktivisti~ne ali neproduktivisti~ne usmeritve. Le pri [vedski se vendarle ka`ejo nekateri zasnutki strukturalne cezure, ki pa tudi tu niso privedli do na~elnih institucionalnih inovacij. ZDA in Zvezna republika Nem~ija ZDA in Zvezna republika Nem~ija nastopajo pri tem v celoti kot “produktivisti~ni” primeri, v katerih je preobrazba 208 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Strukturne te`nje energetskopoliti~nih aren energetskopoliti~nih prioritet v smislu inovativnega premika te problematike v prid politik povpra{evanja najte`avnej{a. To je povezano zlasti z majhno zmo`nostjo politi~nih administracij v energetskem sektorju, ki so jih “kolonizirale” in jih obvladujejo zasebna in v akumulacijo usmerjena podjetja, ki morajo zaradi svojega polo`aja na trgu za merilo svojih energetskopoliti~nih preferenc postavljati le mikroekonomske standarde. V Nem~iji se ta produktivisti~na usmeritev dopolnjuje s podrobno analiziranim “samouravnavanjem” gospodarstva na podro~ju raziskovanja in komercializacije novih energetskih tehnologij. Na splo{no se produktivisti~na usmeritev ohranja z “zaprtim” karakterjem zahodnonem{kega artikulacijskega procesa, ki je doslej tako reko~ edino produktivisti~nim zahtevam dopu{~al, da so lahko postale u~inkovite (zdru`enja podjetnikov, sindikati itn.). V ZDA pa je situacija pri politi~nih input procesih druga~na. Restrikcije odprtosti politi~nega procesa tu ne izhajajo iz legitimacije artikulacijskih mo`nosti, temve~ iz institucionalne {ibkosti agregiranja in postopka oblikovanja politi~nih koalicij. Antiproduktivisti~ne zahteve bi se sicer lahko artikulirale in celo onemogo~ale produktivisti~ne politike, vendar pa bi bile zaradi globoko zakoreninjene porazdelitve ekonomske mo~i komajda sposobne same oblikovati konstruktivne alternativne koalicije, ki bi lahko uveljavile povsem nove politike. Inovacije se lahko v tak{nih pogojih izra`ajo le v kratkoro~nih distributivnih ukrepih (npr. v visokih prora~unih za var~evalne ukrepe na podro~ju energetike in razvijanju regenerativnih energetskih sistemov), ne da bi se tudi dotaknile strukturne porazdelitve mo~i v energetskem re`imu. Tudi skromne inovacije bi se lahko kot politike formulirale le v pogojih nadaljnje velike mobilizacije zadevnih zahtev. Obenem se soo~ajo z velikimi preprekami v politi~ni implementaciji, saj se strukturna politi~no-ekonomska razmerja mo~i tu v drugi rundi konfliktov postavijo po robu inovacijam. Inovacijske mo`nosti se zato v ameri{ki energetski politiki ne omejujejo le na inkre-mentalne ukrepe v pogojih velike mobilizacije konfliktov, v katerih se nove zahteve “politi~nim podjetnikom” zdijo privla~ne, temve~ tudi zelo hitro “izhlapijo” v nesre~ni implementaciji tako nastalih politik. Podobne pojave institucionalne inercije lahko opazujemo tudi v drugih politi~nih poljih, kot npr. v ameri{kem spodbujanju gradnje mest, in v skorajda vseh poljih socialne politike. Razlika med zahodnonem{ko in ameri{ko energetsko politiko je zato kve~jemu razlika med strukturnim produktivizmom v Zvezni republiki Nem~iji, ki je komajda kdaj prikrival primat politi~no-ekonomske porazdelitve mo~i nad demokrati~nim procesom odlo~anja, in pluralisti~nim produktivizmom, ki z dodat- EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 209 Herbert Kitschelt nimi mehanizmi politi~nega participiranja dela za ne{kodljive nove politi~ne zahteve, ki z ozirom na u~inke politi~ne formacije te~ejo v prazno. Prednost ameri{ke situacije lahko vidimo le v tem, da so procesne inovacije veliko primernej{e za ohranjanje legitimnosti politi~nih instanc odlo~anja kot povsem odkrita intrasingenca politike do novih izzivov. Seveda pa si morajo ZDA svojo pluralizacijo politi~nih postopkov kupovati z manj{o u~inkovitostjo in efektivnostjo politik. Francija O~itno pove~anje politi~ne inovativnosti in pristojnosti za politi~no delovanje je bilo dose`eno {ele s francosko energetsko politiko po letu 1974. Gonilo politi~ne mobilizacije za dosego novih ciljev energetske politike so tu administrativne in industrijske elite. Seveda se tudi tu ne stremi za o~itnim obratom od produktivizma, kaj {ele, da bi se ga uresni~evalo. Gre, nasprotno, predvsem za sistematiziranje produktivisti~nih politik (s politiko “tout nucléaire”) in hkratno uveljavljanje neproduktivisti~nih spremljajo~ih politik povpra{evanja. Sposobnost dr`avnega delovanja je mobilizirana na vseh frontah. Detronizacija produktivisti~nih prioritet pa pri tem v Franciji nenazadnje ni uspela zato, ker je politi~ni re`im znal s svojim koncentriranim potencialom industrijskopoliti~nega delovanja potla~iti {iroko politi~no razpravo o energetiki in marginalizirati obstoje~o opozicijo. V primeru Francije lahko zatorej govorimo o “organiziranem produktivizmu”. [vedska Do odkritega boja za produktivisti~ne in neproduktivisti~ne energetske politike je doslej pri{lo le v [vedski, kjer je odprtost, ne pa tudi agregacijska sposobnost politi~nih input struktur, prav tako kot sorazmerno velika pristojnost dr`ave za delovanje na podro~ju energetske in industrijske politike dovoljevala efektivno postavljanje pod vpra{aj tradicionalnih energetskopoliti~nih usmeritev. Vendar pa tudi tu doslej v glavnem ni pri{lo do institucionalne stabilizacije novih prioritet. To zadeva po eni strani elektrogospodarstvo, kjer bi bilo mogo~e tak{ne te`nje spodbujati naprimer z nadaljnjo krepitvijo vloge komunalnih podjetij za oskrbo z energijo. Hkrati pa je v nacionalni politiki premalo institucionalnih mehanizmov, ki bi lahko tudi v prihodnje zagotavljali reprezentativnost procesov odlo~anja na podro~ju energetske politike. Pri tem bi bilo treba misliti naprimer na trajnostno uporabo razli~nih 210 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Strukturne te`nje energetskopoliti~nih aren metod demokrati~nega oblikovanja volje, teritorialna reprezentacija, funkcionalna reprezentacija in plebiscitarna participacija na podro~ju energetske politike. Tudi v primeru [vedske lahko zaradi sedanjega polo`aja govorimo le o nekak{nem za~asnem, institucionalno ({e) nezavarovanem obratu od produktivizma, ki ga bo po vsej verjetnosti treba v prihodnjih politi~nih konfliktih {e braniti. 2. Konfiguracija inputov in outputov Osrednjega pomena za razlago bolj produktivisti~nih ali bolj neproduktivisti~nih energetskih politik je konfiguracija, ki jo v dolo~enem re`imu tvorijo politi~ni input in output mehanizmi. To ugotovitev lahko uporabimo le za kratko razpravo o vpra{anju, kateri so tisti institucionalni pogoji formiranja politike na podro~ju energetike, ki so v zarisujo~ih se mednarodnih politi~no-ekonomskih okoljih (postopoma nara{~ajo~a konkurenca za vse bolj omejene surovine, deliberalizacija svetovne gospodarske ureditve, multipolarnost voja{kega ravnote`ja itn.) dolgoro~no najbolj obetavni za stabiliziranje nacionalnih energetskih sektorjev na na~in, da ne bodo povzro~ali ekonomskih kriz in politi~nih konfliktov. Pri tem se bomo omejili na obravnavanje strukturnih in proceduralnih problemov organizacije politi~no-ekonomskih energetskih re`imov, ne da bi tudi vsebinsko obdelali posamezne opcije delovanja na podro~ju energetske politike. Dokler ostajajo tehni~ne, resursne in zgodovinsko-politi~ne okoli{~ine konkretnih procesov odlo~anja (torej npr. tudi mobilizacija in usmeritev politi~nih akterjev) nedolo~eni, lahko strukturni in procesni cilji le nepopolno pojasnjujejo vsebinske energetske strategije. 1 Lindblom (1979) je inkre-mentalizem poizku{al razlikovati kot golo logiko odlo~anja. Le-ta nima nobenih pluralisti~no-teo-retskih implikacij “strukturnega konservativizma”, saj lahko inkrementalne spremembe skladno s tem konceptom potekajo tudi s hitrim tempom. Inkrementalni procesi Sprva bi lahko, navezujo~ na velik del politolo{ke literature iz povojnega obdobja, mislili, da imajo previdni, inkrementalni procesi politi~nega odlo~anja in politi~na struktura, ki omogo~a te procese, dolgoro~no najve~je mo`nosti za vzpostavitev stabilnih energetskih re`imov. Inkrementalizem je treba tu identificirati z nadaljnjim razvojem statusa quo znotraj pluralisti~nih in segmentiranih struktur energetskopoliti~nega odlo~anja, kakr{ne prevladujejo v ZDA in Zvezni republiki Nem~iji.1 Vendar pa so kritiki pluralisti~no-inkrementalnih procesov odlo~anja poizku{ali pokazati, da ti procesi v pogojih velike konfliktnosti in zelo kompleksnih problemov odlo~anja, kakr{ni nastajajo v energetskem sistemu zaradi dolgoro~nih EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 211 Herbert Kitschelt posledic dana{njih politi~nih strategij, povzro~ajo paralizo celotnega procesa odlo~anja in pomanjkanje zmo`nosti poli-ti~nega odlo~anja nasploh.2 Ravno to lahko opazujemo v energetskih politikah zadnjega desetletja zlasti pri pluralisti-~nem politi~nem ciklusu v ZDA, vendar pa tudi pri segmenti-ranem ciklusu v Zvezni republiki Nem~iji. V obeh primerih nastaja nekak{na strukturna inercija, ki inovativnih pobud sploh {e ne dovoljuje (ZRN) ali pa v procesu njihove implementacije povzro~a njihovo izparevanje (ZDA). Hkrati pa prihaja zaradi nezadostne industrijsko-politi~ne zmo`nosti poli-ti~nega sistema in visoke mobilizacijske stopnje novih zahtev do “dezorganizacije” doslej prevladujo~ih energetskih politik v njihovi implementaciji. MEJE TR@NOGOSPODARSKE SAMOORGANIZACIJE IN SPONTANEGA PRILAGAJANJA To stanje je nenazadnje mo`no zato, ker novi energetski sistemi odpirajo vrsto problemov, ki jih posamezna industrijska podjetja ne morejo ve~ premagovati z metodami tr`nogospo-darske samoorganizacije in spontanega prilagajanja. Na podro~ju jedrske energije zadeva to predvsem varnostna vpra{anja, vpra{anja politi~no-voja{kega profiliranja in raziskovalno-ekonomske probleme izredno dolgotrajnega, dragega in z visokimi tveganji povezanega tehnolo{kega razvoja. Na podro~ju fosilnih energetskih virov gre za dru`beno-politi~no obravnavanje vedno bolj pere~ih problemov ekolo{ke {kode, ki nastaja zaradi njihovega izgorevanja (kisel de` itn.), problemov uporabe omejenih okoljskih resursov (npr. vode za proizvajanje sinteti~nih goriv) in raziskovalno-ekonomskih vpra{anj (dolgoro~na odpiralna dela pri novih energetskih nahajali{~ih in tveganja komerciali-zacije novih tehnologij). Tudi pri regenerativnih energetskih sistemih so v raziskovalni ekonomiji in ekolo{ki regulaciji (premija za prijaznost okolju?) nemara nujne politi~no-institucionalne premise, ~e naj se dajejo ustrezni signali mikroekonomskim stro{kovnim primerjavam razli~nih energetskih sistemov. Pre`emanje tr`nogospodarske kapitalisti~ne “pobude” z vedno bolj kolektivnimi institucionalnimi premisami in negotovostmi delovanja dela za neverjetno “decentralizirano” re{itev energetskega konflikta in usmeritev dolgoro~nega razvoja energetskih sistemov, ki stavita zgolj na prilagajanje posameznih udele`encev na trgu. Dru`be bi si lahko privo{~ile sorazmerno neefektivne, toge pluralisti~ne ali segmentirane politi~ne cikluse, ki enostavno nadaljujejo strukturno porazdeljevanje politi~no-ekonomske mo~i v zadevnih energetskih arenah ali pa jo le po~asi spreminjajo, le ~e bi imele obetavno tr`nogospodarsko 212 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 2 Tu navezujem zlasti na Barberjevo analiti~no delo iz leta 1971. Strukturne te`nje energetskopoliti~nih aren decentralizirano strategijo razre{evanja problemov. Cena za tak{no decentralizirano prilagajanje so ponavljajo~e se energetske krize in kratkoro~no zasnovani, nekonsekventni politi~ni programi, ki jih ni mogo~e implementirati. Zlasti pri zaprtih poli-ti~nih artikulacijskih procesih tvegajo ti politi~ni re`imi nevarnost, da bo njihova nedovzetnost za nove politi~ne zahteve na energetskem podro~ju povzro~ila veliko {kodo legitimaciji njihovih zadevnih politik ali celo njihovih politi~nih in{titucij. Nedvomen dokaz tega je vzpon “zelenih” antistrank v Zahodni Nem~iji. V ZDA, ki imajo odprte, vendar pa, kot se je izkazalo, neefektivne participativne strukture, imamo nasprotno opraviti z zelo visoko ravnjo cini~nega odnosa do zmo`nosti delovanja politike in te`njami k populisti~nemu umiku politike nasploh in deloma tudi kapitalisti~nih trgov. V tu obravnavanih primerih energetsko-tehnolo{ke politike lahko dejansko opazimo, da so ravno dr`ave, ki najmanj zasledujejo decentralizirano tr`nogospodarsko energetsko politiko in “strukturno-konservativni” pluralizem, tiste, ki najpogosteje odpirajo nove energetske opcije in ka`ejo najve~jo zmo`nost prilagajanja novim svetovnogospodarskim pogojem energetskega sistema in spoprijemanja z novimi energetskopoliti~nimi zahtevami. Iz tega lahko oblikujemo za~asni sklep, da ima zgolj pluralisti~no ali segmentirano politi~no nadaljevanje tr`nogospo-darskih energetskih re`imov precej majhno mo`nost za zadovoljivo obvladovanje te`avnih ekonomskih in politi~nih problemov v prihodnjem razvoju na podro~ju energetike. ALTERNATIVNE METODE POLITI^NE FORMACIJE To, kar je skupnega alternativnim metodam politi~ne formacije, je, da strukturno in procesno temeljijo na krepitvi dr`avne zmo`nosti delovanja pri implementiranju politi~nih odlo~itev v institucionalno ureditev ter pri razvijanju in alociranju novih energetskih sistemov. Pove~evanje zmo`nosti dr`ave na strani outputa pa je seveda le ena plat politi~nega ciklusa, saj imamo najprej procese agregiranja in odlo~anja, ki {ele dolo~ijo programe, v katere je treba usmerjati politi~no implementacijsko mo~. Vendar pa imamo tu, kot ka`eta Francija in [vedska, zelo razli~ne aran`maje, ki lahko v podobnih zgodovinskih robnih pogojih proizvedejo kontrarne politi~ne rezultate. Neomerkantilisti~na in sindikalisti~ni strategija Prva opcija se nana{a na zavarovanje politi~nega input procesa pred mno`ico zahtev, ki so v konfliktnem medseboj- EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 213 Herbert Kitschelt nem razmerju, in dovoljevanje sprejemanja odlo~itev o nadaljnjem razvoju na podro~ju energetike zgolj hermeti~no zaprtim ekonomsko-administrativnim elitam. V obstoje~ih politi~no-ekonomskih razmerjih mo~i bi tak{en aran`ma privedel do sis-temati~nega produktivisti~nega zastavljanja ciljev, ki se v celoti osredoto~a na efektivno razvijanje novih energetskih opcij. V kontekstu {ir{ih industrijskopoliti~nih polj delovanja lahko tu govorimo o neomerkantilisti~ni in sindikalisti~ni strategiji: Po eni strani se dr`ava in energetika tesno medsebojno prepletata v notranje- in zunanjetrgovinskopoliti~nih vpra{anjih energetike, po drugi strani pa se proizvajalci sami “organizirajo” in usklajujejo svoje akcije preko izventr`nih mehanizmov odlo~anja. Za politi~ne input strukture pomeni ta strategija predvsem nadaljevanje marginalizacije parlamentov in strank v politi~ni formaciji v prid “profesionalnih” birokracij dr`ave in gospodarskih organizacij v energetski politiki. Pretok politi~nih informacij in naloge odlo~anja niso dostopne {ir{i javnosti. Hkrati pa se odlo~itve centralizirajo in po mo`nosti sprejemajo v kvazikorporativnih gremijih ob sodelovanju vseh tistih organiziranih interesov, ki neposredno sodelujejo pri proizvajanju energije in industrijski rasti (kapital, dr`ava, sindikati). Gledano v celoti, gre pri tem za strategijo pove~evanja konsistentnosti politi~nih aren z izlo~anjem mote~ih zahtev in za integracijo ekonomsko-politi~nih elit, ki razgla{ajo energet-skopoliti~ne programske odlo~itve za tehni~ne nujnosti, ki jih morajo obravnavati “strokovnjaki”. Retorika predstavnikov industrije in oblasti, ki jo lahko najdemo v vseh dr`avah, ki jih obravnava ta {tudija, da je treba prepre~iti politizacijo energetike, bi bila tu prevedena v prakso. Na drugi strani politi~nih output struktur bi ta strategija razre{evanja energetskopoliti~nih problemov ustrezala politi~no-ekonomskemu me{anemu gospodarstvu, v katerem se dr`avno in podjetni{ko investicijsko in finan~no na~rtovanje medsebojno prepletata npr. preko releja ban~nega sistema in prekrivata z me{anogospodarskimi lastninskimi razmerji. Brez posebnih te`av lahko torej ugotovimo, da ta kratki analiti~ni opis organizacijskega modela pomeni za v prihodnost usmerjeni energetski re`im idealnotipsko nadaljevanje razvojnih te`enj, ki jih lahko opazujemo v Franciji. Racionalnostni standardi efektivnosti in u~inkovitosti (v tem prednostnem zaporedju) dobivajo ob~utno prednost v primerjavi s standardi, ki s kompromisi varujejo kratkoro~ne organizacijske inventarje ali cenijo stabilne demokrati~ne programske koalicije. Antagonisti demokrati~nih koalicij se u~inkovito “eksteritorializirajo” iz politi~nega procesa. Ali bo tak{na re`imska kultura vendarle v vseh okoli{~inah, torej tudi onstran danes zgodovinsko verjetnih okoli{~in, proizvajala “produktivisti~ne” energetske politike, je negotovo, 214 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Strukturne te`nje energetskopoliti~nih aren saj so le-te brzdale avtomatizem zasebnokapitalisti~ne logike akumulacije, kot mehanizma produktivisti~ne ekspanzije energetskega sektorja, v prid kompleksnej{ih politi~no-administra-tivnih organizacijskih problemov. To ponazarja ne nazadnje tudi francoska “dvojna strategija” hitre izgradnje nuklearne kapacitete ob hkratnem intenziviranju zahtev po var~evanju z energijo in regenerativnimi energetskimi viri. In slednji~ si lahko zami{ljamo dru`bo z institucionaliziranim avtoritarnim re`imom var~evanja energije, v katerem elite odlo~ajo o metodah alokacije (absolutno) omejenih energetskih resursov. Demokratizacija politi~nih input struktur Druga opcija institucionalizacije energetskopoliti~nih aren poizku{a pove~evanje zmo`nosti delovanja dr`ave na podro~ju energetike povezati z demokratiziranjem politi~nih input struktur. Za razliko od pluralizma, ki temelji na tr`nogospo-darskem politi~no-ekonomskem energetskem re`imu in ga zaznamuje dezorganizacija tako v procesu politi~nega odlo~anja kot tudi procesu implementiranja, bi {lo pri tem za to, da se politi~ni output procesi zavarujejo pred uni~ujo~o fragmentaci-jo delovanja, obenem pa raz{irijo mo`nosti za vklju~evanje dru`benih zahtev v proces politi~nega odlo~anja, ne da bi se tudi opustili procesi zbiranja in fokusiranja alternativ politi~nega odlo~anja. Odprtost in pristojnost za odlo~anje se morata pri politi~nih problemskih inputih kombinirati, ~e naj u~inkovita implementacija programov daje nedvoumne signale. Transparentnost odlo~anja, multiple strukture odlo~anja in pove~evanje potrebe po konsenzu za politi~ne odlo~itve so pri tem tri strategije za raz{irjanje upo{tevanja politi~nih interesov in hkratno pove~evanje zmo`nosti formiranja {ir{ih in stabilnej{ih politi~nih koalicij. Preden pa bomo lahko pojasnili elemente tak{ne reforme institucionalne strukture, moramo opozoriti, da te strategije vsebujejo zunajpoliti~ne premise, ki koreninijo v ekonomski porazdelitvi mo~i kapitalisti~nih ali etatisti~nih energetskih re`imov. Predpostavka tak{nih demokratizacijskih strategij je, da se `e v industrijskih podjetjih, ki proizvajajo in distribuirajo energijo, usidrajo zahteve neproizvajalcev, ki omogo~ajo nev-tralizacijo strukturnega prepada velikih organizacij na podro~ju energetske politike v prid dolo~enih energetskopoliti~nih opcij. Teoreti~no bi lahko pri tem mislili naprimer na reprezentacijo porabnikov v podjetjih, ki proizvajajo energijo, ali celo podru`bljenje proizvajalcev energije, zlasti podjetij za oskrbo z energijo. Tak{no podru`bljenje bi lahko obenem pove~alo EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 215 Herbert Kitschelt zmo`nost politi~nega delovanja pri izdelovanju in uresni~evan-ju regionalnih energetskih konceptov, ki bi bili usklajeni s kon~no porabo, presegali posamezne energetske vire in bili integrirani s prostorskim in regionalnim na~rtovanjem. Tak{na izhodi{~a obstajajo zlasti na [vedskem. Spremljanje tak{nega preoblikovanja pristojnosti za politi~no-ekonomsko odlo~anje na ravni podjetij, ki proizvajajo energijo, bi bilo vsekakor smotrna tema za nadaljnje raziskovanje. Dr`avni aran`maji odlo~anja Po tem kratkem ekskurzu o “odpiranju” procesa odlo~anja na podro~ju energetske politike znotraj same industrije, ki proizvaja energijo, pa se bodo na{i nadaljnji razmisleki omejevali predvsem na dr`avno politi~no sfero in v njej predstavljive aran`maje odlo~anja, ki prispevajo k “odpiranju” oblikovanja volje na podro~ju energetske politike. Prva zahteva bi se nana{ala na pove~anje transparentnosti odlo~anja na podro~ju energetske administracije ter njenih zunanjih svetovalnih in nadzornih gremijev s kadrovsko politiko, obveznostmi obve{~anja in urejanjem interesnega zastopstva v administrativnih procesih. Interesno zastopstvo se pri tem nana{a na mo`nosti in meje korporativnih, funkcionalnih struktur participiranja na podro~ju energetske politike (glej v nadaljevanju). Transparentnost odlo~anja se lahko obenem spodbuja z ve~jimi pooblastili legislativnih gremijev za nadziranje energetskopoliti~nih birokracij, npr. z institucionalno okrepitvijo parlamentarnih odborov. Poleg tega ka`e naprimer {vedska “vladna komisija”, da lahko reprezentacija birokracije, parlamenta in interesnih skupin v organih, ki preiskujejo specifi~ne teme, precej prispeva k pove~anju odprtega pretoka informacij. Seveda pa morajo biti preiskovalne komisije dejansko ume{~ene v funkcijski krog procesov politi~nega odlo~anja in ne, kot zlasti v Zvezni republiki Nem~iji in ZDA, predstavljati zgolj legitimacijski, vendar pa od procesa odlo~anja dejansko odcepljen na~in igre simboli~ne politike. Ustanavljanje preiskovalnih komisij na podro~ju energetske politike nas tako privede nazaj k vpra{anju na~el sodelovanja pri politi~nem odlo~anju v tem tematskem polju. METODE ODPIRANJA PARTICIPATIVNEGA ODLO^ANJA Metode odpiranja participativnega odlo~anja ob hkratnem ohranjanju politi~ne agregacijske sposobnosti se nana{ajo na 216 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Strukturne te`nje energetskopoliti~nih aren dizajn razli~nih metod participacije v politiki nasploh in v energetski politiki posebej: reprezentativno-parlamentarno ali kor-porativno zastopstvo in neposredna plebiscitarna participacija. Reprezentativno-parlamentarni mehanizmi Reprezentativno-parlamentarni mehanizmi so zgolj obetavni kandidati za odpiranje procesov odlo~anja na podro~ju energetske politike, ~e lahko “realignment” strankarskega sistema dejansko reprezentira tematsko specifi~ne politi~ne fronte. V analiziranih dr`avah, z izjemo [vedske, do tega bodisi sploh ({e) ni pri{lo ali pa se to dogaja v pogojih “decomposed party system” (v ZDA), v katerem se politi~ne koalicije le s te`avo oblikujejo. Tematsko specifi~ni realignment politi~nih strank se sicer nakazuje v {tevilnih zahodnoevropskih dr`avah. Vendar pa ostaja {e tudi potem precej mo~an dvom glede tega, ali je parlamentarni realignment sam spri~o pogostokrat te`avne nadzorne in iniciativne funkcije teh organov v empiri~ni strukturi politi~ne ureditve dovolj obetaven. Tudi v energetski politiki bi morale biti zato u~inkovitej{e funkcionalne, tematsko specifi~ne metode korporativnega interesnega zastopstva, ki so v zadnjih letih dobile med politologi {tevilne zagovornike. Dosedanje osamljene izku{nje na podro~ju energetske politike opozarjajo na problem, da zlasti “nove” politi~ne zahteve na tem politi~nem podro~ju zaradi nezadostnosti nadzora resursov, ki ima svoje politi~ne-ekonomske razloge, pogosto nimajo nikakr{ne organizacijske zmo`nosti in da ~esto tudi iz radikalno-demokrati~nih prepri~anj zavra~ajo “organiziranje” politi~nega procesa. Tak{na zmo`nost samoorganiziranja in razpolaganja s kriti~nimi resursi v energetski politiki bi bila seveda predpostavka verodostojne in u~inkovite participacije teh zahtev pri procesih funkcionalnega odlo~anja. Za razre{evanje tega problema bi bilo treba `e znotraj in zunaj politi~nega re`ima zagotoviti funkcionalno organizacijsko podlago za tak{ne zahteve. Z zgoraj predlagano reprezentacijo porabnikov v procesih odlo~anja industrije, ki proizvaja energijo, in podru`bljanjem podjetij za oskrbo z energijo bi nemara bilo mogo~e zagotoviti participacijske mo`nosti in baze mo~i, s katerimi bi lahko energetskopoliti~ni interes naredili za funkcionalno “reprezentativni”. Plebiscitarne oblike neposrednega demokrati~nega odlo~anja Druga metoda odpiranja odlo~anja so plebiscitarne oblike neposrednega demokrati~nega odlo~anja, kot so npr. referendu- EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 217 Herbert Kitschelt mi. Referendumi posredujejo sicer tematsko zelo specifično podobo javnega političnega mnenja in se s tem v energetski politiki prednostno razlikujejo od številnih strankarsko političnih agregacijskih procesov. Vendar pa referendumi težijo z oblikovanjem enostavnih alternativ k “dekompliciranju” težavnih političnih tem. Hkrati so referendumski rezultati pogosto zgolj nekakšni trenutni posnetki v fluktuirajočem spreminjanju preferenc in utegnejo zelo kmalu politično zastarati. Učinkovitost referendumov lahko povečajo različni mehanizmi. Prvič, referendumi se lahko uporabljajo le, če so procesi reprezentativnega in korporativnega odločanja neuspešni, če torej ni mogoče oblikovati “zmagovitih političnih koalicij”, in je mogoče alternative centralnega odločanja hkrati združevati v transparentnih zvezah. Drugič, učinkovitost referendumov se lahko veže na kvalificirane večine, torej na kvorume referendumske udeležbe in oblikovanja večin (npr. dvotretjinske večine za sprejemanje odločitev z dolgoročnimi političnimi posledicami). Tretjič, referendumi morajo slednjič upoštevati, da energetskopolitični strukturni programi prostorsko in socialno neenakomerno porazdeljujejo stroške in koristi posameznih ukrepov. Značilno je namreč, da stroški teh ukrepov pogosto nastajajo prostorsko koncentrirano le pri enem delu referendumskih upravičencev (npr. prebivalstvo, ki živi v okolici termoelektrarne ali nuklearke), medtem ko se koristi takšnih projektov razdeljujejo na vse volivce. V takšnih primerih morajo biti referendumi opremljeni s “pogojnim ponderiranjem”, pri katerem se lahko večini prizadetih lokalnih volivcev prizna pravica veta v procesu odločanja. STRATEGIJE DEMOKRATIČNEGA OBLIKOVANJA POLITIČNE VOLJE Različne metode korporativnih in plebiscitarnih postopkov odločanja kažejo splošnejšo strategijo demokratičnega oblikovanja politične volje v energetski politiki z multiplimi linijami odločanja in pravico veta: povečanje potrebe po konsenzu za takšno dolgoročno energetsko politiko, ki jo bo mogoče politično implementirati in bo presegala šibke večine odločanja in “najmanjše zmagovite koalicije”. Povečevanje potrebe po konsenzu s široko reprezentacijo in odločanjem kvalificirane večine je seveda zlasti primerno za upočasnjevanje procesa političnega odločanja in zoževanje množice “večinsko sposobnih” političnih alternativ. V tem smislu je takšna strategija v očitnem nasprotju z racionalnostni-mi merili učinkovitosti in efektivnosti v političnem procesu. To je še toliko pomembnejše zato, da se lahko sprejete politične 218 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Strukturne te`nje energetskopoliti~nih aren odlo~itve administrativno in industrijsko uresni~ujejo in jih v procesu implementacije ni treba znova politi~no izposlovati. Iz tega razloga mora tudi demokrati~ni energetski re`im mo~no staviti na centralizacijo funkcij administrativnega poseganja v energetiko na eni strani in na integracijo politi~nih in gospodarskih odlo~itev v regionalne energetske programe na drugi. Pri tem je lahko v {tevilnih primerih, kot npr. deloma v energetsko-tehnolo{ki politiki, koristna “nevtrali-zacija” ra~unov zasebnogospodarskih podjetij z njihovimi relativno omejenimi horizonti izra~unavanja gospodarske rentabilnosti. Podru`bljanje podjetij za oskrbo z energijo bi lahko naprimer v tak{nem kontekstu ne le izbolj{alo pretok politi~nega komuniciranja navzgor do centralnih gremijev odlo~anja, temve~ tudi olaj{alo mo`nost implementacije okvirnih prioritet navzdol v hierarhiji odlo~anja. Gledano v celoti, si tudi demokratizacija energetske politike spri~o dosedanjih izku{enj v razli~nih energetskih re`imih ne bo mogla privo{~iti enostavne neposredno-demokrati~ne “decentralizacije” dru`bene zmo`nosti odlo~anja, saj se energetski re`imi ne odrekajo v celoti izbiranju kolektivnih prioritet in efektivnos-ti njihove implementacije. Decentralizacija lahko zato poteka le v omejenem smislu: Po eni strani je lahko smiselna za raz{irjan-je inputa politi~nega odlo~anja, vendar pa mora najti svoje meje v zmo`nosti agregiranja kolektivnih politi~nih alternativ. Po drugi strani pa se decentralizacija nana{a na lokalno izpolnjevanje in specificiranje energetskopoliti~nih okvirnih ciljev v avtonomni odgovornosti javnih in{titucij ali podjetij. Izvajanje dominantnosti dolo~ene vsebinske energetske politike iz orisanih politi~nih strukturnih in procesnih ciljev je dvoumno, ~e ne poznamo zgodovinsko-specifi~ne porazdelitve preferenc med zadevnim prebivalstvom. Medtem ko ve~ina empiri~no preiskovanih politi~nih strukturnih ciljev limitira mo`nostni prostor za uresni~evanje novih politi~nih zahtev `e s svojimi pravili oblikovanja politi~nih odlo~itev, je lahko le demokratizacija poli-ti~nih input struktur, v povezavi z nevtralizacijo mikroekonomskih izra~unov rentabilnosti kot edinimi odlo~ilnimi racionalnostnimi standardi podjetij s podro~ja energetike, tista, ki bo pravila poli-ti~nega odlo~anja naredila fleksibilnej{a za {irok spekter politi~nih zahtev, povezanih z energetsko politiko. Prevedel: Alfred Leskovec EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 219 Herbert Kitschelt Oblika politi~ne ureditve in energetski konflikt* Diskusija o alternativnih aran`majih politi~nega ciklusa v energetskopoliti~nih arenah odpira spri~o valov {oka, ki jih je energetski konflikt raz{iril v vseh politi~nih sistemih, vpra{anje, ali ima ta razprava simptomati~en pomen za razvoj sodobnih demokracij v kapitalisti~nih dr`avah. NEMOG ETABLIRANIH OBLIK DEMOKRATIČNEGA PROCESA Zgodovinsko so se politični bloki v štirih obravnavanih državah oblikovali okoli verskih, etničnih, ozemeljskih in ekonomsko-razrednih nasprotij. Prominentne politične razprave so se v razvoju meščanske družbe nanašale na oblikovanje državljanskih svoboščin nasproti državni oblasti in pravic participacije v političnem procesu ter vprašanja porazdelitve dohodka in socialne varnosti nasproti spremenljivosti podružbljanja trga s politične strani. Do prve tretjine tega stoletja se je v vseh štirih državah, četudi v Nemčiji le začasno, uveljavila parlamentarna demokracija z liberalno gospodarsko ureditvijo in liberalnimi državljanskimi pravicami, ki je vključevala tudi politično participacijo v obliki volitev in političnih strank. V drugi tretjini tega stoletja smo postali priča z gospodarsko rastjo ekspandirajoče socialne države, ki je umirila politične in ekonomske razredne konflikte in je s procesi korporativnega političnega odločanja marsikje spremenila pogoje in možnosti politične participacije. * Tekst je prevod uredni{ko prirejenega dela sedmega poglavja knjige “Politik und Energie – Energie-Technopolitiken in den USA, der BRD, Frankreich und Sweden”; Campus Verlag; Frankfurt/M.; 1983. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 221 Herbert Kitschelt Videti je torej, da nobeden od doslej etabliranih demokrati~nih mehanizmov v svoji dosedanji institucionalni obliki ni mogel v energetskem konfliktu dose~i svoje polnovel-javne u~inkovitosti. Nasprotno, ta konflikt postavlja, v razli~nih pogojih politi~nih re`imov z razli~no intenzivnostjo, pod vpra{aj tako tradicionalne alignments strankarskega sistema kot tudi druge temeljne vidike reform politi~nih re`imov, ki zadevajo mo`nosti politi~ne participacije in zmo`nosti delovanja. V tem smislu ima politi~no-institucionalna pojasnjevalna hipoteza, ki jo zagovarja ta {tudija, za kariero energetskih politik v posameznih dr`avah v sedemdesetih letih provokativno funkcijo v tem, da razli~no osvetljuje nemo~ etabliranih oblik demokrati~nega procesa, saj zatrjuje, da utrjene strukture mo~i, ki so se izkristalizirale okoli institucionalnih “pravil” procesov politi~nega odlo~anja, mo~neje zaznamujejo rezultate energet-skopoliti~nih razprav kot aktualna porazdelitev preferenc in zahtev med prebivalstvom, s katerimi naj bi se soo~ale jasno razmejene in deloma stalno pojavljajo~e se inovacijske te`nje. Hkrati pa se je politi~no-institucionalna hipoteza postavila v bran tehnokratskemu legitimiranju nedemokrati~nih procesov odlo~anja kot gole eksekucije objektivnih tehni~no-ekonomskih nujnosti, na podlagi katerih se razmerja politi~ne participacije v najbolj{em primeru ocenjujejo kot poljubna, v najslab{em primeru pa kot mote~a. [tudija je pokazala, da doslej oblikovane strukture politi~nih re`imov komajda lahko obdelujejo nove energet-skopoliti~ne teme s tradicionalnimi postopki odlo~anja in do`ivljajo precej{nje legitimacijske probleme in/ali te`ave, povezane z gospodarsko reprodukcijo. Tudi [vedska s svojim domnevno {e zelo fleksibilnim poli-ti~nim procesom ni na{la stabilnega vzorca za soo~enje s poli-ti~nimi frontami, ki so se nabrale okoli odlo~anja na temo energetske politike. To ka`e energetskopoliti~no sopogojena nestabilnost njenih vlad po letu 1976 prav tako dobro kot neuspeh slabo utemeljenega poizkusa korporativnega razre{evanja problema v Komisiji za energetiko. NOVE KONFLIKTNE FRONTE Te`ave, ki postajajo opazne v energetsko-tehnolo{ki politiki, moramo jemati resno zlasti zato, ker je energetsko-tehno-lo{ka politika le eden izmed primerov iz nara{~ajo~ega razreda politiziranih problemov dru`benega odlo~anja, ki se bodo razre{evali vzdol` novih konfliktnih front in blokovskih tvorb. V ta razred dru`benih problemov spada mno{tvo strukturnih politik, kot so razvoj transportnega sektorja, naseljevanje 222 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Oblika politi~ne ureditve in energetski konflikt industrije, urbanizem in varstvo okolja. Temu se pridru`ujejo 1 To tezo je na prominent- {e vpra{anja interakcije ~lovek/stroj na medicinskem podro~ju n1 9e 8m1.mestu postavil Lipset ali delovnem mestu. Nenazadnje pa so nove konfliktne fronte v svoj katalog politi~nih zahtev vklju~ile tudi teme voja{ke tehnologije in strategije. V vseh teh primerih se politi~ni konflikt osredoto~a na (pre)razporeditev `ivljenjskih mo`nosti in mo`nosti delovanja, ki jih zmanj{ujeta imperativna ekspanzija industrije in stopnjevanje mo~i. Etablirane politi~ne strukture in akterji, ki se grupirajo predvsem okoli socioekonomskih razredov, so le neznatno upo{tevali ta konflikt med “sektorskimi” `ivljenjskimi zahtevami, uveljavljanje kakovosti `ivljenja na podro~ju socialne reprodukcije nasproti nadaljnjemu {irjenju produkcije. Gre namre~ za {iroko raz{irjen konsenz med kapitalom in delom, da je nadaljnje {irjenje gospodarskega procesa pogoj za izgradnjo socialne dr`ave kot utele{enja razdelitvenega kompromisa med zahtevami razrednih nasprotnikov. Ker pa so nove sektorsko konstituirane politi~ne zahteve izklju~ene iz tega kompromisa, se bodo le te`ko zadovoljile s politi~nimi strukturami, ki so se izkristalizirale okoli koalicije gospodarske rasti. V tak{nih razmerah so na neuspeh obsojeni tudi tradicionalni recepti, ki jih predpisujejo zagovorniki pluralisti~nih strankarskih demokracij in liberalno-korporativnih vzorcev odlo~anja, da bi tako ubranili ali ponovno vzpostavili politi~no stabilnost. Uspeh njihovih receptov je v pogojih sedanje ekstrapoliti~ne, ekonomske porazdelitve mo~i v kapitalizmu vezan na centriranost konfliktov ekonomske distribucije vzdol` glavnih linij razredne stratifikacije in politi~ne organizacije. Po pluralisti~nih predstavah so zlasti dvostrankarski sistemi z ve~inskim volilnim sistemom in notranjimi cross-cleavages (zlasti verske ali etni~ne vrste) tisti, ki jam~ijo “centripetalni” kompromisno usmerjeni karakter politi~nega sistema, ki obravnava osrednji konflikt med bur`oazijo in mezdnim delom v kapitalizmu.1 Vendar pa so energetski konflikt in sorodne teme naredili ta recept, ki je nedvomno imel svojo veljavnost v ~asu razcveta dr`ave blaginje in njenega razrednega kompromisa, za neu~inkovitega. Fronte v energetskem konfliktu potekajo deloma pre~no na razredne fronte in bi jih lahko sicer v tem smislu razlagali celo kot okrepitev cen-tripetalnega karakterja sistema, saj s seboj prina{ajo nove “cross cleavages”. Hkrati pa antagonisti~no stojijo nasproti ekonomski koaliciji rasti tako, da je asimilacija v etablirane strankarske sisteme neverjetna. Ve~strankarski sistemi (ali dekomponirane stranke) se zato pro`nej{e odzivajo na novo konfliktno fronto kot visokoagregirani dvostrankarski sistemi (ali njihovi derivati). EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 223 Herbert Kitschelt NOV TEMELJNI PROBLEM - VPRAŠLJIVA LEGITIMNOST VEČINSKEGA NAČELA Ta nova konfliktna os pa obenem odpira nov temeljni problem. Namreč zaradi sektorske prerazporeditve življenjskih možnosti, stroškov in koristi, ki jo povzročajo politične odločitve, se postavljata pod vprašaj smisel in legitimnost enostavnega večinskega načela, ki temelji na teritorialni reprezentaciji. Kritika večinskega načela kot mehanizma političnega selekcioniranja pri tem ne prihaja iz novega avtoritariz-ma, temveč intenzivnejšega varstva manjšin pred posegi, ki lahko ireverzibilno spremenijo možnosti socialnega delovanja. Kompleksnost in ireverzibilnost energetskopolitičnih strategij delata ranljive politične sisteme, ki s šibkimi večinami poizkušajo uveljavljati strukturne določitve tudi navzlic odporu močnih manjšin in s tem obrabiti legitimnost enostavnega večinskega načela. Kot je videti, je ta situacija postala še zlasti pomembna v francoski in zahodnonemški energetski politiki, ki sta se vselej odigravali v kontekstu “zaprtih” političnih sistemov z močno omejenimi “zmagovitimi koalicijami”. RAZLIČNE STRATEGIJE IN NJIHOVE MEJE S podobnimi organizacijskimi problemi reforme režima se soočajo tudi doslej opazne druge procedure političnega odločanja v naših štirih preiskovanih primerih. Korporativne strategije obravnavanja problemov so v danih politično-ekonomskih pogojih kapitalističnega socialnega informiranja vezane na primat razdelitvenih problemov socialne države. “Možnost organiziranja” zahtev v energetskem konfliktu, zlasti na strani novih socialnih gibanj, kot tudi spoznanje akterjev, da lahko s postopki korporativnega odločanja nekaj pridobijo tudi za svoje zahteve, predpostavljata že precej radikalno revizijo zunajpolitične strukture lastništva v energetiki in možnosti participacije skupin porabnikov v podjetjih. Plebiscitarne strategije bodo zaradi svoje majhne zmožnosti za obvladovanje kompleksnosti morale pri političnih alternativah vselej ostati predvsem izjemna politična ureditev, če političnih problemov ni mogoče poenostaviti v jasne alternative in proces oblikovanja političnih kompromisov olajšujejo druge procesne prepreke (kvalificirane večine, pravice veta manjšin itn.). Kljub tem problemom je skrivnost “uspešnega”, torej takšnega obravnavanja energetskega konflikta, ki omogoča stabilne kompromise, pri političnih frontah, ki so se izoblikovale v sedemdesetih letih, nemara v tem, da politične ureditve in režimske oblike najdejo novo mešanico reprezentativnih, 224 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Oblika politi~ne ureditve in energetski konflikt funkcionalno reprezentativnih in plebiscitarnih mo`nosti poli-ti~ne participacije skupaj s pove~anjem zmo`nosti politi~nega delovanja pri fiksiranju parametrov industrijskega razvoja. Tak{na reforma ureditve hkrati predpostavlja dolo~eno postopno ali deloma tudi nenadno preoblikovanje politi~no-ekonom-skih razmerij mo~i v samem energetskem sektorju, ~e naj na tem podro~ju odlo~anja sploh omogo~a politi~no u~inkovitost uravnove{ene reprezentacije razli~nih dru`benih zahtev. PROTISLOVJE MED DEMOKRACIJO IN KAPITALIZMOM, ENERGETSKI KONFLIKT IN “NOVA POLITIKA” ^e strukturni vzorci politi~ne demokratizacije doslej {e niso pokazali jasnih poti za “pomiritev” dru`benega konflikta o energetskem in tehnolo{kem razvoju in je zato {e naprej potrebno institucionalno eksperimentiranje, pa se gibanja, ki se izmikajo v neuspe{nost, kljub temu zdijo obsojena na razre{evanje novih dru`benih konfliktov z vra~anjem v liberal-no-kapitalisti~ne vzorce socialnega koordiniranja brez sodelovanja dr`ave, torej z izlo~itvijo politike. Tak{ne ideje kultivirajo po eni strani zagovorniki “trdih” energetskih usmeritev, ki pa vendarle spregledujejo, da se {tevilne velike tehnologije na energetskem podro~ju (jedrska energija, sinteti~na goriva) v pogojih vse ve~jega “podru`bljanja” proizvodnih procesov sploh lahko {ele dr`avno konstituirajo. Zato je konsekvent-nej{e, ~e sledimo francoski poti, kjer so sile opozicije proti “trdi” usmeritvi izlo~ene iz politike, vendar pa dr`ava v vse ve~ji meri organizira industrijo, ki proizvaja energijo. Po drugi strani pa je precej{nje odobravanje na{la zahteva po umiku dr`ave zlasti v libertinisti~nih in populisti~nih krilih nove opozicije proti produktivisti~nim energetskim politikam. Vendar pa tak{ne ideje zanemarjajo dejstva energetske tehnike, gospodarstva in politike, ki spri~o dose`ene nacionalne in mednarodne organizacije gospodarskega dogajanja onemogo~ajo obnovo konkuren~nega kapitalizma z majhnimi decentraliziranimi podjetji. Hkrati pa so ravno tudi nove energetske tehnologije (vklju~no z decentralisti~no-regenerativnimi) tiste, ki bi bile odvisne od institucionalnih predstoritev in neprenehnih korektur tr`nogospodarskih procesov alokacije s politi~ne strani. In konec koncev niso populisti~ne zahteve po obnovi konkuren~nega kapitalizma srednje velikih podjetij, ~etudi se ostentativno opredeljujejo za neposredno demokracijo, nikoli na~ele napetosti med kapitalizmom in demokracijo, med svobodo individualnega delovanja in kolektivno participacijo pri odlo~anju. Dokler politi~na teorija ne bo postavila tega proble- EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 225 Herbert Kitschelt ma v sredi{~e svojih razmi{ljanj, jo bomo danes komajda {e lahko jemali resno. T. H. Marshall je zastopal stali{~e, da tega protislovja med kapitalizmom in demokracijo, med svobodo trga in zahtevami po socialni enakosti in kolektivni participaciji pri odlo~anju, z uresni~evanjem liberalne socialne dr`ave sicer ni mogo~e odpraviti, da pa ga je na ta na~in mogo~e narediti dolgoro~no znosnega za vse ~lane dru`be. Neenakost in zadr`ki pri odlo~anju so po njegovem mnenju sprejemljivi, dokler jih je mogo~e du{iti z enakimi civilnimi, politi~nimi in socialnimi dr`avljanskimi pravicami. Marshallova teza je bila nedvomno upravi~ena za iz retrospektive zgodovinsko razmejljivo obdobje v razvoju naprednih kapitalisti~nih demokracij po 2. svetovni vojni, danes pa je, kot nam ka`e energetski konflikt, postala nekonsistentna. Za {tevilne predstavnike novih energetskopoliti~nih zahtev os dru`benega konflikta v pogojih mednarodne konkurence za surovine in nacionalne prerazporeditve med imperativi kapitali-sti~ne akumulacije in `ivljenjskih mo`nosti socialne reprodukcije ni ve~ uveljavljanje formalnega ravnote`ja in gospodarske varnosti, temve~ kvalitativne `ivljenjske mo`nosti za individualni razvoj v proizvodnem procesu in zunaj njega. Spri~o tak{nih zahtev tradicionalne politi~ne mirovne formule koalicije rasti nimajo ve~ u~inka, kar velja tudi za njihove institucije, ki komajda lahko upo{tevajo, asimilirajo in integrirajo nove konfliktne osi. Z energetskim konfliktom si je na dnevnem redu politi~nih razprav zahodnih kapitalisti~nih demokracij prvi~ zagotovila osrednje mesto “nova politika”, ki si bo {ele v prihodnosti morala ustvariti lastne arene odlo~anja in morebitne strukture politi~nega re`ima ter celo ekonomske organizacijske oblike. Prevedel: Alfred Leskovec 226 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Pogovor z g. Frankom Nemcem, direktorjem agencije Agencija za prestrukturiranje energetike APE – Agencija za prestrukturiranje energetike je bila v dogovoru s takratnim Sekretariatom za energetiko ustanovljena leta 1991. Njen cilj je bil zagon in spodbujanje dejavnosti na podro~ju u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije. Ustanovljeni ste bili na pobudo dr`ave, danes pa delujete kot samostojno podjetje. Zakaj? Pobudo za na{o ustanovitev so dali Zeleni Slovenije, ki so bili takrat del Demosa. Povod za ustanovitev je bila zahteva te stranke za pred~asno zaprtje jedrske elektrarne Kr{ko. Takrat je na{a {tudija pokazala (Program za prestrukturiranje energetike), da bi bilo to mogo~e, ~e bi tretjino šizgubljene’ energije nadomestili z energetsko u~inkovitostjo, eno tretjino iz obnovljivih virov energije in eno tretjino iz objektov kogeneracije. Ta projekt je seveda tekel pod okriljem dr`ave, vendar smo bili mi `e ustanovljeni kot privatna agencija, za katero je bilo predvideno, da se bo kasneje razvila v dr`avno institucijo. Enostavno zaradi tega, ker smo tako lahko najhitreje za~eli delati. Potem ko je bil zamenjan minister Tom{i~, je pri{lo do sprememb in iz tega na~rta ni bilo ni~. Vse do danes smo ostali privatno podjetje. Podobne agencije po svetu sodelujejo tudi pri formiranju dr`avnih politik. Je tudi to ena izmed va{ih dejavnosti? Glede na to, da smo bili na tem podro~ju pionirji, smo predvsem na za~etku sodelovali z dr`avo tudi pri planiranju politik. Bili smo nekak{na svetovalna slu`ba, pripravljali smo letne razpise, ocenjevali prispele ponudbe ... Najvi{ja raven planiranja in odlo~anja je seveda ves ~as pripadala dr`avnim organom. Na podro~ju u~inkovite rabe energije je danes to vlogo v celoti prevzela Agencija za u~inkovito rabo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Za podro~je EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 227 obnovljivih virov pa take institucije ni, tako da vlogo svetovalca za to podro~je v dolo~enem obsegu {e vedno opravljamo mi. Za njih pripravljamo razpis in ocenjujemo formalno in vsebinsko kvaliteto ponudb ter svetujemo, kateri od njih so primerni za realizacijo. Se vam potemtakem zdi, da je Agencija za u~inkovito rabo zgolj razra{~anje birokracije? Nikakor nisem proti njihovemu delovanju, pa~ pa me moti to, da se imenujejo agencija, ravno tako kot mi. Bolj smiselno se mi zdi, da bi bili urad. Mi kot agencija obstajamo `e pet let, pridobili smo si veliko izku{enj pa tudi dobro ime. Zaradi podobnih imen pa ljudje na{o agencijo velikokrat zamenjajo za njihovo in obratno. To me moti. Sploh pa moram poudariti, da sem zadovoljen, da smo ostali privatno podjetje. Tako se lahko ukvarjamo s konkretnimi projekti. Vse bistvene naloge, cilji in usmeritve so `e za~rtane. Sploh pa menim, da agencija z dejavnostjo, ki jo opravljamo mi, nima kaj iskati znotraj ministrstva. Imeti mora mo`nost za samostojno pridobivanje denarja od zainteresiranih institucij, recimo preko programa PHARE, imeti mora mo`nost normalnega poslovanja z drugimi podjetji ... Vse to je za dr`avno agencijo te`ko ali pa celo nemogo~e. Kako imajo te stvari re{ene drugod po svetu? Francija, naprimer, ima paradr`avno institucijo, v kateri je zaposlenih okoli 700 ljudi. Nizozemska ima agencijo s 300 zaposlenimi in so delni{ka dru`ba v dr`avni lasti. V Angliji je tovrstna agencija nastala iz šnuklearne’ institucije in se {e danes deloma financirajo iz šnuklearnega’ denarja. V Sloveniji do ustanovitve take agencije ne bo pri{lo nikoli, saj bi bila za to potrebna ogromna politi~na volja. Prav tako bi morali za kaj takega zdru`iti na{o agencijo, ZRMK, In{titut Jo`ef [tefan in najverjetneje {e koga. To pa po mojem mnenju ne bi bilo produktivno, saj so zdravi konkuren~ni odnosi na tem podro~ju dolgoro~no pozitivna stvar. Kaj poleg `e omenjenega po~ne va{a agencija? Smo izvajalska agencija. Kar zadeva doma~i trg, se prijavljamo na najrazli~nej{e razpise ministrstev. Pojavljamo se tudi na tujem trgu, vendar bolj zaradi referenc in dobrega imid`a. Lansko leto smo 15 % celotnega prometa naredili za naro~nike iz tujine. Na{e delovanje bi lahko razdelil na dve podro~ji: u~inkovita raba energije in obnovljivi viri energije. V okviru teh dveh je na{a dejavnost zelo raznolika: organizacija najrazli~nej{ih izo-bra`evalnih in osve{~evalnih akcij, na~rto-vanje ogla{evalskih akcij, izdajanje promocijskih bro{ur, izdelava ekonomskih {tudij in ekspertiz, organizacija najrazli~nej{ih delavnic, vodenje konkretnih projektov ... Lahko omenite kak{en konkreten, referen~ni projekt? Soorganizirali smo `e dva posveta o uporabi biomase. Prvega leta 1994 v Jarenini; to je bil avstrijsko-slovenski posvet, drugega pa letos na Brdu pri Kranju. Rezultati so `e vidni, saj je ministrstvo dobilo `e kar nekaj konkretnih prijav za t. i. feasibility {tudijo in eno prijavo za konkretno izvedbo projekta (v Gornjem Gradu). Za Ministrstvo za gospodarske dejavnosti smo lani izdelali {tudijo, kako naj dr`ava spodbuja oz. sofinancira ukrepe za u~inkovito rabo energije v gospodinjstvih. Na tej osnovi potekajo letos trije konkretni projekti. Mi smo na javnem nate~aju pridobili konkretno 228 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Agencija za prestrukturiranje energetike izvedbo projekta tesnjenja oken in vrat. Za Ministrstvo za gospodarske dejavnosti izvajamo tudi projekt subvencioniranja vgradnje solarnih sistemov za pripravo tople vode v gospodinjstvih. Trenutno pripravljamo {e akcijo za energetsko osve{~anje mladih. Gre za posebno prilogo Pisanemu listu (PIL). Tudi tu smo mi le postavili temelje, izvedbo pa prepustili tistim, ki mlade bolje poznajo. Zelo ponosni smo tudi na projekt šSodobni energetski sistemi za trgovine’. Dosedanji klasi~ni pristop na~rtovanja posameznih energetskih sistemov v trgovinah je najve~krat tak, da se vsak od njih projektira in vgrajuje povsem lo~eno in neodvisno. Pri tem se najve~krat spregleda mo`nost funkcionalnih povezav nekaterih energetskih sistemov. A kot ka`ejo izku{nje, se da ravno tu privar~evati najve~ denarja. Recimo: sistemi za hlajenje kot stranski produkt špridelajo’ veliko toplote, ki se pri nesmotrnem na~rtovanju neizkori{~eno odvaja v okolje. Veliko bolj smiselno je to toploto izrabiti za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode. Je na podro~ju u~inkovite rabe in obnovljivih virov Slovenija zelo dale~ za Evropo? Ravnokar sodelujemo tudi pri mednarodnem projektu, v okviru katerega pripravljamo strategijo prilagajanja Slovenije Evropski skupnosti. Ugotovili smo, da je na{a dr`ava na podro~ju energetskih standardov in kazalcev povsem primerljiva s preostalimi dr`avami. Najsi gre za porabo energije na prebivalca, kakovost energetskih sistemov, dostopnost energetskih virov ... Zaostajamo le v t. i. ekonomskih šmiks’ kazalcih, naprimer v energetski intenzivnosti, kar je poraba energije na bruto doma~i proizvod. Tudi pri energetski u~inkovitosti smo kar trikrat bolj{i od povpre~ja drugih vzhodnoevropskih dr`av, smo nekje na polovici povpre~ja Evropske skupnosti, bolj{i od Portugalske in nekako primerljivi z Gr~ijo. Nizke cene energije so ena izmed redkih slovenskih specifik na tem podro~ju. Moje mnenje je, da bo potrebno pove~ati ceno elektri~ne energije in podvojiti davek na naftne derivate. Druga~e pa so stvari, ki jih bomo predlagali za Slovenijo, zelo podobne tistim, ki jih predvideva šbela knjiga’ za Evropsko skupnost. Tudi drugod po Evropi imajo {e velike potenciale pri izolaciji oken in vrat. Mislim, da je stanje v mnogih primerih drugod {e slab{e kot pa pri nas. Kar se obnovljivih virov ti~e, smo nekoliko zadaj le pri uvajanju res najmodernej{ih tehnologij, ki pa so {e povsod pilotskega zna~aja in {e ne dajejo povsem konkretnih rezultatov. V eni izmed {tudij, kjer smo raziskovali mo`nosti za finan~no spodbujanje u~inkovite rabe (upo{tevajo~ izku{nje Avstrije in Nizozemske), smo ugotovili, da ni dovolj le osve{~enost porabnika, pa~ pa si je potrebno prizadevati tudi za osve{~enost strokovnjakov s podro~ja energetike. Nikakor ni dovolj, da se s problemi u~inkovite rabe ukvarja pet ali {est majhnih podjetij. Vsa energetska podjetja imajo u~inkovito rabo energije za nekaj povsem nepomembnega ali pa to vsaj ni njihov problem. Njih zanimajo {iritve, gradnja novih energetskih objektov in morda u~inkovitost njihovih lastnih objektov ... Predlagali smo pove~anje cene energije in da bi same strokovnjake za energetiko pripravili do tega, da bodo zainteresirani za u~inkovito rabo. Predlog je bil obravnavan v Dr`avnem zboru, a na `alost zaenkrat {e ni bilo dovolj posluha, da bi bil sprejet. Kak{na bo vloga va{e agencije v prihodnosti? Trenutno nas je v agenciji zaposlenih pet. Pri~akujemo, da bi lahko v prihodnosti agencija zaposlovala do deset EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 229 strokovnjakov. Storitveni trg za na{e podro~je je zaenkrat {e na stopnji, ko ne dobivamo ponudb (komercialni trg se {e ni vzpostavil), pa~ pa si delo preko razpisov i{~emo sami. S tem no~em re~i, da pri nas ni šosve{~encev’. Bodo pa tudi taki šosve{~enci’, potem ko bodo naredili ekonomsko ra~unico, ugotovili, da si nas kot posredni{ke agencije ne morejo privo{~iti. ^e pa nam bo, kot sem `e dejal, uspelo zainteresirati energetska podjetja, potem lahko v prihodnosti tudi mi pri~akujemo nastanek komercialnega tr`i{~a, s tem pa bi bilo tudi konkretnih ponudb za na{o agencijo ve~. Agencijo za prestrukturiranje energetike najdete v Ljubljani na Hajdrihovi 2, telefon: 215 488. Iztok Str`inar 230 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Pogovor s Francem Beravsom, direktorjem Agencije REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE ZADEVE AURE - Agencija RS za Učinkovito Rabo Energije Agencija za u~inkovito rabo energije Agencija za u~inkovito rabo energije je vladni organ znotraj Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Ustanovljena je bila leta 1995 na osnovi Zakona o organizaciji delovnih podro~ij ministrstev RS, ki je bil sprejet leta 1994. Zakaj Agencija za u~inkovito rabo? Delo, ki ga opravlja na{a agencija, bi seveda lahko opravljalo dolo~eno {tevilo ljudi znotraj samega Ministrstva za gospodarske dejavnosti. To, da smo organizirani kot agencija, ne pomeni razra{~anja birokracije, temve~ gre po mojem mnenju bolj za nekak{en imid` dr`ave. Tudi druge vlade po svetu se odlo~ajo za podobno organizacijo aparata, ki skrbi za podro~je energetike. Lahko bi rekli, da je na{a osnovna dejavnost pomo~ Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Skrbimo za uspe{no in stro{kovno smiselno uresni~evanje programa, ki je bil za~rtan v Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe RS z energijo, ki jo je Dr`avni zbor sprejel januarja 1996. Ta nacionalni program je razdeljen na tale podro~ja: u~inkovita raba energije v industriji, u~inkovita raba energije v gospodinjstvih, javnih ustanovah, storitveni dejavnosti in obrti, dalje, u~inkovita raba energije v prometu, so~asna proizvodnja toplote in elektri~ne energije (kogeneracija) in pa u~inkovita raba energije v lokalnih skupnostih (lokalni energetski koncepti). Za vsa ta podro~ja sooblikujemo osnovne politike, oblikujemo programe za izvajanje teh politik, skrbimo za njihovo realizacijo, jih nadzorujemo in vrednotimo. Na{a naloga je tudi oblikovanje argumentiranih zahtevkov za sredstva iz dr`avnega prora~una. Kak{ne so specifike zgoraj na{tetih podro~ij in kateremu od njih va{a agencija posve~a najve~ pozornosti? V tem obdobju najve~jo pozornost posve~amo u~inkoviti rabi v gospodinj- EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 231 stvih. Kar 35 % celotne energije se porabi v sektorju {iroke rabe, kamor sodijo tudi gospodinjstva. Na tem podro~ju lahko najve~ naredimo z izobra`evanjem, osve{~anjem in informiranjem ljudi. Poleg tega smo v letu 1996 namenili 65 milijonov tolarjev za financiranje projekta šEn-ergetsko svetovanje za ob~ane’ in subvencioniranje najrazli~nej{ih ukrepov, ki si jih za u~inkovitej{o rabo energije lahko omisli posamezno gospodinjstvo.1 Specifika tega podro~ja je v tem, da se lahko s sorazmerno majhnim vlo`kom dose`ejo zelo impresivni rezultati, ki pa seveda niso opazni takoj. Zelo smo navdu{eni tudi nad velikim interesom ljudi, saj smo v enem samem mesecu servisirali kar 2800 ob~anov. To nakazuje na dejstvo, da se energetska osve{~enost Slovencev izbolj{uje. Naslednje podro~je, ki mu namenjamo veliko pozornost, je industrija. Na tem podro~ju je na{e delovanje precej sis-temati~no, za~eli pa smo z izobra`evan-jem energetskih mened`erjev, finan~no podporo energetskih pregledov in finan~no podporo priprave {tudij za investicije. V Sloveniji je danes `e 160 ustrezno izobra`enih energetskih mened`erjev. To so mednarodni projekti, ki jih v veliki meri financira program PHARE. Odziv je bil na prvih dveh seminarjih tako velik, da bomo zdaj v lastni re`iji organizirali {e tretjega. Ta potencial v znanju bo nedvomno mo~no koristil na{i industriji. Naslednji sektor, v katerem se po grobih ocenah porabi 32 % celotne energije, je promet. To podro~je je v na{em delovanju zaenkrat {e siva lisa. Tu {e nismo ustvarili nobenih rezultatov, tudi specifi~nih programov {e ni. Pri re{evanju problemov tega sektorja se bomo morali najprej dobro uskladiti z drugimi resorji, predvsem z Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor in z Ministrstvom za promet. Trenutno je prenizka cena goriv ena izmed poglavitnih zagat. Zaradi nje veliko goriva pokupijo tujci, ki se ~ez mejo pripeljejo le do prve bencinske ~rpalke. Tudi štranzit’ ~ez Slovenijo je velik potro{nik. Tudi to, da v osebnih avtomobilih za volanom najve~krat vidimo le eno osebo, ni u~inkovito, zato bo tudi tukaj potrebno izobra`evanje, predvsem pa osve{~anje. Javni prevoz na `alost {e ni tako dobro organiziran, da bi nase potegnil dovolj veliko ljudi, tudi na~rtna izgradnja kolesarskih stez bi nedvomno popravila polo`aj. Koristna bi bila tudi sprememba dav~ne politike; ni`je obdav~evanje energetsko u~inkovitih vozil pa tudi dr`avno subvencioniranje nakupa tak{nih vozil. Lahko bi tudi uvedli nalepko – Energetsko u~inkovit avto. Kakor koli `e, preden se oprimemo katere koli od na{tetih mo`nosti, bomo naredili analizo slovenskega voznega parka – strukturo vozil, njihovo mo~, starost in vpliv na okolje ... Tudi lokalni energetski koncepti so stvar, ki jo spodbujamo in jo kanimo v prihodnje {e bolj. Energetsko oskrbo je potrebno decentralizirati; vsaka ob~ina oz. kaka druga geografska ali ekonomska enota mora izkoristiti svoje specifike in energijo pridobivati na zanjo najcenej{i, bolje re~eno, naju~inkovitej{i na~in. Tiste ob~ine naprimer, ki imajo mo~no lesno industrijo, bi morale za pridobivanje energije izkori{~ati biomaso, tam, kjer je ve~ sonca, fotovoltaiko ali pa son~ne kolektorje za toplo vodo ... Te projekte lahko dr`ava le spodbuja, na~rtovati pa jih morajo posamezne ob~ine same. Podobno je tudi v kmetijstvu. Evropski trend so energetsko neodvisne kmetije. Je pa to seveda stvar prihodnosti. Zelo velik potencial so kogeneracije, to je vzporedno pridobivanje toplote in elektri~ne energije. Velik potencial imata tekstilna in farmacevtska industrija, tudi hotelski kompleksi. Projektov na tem podro~ju je pre- 232 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Agencija za u~inkovito rabo energije cej, {e najve~ji problem pa zakonodaja, ki {e ni definirala razmerij med neodvisnimi proizvajalci elektri~ne energije in centralnim sistemom elektrodistribucije. Zaviralni dejavnik sta tudi visoka cena za~etne investicije in prenizka cena elektri~ne energije. Namenja dr`ava u~inkoviti rabi dovolj denarja? lahko ustregli ve~ posameznikom in in{titucijam, to pa bi bila z ekonomskega vidika dobra ra~unica tudi za dr`avo. Ko smo `e pri denarju, naj omenim {e to, da smo bili dele`ni velike podpore iz programov PHARE, SYNERGY in ECOS/OUVERTURE. Skupna vrednost teh mednarodnih projektov, izvedenih v letih 1993–1995, je zna{ala kar 7,2 milijona ekujev. Glede nacionalnega programa imamo nekoliko bolj ambiciozne na~rte. Bistveno ve~je rezultate bi dosegli, ~e bi dr`ava dosedanja sredstva podvojila (letos je dr`ava za u~inkovito rabo namenila dobrih 400 milijonov tolarjev). To je na{ argumentiran interes, lahko bi rekli tudi `elja. Pri~akujemo pa vsaj to, da bodo sredstva zadostovala za izvedbo doslej za~rtanih programov. @eljo po ve~jem prora~unu lahko utemeljim s tem, da je zanimanje za u~inkovito rabo energije pri posameznikih in institucijah mo~no preseglo na{a pri~akovanja. Z ve~ denarja bi Iztok Str`inar OPOMBA 1 Ve~ o tem v prispevku U~inkovita raba energije v gospodinjstvih. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 233 Wolfgang Mostert Elektrogospodarski sektor v Sloveniji do leta 2000* “Mi lahko pove{, kod moram iti, da pridem od tod?”, je vpra{ala Alice “To je precej odvisno od tega, kam ho~e{ iti,” je rekla Ma~ka. “Precej vseeno mi je, kam – “ je za~ela Alice. “Potem je tudi vseeno, kod gre{,” je rekla Ma~ka. “ – samo da nekam pridem,” je Alice dodala v pojasnilo. “Oh, lahko si prepri~ana, da nekam bo{ pri{la,” je rekla Ma~ka, “~e bo{ le dovolj dolgo hodila.” Lewis Carroll, Alice v ~ude`ni de`eli 1. DEL: KONTEKST PRESTRUKTURIRANJA: NOVA VLOGA ELEKTROGOSPODARSKIH PODJETIJ Elektrogospodarstvo bo v naslednjih nekaj letih do`ivelo znatne strukturalne spremembe, da bi lahko ustrezal zahtevam slovenskega gospodarstva. Okoli{~ine, ki silijo k temu, lahko razdelimo v dve kategoriji: tiste, ki so povezane s procesom transformacije nekdanjih “samoupravnih interesnih skupnosti” v gospodarski sistem svobodnega trga, in {ir{e mednarodne okoli{~ine, ki vplivajo na strukturalne spremembe elektrogospodarskega sektorja ne le v Sloveniji, temve~ po vsem svetu. V primerjavi z razmerami v proizvodni industriji ima transformacija lastni{tva v elektrogospodarstvu svoje posebnosti, ker vnaprej zahteva definicijo `eljene industrijske in upravne * Besedilo je bilo predstavljeno v angle{~ini na sre~anju Slovenskega E-Foruma septembra 1994, tu je prevedeno in objavljeno z nekaj opombami urednika. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 235 Wolfgang Mostert 1 ELES – Javno podjetje “Elektro-Slovenija” je bilo ustanovljeno leta 1991 za opravljanje nakupa in prodaje elektrike na veliko, za upravljanje z visokonapetostnim omre`jem, vklju~no z obremenjevanjem elektrarn. Avtor je morda tu spregledal, da je ravno takrat bilo ustanovljenih tudi pet distribucijskih javnih podjetij, ~eprav je bila mo`na alternativa, da se ustanovi bodisi eno distribucijsko podjetje za celo Slovenijo ali pa 21 manj{ih, na osnovi dotedanjih TOZDov (op. ur.) 2 EGS-RI, Elektrogospodarstvo Slovenije – Razvoj in in`eniring, delni{ka dru`ba, Maribor, je bila organizirana v letu 1991 iz sestava glavne uprave SOZD (sestavljene organizacije zdru`enega dela) EGS. Edini delni~ar je dr`ava. Podjetje opravlja nekatere plansko-analitske naloge za vsa elektrogospodarska podjetja, ter nekatere razvojne projekte. Financira se v veliki ve~ini iz sredstev priliva ELES, po vsakoletni pogodbi. strukture. Analiza zahteva ~as in potrebni zaklju~ki {e niso bili izdelani. Do sedaj je edina resni~na strukturalna novost oblikovanje ELES1. Druga podjetja pa ostajajo {e naprej “nedotaknjena”, ~eprav je znano, da sedanja industrijska struktura ne ustreza gospodarstvu. V okoli{~inah negotovosti se mened`erji le s te`avo lotevajo dolgoro~nega organizacijskega prestrukturiranja. Dodatna ovira prestrukturiranju je politika subvencioniranja porabni{kih cen za elektriko, ki podcenjuje stro{ke oskrbe. Podjetja dobivajo nezadosten dohodek za pokrivanje svojih stro{kov, ministrstvo za gospodarske dejavnosti pa je prisiljeno alocirati nezadovoljive finan~ne resurse med podjetja v “posvetovalnem trikotniku” skupaj z ELES in EGS-RI2. Prav tako so investicijske odlo~itve v veliki meri zunaj nadzora industrijskih mened`erjev. Frustracije poglablja tudi nezadovoljivo investiranje v kakovost dobave. Razumljivo je, da je mened`ment v tak{nih pogojih osredoto~en le na “golo pre`ivetje”. Kljub pogumnim korakom, ki so bili storjeni za izbolj{anje produktivnosti, ostaja stari na~in upravljanja in delovanja v osnovi nespremenjen in tudi za prihodnje je na voljo le malo konstruktivnih idej. Za definiranje nove strukture moramo analizirati, koliko predlogi ustrezajo novi vlogi energetske industrije in kaj je vodilo strukturnih sprememb v elektroenergetiki drugih dr`av. Prvotni namen elektrogospodarstva v vseh de`elah je bil {irjenje elektri{ke infrastukture, potrebne za industrijski razvoj in blaginjo prebivalstva. V mnogih de`elah je bil elektroenergetski sektor vertikalno povezan monopol dr`ave, utemeljen s prepri~anjem, da naj bo elektrika cenena javna storitev in strate{ko blago, pomembno za industrijski razvoj. Od petdesetih do osemdesetih let sta bila tak{ne vrste sklepanje in na~in organizacije dokaj uspe{na. Pospe{evala sta {irjenje elektrifikacije v obdobjih hitre stopnje rasti povpra{evanja, bila sta privla~na za tehnolo{ki razvoj gospodarstva in ekonomijo ter u~inkovito izrabo {ibkih tehnolo{kih in administrativnih resursov. V osemdesetih letih je industrijski razvoj tako navznoter kot navzven za~el definirati novo vlogo elektroenergetskega sektorja, in politiki so se za~eli spra{evati, ali bo obstoje~a industrijska struktura {e ustrezala novim nalogam. Najpomembnej{i notranji dejavniki industrije, ki so pripeljali do ponovne ocene vloge elektroenergetike, so bili dokon~anje infrastrukture, upo~asnitev rasti povpra{evanja in nara{~ajo~a skrb za okolje. • Elektri{ka infrastruktura je bila v osnovi dograjena. De`ele so bile pokrite z daljnovodi za distribucijo in prenos. [e vedno obstaja potreba po ve~jih vlaganjih, vendar je sedaj bolj poudarek na izkoristku obstoje~ih 236 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Elektrogospodarski sektor v Sloveniji do leta 2000 linij kot pa na gradnji novih. Stopnja rasti povpra{evanja po elektriki se je znatno upo~asnila, kar je zmanj{alo potrebe po novih vlaganjih v obstoje~e ter podra`ilo napa~ne napovedi o povpra{evanju. S tem se je politi~na pozornost v elektroenergetskem sektorju premaknila od {irjenja infrastrukture k u~inkovitej{emu delovanju. Struktura, ki je bila prilagojena {irjenju, ni bila nujno u~inkovi-ta v pogojih relativne stagnacije povpra{evanja. • Dvig ekolo{ke zavesti izvaja pritisk na podjetja za produkcijo in distribucijo. Od podjetij za produkcijo se zahteva, naj zmanj{ajo onesna`evanje z name{~anjem filtrov, zamenjavo goriv in uvajanjem industrijske uporabe svojih odpadkov. Kreatorji politik (policy makers) silijo distribucijska podjetja, da svoje upravljalske funkcije prilagodijo novemu povpra{evanju tako, da spremenijo status podjetja kot dobavitelja energije v podjetje za energetske storitve. • Tak{en razvoj sedaj spreminja proces na~rtovanja v elektroenergetiki. Na~rtovanje se sedaj za~enja na ravni distribucijskih podjetij (ki so bila v~asih zgolj dobavitelji za napovedano povpra{evanje) in te~e nazaj k podjetjem za dobavo. Prvi korak je bil narejen s premikom od “naj-manj{ih stro{kov na~rtovanja {irjenja” (least cost expansion planning) k “najmanj{im stro{kom na~rtovanja” (least cost planning); naslednji korak bo “integrirano na~rtovanje virov”. Spremembe v sredi{~u ekonomske in industrijske razvojne politike so eden izmed pomembnih “zunanjih” faktorjev sprememb. Poostritev mednarodne konkurence v proizvodnji in storitvah ter ob~utna {ibkost makroekonomskih instrumentov, ki naj bi pospe{evali ekonomsko rast in zaposlovanje, so industrijsko politiko preusmerili v doseganje mikroekonomske u~inkovitosti gospodarstva. Kreatorji politik so uvideli, da industrija storitev lahko prispeva k nastajanju konkuren~ne klime v de`eli. Dvig nacionalne kakovosti naj bi pospe{evala tudi storitvena dejavnost, in sicer na dveh podro~jih, ki sta klju~nega pomena za pre`ivetje na mednarodnem trgu: • Pretirani upravni nadzor nad gospodarskimi dejavnostmi je eden izmed dejavnikov izgube mednarodne konkuren~nosti. Za izbolj{anje mikroekonomske u~inkovitosti gospodarstva naj bi vse sektorje deregulirali in v kar najve~ji mo`ni meri izpostavili tr`ni konkurenci. • Reorganizacija industrije in storitvenih dejavnosti, tako da se usmerijo od tehnolo{kih struktur k uporabniku. Drugi pomemben zunanji pritisk, ki zahteva spremembe, prihaja od Evropske komisije. Ta zahteva vklju~itev energetske industrije v politiko krepitve notranjega trga, vklju~no s tako EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 237 Wolfgang Mostert imenovanimi “naravnimi monopoli”, kot so elektrika in naravni plin. ^eprav Slovenija ne bo postala ~lanica EU pred letom 2000, bo s pridru`enim ~lanstvom prisiljena slediti smernicam skupnega trga, kar je izku{nja vseh dr`av EFTE. ^lanice EU so po drugi strani `e dosegle raven predpisov o “naravnih monopolih”, kot jih predpisuje Evropska komisija na podro~ju dostopa tretje stranke (DTS, v angle{~ini: Third Party Access – TPA). Prizadevanja komisije imajo tri u~inke: • zahteve po dostopu tretje stranke (DTS) in vertikalni lo~itvi dejavnosti na produkcijo, prenos, distribucijo in dobavo (trgovanje) so pospe{ile interne diskusije po dr`avah o reformiranju industrijske strukture elektroenergetike, • za~ela so sklepati partnerstva z drugimi javnimi slu`bami in investirati v energetski sektor drugih dr`av; • za{~ita doma~ih dobaviteljev – doma~e elektrogospodarstvo postaja bojl ranljivo tako zaradi smernic obveznih mednarodnih razpisov javnega nakupa kot zaradi gro`nje prihodnje konkurence na trgu z energijo, ki energetska podjetja sili, da si poi{~ejo cenej{e dobavitelje. 2. DEL: PREDLAGANA STRUKTURA CILJI IN PRINCIPI PRESTRUKTURIRANJA V okviru zgornjega je potrebno predloge za novo strukturo industrije, lastni{tva in regulative preu~iti v lu~i tehle kriterijev: skladnost z nacionalnimi resursi, maksimalen konkuren~ni pritisk in mikroekonomska u~inkovitost, pro`nost in prilagodljivost spremembam, mednarodna usmerjenost, sposobnost udejaniti spremenjeno vlogo nacionalne energetske industrije, sposobnost dose~i nacionalne energetske cilje, jasna dolo~itev vlog in odgovornosti, usmerjenost vseh udele`encev na temeljne zadeve. Industrijska struktura, komercialni odnosi in konkurenca Na{a razprava o industrijski strukturi mora biti ume{~ena v dva okvira. Kot prvo, temeljna oblika industrijske strukture je `e bila dolo~ena s politi~nim sporazumom, da bo elektroenergetski sektor sestavljen iz vertikalno lo~enih podjetij za produkcijo, prenos in dostavo. Znotraj tak{ne strukture lahko dolo~imo pravo vlogo posameznih podjetij: • vloga produkcijskih podjetij je proizvajati kar najcenej{o energijo s poudarkom na prijaznosti do okolja in spodbujati ekonomsko u~inkovito izrabo doma~ih goriv in dobaviteljev; 238 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Elektrogospodarski sektor v Sloveniji do leta 2000 • vloga distribucijskih podjetij je, da se usmerijo k uporabnikom in se preoblikujejo v podjetja za energetske storitve, kar najceneje izvajajo distribucijo in dobavo ter uporabnikom nudijo svetovanje. • ELES – podjetje za prenos – bo odgovorno za sistem delovanja in integracijo ter za optimalno funkcioniranje industrije tako na vsakdanji kot dolgoro~ni ravni. Kot institucionalni dodatek industrijski strukturi pri~akujem od elektroenergetskih podjetij, da na prostovoljnih temeljih oblikujejo “Zdru`enje elektrogospodarstva”, ki naj bi delovalo kot informacijski servis za podjetja ~lanice in kot politi~ni predstavnik, ki bo zagovarjal interese energetske industrije. Tak{na zveza naj bi bila ustanovljena kot neodvisna organizacija ali pa bi tak{ne funkcije opravljala sekcija znotraj “Zdru`enja energetskega gospodarstva”. Sporazumi o nakupu elektrike Kot drugo moramo biti pozorni na dejstvo, da je modus operandi industrijske strukture v veliki meri odvisen od posebnosti strukture slovenskega energetskega gospodarstva. Struktura slovenskega elektrogospodarstva namre~ ne omogo~a veliko neposredne konkurence med podjetji. Ni dovolj “nepristranskih” igralcev na strani produkcije, kar bi omogo~alo svobodno konkurenco, pa tudi ve~ji uvoz polo`aja ne bi bistveno spremenil. Z nezadostno konkurenco v proizvodnji ni dovolj mo`nosti za konkurenco tudi pri dobavi, dokler se polo`aj ne spremeni. Tvegamo, da nehote ustvarimo me{an sistem “urejenega naravnega monopola” in “svobodne konkurence”, ki nima vrlin nobenega izmed njiju, temve~ negativne lastnosti obeh. Zaradi tak{ne situacije bodo morale dolgoro~ne pogodbe in predpisi, ki jih zavezujejo licence in koncesije, igrati pomembno vlogo v delovanju sektorja. Dvig konkurence lahko dose`emo ve~inoma: i) z odprodajo dela gospodarskega potenciala ii) z javnimi razpisi za ustanavljanje novih slu`b in implementacijo novih obratov; iii) z uvajanjem neposrednih oblik konkurence v industriji in iv) z dolgoro~no strategijo postopnega vpeljevanja konkurence v produkcijo in dobavo. V okviru teh dveh strukturalnih determinant pri~akujem, da se bodo poslovni odnosi med energetskimi podjetji v naslednjih sedmih do desetih letih oblikovali okrog ELESa na te na~ine: EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 239 Wolfgang Mostert • ”kvalificirani” proizvajalci v me{ani javni in privatni lasti, prodani ELESovemu podjetju za oskrbo z elektri~no energijo na temelju dolgoro~nega sporazuma o nakupu elektrike (SNE); • za dvig komercialnosti na prihajajo~em konkuren~nem trgu dobave bo moral ELES ustanoviti podjetje za trgovanje z elektriko. V Sloveniji bi imelo monopol pri nabavi, uvozu in dobavi. Izjema bo produkcija neodvisnih energetskih proizvajalcev manj{ih zmogljivosti, pod pragom npr. 5 MW, ki lahko neovirano neposredno prodaja elektriko distributerskim podjetjem; • SNE bo pokrival vse stro{ke produkcije posameznega podjetja skupaj z elementi cenovnega pokrivanja, da bi tako dosegli pri~akovano izbolj{anje produktivnosti. Povedano omogo~a dva tipa pla~ila proizvajalcem: – pla~ilo razpolo`ljivosti proizvodnih kapacitet, ko je proizvajalec na voljo, da proizvaja (ne glede na to, ali to dejansko po~ne ali ne). Pla~ila pokrivajo ve~ino proizvajal~evih stalnih stro{kov delovanja, vzdr`evanja in profit na vlo`eni kapital. Pla~ila se zmanj{ajo, ~e proizvajalec ni na razpolago. Kazni se spreminjajo glede na letno obdobje in nujnost proizvodnje v obdobju nerazpolo`ljivosti. – ”pla~ilo za energijo”, katerega namen je pokriti stro{ke na enote proizvedene elektrike. Sporazum o nakupu elektrike (SNE) vsebuje {tevilne podatke o tehni~nih parametrih proizvodne enote, kar prina{a naslednje prednosti: • Obremenjevanje bo potekalo na osnovi pla~il za energijo po pogodbah. • ELESove celotne tarife obsegajo “pla~ilo zmogljivosti”, ki vsebuje stro{ke najvi{je zmogljivosti, in “pla~ilo za energijo”. ELES prodaja energijo preko dolgoro~nih SNE petim energetsko intenzivnim industrijam, ki so neposredno priklju~ene na visokonapetostno omre`je, prav tako pa so tarife za distribucijska podjetja fiksirane kot preostanek za pokritje celotnih stro{kov Elesovih nakupov in delovanja. • Ker so celotne tarife enake za vsa distribucijska podjetja, je njihova stro{kovna struktura druga~na, uporabni{ke tarife ka`ejo regionalne razlike. Ko bodo doma~a energetska podjetja prestrukturirana in sposobna dosegati konkuren~ne standarde u~inkovitosti tako po tehni~ni kot komercialno/poslovni plati, tedaj se lahko odpre prostor tudi za postopno uvajanje konkuren~nosti na podro~ju nakupa energije. • Nekako po letu 2000 bodo distribucijska podjetja in industrija, ki je neposredno priklju~ena na visokona- 240 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Elektrogospodarski sektor v Sloveniji do leta 2000 petostno omre`je, lahko kupovala energijo neposredno od doma~ih in tujih proizvajalcev. • Da bi se izognili “jemanju rozin iz potice” in nelojalni konkurenci, bo potrebno z uvajanjem davka na “ekonomsko rento” odstraniti naravne stro{kovne prednosti. Izgube termoelektrarn zaradi nakupov doma~ega rjavega premoga bodo morale biti nevtralizirane bodisi z dr`avnimi subvencijami tem podjetjem bodisi z neposrednim subvencioniranjem rudnikov. Subvencioniranje lahko poteka preko “solidarnostnega davka”, ki bo dodan tarifi za prenos. Struktura distribucije Definicija industrijske strukture distribucije zahteva odlo~itev o treh zadevah: i) ali je sedanja struktura s petimi distribucijskimi podjetji (Elektro-Celje, -Gorenjska (Kranj), -Ljubljana, -Maribor in -Primorska (Nova Gorica)) dovolj u~inkovita; ii) ali naj prevzamejo tudi funkcijo daljinskega ogrevanja in/ali dobavo in distribucijo naravnega plina; iii) ali naj jim bo omogo~eno, da sodelujejo tudi pri proizvodnji energije. Moj odgovor na ta vpra{anja je odlo~en šda’ na prvo ter pragmati~no “po~akajmo, pa bomo videli” oz. špogojni da’ na drugi dve. Moj prvi šda’ temelji na tehle ugotovitvah: i) da ima pet podjetij potrebno velikost in strukturo, da lahko u~inkovito izvaja distribucijo; ii) da imajo podjetja kriti~en obseg, potreben za u~inkovito organiziranje in izvedbo nalog “DSM (vodenja porabe: Demand Side Management) in energetskih storitev” v prihodnosti, in da so iii) zadovoljivo homogena z me{anico urbane in ruralne populacije, ki omogo~a regionalno cenovno diferenciacijo in medsebojno konkurenco. Menim, da je zaradi pomanjkanja neposredne konkurence v dobavi uporaba medsebojne konkurence in regionalno diferenciranih cen vitalnega pomena za u~inkovito strukturo energetske distribucije in dobave. Sistem enotnih nacionalnih tarif daje malo spodbud distribucijskim podjetjem, da zmanj{ajo stro{ke, ne da bi to pomenilo kako posebno korist za potro{nike. V sistemu regionalno diferenciranih tarif pa je lahko vsak prihranek obenem tudi ugodnost za porabnike v obliki ni`jih tarif. To omogo~a obenem vzpostavitev medsebojne konkurence. ^e distribucijsko podjetje dose`e vi{je EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 241 Wolfgang Mostert stro{kovne prihranke kot druga distribucijska podjetja, se bo spremenila razlika v ceni med podjetji. Ko bodo porabniki opazili “stagnantno” distribucijsko podjetje (brez dvoma bodo mened`erji, odgovorni za zmanj{evanje stro{kov, svoj uspeh obesili na veliki zvon), bo mened`ment pod pritiskom, da izbolj{a svoj nastop. Seveda se bodo pojavili taki, ki bodo trdili, da so regionalne razlike v potro{ni{ki ceni v nasprotju s principi pravi~nosti. Tem bi rad pokazal, da so stro{kovne razlike med distributerji, razlike med najvi{jimi in najni`jimi stro{ki, manj kot 12-odstotne. ^e upo{tevamo, da stro{ek dobave elektrike od ELESa predstavlja precej nad polovico stro{kov kon~ne potro{ni{ke cene, bo razlika v kon~ni potro{ni{ki ceni manj kot 6-odstotna. Kar zadeva privla~nost horizontalne integracije distribucije energije, daljinskega ogrevanja in naravnega plina, nimam apriornega mnenja. Ima pomanjkljivosti glede izgub. Ima pa tudi znatne prednosti v sinergijah potencialnih stro{kovnih prihrankov pri izra~unavanju, administraciji, delovanju, financah in ustanavljanju slu`b DSM (vodenja odjema) ter v obliki nevtralnega svetovanja kupcem. Mislim, da je treba odlo~itev prepustiti posameznim mened`erjem in rad bi pozdravil nekatere eksperimente v praksi. Podobno imam apriorno stali{~e, “naj trg odlo~i” o zadevah tako imenovane “povratne integracije”, ki ga distribucijska podjetja investirajo v elektrarne. To je v Veliki Britaniji postalo vzrok za prepir, ko so distribucijska podjetja na veliko vlagala v nove plinske elektrarne. Morda je to vpra{anje principa ali regulatorne pomote, ko je regulator omogo~il, da dobivajo doma~i kupci dodatne stro{ke in se navzkri`no subvencionirajo. Osebno ne vidim nobene te`ave. ^e tr`ne sile vodijo distribucijska podjetja nazaj v integracijo, naj bo tako. Nekatera distribucijska podjetja `e imajo in upravljajo majhne hidroelektrarne. Ko primerjamo stro{kovne prednosti na tem podro~ju, bi morali tak{no po~etje nadaljevati. Nasprotno pa, ~e produkcija presega dolo~eni obseg, bi jo morali prodati ELESu. Struktura proizvodnje Kar zadeva strukturo elektroenergetske produkcije, bi morali opcije analizirati na temelju treh kriterijev: i) ali predlagana struktura omogo~a neposredno ali posredno konkurenco, ii) ali omogo~a kriti~no maso, potrebno za racionalno delovanje, na~rtovanje investiranja, delovanje ter financiranje; iii) ali daje zadostno maso za rast tehni~nih spretnosti ter lokalno v znanje in razvoj usmerjeno podjetni{tvo. 242 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Elektrogospodarski sektor v Sloveniji do leta 2000 Vir: prospekt ÖMV Cogeneration Brez dvoma je sedanja industrijska struktura proizvodnje elektrike preve~ fragmentirana, da bi {e bila racionalna. Ni~esar ne moremo storiti glede jedrske elektrarne. Ostane naj neodvisno skupno slovensko-hrva{ko podjetje. Zanimivo bo videti rezultate “[tudije o prestrukturiranju energetskega gospodarstva”3, ki bodo govorili bodisi v prid bodisi proti kombinaciji obstoje~ih podjetij, ki naj bi se zdru`ila v dve podjetji, HE podjetja in TE podjetja, ali v eno samo hidroter-malno podjetje: • V hidroprodukciji imamo enega velikega “nizkostro{kovnega” proizvajalca4 in dva majhna proizvajalca z visokimi stro{ki. Tadva imata vi{je stro{ke predvsem zaradi manj ugodnih fizi~nih zna~ilnosti rek So~e in Save pa tudi zaradi ekonomije obsega v delovanju in 3 Avtor ima v mislih {tudi-jo, ki jo je financirala Evropska banka za obnovo in razvoj v okviru paketa obnove dravskih elektrarn. Glavni izvajalec je bil Elec-tricité de France (EDF) International. [tudija je bila zaklju~ena leta 1995. O podrobni strukturi proizvodnih podjetij se {tudija ni izrekla, priporo~ila pa so dokaj sorodna priporo~ilom g. Mosterta. O rezultatih {tudije in priporo~ilih je Slovenskemu E-Forumu EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 243 Wolfgang Mostert predaval g. Le Texier novembra 1995. (op. ur.) 4 Nizke stro{ke imajo dravske elektrarne (op. ur.). 5 V slovenskem pravnem sistemu je od leta 1993, od sprejema “Zakona o gospodarskih javnih slu`bah” uveljavljeno predvsem drugo mo`no na~elo, da se dolo~ene dejavnosti opredelijo kot javne slu`be (republi{ke ali lokalne, obvezne ali kar je bilo v pristojnosti upravnega odbora. Avtor uporablja izraza “supervisory board” za nadzorni odbor, in v njem so predstavniki (glavnih) lastnikov, “board of directors” pa na drugi strani sestavljajo mened`erji, kar bi prej ustrezalo na{emu kolegiju direktorjev (op. ur.). upravljanju. V tak{nih okoli{~inah ni mogo~e oblikovanje prave konkuren~ne cene, in prav tako v tak{ni strukturi ni mo`nosti za medsebojno konkurenco. Kot je razvidno iz energetskega na~rta, so vsa tri podjetja vklju~ena v velike investicijske projekte. Zastavlja se vpra{anje, ali imajo majhna podjetja nujno kriti~no maso za implementacijo teh projektov na stro{kovno u~inkovit na~in. Menim, da bi zdru`itev treh podjetij v eno zni`ala stro{ke delovanja in pospe{ila vlaganja. S tem v zvezi lahko olaj{a pripravo SNE z ELESom, kasnej{e uvajanje obdav~enja “ekonomske rente” in olaj{a regulativ z zmanj{evanjem {tevila dejavnikov. • Z organizacijsko lo~itvijo od premogovnikov imajo termoelektrarne sedaj prednost, da se pove`ejo v eno samo termoenergetsko podjetje. Predpostavljam, da bi bili tako mo`ni nekateri prihranki in obenem bi se okrepila kriti~na masa za tehni~ni know-how in razvoj tehnologije termoelektrarn. Lastninska struktura, upravni nadzor in podjetni{ko upravljanje Potem ko sem predstavil svoje ideje o strukturi elektroenergetskega gospodarstva, bom sedaj podal svoje mi{ljenje o primerni lastni{ki strukturi podjetij. Problem lastni{tva in nadzora sta tako politi~ni kot ekonomski dimenziji: Politi~na dimenzija izhaja iz `elje po upravnem nadzoru dejavnosti, za katero se predpostavlja, da je strate{kega pomena za gospodarstvo. Javno lastni{tvo premo`enja se prikazuje kot glavni na~in za dosego tak{nega nadzora. Vedeti moramo, da oblast lahko izvaja nadzor z regulativo in da javno lastni{tvo ni edini na~in nadzora.5 • Ekonomska dimenzija lastni{tva in nadzora izhaja iz pojma podjetni{kega upravljanja ter njegove vloge pri zagotavljanju u~inkovitosti mened`menta. Zaradi lo~itve lastni{tva od mened`menta v delni{kih dru`bah obstaja v podjetjih potreba po nadzoru mened`menta. To delo opravlja nadzorni odbor6 kot predstavnik delni~arjev. Nadzorni odbor izvaja pritisk na mened`ment, da izbolj{a delovanje podjetja na klju~nih podro~jih, kot so raven dobi~kov, tr`ni dele`i in izbolj{ana produktivnost. Nasprotno pa je u~inkovitost nadzornega odbora razpoznavna z gibanjem vrednosti delnic na borzi, kar je seveda klju~nega pomena za uspeh, kot ga vidijo delni~arji. S padcem vrednosti delnic je odbor prisiljen izbolj{ati svoj nastop, sicer tvega, da ga zamenjajo na naslednji letni skup{~ini delni~arjev. 6 244 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Elektrogospodarski sektor v Sloveniji do leta 2000 Struktura nadzornega odbora omogo~a formalno lastni{tvo, 7Mi{ljena sta: nadzorni lo~eno od neposrednega nadzora in vme{avanja v mened`ment odbor in direktorij (op. ur.). podjetja. Za sektor mened`menta to pomeni tri prednosti: • Ministrstvo za gospodarske dejavnosti bi moralo jasno lo~iti: funkcije lastni{tva, oblikovanje politik (policy) in regulativo, ter se usmeriti na zadnji dve, da bi razvilo svoje temeljne pristojnosti. Dr`avno lastni{tvo podjetij odvra~a pozornost ministrstva od njegovih temeljnih funkcij. K tak{nemu na~inu bi se moralo i) zatekati le, ko je absolutno nujno potrebno zaradi pomembnih objektivnih strate{kih razlogov, in ii) struktura nadzornega odbora bi morala ministrstvo “izolirati” od izvajanja njenih lastni{kih funkcij. To zmanj{uje tveganje, da ministrstvo pome{a lastni{tvo, policy in regulativno funkcijo, da pride do padca u~inkovitosti in se izgubi jasno opredeljena odgovornost mened`menta. • Ministrstvo se lahko odlo~i svojo politi~no mo~ lastnika deliti z drugimi zainteresiranimi industrijskimi dejavniki, tako da jim dolo~i predstavnike v odboru. • Nadzorni odbor je in{trument za dosego u~inkovitosti, forum za diskusije o strate{kih ekonomskih zadevah, ne pa forum za politi~na prerekanja. To naj bi se kazalo tudi pri imenovanju ~lanov. Obenem z definicijo lastni{tva bi morali analizirati, kako lahko najbolje uporabimo dvoplastno strukturo mened`menta7 kot na~in nadzora mened`menta ter porazdelitve politi~nega vpliva. Struktura bi morala biti podrobno opisana v ustanovitvenem aktu podjetja, v dolo~ilih o zdru`itvi in v poslovnikih nadzornih odborov. Pri~akujem tak{no lastni{ko strukturo in na~in upravnega nadzora: • V principu bi morala biti energetska produkcija prepu{~ena privatnemu sektorju. V prihodnosti bo konkuren~ni trg z energijo vse bolj postajal podjetni{ka dejavnost. Novi energetski projekti bodo zaupani privatnemu sektorju. Obstoje~a podjetja bodo spremenjena v delni{ke dru`be in delnice postopoma prodane glede na absorpcijsko sposobnost doma~ega trga kapitala. Kaj takega ne bo mogo~e za jedrsko elektrarno, kajti noben privatni investitor ne bo pripravljen tvegati investiranja vanjo. Sedanje termoelektrarne morda ne bodo privla~ne za investitorje zaradi negotovosti, ki je povezana s prihodnostjo premogovnikov in na~ini subvencioniranja. Prepri~an sem, da bodo zlahka privatizirane samo tri hidroelektrarne. Pri~a bomo me{anemu dr`avnemu in zasebnemu lastni{tvu. Dr`ava bo postopoma prodala svoje delnice zasebnim investi- EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 245 Wolfgang Mostert 8 Zakon o vladi RS, Uradni list RS, {t. 4, 16. 1. 1993. S spremembami in dopolnitvami zakona o Vladi (Uradni list, {t. 23, 29.4.1996) vodje oddelkov in uradov v sestavi vlade ob odstopu vlade ali ministra niso ve~ dol`ni ponuditi odstopa. Ta zahteva pa {e vedno velja za dr`avne sekretarje. torjem glede na absorpcijske sposobnosti kapitalskega trga. Dr`avni predstavniki bi se morali umakniti iz nadzornega odbora, iz poslovne skupnosti in akademskih institucij, povezanih z gospodarstvom, pravom ali mened`mentom. • ELES bi moral postati podjetje v dr`avni lasti z nadzornim odborom. V statutu podjetja bi moralo biti utemeljeno, da ministrstvo za gospodarske dejavnosti, podjetja za prizvodnjo energije in distribucijska podjetja imenujejo dva predstavnika v upravni odbor, preostali bi bili predstavniki delavcev, kot to predpisuje zakon. • Narava distribucijskih podjetij je usmerjenost k uporabnikom in tak{no bi moralo biti tudi lastni{tvo. Dr`avno lastni{tvo se ne bi dobro skladalo z regionalno razli~nimi tarifami. Novi energetski zakon naj bi zato distribucijo razglasil za obvezno lokalno javno slu`bo. Distribucijska podjetja bi bila last ob~in, ki jih oskrbujejo. Lastninski dele` ob~in bi bil dolo~en po me{ani formuli, v odvisnosti od geografske velikosti in dele`a potro{nje vsake ob~ine. ^lani nadzornega odbora bi bili izbrani na letnem sre~anju delni~arjev. Vklju~evati bi moral po enega predstavnika ve~jih porabnikov in enega predstavnika manj{ih. Lastninska reforma lahko prispeva k izbolj{anju podobe energetskih podjetij zaradi identifikacije z lokalnim podjetjem, kar lahko olaj{a tudi sprejemanje pove~evanja tarif, do ~esar bo moralo priti. Predpisi, dolo~anje cen in uvajanje konkurence Po predlaganem energetskem zakonu distribucija in prenos energije spadata k tako imenovanim “naravnim monopolom”, ki so gospodarske javne slu`be in jih bo upravno nadzirala vlada oziroma ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Produkcija energije bo opredeljena kot konkuren~na industrija. Njeno reguliranje spada pod “Urad za za{~ito konkurence”, ki ni upravi~en postavljati cen. Vsi vemo, da je nadzor cen proizvodnje elektrike nujen, saj struktura proizvodnje elektrike v Sloveniji ne omogo~a resni~ne konkurence med producenti. Obstoji `e zakon o cenah, ki predvideva, da morajo tudi poslovne enote v produkciji pridobiti vladni pristanek za svoje cene. To zakonsko dose`emo na dva na~ina: da ELES dobi nacionalni monopol za energetsko posredovanje in z povezovanjem elektroenergetskih podjetij na ELES z dolgoro~nimi SNE. Po osnutku energetskega zakona in zakona o vladi bo oddelek za energijo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti zadol`en za regulacijo energetskega sektorja8. To vladi omogo~a, da privoli v raven cen iz SNE, ki ga sklene ELES. SNE z letnim prilagajanjem cen, vklju~no z inflacijskim indeksiranjem, postane uporaben takoj, ko privatiziramo proizvodna podjetja. 246 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Elektrogospodarski sektor v Sloveniji do leta 2000 Obenem pa je tudi uporaben instrument za komercializaci-jo energetskih podjetij, ki ostanejo v dr`avni lasti. • SNE je potreben kot zagotovilo, da bodo tuji in doma~i investitorji dobili primerno povra~ilo za svoje investicije. SNE omogo~a, da investitor lahko vnaprej izra~una, kak{en bo donos investicije. Brez tega bo investitor gledal za nazaj, kak{no je bilo delovanje energetskega sektorja, ko so energetska podjetja do`ivljala resne finan~ne probleme. Energetska podjetja imajo namre~ slab imid` med ljudmi. • SNE in pritisk delni~arjev preko nadzornega odbora bosta mened`ment spodbujala k ve~ji storilnosti. Dohodke, ki so posledica pove~ane produkcije, lahko dobijo delni~arji ali pa jih obdr`i podjetje za nadaljnje investicije ali pove~evanje pla~. • Ko je SNE enkrat sklenjen, se mora vlada s svojim upravnim nadzorom cen umakniti (vsaj za obdobje, dolo~eno s pogodbo). To je tesno povezano s konkuren~nim zakonom in `eljo vlade po upravnem nadzoru tega sektorja. Raven cen, ki jo dolo~a SNE, je neposredna oblika uveljavljanja nadzora cen po na~elu omejevanja donosa (rate of return regulation). Cene bodo fiksne, osnovane na izra~unu stro{kov produkcije, ki bodo sedaj: i) operativni in vzdr`evalni stro{ki (O&M) in ii) amortizacijo osnovnih sredstev iii) davke na profit in iv) stro{ke kapitala = pla~ilo obresti za posojila plus pla~ilo dividend za lastni{ki kapital. Stro{ke kapitala lahko ocenimo na temelju pogajanj o sedanjem programu {irjenja. Pla~ilo za lastni{ki kapital bo ostanek od dohodka, potem ko bodo pravnani vsi drugi stro{ki. Natan~na raven dividend bo odvisna od u~inkovitosti delovanja, spretnosti v pogajanju za poceni posojila in sposobnosti mened`menta. Raven bo odvisna od predpostavk, ki zadevajo stopnjo donosnosti, ki jo bo zahteval investitor, da bo na trgu kupil delnice. S SNE bo to dokaj malo tvegana investicija, skoraj enaka dr`avnim obveznicam, vendar z dodatno prednostjo, da je za{~itena pred inflacijo. Vlada lahko {e zmeraj nadzira investicijsko dejavnost v proizvodnji elektrike preko sistema licenc za gradnjo novih elektrarn. Tehni~na regulativa v obliki standardov u~inkovitosti in okoljevarstva bo {e vedno potrebna. Izvajal jo bo oddelek za energijo in ministrstvo za okolje. ELES bo neposredno odgovoren za dolgoro~no planiranje proizvodnih in prenosnih zmogljivosti. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 247 Wolfgang Mostert 9 Za avtorjeva izraza “regulator” in “regulatory” je ve~inoma uporabljen izraz “upravni nadzor”, ki pa v tej to~ki postaja zavajajo~. Potrebno je upo{tevati, da je v mnogih dr`avah upravni nadzor energetike (skupaj ali lo~eno po sektorjih) zaupan posebnim neodvisnim organom z javnimi pooblastili, ki pa so izven politi~no domini-rane vladne strukture. Da opozorimo na to razli~nost, smo ponekod namenoma pustili izraz “regulator”, ki opozarja na to specifi~no funkcijo. “Regulatorji” so pogosto osebe z jasnim strokovnim, akademskim in javnim profilom. (Op. ur.) 10 Sedaj druga~e … (o novem zakonu o vladi). ELES in distribucijska podjetja bodo nadzirana s sistemom licenc ter nadzorom cen in storitev. Licence za prenos bo ELESu podeljeval oddelek za energijo. Bolj negotovo pa je definirati, kdo bo izdajal licence distribucijskim podjetjem, ko lokalne strukture {e niso natan~no dolo~ene. Tehni~na regula-tiva energetskega sektorja je zaupana oddelku za energijo/agenciji za energijo. Upravni nadzor9 Nujno je potrebno dolo~iti, kdo bo upravno nadziral cene in storitve. Gre za izredno tehni~no nalogo, ki zahteva poglobljeno poznavanje (elektro-) energetskega sektorja in specializirano znanje iz prava in ekonomije. Regulator bi se moral biti sposoben na enakopravni ravni dogovarjati z industrijo, da bi se izognili nesporazumom. Kako se lahko vzpostavi tak{na struktura znotraj institucionalnega in politi~nega sistema? ^e je regulator pisarna na oddelku za energijo pri agenciji za energijo, vidim pri tem dve te`avi: kontinuiteto odgovornosti in kontinuiteto tehni~nih spretnosti: Po Zakonu o vladi morajo {efi pisarn/oddelkov podati svoj odstop, ko nastopi nov minister10. ^e se regulator spremeni z vsako spremembo vlade, bo vsak nov regulator potreboval ~as, da se seznani z industrijo in njenimi problemi. Z nizkimi pla~ami v javnem sektorju bo te`ko privabiti in zadr`ati osebje z zahtevano visoko ravnijo pravnega in tehni~nega znanja. Ko bodo enkrat usposobljeni, bodo imeli visoko tr`no vrednost za zasebno industrijo, in jih bo mikalo oditi. Predlagam, da se tem problemom izognemo tako, da ocenimo mo`nosti vzpostavitve “Komiteja za nadzor cen in storitev”, ki ima na voljo regulatorno pisarno (s tri~lansko ekipo) v ministrstvu. Komite bi imenovalo ministrstvo za ekonomske odnose za dalj{e ~asovno obdobje. Predsednik naj bi bil pomemben poslovni ekonomist, njegov namestnik pomemben profesor prava, preostali pa so lahko strokovnjaki iz industrije in predstavniki potro{nikov. Komite bi odlo~al o pomembnih zadevah, pisarna pa naj bi obravnavala rutinska vpra{anja in bolj zapletene zadeve dajala v obravnavo komiteju. Komite naj bi omogo~al kontinuiteto odgovornosti in dolgoro~ne visoko strokovne inpute. Privatizacija in komercializacija Privatizacijska strategija obsega prodajo dr`avnih delnic podjetij za proizvodnjo energije in prestrukturiranje sredstev, kadar koli je to mo`no in ekonomsko koristno. Proces pre- 248 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Elektrogospodarski sektor v Sloveniji do leta 2000 strukturiranja se je `e za~el v distribucijskih podjetjih kot “dru`beni kapital”. V tem sektorju zna{a od 30 do 40 odstotkov celotne vrednosti premo`enja. V principu je mo`no prodajati delnice distribucijskih podjetij tako dolgo, dokler javni sektor ohrani ve~insko kontrolo. Spra{ujem se, ali je privatizacija “naravnih monopolov” nujna v okoli{~inah omejene absorpcijske sposobnosti doma~ega trga kapitala in mno`i~ne privatizacije proizvajalnih podjetij. Izogniti bi se morali temu, da bi “liberalizacija” industrije kon~ala v vla-dinih rokah, “naravni monopoli” pa postali zasebni, ker so privla~ni za “varne” investicije. V sektorju proizvodnje energije pri~akujem, da bo mogo~e v prihodnjih letih privatizirati samo hidroelektrarne. Predvidena privatizacija DEM11 (z mo`no vklju~itvijo SENG in SEL) bo dosedaj najve~ji privatizacijski projekt. Izdelani za~etni izra~un “dru`benega kapitala” po ocenah KPMG12 zna{a 1,5 milijarde DM in bo v celoti postal dr`avna last. ^etudi bi obstajale pravne osnove za kaj takega, bi zaposleni, biv{i zaposleni in njihove dru`ine lahko dobile le 4 odstotke tega kapitala s certifikati, ki jih imajo. Ocena o 1,5 milijarde DM je narejena na osnovi pravil slovenskih ra~unovodskih pravil, kot ga dolo~a postopek za proces prehoda. Mednarodni strokovnjaki ocenjujejo, da je knjigovodska vrednost celotnega premo`enja DEM precej ni`ja. Za~etne ocene, narejene po mednarodni metodologiji za nadomestilo ocene stro{kov in procentualno razvrednotenje premo`enja glede na starost in izrabljenost, se ustavijo pri knji`ni vrednosti 260 milijonov DM. Tr`na vrednost lastni{kega kapitala DEM, se pravi vsota, ki jo bodo pla~ali investitorji za DEM, je 260 milijonov DM neto sredstev in je dolo~ena z donosnostjo tega kapitala. S proizvodno kapaciteto DEM, ki jo dolo~ajo hidrolo{ki pogoji, je sposobnost zaslu`ka s stali{~a nizkih obratovalnih stro{kov hidroelektrarn – odvisna skoraj izklju~no od cene za kilovatno uro, kot jo ponuja SNE. V odvisnosti od donosnosti, ki je mo`na pod pogoji SNE, se lahko izka`e, da bo prodajna vrednost DEM vi{ja ali ni`ja od 260 milijonov DM. Nizka {tevilka knjigovodske vrednosti naj bi za zdaj slu`ila zgolj kot ilustracija. DEMov mened`ment bo napravil svoje lastne ocene. DEMovo ra~unovodsko osebje ima `e za sabo trening iz primerne metodologije, da to lahko opravi. ^etudi se izka`e, da je ni`ja {tevilka pravilna in priva-tiziramo le 49 odstotkov, bo privatiziranih 120 milijonov DM {e vedno veliko ve~ja vsota kot dosedanji najve~ji privatizacijski projekt na doma~i borzi – 70 milijonov DM za farmacevtsko podjetje LEK. S stali{~a verjetnega dohodka za javni prora~un je nizka ocena knjigovodske vrednosti DEM veliko razo~aranje. Vendar nizka vrednost omogo~a dve pomembni prednosti: 11 DEM: Dravske elektrarne, Maribor; SEL: Savske elektrarne, Ljubljana; SENG: So{ke elektrarne Nova Gorica. (Op. ur.) 12 Mednarodno revizijsko podjetje, ki posluje tudi v Sloveniji. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 249 Wolfgang Mostert 13 Elektrarne so bile financirane iz razli~nih investicijskih skladov, nazadnje iz “energetskega prispevka” preko Samoupravnih interesnih skupnosti. Ta kapital je bil v bistvu brez-pla~en in nepovraten. (Op. ur.) (i) daje DEM od samega za~etka primerno kapitalsko strukturo, kar pomeni primerno ravnote`je med lastni{kim kapitalom in zadol`itvijo, in (ii) dovoljuje postopno dvigovanje tarif, ki se pla~ujejo DEM, da se tako zmanj{a pritisk privatizacije na uporabnika: • Razmerje 60/40 med lastnim financiranjem in zadol`evan-jem je primerna struktura za podjetje, kot je DEM, kar je pravzaprav tisto, kar bomo imeli v nekaj letih. Knji`na vrednost 260 milijonov DM DEMovega premo`enja se bo pove~ala za 200 milijonov DM vrednosti z novimi investicijami, ki jih delno prispeva Evropska banka. Z nara{~anjem finan~nega dolga DEM za enak znesek bo knjigovodska vrednost celotnega premo`enja, ki bo pomenila knjigovodsko vrednost lastnega kapitala, ostala nespremenjena pri 260 milijonih DM. • Za za{~ito kupne mo~i potro{nikov bo politika tarif postopoma dvigovala tarife energije do DMS (dolgoro~nih marginalnih stro{kov) dobave. Za namene tak{ne politike je izredno ugodno, da je: i) letna zmogljivost energetske produkcije DEMa blizu maksimalnega dolgoro~nega fizi~nega potenciala obratov kljub stari opremi. ii) Sedanja vrednost premo`enja DEM je majhna, v prihodnosti pa se bo pove~evala z investicijami v obnovo in {iritev hidroelektrarn. Ker bo cenovna formula v SNE sestavljena iz razli~nih komponent, ki odsevajo fiksne in variabilne stro{ke proizvodnje energije, vklju~no z servisiranjem dolga in amortizacijo, bo cena za kilovatno uro v prvih letih veliko ni`ja kot tarifa na dolgi rok. Z novimi investicijami se bosta dvignila tudi servisiranje dolga in amortizacija kapitala. Spremeniti bomo morali svoje mi{ljenje o hidroelektrarnah kot cenenem na~inu produkcije. Dosedaj so se resni~ni stro{ki hidroelektrarn skrivali za brezpla~nim investicijskim kapitalom13 in podcenjevanjem, {e posebno zadnja {tiri leta. Po oceni izku{enj z zasebnimi elektrarnami v ZDA se bodo realni stro{ki kapitala gibali okrog 12 odstotkov letno. Predpostavimo, da bo knji`na vrednost DEMovega premo`enja po obnovi, recimo po desetih letih, narasla na 1,5 milijarde DM. Tedaj bodo stro{ki kapitalske komponente sami zna{ali 150 milijonov DM v letnih dohodkih, ki jih bo treba pla~ati DEM preko SNE z ELES. Kak{en u~inek bo imela privatizacija na podjetja? O~itno je, da se bo zmanj{ala neposredna intervencija ministrstva v mened`ersko svobodo. V vseh podjetjih bodo imeli prednost finan~ni vidiki odlo~anja pred in`enirskimi. Potrebno bo zmanj{ati {tevilo osebja z re`imom “zgodnjega upokojevanja”, 250 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Elektrogospodarski sektor v Sloveniji do leta 2000 da bi se zmanj{al dru`beni u~inek prestrukturiranja podjetja. Novi re`im mened`menta bo spodbujal fleksibilnost osebja in odgovornost. Mo`no je uvajanje nagrajevanja po u~inku s popusti pri nakupu delnic. V distribucijskih podjetjih bodo investicijske odlo~itve skrb-neje odsevale potrebe porabnikov. Potro{niki bodo imeli nove pravice in mened`ment novo svobodo, vklju~no s pristopom do financ zasebnega sektorja. 14 Podatek ni to~en. Dejansko so izdatki za elektri~no energijo v dru`inskem prora~unu zastopani z okoli 3 do celo 10 odstotki, s tem da je socialna struktura taka, da so stro{ki za elektriko relativno vi{ji pri dru`inah z ni`jimi dohodki. (Op. ur.) 3. DEL: IMPLEMENTACIJA Za funkcioniranje sektorja morajo tarife za energijo pri kon~nem potro{niku pokrivati vse ekonomske stro{ke dobave. Politi~no je to sila nepopularno med prebivalstvom in uradniki sektorja. Nih~e no~e pla~evati za blago ve~, kot je neko~. Splo{na korist in inflatorni u~inki, ki govorijo za dvigovanje cen elektrike, kot tudi industrijski policy u~inki so premalo poznani, zato je potrebno spro`iti veliko informacijsko kampanjo: • Kar zadeva u~inek cen na splo{no korist (dejanski nacionalni dohodek), moramo vedeti, da brezpla~nega kosila ni. ^e je blago na voljo pod ceno, se subvencije financirajo od kod drugod. Koristi, ki jih prebivalstvo pridobi iz nizkih cen elektrike, izgubi pri pove~anih davkih, pomanjkanju javnih storitev in nizki kakovosti dobave energije. Vzrok za to je, da energetska podjetja nimajo zadovoljivih sredstev za vzdr`evanje in {irjenje. Kot vemo, bi dvakratno ali trikratno pove~anje cen elektrike pove~alo gospodinjske izdatke za pribli`no 1 odstotek14. • Kar zadeva inflatorne u~inke, moramo vedeti, da inflacijo povzro~a preve~ denarja za premalo blaga. Pove~anje cen elektrike z ukinitvijo subvencij bo privedlo do kratkoro~nega skoka inflacije. Vendar pa to ne bo dvignilo stopnje inflacije v dalj{em ~asovnem obdobju. ^e umetno ohranjamo nizke cene, subvencije dvigujejo kupno mo~ prebivalstva, ki se poka`e v pove~anem povpra{evanju po drugih vrstah blaga in pripelje do rasti cen. Subvencije sicer lahko zni`ajo ceno dolo~enega blaga, vendar je u~inek tega na stopnjo inflacije enak ni~li. • Nizke cene elektrike so pomembno sredstvo industrijskega razvoja. Prav tako je pomembno, da so inputi za proizvodnjo na voljo po konkuren~nih cenah. Razlikovati moramo dva tipa industrijskih porabnikov – energetsko intenzivno industrijo, kjer stro{ki za energijo pomenijo ve~ kot 15 odstotkov produkcije, in druge, pri katerih je povpre~je okrog 1,5 odstotka, od katerega elektrika zajema le del. Energetsko intenzivno industrijo bi prizadelo EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 251 Wolfgang Mostert pove~anje tarif za elektriko in njihovo pre`ivetje bi bilo postavljeno pod vpra{aj. Nasprotno pa to ne bi ob~utno vplivalo na preostalo industrijo. Poiskati bomo morali postopnej{i prehod k tarifam, ki bodo bolj odra`ale stro{ke za energetsko intenzivno energijo. To je mogo~e z dolgoro~nimi SNE z ELES in postopnim dvigovanjem tarif. Rad bi opozoril na nevarnost, ~e bi hoteli spodbuditi tuje kapitalsko sodelovanje v energetsko intenzivni industriji s pomo~jo znatno subvencioniranih cen elektrike. Investitorji bodo gledali dolgoro~no. Vedeli bodo, da nizke cene ne bodo trajne v dr`avi, ki ima omejene naravne danosti za proizvodnjo poceni elektrike. Cenovno reformo mora spremljati reforma mened`menta v podjetjih. Pri tem lahko nudimo tehni~no pomo~ in nasvete. [e posebno distribucijskim podjetjem, da spremenijo svojo organizacijo v podjetje, namenjeno uporabnikom. Proces transformacije ne bo mogo~ brez aktivnega sodelovanja energetskih podjetij v Sloveniji. Sodelovanje ne bo brez te`av. Elektrogospodarstvo je po svoji naravi konzervativna. V vseh de`elah, kjer je pri{lo do velikega industrijskega prestrukturiranja in privatizacije – v zahodni Evropi, Latinski Ameriki in jugovzhodni Aziji – je spremembe omogo~il poli-ti~ni sistem. Izku{nje teh de`el so pokazale izredno sposobnost industrije za izvedbo sprememb in prilagoditev mened`erske strukture novim zahtevam. Brez dvoma bo tudi slovensko elektrogospodarstvo pokazalo enako prilagodljivost spremembam. Odpovejmo se ambiciji, da bi `e kar na za~etku storili vse brezhibno. Na tak na~in ne bi pri{li nikamor. Najpomembnej{a stvar v strate{kem mened`mentu ni izogibanje napakam, temve~ poznavanje prave smeri. Podobno kot Alice v ~ude`ni de`eli imamo izbiro, da se spotikamo v prihodnost, nagonsko in nenehno improviziramo, ali pa stremimo z jasno vizijo smeri. Vedno bo dovolj prostora za improvizacijo in popravke, vendar bomo imeli strukturiran okvir, ki bo znatno pove~al produktivnost transformacije. WOLFGANG MOSTERT je rojen leta 1950 na Danskem. Je diplomirani ekonomist in zgodovinar ter je predaval na univerzi v Aarhusu in na Poslovni {oli v Kopenhagnu. Dela kot neodvisni poslovni svetovalec za razli~ne mednarodne agencije, v zadnjem ~asu predvsem v srednji in vzhodni Evropi. V letu 1994 je opravil svetovalno nalogo za slovensko vlado o mo`nosti privatizacije dravskih elektrarn, po pogodbi z EBOR. Prevedel Samo [krbec 252 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Paul J. Dijkstra Od distributerja energije k dobavitelju energetskih storitev* EDON je eno izmed najve~jih podjetij za distribucijo, ki dobavlja elektriko (10 TWh), plin (3 Gm3), toploto (480 TJ), signale kabelske televizije ter z energijo povezane storitve. Elektriko ve~inoma proizvaja s pomo~jo vetra (50 MWe), z daljinskim ogrevanjem (56 MWE) in kogeneracijo (260 MWe; deloma s skupnimi vlaganji z veliko industrijo). Iztr`ek je leta 1994 presegel 2,7 milijarde guldnov. * Tekst je preveden iz “The Global Challenge” – 4. International Energy Efficiency & DSM Conference, SRC International Inc., Bala Cynwyd, 1995. UVOD Najpomembnej{a skrb na Nizozemskem je ~isto okolje, ki je obenem tudi motiv pri vseh ciljih izbolj{anja energetske u~inkovitosti in izvajanju programov var~evanja z energijo. V preteklih letih je okolje postalo pomemben dejavnik v procesih odlo~anja. Za uresni~evanje postavljenih ciljev je bilo vlo`eno veliko napora. Vendar je pred nami {e dolga pot, preden bodo dose`eni cilji, ki jih je nizozemska vlada zastavila do leta 2000 in 2010. Tabela 1 prikazuje pregled okoljevarstvenih ciljev, kot jih je oblikovala nizozemska vlada za delovanje javnih slu`b. V nizozemski okoljevarstveni politiki so {tevilni problemi in ciljne skupine. Za uresni~evanje nacionalnih ciljev so bili narejeni tile koraki: • Vlada je postavila {irok okvir in oblikovala specifi~ne cilje za posamezne probleme. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 253 Paul J. Dijkstra • Za vsako ciljno skupino so dolo~ene naloge, ki se oblikujejo z odprtim planiranjem v sodelovanju z zadevno ciljno skupino. Vsi ukrepi so specificirani v dogovoru in potrjeni z izjavo. • Za izvedbo naloge in tudi na~in izvedbe je odgovorna ciljna skupina. • Vlada s periodi~nimi poro~ili kontrolira napredek in u~inkovitost izvajanja. Tak sistem sporazumov in namenskih protokolov je v rabi `e nekaj let. Zajema {tevilne ciljne skupine, med njimi distributerje energije, in se je izkazal za dokaj uspe{nega. enota emisije v 1990 cilj za 2000 cilj za 2010 emisije CO2 109 kg 184 173 -177 emisije NOx 106 kg 576 238 - 243 60 - 120 emisije SO2 106 kg 207 75 - 90 50 - 100 Okoljevarstveni cilji na Nizozemskem glede CO , NO in SO , Nacionalni okoljski na~rt 2, Dec. 1993 2x 2 Tabela 2 prikazuje pregled okoljevarstvenih problemov na Nizozemskem in najpomembnej{e ciljne skupine. Samo po sebi je razumljivo, da so podjetja za distribucijo energije med tistimi ciljnimi skupinami, ki so pomemben vezni ~len pri ure-sni~evanju okoljevarstvenih ciljev. PROBLEMI: CILJNE SKUPINE: klimatske spremembe kmetijstvo zakislinjevanje industrija fertilizacija rafinerije diseminacija podjetja odstranitev trgovina na drobno motnje promet in transport izsuševanje potrošniki propadanje gradbeništvo komunalna podjetja vodno gospodarska podjetja Okoljski problemi in ciljne skupine 254 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Od distributerja energije k dobavitelju energetskih storitev Cilji, ki so oblikovani v povezavi s podjetji za distribucijo, so prvenstveno usmerjeni h klimatskim spremembam, kislemu dežju in ohranjanju energije. Osrednji element zastavljenih ciljev je zato zmanjšanje ogljikovega dioksida in v manjši meri zmanjšanje emisij dušikovega in žveplovega dioksida. Podjetja za distribucijo so svoje naloge in načine, kako jih bodo izvajala, zapisala v Načrtu za varovanje okolja. Podobno ima vsako podjetje za distribucijo svoj lastni načrt za varovanje okolja, v katerem so definirani in zapisani njihovi cilji. NAČRT ZA VAROVANJE OKOLJA Prvi načrt za varovanje okolja je bil narejen leta 1991. V njem so bili zapisani ukrepi zmanjševanja emisije ogljikovega dioksida za 9 Mt do leta 2000 v primerjavi z meritvami, opravljenimi leta 1990. Emisija dušikovega in žveplovega dioksida naj bi se zmanjšala na 0,9 milijarde ekvivalentov kislosti. Zamišljene ukrepe za dosego zgornjih ciljev lahko razdelimo v dve skupini. • Prva skupina ukrepov zadeva zmanjšanje povpraševanja po energiji. Cilji so bili oblikovani za zasebna gospodinjstva, gradbeništvo in industrijo z izjemo zelo velikih porabnikov. • Druga skupina ukrepov zadeva promocijo alternativnih metod pridobivanja energije. V ta namen so bili oblikovani cilji na področju kogeneracije toplote in energije (KTE) in obnovljivih energetskih virov, kot so energija vetra, energija iz biomase, energija iz smetiščnega plina, sončna energija itd. Leta 1994 je bila nacionalna okoljevarstvena politika posodobljena in njeni cilji izboljšani (glej tabelo 1). Delno zaradi uspeha prvega načrta za varovanje okolja in povečanega povpraševanja po energiji je bil za distribucijska podjetja leta 1994 izdelan drugi načrt za varovanje okolja, ki je temeljil na nacionalni okoljevarstveni politiki. Zmanjšanje emisije ogljikovega dioksida se je glede na postavljene cilje skoraj podvojilo, na 17 Mt, kisle emisije pa so se zmanjšale na 0,4 milijarde ekvivalentov kislosti. To drugo je bilo posledica nižje emisije od pričakovane, izmerjene leta 1990, po zaslugi že sprejetih ukrepov. Novi cilji temeljijo na številnih sprejetih ukrepih za zmanjševanje povpraševanja po energiji in dosego ekološko odgovornejše energetske produkcije. Te opcije so bile razporejene glede na stroške vsake prihranjene kilotone. Tabeli 3 in 4 prikazujeta pregled ciljev in stroškov. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 255 Paul J. Dijkstra Pri vsaki izmed opcij na tabeli 4 lahko dose`emo znatne prihranke energije. Seveda mnogi projekti postanejo profitabil-ni le dolgoro~no. Stro{ki teh projektov kot posledica ni`je porabe energije lahko prese`ejo ni`je cost benefits. Podjetja za distribucijo energije imajo izdatke z navajanjem potro{nikov na var~evanje z energijo. Ta podjetja uporabljajo za dosego ciljev razli~ne instrumente, kot so subvencije, popusti, organiziranje informativnih kampanj itd. Skladi, potrebni za financiranje na~rta, se polnijo z dopla~ili, ki jih distributerji nalagajo kon~nim porabnikom, prvenstveno porabnikom majhnih koli~in. Napajajo pa se tudi iz virov samih distribucijskih podjetij. Dopla~ila lahko dose`ejo vi{ino 2,5 odstotka dovoljene cene. Sedaj se pripravlja zakonodaja, ki bo legalizirala tak{en na~in dopla~il. Financiranje na~rta za varovanje okolja zahteva kapitalsko investicijo 370 milijonov NLG. Gospodinjstva Poslovne zgradbe Industrija Vsi porabniki skupaj Kogeneracija Daljinsko ogrevanje Druge inovativne tehnologije Smetiščni plin Skupna proizvodnja Obnovljivi viri Vsi ukrepi skupaj 1,8 1,3 5 1,1 |3,2 ~\6,2 5,9 ¦ l,6 Do j 9,1 1,7 ^^^^^B | 17 S 10 15 miljonov ton C02 Cilji zmanj{evanja emisij CO za nizozemske distribucijske dru`be 2 RAZVOJ V SMERI ENERGETSKIH STORITEV V zadnjih letih so se nizozemska podjetja za distribucijo energije z velikim entuziazmom lotila novih nalog za varovanje okolja, ki so povezane s proizvodnjo, distribucijo in porabo energije. Njihova vloga ima dva pomembna vidika: 256 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Od distributerja energije k dobavitelju energetskih storitev Prvi~, zmanj{evanje posledic proizvodnje, distribucije in porabe energije na okolje zahteva raz{iritev in poglobitev znanja in know-how na polju inovativnega prenosa energije. Tak{ne vrste znanja in know-how so bili v “starih” distribucijskih podjetih kaj poredkoma na voljo. Drugi~, vplivanje na povpra{evanje po energiji in njeno potro{njo je za podjetja za distribucijo energije nov izziv. Do pred nekaj leti je bil njihov glavni interes ve~inoma {irjenje zanesljive dobave produkta ter njegova varna vsakdanja raba. Kak{en je odnos porabnika do produkta, je bilo drugotnega pomena. Odnos dobavitelj/kupec ni presegel komuniciranja z mese~nimi ra~uni. Bilo ni nobene h kupcem usmerjene politike. Zaradi izvajanja na~rta za varovanje okolja so podjetja za distribucijo energije v zadnjih letih razvila {iroko paleto energetskih storitev in odkrila porabnika “za {tevcem”. Ve~ina distributerjev ima sedaj oddelek za tr`enje in prodajo. V zadnjih letih z dejavnostjo energetskih storitev opa`ajo pove~an iztr`ek. Skupaj z zgornjim razvojem dogodkov smo pri~a tudi po~asni liberalizaciji trga z energijo. Pri~akovati je, da bo posledica tega v bli`nji prihodnosti ve~ja konkurenca na tem trgu. Pritisk, ki spremlja ta proces, v veliki meri vpliva na razvoj energetskih storitev pri podjetjih za distribucijo energije. S ponudbo {iroke palete energetsko med seboj povezanih storitev ni temeljnemu produktu pridana samo nova vrednost, temve~ to daje nov pomen tudi odnosu s porabnikom. Razvijanje energetskih storitev, kot to po~nejo podjetja za distribucijo energije, je pomemben korak za ohranjanje bodo~ega polo`aja na trgu: • podjetja za distribucijo energije sili k razumevanju porabnikovih interesov, • ponuja mo`nost prehoda od delovanja, ki temelji na premo`enju, k podjetju z dodano vrednostjo, • dru`be sili, da se prilagodijo k porabniku naravnani kulturi, • daje vpogled, kako nastaja konkurenca, • oskrba s storitvami dodane vrednosti je dobrodo{el dodatek k profitom, ki nastajajo z dobavo energije, • dru`be za distribucijo energije sili, da nenehno pazijo na vsebino in organizacijo svojega osnovnega poslovanja. Zadnjo to~ko moramo gledati skupaj z drugim razvojem na podro~ju zakonske regulative. Dodatne reference na to temo sledijo v nadaljevanju. To je {e pomemben razlog ve~, da podjetja za distribucijo energije razvijajo svoje energetske storitve. Kot je bilo prikazano v uvodu, so podjetja za distribucijo energije prevzele odgovornost za zmanj{anje emisij tako imenovanih plinov “tople grede” ter kislih spojin. Za uresni~itev teh EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 257 Paul J. Dijkstra ciljev so podjetja oblikovala {irok spekter ukrepov, ki vplivajo na potrebe po energiji. Mnogi od teh ukrepov se nana{ajo na pove~ano energetsko u~inkovitost. Ob tem pa obstaja tudi {irok spekter opcij za dobavo energije. [tevilne od teh opcij lahko za`ivijo le s subvencijami ter nujnimi popusti in informativnimi kampanjami. Mnoge od opcij potrebujejo kljub subvencijam dolg ~as za povrnitev investicij. ^e je izvajanje teh opcij prepu{~eno zgolj komercialno usmerjenim dobaviteljem energetskih storitev, lahko pri~akujemo, da bodo ta podjetja izbrala le komercialno najbolj donosne drobce iz spektra. S tak{nim “posnemanjem smetane” bi podjetjem za distribucijo energije ostale le manj privla~ne opcije. V tem primeru izguba profitov od primarne dobave energije zaradi izbolj{av energetske u~inkovitosti ne bi bila kompenzirana s profiti, ki jih dajejo z energijo povezane storitve. Potrošniki 100 50 -SO -100 -150 --200 -B T 4 6 milijona ton CO2 Proizvodnja 100 50 -50 100 p A: Izbolj{anje rabe v gospodinjstvih B: Druge poslovne zgradbe C: Druga stanovanja D: Razsvetljava v poslovnih zgradbah E: Gretje/izolacija v poslovnih 1 en zgradbah F: Vsi ukrepi v industriji G: Izolacija stanovanj H: Ogrevanje stanovanj -200 46 D 8 F 10 r 12 milijona ton Cft A: kogeneracija - velika industrija B: kogeneracija - malaindustrija C: kogeneracija - mala industrija D: Incineratorji/inovativne tehnologije E: Distribucija toplote F: Bioplin/vodne elektrarne G: Elektrarne na veter Stro{kovne krivulje ukrepov okrajskega akcijskega na~rta EDON EDON je podjetje, ki deluje v severnem in vzhodnem delu Holandije. Njegov tr`ni dele` v celotni energetski distribuciji Nizozemske je pribli`no 13-odstoten. Najpomembnej{i podatki o podjetju so prikazani na tabeli 5. DELNI[KA DRU@BA EDON je sestavljena iz desetih horizontalno povezanih regionalnih podjetij za distribucijo energi- 258 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Od distributerja energije k dobavitelju energetskih storitev je. Ukvarjajo se z distribucijo elektrike in naravnega plina, ponekod tudi toplote in vode. Vsako od desetih podjetij skrbi na svojem podro~ju za celotno oskrbo z energijo. EDON ima tudi podjetje, ki je specializirano za vzdr`evanje sistemov vro~e vode in prostorskega ogrevanja v zasebnih gospodinjstvih. EDON ima v svoji sestavi podjetje, ki deluje na podro~ju distribucije radijskih in TV signalov ter telekomunikacij in nudi {irok spekter s tem povezanih storitev. Nedavno je EDON ustanovil novo podjetje, ki se posve~a gospodarjenju z odpadki. V omenjenem okviru je EDON aktiven tudi na tujem, v glavnem v vzhodni Evropi. Osnovni podatki o EDONu: Elektrika stranke povprečna poraba skupna prodaja 880 000 4291 kWh 1,463 mio. guldnov plin stranke povprečna poraba skupna prodaja 755 000 2732 m3 104 mio. guldnov kabelska televizija stranke skupna prodaja 489 000 89 mio. guldnov osebje zaposleni 3400 celotna prodaja 2704 mio. guldnov EDONOV RAZVOJ NA PODROČJU ENERGETSKIH STORITEV EDON je v zadnjih letih do`ivljal buren razvoj. V relativno kratkem ~asu se je razvil iz srednje velikega, vertikalno povezanega energetskega podjetja v enega najve~jih horizontalno povezanih podjetij za distribucijo energije na Nizozemskem. Pri~akovati je, da se bo v naslednjih letih tak{en razvoj nadaljeval. Sedanji proces sprememb v EDONu ima namen podjetje {e bolj pripraviti na liberalizacijo trga z EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 259 Paul J. Dijkstra energijo ter ga soo~iti s pri~akovanimi zakonskimi zahtevami s podro~ja distribucije energije. Lahko pri~akujemo, da bo v novo zakonodajo vklju~en pomemben element, ki bo omejeval postranske dejavnosti in tako podjetja za distribucijo energije postavil v konkuren~no tekmo z drugimi, zasebnimi podjetji. Obseg omejitev {e ni znan. Lahko pa domnevamo, da bodo zaobsegle znaten del energetskih storitev, ki jih sedaj nudijo podjetja za distribucijo energije. Poglejmo filozofijo tak{ne zakonodaje. V zadnjih letih so podjetja za distribucijo energije znatno raz{irila svojo dejavnost, ki ni neposredno povezana z dejansko distribucijo energije. Kot je razvidno iz Na~rta za varovanje okolja, je bila to v veliki meri posledica zahteve vlade. Projekt s podro~ja telekomunikacij, ki so ga za~ela izvajati podjetja za distribucijo energije, je bil izdelan na zahtevo vlade, z namenom spodbuditi konkuren~nost. Veliko podjetij za distribucijo energije se poleg svoje dejavnosti ukvarja tudi s kabelsko TV, odpadki itd. Zgornje pobude so imele za posledico tenzije na trgu, kjer so bile tradicionalno aktivne druge iniciative. Korenine teh ten-zij so v prepri~anju, da podjetja za distribucijo energije s svojo mo~jo lahko izrabijo polo`aj dobavitelja energije, kar bi seveda pripeljalo do nepravi~nega tekmovanja, toliko bolj, ker so podjetja za distribucijo energije prosta pla~evanja nekaterih davkov. Zgoraj opisane okoli{~ine skupaj z nadaljnjo liberalizacijo vodijo k ve~ji konkuren~nosti na poslovnem podro~ju dobave energije, kar je EDON prisililo k preu~itvi celotne svoje strukture. Preu~itev je pripeljala do definiranja tehle funkcij za energetski sektor v EDONu: Upravljanje mre`e Funkcija obsega na~rtovanje, in{taliranje in gospodarjenje z elektri~no, plinsko in toplotno mre`o ter odpravljanje napak na njej. Pri~akovati je, da bo z upravljanjem mre`e EDON ohranil tudi svoj monopolni polo`aj na liberaliziranem trgu. Primarni cilj upravljanja mre`e je uveljaviti najni`jo mo`no stro{kovno raven, tak{no, ki ostaja v okvirih omejene vrednosti glede na kakovost ponujenega produkta. Dobava energije Funkcija vklju~uje pridobivanje in prodajo energije, upravljanje dobavnih pogodb, od~itavanje {tevcev, po{iljanje ra~unov in zbiranje informacij o porabnikih. Na povsem liberaliziranem trgu bo ta funkcija podvr`ena konkurenci s preostalimi 260 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Od distributerja energije k dobavitelju energetskih storitev dobavitelji energije. ^e ne bo kombinirana z drugimi storitvami, bo konkuren~nost te funkcije omejena zgolj na ceno produkta. Primarni cilj oskrbe z energijo je dobava kar najve~je mo`ne koli~ine energije po najni`ji mo`ni ceni na enoto produkta. Preskrba storitev dodane vrednosti Funkcija obsega razvoj, dobavo in oskrbo z energijo povezanih storitev ter produkte glede na: • u~inkovito uporabo energije (t. j. izbolj{ave z u~inkovitej{imi stroji, ukrepi in procesi), • u~inkovito konverzijo energije (t. j. kogeneracijo, toplotne ~rpalke in gorilne celice), • uporabo obnovljivih virov energije (t. j. veter, sonce, bio-masa, smeti{~ni plin itd.), • varno uporabo energije (t. j. zakonodaja in postavljanje pravil, nadziranje in certifikati). Poglavitni cilj storitve dodane vrednosti je: • uveljaviti najni`ji ra~un za energijo za potro{nika, • dose~i vi{jo raven potro{nikovega zadovoljstva, • zmanj{ati emisijo ogljikovega dioksida, • pove~ati prihodek. Organizacija EDONa bo v kratkem podrejena zgoraj opisani strukturi. To pomeni, da bo osnovna poslovna usmerjenost desetih regionalnih distribucijskih podjetij upravljanje mre`e in dobava energije. To bo trajalo tako dolgo, dokler bodo podjetja za distribucijo energije imela monopolni polo`aj dobavitelja energije. Druge dejavnosti s podro~ja energetskih storitev pa bodo v rokah lo~enih podjetij, ki bodo delovala kot individualne korporacije, vklju~ene v EDON. EDON IN NJEGOVE ENERGETSKE STORITVE Nove iniciative bodo dale trgu na razpolago {tevilne obsto-je~e produkte in storitve, od katerih so najpomembnej{i: Kogeneracijski sistem V zadnjih letih je bilo porabnikom posojeno skoraj 300 kogeneracijskih sistemov na naravni plin (piston engines) s celotno instalirano zmogljivostjo 70 MWe ter plinskih turbin s celotno (instalirano in na~rtovano) zmogljivostjo 840 MWe (v EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 261 Paul J. Dijkstra skupnih vlaganjih s porabniki). To je kogeneracijski sistem naredilo za enega najuspe{nej{ih EDONovih produktov. Med razpravo o kogeneraciji in okrajnem ogrevanju bo predstavljen poseben referat o tej temi. Energija vetra V okviru na~rta za varovanje okolja si je EDON zadal nalogo dose~i celotno instalirano zmogljivost 100 MW energije vetra do leta 2000. Sedaj deluje ali je v gradnji 65 MW. Na podro~ju energije vetra bo vzpostavljen park za lizing turbin, predvsem posameznim kmetom. Javna razsvetljava Podjetje ima ekstenziven know-how na podro~ju planiranega razvoja razli~nih funkcij javne razsvetljave. Poleg tega ponuja tudi razli~ne finan~ne opcije. To je trg prvenstveno mestnih in pode`elskih oblasti. Pogodbeno izbolj{evanje energetske u~inkovitosti Prvi previdni koraki na podro~ju pogodbenega izbolj{evan-ja u~inkovitosti (Performance Contracting) so bili narejeni {ele pred kratkim. Pri~akovati je, {e posebno v industriji in grad-beni{tvu, da se bo trg za te storitve {iril. Tudi zato, ker bodo cene energije rasle zaradi uvajanja tako imenovanega ekolo{kega davka. Lo~eno od zgoraj omenjenih produktov in storitev, ki jih EDON ponuja na komercialni podlagi, bo iniciativa energetskih storitev prevzela tudi naloge, ki so s komercialnega stali{~a manj donosne. To zadeva naslednje: Storitve trga porabnikov in razvoj produkta. Razvoj produktov in storitev za doma~o rabo, gradbeni{tvo ter srednja in mala podjetja. To zadeva predvsem svetovanje, kako uporabljati energijo, organizacijo kampanj za var~evanje energije in subvencioniranje programov, ki bodo potro{nike uvajali v rabo naprav z nizko porabo energije. Ponujene so tudi storitve v gospodarjenju z energijo. Zgornje produkte in storitve je prvenstveno razvilo podjetje za energetske storitve in jih dajejo na trg regionalna podjetja za distribucijo energije s fran{izo. – Tehni~ni produkt industrijskega trga in razvoj storitev. Razvoj produktov in storitev za industrijo in inovativno konverzijo energije. To zadeva predvsem raziskavo inovativnih 262 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Od distributerja energije k dobavitelju energetskih storitev tehnologij in konverznih tehnik, kot so: ekspanzija naravnega plina, absorpcijsko ohlajanje, fotovolta`na solarna energija, toplotne ~rpalke, gorilne celice itd. Struktura novega EDONovega podjetja za energetske storitve je prikazana na sliki 1. Strokovna in administrativna podpora Nadzor podatkov Pregled kvalitete ZAKLJUČEK EDON je prepričan, da se bodo z zlitjem vseh obstoječih energetskih storitev v novem podjetju pojavile nove tržne možnosti, ki bodo silile k nastajanju novih priložnosti. Podjetje bo začelo delovati na trdnih temeljih z dobro izobraženim osebjem. V zadnjih letih smo z računom odkrili potrošnika in njegove potrebe. Na tem področju je še veliko možnosti za k potrošniku usmerjeno kulturo. Ko bo Podjetje za energetske storitve izvedlo načrt za varstvo okolja, bo naše že sedaj lepo spričevalo izpolnjeno tudi z lepimi ocenami za rešitve bodočih problemov. To novo podjetje je v polnem razcvetu in že nekaj časa imamo prek njega čvrst položaj na tržišču. Tako smo popolnoma opremljeni, da ubranimo našo prednost pred konkurenti. PAUL J. DIJKSTRA je zaposlen v nizozemskem energetskem podjetju EDON Prevedel: Samo [krbec EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 263 Max Welling EDON: Potro{nikov input v celovito na~rtovanje energetike* UVOD Na Nizozemskem obstaja razmejitev med proizvajalci in distributerji energije. EDON je eno izmed najve~jih podjetij za distribucijo, ki dobavlja elektriko (10 TWh), plin (3 Gm3), toploto (480 TJ), signale kabelske televizije ter z energijo povezane storitve. Elektriko ve~inoma proizvaja s pomo~jo vetra (50 MWe), z daljinskim ogrevanjem (56 MWE) in kogeneracijo (260 MWe; deloma s skupnimi vlaganji z veliko industrijo). Iztr`ek je leta 1994 presegel 2,7 milijarde guldnov. Delni~arji nizozemskih podjetij za distribucijo energije so vladna telesa. Kot posledica tega so politi~ni cilji odlo~ilnega pomena za delovanje teh podjetij. Sedanja politi~na agenda je ve~inoma usmerjena k zmanj{evanju emisije CO . Ener-2 getski sektor se je obvezal uresni~evati ta nacionalni cilj skupaj s stimuliranim var~evanjem energije. Na prvi pogled se zdi tak{en cilj v neposrednem nasprotju z nekim bolj znanim namenom: kar najbolj ekonomi~no dobavo energije v okviru dolo~enih kvalitativnih omejitev. Zaradi tega se var~evanje z energijo takoj prevaja v zmanj{evanje prodaje energije s hkratnim pove~evanjem cen zaradi izvajanja programov povpra{evanja ali investiranja v energetsko u~inkovitej{e in dobavne ukrepe. 1. REZULTATI NIZOZEMSKE [TUDIJE CNE EDON dela raziskave, da bi na{el (nove) koncepte in instrumente za uskladitev teh paradoksalnih in dolgoro~nih ciljev. V * Tekst je preveden iz “The Global Challenge” – 4. International Energy Efficiency & DSM Conference, SRC International Inc., Bala Cynwyd, 1995. Mednarodno uveljavljeno kratico CNE, ki je okraj{ava za Integrated Resurce Planning oz. integralno na~rto-vanje virov smo v skladu s poslovenjenjem termina v ~lanku M. Tom{i~a in A. Klemenca “Globalni trendi v sodobni energetiki”, objavljenem v tej {tevilki ~asopisa, zamenjali s CNE, slovensko okraj{avo za celovito na~rtovanje energetike. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 265 Max Welling sodelovanju z Dutch Generating Board (Sep) je opravil integrirano {tudijo virov, kajti integrirano planiranje virov vklju~uje vse opcije oskrbe. V {tudiji so bili cilji integriranega planiranja virov (CNE) opisani kot simultano uravnote`enje ukrepov dobave energije in povpra{evanja na temelju izena~enja, da bi pove~ali cenovno u~inkovitost dobave elektrike in hkrati dosegli, da bi energetske dru`be uresni~evale nacionalne okoljevarstvene cilje. V primerjavi z razmerami, kjer CNE ni bilo uporabljeno, so glavni rezultati {tudije tile: • CNE lahko izbolj{a cenovno u~inkovitost temeljne dejavnosti energetske industrije, • CNE lahko izbolj{a u~inkovitost, ki omogo~a uresni~evanje nacionalnih okoljevarstvenih ciljev, • CNE lahko pripelje do znatnih ugodnosti za okolje brez pove~anja stro{kov dobave elektrike, • CNE zahteva, da producenti in distributerji izmenjujejo informacije o svojih na~rtovanih dejavnostih in potrebah po virih. Na podlagi tak{nih zaklju~kov je pomembno dalje razvijati konsenz o vlogi in dejavnosti CNE na Nizozemskem. Navdihnil je {tiri stranke, tako z dobavne strani (Sep, EPON) kot z dis-tributerske strani (NUON, EDON), da si prizadevajo CNE vklju~iti v svoje vsakodnevno delovanje. 2. POTRO[NIKOV INPUT V CNE Procesi celostnega na~rtovanja energetike ne zahtevajo sodelovanja le proizvajalcev in distributerjev, temve~ tudi potro{nikov. Potro{niki so bili predolgo obravnavani kot avtonomni kon~ni porabnik energije in naslov, kamor so se po{iljali ra~uni. Sprememba tak{nega videnja zahteva od energetskih podjetij znaten napor. Kot prvo zahteva razumevanje, kaj potro{nik kot potencialni udele`enec tak{nemu partnerstvu lahko ponudi. Diskusija o potro{nikovem inputu v celostno na~rtovanje virov je usmerjena k perspektivi potro{nika. Izziv za strokovnjake energetskih podjetij je odkriti inpute ter temu primerno prilagoditi svoje aktivnosti, ki bi kar naju~inkoviteje udejanjile cilje podjetij. Obravnavali bomo prvih pet glavnih inputov. 1.1. Potro{nikove potrebe Porabniki energije imajo kar precej potreb, kot je na primer potreba po suhi obleki, topli hi{i in hladnem pivu. Vse te potrebe lahko posplo{imo v skupni imenovalec udobja. Nenavadno je, da vse te potrebe na splo{no ne vklju~ujejo 266 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI EDON: Potro{nikov input v celovito na~rtovanje energetike nobene posebne oblike energije. Tukaj se ponuja poslovna prilo`nost energetskim podjetjem za integrirano planiranje virov, da potro{nikove potrebe zadovoljijo s tak{no me{anico dobave energije in opcij povpra{evanja, ki je najbolj{a za ures-ni~evanje ciljev energetskih podjetij. Prilo`nosti so lahko te: • Obstajajo potro{niki (ali tr`ni segmenti), ki ne zahtevajo nenehne razpolo`ljivosti oblik energije, ~e so njihove potrebe bile zadovoljene; to je prilo`nost za krivuljo porabe, da {e dalje optimizirano uporablja infrastrukturo preskrbe. • Obstajajo potro{niki, ki ne zahtevajo izrabe minimalne koli~ine energije za zadovoljitev svojih potreb; to je prilo`nost za var~evanje z energijo in zavezanost energetskega sektorja za nacionalne okoljevarstvene cilje. • Obstajajo potro{niki, ki ne postavljajo pod vpra{aj uporabe dolo~ene vrste energije, ~e so zadovoljene njihove potrebe; to pomeni optimalno uporabo energetsko razli~nih naprav in procesov. Lahko gremo {e korak naprej: potro{niki na Nizozemskem morajo sedaj kupovati elektri~ne su{ilnike za obleko, hladilnike in plinske ogrevalne sisteme, da zadovoljijo svoje potrebe. Na tak{en na~in potro{niki delujejo kot dobavitelji, da zadovoljijo svoje potrebe. To daje energetskim podjetjem poslovno prilo`nost, da od potro{nikov prevzamejo ta zadnji del preskrbe. Potro{nikom lahko ponudijo, da bodo za njihovo gospodinjstvo energetsko poskrbeli skupaj z (nekaterimi) aparati. Realni vtis ka`e, da se vloga energetskih podjetij lahko iz dobavitelja nekaterih oblik energije drasti~no spremeni v dobavitelja udobja. Tak{ne vrste servis seveda zahteva nove vrste pogodb in tarif. Namesto ra~una za energijo bodo potro{niki pla~evali ra~un za udobje, ki bo neodvisen od uporabljene oblike energije, koli~ine porabljene energije in na~ina, kako je bila energija proizvedena. Primer iz prakse: Potro{nik (vodno podjetje) v oddaljenem predelu potrebuje energijo za odpiranje in zapiranje vrat. Potro{nik ne zahteva dobave elektrike niti nujnih vlaganj v infrastrukturo, ki bi omogo~ila dobavo elektrike. EDON je potro{nikove potrebe zadovoljil s samostojnim solarnim energetskim sistemom. Stro{ki tak{ne re{itve so znatno ni`ji. Obenem pa je EDON izpolnil tudi svoj prispevek k okoljevarstvenim ciljem. 1.2. Potro{nikova percepcija oblik energije Nekajdesetletna uporaba energije je pri potro{nikih oblikovala osebno percepcijo posameznih oblik energije. ^e EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 267 Max Welling potrošnik nima osebne izkušnje z določeno obliko energije, si mnenje ustvari na osnovi splošnih informacij. Takšne informacije so lahko zastarele ali poenostavljene. Potrošnikova per-cepcija je element v procesu odločanja obenem z upoštevanjem uporabe energetskih oblik in udeleženosti v programih CNE. Potrošniki ponudijo energetskemu podjetju svoje (pozitivne ali negativne) subjektivne percepcije, ki jih ta uporabi kot element pri optimizaciji procesa. Za ilustracijo dva primera. Primer 1. Nekateri potrošniki so izredno navezani na “plin” kot energetsko obliko za kuhanje, ker je (v primerjavi z elektriko) viden plamen in se segrevalni proces začne takoj. Niso se pripravljeni odpovedati temu “udobju”. Primer 2. Preporod daljinskega ogrevanja na Nizozemskem v osemdesetih je povzročil obilico člankov v časopisih, ki so poudarjali negativno podobo takšnega ogrevanja. V zadnjih letih se je podoba spremenila v pozitivno. Vendar se celo danes pri obravnavanju takšnega ogrevanja v tisku še pojavijo zastarele, negativne ocene, ki negirajo novejše in pozitivne sodbe uporabnikov takšnega ogrevanja. Posamezne percepcije oblik energije omejujejo ali stimulirajo svobodo energetskih podjetij v procesu optimizacije CNE. Percepcije ustvarjajo ovire potrošnikovi pripravljenosti za sodelovanje v programu povpraševanja in sprejetje alternativnih energetskih oblik. Takšen prag je še posebno težavno premagati na novopozidanih področjih, ker so v trenutku odločanja novi stanovalci še neznani. V takšnem primeru njihova mnenja zastopa občina ali investicijski sklad na način, kot ga vidi sam. Dejanska percepcija novih prebivalcev postane tako nepomembna. 3. RAČUN ZA ENERGIJO Na Nizozemskem vsi rezidenčni porabniki ter večina nerezidenčnih plačuje vsak mesec določeno količino denarja vnaprej. Nizozemskim potrošnikom je všeč, da je celoten znesek razdeljen na dvanajst delov in da vedo, koliko morajo plačati vnaprej vsak mesec. Številni potrošniki izberejo mesečno plačevanje, da tako prihranijo denar (energetsko podjetje kot varčevalna banka), kajti če plačajo preveč, jim to povrnejo. Električne, plinske in toplotne števce odčitavajo enkrat na leto, čemur sledi dejanski račun za energijo. To pomeni, da je večina nizozemskih potrošnikov soočena le enkrat na leto s posledico porabljene energije. Kaže, da je 268 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI EDON: Potro{nikov input v celovito na~rtovanje energetike absolutna vi{ina letnega ra~una za {tevilne potro{nike relativno nepomembna, ~e so dele`ni povra~ila. Ra~un za energijo je za povpre~nega porabnika na Nizozemskem med najni`jimi v Evropi. ^e predpostavimo, da je vrednost energije enaka tako za nizozemske kot za druge evropske potro{nike in da je vrednost energije enaka najvi{jemu evropskemu ra~unu za energijo, lahko re~emo, da nizozemski potro{niki pla~ujejo za energijo znatno manj, kot je zanje vredno to blago. To pomeni, da ima za potro{nika ra~un za energijo manj{i pomen v primerjavi z njeno vrednostjo. V okviru CNE prina{a tak{no obna{anje energetskim podjetjem nekaj ovir in tudi prilo`nosti. Potro{nikova percepcija ra~una in njegova pogostost zmanj{ujeta mo~ finan~nega argumenta, ki bi potro{nike prepri~al, naj spremenijo svoje obna{anje. Dejstvo, da ra~un za energijo vklju~uje tudi {tevilne ob~inske davke, {e bolj prikriva njegov vpliv na spremembo obna{anja. Po drugi strani ta vidik daje energetskim podjetjem proste roke, da poljubno spreminjajo cene in koli~ino. Da le ne pride do znatnega pove~anja. Posledica tega je, da je za energetska podjetja postalo nepomembno, da ostaja nizka cena na enoto energije {e naprej njihov glavni cilj. ^e na tak na~in gledamo na ra~un za energijo, potro{niki opozarjajo energetska podjetja, da obstajajo segmenti, ki so in niso ob~utljivi za finan~ne argumente (pripravljenost spremeniti obna{anje pri energiji z namenom zmanj{ati ra~un zanjo). Ta zadnja skupina sili energetska podjetja k razvijanju druga~nih programov povpra{evanja, s katerimi vplivajo nanjo. Vplivanje na potro{nike: naravni moment, ki deluje v prid energetskim podjetjem. Drugi programi so lahko namenjeni obdobjem, ko se potro{nik odlo~a za investiranje v naprave, ki izkori{~ajo energijo. Potro{niki kupujejo nove naprave predvsem zaradi treh razlogov: • da jih zamenjajo za stare, • zaradi selitve, • ker si ho~ejo pove~ati udobje (nove ali dodatne naprave). To so odli~ne prilo`nosti za prepri~evanje potro{nikov, naj kupijo energetsko u~inkovito in/ali prilagodljivo napravo. Tak{ni trenutki zahtevajo pozornost, saj se pojavijo le vsakih x let. Energetsko podjetje si ne more privo{~iti, da bi jih spregledalo, ker so sicer izgubljeni za leta. Nakup nove naprave zahteva znatno koli~ino denarja. Ve~ina potro{nikov mora za tak{en nakup var~evati ali si denar sposoditi. Zato postanejo potro{niki sprejemljivi za programe povpra{evanja, ki ciljajo na zmanj{anje njihovega finan~nega `rtvovanja. Izku{nje na Nizozemskem so pokazale, da finan~na spodbuda spodbuja k nakupu energetsko u~inkovitej{ih naprav. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 269 Max Welling Pri svojem odlo~anju/procesu nakupa potro{niki dajejo energetskim podjetjem bolj ali manj naravne mo`nosti za uveljavitev programov CNE. Za energetska podjetja je izziv identificirati potro{nika in trenutek, ko se ta odlo~a. Ko je identifikacija opravljena, je treba ponuditi program, ki vklju~uje tiste spodbude, ki so za posameznika zanimive. Stro{kovno u~inkovite spremembe so odvisne od sposobnosti soo~anja energetskih podjetij s temi izzivi. 4. RAZNOVRSTNOST PRI POVPRA[EVANJU PO ENERGIJI Vsak potro{nik ima svoje potrebe. Potro{niki, ki imajo enako potrebo, morda no~ejo isto~asno njene izpolnitve. Z drugimi besedami: kon~na poraba se pri potro{nikih razlikuje. Prav tako je zahteva po energiji za isto kon~no porabo razli~na pri razli~nih potro{nikih. Povpra{evanje po energiji tako ni ~asovno homogeno. Za vzorec povpra{evanja so zna~ilne rasti in padci. To pomeni, da je v dolo~enem trenutku vpliv programa CNE zelo razli~en. Morda je s programi CNE dovolj dose~i dolo~en tr`ni segment in nekoristno zajeti celoten trg. Heterogenost, ki jo ponujajo potro{niki, energetskemu podjetju omogo~a: • da s svojimi programi CNE postre`e dolo~eni skupini potro{nikov, dolo~eni kon~ni porabi in/ali dolo~enemu ~asovnemu trenutku (tr`ni segment), • da svoje napore pri opcijah ponudbe in povpra{evanja omeji z optimalno uporabo komplementarnosti opcij. Bolj ko energetska dru`ba profitira s temi elementi, ekono-mi~neje lahko naravna svoje cilje. 5. ZAKLJU^EK Diskusija je pokazala, da je potro{nik zbirka posameznikov. Vsak ponuja v proces integriranih virov lastne inpute. Energetska podjetja si pri svojem delu zastavljajo celo vrsto ciljev. Energetsko podjetje mora izrabiti ponudbo potro{nikov v smislu dodatnih zna~ilnosti inputov kot tudi podobnost med inputi posameznih potro{nikov. Obenem se mora izogniti koliziji z omejitvami, ki jih prina{ajo inputi. 5.1. Prisvojitev programov Zgoraj opisani izzivi so velikega pomena, kajti potro{niki niso stroji, ki bi jih energetska podjetja neposredno kontroli- 270 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI EDON: Potro{nikov input v celovito na~rtovanje energetike rala. Potro{niki se odlo~ajo sami, energetska podjetja pa morajo na proces odlo~anja vplivati z oblikovanjem pravih programov CNE. Kot je pokazala EDONova {tudija CNE, je ocena razvoja dejanske udele`be potro{nikov zelo pomembna pri odlo~anju o izbiri pravega programa. Razvoj udele`be v programu se imenuje “prisvojitev”. Da bi oblikovali krivuljo prisvojitve, je na voljo premalo podatkov, ker so se energetska podjetja {ele nedavno osredo-to~ila na potro{nike in ker se programi povpra{evanja nenehno spreminjajo. [tudija prisvojitvenih krivulj temelji na podatkih iz ankete. 5.2. Metoda za oblikovanje prisvojitvenih krivulj Splo{no je sprejeto, da se proces uveljavljanja novega produkta na trg opisuje z ES krivuljo. V {tudiji je bilo odlo~eno, da bo oblikovanje S-krivulj prisvojitve sestavljeno iz {tirih period. Anketa je vsebovala vpra{anja, ki temeljijo na izjavah o pripravljenosti kupcev za sodelovanje v programih CNE. Raziskovala je odziv trga na vsak predstavljeni program, kar je bilo prevedeno v odstotke. Udele`eni porabniki so lahko odgovorili “DA”, “MORDA”, “NE VEM”, “NE”. Oblika S je bila sestavljena iz anketnih odgovorov takole: Na za~etku se prilagoditvena S-krivulja za~enja z 0 %. V prvem obdobju prilagoditvena krivulja vklju~uje tiste porabnike, ki so relativno najbolj pripravljeni sprejeti program DSM. To so kupci, ki so odgovorili z “DA” in obenem na~rtujejo var~evalne ukrepe pri energiji in/ali imajo (zelo) pozitiven odnos do okolja. V drugem obdobju prilagoditvene krivulje so tisti kupci, ki jih lahko ozna~imo za zgodnje adoptante. Po zgornji skupini so ti porabniki najbolj pripravljeni sodelovati v programih CNE. Zgodnji adoptanti se nana{ajo na tiste potro{nike, ki so odgovorili z odlo~nim “DA”. V tretjem obdobju so tisti, ki so odgovorili z “MORDA”. Sprva ne bodo sprejeli programa DSM, vendar jih je z relativno majhnim naporom lahko prepri~ati o udele`bi. Naslednje in zadnje obdobje vklju~uje tiste potro{nike, ki so odgovorili z “NE VEM”. V primerjavi s prej{njo skupino je potreben ve~ji napor in ve~ ~asa, da jih prepri~amo. Anketa je temeljila na predpostavki, da rezultat dolo~a raven prisvojitvene krivulje v ~etrtem letu. Vsi ti so porabniki, od katerih se pri~akuje, da bodo sprejeli program CNE, kar je enako 100 % potencialnega trga minus potro{niki, ki so na anketna vpra{anja odgovorili z “NE”. Potro{nikov, ki so odgovorili z “NE”, program ne more dose~i, in zato morajo biti izklju~eni iz maksimalnega {tevila mo`nih adoptantov za program. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 271 Max Welling 5.3. Vidiki prisvojitve Uporaba zgornje metode {e vedno pu{~a dovolj prostora za debato in interpretacijo. Prisvojitvena krivulja mora biti na primer povezana z drugimi vidiki. Ta krivulja je specifi~na za natan~no dolo~en program, ki cilja na natan~no definiran tr`ni segment. Drug program in/ali drug tr`ni segment bo imel za posledico druga~no prisvojitveno krivuljo. Letni tr`ni segment je le del celotnega segmenta, ker se naprave zamenjajo le nekako vsakih deset let. Potencialna velikost je tako 10 % segmenta plus rast segmenta. Ve~ina programov nima `ivljenjske dobe v letih. Po prvem letu se izbolj{ajo manj optimalni elementi. To pomeni, da je bil ustvarjen popolnoma nov program in se mora zato ugotavljanje prisvojitve za~eti znova. Napoved prisvojitve zahteva nadziranje dejanske udele`be, da bi lahko prilagajali napoved in u~inkovitost izvajanja programa. Tak{nega fidbek mehanizma obi~ajno ni in je te`aven. ^e pa obstaja, omogo~a izbolj{anje kakovosti programa. Zelo te`ko je vklju~iti trende, kot je na primer dvig okoljevarstvene zavesti potro{nikov. 6. POVZETEK Kot je prikazano, si EDON prizadeva uresni~iti dva cilja: “kar najbolj ekonomi~no dobavljati energijo” in obenem “zmanj{ati prodajo energije”, kar se zdi, da je v medsebojnem konfliktu. [tudija CNE je pokazala, da je paradoks lahko razre{en, ~e sta zadevni stranki pripravljeni izmenjavati informacije in sodelovati. Kriti~na za uspeh CNE je sprememba stali{~ energetskih dru`b do potro{nikovih potreb po energiji. Do sedaj je bil potro{nik obravnavan kot avtonomen kon~ni porabnik. Raziskava CNE je pokazala, da je na potro{nikovo potrebo po energiji mo`no vplivati na strukturalni na~in. Ta razprava je pokazala, da je dejanski potro{nik zbirka posameznikov, od katerih vsak daje svoje inpute energetskemu sektorju. To pomeni, da trg ni homogen, temve~ je razdeljen v tr`ne segmente, na katere merijo z ve~jo cenovno u~inkovitostjo razli~ni programi. Najve~ja negotovost pri ocenjevanju vpliva programa je udele`ba potro{nikov/tr`nega segmenta. Prisvojitvena krivulja odseva potro{nikovo sprejemanje programa CNE v dolo~enem obdobju. Sedaj je za oblikovanje prisvojitvene krivulje na voljo premalo podatkov, saj so se energetska podjetja {ele nedavno za~ela zanimati za potro{nika in se programi povpra{evanja 272 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI EDON: Potro{nikov input v celovito na~rtovanje energetike pogosto spreminjajo. S povezovanjem S-oblike prodiranja produkta in anketnih odgovorov smo lahko izdelali oceno prisvo-jitvene krivulje. MAX WELLING je zaposlen v nizozemskem energetskem podjetju EDON Prevedel Samo [krbec EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 273 Joerg Zoellner Tr`enje “ekovatov” po strategiji vodenja porabe UVOD Mednarodni konferenci v Montrealu in Riu sta svetovne industrijske dr`ave prisilili k uvedbi dinami~nih ukrepov za var~evanje z energijo in s tem za ob~utno zmanj{anje emisij CO . 2 V tradicionalnem okviru delovanja energetskih dobaviteljev, to je v oskrbi stanovanjskih naselij z energijo za ogrevanje in za sisteme za ogrevanje vode, je treba dati poseben poudarek spremembam za zmanj{evanje emisij CO . Osnovna ideja je, 2 da mora toplota, ki se proizvede v kaki stavbi, v tej stavbi ostati tako dolgo, kot je le mogo~e: z drugimi besedami, energijo moramo uporabljati pametneje in var~neje, ne da bi pri tem ogrozili kakovost `ivljenja potro{nika. To pomeni, da je za gospodinjsko-potro{ni{ki sektor potrebna strategija VP, ki var~uje primarno energijo in tako zmanj{uje emisije CO z inteligentno porabo elektrike za 2 ogrevalne namene (slika 1). To rabo elektrike bomo imenovali “ekovati”. Karakterizacija ekovatov – Inteligentna poraba elektrike s prihrankom primarne energije – Zmanj{anje emisij CO 2 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 275 Joerg Zoellner – Zmanj{anje onesna`evalnih izpuhov – Kakovost `ivljenja potro{nikov je ohranjena ali celo izbolj{ana Hi{ni prezra~evalni sistemi, ki izkori{~ajo odpadno toploto, so osnova za pametno uporabo “ekovatov”. KAKO TO DELUJE? Princip je preprost in je v uporabi `e leta. Najprej iz obremenjenih prostorov, kot so kuhinja, kopalnica in strani{~e, iz~rpamo izrabljeni zrak, tako da ne pride do prepiha. Nato gre ta zrak skozi toplotni izmenjevalec, potem pa ga Slika 1: Osnovna predstavitev osrednjega hi{nega prezra~evalnega sistema, ki uporablja odpadno toploto, na osnovi toplotnega izmenjevalca in ~rpalke 276 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Tr`enje “ekovatov” po strategiji vodenja porabe pre~rpamo iz zgradbe. Mrzel zrak od zunaj se s pomo~jo toplote, ki smo jo dobili iz odpadnega zraka, konvertira in gre nato v dnevne prostore in spalnice. Krog zaklju~imo z zaprtimi vrati med prostori (glej skico 2). 0 50 100 150 200 250 300 -ID- 100 J ................................ 'S- 80 _k o -i \ > 0-2 60- \ \^^ stropni toplotni izmenjevalec 3 S 5-Ol > oj 40- S 10- o ^^^^toplotna črpalka^"^^^^-^^^ "5* 15-rt Ö N 20- >utput tc to 1 1 dodatno ogrevanje^^-^^ -----^_^ meja ogrevanja Slika 2: Kontinuum povpre~ne dnevne temperature KAKO STRATEGIJA VP “S PROMOVIRANJEM STANOVANJSKEGA PREZRA^EVANJA” PRISPEVA K VAR^EVANJU Z ENERGIJO IN ZMANJ[EVANJU EMISIJ Skica 3 prikazuje povpre~no dnevno temperaturo na nepretrgani ~rti. To dolo~a izvedek (output) toplote za vse temperature. Letni izvedek toplote je dolo~en s podro~jem nad ~rto +15 stopinj Celzija, ki v danem primeru 100 kvadratnih metrov velikega stanovanja zna{a 170 kWh/(m2 na leto). Toplotni izmenjevalec lahko proizvede dodatno koli~ino toplote pribli`no 40 kWh/(m2 na leto), manj{a toplotna ~rpal-ka, priklju~ena na izhodni strani, pa {e nadaljnjih 80 kWh/(m2 na leto), kar skupno znese 120 kWh/(m2 na leto) oz. 70 % toplotne energije. V stanovanju potrebujemo samo {e dodatnih 50 kWh/(m2 na leto). (Glej skico 4) Z namestitvijo prezra~evalnega sistema, ki deluje na principu izrabe odpadne toplote, v stanovanjsko enoto, ki v na{em primeru potrebuje 170 kWh/(m2 na leto), lahko dose`emo nizko raven toplotne porabe stanovanjske enote. ^e uporabimo 30 kWh/(m2 na leto) ve~ elektrike za toplotno ~rpalko in prezra~evanje, lahko pri uporabi kurilnega olja EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 277 Joerg Zoellner toplotni letna | 170 | | 40 | izmenjevalec poraba energije za toplotna ogrevanje | 80 ] črpalka i ostala 50 toplota za ogrevanje Slika 3: Pokrivanje letne porabe energije za ogrevanje kWh/(m2/leto) dose`emo energetski prihranek pribli`no 120 kWh/(m2 na leto) oz. vse potrebne energije, ki zna{a pribli`no 160 kWh/(m2 na leto). ^e upo{tevamo stopnjo u~inkovitosti elektrarne in dodatne izgube v za~etni fazi pretvorbe primarne energije, primerjava primarne energije ka`e na to, da lahko s porabo dodatnih 80 kWh/(m2 na leto) primarne energije za elektri~ni pogon prezra~evalnega sistema prihranimo pribli`no 185 kWh/(m2 na leto) enot primarne energije olja, kar pomeni pribli`no 57 odstotni prihranek primarne energije (glej skico 5). Pri stanovanju, velikem 100 m2, to ustreza prihranku primarne energije, ki zna{a pribli`no 10.000 kWh na leto. Prav tako lahko dose`emo tudi zmanj{anje emisij CO . Poraba 2 dodatnih 30 kWh/(m2 na leto) elektrike bi povzro~ila 16,5 kg/(m2 na leto) emisij CO (emisijski faktor 0,55 kg/kWh ), hkrati pa bi 2 el se tako izognili emisiji 41,6 kg/(m2 na leto) goriva (emisijski faktor 0,26 kg/kW ), kar pomeni, da bi prihranili pribli`no 60 % el fosilnih emisij CO (glej skico 6). Pri 100 m2 velikem stanovanju 2 to pomeni zmanj{anje za 2,5 tone letno. KAJ STRATEGIJA NA STRANI PORABE POMENI ZA DOBAVITELJE ENERGIJE IN POTRO[NIKE V EKONOMSKEM SMISLU Spodnji izra~uni veljajo za zgoraj omenjeno 100 m2 veliko stanovanje. 278 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Tr`enje “ekovatov” po strategiji vodenja porabe Slika 4: Primerjava porabe primarne energije v kWh/(m2/leto) med hi{nim prezra~evalnim sistemom z izrabo odpadne toplote in pe~jo na plinsko olje Prezra~evalni sistem potrebuje pribli`no 30 kWh/(m2 na leto) elektri~ne energije, kar znese letno 3000 kWh ve~. ^e predpostavimo, da je cena za 1 kWh 15 pfenigov (z upo{tevanjem mo`nosti za~asnih odstopanj), so dodatni stro{ki za elektriko 450 DEM letno. Za proizvodnjo enake koli~ine toplote potrebuje obi~ajen grelec na olje 160 kWh kon~ne energije, kar je 16.000 kWh/leto oz. 1600 l kurilnega olja na leto. Pri ceni 45 pfenigov za liter to pomeni 720 DEM letno oz. 960 DEM na leto pri ceni 60 pfenigov za liter (skica 7). Tako potro{nik na leto prihrani pri ra~unih za gorivo neto 270 DEM oz. 510 DEM. V obdobju 15 let, pri 5 odstotni obrestni meri, to znese od 2.800 DEM (45 pf/l kurilnega olja) do 5.400 DEM (60 pf/l kurilnega olja) Prezra~evalni ogrevalni sistem, ki izkori{~a odpadno toploto, trenutno pomeni v primerjavi z obi~ajnim grelcem na olje dodatno nalo`bo v vi{ini pribli`no 5000 do 7000 DEM. ^e upo{tevamo sedanjo ceno kurilnega olja, ki je med 40 in 45 pfeningov za liter, zgoraj navedene {tevilke glede prihranka pri ra~unih za ogrevanje ka`ejo, da s ~isto ekonomskega stali{~a dodatna nalo`ba ni popla~ana. Vendar pa je `e pri ceni kurilnega olja 60pfeningov za liter ekonomsko opravi~ljiva. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 279 Joerg Zoellner Povečana poraba Zmanjšana poraba hišni prezračevalni peč na plinsko olje sistem z izrabo odpadne toplote Emisijski faktorji: 0,55 kWh - elektrika M 0,26 kWh - olje m ^^^^^^^m 4i,6 Zmanjšanje emisij CO 2 60% Slika 5: Primerjava emisij CO kg(m2/leto) med hi{nim prezra~evalnim sistemom z uporabo odpadne toplote in pe~jo na plinsko 2 olje KAJ POMENI STRATEGIJA VP V MAKROEKONOMSKEM SMISLU? V makroekonomskem smislu pomeni znaten prihranek primarne energije in ob~utno zmanj{anje emisij CO . Zato pa tudi 2 je v paketu okoljevarstvenega programa vsake politi~ne stranke. Izdatki Prihranki uporaba elektrike za poraba plinskega olja prezračevanje pri 0,45 DEM/1 stanovanjskih zgradb pri q,60 DEM/1 z izrabo odpadne toplote = 15 pf/kWh Slika 6: Primerjava letnih stro{kov goriva (DEM/leto) med hi{nim prezra~evalnim sistemom z uporabo odpadne toplote in pe~jo na plinsko olje 280 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Tr`enje “ekovatov” po strategiji vodenja porabe Dokumentacija o ukrepih VP, ki so jih `e implementirali, vsebuje {tevilne primere, ki dokazujejo, da imajo ukrepi za pove~anje prodaje energetsko var~nih naprav, kot je denarni bonus ob nakupu take naprave, mo~an u~inek pri pove~ani prodaji. Z drugimi besedami, potro{niki, ki bi kupili tako energetsko var~no napravo zdaj ali v bli`nji prihodnosti, izkoristijo bonus. U~inek pove~ane prodaje lahko dose`e od 50 do 70 odstotkov. Finan~no subvencioniranje hi{nega prezra~evalnega sistema, ki izkori{~a odpadno toploto, po drugi strani pomeni, da se tak u~inek pove~ane prodaje lahko v nekaj naslednjih letih izklju~i. ^e pustimo u~inek pove~ane prodaje ob strani, lahko z namestitvijo hi{nega prezra~evalnega sistema, ki izkori{~a odpadno toploto, dose`emo enak energetski prihranek kot z zamenjavo 40 hladilnikov, starih 10 let, z novej{imi visokotehnolo{kimi hladilniki (ki prihranijo pribli`no 0,3 kWh dnevno = 100 kWh letno elektrike = 270 kWh letno primarne energije). ^e izra~un naredimo na osnovi promocijskega bonusa 100 DEM za napravo, bi s stali{~a primarne energije temu ustrezala promocija 4000 DEM za hi{ni prezra~evalni sistem (spet ob tem, da odmislimo u~inek pove~ane prodaje). ^e upo{tevamo u~inek pove~ane prodaje, bi bil ustrezni znesek 7000 DEM do 10.000 DEM. KAKO VP LAHKO PROMOCIJSKE UKREPE UPORABI NA TRGU? [e tako dobro razumevanje prednosti s stali{~a makroekonomije in operativne u~inkovitosti ne more zagotoviti, da bo ukrep VP uspe{en. Za to so potrebni kompleksni robni pogoji in predpogoji. Kaj moramo narediti na trgu, ali konkretneje, katera okna moramo odpreti? NAJPREJ IN PREDVSEM JE POMEMBNO POLITI^NO ODOBRAVANJE Tehnologija in sistemi elektri~nih aparatov, ki uporabljajo nalepko “ekovati”, imajo na trgu omejene mo`nosti ali sploh nobenih, ~e tisti, ki sprejemajo odlo~itve v politiki na ob~inski, regionalni ali dr`avni ravni, ne odobravajo ali celo odklanjajo cilje, ki so za tr`enjem ekovatov. Zna~ilnost koncepta ekovatov – zmanj{ana poraba primarne energije, zmanj{anje emisij CO in 2 onesna`evanja – v svojem bistvu ustreza politi~nim predstavnikom, zato da pridejo na oblast. In vendar lahko v politi~ni areni do tega koncepta pogosto opazimo negativen odnos. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 281 Joerg Zoellner V bistvu gre za izvedbo demokrati~ne pravice, ki od politikov zahteva, da se usedejo in prisluhnejo jedru tega vpra{anja: da lahko vse “ekovatne” tehnolo{ke naprave – kot so toplotne ~rpalke, hi{ni prezra~evalni sistemi, ki izkori{~ajo odpadno toploto, ogrevalni sistemi z decentraliziranim ponovnim segrevanjem `e uporabljene vode za ogrevanje – dose`ejo dvojni cilj: prihranek primarne energije in zmanj{anje emisij CO . In to hitreje in ceneje, kot bi to lahko storili s 2 promocijo fotovoltaike ali energije vetra. S trdnimi dejanskimi dokazi in neomajno vztrajnostjo lahko dose`emo konsenz celo med politi~no nasprotujo~imi si frakcijami. Tradicionalni postopek, ko politiki skli~ejo energetske dobavitelje za pogajalsko mizo, je treba obrniti v nasprotno smer: energetski dobavitelji bi morali podati svoje predloge in nato poklicati k sodelovanju {e politike. Sam politi~ni konsenz {e ne bo zagotovil uspeha na trgu. Odpreti je treba {e druga okna do tr`enja. ZANESLJIVA NAMESTITEV V preteklosti {tevilne dobre tehni~ne re{itve za probleme gospodinjstev niso uspele, ker tr`na ponudba izu~enih monterjev ni zadovoljila povpra{evanja. Prva naloga energetskega dobavitelja je, da izu~i manj{i krog kvalificiranih monterjev, ki bodo sposobni opraviti vsako in{talatersko ali montersko delo na domu. Vsak trgovec bi moral imeti mo`nost postati kvalificirani monter. Ko stranka povpra{a, prodajalec priporo~i le tiste monterje, ki so se za to ustrezno iz{olali. ARHITEKTI To je izredno pomembno okno, ki ga moramo odpreti. Bistveno je, da to skupino prepri~amo o nujnosti uporabe tehnologije “ekovatov”. Po tradiciji je te`ko sodelovati z arhitekti, ko gre za vpra{anje stanovanjske tehnologije. ^e naj bi arhitekti novo tehnologijo sprejeli z odobravanjem, mora zadovoljevati dva pogoja: – skladati se mora z umetni{kim dizajnom in obliko stavbne strukture, – arhitektom mora omogo~ati dodatno umetni{ko svobodo. Prvi pogoj zadovoljujejo vse tehnolo{ke mo`nosti s podro~ja ekovatov. Tako hi{ni prezra~evalni sistem, ki izko-ri{~a odpadno toploto, kot tehnologija stavbnih sistemov nudita arhitektom tudi novo stopnjo svobode pri stavbem obliko- 282 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Tr`enje “ekovatov” po strategiji vodenja porabe vanju. Natanko to je tudi sporo~ilo, ki ga je treba prenesti ciljni skupini arhitektom. Po mojem mnenju to lahko dose`emo le s sodelovanjem. Zdru`enja energetskih dobaviteljev bi morala po vsej dr`avi organizirati konference za arhitekte, na katerih bi predstavili, kako tehnologijo lahko prilagodimo procesu prehajanj na ekovate. DOBAVA Z VIDIKA INDUSTRIJE Novo tehnologijo in know-how lahko na trgu uspe{no implementiramo le, ~e so zmogljivosti proizvajalcev zadostne in ~e obstaja zdrava konkuren~nost. To bo zagotovilo, da bodo proizvajalci kos nenehnim tehni~nim novostim, ki jih lahko pri~akujemo ne samo na podro~ju hi{nih prezra~evalnih sistemov in toplotnih ~rpalk, temve~ tudi na podro~ju tehnologije stavbnih sistemov. Ko bodo kasneje pre{li na serijsko proizvodnjo, bi se morali stro{ki proizvodnje opreme zmanj{ati: to bo moralo utemeljiti prispevek industrije k skupnemu tr`enju. Energetski dobavitelji so pomembno okno. Tako kot iz ni~ ni ni~, vsaj na za~etku, kot pravi pregovor, se lahko pravi potencial ekovatov izka`e le, ~e je energetski dobavitelj pripravljen izpeljati aktivno promocijsko strategijo VP. Zato morajo energetski dobavitelji najti re{itev za tri izzive: slika 7. – Ekovatom neprestano konkurirajo drugi tipi energije, tako da je potrebno skladno s tem dolo~iti tarife. – Finan~na podpora bo pospe{ila lansiranje na trgu. Vsaj v srednjero~nem obdobju so ekovatne naprave ekonomsko samoopravi~ljive. Dopolnilni ukrepi energetskih dobaviteljev za tr`enje eko-vatov – Ustrezen predlog za zbiranje tarif – Finan~na promocija v razviti fazi – Vzdr`evanje posamezne opreme v za~etni fazi Mislim, da je v za~etnih fazah vredno razmisliti o zamenjavi tistega, kar se je prej uporabljalo za negavate, z ekovatnimi napravami; t. j. namesto, da subvencioniramo 60 hladilnikov, namestimo hi{ni prezra~evalni sistem. – Da bi ~imbolj zmanj{ali za~etne te`ave in vnaprej odkrili {ibke to~ke, bi morali vzpostaviti tesno sodelovanje med energetskimi dobavitelji, trgovino in industrijo v za~etnih fazah. Prve namestitve v vsaki veji proizvajalcev bi morali odobriti industrija, trgovina in energetski dobavitelj, nato pa bi jih morali dolo~eno obdobje tudi nadzorovati. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 283 Joerg Zoellner Stopnice do trga OBVEŠČANJE POTROŠNIKOV (Slika 8) Glavni cilj vseh marketinških kampanj VP je osvojiti potrošnike. Slika 7 Tem potro{nikom je potrebno razlo`iti, kaj tehnologija lahko dose`e, in morajo se za~eti zavedati, da ti sistemi lahko izpolnijo njihove `elje, da bi ostali zdravi, vzdr`evali svoj dom, se znebili hrupa, prihranili energijo in zmanj{ali emisije CO 2 kot tudi imeli manj{e ra~une za gorivo. Postopati bi morali po tehle korakih: 1. Izoblikovanje dobrega imid`a Javnost bi morali bolje seznaniti s tehnologijo ekovatov na splo{no preko kampanje za oblikovanje imid`a, ki bi predstavila tudi ekolo{ko in ekonomsko pomembnost te tehnologije. Kot del te kampanje bi posku{ali izvabiti posebno pozitivne odzive politi~nih oblasti in drugih, ki vplivajo na odlo~itve, kot npr. okoljevarstvene skupine, zdravstvene organizacije itd. 2. Ekonomska upravi~ljivost Kolikor tarifna struktura ni previsoka, so izdelki tehnologije ekovatov, kot so monovalentne toplotne ~rpalke in hi{ni prezra~evalni sistemi, ki delujejo na principu izkori{~anja odpadne toplote, `e danes ekonomsko sposobni za `ivljenje. 284 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Tr`enje “ekovatov” po strategiji vodenja porabe Povzetek stopnic do trga Slika 8 Vseeno pa je treba pri ekonomski upravi~ljivosti predvsem predpostavljati vnaprej. Zakon o za{~iti toplote iz leta 1995, ki naj bi ga {e zaostrili leta 1998, pomeni, da vstopajo hi{ne ogrevalne naprave v popolnoma novo igro. Glede na to, da so na vidiku drasti~ne omejitve priklju~nih mo~i in toplotnih zahtev, bodo sistemi centralnega ogrevanja, ki so na tr`i{~u danes, v prihodnosti ekonomsko sposobni pre`iveti le pod dolo~enimi pogoji. Kakor koli `e, ekovatne naprave `e nudijo tehni~ne re{itve za te spreminjajo~e se robne pogoje in na tem moramo osnovati na{e zagovarjanje ekonomske upravi~ljivosti. Preden se lotimo ekonomske upravi~ljivosti, bi morali natan~no preu~iti strukturo potreb. Kakovost `ivljenja ima vedno ve~ji vpliv na sistem vrednot. Vedno ve~ji pomen se pripisuje mirnemu, energetsko var~nemu domu z ventilacijo, ki dovaja sve` zrak. Nova piramida potreb je sestavljena iz `ivljenjsko uporabnih dimenzij, kot so zdravje, rekreacija in partner. S pomo~jo primera bomo ponazorili usmerjenost potreb, ki jo mora upo{tevati tudi tr`enje VP. EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 285 Joerg Zoellner Potreba po zdravju Vemo, da so ljudje v zadnjih 20 letih postali znatno bolj nagnjeni k alergijam. Preko 12 milijonov Nemcev `e ima tako ali druga~no alergijo. V veliki meri te alergije spro`ajo alergeni, ki so v zunanjem zraku ali se tvorijo v stanovanju (alergija na ma~ke, gobe itd.). Raziskava medicinske higiene je pokazala, da hi{ni prezra~evalni sistemi, ki delujejo na principu izrabe odpadne toplote, lahko zavarujejo dom pred alergijami, ki so v zunanjem zraku, in zmanj{ajo stopnjo alergenov, ki se tvorijo v stanovanju, do te mere, da ne pride do reakcije. To lahko na{a tr`na strategija uporabi na ta na~in: energetski dobavitelji s podporo zdravstvenih oblasti in ob~inskih svetov izdelajo program. “Va{ energetski dobavitelj vam lahko pomaga odpraviti te`ave z alergijami.” Ta specifi~ni prispevek k higieni, ki ga ponujajo hi{ni prezra~evalni sistemi, ki delujejo na principu izrabe odpadne toplote, lahko uporabimo za osvojitev skupine ljudi, ki imajo alergije. ^e to {e podpremo z ob~utkom doma~nosti, ki ga ustvarimo z za~etno kampanjo za oblikovanje imid`a, ima vse to poseben u~inek na potro{nika. Z navedenimi primeri sem hotel prikazati, da pri tr`enju VP ne gre za enodimenzionalen ukrep: delovati mora znotraj celotnega socio-ekonomskega in socio-ekolo{kega konteksta. [ele ko odpremo vsa okna, t. j. ko smo upo{tevali vse elemente marketin{kega okvira, je slika popolna (skica 10). ^e zanemarimo en sestavni del, lahko to pomeni, da se bo zru{il celoten marketin{ki na~rt. VP je kompleksen izziv, toda je izvedljiv. Prav zaradi te kompleksnosti ga lahko uspe{no izvede le odgovorno privatno podjetje. Skoraj gotovo je, da bi dr`avno administriranje pomenilo neuspeh. JOERG ZOELLNER je dipl. in`enir, zaposlen v podjetju HEA – e. V. v Hamburgu (ZRN) Prevedla: Nata{a Jerman 286 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Jean-Pierre Nadeau, Anne Grenier Kultura var~evanja z energijo v Que-becu: problemi in vidiki OZADJE Hydro-Quebeck je eno izmed največjih elektrogospodarstev, ki se ponaša z instalirano močjo več kot 30.000 MW in celotno prodajo skoraj 150.000 GWh leta 1994. Hydro-Quebeck je edinstven v tem, da proizvaja 95 % svoje moči iz hidroelektrarn in jo dobavlja 3,3 milijonom porabnikov na ozemlju, velikem 1,6 milijona kvadratnih kilometrov. Dve tretjini od njene trimilijonske potrošniške baze porabi letno samo za segrevanje povprečno 14.000 kWh. Njena tarifa 6,4 centov za kilovatno uro je najnižja v Severni Ameriki. ENERGETSKA UČINKOVITOST V HYDRO-QUEBECK V šestdesetih letih je Hydro-Quebeck pomagal pri energetski izboljšavi vodnega grelca. V naslednjem desetletju je izdelal standarde in napotke za graditelje domov, kako optimalno izkoriščati električno energijo v stanovanjih. V osemdesetih letih so njeni programi finančne pomoči ustvarili svetovno največjo koncentracijo dvojnih, stanovanjskih in komercialnih, energetskih ogrevalnih sistemov. V začetku devetdesetih let je Hydro-Quebeck sprožil obsežne programe učinkovitosti, ki naj bi prinesli do leta 2000 letno 9,3 TWh prihrankov. Ti programi bodo stali 1,4 milijarde dolarjev, medtem ko bodo prihranili približno 4 milijarde dolarjev. Pred letom 1990 ni bilo v quebeski družbi kot celoti storjeno ničesar, kar bi omogočilo kulturo varčevanja z energijo. Celo nasprotno, oglaševalne kampanije so se usmerjale na izredno nizke cene elektrike in tako spodbujale hiper-porabo. Danes Hydro-Quebeck poziva svojo potrošniško bazo, da sodeluje pri znatnem kulturnem premiku. PRAKTIČEN MODEL SPREMEMBE OBNAŠANJA Kako se lahko spremeni družba, ki je bila hiperporabnik električne energije, v porabniško učinkovito? Katere vrednote je potrebno priklicati, da bi potrošnik privzel novo kulturo energetske učinkovitosti kot svojo? Katero obnašanje je potrebno spremeniti? Katere ovire so prisotne in kateri faktorji pridejo v poštev za njihovo preseganje? Kakšne so akcije in argumenti, ki naj bi prinesli zaželjene vedenjske spremembe? Model za implementacijo nove kulture varčevanja in vedenjskih sprememb, ki iz tega izhajajo, nam daje odgovore na ta vprašanja. Po- EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 287 Jean-Pierre Nadeau, Anne Grenier doben model, v celoti ali po delih, je lahko uporaben tudi v drugih dru`bah. Vrednote Uspe{no var~evanje energije mora temeljiti na treh bistvenih vrednotah: nadzor izgube, zagotovitev udobja in finan~ni prihranki. (Glej sliko 1) Te tri vrednote bodo, na razli~ne na~ine, dolo~ale, ali bo uporaba energije u~inkovita. Var~evanje z energijo in proces sprememb obna{anja Uporabljeni so bili trije procesi sprememb obna{anja v povezavi s tremi vrednotami. Za vsako od treh vrednot smo dolo~ili prevladujo~e za~etno obna{anje, ovire, ki lahko prejudicirajo spremembe obna{anja, pogoje za premagovanje teh ovir ter potrebne akcije za uvajanje vedenjskih sprememb. (Glej slika 2) Proces 1: Nadzor izgube (Slika 3) Vrednota: O d svojega za~etka je var~evanje z energijo utemeljeno v dru`beni vrednoti pre-vladujo~ega diskurza porabni{tva: nadzor izgube. S sklicevanjem na to vrednoto smo bili sposobni premika od hiperpotro{nje energije (potro{niki je niso videli kot tak{no) k racionalizirani porabi. Z upo{tevanjem ugleda trajnostnega razvoja in popularnosti gibanja proti odpadkom je mo`no prikazati var~evanje z energijo v svetli lu~i. Obna{anje: Sklicevanje na nadzor izgube kot vrednoto je bilo klju~nega pomena pri nasprotovanju doslej prevladujo~e percepcije elektrike kot neomejenega vira in hkratne odsotnosti javnega razumevanja za var~evanje z energijo. Prevladujo~e obna{anje lahko povzamemo takole: zakaj var~evati z energijo, ko pa se je {e v~eraj spodbujala hiperporaba? Odlo~ujo~i faktor: Dru`bena upravi~enost var~evanja z energijo je bila izbrana kot protiute` obtoje~i hiperporabi. Akcija: V okviru slogana “No~em, ne tro{im” je trajala intenzivna dveletna kampanja. Izbrane so bile tri strategije: razlo`iti razloge za program var~evanja z energijo, postopoma povezati posameznikovo zavest s {ir{imi dru`benimi zadevami ter ponuditi potro{nikom konkretne na~ine var~evanja z energijo. Proces 2: Zagotoviti udobje (Slika 4) Vrednota: Var~evanje z energijo kot kolektivni projekt ne more uspeti, ~e postavlja pod vpra{aj posameznikovo udobje. Zato je udobje kot vrednota v programu postavljeno na visoko mesto. Obna{anje: Ljudje so na splo{no samozadovoljni glede svojih potro{ni{kih navad in so prepri~ani, da so dobro obve{~eni o uporabi elektrike. Odlo~ujo~i faktor: Tak{no obna{anje vodi do treh tipov ovir. Reakcijo nezaupanja lahko opazimo pri ljudeh, ki verjamejo, da so `e storili dovolj za var~evanje z elektriko. Oziroma brezbri`nost ali odpor do novih informacij med tistimi, ki se ~utijo opeharjene zaradi novih zahtev. Druga~na vrsta ovire nastaja zaradi omejenega pristopa do informacij, {e posebno med mladimi in manj izobra`enimi ljudmi. Zaradi velikega {tevila medijev prihaja do frag-mentiranja publike, zaradi omejenosti segmenta populacije na dolo~en medij ter zaradi omejenih razpolo`ljivih virov, da bi dosegli vse potro{nike, je veliko te`je dose~i cilj in la`je zaiti v elitizem. Pogoji uspeha, ki jih postavljajo te ovire, so dvojni: – dati na razpolago ve~ informacij predvsem tistim, ki so prepri~ani, da `e vedo dovolj oziroma vlagajo dovolj napora v var~evanje z elektriko. – zagotoviti informativno in tehni~no pomo~ tistim potro{nikom, katerih pasivnost jim onemogo~a delovanje. Akcija: Potrebno je spodbujati nova obna{anja in identificirati izvore izgub: to sta prioritetni nalogi. Prepri~anje porabnikov, ki trdijo, da `e “vse vedo” in “storijo vse” je treba nadomestiti z novimi na~ini var~evanja energije. V Quebecku je bilo to storjeno s programom ECONOS, ki je spodbujal energetsko var~ne izdelke ter ECOK-ILO programom lastne analize gospodinjske porabe, ki vklju~uje tudi distribucijo energetsko var~nih izdelkov. Proces 3: Finan~ni prihranki (Slika 5) Vrednota: Var~evanje z energijo pomeni prihranek denarja. U~inek tak{ne vrednote je lahko izreden, ~e so vidne njene posledice na potro{nikovem ra~unu za elektriko. Obna{anje: Te`ko je analizirati prihranke, ki izhajajo iz zavestnega delovanja. Odsotnost dejanskega dokaza o u~inkovitosti tak{nega napora je lahko zavora `elji po nadzoru tro{enja elektrike. [e posebno takrat, ko gre za manj{e akcije. 288 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Kultura var~evanja z energijo v Quebecu: problemi in vidiki Odlo~ujo~i faktor: Podrobno prikazati dobljeni prihranek je priporo~ljivo samo takrat, ko je jasno, da bodo imele akcije izmerljiv u~inek. ^e tega ni, ~e je te`ko oceniti dejanski prihranek ali pa ni prave “kompenzacije”, se je nekaterim potro{nikom te`ko odlo~iti. Drugi se bodo morda zadovoljili z vednostjo, da so prihranili nekaj, ~eprav ne bodo natan~no vedeli, kaj. Akcija: Oblikovani so bili trije programi za var~evanje z energijo. Prvi predvideva namestitev elektronskih termostatov v zgradbah opremljenih z baseboard(?) grelci (65 % vsega stanovanjskega ogrevanja). V njegovi zgodnji fazi je od tega programa pri~akovati, da bo imel znaten vpliv na ra~un za elektriko. Zmanj{al bo letni stro{ek elek-tri~nega ogrevanja za 10 %. Druga dva programa sta usmerjena na termalni ovoj (kontrola izolacije in odtekanja toplote) ter promocijo energetsko u~inkovitih hi{. V vseh treh primerih potro{niki sami krijejo del stro{kov udele`be v teh programih. Proces “finan~ni prihranek” bo postal dominanten, ker omogo~a potro{nikom, da sami izra~unajo donosnost svoje investicije. SPREMEMBE OBNA[ANJA Nova kultura var~evanja z energijo v Qubecku po~asi dobiva svoje korenine. V zadnjih petih letih se je dvignila zavest ($ 30 milijonov USD), medtem ko so se programi ECONOS in ECOKILO ($ 42 milijona USD) osredoto~ili na dva procesa: kontrolo izgube in udobje. To dvoje je omogo~ilo spremembo obna{anja na dveh podro~jih: navade, naprave in priklju~ki. Navade Dele` prebivalcev, ki so spremenili svoje navade v zvezi s potro{njo energije, je v zadnjih petih letih narasel za deset odstotkov, od 67 % leta 1990 na 77 % leta 1994. [tevilo tistih, ki so zmanj{ali obseg razsvetljave se je pove~al za 14 odstotkov, od 65 % leta 1990 na 70 % leta 1994. Podoben napredek je opaziti pri segrevanju vode. Od 47 % leta 1990 je dele` tistih, ki so sprejeli var~evalne ukrepe, narasel leta 1994na 59 %, to je 12 % pove~anje. Srednja temperatura segrete vode je padla od 58,2°C na 56,4°C v istem ~asovnem obdobju. Naprave in priklju~ki Dele` gospodinjstev, ki so zamenjala standardne `arnice z nizkovolta`nimi, je narasel od 46 % v letu 1990 na 53 % leta 1994. Delež gospodinjstev, ki so namestila energetsko učinkovite naprave, se je v petih letih podvojil, od 25 % na 49 %. ZAKLJUČEK Udobje Ukrepi varčevanja z energijo, ki zahtevajo spremembe življenjskega stila in navad, običajno zgrešijo ali so kratkotrajni, če vodijo v zmanjšanje udobja. Finančne koristi Varčevalni ukrepi z minimalno finančno koristjo nimajo pravega učinka. Samo dejstvo, da obstajajo znatne koristi, je lahko dovolj za vzpostavitev zaželjenega obnašanja. Nadzor izgube Ko uporabnost varčevanja energije ni mogoče izraziti zgolj finančno, je potrebno uporabiti močne družbene trende, ki bodo vršili pritisk na potrošnike in jim vzbujali občutek krivde zaradi nesodelovanja. V našem modelu nadzor izgube predstavlja najmočnejši izbrani družbeni trend. Ohranjanje družbene zavesti V procesu oblikovanja nove kulture morajo biti varčevalni ukrepi vedno znova na dnevnem redu, ker le tako ni ogroženo že doseženo. Predvsem pa se mora ohranjati koherenten skupni diskurz, da se izognemo spodkopavanju kredi-bilnosti projekta. Temljne vrednote 1. Nadzor izgube Izguba kontrole je povezana s pojmom traj-nostnega razvoja (varovanje interesov prihodnjih generacij) in ponuja izziv prevladujoči potrošniški kulturi. 2. Udobje Uspeh varčevalnih ukrepov z energijo, ki naj bi prinesli spremembe, je v nevarnosti, če je njihov rezultat izguba udobja. Ta faktor bo postal izredno pomemben, ko bodo ljudje začeli preživljati več časa doma. 3. Finančni prihranki V ukrepih varčevanja energije mora investiranje biti profitno s kratkoročnim povračilom in najmanjšim možnim tveganjem. Prevedel: Samo [krbec EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 289 Jean-Pierre Nadeau, Anne Grenier Uporabni model za spremembo vedenja Energetsko varčevalna kultura v Quebeskih gospodinjstvih: problemi perspektive Določujoči dejavniki Nezaupanje v lnnim1' M Nora, _ prepričljiva ciljna Sprememba določene navade v zadnjih šestih letih (77% vs. 67%) Zmanjšanje razsvetljave (79% vs. 65%) Zmanjšanje porabe tople vode (69% vs. 47%) Zmanjiana temperatura bpj1erja(24%va.20%) _manfšana tempera.__ tople TOdef68J°C na, 58.4'Cl a ciljna k / J informacija \ I f ---------------- \f Podpora V J \ novemu j^ L obnašanju; ^* V1 Tehnično- informacijska pomoč odkrivanje izvora izgub Naprave in pripomočki A Vgradnja termostatov Izboljšana toplotna Zahtevan mofanlM ™Mazgradbe vpliv za dokazovanje prihrankov js^ ( p^^. ^S energetsko enersetsk-učinKivitih- varčnih hiš niskoenergijskimi žarnicami Narastek deleža Djstevz ajmerji" Narastek deleža gospodinjstev z energetsko varčnimi napravami Slika 1 Proces 1: Nadzor Določujoči dejavniki Slika 2 290 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI Kultura var~evanja z energijo v Quebecu: problemi in vidiki Proces 2: Zagotavljanje udobja Vrednote Določujoči dejavniki "Ü" l> Nova, prepričljiva oljna informadja Tehnično-informadjska pomoč Q\ Podpora novemu obnašanju; odkrivanje izvora izgub Slika 3 Proces 3: Finančni prihranki Določujoči dejavniki Slika 4 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI 291 Jean-Pierre Nadeau, Anne Grenier Osrednje vrednote Nadzor izgube je povezan z idejo trajnostnega razvoja (zaščita interesov r Nadzor j prihodnjih generacij) in ponuja impliciten izziv za dominantno V i2«» J potrošniško usmerjeno kulturo. I 2 \ Če je rezultat izguba udobja bo ukrep energetskega varčevanja, ki morebiti ( udobje ) začenja spremembo življenskega stila ali navade, ogrožen. Ta dejavnik je toliko bolj pomemben, kolikor več časa ljudje preživijo v svojih domovih. Investiranje v energetsko varčevanje mora biti profitabilno, imeti mora kratko vračilno dobo in vsebovati mora najmanjše možno tveganje. Slika 5 292 EN RGETSK E P OLITIK E V ARE NI vi *\ i ENERGETIKA:P0L1TII . 0 Fritz Eder Kro`no gospodarstvo in trajnostna energija Nedvomno so zadnja leta prinesla precej izbolj{av v zvezi z udobjem v na{em `ivljenju. Toda za to ne pla~ujemo celotne cene. Naj navedem primer cigaret. Za cigarete pla~ujemo precej vi{jo ceno, kot pa so stro{ki obiranja tobaka, transporta, proizvodnje cigaret, distribucije, in tako pla~amo za ves dobi~ek in vse davke. Na{a dru`ba je stro{kom pred potro{njo dodala {e stro{ke, ki nastanejo po potro{nji, kot so zdravljenje raznih bolezni v zvezi s kajenjem. Poznamo ve~ takih storitev in izdelkov, za katere je potrebno pla~ati vseobsegajo~e stro{ke. Na `alost pa takega stali{~a nimamo glede potro{nje energije. Sem nasprotnik dr`avnih podpor v gospodarstvu in celo v njegovih ekolo{kih vidikih. To se morda zdi ~udno, toda v Avstriji imamo toliko razli~nih in nasprotujo~ih si javnih finan~nih podpor, da je v~asih te`ko dolo~iti dejanske stro{ke dolo~ene storitve ali izdelka. Osrednji motiv mojega prispevka je ideja, ki sama po sebi ni ni~ novega, saj so jo v Perziji, Egiptu in predkolumbovi Ameriki in drugod poznale in uporabljale `e mnoge kulture pred nami in jo bodo izvajale vse visoke kulture, ki bodo pri{le za nami. To je ideja KRO@NEGA GOSPODARSTVA, ki pomeni izena~eno bilanco v gospodarstvu in ekologiji. Za Avstrijo lahko z veseljem re~emo, da je ekolo{ko usmerjeno gospodarstvo: cveto~e, v rasti, inovativno, ustvarja delovna mesta in tako naprej. ^e je tako, zakaj se ga ne uporablja v {ir{em obsegu? Te`ava je v tem, da sedanje ne-ekolo{ke tehnologije ne krijejo celotnih svojih stro{kov. @elel bi navesti nekaj pozitivnih vidikov v na{em vsakdanjem `ivljenju, kjer kljub tem nepo{tenim pogojem za ekolo{ke tehnologije, ki so vzpostavljeni zaradi podpore oz. zanemarjanja dodatkov na stro{ke za ne-ekolo{ke tehnologije, ekolo{ke tehnologije `e izrinjajo ne-ekolo{ke: 1 Elektrika in ogrevanje z biomaso 1.1 Novooblikovani gorilni sistemi z do 96-odstotno u~inkovitostjo skozi celotno `ivljenjsko dobo (ocenjuje se, da je le-ta 25 let in ve~) so z vidika pretvorbe energije pripravljeni za uporabo. 1.2 Na vidiku je tudi so-proizvodnja elektrike in ogrevanja z manj{imi do srednjimi gorilniki, opisanimi zgoraj. Elektri~ni del lahko sestoji iz konvencionalnega parnega generatorja, Stirlin-govega motorja ali infrarde~ih fotovoltai~nih celic, ki bi bile najbolj dobrodo{le, ker ne bi bile sestavljene iz premikajo~ih se delov. Izgube elektri~nega generatorja se reciklirajo v ogrevalni del. To pomeni, da bo imel celoten sistem ves KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 295 Fritz Eder ~as ne glede na u~inkovitost elektri~nega dela izredno visoko skupno u~inkovitost. 1.3 Na posameznih manj{ih lokacijah se za 10–20 objektov vgrajujejo proizvodni sistemi po modulnem principu in po na~elih EMA (energy – management – area), kar oboje nudi {tevilne prednosti: – mehka implementacijska strategija, – uporaba razli~nih virov odpadne toplote (celo nizkotemperaturna odpadna toplota industrijskih procesov), – izvedba projekta po najni`jih stro{kih, – svobodna rast EMA, – pravo~asna energijska pretvorba. Nasprotje takega sistema je do zdaj splo{no priporo~an daljinski ogrevalni sistem s so-proizvodnjo elektrike in toplote. Ta sijajna ideja ima samo eno slabost: je zelo draga in razmerje med vlo`enimi stro{ki in kon~nimi koristmi je povpre~no iz razli~nih razlogov: – velike izgube energije v cevovodih (ponavadi 15 %, pogosto od 20 do 30 %) – razmeroma visok dele` energije za ~rpanje, – za vsak primer moramo imeti toploto na razpolago, tudi ~e je v dolo~enem trenutku dejansko ne potrebujemo, – zelo nizka u~inkovitost jeseni, spomladi in poleti – priprava tople vode. [iroko podprto mnenje, da moramo za “ekologijo” pa~ ve~ pla~ati in sprejeti visoke stro{ke daljinskega ogrevanja, je napa~na in ne prepri~a ljudi, da bi se ponovno vklju~ili v traj-nostno gospodarstvo. Toda ljudi ne ka`e posilje-vati z novostmi. Bolj{i na~in je, da jih postopoma prepri~amo, predvsem tiste, ki so hkrati pomembni dobavitelji biomase. Tak primer imamo zdaj na (avstrijskem) [tajerskem, kjer je `upan obvestil ljudi, da se bo, ko bo potrebna sprememba v sistemu ogrevanja, posvetoval z energetskim svetovalcem iz na{ega in{tituta, da bi tako lahko ocenil najbolj{o re{itev. Potrebno je razmisliti o teh vpra{anjih: a) izolacija zgradbe (stati~na investicija), b) ali je lahko biomasa uporabljena v sestavu (cluster) ali na eni to~ki, c) ali v kratkem ~asu obstaja mo`nost povezave s sistemom procesiranja odpadne toplote… @e od za~etka mora biti dobavitelj biomase vklju~en v tako strategijo, ki omogo~a, da se bio-masa po~asi goji, `anje in predeluje ter da ne pride do primanjkljaja in da preobremenjenost s finan~nega vidika ne ogrozi trajnostne strategije. Sme{no je, da je energija biomase najcenej{i na~in za oskrbo potro{nikov s trajnostno in obnovljivo elektriko. Toda biomasa je {ele pri prvih korakih. Ko bomo 296 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Kro`no gospodarstvo in trajnostna energija prišli do točke, ko bo vseeno, ali zažgemo užitno ali neužitno biomaso, se bomo lahko odločili zažgati tisti del, ki ga ne moremo pojesti. Toda tudi če v Avstriji zažgemo pšenico zaradi presežne proizvodnje, je bolje, da jo zažgemo, kot da jo izvozimo z visokimi subvencijami. To se morda zdi zelo nekrščansko, vendar tako je. Nenehno izvažanje žita v prenaseljena območja, ne le da ne reši bistva problema, temveč še povečuje globalni ekološki problem, katerega posledica je lahko propad svetovnih razsežnosti. V Avstriji imamo obnavljajoči se vir biomase — les iz gozdov. Seveda je potrebno pepel reciklirati v biosferni krog. Tak pepel je produkt organske kemije (pesticidov, insekticidov, zdravil), dekontaminirano neorgansko gnojilo z visoko vrednostjo. Emisije CO 2 , ki nastajajo ob izgorevanju biomase, so v tem primeru tudi krožni proizvod, ki ga potrebujejo žive rastline (kar ne velja za izgorevanje fosilnih goriv, ki glede emisij CO 2 v biosfero niso nevtralna). 2 Sončna energija Na strehi moje hiše imam sončni kolektor. Velik je 18 kvadratnih metrov in brez težav deluje že 15 let. Izdelal ga je IMP Ljubljana. V vaši regiji bi morali uporabljati sončno energijo. Moji kolegi iz Erneuerbare Energie Gleisdorf so pripravili enkraten koncept za cel svet, po zaslugi katerega je Avstrija po količini uporabljene sončne energije na drugem mestu v svetu, takoj za Avstralijo. Mislim, da bi mi morali zasesti tretje mesto, za Slovenijo. Pri konceptu ljudi iz Gleisdorfa ne gre le za to, kako proizvajati sončno energijo z najnižjimi stroški, temveč za mnogo več. Celoten energijski koncept za regijo pripomore k temu, da se ljudje pogovarjajo med seboj in delajo za skupen cilj: lepo prihodnost. Energija je en del posla, reciklaža odpadkov je drugi in tako denar obdržimo v regiji, tam kroži, kar pomeni več denarja in več delovnih mest. Zaključil bom z opravičilom mojim sosedom. Seveda smo zaskrbljeni zaradi jedrske elektrarne Krško. Toda nimamo pravice vmešavati se v vaše odločitve. Prepričan sem, da veste, da je nuklearne dobe konec. Vsaj zaradi stroškov dekon-taminacije jedrskih elektrarn, ki precej presegajo dobičke delovanja celotne elektrarne. Krško bi ocenil kot dokaj varno elektrarno. Toda vseeno boste v 15 letih morali najti nadomestek. In če smem priporočiti decentralizirane tehnologije in sem toliko realističen, da rečem TUDI tiste, osnovane na biomasi, imamo mi enega ali več delov mozaika za prihodnost brez jedrskih elektrarn. Prihodnost, v kateri se bomo znebili te nevarnosti, kajti nikjer na svetu ni mogoče najti zavarovalnice, ki bi bila pripravljena zavarovati rizik delovanja jedrske elektrarne, četudi se šteje za še tako majhnega. Zdi se, kot da vsi ti novi energetski koncepti zahtevajo več dela. Vendar ni tako. Kajti v celotnem energetskem konceptu za določeno regijo ali celo za majhno vasico je na ideji krožnega gospodarstva zasnovan energetski koncept, sestavljen na osnovi predpostavke, da je dobitek že pot sama. Če lahko dosežemo z malo denarja velik del trajnostnega kvantuma, je to že v redu. Res pa je, da ne dosežemo optimuma v prvem poskusu. Toda: a) Optimum ni določljiv. Živimo v svetu, kjer lahko tehnološki razvoj čez noč popolnoma spremeni celotno situacijo, kot lahko to storijo na začetku omenjene infrardeče fotovoltaične celice. Pomenijo termalno elektriko brez potrebe po kon-denzatorskem ohlajevanju. Če take sisteme vgradimo v širokem obsegu, je omrežni dobavitelj še vedno plačan za najdonosnejši del poslovanja: provizije za električno distribucijo v manjših omrežjih, na kratke razdalje in pri tem lastna proizvodnja elektrike ni potrebna, kajti elektrarne so dolgoročne naložbe. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 297 Fritz Eder b) @ivimo tudi v ~asih, ko si ne moremo ~eprav je decentralizirana. Decentralizirana po-privo{~iti, vsaj ~e govorim za Avstrijo, denar dol- meni samo pretvorbo energije (z najvi{jo mo`no goro~no vezati v nalo`be z nizkimi dobi~ki, ki u~inkovitostjo). Vodstvo bo {e zmeraj moralo biti so tudi brez kakr{ne koli vrednosti za infra- odgovorno za ve~je sestave. strukturo. S tem ne mislim sistemov javnega pre- Decentralizirani energetski koncept je stro{kov-voza. Toda to bi bila `e druga zgodba, ki jo bom no zelo u~inkovit in pri vsaki nalo`bi v naslednji prepustil bolj usposobljenim za to podro~je, kot majhen korak proti trajnostnemu gospodarstvu sem jaz. Splo{no sprejeta strategija bogatih gospo- lahko uporabimo najnovej{e znanje. Je odprt do darstev je: imej denar v obtoku. naklju~ij. Tako spodbujamo in pospe{ujemo razvoj. c) Moramo pospe{iti, toda ne smemo hiteti. Na ta na~in ne zacementiramo odlo~itve in s tem Ena ve~jih napak ekolo{ko usmerjenih ljudi je, da denarja za naslednjih 50 let. mislijo, da lahko probleme, ki smo jih ustvarjali Kako vzpostaviti tak sistem: skozi celo stoletje, izbri{emo `e jutri. To seveda 1) celotni energetski koncept s t.i. analizo mo-ni mogo~e, ne samo ~asovno, ampak {e mnogo `nosti (ne omejen na eno samo tehnologi-bolj zaradi omejenih finan~nih virov. jo); d) Decentralizirana tehnika za sedanje nosilce 2) ~asovni okvir, kdaj in kje se odlo~iti za mo~i ni tako privla~na kot veliki obrati. To je nove ali obnovljene nalo`be; samo psiholo{ka, ~etudi sedaj glavna ovira v eko- 3) kako lahko te nalo`be pove`emo s splo{no lo{kem-energetskem poslovanju. Prepri~ati strategijo; moramo vladajo~e sile na tem podro~ju, da 4) vsaj enkrat letno obse`no informiranje in no~emo uni~iti njihovih delovnih mest. Klju~na pou~evanje ljudi o tem, zakaj in kaj bi beseda je: POGAJANJE (contracting). Brez sedan- morali storiti za bolj{o prihodnost. jega energetskega lobija bi se bilo prete`ko boriti proti stoletjem napa~nega ravnanja. Dovolj FRITZ EDER je doktor strojni{tva. Zaposlen je na smo resni, da se zavedamo na{ega kon~nega cilja: Technische Universität Graz. Dela na podro~ju trajnostne energije. Mi, ki vemo, zakaj in kako, novih energetskih tehnologij, zlasti biomase, in mi moramo ponuditi roko v pomo~ tistim, ki so njihove uporabe v konceptu kro`nega gospo-prestra{eni zaradi na{ih dejavnosti, in jim pove- darstva. dati: ne skrbite, potrebujemo vas tudi v prihodnosti. Morali boste biti vklju~eni v to strategijo, Prevedla: Nata{a Jerman 298 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI FRAGMENTI O BIOMASI: Biomasa: - les (drva, odpadni les, sekanci, lubje; industrijski lesni ostanki skupaj z žaganjem, oblanci, trskami, ostružki) - slama - miscanthus - bioplin - oljarice (oljna repica) - (gospodinjski) odpadki Če teh snovi ne bi zažgali, bi se v njih vezan CO 2 sprostil z delovanjem bakterij. Biomasa je torej CO 2 nevtralna - sežiganje ne sprošča dodatnih emisij CO 2 . V sodobnih avtomatiziranih kurilnih napravah s sodobno tehniko zgorevanja in kontinuiranim dovajanjem goriva se poleg izkoristkov, ki so tudi do 100 % boljši kot pri tradicionalnih pečeh, dosega tudi učinkovito izgorevanje, ki brez večjih problemov zadosti najstrožjim emisijskim standardom tako glede škodljivih plinov (SO 2 , NO X ) kot tudi trdnih delcev. Vrwi-trtkjh kman \7 arjlLF Im^tli k;-|;:i ¦:¦¦¦¦. |-. Tehnologije so-proizvodnje elektrike in toplote na biomaso (daljinsko DH oz. centralno CHP ogrevanje): ¦ parne turbine/motorji: el. izkoristek 10-25 % ¦ naprave na lesni plin ¦ turbine/motorji (Stirlingov) na vroč zrak: el. izk. 5-30 % Prednosti biomase: je obnovljiv, CO 2 nevtralen, čist in domač vir energije omogoča spodbujanje regionalnega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest prispeva k raznolikosti energetske oskrbe izboljšuje vzdrževanje gozda in je kompatibilna z ekološko naravnanim kmetijstvom Ovire pri trajnostni izrabi biomase: razpršena lastnina gozdnih posestev, denacionalizacija, dostopnost gozdov, poslabšana vitalnost nerešeni lastninski odnosi v lesnopredelovalnih obratih odsotnost kvalificiranih in zainteresiranih nosilcev projektov “neselektivna plinifikacija” podcenjenost fosilnih goriv in elektrike šibka državna podpora tako pri vzdrževanju gozda kot pri projektih daljinskega ogrevanja na biomaso (MGD: 15 % nepovratnega kritja investicije) neobveščenost in neizobraženost in investicijska šibkost potencialnih interesentov ogroženost gozdarske stroke, vsiljevanje agrarnega modela gozdarstvu nevarnost neselektivnega in nedispergiranega odvzemanja lesa ter nevarnost monokultur. Zaradi razpršene poljedelske strukture, velikega deleža živinoreje, ki potrebuje slamo za nastilo, in velikih skladiščnih površin, ki jih zaradi svoje majhne gostote zahteva slama, je energetska uporaba slame smiselna le v omejenih in izjemnih primerih. Dolgoročno bi računali, da bi lahko v ta namen porabili približno 10 % (60 000 ton) vse slame in pridobili 1 PJ energije. To je 20-40-krat manj od potenciala lesne biomase. Približno 20 PJ bi bilo mogoče pridobiti, ne da bi začeli namensko povečevati drevesni sestoj z mešanico hitro rastočih vrst, 20 PJ pa bi dolgoročno lahko prinesla sistematična ekspanzija gojitve mešanic hitrorastočih vrst lesa za energetske namene. Mischantus: je večletna, sterilna, tri do štiri metre visoka trava, s centimeter debelimi stebli. Višja stopnja pretvorbe sončne energije v biomaso v primerjavi z drugimi rastlinami. Življenjska doba: 20 let, polni hektarski donos med 26 in 31 tonami na leto od tretjega leta dalje. Majhna poraba gnojil, odpornost na škodljivce, ugodno vpliva na porast humusa. Kurilna vrednost: 18 MJ/kg = les. Dobro izgorevanje brez prekoračitve emisijskih omejitev. Težava: daljši čas spravila in velika skladišča zaradi majhne gostote. Ekonomičnost: ob zahtevanem donosu 2000 $/ha bi bila konkurenčna šele ob uvedbi polne cene fosilnih goriv. Bioplin: Čeprav bi bilo mogoče v Sloveniji iz fekalij domačih živali teoretično pridobiti neto 5 PJ energije, pa zaradi faktorja rentabilnosti, ki zahteva minimalno 30 glav goveje živine v hlevu, in razpršenosti živinskega staleža v Sloveniji lahko računamo z maksimalno 0,25 PJ. Vendar je proizvodnja bioplina pomembna tudi z vidika trajnostnega kmetijstva in varstva okolja. Fermentirana gnojnica se zaradi pospešene vezave dušika spreminja v metan. Rezultat je nezaudarjajoče gnojilo, ki ne ogroža prezasičenja zemlje (in posredno podtalnice) z nitrati. Franko Nemac Financiranje u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije ter komunalnih energetskih sistemov UVOD Eden od najpomembnej{ih instrumentov za spodbujanje u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije so vsekakor finan~ne spodbude. Tr`no gospodarstvo samo po sebi spodbuja ekonomsko tekmovalnost, pri ~emer pa sku{a probleme, povezane z varstvom okolja, enostavno obiti. Povsod po svetu so zato dr`ave tiste, ki sku{ajo z omejevalno zakonodajo, osve{~anjem ljudi in finan~nimi spodbudami vplivati na odlo~itve in ravnanje privatnega sektorja. V nadaljevanju je podan najprej kratek pregled pristopov pri zagotavljanju finan~nih sredstev za spodbude v investicije v nekaj ekolo{ko najnaprednej{ih dr`av v Evropi in je kratka analiza obstoje~ih in mo`nih finan~nih spodbud za Slovenijo. V drugem delu elaborata pa sem sku{al podati obstoje~e mo`nosti pri financiranju komunalnih energetskih sistemov in osnovni pristop pri na~rtovanju investicijskih projektov. TUJE IZKU[NJE Danska Danska je na podro~ju izvajanja programov u~inkovite rabe energije ena vodilnih dr`av v svetu. Za izvajanje aktivnosti skrbi DEA–Dans- ka agencija za energijo. Od leta 1975 so na podro~ju zgradb izpeljali {tevilne iniciative, in sicer: informativne kampanje, subvencijski ukrepi, zakon o toplotnem nadzoru zgradb, zahtevnej{i energetski standardi, programi za javne zgradbe in uvedba davkov. Ocenjujejo, da je k zmanj{anju porabe na podro~ju ogrevanja bistveno prispeval zakon o toplotnem nadzoru zgradb. Na podro~ju davkov je Danska pri{la najdlje. Energetske davke so prvi~ uvedli leta 1977. Menijo, da davki igrajo pomembno vlogo, saj zagotavljajo mo`nost za dodatne iniciative za energetsko var~evanje. Imajo relativno najve~je davke na energente na svetu. V okviru “energetskega paketa” so leta 1992 uvedli okoljevarstveni davek na emisije CO , najprej samo za gospodinjstva. 2 V letu 1994 so davek na CO uvedli tudi na ceno 2 energije za industrijo, v za~etku le v polovi~ni vrednosti. Z najnovej{im zakonom so velikost davka za industrijo pove~ali tako, da zna{a v letu 1996 za te`ko industrijo 1,3 DEM/t CO , za lahko 2 industrijo 13 DEM/t CO in za ogrevanje 155 2 DEM/t CO . Uvedli so tudi davek na SO v vi{ini 22 2,6 DEM/kg SO . Na drugi strani pa so podjet-2 jem dali tudi mo`nost, da davke refundirajo. Proces recikliranja davkov bo v ve~ji meri potekal preko zmanj{evanja davkov na delo, kar bo podjetja spodbujalo, da bodo pove~ala uporabo KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 301 Franko Nemac delovne sile. Hkrati se bodo pove~evali skladi, namenjeni za investicije v u~inkovito rabo energije. U~inke celotnega “energetskega paketa” bo danska vlada ocenila v letu 1998. Nizozemska Program finan~nih spodbud za u~inkovito rabo energije v industriji in gospodinjstvih izvajajo podjetja za distribucijo elektrike in plina. Finan~na sredstva so podjetjem na razpolago iz cene energentov. Na podlagi sporazuma med Ministrstvom za ekonomske dejavnosti in zdru`enjem podjetij za distribucijo imajo le-ta pravico za ta namen pove~ati cene elektri~ne energije in plina do 2 % in jih lahko namensko uporabijo le za spodbujanje u~inkovite rabe energije pri porabnikih. Podjetja pove~anje cene dolo~ijo sama, ravno tako tudi ukrepe, ki jih bodo izvajala. Dol`na so poro~ati o obsegu zbranih sredstev in namenski porabi le-teh, ministrstvo pa ima pravico do informiranja in nadzora. Distribucijsko podjetje NUON je naprimer pove~alo ceno kilovatne ure za 0,004 DEM in ceno kubi~nega metra plina za 0,008 DEM. Zbrana sredstva porabijo za finan~no spodbujanje projektov v gospodinjstvih, manj{ih in srednjih podjetjih, neprofitnih institucijah in vladnih ustanovah, industriji, cestni razsvetljavi, postrojev kogen-eracije elektrike in toplote in program za vi{je razrede osnovnih {ol. Za posamezne ciljne skupine porabnikov tako pripravljajo in izvajajo ustrezne promocijske in spodbujevalne programe. Avstrija V Avstriji potekajo na podro~ju u~inkovite rabe energije {tevilni programi, ki jih podpirajo posamezne de`ele in tudi zvezna dr`ava. @e nekaj let pa intenzivno pripravljajo uvedbo posebnega ekolo{kega davka na vse energente. Planirali so, da ga bodo uvedli s 1. januarjem leto{njega leta, vendar so namero zaradi nedavne zamenjave vlade odlo`ili. Slovenija Realna osnova in viri za pridobivanje trajnih virov za finan~no spodbujanje u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije so lahko le dodatna obremenitev uporabe energije, zato v nadal- jevanju podajam grobo oceno energetske in finan~ne bilance za leto 1995. STRUKTURA PORABE ENERGIJE PO BILANCI ZA LETO 1995 ¦ELEK. (21,59%) NAF. DER. (58,64%)—^H \ ^B \ N. \ y J— PLIN (19,77%) Graf 1 Po energetski bilanci naj bi slovensko energetsko gospodarstvo uporabnikom dobavilo 8.900 GWh električne energije, 720 milijonov SrrP zemeljskega plina in 2,1 milijona ton naftnih derivatov, ali skupaj približno 150 PJ energije, kot je prikazano v prvem grafu. DELE@I PRIHODKOV OD ENERGENTOV PO BILANCI ZA LETO 1995 ^^H \^—ELEK. (33,24%) AF. DER. (54,63%)—1\ \ ^~~~~~~~~~~~/\ PLIN (12,12%) Graf 2 Za to energijo so dobavitelji iztr`ili pribli`no 260 milijard SIT, dele`i prihodkov so prikazani v gornjem grafu. V naslednjih dveh grafih je najprej podana struktura prihodkov podjetij brez davka, ki je zaradi razli~nih dav~nih stopenj na energente povsem druga~na od strukture cen pri porabnikih. V naslednjem grafu pa je podana {e finan~na struktura za dobavljeno energijo, in sicer skupaj pri porabnikih, posebej prihodki podjetij brez davkov in davki. Prihodki podjetij so zna{ali pribli`no 180 302 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Financiranje u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije ter komunalnih energetskih sistemov milijard SIT, za davke pa je bilo pla~ano pribli`no 80 milijard SIT. Pri tem je treba posebej poudariti, da je davek na elektriko 10 %, na zemeljski plin 5 %, na naftne derivate pa od 100 do 150 %. Graf 3 PRIHODKI OD PRODAJE ENERGIJE SKUPAJ - BREZ DAVKOV - DAVKI mio SIT 300 250 200 150 100 50000 0 SKUPAJ BREZ DAVKA Graf 4 V zadnjem grafu (5) pa so podane vrednosti in struktura sredstev, ki bi jih pridobili za financiranje projektov u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije, ~e bi vse energente obremenili z 1- ali 2-odstotnim davkom ali namenskim pove~anjem cene. V primeru 1-odstotne obremenitve bi se zbrala namenska sredstva v vi{ini 2,6 milijarde SIT oziroma 5,2 milijarde SIT, ~e bi bila obremenitev 2-odstotna. Seveda pa bi se morala ta sredstva ali z dav~nimi olaj{avami ali preko finan~nih subvencij za investicije v u~inkovito rabo in obnovljive vire energije vrniti nazaj v gospodarstvo. Tako bi se morali dolgoro~no, kljub kratkoro~nim pove~anim obremenitvam, vsi makroekonomski kazalci poslovanja izbolj{ati. Taki cilji in instrumenti so bili na~rtovani v vseh dr`avah, ki so take posebne davke ali pove~anje cen `e uvedle. POVE^ANJE CEN ENERGENTOV OPCIJA ZA 1 % IN 2 % L Graf 5 Mo`ni na~ini financiranja Sedanje financiranje projektov u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije poteka preko prora~unskih postavk. Prora~un se sprejema za vsako leto posebej, ravno tako se letno dolo~a tudi vi{ina sredstev, prioritetni programi itd. ^e bi `eleli dose~i ve~jo sporo~ilnost prizadevanjem za u~inkovito rabo energije in trajnostni energetski razvoj ter bolj{e rezultate, bi morali podobno kot v razvitih zahodnoevropskih dr`avah tudi v Sloveniji pridobiti trajnej{e vire finan~nih sredstev za izvajanje programov. Mo`ni so predvsem tile na~ini: – Ustanovitev neprofitnega sklada za u~inkovito rabo energije. [tudija za to opcijo je v izdelavi v okviru programa Phare in bo predvidoma kon~ana do konca meseca maja. Za~etna finan~na sredstva za sklad naj bi prispevalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije v vi{ini pribli`no 300 mio SIT in Phare 2 mio ECU ter banka, ki bi upravljala ta sklad, v vi{ini pribli`no 10 mio ECU. Sklad bi odobraval za projekte u~inkovite rabe energije posojila pod ugodnej{imi pogoji. – Distribucijskim podjetjem bi omogo~ili pove~anje cen do 2 %, s tem da bi lahko podjetja ta sredstva porabila namensko samo za projekte v u~inkovito rabo energije. Pristop bi lahko izpeljali po vzoru Nizozemske in bi vklju~eval energetske strokovnjake, ki so zaposleni v energetskih podjetjih. Ocenjujem tudi, da bi za razliko od sedanjega stanja, ko energetska podjetja {e ne vidijo pravega smisla v projektih u~inkovite rabe, na ta na~in postopno pri- mio SIT ELEK NAF. DER PLIN SKUPAJ ENERGENTI KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 303 Franko Nemac dobili tudi del strokovnjakov. Z vklju~itvi-jo energetskih podjetij pa bi seveda dosegli tudi najve~jo razpr{enost delovanja po vsej Sloveniji in tekmovalnost podjetij. – Uvedba 2 odstotnega namenskega (ekolo{kega) davka na elektri~no energijo, plin in naftne derivate, podobno kot to `e nekaj let na~rtuje Avstrija. To pomeni dodatno dav~no obremenitev, ki bi se morala skozi druge dav~ne olaj{ave ali subvencije investicij v u~inkovito rabo energije vra~ati nazaj gospodarstvu. – Uvedba CO davka na energente, po vzoru 2 Danske. Podobno kot pri ekolo{kem davku gre za dodatno dav~no obremenitev, ki naj bi se skozi dav~ne olaj{ave ali subvencije vra~ala gospodarstvu. Re{itev je razmeroma komplicirana, tako da bi izpeljava zahtevala relativno veliko ~asa. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI Dosedanji energetski razvoj na podro~ju ogrevanja zgradb je bil stihijski, glede na trenutne energetske razmere in cene. V ve~ini, predvsem manj{ih, krajev je zato ogrevanje energetsko neu~inkovito in ekolo{ko neprimerno. Na pohodu pa je stihijska plinifikacija mest, po principu koncesioniranja. Izdaja koncesije je v osnovi projekt “klju~ v roke”, kjer ima naro~nik (ob~ina) na za~etku ob~utek, da mu samemu ni treba ni~esar narediti, da ni treba biti strokovnjak in da ne potrebuje denarja, ker ga zagotovi kon-cesionar. Edino kar mora narediti sam, je izbrati “najbolj{ega” ponudnika in podpisati pogodbo. Tak pristop pa si praviloma lahko privo{~i, kdor je ali bogat ali `e na za~etku zelo dobro ve, kak{no pogodbo podpisuje. Plinifikacija ne sme dose~i, in tudi ni nobene potrebe, da bi brezglavo ter takoj dosegla vsako slovensko vas. Plin je v mnogih primerih lahko dobra, ni pa edina in trajnostna re{itev. @upani si morajo vzeti energijo, ~as in denar, da pred dolgoro~nimi odlo~itvami dajo stvari vsestransko analizirati. Ni nobene potrebe za brezglavo hitenje, vsaka hi{a v Sloveniji se `e danes, pa ~eprav “stihijsko”, na neki na~in ogreva. Za manj{e kraje bi morali dobiti absolutno prednost “trajnostni” obnovljivi viri energije. Ocenjujem, da bi bilo za Slovenijo zelo pomembno dose~i ve~jo rabo lesne biomase za projekte daljinskega ogrevanja, predvsem manj{ih krajev s primernim gozdnim zaledjem ali lesno industrijo. Avstrijska [tajerska ima npr. v obratovanju pribli`no 60 naprav za daljinsko ogrevanje manj{ih krajev, ki kot gorivo uporabljajo razne vrste lesnih ostankov (sekanci, vejevje, lubje, `agovina). Vsi objekti so sodobni, ra~unal-ni{ko vodeni in so bili zgrajeni v zadnjih 10 letih. IZVAJANJE PROJEKTOV Na podro~ju energetske oskrbe imajo povsod po svetu `upani pomembno vlogo in odgovornost. Prepri~an sem, da jo bodo z novo ureditvijo lokalnih skupnosti dobili tudi pri nas. V preteklosti so na eni strani energetske sisteme elektrifikacije in plinifikacije posameznih krajev na~rtovala velika centralizirana podjetja, na drugi strani pa je bila izgradnja objektov in naprav za ogrevanje stanovanj, hi{ in poslovnih prostorov stihijska, glede na trenutne energetske razmere in cene. V ve~ini predvsem manj{ih krajev je zato ogrevanje energetsko neu~inkovito in ekolo{ko neprimerno ali celo nesprejemljivo. Slika 1 Projektni pristop @upani torej morajo prevzeti nalogo inicia-torja in nosilca re{evanja komunalnih infra-strukturnih projektov, prevzeti financiranje ali najti zainteresirane partnerje za za~etne raziskave, analize in idejne re{itve. Pripravo investicijske in tehni~ne dokumentacije ter izgradnjo objektov pa je treba prepustiti obstoje~im ali novoustanovljenim gospodarskim podjetjem. Ne glede na to, ali izgradnjo objektov prevzame obstoje~a gospodarska organizacija ali se za izvedbo ustanovi novo podjetje, mora biti pristop projekten. Projektni pristop pomeni predvsem projektno financiranje investicije. Investitor mora zagotoviti 304 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Financiranje u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije ter komunalnih energetskih sistemov finan~na sredstva za lastno delovanje in izgradnjo, prevzeti na~rtovanje objektov in izpeljati izgradnjo ter obratovati z zgrajenimi objekti. Pri tem mora prevzeti odgovornost za vse tehni~ne in komercialne rizike v zvezi z izgradnjo in obratovanjem objekta. Vloga ob~ine Po spodbuditvi projekta nastopa ob~ina v prvi vrsti kot upravni organ, ki investitorju izdaja potrebna soglasja in upravna dovoljenja. ^e ima interes, zaradi pri~akovanih pozitivnih u~inkov in glede na svoje materialne in kadrovske zmo`nosti, lahko nastopa tudi v drugih vlogah, kot pomaga ustvarjati ustrezne pogoje za pridobivanje dovoljenj, spodbuja interesno in finan~no sodelovanje ob~anov, nastopa kot lastnik ali solastnik podjetja investitorja, lahko pa v sam projekt tudi anga`ira svoja lastna finan~na sredstva. Menimo pa, da mora v vsakem primeru odgovornost za izpeljavo pro- jekta prevzeti kaka gospodarska organizacija. Določitev ali izbira ustreznega investitorja je ključnega pomena za uspeh projekta. FINANČNE SPODBUDE MGD Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije je že v okviru javnega natečaja za področje ENERGETIKE za leto 1995 razpisalo možnost sofinanciranja izdelave študij izvedljivosti ali energetskih zasnov urbaniziranih krajev v višini do 50 % in nepovratno sofinanciranje investicij v daljinsko ogrevanje s pomočjo biomase v višini 15 % investicije. Prijav na razpis za energetske zasnove je bilo malo, za daljinsko ogrevanje z bio-maso pa jih ni bilo. Glavni vzroki za majhen interes so bili pomanjkanje urejenega načrtovanja dolgoročne energetske oskrbe posameznih krajev (posebno ekološko sprejemljivega ogrevanja zgradb) in pomanjkanje investicijsko tehnične dokumentacije, ki bi omogočala odločitve in pridobivanje finančnih sredstev. ENERGETSKA ZASNOVA KRAJA Naročik občina DOLOČITEV, IZBIRA INVESTITORJA Novo podjetje Obstoječe podjetje Pogodba Koncesija INVESTICIJSKI PROGRAM, FEASYBILITY ŠTUDIJA Plan finančnih sredstev IDEJNI PROJEKT, IDEJNA REŠITEV Naročnik, investitor; Izdela inženirska firma LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA FINANČNI VIRI Zagotovitev finančnih sredstev PROJEKT ZA GRADBENO DOVOLJENJE PROJEKT ZA IZVEDBO JUL NATEČAJ MGD LOKACIJSKO DOVOLJENJE GRADBENO DOVOLJENJE Je_x_x. GRADITEV OBJEKTA Izdela pooblasč. institucija Soglasja drugih uporabnikov prostora Izda upravni organ Izda upravni organ Dokazila o razpolaganju s prostorom Slika 2: Osnovna shema priprave in graditve objekta daljinskega ogrevanja KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 305 Franko Nemac V javnem razpisu MGD za leto 1996 je ravno tako predvideno sofinanciranje energetskih zasnov posameznih krajev ter {tudij izvedljivosti za soproizvodnjo elektrike in toplote in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije, do 50 %. Za investicijske projekte s podro~ja uporabe biomase so bile s ciljem, da bi dosegli interes potencialnih investitorjev, pove~ane finan~ne spodbude za daljinsko ogrevanje na biomaso. Predvideno je naslednje nepovratno subvencioniranje investicij: – nepovratno sofinanciranje do 15 % vrednosti naprav za kurjenje biomase z avtomatskim doziranjem, po izvr{eni vgradnji in – in nepovratno sofinanciranje do 25 % vrednosti daljinskega sistema za ogrevanje na biomaso (skupna kotlovska naprava za kurjenje in razvodni sistem). Prvi~ v leto{njem razpisu je predvideno tudi celovito lansiranje nekaj pilotnih projektov in sicer: – izgradnje individualnih solarnih sistemov za pripravo tople vode, v obsegu 30 mio SIT, pri ~emer bo verjetno program dodatno podprt tudi s sredstvi Phare v enakem obsegu, – tesnenje obstoje~ih oken, v obsegu 12 mio SIT, – izolacija obstoje~ih podstre{ij, v obsegu 12 mio SIT in – nastavitev in kontrola oljnih gorilnikov pri kotlih za centralno kurjavo, v obsegu 11 mio SIT. Pri~akuje se, da se bo na teh za Slovenijo perspektivnih podro~jih, z ustreznim vodenjem, koordinacijo, finan~nimi spodbudami, osve{~an-jem in informiranjem, doseglo bistveno ve~ji interes potencialnih investitorjev. Poleg na{tetih programskih nalog je v letih 1995 in 1996, s podro~ja obnovljivih virov energije, predvideno nepovratno subvencioniranje investicij, kot je prikazano v tabeli 2. Smatramo, da predvidene subvencije pomembno prispevajo tudi k trajnostnemu razvoju komunalnih energetskih sistemov. Iz tabele je razvidno, da je na posameznih podro~jih pri{lo do izbolj{anja oziroma poslab{anja pogojev, glede na skupen obseg razpolo`ljivih sredstev, izku{nje in dolo~itev prioritet. Kot je bilo `e re~eno je v pripravi ustanovitev Sklada za u~inkovito rabo energije. V ta namen so v prora~unu za leto 1996 predvidena za~etna finan~na sredstva v vi{ini 332 mio SIT in Phare 2 mio ECU. Seveda bi ustanovitev takega sklada bistveno pove~ala razpolo`ljiva sredstva tudi za Nepovratno subvencioniranje investicijskih projektov Razpis MGD 1995 Razpis MGD 1996 naprave za kur. biomase z avt. dozir. do 15 % vrednosti naprave do 15 % vrednosti naprave daljinski sist. ogrevanja na biomaso do 15 % vrednosti investicije do 25 % vrednosti investicije solarni sistemi za pripravo tople vode do 7.000 SIT/m2 do 8.000 SIT/m2 sol. sistemi za pridobivanje el. energ. do 120.000 SIT/kW do 240.000 SIT/kW zimski vrtovi do 15 % vrednosti do 15 % vrednosti male hidroelektrarne investicije do 20.000 SIT/kW investicije do 20.000 SIT/kW ogrevanje prostorov z geo. energijo do 15% do 15 % balnorekreativnih objektov do 10 % vrednosti investicije do 5 % vrednosti investicije elektrarne na veter do 20.000 SIT/kW do 120.000 SIT/kW uporaba toplotnih ~rpalk do 15% vrednosti sistema do 20.000 SIT/kWt Tabela 2: Nepovratne finan~ne spodbude za investicijske projekte 306 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Financiranje u~inkovite rabe in obnovljivih virov energije ter komunalnih energetskih sistemov projekte in investicije komunalnih energetskih sistemov. DRUGA FINANČNA SREDSTVA Za financiranje komunalnih energetskih projektov pridejo poleg lastnih sredstev in opisanih subvencij MGD v po{tev krediti iz Ekolo{kega razvojnega sklada Republike Slovenije, Evropske investicijske banke EBRD, izvozni krediti nekaterih tujih bank in drugi komercialni doma~i in tuji krediti. V posameznih specifi~nih primerih pa tudi sredstva mednarodnih programov PHARE, sklada za ^ezmejno sodelovanje, avstrijskega ekolo{kega sklada in iz drugih mednarodnih ali bilateralnih programov. Lastna sredstva Osnova za katerokoli investicijsko odlo~itev so seveda lastna sredstva, ki dokazujejo resnost in sposobnost investitorja, da projekt lahko izvede. Zagotovljena lastna sredstva in izdelana ustrezna investicijsko-tehni~na dokumentacija ter pridobljena potrebna upravna dovoljenja so osnova, da investitor lahko kandidira za katerakoli od omenjenih finan~nih sredstev. Del lastnih sredstev mora zagotoviti neposredno investitor, da lahko pripravi vse za start projekta. Del lastnih sredstev za izgradnjo pa je treba zagotoviti s strani zainteresiranih strank, ki pla~ajo ceno priklju~ka, sredstva pa lahko zagotovijo tudi zainteresirana podjetja. Potencialni ponudniki projektov se morajo ob tem zavedati dejstva, da je za dr`avo smotrno podpreti le tiste projekte, za katerimi stojijo investitorji, ki imajo znanje, lastna sredstva in realne mo`nosti, da projekt izpeljejo. POTREBNA DOKUMENTACIJA V nadaljevanju podajamo zahteve za potrebno kandidiranje na razpisu MGD za subvencioniranje investicijskih projektov, ker so te bistveno bolj zahtevne kot za {tudije. Za kandidiranje je v osnovi potrebna investicijska tehni~na dokumentacija in pravnoformalna dovoljenja. Podobno dokumentacijo zahtevajo za odobravanje sredstev tudi ostale finan~ne institucije. Pred odobritvijo finan~nih sredstev je treba ta seveda tudi zavarovati z enim od finan~nih instrumentov (hipoteka, garancija itd.): – idejni projekt – investicijski program ali {tudijo izvedljivosti – sklep organov upravljanja o nalo`bi – dokazila za lastna sredstva – dokazila za zaprtost celotne finan~ne konstrukcije – lokacijsko dovoljenje – gradbeno dovoljenje @e iz na{tete zahtevane dokumentacije je razvidno, da se je moral investitor o nalo`bi prak-ti~no `e predhodno odlo~iti, saj je v tej smeri moral sofinancirati in opraviti vrsto del, ki so bila potrebna za tako odlo~itev ali za pridobitev upravnih dovoljenj. Faza, ko zainteresirani investitor pristopi k vlogi za pridobitev nepovratne finan~ne subvencije, naj bi torej pomenila izbo-lj{anje finan~nih kazalcev in potrditev pravilne predhodne odlo~itve. FRANKO NEMAC (1953), dipl. ing. elektrotehnike, je direktor Agencije ze prestrukturiranje energetike v Ljubljani. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 307 Damir Pe{ut Regionalno planiranje energetike u Hrvatskoj Energetski institut “Hrvoje Po`ar” Ulica grada Vukovara 37 Zagreb, o`ujak 1996. 1. UVOD “Misli globalno, djeluj lokalno” je deviza koja se iz dana u dan potvr|uje u sve vi{e podru~ja ljudske aktivnosti. To vrijedi i za osmi{ljavanje energetskog razvitka. Posebni razlozi tome su potreba uva`avanja utjecaja energetskog razvitka na okolinu, potreba uva`avanja obnovljivih izvora energije te potreba za analizom svih mogu}ih konkretnih poteza da se potro{nja energije smanji a da komfor i koristi od njezine upotrebe ostanu isti. Uva`avanje navedenog je izravno vezano na klimatske, gospodarske i energetske uvjete nekog podru~ja. Kako ti uvjeti naj~e{}e nisu homogeni ve} vrlo specifi~ni za pojedina podru~ja neke zemlje, to nas navodi na potrebu regionalnog planiranja energetike. Za Hrvatsku je to posebno izra`eno. U dvije klimatske zone, mediteranskoj i kontinentalnoj, zemljovidni polo`aj i prirodna bogatstva odre|uju i strukturu gospodarstva te struk-turu energetske opskrbe. U mediteranskom dijelu je izra`eniji tercijarni sektor, dok je u kontinentalnom to sekundarni sek- KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 309 Damir Pešut tor. Nadalje, dostupnost, odnosno nedostupnost, prirodnog plina u mediteranskom dijelu Hrvatske favorizirala je elektri~nu energiju, dok je u kontinentalnom dijelu prirodni plin osvojio zna~ajan dio toplinskog tr`i{ta. Osnovna administrativna jedinica takvog regionalnog planiranja razvitka energetike u Hrvatskoj je `upanija. Nadalje, takvo podru~je planiranja mo`e biti i nekoliko `upanija na razini regije, ili specifi~ni dijelovi nekoliko `upanija, kao {to su hrvatski otoci. 2. ENERGETSKI SEKTOR HRVATSKE KAO ZEMLJE U TRANZICIJI Naravno da regionalni razvitak eneretike mora biti uskla|en sa razvitkom energetike na dr`avnoj razini, pogotovo sa razvitkom osnovnih energetskih sustava, elektroenergetskim, plinskim te sustavom proizvodnje i distribucije derivata nafte. Energetski sektor donedavnih socijalisti~kih zemalja isto~ne i srednje Europe imao je zada}u da proizvede plansku koli~inu elektri~ne energije, plina, ugljena itd., bez obzira na gospodarske u~inke takve djelatnosti. Pri tome je cijena energije bila redovito ni`a od tro{kova proizvodnje, prijenosa i distribucije. Time su se izazivale barem dvije negativne posljedice. Kao prvo, poticana je sve lo{ija i lo{ija struktura industrije, jer se na jeftinoj energiji razvijala energetski intenzivna, tzv. te{ka ili bazi~na industrija, a energetski sektor se morao dotirati iz dr`avnog prora~una. Kao drugo, energetski intenzivna proizvodnja u prezastupljenoj bazi~noj industriji izazivala je dodatne ekolo{ke probleme. Poku{aji, pa i Svjetske banke, da u takvom politi~kom i gospodarskom okru`enju tehni~kim intervencijama (imple-mentacijom efikasnijih tehnologija) smanje neracionalno tro{enje energije i prekomjerno zaga|ivanje okoli{a, ostali su prakti~ki bez ikakvih u~inaka. Me|utim, nakon demokratskih promjena u spomenutim zemljama dolazi do naglog pada doma}ih proizvoda, s izuzetkom samo nekoliko zemalja, a na prostorima biv{e Jugoslavije i SSSR-a izbijaju ratni sukobi. Pozornim razmatranjem stanja Svjetska banka formira svoje prioritete akcija u energetskim sektorima zemalja u tranziciji, koji su u najkra}em slijede}i: 1.precizna formulacija regulative (zakona i propisa) op}enito i posebno u energetskom sektoru kako bi se omogu}io pristup privatnom kapitalu, 2.dizajniranje energetskog sektora tako da poduze}a energetske djelatnosti budu zdrava poduze}a, pri ~emu politika cijena energenata ima klju~nu ulogu, 310 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Regionalno planiranje energetike u Hrvatskoj 3.uvo|enje organizacijskih i tehni~kih mjera za racionali-zaciju potro{nje energije i kori{tenje obnovljivih izvora energije, 4.formiranje strategije i provo|enje aktivnosti za za{titu okoli{a i 5.diverzifikacija energenata za opskrbu, kao i orijentacija na vi{e zemalja ili koridora za uvoz istog energenta. I iz ovih prioriteta je vidljivo da uvo|enje organizacijskih i tehni~kih mjera za racionalizaciju potro{nje energije i kori{tenje obnovljivih izvora energije, nema u~inaka ako nije uspostavljen gospodarski normativni i organizacijski okvir, te politika cijena energenata koja omogu}ava pozitivno poslovanje energetskih poduze}a. Hrvatska vlada, odnosno Ministarstvo gospodarstva Republike Hrvatske nastoji slijediti navedene prioritete. Vlada je prih-vatila projekt “Razvoj i organizacija energetskog sektora Hrvatske” koji }e predstavljati strategiju razvitka energetskog sektora Hrvatske (PROHES). [to se ti~e cijene energenata, Hrvatska od svih zemalja u tranziciji ima najvi{u razinu tih cijena, tako da su one kao i na svjetskom tr`i{tu, ili su vrlo blizu realnim tro{kovima proizvodnje i plasmana, kao {to je to slu~aj s elektri~nom energijom. Nadalje, Ministarstvo gospodarstva sudjeluje u radu na dono{enju Energetske povelje i na pokretanju regionalnog planiranja sa kandidiranim pilot projektom energetike Istre. Slika 1: Prijedlog projekta Istra KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 311 Damir Pešut 3. METODOLO[KI KONCEPT U Europskoj je uniji regionalno planiranje energetike intenzivno uvo|eno tijekom osamdesetih godina. Najbogatija iskust-va u takvom planiranju imaju Danska i Gr~ka. Osim toga, u Europi se po~etkom devedesetih pomno izu~avaju koncepti planiranja razvitka energetike metodom naj-manjeg tro{ka (Least-Cost Planning) i upravljanja potro{njom (Demand Side Management), koji su ve} uvelike u primjeni u zemljama Sjeverne Amerike. Pod pojmom metode najmanjeg tro{ka misli se na izbjegavanje izgradnje novih kapaciteta u opskrbi energijom sve dok se ulaganje u smanjenje potro{nje i kori{tenje obnovljivih izvora energije ostvaruje s manjim tro{kom po jedinici u{te|ene energije, u odnosu na taj tro{ak pri ulaganju u dodatnu opskrbu. U takvom se konceptu ravno-pravno tretira ulaganje i na strani potro{nje i na strani opskrbe, bilo u klasi~nu opskrbu, bilo iz obnovljivih izvora energije. Praksa primjene takvih ulaganja i poduhvata na strani potro{nje se jo{ naziva i upravljanje potro{njom (Demand Side Management). Iskustva regionalnog planiranja energetike u zemljama Europske unije i planiranja metodom najmanjeg tro{ka i upravljanja potro{njom energije su uklju~ena u metodolo{ki koncept regionalnog planiranja energetike, slika 2. 3.1. Gospodarski razvitak Osnovna odrednica energetskog razvitka nekog podru~ja je gospodarski razvitak tog podru~ja. Gospodarski je razvitak regije dobrim dijelom uvjetovan mogu}nostima razvitka Republike Hrvatske i obrnuto. Naravno, na taj razvitak }e svo-jom autonomnom upravom mo}i bitno djelovati i pojedine `upanije. Izrada strategije gospodarskog razvitka je nu`na kao priprema za pravodobno stavljanje u funkciju svih resursa regije, odnosno za osiguravanje svih uvjeta potrebnih za mobi-liziranje resursa. Plan, osim kvalitativno definiranih strate{kih ciljeva razvitka i na~ina njihovog ostvarivanja, mora biti i kvantificiran. Takav kvantificiran plan gospodarskog razvitka temelj je daljnjih analiza i utvr|ivanja energetskih potreba i na~ina njihovog zadovoljavanja. Posebna pogodnost je ako rad na oba projekta ide paralelno, jer je tada omogu}eno interaktivno uskla|ivanje. 3.2. Energetska baza podataka Ministarstvo gospodarstva (energetike) unatrag nekoliko go-dina brine o razvitku energetske baze podataka za Republiku 312 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Regionalno planiranje energetike u Hrvatskoj Hrvatsku. Na temelju takve kompjuterizirane baze podataka objavljuju se godi{nje energetske bilance Republike Hrvatske. Prije izrade plana razvitka energetike regije potrebno je provesti analizu postoje}eg stanja energetske potro{nje. Za to je uz podatke koji se obra|uju iz godine u godinu na dr`avnoj razini potrebno prikupiti, verificirati i evidentirati niz podataka koji su dostupni samo na “terenu”. Zbog toga se projekt baze energetskih podataka Hrvatske razvija u smjeru prostorne distribucije tako, da bi se u ve}im regionalnim, odnosno `upanij-skim centrima, jedinstvenom metodologijom obra|ivali ti speci-fi~ni energetski podaci. Na taj na~in bi se uspostavile interaktivne veze energetske baze specifi~nih podataka regionalnog (`upanijskog) centra i sredi{nje baze podataka za ~itavu Hrvatsku. Takva interakcija bi omogu}avala autonomno prikazi-vanje energetskih bilanci regije, `upanije, za `eljeno razdoblje, te izvo|enje svih potrebnih analiza ostvarenih tokova energije u regiji. S druge strane, u centru bi takav rad dozvoljavao izuzetno kvalitetne strukturne obrade energetskih tokova u cijeloj Hrvatskoj. Naravno, nijedna statistika ili analiza pro{losti nije sama sebi svrha, nego je pretpostavka kvalitetnijeg sagle-davanja budu}nosti. 3.3. Energetski potencijal obnovljivih izvora Na temelju postoje}e i dostupne dokumentacije potrebno je obraditi energetske potencijale. Posebno se to odnosi na karakteristike i potencijale obnovljivih izvora energije. Ako je takva dokumentacija nepotpuna bilo bi neophodno organizirati lokacijsko evidentiranje svih potencijalnih mogu}nosti upotrebe obnovljivih izvora energije, bilo za zadovoljavanje toplinskih potreba, bilo za proizvodnju elektri~ne energije. 3.4. Postoje}e stanje tehnologija za potro{nju, prijenos i distribuciju te proizvodnju energije Dobro organiziranom akcijom uklju~uju}i i ankete, bilo bi potrebno snimiti postoje}e stanje tehnologije za potro{nju energije u svim sektorima potro{nje energije. To se odnosi na utvr|ivanje stupnja toplinske izolacije u stambenim i poslovnim zgradama i objektima, strukture tehnologija za grijanje prostorija, pripremu tople vode, kuhanje i za netoplinsku potro{nju elektri~ne energije u ku}anstvima i uslu`noj djelat-nosti, na utvr|ivanje stupnja djelovanja u industrijskim procesi-ma, na utvr|ivanje strukture voznog parka osobnih automobila te vozila za javni putni~ki i uop}e promet roba, i sli~no. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 313 Damir Pešut Isto se odnosi i na tehnologije za prijenos i distribuciju i proizvodnju energije, {to je jednostavniji zadatak jer energetski podsustavi (elektroenergetski, plin, nafta i ugljen) svaki ponaosob raspola`u tim podacima. 3.5. Stanje emisija {tetnih tvari uslijed potro{nje, pri-jenosa i proizvodnje energije Kvalitetno snimanje postoje}e emisije {tetnih tvari uslijed potro{nje, prijenosa i proizvodnje energije je opse`an, dugotra-jan i skup poduhvat. Za potrebe ovakvog projekta vjerojatno bi zadovoljavala postoje}a i dosada{nja mjerenja i istra`ivanja, sa dodatnim mjerenjima na uzorcima pojedinih polutanata {tet-nih tvari. 3.6. Potro{nja energije Prva od analiza, koja se provodi je analiza dosada{nje i budu}e potro{nje energije. To se odnosi na sve sektore potro{nje. Predvi|anje se obi~no izvodi u nekoliko scenarija, a odnosi se na potrebe korisne topline i elektri~ne energije, te motornih goriva. Predvi|anja bi se osim na elementima budu}eg gospodarskog razvitka temeljila i na drugim bitnim odrednicama, a to su demografija, klima, tehnolo{ki napredak u smislu efikasnije upotrebe energije, prometna politika i utjecaj tranzita na potro{nju motornih goriva u prometu i sli~no. Na taj na~in bi se dobile polazne energetske potrebe u budu}nosti. 3.7. Opskrba iz “velikih” energetskih sustava i klasi~nim energentima Na temelju predvi|ene potro{nje i polaznih energetskih podataka utvrdila bi se struktura zadovoljavanja energetskih potreba iz “velikih” energetskih sustava, Hrvatske elektro-privrede, INA-Naftaplina, INA-Trgovine, te klasi~nim energenti-ma, ugljenom i ogrjevnim drvetom. Pri tome bi se uva`avali osnovni pravci budu}eg razvitka velikih sustava na razini ~itave Hrvatske. Tako utvr|ena potro{nja i opskrba energijom, uklju~uju}i i prijenos i distribuciju energije, dala bi tro{kove i cijene opskrbe pojedinih kategorija potro{nje svakim od analiziranih energenata. 314 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Regionalno planiranje energetike u Hrvatskoj 3.8. Uklju~ivanje opskrbe iz obnovljivih izvora energije te upravljanja potro{njom (Least-Cost Planning) Slijede}i korak nakon utvr|enog polaznog stanja je analiza uklju~ivanja obnovljivih izvora energije te mjera izbjegavanja tro{kova u klasi~nim energetskim sustavima opskrbe, djelovan-jem (investiranjem) na strani potro{nje. To zna~i da se na temelju snimljenih potencijalnih mogu}nosti obnovljivih izvora na konkretnim lokacijama utvrdi njihova konkurentnost sa klasi~nim sustavima opskrbe te tamo i kada je to u vremen-skom slijedu ekonomski opravdano predvidi taj oblik opskrbe. Sli~an je na~in utvr|ivanja isplativosti ulaganja u smanjenje potro{nje energije, uz zadr`avanje istog komfora i kvalitete upotrebe energije, u odnosu na tro{kove opskrbe iz polaznog rje{enja opskrbe. Va`no je napomenuti da se ovakvim zahvatima smanjuje emisija {tetnih tvari i u potro{nji i u proizvodnji energije. 3.9. Emisija {tetnih tvari Prilikom ovog iterativnog utvr|ivanja strukture opskrbe energije, kao ograni~avaju}i faktor se javlja emisija {tetnih tvari uslijed potro{nje, prijenosa i proizvodnje energije. Ekolo{ka }e ograni~enja sasvim sigurno dominantno utjecati na strukturu energetske potro{nje i proizvodnju energije. 4. ORGANIZACIJA I IZVO\ENJE PROJEKTA Karakteristika prvih projekata regionalnog planiranja energetike u Europskoj uniji po~etkom osamdesetih je bila da su oni obi~no zavr{avali sa “papirnatom strategijom”. Naime, ve}ina tih projekata je bila orjentirana na generalna, akademska istra`ivanja koja su zavr{avala sa ocjenama tehni~kih potencijala obnovljivih izvora i racionalizacije potro{nje energije. Uvo|enje planiranja razvoja energetike metodom mini-malnog tro{ka i upravljanjem potro{nje je u takve regionalne projekte sve vi{e uklju~ivalo i energetske ku}e, lokalnu upravu, lokalno stanovni{tvo i gospodarske subjekte kao potro{a~e energije, odgovaraju}a ministarstva i sli~no. Naime, istra`ivanje mogu}nosti smanjenja potro{nje energije ili proizvodnje energije u obnovljivim izvorima mo`e za poduze}e koje se bavi opskrbom biti isplativije nego li ulagan-je u sustav opskrbe dodatne potro{nje. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 315 Damir Pešut Zapravo, klju~no za uspje{nost ovakvih projekata je zainteresiranost i anga`iranje regionalnih (`upanijskih) i lokalnih vlasti. To se pokazalo na primjeru gr~kih otoka, gdje su pojedine lokalne samouprave pokretale takve projekte kojima su D KOORDINACIJA D MEDIJSKA PREZENTACIJA D UKLJUČIVANJE STANOVNIŠTVA I GOSPODARSKIH SUBJEKATA D EDUKACIJA Slika 2: Regionalni energetski centar 316 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Regionalno planiranje energetike u Hrvatskoj cesto rješavanjem energetskih problema rješavale i problem zaposlenosti. To se pokazalo točnim i na primjeru angažiranja predstavnika Istarske županije da se pokrene takav projekt, uz njihovu spremnost da financiraju dio studijskog istraživanja. Inače se pri regionalnom planiranju energetike računa na regionalne (lokalne) energetske centre koji onemogučavaju umrtvljavanje projekta i omogučavaju da se izrada regionalne energetske strategije iz papirnatog posla pretvori u organizirani kontinuirani proces, slika 2. U slučaju več spomenutog projekta “Energija i razvoj Istarske županije” predviden je takav centar u Istri preko kojeg če se koordinirati izvodenje projekta i medijska prezentacija ciljeva, tijeka i rezultata na projektu u cilju sto boljeg uključenja lokalnog stanovništva i gospodarskih subjekata u projekt. Takoder, uskladivati če sudjelovanje svih sudionika u projektu, domačih i stranih. Projekt ima potporu Ministarstva gospodarstva, a uz Istarsku županiju interes za sudjelovanje u financiranju i izvodenju projekta su iskazali INA-Naftaplin, Hrvatska elektroprivreda te Elektroistra kao županijsko elek-trodistributivno poduzeče sa več bogatim iskustvom na području upravljanja potrošnjom električne energije. Rezultat studijskog dijela istraživanja če biti cjeloviti dugoročni plan razvoja energetske osnove regije, koji če biti razraden do razine prethodne študije izvodljivosti. Temeljem takvog plana če se, nadalje brigom regionalnog energetskog centra, relativno brzo izvoditi parcijalne študije izvodljivosti za pojedine konkretne projekte iz glavnog plana, na temelju kojih če se moči tražiti kreditna sredstva, bilo domačih ili stranih ulagača. Izuzetno važna uloga regionalnog energetskog centra je i informiranje i uključivanje javnosti u projekt. Ona se ostvaruje medijskom kampanjom, edukativnim programima i materijali-ma kojima se ciljano djeluje na dobno mlade grupe stanovništva te savjetodavnim uslugama stanovništvu i gospodarskim subjektima u vezi s energetskom problematikom. Trajnim uključivanjem lokalnog stanovništva u rješavanje svoje energetske budučnosti postiže se i odgovorniji odnos istih prema energetici regije i Hrvatske uopče te se najdjelotvornije li na duži rok, ostvaruju strateški ciljevi gospodarskog i energetskog razvoja. 5. ZAKLJU^NO Nehomogenost klime, gospodarske i energetske strukture Hrvatske traži regionalni pristup planiranju energetike. Nužno smanjivanje štetnog utjecaja energetskog razvoja na okolinu koristenjem obnovljivih izvora energije i racionalnijom KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 317 Damir Pešut potro{njom energije nije mogu}e dok se u Hrvatskoj ne uspostavi gospodarski, normativni i organizacijski okvir, te politika realnih cijena energenata. Uz te uvjete je mogu}e primjenom modernih metoda koje ravnopravno tretiraju ulaganja na stranu potro{nje, u obnovljive izvore energije i klasi~ne sustave za energetsku opskrbu, uz minimum tro{kova i maksimalnu dru{tvenu korist, planirati energetsku osnovu razvoja regija, tako da se ujedno ostvare i ciljevi za{tite okoline. Izrada takvih planova nije sama sebi svrha, nego trajni analiti~ki proces u cilju {to kvalitetnije pripreme za pravodob-no stavljanje u funkciju svih resursa regije. U organiziranju i provo|enju projekata osiguranja enegetske osnove razvoja regija klju~nu ulogu imaju regionalne i lokalne vlasti koje koordinirano sa nadle`nim dr`avnim resorima i institucijama, javnim poduze}ima iz energetskog sektora Hrvatske, lokalnim poduze}ima energetske djelatnosti te stanovni{tvom i privrednim poduze}ima regije ~ine osnovne subjekte tog procesa. Brigu oko osiguranja trajnosti procesa energetskog planiranja preuzimaju regionalni (lokalni) energetski centri. Njihova je zada}a koordiniranje energetskog planiranja i provo|enja planova u `ivot, medijska prezentacija, edukacija ciljanih grupa stanovni{tva i savjetodavno djelovanje prema potro{a~ima. LITERATURA Zbornik radova (1989): “Regional Energy Conference”, Commision of the European Communities, DG XVII, Newcastle. “Moving Toward Integrated Resource Plannings Understanding the Theory and Practice of Least-Cost Planning and Demand – Side Management”, EPRI, Palo Alto, California 1987. Damir PE[UT (1993): “Osnovni koncepti planiranja razvoja energetskog susta-va primjenom metode minimalnog tro{ka i upravljanja potro{njom”, 2. Forum: Dan energije u Hrvatskoj: “Nove tehnologije i gospodarenje energijom”, Zagreb. 318 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Peter Novak, Milan [turm Lokalni energetski sistemi UVOD Po sprejetju Resolucije o Strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (ReSROE) v dr`avnem zboru so postale lokalne energetske zasnove zelo aktualne in hkrati po na{em mnenju tudi pomemben dejavnik pri nacionalnem na~rtovanju rabe energije. Strategija u~inkovite rabe energije mora biti usmerjena k vsem energetskim uporabnikom, k ob~anom, podjetjem in ustanovam. Vedenje, na katerega moramo vplivati, se razlikuje od porabnika do porabnika, razlikujejo se pa tudi njihovi problemi. Zaradi tega je pravilno izbran lokalni pristop in integralnost instrumentov oziroma sredstev. Uspe{no uveljavljanje ukrepov za energetsko u~inkovitost zahteva upo{tevanje tehnolo{kih, gospodarskih, zakonodajnih, upravnih in finan~nih dejavnikov (ReSROE): – energetsko u~inkovitih in za okolje sprejemljivih tehnologij, – energetske cenovne politike, – informacijskih in izobra`evalnih dejavnosti, – energetskih merjenj, opazovanj in nadzora u~inkov ukrepov, – energetske in{pekcije, – dav~nih spodbud, – subvencioniranih in vladno podprtih programov in – mednarodnega sodelovanja. Ob vse ve~jem poudarku na u~inkoviti rabi energije, zanesljivi oskrbi z energijo in okolju prijaznem izkori{~anju virov energije se postavlja vpra{anje, na kak{en na~in je to mo`no dose~i. Ena od mo`nih poti za re{itev tega problema so tudi lokalne energetske zasnove oziroma energetski sistemi. Vsaka lokalna skupnost ima razli~ne probleme in jih seveda tudi `eli re{evati na svoje primerne na~ine. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na usklajen energetski razvoj. Na~elo, ki naj bi veljalo za vsakega od nas, je, da je potrebno najprej pomesti pred svojim pragom in {ele nato gledati na sosedovega. METODOLOGIJA LOKALNIH ENERGETSKIH ZASNOV Te`ava pri na~rtovanju rabe energije na lokalni in/ali nacionalni ravni je zbiranje podatkov o trenutnem stanju rabe energije in okolja. Najve~, kar lahko v tem trenutku dobimo, so skupni podatki o gorivih in elektri~ni energiji, ki jih lahko zberemo pri razli~nih dis- KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 319 Peter Novak, Milan [turm tributerjih fosilnih goriv in elektri~ne energije. To pa je premalo za ugotavljanje u~inkovitosti rabe energije in razli~nih vplivov na okolje ter s tem postavljanje ukrepov na podro~ju u~inkovite rabe energije in varovanja okolja. Najbolj{i na~in, vendar tudi najte`ji, je zbiranje podatkov o porabi goriv in elektri~ne energije za vse namene neposredno pri porabnikih kon~ne energije. Tak na~in zbiranja podatkov ne pomeni samo ~asovne ovire, saj takega popisa ni mogo~e narediti ~ez no~, ampak zahteva tudi velika finan~na sredstva. Poseben problem pa je varovanje osebnih podatkov. Spodaj so podani nekateri podatki, ki bi jih lahko zbrali pri posameznih objektih in so pomembni pri na~rtovanju rabe energije in energetskih sistemov: – centroid, – naslov, – vrsta objekta, – struktura stanovanja, – vrsta zasteklitve, – struktura zunanjega zidu proti okolju po slojih, – struktura stropa zidu proti podstre{ju po slojih, – nominalno {tevilo stanovalcev, – bruto tlorisna povr{ina objekta, – bruto volumen objekta, – povr{ina zunanjih zidov, – na~in ogrevanja in priprava sanitarne tople vode, – vrsta goriva za ogrevanje in priprava tople vode, – priklju~na mo~ na objektu in – klimatizacija ali prezra~evanje objekta. Na podlagi tako zbranih podatkov bi se lahko izdelala tudi energetska kartica objekta. Zavedati pa se moramo, da tudi z zbiranjem podatkov o rabi energije ne bomo dobili vseh parametrov, ki so potrebni za simulacijske ali optimizacijske modele. Lokalne energetske zasnove naj ne bi bile enkratne {tudije, ampak bi se morale popravljati in dopolnjevati glede na trenutno energetsko stanje v dr`avi in svetu. To bi lahko dosegli, ~e bi na~rtovanje rabe energije pribli`ali ob~inskim na~rtovalcem. Na tak na~in bi potrebne podatke o rabi energije zbirali v ob~ini sami. Tako zbrane podatke pa bi povezali s prostorskim informacijskim sistemom, s pomo~jo katerega bo energetski polo`aj v ob~ini {e nazorneje prikazan. Tako zbrane podatke bi lokalne skupnosti posredovale organizacijam, ki razpolagajo z modeli za na~rtovanje energije. Slika 1 prikazuje shemo na~rtovanja rabe energije: energetski Sedanje stanje ENIS v povezavi z GIS na nacionalnem nivoju Strategije Scenariji Ukrepi Strategije Scenariji Ukrepi GIS v povezavi z ENIS na lokalnem nivoju 1 i —> Simulacija Optimizacija Lokalni nivo 1 Tekstovno por. Lokalni nivo 1 Grafi~no por. GIS v povezavi z ENIS na lokalnem nivoju x —> Simulacija Optimizacija t Lokalni nivo x Grafi~no por. Lokalni nivo x Tekstovno por. Prihodnje stanje ENIS v povezavi z GIS na nacionalnem nivoju Slika 1: Shema metodologije izdelave lokalnih energetskih zasnov v povezavi s prostorskim informacijskim sistemom z raz{iritvijo do nacionalnega na~rtovanja energije 320 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Lokalni energetski sistemi informacijski sistem, povezan s prostorskim občanov, lokanih občinskih predstavnikov pa do informacijskim sistemom in modeli za načrto- države, saj je lokalno načrtovanje energije tudi vanje energije od načrtovanja rabe energije v v interesu države. lokalnih skupnosti pa vse do nacionalnega načrtovanja rabe energije. Tak način izdelave lokalne energetske zas- ZAKLJUČEK nove, kot je prikazan na sliki 2, ne zahteva veli- kih prizadevanj samo od organizacij, ki se ukvar- Prednosti takega načina izdelave lokalnih jajo z načrtovanjem rabe energije, ampak tudi od energetskih zasnov je v enostavnem primerjan- A. /Sidewalk Present Consum. (GJ/y/H) ____ 10—14 14—18 18—22 22—26 B*1-^! 26—30 Sedanje stanje (ENIS-ArcCAD) ¦a ?¦ ?? ^ Buildl HeatTechl P_C_1(GJ/y/H) 2 Gas 22,00 3 Coal 15,00 4 Wood 18,00 5 Gas 21,00 6 Gas 21,00 Slika 2a: Primer izdelave energetskega koncepta lokalne skupnosti v povezavi ENIS z GIS Prihodnje stanje (ENIS-ArcCAD) /V/ Sidewalk Future Consum. (GJ/y/H) 8-11.2 ^ 11.2-14.4 14.4-17.6 J 17.6-20.8 20.8-24 Buildl HeatTechl P C 1(GJ/Y/H) 2 Gas 17,60 3 Coal 12,00 4 Wood 14,40 5 Gas 16,80 6 Gas 18,80 Slika 2b: Primer izdelave energetskega koncepta lokalne skupnosti v povezavi ENIS z GIS KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 321 Peter Novak, Milan [turm ju dobljenih rezultatov med posameznimi lokalnimi skupnosti in zdru`evanju posameznih rezultatov v regijsko na~rtovanje potrebne energije ter enostavno dopolnjevanje oziroma popravljanje `e izdelanih lokalnih energetskih zasnov. Ukrepi in rezultati v lokalnih skupnosti so lahko razli~ni, tako da je nesmiselno povsod uvajati npr. plinifikacijo, ampak je pomembno vedeti, kak{ni so mo`ni viri energije na dolo~enem podro~ju (biomasa, sonce, veter, vodni potencial, kogeneracija, toplovod…). Pri lokalnih energetskih sistemih je pomembna tudi varnost oskrbe z energijo. Strategija uvajanja samo uvo`ene energije ni najbolj{a (zemeljski plin, lahko kurilno olje…), saj lahko v zelo kratkem ~asu ostanemo brez ogrevanja, ampak je potrebno dati poudarek tudi na doma~e vire (biomasa, vodni potencial, sonce…). Velik poudarek pri lokalnih energetskih sistemih mora imeti tudi varovanje okolja in uvajanje goriv, ki so prijaznej{a do okolja ter vzdr`nost pri rabi energije. PETER NOVAK (1937) je redni profesor na Strojni fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko. MILAN [TURM (1962) je mladi raziskovalec na Fakulteti za strojni{tvo, Univerza v Ljubljani. 322 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Dokument ~asa – zaklju~ni dokument seminarja “Komunalni energetski sistemi” Murska Sobota, 7. – 9. junij 1996 Predstavniki okoljskih nevladnih organizacij, energetski strokovnjaki in predstavniki komunalnih energetskih podjetij iz Hrva{ke, Avstrije in Slovenije smo se v treh dneh skupnega dru`enja, ki je potekalo v prijateljskem in delovnem vzdu{ju, seznanili z globalnimi energetskimi in okoljskimi trendi ter z izku{njami lokalnih energetskih zasnov v omenjenih de`elah. Seznanili smo se tudi s tistimi tehnolo{kimi osnovami okolju prijaznih in obnovljivih virov, ki so najbolj obetavne v speci-fi~nih naravnih, geografskih in kulturnih pogojih: z uporabo zemeljskega naravnega plina, biomase in geotermalne energije za soproizvodnjo elektrike in toplote, daljinsko in individualno ogrevanje in pripravo tople vode; s pasivno izrabo energije son~nega sevanja pri konstrukciji in pri opremljanju zgradb, s potenciali malih vodnih elektrarn ter s svetovanjem ob~anom kot pomembnim ponudnikom “negawatne” energije. Ogledali smo si – `al ({e) netrajnostno – izrabo geotermalne energije za ogrevanje v Murski Soboti ter delujo~e in konkuren~ne sisteme individualnega in daljinskega ogrevanja na osnovi lesne biomase ter proizvodnjo bio dieselskega goriva iz oljne repice in iz odpadnega jedilnega olja na avstrijskem [tajerskem. PREDNOSTI KOMUNALNIH ENERGETSKIH SISTEMOV Komunalni energetski sistemi so pomemben dejavnik v politiki oskrbe in rabe energije. Presegajo ozke meje ener- KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 323 Dokument ~asa – zaklju~ni dokument seminarja 1 Le to ne vklju~uje zgolj tehni~nega prosvetljevanja, temve~ v veliki meri tudi svetovanje potro{nikom glede tehni~nih in finan~nih vidikov ukrepov var~evanja z energijo, getske oskrbe in imajo velike potenciale pozitivnega vpliva na lokalni oz. regionalni ekonomski razvoj: prispevajo lahko k vzdr`evanju ekosistemov in krajine, k ohranjanju oz. odpiranju delovnih mest, k ustvarjanju zavesti o medsebojni povezanosti in solidarnosti ter k soudele`bi ob~anov v politiki lokalnega oz. regionalnega razvoja. Nudijo ugodne pogoje za nastanek tr`nih ni{, razvoj in uporabo doma~ega znanja, razvoj malega in srednjega podjetni{tva, ekolo{kega turizma in ekolo{ko modernizacijo kmetijstva. Z lokalno izrabo obnovljivih virov – ki so razvojni potencial s stoletno tradicijo, ne pa modna muha zanesenjakov – in potencialov var~evanja z energijo pomembno zmanj{ujejo (pre)veliko energetsko odvisnost dr`ave in prepre~ujejo odliv sredstev iz lokalnih, regionalnih in dr`avne ekonomije. Ker poleg ekonomskih virov ~rpajo tudi iz entuziazma in solidarnosti, lahko komunalni energetski sistemi ob ustrezni strokovni podpori oblikujejo tudi ugodno okolje za postavitev demonstracijskih in pilotnih projektnih tehnologij obnovljivih virov energije ter na tak na~in generirajo komunikacijske in u~ne procese. Njihov poseben pomen se ka`e v mo`nostih lokalno prilagojenega in usklajenega ravnanja z energijo: izrabe lokalnih obnovljivih virov, servisiranja1ter optimalizacije celotnega sistema energetskih storitev. Usmerjeni so predvsem k ob~anom kot potro{nikom in prebivalcem fizi~no/estetskega okolja, javnim ustanovam in lokalnim podjetjem. V komunalnih energetskih sistemih, ki izkori{~ajo prednosti nove informacijske revolucije, je mogo~e izrabiti tehnologije, ki namesto `e iz~rpane paradigme ekonomije obsega (economy of scale) kot osnove central(izira)nih sistemov, nudijo {e neizkori{~ene prednosti ekonomije u~inka (economy of scope). Zna~ilna je npr. soproizvodnja elektrike in toplote na osnovi okoljsko neopore~nega avtomatiziranega kurjenja bio-mase. Ne glede na to, da sedanje dolgoro~ne napovedi trendov svetovne energetike zagotavljajo dolgoro~no razpolo`ljivost in dostopnost fosilnih energetskih virov po zmerno nara{~ajo~ih cenah, pa nacionalna energetska politika ne sme spregledati rizi~nih potencialov fosilnih goriv: odvisnosti od ne vselej obvladljivih geopoliti~nih procesov pri zagotavljanju energetske oskrbe dr`av s fosilnimi gorivi, negativnega vpliva na globalne in lokalne ekosisteme, ki postaja v razvitem svetu vse bolj podvr`en nara{~ajo~im fiskalnim obremenitvam (npr. napovedana uvedba davka na CO ) in odliva kapitala iz 2 nacionalnih in regionalnih ekonomij. Majhni in decentralizirani sistemi imajo {tevilne prednosti, predvsem v pogojih, ko postaja vse bolj pomembno vpra{anje 324 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI “Komunalni energetski sistemi”; Murska Sobota, 7. – 9. junij 1996 nadaljnje modernizacije sposobnosti sistemov za samoomeje-vanje, medsebojno ugla{evanje in doseganje pozitivnih siner-getskih u~inkov. ^eprav ne morejo nadomestiti sistemov, ki imajo sposobnosti strate{kega upravljanja, pa prispevajo k stabilnosti, ki deloma kompenzira negotovosti globalne neobvladljivosti. So ne le njihovo dopolnilo, temve~ so jim v dolo~enih segmentih tudi konkurenca, kar vse prispeva k uveljavljanju elementov trga v energetski politiki. Majhno ni samo lepo, je lahko tudi koristno in je v~asih celo nujno. OVIRE ZA RAZVOJ KOMUNALNIH ENERGETSKIH SISTEMOV Na delavnici smo ugotovili, katere so, ne glede na razlike v tehnologii, pristopu in makroekonomskem okviru, skupne ovire za razvoj komunalnih energetskih zasnov. Po na{em mnenju so najve~je ovire te: tradicionalno gledanje na energetiko kot dejavnost, ki z velikimi in centraliziranimi objekti zagotavlja tehnolo{ko in ekonomsko modernizacijo dru`be; neosve{~enost ob~anov o okoljskih, socialnih in kulturnih posledicah lastne energetske porabe in potro{ni{kih navad ter o mo`nostih in posledicah energetskih izbir pri zagotavljanju energetskih storitev2; nestrokovnost in neosve{~enost arhitektov, gradbenikov, dr`avne in lokalne administracije, lokalnih in dr`avnih politi~nih teles glede bioklimatskega na~rtovanja zgradb, oskrbe z energenti, energetskimi storitvami in posledicami rabe razli~nih virov energije v razli~nih geografskih pogojih; posredno ali neposredno subvencioniranje rabe fosilnih goriv in netransparentnost stro{kov, ki onemogo~a orientacijo investitorjev in potro{nikov na osnovi tr`nih kriterijev; politika nizkih cen oz. majhne obdav~itve fosilnih virov, ki negativno vpliva na var~evanje z energijo, konkuren~nost komunalnih energetskih sistemov, ustvarjanje novih kvalitetnih delovnih mest in ohranjanje delovnih mest v kmetijstvu, gozdarstvu, lesnopredelovalni in nekaterih drugih industrijah3; nena~rtne in ekonomsko premalo utemeljene presoje, kak{en na~in oskrbe z energijo oz. kak{na kombinacija oskrbe z energijo je za posamezen kraj oz. naselje dolgoro~no optimalna glede na cene energentov, vplive na fizi~no (zrak, voda, prst), estetsko (krajina) in socialno (zaposlovanje) okolje. Tako se zaradi neznanja ali zgolj zasebnih ra~unic razvijajo “divje” krajevne energetske zasnove, ki ne upo{tevajo mo`nosti soproizvodnje elektrike in toplote, izrabe lokalnih 2 Zlasti je pomanjkljivo vedenje o zdravstvenih in okoljskih tveganjih s kurjenjem premoga in lesa v tradicionalnih kuri{~ih v pogojih toplotne inverzije, predvsem v ozkih kotlinah in dolinah. 3 Inflacijske rizike pove~evanja cen energije je mogo~e kompenzirati z raz-dav~enjem dela in dohodkov oziroma s celovito reformo dav~ne politike, ki bi namesto kompliciranega sistema obdav~evanja dela in dobi~ka ve~ino davkov zajela na osnovi obdav~enja porabe naravnih virov. V Evropski zvezi o tak{ni reformi `e resno razmi{ljajo. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 325 Dokument ~asa – zaklju~ni dokument seminarja 4 Formalnopravni polo`aj lokalnih skupnosti v Sloveniji in na Hrva{kem se sicer razlikuje, saj imajo `upanije bistveno ve~ pristojnosti kot ob~ine v Sloveniji, vendar tako na Hrva{kem kot v Sloveniji lokalne skupnosti ne razpolagajo s stabilnimi in zadostnimi viri prihodkov. 5 Posledi~no je zaradi dr`avega monopola na podro~ju pridobivanja elek-tri~ne energije oviran tudi razvoj soproizvodnje elektrike in toplote, ki omogo~a najbolj{e izkoristke pretvorbe energije. 6 Pozdravljamo podporo razvoju uporabe biomase za individualno in daljinsko ogrevanje, ki jo je izrazilo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS, vendar bi kazalo to podporo raz{iriti tudi z mo`nostjo uporabe sredstev iz kmetijsko-goz-darskega in okoljskega resorja in na ta na~in dose~i raven podpore, ki bi bila primerljiva z avstrijsko. Prav tako bi bilo tovrstne podpore potrebno zagotoviti za izkori{~anje drugih obnovljivih virov. obnovljivih energetskih virov in potencialov var~evanja z energijo ter pozitivnih sinergetskih u~inkov krajevnih energetskih zasnov na okolje; neustrezna razdelitev kompetenc in sredstev med dr`avo in lokalnimi skupnostmi na podro~ju energetike in infrastrukture4, ki lokalnim skupnostim ne omogo~a, da bi prevzele odgovornost za smotrno na~rtovanje, zlasti na podro~ju toplotne oskrbe5; nezadostna podpora demonstracijskim in pilotnim projektom tehnologije izrabe obnovljivih energetskih virov6; nepopolne podatkovne osnove o energetskih procesih in dejavnikih, ki vplivajo na energetske izbire potro{nikov v lokalnih okoljih; neustrezna porazdelitev vlog med akterji energetske politike oz. nepriznavanje konstitutivne vloge lokalnih skupnosti ter nevladnih strokovnih in okoljskih organizacij v oblikovanju nacionalnih okvirov (komunalne) energetske politike. PREDLOGI Udele`enci delavnice “Komunalni energetski sistemi” parlamentom, vladam oz. pristojnim slu`bam Slovenije in Hrva{ke predlaga, naj 1. `e pri na~rtovanju upo{tevajo osnovne ukrepe smotrne rabe energije (bioklimatsko na~rtovanje zgradb, energetska u~inkovitost naprav, strojev in aparatov). Pospe{i naj se nove-lacija zakonodaje, standardov in predpisov na tem podro~ju, predvsem pa zagotovi izobra`evanje odgovornih in implementacija zakonodaje; 2. do konca tiso~letja zgradijo (skupne) promocijske objekte: – solarno naselje (uporaba pasivnih in aktivnih ukrepov) – kogeneracijski projekt (Slovenija) z dodatno izrabo vseh mo`nosti uporabe termalnih voda ter demonstracijo izrabe nizkotemperaturnih sistemov za individualno ogrevanje (toplotne ~rpalke) – demonstracijske projekte (so-proizvodnja, daljinsko in/ali individualno ogrevanje) izrabe razli~nih biomasnih goriv (les, slama, oljarice, organski odpadki) na osnovah izgorevanja in uplinjanja – pridobivanje elektrike s pomo~jo energije vetra (Hrva{ka – otok Lastovo); 3. zagotovijo dolgoro~no in stabilno podporo energetskemu svetovanju in servisiranju ob~anov; 4. postopoma prenehajo subvencionirati uporabo fosilnih goriv, uvedejo davke na emisije plinov tople grede, zmanj{ajo davek od dobi~ka pri “negawatni” energiji in oblikujejo celovi- 326 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI “Komunalni energetski sistemi”; Murska Sobota, 7. – 9. junij 1996 to dav~no reformo so~asnega obdav~enja surovin in energen-tov ter razdav~enja dela in kapitala; 5. usklajujejo razvoj plinifikacije in oskrbe iz sistemov daljinskega ogrevanja na tak na~in, da bo oskrba s toploto iz sistemov daljinskega ogrevanja, predvsem pa njen nadaljnji razvoj, temeljila na pridobivanju toplote iz kogeneracij in da bodo pogoji za plinifikacijo taki, da bo ekonomska upravi~enost izgradnje distribucijskih omre`ij dose`ena na ~im {ir{em obmo~ju, za odkup elektrike pa zagotovljeni ugodni tarifni sistemi; 6. pri distribucijskih podjetjih za plin, premog in elektriko oblikujejo sklade, ki se napajajo iz 2-odstotnega prispevka na uporabo fosilnih goriv. Sredstva iz teh skladov naj se uporabljajo za stimuliranje var~evanja z energijo in razvoj uporabe obnovljivih virov. V nadzornih organih skadov naj bo zagotovljena udele`ba predstavnikov okoljskih in strokovnih neprofitnih nestrankarskih nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti; 7. pri na~rtovanju oskrbe z elektri~no energijo in z zemeljskim naravnim plinom dajo prednost industrijskim in komunalnim projektom soproizvodnje elektrike in toplote. Ino-vativne, v izrabo lastnega znanja in virov usmerjene energetsko var~(eval)ne re{itve v krajevni energetiki, ki bodo upo{tevale na~ela trajnostnega razvoja, bodo, ne le v ponos krajanom, temve~ lahko prispevajo tudi k ugledu in poslovni uspe{nosti kraja; 8. omogo~ijo, da lahko za sredstva, namenjena izbolj{anju kakovosti zraka, enakopravno kandidirajo tudi obnovljivi viri energije; 9. oblikujejo medsektorske povezave med energetskimi, industrijskimi, regionalno-razvojnimi, tehnolo{ko-razvojnimi, kmetijskimi, gozdarskimi, okoljskimi in naravovarstvenimi politikami z namenom celovite evalvacije potencialov komunalnih energetskih sistemov in preseganja administrativnih ovir pri njihovem razvoju; 10. oblikuje politiko aktivnega prekvalificiranja nezaposlenih za programe var~evanja z energijo in razvoja obnovljivih virov. Udele`enci delavnice “Komunalni energetski sistemi” se zahvaljujemo donatorjem in sponzorjem, ki so delavnico omogo~ili: Regionalnemu okoljskemu centru za Srednjo in Vzhodno Evropo iz Budimpe{te, Ministrstvu za okolje in prostor RS, EGS – RI iz Maribora in Ob~ini Murska Sobota kot tudi vsem predavateljem, ki so se nesebi~no odpovedali svojim honorarjem. @elimo si, da bi se lahko tudi prihodnje leto spet sre~ali, sodelovanje raz{irili {e na katero od sosednjih dr`av in se posvetili predvsem politi~nim, finan~nim in KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 327 Dokument ~asa – zaklju~ni dokument seminarja upravnim oviram pri razvoju trajnostno naravnane komunalne energetike. Poslano: Dr`avnemu zboru Republike Slovenije Dr`avnemu svetu Republike Slovenije Saboru Republike Hrva{ke Predsedniku Republike Slovenije Predsedniku Republike Hrva{ke Odboru za infrastrukturo in okolje pri Dr`avnem zboru RS Odboru za lokalno samoupravo DZ RS Odboru za znanost in tehnologijo DZ RS Svetu za varstvo okolja pri DZ RS Vladi Republike Hrva{ke Vladi Republike Slovenije Ministrstvu za gospodarske dejavnosti RS Ministrstvu za okolje in prostor RS Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Ministarstvu za industriju RH Ministarstvu za poljoprivredu RH vsem ob~inam R Slovenije vsem `upanijam R Hrva{ke lokalnima pisarnama Regionalnega okoljskega centra v Sloveniji in na Hrva{kem vsem sponzorjem in donatorjem vsem okoljskim nevladnim organizacijam na Hrva{kem in v Sloveniji medijem LJUBLJANA, 29. 6. 1996 328 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI I{tvan Gaal Energija u strategiji razvitka grada Zagreba 1. UVOD Na{e je vrijeme ozna~eno osmi{ljavanjem sustava vrijednos-ti koji `elimo u gradu Zagrebu. Isto se doga|a i u Hrvatskoj. Dokaz tome je i izrada prijedloga Obnova i razvoj grada Zagreba, kao i pojava nekih parcijalnih razvojnih projekcija (ideja o novoj termoelektrani-toplani na kombinirano gorivo, naprimjer) koje zahtijevaju da se i na podru~ju energetike najprije izjasnimo o cjelini, kako nas ne bi “prestigli” dijelovi, i da se mo`emo o parcijalnim razvojnim projekcijama izjasniti temeljem utvr|enih odnosa prema sveukupnoj energiji u urbanom prostoru Grada. U Republici Hrvatskoj odvijaju se isti procesi proispitivanja energetske podloge obnove i razvitka. Predstavljeni su mogu}i scenariji razvoja hrvatske elektroprivrede, koji tako|er nisu bez utjecaja na Zagreb. U energetskoj opskrbi Grada postoje 3 velika energetska susta-va – elektrodistribucijski, plinski i centralizirani toplinski sustav (CTS) – od kojih dva, iako prakti~ki djeluju samo na podru~ju Grada, nisu javno poduze}e Zagreba, nego Hrvatske. Bez mogu}nosti neposrednog utjecaja preko njihovih upravnih odbora (u njima Grad nema svog predstavnika), odre|ivanjem temeljnih stajali{ta i postavljanjem osnovnih zahtjeva prema njima Zagreb definira svoj interes i postavlja prema njima svoje zahtjeve. Stvaranje neovisne i slobodne dr`ave Hrvatske u~inilo je Zagreb glavnim gradom Republike Hrvatske sa svim obvezama KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 329 Ištvan Gaal i odgovornostima metropole prema sebi, prema svojim `itelji-ma i prema dr`avi ~iji je glavni grad. Vrijeme je za osmi{ljavanje tih obveza i odgovornosti na mnogim podru~jima razvoja, pa tako i na podru~ju komunalne energetike. 2. TEMELJNE ODREDNICE O ENERGIJI U STRATEGIJI RAZVOJA GRADA ZAGREBA @ivot u metropoli ima svoje norme i ima svoju cijenu. Jedan zna~ajan dio standarda, kao minimuma kvalitete `ivljen-ja, odre|uje se na podru~ju urbane energetike. Urbana energetika je podru~je izrazite interdisciplinarnosti, i to ne samo unutar tehni~kih znanja. Pro{lost i budu}nost Grada odr`ava se na mnogo razli~itih zaslona: povijesni slijed doga|aja u Gradu, promjena broja stanovnika, prostorno {irenje Grada, promjene u socijalnoj strukturi, itd. Rije~ o `ivotu u Zagrebu, koji se odvija u urbanom prostoru Grada; iz sata u sat, iz dana u dan za taj `ivot koristimo se energijom. Bez energije se ni{ta doga|ati ne mo`e. Odnos prema energiji jeste odnos prema `ivotu u Gradu. Stoga je i izja{njavanje o energetskoj strategiji Grada, zapravo, rasprava o sustavu vrijednosti koji `elimo zadr`ati, obnoviti ili ostvariti razvojnim planovima. “Dobre stvari se doga|aju samo onda ako su planirane; lo{e stvari doga|aju se same od sebe” (P. B. Crosby). Zbog toga, radi utvr|ivanja temeljnih odrednica za planiranje “dobrih stvari”, Zagreb je usvojio 10 na~ela odnosa prema energiji u Gradu i provodit }e ih u svom integralnom planu razvoja. Tra`i njihovo uva`avanje i ostvarivanje u parcijalnim planovima razvoja i izgradnji svih objekata u Gradu, a osobito u izgradnji komunalne infrastrukture Grada. Predstavimo ih redom: 2.1. Osigurati kvalitetu `ivljenja Razvoj ljudskog dru{tva nije pra}en odgovaraju}im razvojem odnosa spram ~ovjekova okoli{a. Izostanak uskla|enog usporednog razvoja tehnologije i kvalitete `ivljenja osobita je oznaka velikih urbanih sredina. Industrijalizacijom nametnut veliki energetski protok kroz gradove u~inio ih je mjestom produkcije i odlaganja energetskog i fizi~kog otpada, s te{kim 330 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Energija u strategiji razvitka grada Zagreba poreme}ajima u prirodnom (globalno skladnom) rasporedu resursa, u bli`oj i daljnjoj okolici grada. Urbana energetika neminovno zna~i zadiranje u prostor, i to, po pravilu, s iriverzibilnim i dugotrajnim posljedicama. Dru{tvena svijest o tome, me|utim, ne mo`e nositi samo ekolo{ki predznak. Kvaliteta `ivljenja u urbanoj sredini je, naprimjer, imati dovoljno elektri~ne energije ili energiju za gri-janje stanova, ali dakako, i ~ist zrak. Imati dobar javni prijevoz i parkirali{ta, ali i parkove… Dru{tvenu svijest o ekologiji kao o sustavu vrijednosti mogu}e je izgraditi samo u demokratskom pro`imanju interesa izra`enih u zahtjevu za dobrim gospodarenjem svim urbanim resursima: prostorom, energijom, znanjem, itd. Dru{tveni konsenzus na tako shva}enim odrednicama kvaliteta `ivljenja u Gradu bitno }e suziti prostor usko us-mjerenim energetskim stru~njacima, kao i jednostranim pobor-nicima za{tite okoli{a. Urbana se energetika vi{e ni u ~emu ne mo`e odvojiti od ekologije. Pravo na zdravu okolinu ne mo`e se suprostaviti pravu na sigurnu opskrbu energijom. I jedno i drugo jesu civilizacijsko pravo ~ovjeka u urbanoj sredini; tek postizanjem jednog i drugog stvaraju se osnove za kvalitetu `ivljenja. Kvaliteta `ivljenja ima svoju cijenu. Kada je rije~ o opskrbi potro{a~a energijom, ona je odre|ena koris-no{}u (pobolj{ani komfor) i {tetno{}u (pove}ani tro{ak, iz-mjene u eko-sistemu, nova ovisnost, rizik…). O~ito nam pred-stoji rasprava o sustavu vrijednosti koji `elimo. U razvojnom planu “Obnova i razvoj grada Zagreba do 1995. god.” zastupljena je spoznaja i o energetskoj podlozi na kojoj se Grad mo`e razvijati. Naime, rasprava o vrijednosti koje `elimo zadr`ati, obnoviti ili ostvariti razvojnim planom, suo~ava nas s ograni~enjima u kvaliteti `ivljenja u Gradu. Razvoj svakog podru~ja temeljen je na specifi~nostima svojih obnovljivih i neobnovljivih resursa. Odr`ivi razvoj sa stanovi{ta urbane sredine mora biti razvoj utemeljen u {to ve}oj mjeri na racionalnom gospodarenju svim resursima, u prvom redu prostorom i energijom, odnosno razumnim gospodarenjem okoli{em. Na taj na~in tehnolo{ki razvoj se stavlja u funkciju kvalitete `ivljenja u urbanoj sredini, {to je na kraju krajeva, i jedini humani smisao svakog razvoja (17). Ekologija nije vi{e kategorija koju tehnologija tolerira, ve} neizbje`ni ~initelj razvoja. Zbog toga i tvrdimo da se za{tita okoli{a ne mo`e smatrati ograni~avaju}im faktorom razvoja. Ako bi to ipak bila, takve razvojne pravce u Zagrebu treba napustiti. U energetskom razvoju Grada treba o~ekivati primarni utje-caj ekolo{ke svijesti, koja }e evoluirati do kompleksnog poimanja kvalitete `ivota u Gradu i bit }e, vjerojatno, polazni KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 331 Ištvan Gaal kriterij u ocjenjivanju zna~ajnijih zahvata u urbanu sredinu u zadovoljavanju energetskih potreba industrije, {iroke potro{nje i prometa. Svi budu}i energetski objekti bez sumnje }e morati izdr`ati temeljitu provjeru s ekolo{kog stajali{ta, ali }e se i svi zahtjevi za pobolj{anje energetske opskrbe morati suo~iti s neizbje`nom ~injenicom da izgradnja energetskih objekata, unato~ po{tovanju svih ekolo{kih zahtjeva, jeste intervencija u prostoru s trajnim posljedicama. Planovi razvoja energetike trebaju predvidjeti i mogu}e budu}e ekolo{ke zahtjeve, jer bi naknadno uskla|ivanje ekolo{kih `elja i tehno-ekonomskih mogu}nosti predstavljalo nedopustiv luksuz u energetskom gospodarstvu Grada. 2.2. Spoznati granice svog rasta Parcijalne razvojne projekcije uvijek nose sa sobom opasnost da ostanu izolirane od okru`enja, ~ak i onda ako se ost-vare. Budu}i da nisu sustavno rije{eni izvori financiranja mnogih dijelova komunalne energetike, razli~iti izvori financiranja stvorili su materijalnu osnovu i za razli~it razvitak poje-dinih sustava za opskrbu Grada energijom (primjer: vi{egodi{nje zaostajanje plinifikacije). Tako se stvorila situacija u kojoj parcijalni razvojni planovi prethode integralnom planu razvoja Grada i uvjetuju ga, naprimjer, energetskom podlogom (primjer: gradnja nove velike toplane u spojnom procesu obra-zla`e se pretpostavljenom budu}om potrebom industrijske ~etvrti @itnjaka za tehnolo{kom parom. Prihva}anje takvog pristupa za nekoliko sljede}ih desetlje}a bi odredilo strukturu industrije na @itnjaku). Ni{ta se na prostoru grada Zagreba ne mo`e dogoditi, ali ba{ doslovce ni{ta, ni rad, ni `ivot, ni prijevoz, ni zabava, da pritom ne rabi nekakav oblik energije, pretvaraju}i je iz isko-ristivog u neiskoristivi oblik. Svi veliki gradovi su veliki potro{a~i energije. Udio Zagreba u utro{enoj energiji u Republici Hrvatskoj iznosi oko 25 %. To je godi{nje oko 50.000 TJ u energetskim jedinicama ili, ako tu energiju izrazimo kao ekvivalentnu koli~inu ulja za lo`enje, to je oko 1,15 milijuna tona ulja za lo`enje godi{nje (9). Sva ta energija slijeva se u Grad vagonima, kamionima, cjevovodima, dalekovodima, kao iskoristivi oblik energije (sl. 1). Grad je proguta, provari i pretvori je u otpad – u energetskom i fizikalnom smislu. (sl. 2 i 3) Taj energetski otpad zna~i neposredno ekolo{ko optere}enje prostora. Smanjiti protok energije kroz Grad zna~i produljiti trajanje Grada i `ivota u njemu. Po iskustvu velikih gradova svijeta znamo da je porast gradova do razmjera megapolisa pla}en dramati~nom entropi- 332 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Energija u strategiji razvitka grada Zagreba jom, iscrpljenjem {ireg gradskog okoli{a. Ocjena je da se organizacija urbanog `ivota mo`e osigurati bez eksponencijalno rastu}ih tro{kova do najvi{e 1 milijun stanovnika. Ve}i gradovi probijanjem granice rasta koji dopu{ta energetski okoli{ crpe energiju, hranu i vodu s tako velikih podru~ja, da u cijelim regijama dolazi do poreme}aja ekolo{ke ravnote`e. 2.3. Vlastiti izvori energije “Grad Zagreb nema vlastite izvore energije” – koliko li smo puta ~itali tu konstataciju kao uvod u razli~ita razmi{ljanja o tmurnoj energetskoj budu}nosti Zagreba, ne upitaju}i se {to to zapravo zna~i: je li to neosporna ~injenica, koja opravdava svu nemo} i apatiju Grada da i on sam ne{to u~ini za sebe, ili je to fraza, ~ija je istinitost u istoj mjeri neupitna kao i razmi{ljanje besmrtnog Josefa [vejka o otoku: “to je dio kopna, opkoljen morem…” Svi veliki gradovi su opkoljeni svojim u`im ili {irim energetskim okoli{em, iz kojeg crpe “energetske sokove”, ali to ih ne osloba|a odgovornosti za aktiviranje vlastitih izvora energije, koji su skriveni u neracional-nom iskori{tavanju energije i u gubicima pretvorbe i razdiobe, a jednim dijelom i u nedovoljno valoriziranim dopunskim izvorima. Grad Zagreb, dakle (na`alost), ima vlastite izvore energije. Tri velika energetska sustava Grada (plinski distribucijski sustav, centralizirani toplinski sustav i elektro-distribucijski sus-tav) u prosje~nom zimskom danu zajedno dosti`u oko 3000 do 3500 MW vr{nog optere}enja. Smanjiti to za ukupno pros-je~nih 10 % (naravno, u svakom od sustava za razli~it postotak i na razli~ite na~ine) zna~ilo bi do}i do raspolo`ive snage od 300 – 350 MW. (Hrvatski dio NE Kr{kog ima 316 MW). Pitanje zaista postaje retori~ko: Usmjeriti pa`nju i financijska sredstva samo na osiguranje novih izvora energije ili ih tra`iti i aktivirati i u ve} postoje}im, nedovoljno racionalnim sustavima? Specifi~ni investicijski tro{kovi u Hrvatskoj elektroprivredi (11), tj. tro{kovi za 1 kW nove snage elektri~ne energije u ter-moelektrani iznose: 760 – 1350 USD (ovisno o gorivu: plin ili Vir: prikaz daljinskega ogrevanja iz prospekta podjetja “Flexalen” KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 333 Ištvan Gaal uvozni ugljen odnosno prosje~no 3000 USD ako se ula`e u hidroelektrane), a 1 kW snage koja se osloba|a kompenzaci-jom faktora snage (cos j) ili ograni~avanjem vr{nog optere}enja dobiva se s 1/2 do 1/7 tro{kova nove snage! “Energija koja se dobiva ulaganjem u {tednju energije {est puta je jeftinija od energije koju bismo dobili investiranjem u nove termoelektrane” (iz Generalnog plana grada Portlanda, Oregon, USA). 2.4. Ulaganja u racionalnu uporabu energije Rekli smo: Kvaliteta `ivljenja ima svoju cijenu. Ta cijena mo`e biti pla}ena novcem, ali i odustajanjem od lo{ih navika (ne od potreba!). Mo`da ima ne{to uop}avanja u tvrdnji da je od svih ekolo{kih ulaganja jedino ulaganje u racionalnu uporabu energije profitabilno. Me|utim, bezbroj je primjera gospodarstvenih politika i energetskih strategija u razvijenom svijetu u kojima je stopa rasta nacionalnog dohotka oko 2 puta ve}a od stope rasta ukupne energetske potro{nje. Ako je racionalna uporaba energije sastavni dio ukupne gospodarstvene politike, usmjerene i na pove}anje energetske efikasnosti postrojenja i na smanjenje svih tro{kova pa i tro{kova energije, blizu smo prelasku preko ener-getskog Rubikona koji razdvaja svjetove ekstenzivnog i inten-zivnog gospodarenja energijom. Prvome je cilj “podmiriti sve potrebe”, drugome je to cilj samo ako je prihva}en i pristup: “pove}ati energetsku efikasnost”. Ovaj zadnji pristup se pokazao ekonomski privla~nijim nego osiguranje dovoljnih koli~ina energije za energetski neracionalna postrojenja. Osim toga: tro{kovi za pove}anje energetske efikasnosti trajno smanju-ju tro{kove energije u eksploataciji i smanjuju potrebe za ula-ganjem u nove izvore energije, dok su tro{kovi za osiguranje nove energije ulaganja koja ostavljaju nedirnutima zate~ene neracionalnosti, energetsku neefikasnost i trajno visoku energetsku potro{nju, kao i sve tro{kove koji to prate. (8) To obja{njava profitabilnost ulaganja u racionalno iskori{tavanje energije. 2.5. Energija i kulturni identitet metropole Kultura je obzir prema svijetu u kojem `ivimo – rasipni{tvo (energijom) je oblik primitivizma! Ekolo{ka svijest, mo`emo slobodno re}i, danas je ve} kulturna kategorija urbanoga dru{tva. No, ekolo{ka svijest je i te kako ukorijenjena i u tradicionalnom na~inu `ivljenja ve}eg 334 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Energija u strategiji razvitka grada Zagreba dijela pu~anstva. Na dobro vo|enom seoskom gospodarstvu sve je na svom mjestu, sve je u funkciji i sve se iskori{tava. Primarna recikla`a nije izmi{ljena u gradu – stolje}ima je to na~in razumnog gospodarenja po seoskim gospodarstvima. Sje-timo se samo uporabe kukuruza kao sto~ne hrane, kao ener-genta, kao gra|evnog elementa, kao sastavnog dijela stanovanja itd. Industrijska civilizacija je dovela do ogromne koncentracije potro{nje energije i materijala na malom prostoru. Veliki gradovi svijeta zagu{eni su vlastitim energetskim i fizikalnim otpadom. Da bi se toga rije{ili, osuvremenili su tehnologiju za {to potpunije iskori{tavanje svega raspolo`ivog – energije i materijala – i tako obnovili davno poznati sustav vrijednosti u novim civilizacijskim okolnostima. Dakle, na{e zalaganje za oboga}ivanje ekolo{ke svijesti nije ni{ta drugo, nego zalaganje za razumno gospodarenje sa svim {to imamo, obzir prema svijetu u kojem `ivimo. Materijalna kultura dana{njice. 2.6. Informacijom supstituirati energiju Strate{ko odre|ivanje mjesta i uloge energije u razvijanju dru{tva treba uva`iti op}a na~ela razvoja industrijskog dru{tva ({to jesmo) i prijelazne faze u postindustrijsko dru{tvo (kamo idemo), koja zapo~inje s racionalizacijom iskori{tavanja svih resursa – energije, sirovina, kapaciteta, radne snage i znanja. Ta racionalizacija zahtijeva prestrukturiranje proizvodnje na visokoproduktivne nove tehnologije, kod kojih se tehni~ka efikasnost proizvodnih postupaka i u~inkovito iskori{tavanje energije pojavljuju kao zahtjevi prve faze, a prestrukturiranje ~esto nerealnih potro{a~kih aspiracija treba biti odgovor na dugogodi{nju euforiju raspodjele i pokrivanja tu|im guberom. Promjena mentaliteta olakog tro{enja, kupovanja, ulaganja i zadu`ivanja, zna~i otklon od desetlje}ima dominantnog oblika pona{anja u svim oblicima potro{nje. Promjena odnosa prema energiji, za koje se zala`u ove teze za energetsku strategiju Grada, nastaju mukotrpno i neujedna~eno. Neuspjeh vreba na svakom koraku – za uspjeh se mora ustrajno i promi{ljeno raditi. Razdoblje od 5 godina najkra}e je vrijeme u kojem se mo`emo nadati osjetnijem uspjehu. Posve razumljivo, kada znamo op}e ciljeve: spoznajne promjene (promjene u poznavanju problema) vrijednosne promjene (promjene stajali{ta) i promjena pona{anja. Supstituirati energiju informacijom zna~i stvoriti informacij-sku osnovu i prikladnom promid`bom u~initi je prisutnom, a prikladnom edukacijom u~initi je dostupnom ljudima za KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 335 Ištvan Gaal samostalno dono{enje odluke o razumnijem, {tedljivijem odnosu prema energiji. Neophodno je u~initi zornim vlastiti interes i identifikaciju vlastitog doprinosa. 2.7. Sigurnost i pouzdanost energetske opskrbe Pouzdanost energetske opskrbe je sposobnost da se u zadanom vremenu udovolji postavljenim zahtjevima, tj. obav-ljanju utvr|enih funkcija pri odre|enim uvjetima. Sigurnost energetskih sustava je sposobnost da se odgovori na razli~ite pogonske uvjete, pa i na poreme}aje u raspolo`ivosti energetskog goriva, bez ugro`avanja i nano{enja {tete `ivotima, zdravlju i materijalnim dobrima. Sigurnost je tehni~ka osnova pouzdanosti. Primjer: Gra|ani Zagreba, pri uvjetima nekonzistentnog sustava financiranja gradnje energetske infrastrukture, dali su svoj nemali doprinos rekonstrukciji elektrodistribucijske mre`e Zagreba (8,5 odnosno 5 % na cijenu elektri~ne energije na niskom naponu). Rezultat toga je znatno pove}ana sigurnost napajanja grada Zagreba elektri~nom energijom iz sustava visokonaponske mre`e Hrvatske elektroprivrede budu}i da su izgra|eni elektroenergetski objekti koji to omogu}uju. Me|utim, program rekonstrukcije elektrodistribucijske mre`e Zagreba nije zavr{en i potro{a~i na niskom naponu nemaju pouzdanu opskrbu elektri~nom energijom (30.000 ku}anstava u Zagrebu!). Zimi ili u prijelaznom razdoblju ~itave gradske ~etvrti ili ulice ostaju bez elektri~ne energije zbog ispada preoptere}enih dijelova elektrodistribucijske mre`e, ili dobivaju elektri~nu energiju s padom napona izvan svih dopu{tenih granica. (Naprimjer: Naselje “Trokut” – varijacije napona na tro{ilima korisnika od 168 do 243 V!). To je samo jedan od primjera o potrebi i opravdanosti ugra|ivanja u `eljeni sustav vrijednosti i zahtjeva da energetska opskrba mora biti sigurna i pouzdana. 2.8. Urbani prostor i energija Urbani prostor grada Zagreba treba rabiti samo za energetski malo zahtjevnu i energetski visoko u~inkovitu gospodarsku djelatnost. Udio industrije u ukupnoj potro{nji energije ovisan je o strukturi industrije za promatrano podru~je. U Zagrebu je industrija prije rata (razdoblje od 1985. do 1989. god.) tro{ila 336 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Energija u strategiji razvitka grada Zagreba oko 30 – 35 % ukupne potro{ene energije. Ve}ina industrijskih postrojenja u Zagrebu projektirana je pri uvjetima niskih cijena energije, pa je stoga optimaliziranje kapitalnih i operativnih tro{kova opravdalo ve}u energetsku potro{nju nego {to je to danas ekonomski prihvatljivo. S druge strane, suvremeni tehno-lo{ki razvoj omogu}uje racionalnije iskori{tavanje energije i proizvodi iz novih industrijskih postrojenja, koja su postavljena na energetski {tedljivim tehnologijama, sadr`e manje tro{kove energije i konkurentniji su na svjetskom tr`i{tu. Ukupna potro{nja energije u Zagrebu od 1989. godine je u padu. Takvo kretanje potro{nje energije me|utim samo je manjim dijelom rezultat svjesnog opredjeljenja za {tednju i racionalno iskori{tavanje energije, a ve}im dijelom je odraz pada gospodarskih aktivnosti i `ivotnog standarda pu~anstva. To se stanje sa stajali{ta energetike mo`e iskoristiti za “uzi-manje daha” i otkrivanje pri~uva u postoje}im energetskim sustavima. U koncipiranju restrukturiranje zagreba~kog gospodarstva jedan od bitnih kriterija treba biti energetska u~inkovitost predlo`ene tehnologije. Pove}anje energetske u~inkovitosti uvjetovano je strukturom industrije. U Republici Hrvatskoj oko 60 % potro{ene energije u industriji otpadalo je na 4 industrijske grane (gra|evinski materijal, bazna kemijska industrija, crna metalurgija i proizvodnja obojenih metala) ~iji je doprinos dru{tvenom proizvodu dr`ave iznosio svega oko 15 %. U Zagrebu je situacija bila sli~na (8). Dvije industrijske grane (proizvodnja baznih kemijskih proizvoda i proizvodnja gra|evnog materijala) sudjelovali su sa 61,6 % u ukupnoj potro{nji energije u industriji Grada, ali njihov zajedni~ki doprinos dru{tvenom proizvodu Grada iznosio je svega oko 10 %. Suprotno njima, naprimjer, proizvodnja elektri~nih stro-jeva i ure|aja tro{ila je 6 % energije, a sudjelovala u dru{tven-om proizvodu Grada s 19 % (32,40 % potro{ene energije odnosi se na 71 % ostvarenog dru{tvenog proizvoda od ostalih industrijskih grada; svi podaci su za zadnju relativno stabilnu godinu 1985. god.). Zna~enje pojedinih zahvata u toj oblasti ilustrira podatak da se zatvaranjem tvornice cementa u Podsusedu gradu Zagrebu stavila na raspolaganje koli~ina plina u visini od 13 % ukupne dotada{nje potro{nje (bez toplana) (20). 2.9. Energija u graditeljstvu i urbanizmu Toplinska energija za grijanje zgrada zapravo nije ni{ta drugo nego nadokna|ivanje toplinskih gubitaka nastalih zbog KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 337 Ištvan Gaal nesavr{enosti toplinske izolacije zgrade, nekvalitetne izvedbe i lo{ih navika korisnika. Udio sektora op}e potro{nje u energetskim potrebama grada Zagreba kre}e se oko 50 % ukupne iskori{tene energije u Gradu (sl. 3). (U sektor op}e potro{nje spadaju potro{a~i u doma}instvima te javna i uslu`na djelatnost). Energetske potrebe tog sektora oblikuju se pod djelovanjem niza prom-jenjivih ~imbenika, od kojih su najzna~ajniji: prosje~ne zimske temperature, trajanje ogrjevne sezone i `ivotni standard pu~anstva. Od stalnih i zate~enih ~imbenika najvi{e utjecaja imaju toplinska izolacija zgrada i navike pu~anstva. U sektoru op}e potro{nje energetske potrebe, me|u ostalim, i pod utjecajem zemljopisnog polo`aja grada Zagreba (15), tj. polo`aja u kontinentalnoj klimi, dijele se u sljede}em omjeru: Grijanje i klimatizacija 65–70 % Za pripremu potro{ene tople vode 10–15 % Za kuhanje 4–5 % Elektri~na energija za rasvjetu, ku}ne aparate i dr 10–15 % Ostalo 5–6 % S obzirom na tako visoki udio grijanja razumljiva je va`nost poduzimanja svih ekonomski opravdanih mjera za smanjivanje odnosno racionalizaciju tog dijela energetske potro{nje. Vratimo se uvodnoj re~enici: Treba smanjiti toplinske gubitke zgrada, a obuhvatiti toplinske dobitke. Potrebno je “energetski svjesno projektiranje” i “energetska arhitektura” s te`i{tem na smanjenju potrebe za energijom. Zid od pune opeke debljine 38 cm, kojem odgovara puno drvo od 8,2 cm nekad se smatrao zadovoljavaju}im u pogledu ~uvanja topline. Danas ne udovoljava propisima o ~uvanju energije i dopu{ten je samo za objekte u kojima se ne `ivi stalno (ku}e za odmor i sli~no). U suvremenim gradnjama primjenjuju se tzv. sendvi~ konstrukcije, kod kojih gra|evinski materijal (drvo, beton, opeka i sli~no) ima primarno konstrukcijsku funkciju, a lagani pjenasti materijal ili mineralna vuna, u odgovaraju}oj debljini osigu-ravaju, potreban stupanj toplinske izolacije. Zid suvremene monta`ne ku}e, debljine 20,4 cm, odgovara zidu od pune opeke debljine 140 cm! (sl. 5). Smjernice Europskog savjeta za ujedna~avanje upravnih i pravnih propisa zemalja ~lanica na podru~ju gra|evinskih proizvoda, to~ka 6, upu}uje i zahtjeva: “Gra|evina i njezine instalacije grijanja, hla|enja i provjetra-vanja moraju biti tako projektirani i izvedeni da potro{nja energije u kori{tenju ostane umjerena u odnosu na lokalne kli- 338 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Energija u strategiji razvitka grada Zagreba matske uvjete, uz odr`avanje zadovoljavaju}e toplinske udobnosti stanovnika”. Rezultati takva pristupa o~ituju se i u stalnom trendu sman-jivanja potrebne koli~ine topline za grijanje stanova (15). U stanogradnji na podru~ju grada Zagreba nastale su strukturalne promjene, koje sa stajali{ta energetske opskrbe zna~e nove zahtjeve, druga~ije potrebe i nu`no usmjeravanje pa`nje projektanata, graditelja i energeti~ara s kolektivne gradnje na gradnju u vlastitoj re`iji gra|ana. To u praksi zna~i, na izgrad-nju samostoje}ih stambenih objekata odnosno ku}a u nizu. Poznato je da su specifi~ne energetske potrebe za grijanje takvih objekata zna~ajno ve}e od potreba za stanove u kolek-tivnom stanovanju (18). Gradska podru~ja u kojima dominira individualna gradnja imaju manju koncentraciju energetske potro{nje i bitno druga~iju strukturu energetskih potreba, me|u kojima dominantno mjesto ima prirodni plin, ali nije zanemari-vo ~ak ni ogrjevno drvo. Da nije rije~ o bezna~ajnim promjena-ma u strukturi stambene gradnje, pokazuju ovi podaci: U razdoblju od 1982. do 1990. god. u gradu Zagrebu zavr{eno je ukupno 60.579 stanova ukupne povr{ine 4.277.752 m2. Od toga u vlastitoj re`iji gra|ana izgra|eno je 28.148 stanova (46,5 %), odnosno 2.226.214 m2 stambene povr{ine, {to iznosi 52 % novodobivenih prostora za stanovanje (20). Sustavno izu~avanje energetskih potreba tog dijela stambenog fonda tek je u za~etku. Hvale vrijedan je poku{aj Saveze ener-geti~ara Hrvatske, koji je okupio stotinjak stru~njaka i desetak poduze}a oko programa “Energetska ku}a”, upravo radi unapre|enja odnosa energetike prema individualnoj gradnji stambenih objekata. Taj edukacijski program vodi se s ciljem obaranja koeficijenata prolaza topline “k”, s, dosad uobi~ajene vrijednosti u gradnji obiteljskih ku}a od 1,25 W/m2 K, na pre-poru~eni iznos 0,4 W/m2 K, {to bi smanjilo potrebnu koli~inu energije za grijanje u takvim objektima za oko 50 %. Sli~ne aktivnosti u svijetu (Njema~ka, Austrija) dale su iznena|uju}e rezultate. U prvom redu do{lo se do saznanja da pobolj{anja na toplinskoj izolaciji zgrade imaju prioritet pred svim ostalim mjerama racionalizacije potro{nje energije u stanogradnji (5). Postignuti rezultati na stvarno izvedenim objektima, pak, dokazuju da je bio neopravdan strah od “egzoti~nog” izgleda ku}e s niskim energetskim potrebama (7). Usporedbu dosada{njih saznanja o stanju i mogu}nostima na tom podru~ju daje pregled specifi~ne potro{nje energije za grijanje stambenih povr{ina: prosje~ne obiteljske ku}e na rubu Zagreba ........................... 260 kWh/m2 god. (13) KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 339 Ištvan Gaal stan u 70 godina staroj stambenoj zgradi ...................... 125 do 250 kWh/m2 god. ( 7) ku}e u nizu u Velikoj Gorici ........................ oko 180 kWh/m2 god. (13) “energetska ku}a” Saveza energeti~ara Hrvatske ........................... 130 kWh/m2 god. (12) stan u bolje izoliranim objektima sa suvremenim krovi{tem ........................... 100 kWh/m2 god. ( 7) eksperimentalne “energetske ku}e” u Njema~koj ........................ 60 – 70 kWh/m2 god. ( 5) ekolo{ka ku}a u Be~u ............................... 25 kWh/m2 god. projektni zadatak je bio ............................ 40 kWh/m2 god ( 7) slobodnostoje}e obiteljske ku}e u Njema~koj (stambena povr{ina oko 150 m2) (5): nekontrolirano provjetravanje .......................... 130 – 180 kWh/m2 god. osobito dobro ~uvanje topline (bez mehani~kog provjetravanja i povrata topline zraka) ........................... 80 – 120 kWh/m2 god. “energetska ku}a” (s mehani~kim provjetravanjem i povratom topline zraka) ........................... 50 – 90 kWh/m2 god. 2.10. Usmjeravati razvoj osnovnih energetskih sustava Komplementarnost energetskih sustava je od posebnog zna~enja za Grad i u neposrednoj je funkciji sigurnosti i pouz-danosti energetske opskrbe Zagreba. Postoje}e stanje energetskih sustava i tehni~ki obuhvat omogu}uju otprilike ravnomje-ran udio elektri~ne energije, plina i toplinske energije (ogrjev-na toplina i tehnolo{ka para), – od oko 17 % – 20 % u ukup-noj energiji na pragu distribucije Grada. (Odnosi su izvedeni iz ukupne potro{nje energije, koja obuhva}a i promet (sl. 2). Ta ravnomjernost se u samoj distribuciji naru{ava zbog razli~itih tehni~kih gubitaka distribucije: elektri~na energija oko 7 do 8 %, plin oko 2 do 4 %, toplinska energija oko 20 do 25 % (20). Supstituabilnost pojedinih energetskih oblika distribuiranih preko tri dominantna energetska sustava (plinski distribucijski sustav, elektrodistribucijski sustav, centralizirani toplinski sus-tav) znatno utje~u na pouzdanost sigurnosti ukupne energetske opskrbe Grada. 340 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Energija u strategiji razvitka grada Zagreba Stoga je i stajalište o zadržavanju i razvoju odnosno izučavanju učinaka komplementarnosti u funkciji poboljšanja opskrbe grada Zagreba energijom. Buduci da komplementarnost nije samo tehničko-tehnolo-ško pitanje, pogotovo ne u planiranju razvoja, za optimalnost cjeline opskrbe Zagreba energijom (uz event. suboptimalnost pojedinih podsustava) mora se uzeti u obzir optimalni tehnoekonomski odnos energenata, izražen energetskim ekvi-valentima, tržišnom situacijom, fizičkim kapacitetima distribucije i ekološkim zahtjevom (3). S obzirom na prijeteci nedostatak električne energije u bliskoj buducnosti od osobite je važnosti izučavanje i iskorištavanje supstituabilnosti znatnijeg dijela električne energije plinom, i to upravo u namjeni koju smatramo najnera-cionalnijim načinom iskorištavanja energije, a to je upotreba električne energije u toplinske svrhe: zagrijavanje prostorija, zagrijavanje potrošne tople vode, kuhanje, zagrijavanje tehno-loškog medija. Zbog toga treba usmjeravati razvoj osnovnih energetskih sustava Grada u ovim pravcima: na području elektrodistribucijskog sustava dovršiti započetu rekonstrukciju mreže s ciljem da se osigura opskrba električnom energijom na 0,4 kV naponu za sve potrošače, i to tako da pad napona ne prelazi propisane granice odstupanja; na području plinskog distribucijskog sustava nastaviti intenzivnu plinifikaciju radi povečanja neposredne potrošnje plina, zamjene ekološki manje pogodnih energenata, osobito u centru Grada, i valorizacije supstituabilnosti električne energije plinom: na području toplinarstva ograničiti znatnije prostorno širen-je centraliziranog toplinskog sustava. Razvoj toplinarstva temeljiti na radikalnoj racionalizaciji rada CTS i povečavanju obuhvata kučnih toplana sustavom tzv. posebnih toplana. 3. ZAKLJU^AK Sustavno i preciznije profiliranje sadržaja, pojma i razvojne strategije Zagreba — hrvatske metropole, zahtijeva ne samo utvrdivanje komparativnih razvojnih prednosti i posebnosti Grada nego i demokratsko izjašnjavanje o sustavu vrijednosti koje želimo u Gradu imati. Raskid s dosadašnjim obrascima razvoja Grada nalagalo je da se osmisli i temeljni odnos prema energiji u Gradu, bez čega bi se otvorio prostor za reproduciranje starih odnosa, kada se Grad samo izjašnjavao o parcijalnim razvojnim projektima pojedinih energetskih infrastrukturnih sustava, formalno ih prihvačajuči, bez suštinskog utjecaja na njihovo koncipiranje. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 341 Ištvan Gaal Odre|ivanje odnosa prema energiji u Gradu jeste odre|ivan-je prema budu}nosti dru{tva. Stoga ni energetska strategija Grada ne mo`e biti normativna zada}a uskostru~ne grupacije, na ~ije prognoze, bez sumnje, djeluju razli~iti politi~ki, ekonomski i ini pritisci. Stoga nije bez osnove pitanje u kojoj mjeri je to ekspertiza, a u kojoj mjeri prikriveno upravljanje. Stoga izja{njavanje o odnosu prema energiji mora biti obveza i odgovornost najvi{eg upravlja~kog tijela Grada Zagreba: Gradskog poglavarstva i Skup{tine Grada Zagreba. LITERATURA: BALETI], B.: Energetske pretpostavke stambene obnove, “^ovjek i prostor”, Zagreb, 11 – 12 (1990). BARI], P.: Obnova i razvoj Grada Zagreba (interni materijal Gradskog zavoda za planiranje razvoja i za{titu okoli{a), Zagreb (1992). CAR, T.: Odnos proizvodnja – distribucija – potro{nja, kao osnova primjerenog kori{tenja plinom u urbanim sredinama, “Nafta” br. 12, Zagreb (1991). DAKI], S.: Vra}eno dostojanstvo hrvatske metropole, “Komunalni vjesnik” br. 75, Zagreb (1992). EHM, H.: Wege zum Niedrigenergiehaus, Gas – Erdgas, 131 (1990) Nr. 2 EISENBEIS, H.: Energie – und Umweltpolitik im EG – Binnenmarkt unter besonderer Berucksichtigung der Ansatzpunkte fur eine rationellere Energieverwendung, “Gas. Erdgas” 133 (1992) Nr. 2 FABIAN, N.: Projekt ekolo{ke ku}e u Be~u, Komunalni vjesnik, Br. 78, str. 13 (1992). GAAL, I.: Program racionalnog kori{tenja energije za Grad Zagreb, Skup{tina Grada Zagreba (1989). GAAL, I., Mu{tra A.: Energetska bilanca Grada Zagreba za 1995. god. GOLUB, M., PROTI], R., RAJKOVI], D.: Kvalitativne promjene u potro{nji energije, “Nafta” br. 4, Zagreb (1991). GRANI], G. i grupa autora: Mogu}i scenariji razvoja Hrvatske elektroprivrede, Hrvatska elektroprivreda i Institut za elektroprivredu, Zagreb (1991). GRUPA AUTORA: “Energetska ku}a”, Savez energeti~ara Hrvatske, Zbornik radova (1992). ILIJA[, B.: Sve o grijanju – specijalno izdanje “Sam svoj majstor” Zagreb. MI[^EVI], Lj.: Ekologija i arhitektura, “^ovjek i prostor”, Zagreb, 11 – 12 (1990). MU@EK, Z.: Racionalno kori{tenje energijom – ciljevi i tendencije, Zbornik radova Okrugli stol: Problemi razvoja energetike Jugoslavije, Institut za elektroprivredu, Zagreb (1988). NEDJELJKOVI], D.: Bez prinude nema racionalizacije, “Ekonomska politika” 1836, Beograd (1987). RADOVI], D.: Energetski primjereni grad 21. vijeka, Centar za planiranje urbanog razvoja – CEP, Beograd (1989). [IVAK, M.: Centralno grijanje, ventilacija, klimatizacija, Savez energeti~ara Hrvatske, str. 121, tab. 44 (1980). SRI]A, V.: Od krize do vizije, Privredni vijesnik – Mladost Zagreb (1988). Izvje{}a i drugi interni materijali Gradske plinare Zagreb, HEP DP Elektra Zagreb, HEP Sektor za toplinsku djelatnost i organa uprave Skup{tine Grada Zagreba. 342 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Robert [pendl Upravljanje komunalnih energetskih sistemov UVOD Lokalna skupnost je na neki na~in vedno vklju~ena v upravljanje komunalnega energetskega sistema. Klasi~na oblika upravljanja je ustanovitev javne slu`be, ki poskrbi za izgradnjo in upravlja sistem. Lokalna skupnost je tako lastnik sistema in upravljalec. Ve~krat pa je za lokalno skupnost enostavneje in ceneje predpisati pogoje za obratovanje sistema; nato zunanje dru`be pridobijo koncesijo za izgradnjo in obratovanje sistema. Med tema skrajnostma so oblike, ko je lokalna skupnost lastnik sistema, upravljalec pa poobla{~ena dru`ba; lahko je le del sistema v zunanji lasti in podobno. V prispevku si bomo z vidika upravljanja energetskega sistema ogledali izgradnjo in obratovanje sistema. V poglavju o izgradnji sistema so opisane variante organizacije in financiranja sistema, v poglavju o obratovanju pa finan~ni vidik in tveganja. Posebno poglavje o tr`enju sistema opozarja na klju~ne elemente procesa sprejemanja izdelka. IZGRADNJA SISTEMA – ZASNOVA SISTEMA Lokalna skupnost se lahko odlo~a med razli~nimi pristopi k izgradnji sistema, ki se raz- likujejo glede na odgovornost za projektiranje, izgradnjo in upravljanje sistema: – Klasi~ni in`enirski pristop: investitor najame projektanta za na~rtovanje sistema. Na razpisu nato izbere izvajalca za izgradnjo, sistem nato upravlja javno podjetje ali druga pogodbena organizacija. – Pristop “na klju~”: investitor postavi zahteve, nato izvajalec del projektira in postavi sistem. Ko je ta postavljen, ga upravlja javno podjetje ali pogodbena organizacija. – Popolna storitev: investitor postavi zahteve, na razpisu izbere podjetje, ki projektira in zgradi sistem, nato sistem sam upravlja. Dejansko je to podelitev koncesije za obratovanje samostojni dru`bi. Pri zasnovi sistema moramo predvideti tudi ekonomiko. Pomembni so zlasti tile elementi: – Ekonomika velikosti: ve~ji energetski objekt je lahko bolj ekonomi~en od ve~ manj{ih. – Podvojevanje tehni~nih in administrativnih funkcij: ~e nekatere slu`be na lokalni ravni `e obstajajo, jih je smotrno izkoristiti, ne pa ustanavljati novih za potrebe energetskega sistema. – Finan~ne omejitve: nekatere oblike financiranja niso mogo~e v dolo~enih organizacijskih oblikah (npr. ob~ina ne more KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 343 Robert [pendl izdati delnic ob~ine), po drugi strani pa so nekatere dovoljene oblike financiranja omejene (npr. vi{ina davkov). – Enostavnost uvedbe mehanizmov: idealen mehanizem zara~unavanja storitev je morda tehni~no neizvedljiv oz. organizacijsko prezahteven. – Prilagodljivost: v pogojih spreminjajo~e se zakonodaje in drugih dejavnikov je pomembno, da se na~in upravljanja energetskega sistema enostavno prilagodi novim pogojem. Tudi sama tehnologija energetskega sistema mora biti ~imbolj prilagodljiva za delovanje v spremenjenih pogojih. – Mo`nost dr`avnega financiranja: pomembno je vzpostaviti sistem v taki obliki, da je {e vedno mogo~e kandidirati za sredstva, ki jih daje dr`ava za take sisteme. – Mo~ pridobivanja ustreznih zemlji{~: lokalna skupnost lahko v prostorskih planih predvidi dejavnost na dolo~eni lokaciji, kar ji daje veliko prednost pred zasebnimi investitorji. Pri izgradnji komunalnega energetskega sistema mora biti jasno razdeljena vloga energetskih objektov in distribucijskega sistema. Za distribucijski sistem je priporo~ljivo, da je v javni lasti zaradi finan~ne varnosti. Energetski objekti so lahko v lasti zasebnih dru`b, vendar morajo pridobiti koncesijo za priklju~itev na distribucijski sistem. FINANCIRANJE Za uspe{no izgradnjo in zagon sistema so potrebna investicijska sredstva. Zaradi premajhnega kapitala lahko dober projekt propade, ker ni bilo zagotovljenih dovolj sredstev za zagon sistema. Mo`nosti pridobivanja sredstev za investicijo: – Obveznice: obi~ajno vrednostni papirji z manj{im donosom, a veliko varnostjo. Obveznice izda lokalna skupnost, izpla~a jih s sredstvi od prihodka komunalnega energetskega sistema. ^e ni zadostnih prihodkov, se razlika krije iz prora~una lokalne skupnosti. – Dr`avni krediti: krediti se podeljujejo na razpisih, praviloma so ugodnej{i od kreditov komercialnih bank. – Komercialni krediti. – Solastni{tvo: investitor lahko izda delnice za znanega ali neznanega lastnika. ^e `eli lokalna skupnost pridobiti sredstva na tak na~in, mora v tem primeru ustanoviti delni{ko dru`bo. – Equity (Evropska banka za obnovo in razvoj): sovlaganje v projekt za omejen ~as, po dogovorjenem roku (5–10 let) se dele` EBRD izpla~a in banka izstopi iz dru`be. – Dotacije: za razvoj lahko investitor pridobi sredstva Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za okolje in prostor ali Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Ministrstva obi~ajno razpisujejo podpore enkrat letno. DELOVANJE SISTEMA Upravljalec komunalnega energetskega sistema mora zagotoviti financiranje obratovanja in vzdr`evanja sistema. Distribucijski sistem je obi~ajno v javni lasti in se financira preko prora~una lokalne skupnosti. Energetski objekti obi~ajno prejemajo pla~ila od kon~nih uporabnikov in iz njih pokrivajo tudi del stro{kov obratovanja distribucijskega sistema; lahko se financirajo tudi iz prora~una. STRO[KI Stro{ki obratovanja sistema so zlasti tile: – energenti (lahko so stro{ek, lahko pa tudi prihodek, npr. pri kurjenju odpadkov), – amortizacija sistema, – pla~e zaposlenih, – teko~e vzdr`evanje sistema, – od{kodnine lokalnim prebivalcem, – zavarovanja. PRIHODKI Prihodki od dejavnosti so navadno tile: – direktna prodaja energije kon~nim uporabnikom (npr. daljinsko ogrevanje), – prodaja elektri~ne energije energetskemu sistemu, – prihodki od vzporedne dejavnosti (npr. ro`e iz rastlinjakov, ogrevanih s toplo vodo,…), – zmanj{ana obremenitev okolja (v nekaterih lokalnih skupnostih je zaradi zmanj{anja 344 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Upravljanje komunalnih energetskih sistemov emisij potrebno postaviti tudi sicer nerentabilen sistem, ki ga zaradi tega dodatno financirajo), – prihodki iz prora~una lokalne skupnosti, – druge dotacije. Nekatere cene dolo~a vlada in jih ni mogo~e presegati. To velja predvsem za ceno elektri~ne energije. Cene energetskih storitev dolo~a lokalna skupnost, ki je pri dolo~anju cen bolj fleksibilna. Kljub temu so cene omejene s ponudbo drugih energentov na prostem trgu (zemeljski plin, elektri~na energija, premog, les,…), ker se kon~ni uporabniki v primeru previsokih cen ne `elijo priklju~iti na sistem ali pa se kasneje izklju~ijo. Pomembna je tudi razpolo`ljivost energetskega sistema v ~asu ve~je porabe energije. Tipi~en primer je poraba elektri~ne energije, ko elektrodistribucija pla~uje proizvedeno energijo po vi{ji tarifi v zimskem ~asu. Sistem daljinskega ogrevanja, ki bi deloval le poleti, verjetno ne bi naletel na dober odziv med porabniki, zato je potrebno upo{tevati tudi sezonsko nihanje porabe. TVEGANJA SISTEMA Upravljalec komunalnega energetskega sistema se mora zavedati tveganj pri opravljanju dejavnosti. Ta tveganja lahko razvrstimo v te skupine: – tehnologija. – energenti, – trg, – zakonodaja, – vi{ja sila. Tveganje zaradi tehnologije je lahko v fazi izgradnje povezano predvsem z neizpolnjevanjem rokov in slabo opravljenim delom, pa tudi z nepredvidenimi zapleti pri gradnji, ki dvignejo stro{ke. Med obratovanjem se lahko pojavijo tehni~ne te`ave, ki povzro~ijo nepri~akovane izdatke. Koristno je, da `e v pogodbah jasno dolo~imo odgovornost za nepredvidene te`ave pri izgradnji ali pri obratovanju sistema. Zagotovitev energentov je klju~na za obratovanje komunalnega energetskega sistema. ^e uporabljamo energente s prostega trga, nas lahko prizadene zvi{anje cen, dobava pa je obi~ajno zadostna. Pri alternativnih virih energije (npr. biomasa) lahko zaradi neustreznega planiranja pride do velikih te`av z dobavo, ~eprav cena obi~ajno ni vpra{ljiva. Pomembni so tudi dodatni stro{ki, ki smo jih spregledali pri ekonomski analizi: transport, zavarovanja prevozov, carine ipd. Tr`i{~e za komunalne energetske storitve je dokaj stalno. Po pridobitvi koncesije obi~ajno ni pritiska konkurence. Potencialna nevarnost je pojav cenej{ih energentov, ki zmanj{ajo privla~nost komunalnega energetskega sistema. Spremembe zakonodaje lahko vplivajo tako na stro{ke obratovanja (davki) kot na pogoje obratovanja (okoljevarstvene zahteve). Lobi komunalne energetike bi lahko do neke mere vplival na zakonodajalce, da zaradi neustreznih zahtev ne bi pri{lo do kolapsa komunalnih energetskih sistemov. Vi{ja sila so dogodki, ki jih nismo mogli predvideti in nanj vplivati, lahko pa se pred njimi zavarujemo. Zaradi mo`nosti nepri~akovanih dogodkov (po`ar, potres,…) se zvi{ajo stro{ki obratovanja zaradi zavarovalnin. TR@ENJE Vklju~itev v komunalni energetski sistem ostaja svobodna odlo~itev posameznika. ^e bo sistem finan~no sprejemljiv, enostavnej{i za uporabo in zanesljiv, ga bodo uporabniki sprejeli, sicer bodo uporabljali obstoje~e na~ine zadovoljevanja energetskih potreb. Potencialni uporabnik sprejema nov izdelek ali storitev v teh fazah: 1. zavedanje, 2. zanimanje, 3. ocena, 4. preizkus, 5. sprejem ali zavrnitev. Za razliko od obi~ajnih izdelkov na prostem trgu je v primeru sprejema storitev komunalnega energetskega sistema preizkus kriti~en element celega procesa. Z direktnim obve{~anjem kon~nih uporabnikov o mo`nosti priklju~itve na energetski sistem je pot preko zavedanja in zanimanja dokaj kratka. Ocena sistema bo dolgotrajen proces, pri katerem je potrebno kon~nim uporabnikom natan~no predstaviti nov sistem, kajti preizkus sistema je dokaj drag in ima za uporabnika velike posledice. ^e bo uporabnik enkrat priklopljen na energetski sistem, se bo izklju~il le v primeru velikega nezadovoljstva s KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 345 Robert [pendl storitvami. Ta togost sistema olajša delo komunalnega energetskega sistema. ZAKLJUČEK Videli smo, da imajo lokalne skupnosti pri organizaciji in upravljanju komunalnega energetskega sistema mnogo možnosti. Bistvena odločitev je odločitev o lastništvu in upravljanju sistema. Za manjše lokalne skupnosti brez velikih sredstev je podelitev koncesije za izgradnjo in upravljanje sistema privlačna možnost, pri kateri pa vseeno obstaja tveganje v primeru neustreznega delovanja ali izsiljevanja koncesionar-ja. Sovlaganja so ugodna rešitev za kakršnokoli lokalno skupnost, če seveda najde primernega sovlagatelja. Financiranje celotne investicije in upravljanje prek javnega podjetja je primerno za lokalne skupnosti z zadostnim kapitalom in zagotovljenim pozitivnim poslovanjem sistema. Komunalni energetski sistem mora delovati tako, da pridobi čimveč prihodkov. Tudi sistem, ki je primarno namenjen daljinskemu ogrevanju, lahko kogenerira elektri~no energijo, dodatno toploto pa lahko porablja za stranske dejavnosti, kot npr. ogrevanje bazena, rastlinjak ipd. Pri obratovanju se moramo zavedati tveganj in se pripraviti na nepri~akovane dogodke. Pred tehnolo{kimi tveganji se varujemo z garancijami in dolo~itvijo odgovornosti, u~inkovit lobi lahko zastopa interese pri zakonodajnih telesih itd. Izgradnja in upravljanje komunalnega energetskega sistema je zahtevna naloga, ki jo lahko lokalne skupnosti izpeljejo na razli~ne na~ine. Najbolj{ega recepta ni, vedno pa je potrebno izbirati najvarnej{e in ekonomsko najbolj upravi~ene re{itve. ROBERT [PENDL (1971) je dipl. ing. ra~unal-ni{tva in ing. kemijske tehnologije. Je direktor Oikos d. o. o., Svetovanje za okolje, Dom`ale. 346 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Pogovor z Matja`em Malovrhom in Marjano [ijanec-Zavrl iz Energetsko svetovalne slu`be ENsvet U~inkovita raba energije v gospodinjstvih Na kak{ne na~ine lahko posamezno gospodinjstvo var~uje z energijo? Eden izmed najve~jih problemov pri vsej stvari je ravno beseda “var~evanje”, ki v tem kontekstu ne le da ni najbolj primerna, ampak je celo zavajajo~a. Vedno nas asociira na nekak{no odpovedovanje. Ljudje se neradi odpovedujemo in zato tudi do “var~evanja z energijo” nimamo najbolj{ega odnosa. Za problematiko, o kateri govorimo, je zato veliko bolj primeren izraz “u~inkovita raba energije”. Energije ni nikoli v izobilju, zato jo moramo izrabljati u~inkovito. Poudariti je treba, da tu ne gre le za olep{evalnico, s katero bi potola`ili in v nekem smislu prelisi~ili ljudi. ^e nam uspe energijo izrabljati u~inkoviteje, kot smo to po~eli do sedaj, se nam ni treba odpovedati ni~emur. Nasprotno. Z u~inkovito rabo energije privar~ujemo denar, ne da bi se morali pri tem odpovedati kakr{nemu koli ugodju. Var~evanje je beseda, ki se nas dr`i {e iz biv{ega poli-ti~nega sistema, ko smo `iveli z redukcija- mi elektri~ne energije in sploh var~evali vsepovprek. Novi ~asi zahtevajo nove pristope. Kateri pa so ti novi pristopi? Na kak{en na~in se je potrebno lotiti problematike? Energetski kola~ je sestavljen iz treh segmentov: promet, industrija in {iroka raba. Problem te zadnje kategorije je v tem, da jo vsi uporabljajo kot nekak{en “smetnjak”, kamor zme~emo vse, ~esar ne razumemo ali pa je zelo te`ko obvladljivo. U~inkovita raba energije v gospodinjstvih je prav gotovo ena izmed teh te`ko obvladljivih stvari. Vzroka za to sta razdrobljenost in heterogenost segmenta. To pomeni, da se problema ne moremo lotiti z nekak{nim centralnim na~rtom, prav tako ne moremo pri~akovati hitrih in zanesljivih rezultatov. Jasno pa je, da se stvari tudi na tem podro~ju dajo popraviti. Preden lahko za~nemo govoriti o tem, kaj lahko za u~inkovito rabo naredi posamezno gospodinjstvo, moramo vede- KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 347 ti, kaj lahko na tem podro~ju naredi dr`ava. Pred politi~nimi spremembami je bila energetska oskrba oz. stran ponudbe kot nekak{en velik slon, u~inkovita raba oz. stran povpra{evanja pa mala mi{. Energetska oskrba, torej ponudbena stran, se je dr`ala in se {e vedno dr`i osnovnega na~ela: ve~ ko proizvedemo, ve~ prodamo in tako tudi ve~ zaslu`imo. Energija mora biti vedno na razpolago in ponudbena stran to zagotavlja. S tem ni prav ni~ narobe. Ponudbena stran torej ni tista stran, za katero bi dr`ava morala poskrbeti, pa~ pa se dr`ava in s tem tudi na{ Energetsko svetovalni projekt – ENsvet trudi, da bi pove~ala prej omenjeno mi{, torej stran povpra{evanja. To pomeni, da je treba izobraziti in osvestiti porabnika energije. Dose~i moramo, da bo mi{ postala enakovreden sogovornik s slonom. Le ~e se bosta oba dela sistema obna{ala racionalno, bo to lahko pomenilo napredek celote. Tako pride do tega, da je pri nas cena energije edini regulator u~inkovite rabe. Ker je energije “dovolj”, na lokalni ravni kak{ne posebne potrebe, da bi z njo ravnali u~ikovito, ni. A le zato, ker je edini regulator cena. Upo{tevati bi bilo treba tudi varnost oz. zanesljivost oskrbe z energijo in njeno kakovost; ~istej{a energija bo zahtevala veliko manj{e vzdr`evalne stro{ke. Tako pridemo do varovanja okolja, o katerem se danes pri nas kar precej govori, a smo {e vedno tiho vse do takrat, ko se nam iz sosedovega dimnika pokadi naravnost pred nos. Tudi smeti nas ne motijo, dokler se nam ne nakopi~ijo pred vrati. Statusni simboli so danes v Sloveniji vse kaj drugega kot pa u~inkovita raba energije. Tu mora vsko~iti dr`ava s spodbujevalnimi ukrepi (podpiranje novih tehnologij, ki {e niso v splo{ni rabi), pametnim subvencioniranjem in izobra`evalnimi programi. Le tako bo “stran povpra{evanja” dozorela in govoriti bomo lahko za~eli o u~inkoviti rabi. Pregovorni Zahod je seveda pred nami tudi v tem pogledu. Se moramo zgledovati po njem? Da in ne. Da zato, ker sta stopnji osve{~enosti in izobra`enosti tam resni~no na vi{ji ravni. Ne pa zato, ker tisto, kar oni za osve{~anje in izobra`evanje po~no tam, ni v celoti aplikativno na na{e razmere. Pri re{evanju problema moramo zato upo{tevati na{o specifiko in strategije re{evanja tega problema prilagoditi njej. ^e se spet izrazim metafori~no: banana pri nas sicer raste, a je neprimerno dra`ja kot pa slovenska hru{ka, ki je poceni in daje dobre rezultate. Kak{no vlogo imajo pri vsem tem mediji? V Sloveniji bi morali imeti ve~jo, kot pa jo imajo. Na{ projekt ENsvet se v glavnem promovira po neformalnih poteh, saj so oglasi v medijih sorazmerno dragi in imajo zelo omejen u~inek. Tudi ~e bi bilo denarja ve~, ogla{evanje ne bi bilo dovolj, saj tu ne gre za prodajo nekega izdelka, temve~ za spreminjanje splo{nega prepri~anja ljudi. To je treba po~eti zelo dolgo in po kapljicah. Ni~esar se ne da napraviti na silo in naenkrat. Poudariti gre tudi to, da “energija” danes ni “glavna tema”, ker pogovor, kot smo `e rekli, pri potro{niku ne igra pomembne vloge. Je pa “glavna tema” zato okolje-varstvo, ki izvira iz prestra{enosti ljudi. Ljudi veliko bolj prevzamejo posledice u~inka tople grede kot pa naprimer to, kako z izolacijo hi{e prihraniti nekaj toplote. To je prilo`nost, da ob ekolo{ki problematiki uspe{no propagiramo tudi u~inkovito rabo energije. Sodelovanje med dr`avnima sektorjema za gospodarstvo in pa okoljevarstvo trenutno temelji le na posameznih akcijah. Kakih strategij ni, bi pa bile potrebne. 348 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI U~inkovita raba energije v gospodinjstvih Kaj pa {olstvo? [ole svoje delo opravljajo, vendar bo prepozno, ~e bomo ~akali na “osve{~ence” {e deset let. Za~eti je treba zdaj, to pa lahko naredijo samo ljudje, ki so danes aktivni. Videli smo, kaj lahko naredi dr`ava. Kaj konkretno pa lahko stori posamezno gospodinjstvo? Za~nemo lahko z zatesnjevanjem oken in vrat (do 20 % prihranka toplote), izolacijo sten in podstre{ij, izolacijo ogrevalnih cevi, ustreznim sen~enjem oken (poleti). Veliko lahko naredimo `e z enim samim drevesom, ki je posajeno na pravem mestu. Poleti zmanj{a potrebo po umetnem hlajenju, pozimi, ko mu odpade listje, pa son~no svetlobo prepu{~a in greje notranjost. Danes se veliko govori in pi{e o novih tehnologijah za u~inkovi-to in okolju prijazno energijo: son~ni kolektorji za zagotavljanje tople vode in elektrike (fotovoltaika), izkori{~anje bio-mase, predelave najrazli~nej{ih odpadkov in nenazadnje izkori{~anje energije vetra. Vsem tem tehnologijam je treba na {iroko odpreti vrata, ne pa pri~akovati, da bodo `e danes prina{ale kake velike rezultate. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in njegova na novo ustanovljena Agencija RS za u~inkovito rabo energije poleg energetskega svetovanja, o ~emer ve~ malo kasneje, subvencionira tudi kon~nega uporabnika: V prvi, testni fazi subvencionira 3000 gospodinjstev, ve~inoma enodru`inskih hi{. 12 milijonov SIT (10.000 SIT na gospodinjstvo) je namenjenih zatesnjevanju obstoje~ih oken, prav tako 12 milijonov (najve~ 28.000 SIT na gospodinjstvo) izolaciji obstoje~ih pod-stre{ij in 11 milijonov SIT (najve~ 5.500 SIT na gospodinjstvo) nastavitvi in kontroli oljnih gorilnikov pri kotlih za centralno ogrevanje. 60 milijonov SIT je namen- jenih subvencioniranju investicijskih projektov obnovljivih virov energije. Sem sodijo prej omenjene nove tehnologije. Za gospodinjstva pride v po{tev subvencioniranje izgradnje son~nih kolektorjev za pripravo tople vode in izgradnja zimskih vrtov. Druge tehnologije, kot je naprimer fotovoltaika, so za posamezno gospodinjstvo {e predrage. Zanimiv je tudi projekt “samoizgradnje kolektorjev za pripravo tople vode”, ki ga ministrstvo spodbuja `e dve leti: uporabnikom je zagotovljena skupna nabava materialov, orodje, projektni napotki, kontrola pri izdelavi … Najve~ja prednost omenjenega je, da uporabnik sistem dobro pozna ter ga lahko tako sam vzdr`uje in racionalno izrablja. In ~e se vrnem na va{e vpra{anje: pameten posameznik bo znal izrabiti omenjeno dr`avno pomo~. Kje konkretno lahko posameznik dobi informacije? Za to bodo skrbele, in `e skrbijo, na{e energetske svetovalnice za ob~ane v 21 krajih Slovenije. Projekt je zasnovalo in finan~no podprlo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (Agencija RS za u~inkovito rabo energije), izvajalec pa smo mi, Gradbeni In{titut ZRMK. S temi svetovalnicami bomo pokrili celo Slovenijo. Vsak prebivalec ima sedaj do najbli`je najve~ 20 kilometrov. Na{a energetskosve-tovalna slu`ba nudi brezpla~no in neodvisno svetovanje o: – izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav – zamenjavi ogrevalnih naprav – zmanj{anju porabe goriva – izbiri ustreznega goriva – toplotni za{~iti zgradb – izbiri ustreznih oken, zasteklitve – sanaciji zgradb z namenom zmanj{ati rabo energije – uporabi obnovljivih virov energije KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 349 – uporabi var~nih gospodinjskih aparatov … Danes je svetovanje {e brezpla~no, v prihodnje pa bo dr`ava pla~ala le {e del stro{kov, preostalo pa bo moral sveto-vanec pla~ati sam. S tem bo velik del odgovornosti pre{el na svetovalca. Ko bodo ljudje ugotovili, da se obisk energetske svetovalnice izpla~a, bomo postali svetovalni servis, del trga storitev. Danes letno obi{~e na{e svetovalnice okoli 2000 ljudi. To {tevilo ho~emo seveda pove~ati, zato se udele`ujemo vedno ve~ sejmov; sejma energetike v Mariboru, nameravamo pa tudi na Alpe Adrio … Ve~ informacij o “ENsvet” lahko najdete tudi na Internetu preko http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Default.htm (o smotrni rabi energije na splo{no pa preko http://gcs.gi-zrmk.si/Publicistika/Publikaci-je.html) ali pa na telefonski {tevilki 061 16 82 345. Iztok Str`inar 350 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Marko Krevs Gostota porabe energije za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji Razmestitev prebivalstva pogojuje razmestitev velike ve~ine ~lovekovih dejavnosti, bolj ali manj neposredno tudi potek in dimenzije “gospodinjskih” energetskih infrastrukturnih omre`ij. V okviru projekta Integrated Resource Planning – Sociotechni-cal and Policy Aspects1 (Integrated, 1996) smo ugotovili, da obstoje~i na~ini prikazovanja razmestitve prebivalstva in stanovanj, ki temelji na prikazih po administrativno dolo~enih obmo~jih (npr. po ob~inah, naseljih, popisnih okoli{ih,…), ne ustrezajo zahtevam za iskanje mo`nosti razvoja lokalnih energetskih sistemov. Podatke smo potrebovali lokalno agregirane po dovolj majhnih, po mo`nosti enako velikih obmo~jih. Odlo~ili smo se za mre`o kvadratnih hektarskih celic (velikosti 100 x 100 metrov), ki “prekrije” celotno Slovenijo. Na{i osnovni podatki po hi{nih {tevilkah (Popis…, 1991) so namre~ za omenjeno nalogo preve~ podrobni, saj z njimi te`ko ustrezno prika`emo npr. gostoto prebivalstva ali porabe energije, {e posebej za celotno Slovenijo. Podatke po hektarskih celicah smo za potrebe preglednej{ih prikazov agregi-rali tudi po naseljih. Nismo torej `eleli prikazati le prisotnosti, temve~ tudi gostoto prebivalstva ter lokalno agregirane podatke o stanovanjih in ogrevanju. Izdelali smo nekaj podatkovnih podlag za celotno ozemlje Slovenije. Med njimi sta bili v ospredju zlasti skupini podatkov o ogrevanju gospodinjstev, ki se nana{ata na: – gostoto porabe energije za ogrevanje prostorov v gospodinjstvih ter 1 Projekt je vodila ekipa na In{titutu Jo`ef Stefan v sodelovanju s Fakulteto za strojni{tvo, Elektroin{titu-tom Milan Vidmar in In{titutom za ekologijo iz Ljubljane. Avtor prispevka je bil sodelavec In{tituta za ekologijo. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 351 Marko Krevs – na~ine ogrevanja prostorov v gospodinjstvih (ve~inoma glede na energente). Tukaj predstavljamo le prvo skupino podatkov. Glede na to, da ogrevanje gospodinjskih prostorov po ocenah zajema nad 70 % energetske porabe v gospodinjstvih, nam rezultati raziskave nedvomno ka`ejo bistveni del informacije o razmestitvi celotne porabe energije v gospodinjstvih. GOSTOTA PORABE ENERGIJE Gostoto porabe energije smo ocenili s pomo~jo modela, ki je upo{teval velikost in starost stavb ter stanovanjske povr{ine (po hi{nih {tevilkah). Temeljne ocene o gostoti porabe energije za ogrevanje gospodinjstev prikazuje preglednica 1. Za potrebe nadaljnje raziskave so gotovo najbolj zanimiva obmo~ja z vi{jo gostoto porabe energije, ki so sicer prostorsko majhna (kar je tudi s projektantskega vidika ugodno), a na njih `ivi prete`ni del prebivalstva, ki porabi ve~ji del skupne porabe energije za ogrevanje gospodinjstev. Slika 1 (kategorija na vrhnjem delu stolpcev prikazuje dele` porabe na obmo~jih z najve~jo gostoto porabe) nam ka`e, da se tak{na obmo~ja pojavljajo tudi v manj{ih naseljih. Za iskanje mo`nosti razvoja lokalnega energetskega sistema, kot je npr. lokalno plinsko omre`je ali daljinsko ogrevanje, pa je “za`eleno”, da so tak{na obmo~ja ~im bli`e skupaj ter da je poraba na njih dovolj velika z vidika ekonomskih in projektantskih kriterijev za izgradnjo sistema. Obmo~ja z gostoto nad 200 MWh/ha smo na{li v 405 naseljih, vendar so bila od teh obmo~ij sklenjena v velikosti nad 10 hektarov le v 42 naseljih, nad 20 hektarov v 21 naseljih, nad 50 hektarov v 7 naseljih, nad 100 hektarov pa le {e v Ljubljani in Mariboru. VIRI IN LITERATURA Integrated resource planning for the rational use of energy in Slovenia, Phase I. Interim report II, Technical report IJS-DP-7339. Ljubljana, marec 1996. Popis prebivalstva 1991 – izbrani podatki o prebivalstvu, stanovanjih in ogrevanju, agregirani po hi{nih {tevilkah; digitalni zapis. Zavod RS za statistiko, Ljubljana. MARKO KREVS (1963), mag. geografije, je asistent na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. 352 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Gostota porabe energije za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji Razred (kWh/ha) “Pozidane povr{ine” + (ha) % “pozidanih povr{in” Poraba energije za ogrevanje (kWh) % porabe energije za ogr. 1 100-10 000 19 466 13,8 143 699 700 2,2 2 10 001-20 000 43 688 31,0 646 299 900 9,9 3 20 001-40 000 34 761 24,7 998 244 000 15,3 4 40 001-100 000 27 993 19,9 1 737 718 400 26,6 5 100 001-200 000 9 925 7,0 1 368 522 400 21,0 6 nad 200 000 4 955 3,5 1 619 552 200 24,9 Vsota 140 788* 6 514 036 600 + Pozidane povr{ine”: hektarske celice, v katerih je vsaj ena hi{na {tevilka. * kupne “pozidane povr{ine” v Sloveniji: 175 343 ha. Preglednica 1: Razredi ocenjene gostote porabe energije za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji (1991) Struktura porabljene energije za ogrevanje gospodinjstev glede na obmo~ja razli~ne gostote porabe energije po velikosti naselij 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% ^ ^ ^ ^ I—' I—' M^ IlJ MWh/ha ¦ >200 ¦ 101-200 ¦ 41-100 ¦ 21-40 ¦ 10-20 Velikost naselij Slika 1: Dele` porabe energije za ogrevanje gospodinjstev glede na razli~no gostoto te porabe po obmo~jih in naselja razli~ne velikosti KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 353 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji UVOD Tehnolo{ki razvoj nam vsakodnevno dokazuje, da prakti~no ni nere{ljivih problemov glede rabe in pretvorbe son~ne energije. Iz drugega zakona termodinamike, zakona o entropiji, sledi, da je posledica vsake pretvorbe energije ali snovi v drugo obliko nova koli~ina emisij in odpadkov v socio-ekonomskem krogu. Na to mislimo, ko opredeljujemo kot cilj na primer bioklimatskega oblikovanja zgradb ne le nizkoenergijsko hi{o, ampak hkrati tudi nizkoentropijsko hi{o. Zakon o entropiji lahko smiselno uporabimo tudi na ekonomskem podro~ju in s pomo~jo njega ovr`emo mnoge pomisleke glede ekonomske (ne)upravi~enosti rabe obnovljivih virov energije, ki jih pogosto imenujemo kar s skupnim sinonimom son~na energija. Stalno nara{~anje pretvorbe snovi (surovin) v energijo ne omogo~a neomejene oziroma neskon~ne rasti produktivnosti in ekonomskega napredka. Povzro~a pa vedno ve~je probleme z odpadki (slabost socio-ekonomskega proizvodno-potro{nega kroga v primerjavi z naravnim) in emisijami, torej ekolo{ke probleme, ki ogro`ajo naravno in umetno bivalno ter delovno okolje. Velike centralizirane ekonomsko-energetske strukture, ki so se razvile v zadnjih petdesetih letih, vedno pogosteje ka`ejo svojo neprilagodljivost in majhno sposobnost odziva na spremembe in mo`nosti, ki jih ponuja tehnolo{ki razvoj na podro~ju novih virov energije. Kot eden poglavitnih razlogov za ohran- KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 355 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ janje obstoječega stanja se navajajo (negativne) posledice kakršnekoli preobrazbe teh struktur tudi na socialnem področju (izguba delovnih mest in podobno). Argumenti, ki trdno govorijo v prid predvidljivim pozitivnim učinkom rabe sončne energije na socialnem in ekonomskem področju, so v glavnem brez globljega razmisleka bolj ali manj dobrohotno zavrnjeni. Med najpomembnejšimi argumenti v prid tehnologijam sončne energije so gotovo tile: povezava ekonomije in znotraj nje energetike z ekologijo v dinamičnejši in učinkovitejši ekonomski sistem, sprememba oziroma zaustavitev procesa centralizacije ekonomskih (in političnih) struktur, razvoj novih proizvodnih in tržnih struktur, povečanje energetske neodvisnosti ter svež zagon in nova motivacija. Nove tehnologije, ki so bile vedno gonilna sila napredka, je potrebno uporabiti tudi za ponovno vzpostavitev pozitivnejšega odnosa do naravnega okolja. Ekonomske analize pa naj vključujejo tudi ekološke prednosti in učinke ter pri zgradbah tudi dodano vrednost v smislu izboljšanega bivalnega ugodja. Konven-cionalne ekonomske analize, ki te vidike zanemarjajo, nam dajo popačeno sliko dejanskega stanja. Če obravnavamo te argumente še nekoliko podrobneje, s stališča lokalne oziroma komunalne rabe, lahko kot za vse druge obnovljive vire energije tudi za sončno energijo navedemo te potencialne prednosti decentralizirane “proizvodnje” in rabe: boljša dostopnost in lažja uporaba, višja učinkovitost z boljšo prilagoditvijo končni (upo)rabi, večja ekonomičnost zaradi manjše količine odpadkov in goriva, ki je praktično zastonj, boljša lokalna kontrola zaradi manjše kompleksnosti sistemov, možnost novih lokalnih delovnih mest, hitrejša lokalna rast in podobno. Seveda tudi teh potencialnih prednosti ne moremo posploševati. Z uporabo ustrezne metodologije načrtovanja in analize je potrebno dejanske možnosti preveriti za vsak primer posebej. SONCE IN SONČNA ENERGIJA Sonce je Zemlji najbližja zvezda. Temperatura notranjosti Sonca je 10—15 milijonov °Celzija, njegovega površja, fotosfere, pa približno 5700°C. Fotosfero obdaja razredčena, svetleča kro-mosfera. Sonce je sestavljeno večinoma iz dveh elementov, vodika (približno 4/5) in helija (približno 1/5). Fuzija vodikovih atomskih jeder v helijeva je vzrok za vzdrževanje temperature Sonca. Po približnih ocenah je bilo za ta proces doslej porabljenih manj kot 5 % celotne količine vodika. Sončna energija prihaja na Zemljo v obliki elektromagnetnega valovanja. Približno 47 % te energije tvori svetloba, 46 % 356 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji infrardeče (IR) sevanje, 7 % pa ultravijolični (UV) žarki. Nad zemeljsko atmosfero priteka pravokotno na smer sončnih žarkov približno 1,35 kW/m2 sončnega sevanja. Ob prehodu skozi atmosfero pride do sipanja in absorpcije sevanja. Zaradi obeh pojavov doseže površino Zemlje nekoliko oslabljeno sevanje spremenjene spektralne sestave. To je direktna komponenta sončnega sevanja, ki nastopa ob jasnem vremenu. Energijski tok direktnega sevanja je odvisen od geografske širine, letnega in dnevnega položaja Sonca in čistosti ozračja. Zemeljsko površino pa doseže tudi indirektna komponenta, to je difuzno sevanje. Sestavljeno je iz pretežno kratkovalovnega sevanja, ki je posledica sipanja sončnega sevanja v ozračju, in dela sevanja, ki ga tvorijo sončni žarki, odbiti od naravnih in umetnih ovir v okolici. Difuzno sevanje je tako ob jasnem kot ob oblačnem vremenu in v splošnem ni odvisno od smeri. Skupaj z direktnim sevanjem sestavlja t.i. globalno sevanje, ki ga prejema določena sprejemna površina. V poletnem obdobju je delež difuznega sevanja pri čistem ozračju približno 30 odstoten, pozimi pa se poveča na približno 50 %. Razmerje med direktno in difuzno komponento globalnega sevanja je tesno povezano s konkretno lokacijo oziroma njenim geografskim položajem ter klimatskimi in vremenskimi razmerami. Za Slovenijo velja za delež difuznega sevanja v globalnem sevanju približna ocena 50 % poleti in do 70 % pozimi. Za učinkovito izkoriščanje energije direktnega sončnega sevanja je potrebno sprejemno ploskev usmeriti pravokotno na sončne žarke. Zaradi dnevnega in letnega spreminjanja položaja Sonca bi to pomenilo, da naj sprejemna ploskev sledi Soncu. V splošnem pa veljajo tile napotki: sprejemna ploskev, usmerjena proti jugu, je pozimi učinkovitejša v bolj pokončnem, poleti pa v bolj nagnjenem položaju. Pomembna je tudi barva sprejemne ploskve, ki naj bo taka, da zagotavlja čimvečjo absorptivnost. POTENCIAL SONČNE ENERGIJE V SLOVENIJI Celoten potencial sončnega sevanja za Slovenijo znaša približno 23 000 TWh, kar je nad 300-krat več, kot znaša raba primarne energije. V zimskem času, ko je potreba po ogrevalni energiji največja, dobimo žal le približno 10—15 % celotne letne količine sončne energije. Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije letna vsota trajanja sončnega sevanja v Sloveniji narašča. Za Ljubljano je na primer značilen porast trajanja sončnega obsevanja v zimskem času, kar povezujejo s spremembo klimatskih razmer — zmanjšanjem megle in oblačnosti. Napovedi za KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 357 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ naslednjih 50 let predvidevajo 19 odstotni porast trajanja son~nega obsevanja, najizraziteje prav v mesecu decembru. Podatki o letnem {tevilu ur son~nega obsevanja za nekatere slovenske kraje za leto 1993 so tak{ni: Celje 1899 ur, Kredarica 1690 ur, Ljubljana 1891 ur, Maribor 1893 ur, Murska Sobota 1935 ur, Novo mesto 1944 ur, Portoro` 2332 ur in Postojna 1956 ur. Povpre~no dnevno globalno sevanje v Ljubljani variira od pribli`no 0,8 kWh/m2 pozimi do pribli`no 5 kWh/m2 poleti. V grobem lahko te podatke, pri katerih je `e upo{tevana obla~nost in motnost ozra~ja, upo{tevamo za ve~ji del slovenskega ozemlja. V vsem letu prejme kvadratni meter vodoravne sprejemne ploskve pribli`no 1100 kWh son~ne energije, od tega spomladi pribli`no 320, poleti 480, jeseni 190 in pozimi 110 kWh. Orientacijske dnevne maksimalne vrednosti energijskega toka na kvadratni meter vodoravne sprejemne ploskve v Ljubljani so tak{ne: – pozimi: 330 W/m2 na jasen dan, 130 W/m2 pri povpre~ni obla~nosti in 40 W/m2 pri celodnevni popolni obla~nosti – jeseni: 650 W/m2 na jasen dan, 450 W/m2 pri povpre~ni obla~nosti in 80 W/m2 pri celodnevni popolni obla~nosti – spomladi: 800 W/m2 na jasen dan, 570 W/m2 pri povpre~ni obla~nosti in 100 W/m2 pri celodnevni popolni obla~nosti – poleti: 830 W/m2 na jasen dan, 630 W/m2 pri povpre~ni obla~nosti in 100 W/m2 pri celodnevni popolni obla~nosti. SONCE KOT VIR OBNOVLJIVE ENERGIJE V praksi se pojavlja precej{nje {tevilo bolj ali manj posre~enih izrazov, s katerimi ozna~ujemo vire energije, ki niso fosilnega izvora: obnovljivi viri, alternativni viri, trajni viri, regenerativni viri, neiz~rpni viri, tudi neklasi~ni viri energije. Zelo pogosto pa za vse oblike obnovljivih virov energije uporabimo sinonim son~na energija, saj se zavedamo, da je energija son~nega sevanja pravzaprav nekak{en prao~e mnogih drugih oblik energije in da so v kon~ni fazi tudi fosilna goriva posledica, rezultat ali pa stranski proizvod procesov, ki jih vzbuja ali pa pri njih sodeluje Sonce s svojim toplotnim in svetlobnim delovanjem ^e gledamo na son~no sevanje le kot na eno od oblik energije in pri tem za hip pozabimo na razli~ne trenutne tehno-lo{ke ali ekonomske probleme in omejitve pri njeni pretvorbi ali rabi, lahko na{tejemo prakti~no same pozitivne lastnosti ali prednosti: je okolju prijazna in ~ista energija, nenevarna in traj- 358 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji na, zastonj in povsod dostopna v ve~ji ali manj{i koli~ini, je neiz~rpna in ni je mogo~e monopolizirati ali omejiti. Omenjene dobre strani son~ne energije pa nas lahko tudi zavedejo; nehote pozabimo na trenuten razkorak med teo-reti~nimi potenciali in prakti~nimi mo`nostmi, kar ponuja mo`nost za zavestno ali nezavedno manipuliranje s koli~ino “neobnovljive” energije, ki jo lahko nadomestimo s son~no energijo. Zavedati se moramo, kaj dejansko pomeni, da je son~na energija “naravna” vrsta energije. To namre~ pomeni, da je koli~ina energije oziroma sevanja, ki ga dobimo od Sonca, odvisna od: geografske {irine, makro- in mikrolokacije objekta oziroma sistema ali naprave, orientacije, klimatske cone, letnega ~asa, dnevnega ~asa, lokalnih in trenutnih klimatskih in vremenskih pogojev ter naravnih in umetnih geometrijskih ovir v neposredni okolici. Pri klasi~nih virih energije lahko tudi ve~inoma govorimo o veliki energijski gostoti in dobro razvitih sistemih in metodah pretvorbe, shranjevanja ter prenosa do porabnikov. Tehnologija shranjevanja son~ne energije ima mnogo posebnosti. Gre predvsem za to, da je (predvsem za dalj{e ~asovno obdobje), mnogo te`je shranjevati pretvorjeno son~no energijo na primer v obliki toplote, kot pa shranjevati energent sam, kot to lahko naredimo pri fosilnih gorivih. Energijo son~nega sevanja lahko izkori{~amo neposredno ali posredno. Pri neposrednem izkori{~anju govorimo o pasivnem, aktivnem in hibridnem son~nem ogrevanju ali ohlajevanju prostorov in pripravi tople vode ter o pretvorbi svetlobnega dela spektra son~nega sevanja v elektri~no energijo. Najpomembnej{i posredni u~inki son~nega sevanja pa so hidroenergija (kineti~na energija teko~ih voda), energija vetra (zra~na cirkulacija), biomasa (generi~no ime za ves material KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 359 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ organskega izvora) ter toplotna in kineti~na energija naravnega okolja (zrak, zemlja, voda). SELEKTIVEN PRISTOP K NAČRTOVANJU Na~rtovanje rabe son~ne energije in drugih obnovljivih virov je kompleksen in postopen proces, ki zahteva znanje z mnogih podro~ij. Nemogo~e je vnaprej trditi, da poznamo vse mo`ne probleme in tudi njihove re{itve. Vsak nov uporabljen material ali tehnologija zahteva premislek o na~elih na~rtovan-ja oziroma oblikovanja. Vsaka nova lokacija (mikroklimatski Slika 2: Prepletanje v procesu na~rtovanja 360 KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji pogoji, topografija) zahteva individualen in enakovreden pristop. Splo{ne re{itve so lahko sicer na ni`ji ravni {e zadovoljive, ne morejo pa zadostiti vsem zahtevam. Ustrezen rezultat lahko dose`emo le s postopnim re{evanjem podproblemov; uporaba “preverjenih receptov” lahko privede do neustrezne zasnove sistema in negativnih posledic njegovega delovanja. V odprtem oziroma selektivnem pristopu k na~rtovanju so enakovredno analizirani vsi elementi socio-ekonomskega kroga. Pretok energije skozi sistem je racionaliziran in raba neobnovljivih virov energije zmanj{ana na minimum. Pretok snovi skozi sistem je optimiziran, s ~imer se zmanj{a koli~ina emisij in odpadkov. Pri (bioklimatskem) oblikovanju zgradbe bi to pomenilo tole: zgradbo je potrebno razumeti kot grajen vmesnik med uporabnikom in naravnim okoljem, ki je enakovreden parameter v procesu na~rtovanja. Med parametri sistema obstaja interaktivna povezava. V umetno bivalno ali delovno okolje vstopajo in skozenj kro`ijo energija, materiali in informacije. Upo{tevan je uporabnikov naravni delovni in bivalni ritem s povezavo z naravnim okoljem in njegovimi dnevnimi in letnimi ciklusi. Uporabnikove zahteve in potrebe po visoki ravni bivalnega oziroma delovnega (toplotnega in svetlobnega) ugodja so na prese~i{~u re{evanja energijskih in ekolo{kih problemov. Rezultat oblikovanja mora biti sinteza odgovorov na vpra{anja glede energijske u~inkovitosti zgradbe, zmanj{anja entropije, ekolo{kih problemov in zagotovitve uporabnikovega bivalnega ugodja. SON^NA ENERGIJA IN OBLIKOVANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA Kot je bilo omenjeno, naredimo prvi korak k zagotavljanju u~inkovite rabe energije za ogrevanje in ohlajevanje, zmanj{anju {kodljivih emisij v okolje in doseganju visoke ravni toplotnega in svetlobnega ugodja v zgradbi z uporabo fleksibilnega odprtega oziroma selektivnega pristopa k na~rtovanju, ki upo{teva in analizira vse elemente socio-ekolo{kega sistema ter odnose med naravnim in grajenim okoljem. Princip vklju~uje strokovno kreativno zasnovo zgradbe (lega, orientacija, oblika, tloris in volumen, toplotno coniranje) in njenih konstrukcijskih sklopov (izbira netranspa-rentnih in transparentnih materialov ter njihova razporeditev, optimalna toplotna za{~ita in ustrezna toplotna kapaciteta) ter kontrolnih in regulacijskih sistemov. Kon~ni cilj je visoka kakovost bivanja ob sozvo~ju naravnega in grajenega okolja. Son~na energija lahko zagotovi del potrebne energije za ogrevanje in ohlajevanje, izbolj{a kakovost bivanja in ople- KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 361 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ meniti bivalno ali delovno okolje. Z ustreznim znanjem jo lahko koristno izrabimo tako pri novogradnjah kot pri arhitekturni in energetski prenovi obstoje~ih enodru`inskih, ve~stanovanjskih in poslovnih zgradb. Posebej to zadnje je v svetu izjemno aktualno, mnogo ve~je pozornosti pa bi moralo biti dele`no tudi v Sloveniji. Vedno ve~ je tudi primerov, ko so lokalne skupnosti oziroma manj{a naselja ali skupine zgradb zasnovane po “solarnih” principih. Vloge sonca kot vira vseh energij na zemlji in vsega `ivljenja ter koordinatorja {tevilnih procesov v naravi, ki odreja ~loveku, `ivalim ter rastlinam ritem in na~in `ivljenja, so se na{i predniki in prve civilizacije mnogo bolj zavedali ter jo upo{tevali kakor mi danes, tako v smislu simbolnosti kot tudi v svojem vsakdanjem `ivljenju. Znali so prisluhniti naravi, se u~iti od nje, `iveti v so`itju in ravnote`ju z njo, to je bil njihov na~in pozitivnega “izkori{~anja” narave. Sonce so sprejeli kot simbol, postalo je pomemben soustvarjalec njihovih bivali{~, arhitekture. Prve oblike bioklimatsko oblikovanih bivali{~ so bile nedvomno jame, v katerih je pra~lovek na{el ugodnej{e pogoje za bivanje (v Sloveniji npr. Lubni{ka jama in jama Kevdrc). Ko si je pozneje posku{al sam zgraditi zavetje pred vremenskimi vplivi, se je kot ena izmed variant, z ozirom na topografske in geolo{ke danosti, izkazala mo`nost kopanja v mehke porozne usedline ([panija, Sicilija, Tur~ija). Ponekod taka bivali{~a funkcionirajo {e danes. S solarno arhitekturo so se prvi na~rtno za~eli ukvarjati Grki, s Sokratovim modelom solarne hi{e, pozneje raz{irjenim v atrijsko hi{o, ki so jo Rimljani do potankosti razvili. Rimska prakti~nost in u~inkovitost je privedla tudi do prve uporabe stekla za pokrivanje steklenjakov, ju`nih fasad kopali{~ ter pode`elskih vil. @al pa je visoko razvita energetska osve{~enost v arhitekturi tega obdobja s srednjim vekom popolnoma zamrla. Poznane so samo simbolne povezave s soncem, ki arhitekturi da nov pomen, tako da skupaj z njo odreja ritem `ivljenja. Tak primer je cerkvica Sv. Kri`a v Ninu. Ponovno zanimanje za anti~no dobo in znanje, preneseno iz nje, se je pojavilo v renesansi, v ~asu, ki je sistem razmerij ~love{kega telesa prenesel na oblikovanje prostora in zgradb. [ele v 17. in 18. stoletju je ponovno za`ivela uporaba stekla v rastlinjakih, t.i. oran`erijah, namenjenih gojenju eksoti~nih rastlin. Prelomnico “steklene” arhitekture v 19. stol. je postavil J. Paxton za svetovno razstavo v Londonu. Imenuje se Kristalna pala~a, ki so ji sledile {tevilne druge po Evropi, ~ipkasta steklena arhitektura postane del modnega, sanjskega sveta industrializirane dru`be 19. stoletja (v Ljubljani: stara oran`erija in novej{i palmarij v sklopu Tivolija). Ponekod, predvsem v Angliji, je rastlinjak postal integralni del stanovanja in simbol presti`a. 362 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji Šele po letu 1930 so v ZDA zrasli prvi stanovanjski solarni objekti z vključenimi steklenjaki, njihova oblika pa se je poenostavila in izkristalizirala. Danes je steklenjak samo eden od elementov pasivne solarne arhitekture, ki je v svojem bistvu zelo kompleksna in zahteva poglobljeno strokovno poznavanje interakcij med naravnim in grajenim okoljem, energijskih tokov skozi sistem ter njihov vpliv na človekovo počutje in njegovo svetlobno in toplotno ugodje. Znanje je podlaga za kreativnost, ki naj zagotovi kakovost bivanja. Izkoriščanje sončne energije v zgradbi poteka običajno preko direktnega zajema skozi zastekljene dele ovoja, steklen-jake in atrije, z akumulacijo in oddajanjem toplote v zbiralno-shranjevalni steni ali s pomočjo (zračnih ali vodnih) sončnih kolektorjev in sončnih celic. Cena postavitve pasivne solarne zgradbe je lahko povsem primerljiva s ceno “klasično” zasnovane zgradbe. Z zasnovo, ki vključuje principe pasivnega zajema sončne energije, lahko realno pričakujemo od 30 do 50 odstotne prihranke v količini energije za ogrevanje zgradbe. Nemške študije, oprte na njihove praktične izkušnje, navajajo celo vrednosti prihrankov do 70 %. Uvajanje novih tehnologij in novih arhitekturnih zasnov pa mora biti na eni strani opredeljeno tudi z vsebino predpisov in standardov ter na drugi strani spodbujeno s finančnimi ugodnostmi in stimulacijami za investitorje. PASIVNA RABA SONČNE ENERGIJE V ZGRADBI O pasivnem izkoriščanju sončne energije pove praktično vse že naziv sam. Gre za tehniko pretvorbe sončnega sevanja v uporabno toplotno energijo z uporabo naravnih mehanizmov prenosa: sevanja, kondukcije, evaporacije in proste konvekcije toplega zraka. Osnovni princip je ta, da ne uporabljamo posebnih dodatnih naprav, ki zahtevajo samostojen (npr. električni) pogon. Take so na primer razne črpalke in ventilatorji, kot se pojavljajo v hibridnih sistemih. Pri aktivnih sistemih pa govorimo predvsem o samostojnih kolektorjih in sončnih celicah. Uporaba sončne energije mora biti premišljeno vključena v zasnovo zgradbe. Največkrat se pasivni način izkoriščanja sončnega sevanja uporablja za ogrevanje bivalnih prostorov oziroma za segrevanje zraka, ki ga uporabimo za prezračevanje prostorov. Uporaben pa je tudi za segrevanje sanitarne vode, za ohlajevanje (npr. radiacijsko hlajenje strehe) in za ventilacijo (npr. princip solarnega “dimnika”). Umetnost pasivnega solarnega oblikovanja zgradb je v razumevanju energijskih tokov v zgradbi in skozi njo ter v njihovi optimalni uporabi. Preprostost principov v kombinaciji z nizkimi KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 363 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ stro{ki zagotavlja zelo ugodno razmerje med kon~no ceno in u~inkovitostjo sistema. Postavitev zgradbe, katere zasnova vklju~uje pasivne solarne principe, sploh ni nujno dra`ja od izgradnje stavbe s konvencionalno zasnovo. Poleg tega se z zmanj{evanjem oziroma racionalizacijo rabe energije manj{a tudi pomen njene cene. Zavedati pa se je potrebno, da dolga `ivljenj-ska doba (obstoje~ih) stavb pomeni tudi dalj{e ~asovno obdobje, v katerem je mogo~e izvesti celovito prenovo stavbnega fonda in dose~i globalno zmanj{anje rabe energije za ogrevanje. Dodaten moment, na katerega je nujno opozoriti, je visoka raven bivalnega udobja in izbolj{ana kakovost `ivljenja, ki jo nudi zgradba, narejena z upo{tevanjem na~el pasivne solarne gradnje. Ob preverjanju ekonomskih parametrov pred odlo~itvijo za tip gradnje je to dodano vrednost potrebno vsekakor upo{tevati. Osnovna na~ela za kakovostno zasnovo zgradbe in optimalno rabo son~ne energije so tale: 1.zgradba naj bo optimalno toplotno za{~itena, da se zmanj{ajo toplotne izgube v zunanje okolje 2.detajli stikov in priklju~kov gradbenim elementom morajo biti tako zasnovani, da ne pride do toplotnih mostov 3.(pomo`ni) ogrevalni sistem naj bo u~inkovit in naj se hitro odziva 4.predvideno mora biti kontrolirano prezra~evanje prostorov z uporabo toplotnih izmenjevalnikov 5.zasteklitev za direktni zajem son~ne energije naj bo usmerjena proti jugu (med JV in JZ), enako tudi dnevni bivalni prostori; pomo`ni, servisni in drugi prostori naj bodo v severnem delu zgradbe, kjer so tamponska cona 6.predvidena naj bo no~na toplotna izolacija na zasteklitvah 7.zgradba oziroma njeni konstrukcijski sklopi naj bodo sposobni akumulirati toplotno energijo, da se zmanj{a potrebno dodatno ogrevanje in izbolj{a raven bivalnega udobja v zimskem ~asu in zmanj{a nevarnost pregrevanja v poletnem ~asu 8.tloris stavbe naj bo enostaven; zgradba naj bo kompaktno zasnovana, po mo`nosti odprta oziroma z dalj{o stranico obrnjena proti jugu in zaprta proti severu 9.izdelati je potrebno natan~no {tudijo oson~enja oziroma naravne osvetljenosti objektov 10.izdelati je potrebno parametri~ne {tudije toplotnega odziva zgradbe in preveriti razli~ne variante (pasivnih) solarnih ukrepov oziroma energijsko bilanco posameznih pasivnih solarnih elementov in sistemov, t.j. razmerje med toplotnimi pritoki in izgubami 11.predvsem pa: zasnova zgradbe naj upo{teva lokalne geografske in klimatske (seveda pa tudi urbanisti~ne) zna~ilnosti 364 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji Uvodoma je bila `e omenjena posebnost glede shranjevanja son~ne energije. Posledica vsake transformacije energije iz ene v drugo obliko je izguba dolo~enega dela te energije, zato je za`eleno shraniti neposredno toplotno energijo. Sposobnost shranjevanja oziroma akumuliranja toplotne energije v zgradbi je odvisna od fizikalnih lastnosti uporabljenih materialov in njihove razporeditve v zgradbi in njenih konstrukcijskih sklopih. Ustrezen konstrukcijski sklop mora zagotavljati ne le zadostno stopnjo toplotne izolativnosti, temve~ tudi dovolj veliko toplotno kapaciteto. Na ta na~in je mogo~e dose~i primerno visoke temperature notranjih obodnih povr{in, s ~imer zagotovimo vi{jo stopnjo toplotnega ugodja in zni`amo potrebe po dodatnem ogrevanju. Toplotna kapaciteta je problem posebno pri lahkih oziroma monta`nih zgradbah, kjer navadno ni na voljo dovolj velike toplotne mase za akumulacijo toplotne energije, ki jo zagotavljajo pasivni in aktivni solarni sistemi, ogrevalna telesa in notranji pritoki. Za shranjevanje energije potrebujemo v tem primeru posebne sisteme, toplotne hranilnike, ki omogo~ajo uskladi{~enje toplote in njeno poznej{e kontrolirano dovajanje v bivalne prostore. Enaki sistemi so seveda uporabni tudi pri drugih, masivnej{ih vrstah zgradb, le da tam sorazmeren del energije akumulirajo `e masivni konstrukcijski sklopi stavbe. Druga mo`nost je uporaba naprednih materialov v ovoju zgradbe, ki imajo majhno maso in veliko toplotno kapaciteto (npr. fazno spremenljivi materiali). Osnovna naloga toplotnih hranilnikov je shraniti toplotno energijo, ki v zgradbo vstopa iz zunanjega okolja ali pa je proizvod notranjih virov (ogrevanje, notranji pritoki) in omogo~iti njeno izkori{~anje v ~asu, ko je to potrebno oziroma za`eleno. Kakovosten toplotni hranilnik mora biti sposoben shraniti dovolj veliko koli~ino toplotne energije ob majhni porabi energije, ki je potrebna za ~rpanje oziroma izmenjavo in prenos toplote (ali hladu). Z izkori{~anjem v toplotnem hranilniku shranjene energije je mogo~e izbolj{ati delovanje sistema in zmanj{ati skupne stro{ke ogrevanja, tako da izravnamo neskladja med potrebo po toplotni energiji in njeno trenutno dostopnostjo. Toplotni hranilniki so tako v ve~jih industrijskih zgradbah, kjer se pojavljajo prese`ki toplote zaradi delovnih procesov, v poslovnih stavbah, kjer nastopajo kot del ogrevalnih ali klima-tizacijskih sistemov, ter v ve~stanovanjskih in individualnih zgradbah. Posebno pri tej zadnji kategoriji stavb je pomen toplotnih hranilnikov precej{en, saj lahko u~inkovito zmanj{ajo potrebo po dodatnem ogrevanju oziroma izbolj{ajo toplotno bilanco zgradbe ali skupine zgradb, ~e le-te uporabljajo skupni, centralni toplotni hranilnik. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 365 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ Najve~krat uporabljamo tak{no delitev na~inov shranjevanja toplotne energije: – temperaturno oziroma senzibilno – latentno – termokemi~no Omenjeni na~ini se med seboj razlikujejo po koli~ini toplote, ki jo je mo`no shraniti na ute`no ali volumsko enoto shranjevalnega medija, po temperaturnem odzivu med shranjevanjem in praznjenjem ter po stopnji razvoja posameznih tehnologij. DIREKTNI ZAJEM SON^NE ENERGIJE SKOZI ZASTEKLJENE DELE OVOJA ZGRADBE Vse zgradbe, ki imajo del svojega ovoja zastekljen, v dolo~eni meri pasivno izkori{~ajo son~no energijo. @e stari Rimljani so znali pametno izkoristiti mo`nosti, ki jih je ponujalo steklo. V Pompejih so na{li celo okenske odprtine, {iroke 2 metra in visoke 3 metre. @al se je z zatonom rimskega imperija izgubilo tudi znanje o izdelavi velikih steklenih ploskev, {ip. [ele proti koncu sedemnajstega stoletja so v Franciji ponovno odkrili oziroma razvili tehnologijo izdelave {ip s stranico 2 metra. Kljub temu pa so bile stavbe in bivalni prostori {e polni dve naslednji stoletji tema~ni, slabo osvetljeni z dnevno svetlobo in redko obsijani s soncem, kar je bila posledica majhnih okenskih odprtin in neustrezne urbanisti~ne zasnove v mestih ter ponekod celo dav~ne politike. Naklju~je in nevednost sta botrovala novi vlogi stekla in transparentnih delov ovoja zgradb. Zaradi medicinskega odkritja, da ultravi-joli~ni `arki uni~ujejo bakterije, so za~eli na~rtovati ve~je okenske povr{ine. K sre~i tedaj {e ni bilo znano, da UV `arki skozi steklo ne morejo prodreti. Vsekakor pa so znane in potrjene koristi in ugodni vplivi sonca in svetlobe na ~loveko-vo psihofizi~no po~utje in hormonsko ravnote`je. Neto koli~ina son~ne energije, ki na dani lokaciji vstopa v zgradbo skozi zastekljene dele njenega ovoja, je odvisna od letnega ~asa (temperatura v zgradbi in povpre~na zunanja temperatura, koli~ina son~nega sevanja), orientacije in zasen~enosti odprtin, njihovih geometrijskih (povr{ina oziroma velikost oken, neto dele` zasteklitve, {tevilo {ip) in kemijsko-fizikalnih (prepustnost za svetlobno oziroma toplotno sevanje, absorptivnost in emitivnost, …) lastnosti. Dejanski prispevek toplote skozi zasteklitev lahko glede na zgornje parametre variira od celo 97 % (enojno ~isto steklo poleti) do 17 % in manj (npr. dvojno steklo pozimi, zunanja {ipa refleksijska, notranja absorpcijska). V idealnem primeru son~nega zimskega dneva je enojno navadno steklo 366 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji enakovredno dvojnemu navadnemu steklu, saj prepu{~a ve~ vpadnega son~nega sevanja, s ~imer se kompenzirajo trans-misijske toplotne izgube. Ugotovitev seveda ne velja za obla~ne dneve, {e manj pa za no~ni ~as. Takrat so toplotne izgube skozi zasteklitev ve~je od toplotnih pritokov. Potrebna je no~na toplotna za{~ita (na primer toplotnoizolacijska polkna ali rolete), lahko pa uporabimo posebne vrste oziroma sisteme zasteklitev, ki delujejo kot navadno steklo za vpadno son~no sevanje (dobra prepustnost) in kot emisijska oziroma radiacijska past (za razliko od navadnega stekla, ki deluje le kot kon-vekcijska past) za pretok energije iz prostora v okolico. Iz povedanega sledi, da je dolo~itev polo`aja, velikosti in vrste zasteklitve zelo pomemben sestavni del pasivnega solarnega na~rtovanja. Danes obstaja na tr`i{~u {iroka paleta sistemov zasteklitev za razli~ne namene. Sodobna okna imajo nizke vrednosti toplotne prehodnosti in mo`nost zmanj{evanja ali kontrole vpadnega svetlobnega in toplotnega sevanja. Sedaj `e klasi~nim dvojnim in trojnim termopanom so se pridru`ila okna, polnjena z `lahtnimi plini, s spektralno selektivnimi, absorpcijskimi in reflektivnimi nanosi ter prozorno folijo, napeto med {ipama in naparjeno s kovinskimi delci. Zasteklitev z nizkoemitivnimi nanosi (Low-e) odbija toplotno (dolgovalovno IR) sevanje, katerega izvor je v prostoru, nazaj vanj. Nizka emisivnost pomeni tudi, da vsaka energija, ki se zadr`i v nanosu, le-tega zelo te`ko zapusti v obliki sevanja. Energija se ne more emitirati s povr{ine, od tod ime izdelka. Tako imenovana pametna okna s spreminjanjem opti~nih lastnosti selektivno prepu{~ajo kratkovalovno oziroma dolgovalovno sevanje. Znane so na primer variante termokromnih in fotokromnih stekel, kjer na spremembo opti~nih lastnosti vpliva zunanji toplotni oziroma svetlobni impulz. Aktivna kontrola lastnosti zasteklitve neodvisno od sicer{njih zunanjih svetlobnih in toplotnih razmer pa je mogo~a z uporabo elektrokrom-nih stekel, pri katerih na opti~no-fizikalne lastnosti zasteklitve vpliva elektri~ni impulz. Da bi lahko koristno izrabili vpadno son~no sevanje, naj leto po prehodu skozi zasteklitev pade na notranje povr{ine stavbe, ki imajo veliko toplotno kapaciteto oziroma akumulacijsko sposobnost. Nekaj je bilo o tem povedanega `e v delu, kjer je bil obravnavan problem shranjevanja toplotne energije. Osnovni cilj je, da se shranjena toplotna energija sprosti v ~asu, ko jo potrebujemo, na primer v no~nem ~asu. Za pravilno in smiselno na~rtovanje svetlobnih povr{in oziroma transparentnih delov ovoja zgradbe je potrebno ustrezno strokovno znanje. Le tako se lahko izognemo neprijetnim stranskim u~inkom prevelikih ali nepravilno razporejenih KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 367 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ oken. Potrebno je zagotoviti mo`nost kontrole koli~ine vpadnega son~nega sevanja, da prepre~imo pregrevanje prostorov, in kontrole transmisijskih in radiacijskih toplotnih izgub. Direktno son~no sevanje, ki je sicer potrebno in za`eleno s fiziolo{kega in higiensko-zdravstvenega vidika, lahko povzro~i tudi neugodne svetlobne razmere v prostoru (problem ble{~anja, mo~ni kontrasti). Ustrezna raven svetlobnega ugodja oziroma dobro na~rtovana naravna osvetlitev bivalnih in delovnih prostorov bi morala biti nekaj samoumevnega. Kljub temu je mnogo stanovanjskih, predvsem pa poslovnih in komercialnih zgradb zasnovanih tako, da so svetlobne razmere v njih odvisne prete`no od umetne (elektri~ne) svetlobe. V praksi pogosto prihaja do na videz nere{ljivega problema, kako hkrati zagotoviti kakovostno naravno osvetlitev bivalnih in delovnih prostorov ter zmanj{ati toplotne izgube zgradbe. Preprostega odgovora ni mogo~e dati, saj je vsaka zgradba zase poseben sklop problemov, re{itve pa lahko le redko posplo{imo na sorodne primere. Potrebno je sodelovanje strokovnjakov s podro~ja toplotnega in svetlobnega odziva zgradbe. STEKLENJAKI IN ATRIJI Na~rtovanje zastekljenih odprtin ovoja zgradbe za direktni zajem son~ne energije ni omejeno le na zasnovo novih zgradb. Tudi pri obstoje~ih zgradbah lahko z ustrezno zasnovo njihove arhitekturne in energetske prenove zagotovimo pove~an dotok son~nega sevanja skozi transparentne dele ovoja. Pogosto pa taka prenova vsebuje postavitev steklenjaka, ki ga je mogo~e u~inkovito vklju~iti v novo zasnovo stavbe. Steklenjak (imenovan tudi steklenik, rastlinjak, zimski vrt ipd.) lahko dogradimo na prisojni strani objekta. Tudi na delih stavbe z bolj severno lego lahko steklenjak, na primer v obliki zastekljenega stop-ni{~a ali balkonov, najde svoj smisel, kot tamponska cona, ki v tem primeru slu`i za zmanj{anje toplotnih izgub iz objekta v okolico. Seveda pa nudi steklenjak poseben izziv ob na~rto-vanju nove stavbe, tako eno- kot ve~stanovanjske. Vedno je potrebno upo{tevati tudi estetska merila. Osnovne zna~ilnosti oziroma funkcije steklenjakov so: – zmanj{ujejo toplotne izgube iz objekta v okolico – zrak, ki ga uporabimo za prezra~evanje prostorov, se v steklenjaku predhodno segreje, kar zmanj{a ventilacijske toplotne izgube – stena med steklenjakom in ogrevanim prostorom je lahko brez toplotne izolacije; v tem primeru ogreva prostor s kon-dukcijo in sevanjem toplote, ki jo prejme kot direktno son~no sevanje preko zasteklitve steklenjaka 368 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji – okno v zgoraj omenjeni steni je dodaten vir neposrednega son~nega sevanja v prostor – steklenjak dvigne kakovost bivalnega okolja in pove~a njegovo uporabno povr{ino, v prehodnih mesecih je lahko samostojen bivalni prostor ali podalj{ek prostora za njim – rastline, ki jih lahko v steklenjaku gojimo vse leto, izbolj{ajo mikroklimo bivalnega okolja – sodobne zasteklitve z zelo nizko toplotno prehodnostjo omogo~ajo uporabo steklenjaka prakti~no v vseh sezonah; tudi dogrevanje steklenjaka v hladnej{ih obdobjih postaja zato vedno manj “bogokletna” beseda. Ne smemo pa od steklenjaka pri~akovati nemogo~ega. Steklenjak ni “ogrevalni sistem”, s katerim bi lahko drasti~no zmanj{ali potrebo po ogrevanju. Je le eden iz kompleksne skupine ukrepov, s katerimi lahko dose`emo ta cilj. Ne KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 369 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ smemo pozabiti na ~imve~jo toplotno kapaciteto tal steklenja-ka in njegovih morebitnih zidov oziroma zidov, ki lo~ijo stek-lenjak od drugih bivalnih prostorov. Njegovi transparentni deli morajo imeti mo`nost kontroliranega sen~enja za prepre~evan-je pregrevanja, urejena pa mora biti tudi vzdol`na in pre~na ventilacija steklenjaka. Potrebno je tudi poudariti razliko med samostojnim steklen-jakom, ki je s transparentnimi in/ali netransparentnimi konstrukcijskimi sklopi lo~en od preostalega bivalnega okolja, in steklenjakom, ki je vklju~en v bivalni prostor. Slednjemu ime steklenjak pravzaprav ne ustreza ve~, tudi njegova funkcija je druga~na kot pri klasi~nem steklenjaku, predvsem pa zahteva druga~en pristop k na~rtovanju in zlasti k izbiri materialov. Tudi zastekljeni atriji postajajo vedno bolj popularni. Lahko so izvedeni v obliki zastekljenih svetlobnih ja{kov v jedrih poslovnih zgradb, kot zastekljena osrednja dvori{~a zgradb ali pa na primer v obliki steklene strehe nad nakupovalno pasa`o ali ulico. V vseh primerih so vir dnevne svetlobe in (neogre-van) del bivalnega okolja, ki deluje kot tamponska cona. ZBIRALNO-SHRANJEVALNA STENA Son~no energijo lahko seveda prestre`emo tudi na netrans-parentnem delu zunanjega ovoja zgradbe. Zbiralno-shranjeval-na stena (ZSS) vpadno son~no sevanje absorbira in akumulira ter ga nato s ~asovnim zamikom posreduje v notranje bivalno okolje. Odvisno od izvedbe stene lahko ta proces poteka na ve~ na~inov, ki jih je mogo~e med seboj tudi kombinirati: s konvekcijo zraka, s kondukcijo ali s sevanjem. V splo{nem veljajo za zbiralno-shranjevalno steno enaki pogoji, kot so bili na za~etku teksta omenjeni za poljubno sprejemno povr{ino. Z zasteklitvijo ZSS dose`emo u~inek tople grede oziroma izdelamo konvekcijsko past za sevanje, ki ga oddaja segreta stena nazaj v zunanje okolje. Mo`ne pa so tudi re{itve z drugimi materiali. U~inkovitost sistema mo~no pove~amo, ~e zid opremimo z no~no toplotno izolacijo. Na ta na~in zmanj{amo sevalne izgube v no~no ozra~je. Izolacija je koristna tudi za hladne dni brez sonca, ko bi zid sam oddajal prejeto toploto v zunanje okolje. U~inkovita re{itev je tudi uporaba stalne (fiksne) trans-parentne toplotne izolacije (TIM), name{~ene pribli`no 3–4 cm pred steno z zunanje strani. Gre za prozoren ali prosojen material s strukturo cevk ali satovja, ki prepu{~a vpadno son~no sevanje, sicer pa deluje kot vsaka klasi~na toplotna izolacija v smislu zmanj{evanja toplotnih izgub. Z roleto ali `aluzijo med steklom in TIM lahko kontroliramo koli~ino direktnega 370 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji sončnega sevanja, da preprečimo pregrevanje. Stopnjo zastiranja lahko uravnavamo ročno ali avtomatsko s pomočjo senzorjev. V praksi pa že delujejo tudi nemehanski sistemi za kontrolo prepustnosti sončnega sevanja. TIM sistemi, ki so trenutno komercialno zanimivi, so za svetlobo prosojni. Prozorni sistemi so še v fazi razvoja, omogočili pa bodo uporabo TIM tudi pri oknih, kjer je pomemben vizualni stik z okolico. Približno 65 % v 2SS absorbiranega sončnega sevanja se s časovnim zamikom odda v notranjost. Preostanek toplote stena odda zračni plasti na sprednji, to je zunanji strani. Skozi posebej projektirane odprtine na zgornjem delu stene lahko segreti zrak, ki se ob steni dviga z naravno konvekcijo, kontrolirano dovajamo v notranjost. Skozi odprtine na spodnji strani lahko v omenjeni vmesni prostor dovajamo hladnejši zrak iz notranjosti. Ta tip 2SS je najbolj znan pod imenom Trombe-Michellov zid, po francoskih strokovnjakih, ki sta v petdesetih letih v praksi prvič preizkusila opisani koncept. Segreti zrak lahko dovajamo v poljubne prostore preko sistema zračnih kanalov s prisilno ali naravno konvekcijo. AKTIVNO IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE S SPREJEMNIKI SONČNE ENERGIJE Sončno sevanje lahko spremenimo v toploto s pomočjo različnih komponent in sistemov. Med seboj se razlikujejo po namenu, velikosti in potrebni temperaturni razliki. Na eni strani imamo tako preproste sončne kolektorje z močjo nekaj sto wattov, na drugi strani pa prave sončne elektrarne z močjo več sto megawattov. Tako lahko pridobivamo energijo za ogrevanje in ohlajevanje prostorov, za pripravo tople vode, elektriko in procesno toploto. Verjetno pa pri omembi aktivnega izkoriščanja energije sončnega sevanja najprej pomislimo na t.i. sončni kolektor oziroma sprejemnik sončne energije (SSE). Ta je osrednja komponenta konvencionalnih sistemov za pripravo tople vode in ogrevanje s sončno energijo. Tak sistem navadno sestoji iz sprejemnika sončne energije, sistema za prenos toplote, hranilnika toplote ter kontrolnih in pomožnih naprav. Naloga sprejemnika je, da pretvori vpadno sončno energijo v toploto, ki jo hladilni medij prenese do hranilnika toplote ali neposredno do odjemnega mesta. Sprejemnike sončne energije delimo na tri osnovne skupine: ploščati ali ravni sprejemniki, koncentrirajoči sprejemniki in vakuumski valjasti sprejemniki. Izbira tipa sprejemnika je odvisna od namena uporabe, podnebnih razmer, značilnosti sončnega sevanja na obravnavani lokaciji, učinkovitosti in KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 371 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ ekonomskih razmer. Večinski delež pri uporabi v stanovanjskih zgradbah imajo ploščati sprejemniki. V Sloveniji je trenutno instaliranih nad 80 000 m2 sončnih kolektorjev, ki proizvedejo približno 28 700 MWh na leto, energetska strategija Slovenije pa je kot cilj opredelila proizvodnjo in vgradnjo 200 000 m2 kolektorjev do leta 2010. V zadnjem času je postala zanimiva tudi ponudba kolektorjev po principu Naredi sam. Ploščati sprejemnik je zelo primeren za pridobivanje nizkotemperaturne ogrevalne toplote. Ena od pomembnih dobrih lastnosti takega sprejemnika je, da izkorišča tako direktno kot difuzno komponento sončnega sevanja. Njegova uporabnost tako ni omejena izključno na sončno vreme brez oblačnosti. Ploščati SSE je lahko samostojen ali pa, kar je iz estetskih razlogov še ugodnejše, integriran na primer v strešno površino. Tudi pri sončnih kolektorjih je mogoče uporabiti transparentno toplotno izolacijo za povečanje učinkovitosti. Sistem deluje na podoben način, kot je bilo opisano pri zbiral-no-shranjevalni steni. Uporaben je predvsem takrat, kadar imamo opravka z nizkimi temperaturami okolja ali kadar potrebujemo razmeroma visoke temperature hladilnega medija. Pri zračnih kolektorjih, namenjenih ogrevanju prostorov s toplim zrakom, je hladilno sredstvo zrak. V praksi se za posebne namene pojavljajo tudi štirje tipi t.i. usmerjevalnih ali koncentrirnih kolektorjev. Ti lahko izkoriščajo le direktno komponento sončnega sevanja, kar pomeni, da sledijo sončnim žarkom oziroma poti Sonca po nebu. Osnovni element takega kolektorja je navadno gladka svetleča kovinska ploskev, ki odbija žarke in jih usmerja v določeno linijo ali točko, ki je mnogo manjša od površine samega kolektorja. Visoko polirane kovinske plošče lahko odbijejo do 80 % sončnega sevanja, kar da zelo visoke temperature. Zaradi zapletene in zelo natančne konstrukcije ter tudi velikosti takih sistemov kolektorji te vrste niso primerni za samogradnjo. Štirje glavni tipi so: cilindrično parabolični, parabolični, heliostat in Fresnelove leče. Dosežene koncentracije sevanja so lahko tako velike (glede velikosti celo do 10 000 x), da je sistem uporaben tudi za proizvodnjo pare, ki poganja turbine v električnih centralah. FOTOVOLTAIKA OZIROMA SONČNE CELICE Fotovoltaika (PV) je tehnologija, s katero svetlobo pretvarjamo neposredno v električno energijo. Pretvorniki so sončne celice, ki so v bistvu diode iz polprevodnega materiala. Ko polprevodnik absorbira svetlobo (svetlobni del spektra 372 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji son~nega sevanja), se na kovinskih kontaktih diode ustvari elektri~ni potencial, elektri~ni tok pa za~ne te~i ob priklju~itvi porabnika, s ~imer se absorbirana energija pretvori v elektriko. U~inkovitost son~nih celic je pogojena predvsem z dejstvom, da je mo~ izkoristiti le svetlobno sevanje v dolo~enem valovnem obmo~ju. Valovne dol`ine nad pribli`no 1,15 mm (velja za silicijeve celice) povzro~ijo le segrevanje celice, brez dodatne proizvodnje elektrike. Posamezna son~na celica ima relativno majhno mo~, zato je potrebno ve~je {tevilo celic medsebojno povezati in sestaviti v panel oziroma modul. Dana{nja stopnja razvoja PV tehnologije oziroma proizvodnje panelov nudi tudi mo`nosti zanimivih in raznobarvnih arhitekturnih aplikacij, na primer v obliki PV fasad, ki so lahko tudi prosojne. Tako pridobljena elektrika lahko zadostuje na primer za potrebe umetne osvetlitve v poslovni stavbi. Kot samostojen element so zanimiva tudi avtomatska sen~ila; za njihov pogon prispevajo elektriko kar son~ne celice, name{~ene na lamelah sen~il. Ena bistvenih prednosti PV tehnologije je modularnost sistemov. Kadar pa `elimo v povezavi s PV sistemi uporabiti naprave, ki delujejo na izmeni~ni tok, potrebujemo posebne pretvornike enosmernega toka v izmeni~ni tok. Pri na~rtovanju uporabe son~nih celic moramo upo{tevati te omejitve: – celica proizvaja elektriko le, kadar je osvetljena – elektri~ni tok je odvisen od intenzivnosti son~nega sevanja – pridobivamo enosmerni elektri~ni tok Kadar potrebujemo zanesljivo oskrbo z elektriko v dalj{ih ~asovnih obdobjih, moramo zagotoviti mo`nost shranjevanja pridobljene elektri~ne energije s pomo~jo solarnih akumulatorjev. Akumulatorji, kontrolne enote in pretvorniki elektri~nega toka so sestavni deli vsakega malo zahtevnej{ega PV sistema. Za obdobja s slabimi vremenskimi razmerami in za no~ni ~as lahko uporabimo pomo`ni, sekundarni generator (npr. dizelskega). Poglavitno raziskovalno in razvojno delo na podro~ju PV tehnologije pa je trenutno usmerjeno v sisteme, povezane z javnim elektri~nim omre`jem. Prednosti, ki jih taki sistemi prina{ajo, so med drugim manj{i stro{ki napeljave, zmanj{ana oziroma odstranjena potreba po akumulatorjih (elektriko iz omre`ja uporabimo, kadar koli je potrebno) in mo`nost prodaje prese`kov elektrike v omre`je. Pri na~rtovanju oskrbe lokalnih skupnosti so najbolj zanimive PV aplikacije srednjega in vi{jega razpona elektri~ne mo~i. Avtonomni sistemi srednje mo~i so primerni za oskrbo po~itni{kih hi{ic in odmaknjenih oziroma osamljenih stavb. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 373 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ Razpon mo~i sistema je od 50 W do 5 kW. Pretvorniku elek-tri~nega toka se navadno pridru`i sistem akumulatorjev, ve~inoma pa je potreben dodaten generator. Sistemi srednje mo~i so lahko preko pretvornikov povezani tudi z obstoje~im omre`jem in slu`ijo kot dodaten vir elektri~ne energije v zgradbi oziroma prese`ek le-te oddajajo v omre`je. Mo~ takih sistemov je najpogosteje med 1 in 5 kW, paneli pa so najve~krat name{~eni na strehi objekta. Avtonomni sistemi ve~jih mo~i (1 do 100 kW) so namenjeni za elektri~no oskrbo lokalnega naselja (otok, vas, manj{e naselje). Vklju~ujejo tudi manj{e lokalno elektri~no omre`je. Sistemi velikih mo~i (100 kW do nekaj MW) so prave solarne elektrarne in so povezani z obsto-je~im elektri~nim omre`jem. Panele je mogo~e namestiti seveda na najrazli~nej{e na~ine, ne le na objekte. Znani so recimo {vicarski primeri uporabe in postavitve PV panelov kot protihrupnih ograj ob cestah in `eleznicah. Tudi neizkori{~eno oziroma neuporabno zemlji{~e je lahko ob izpolnjenih estetskih kriterijih postavitve primeren kraj za namestitev PV panelov. Pri PV tehnologiji gre torej za sistem pretvorbe energije, ki se je morda najbolj pribli`al idealnemu, poleg tega pa je kon~ni proizvod tega procesa elektrika, ki je verjetno naj{ir{e uporabna oblika energije. Upo{tevati pa je potrebno nekatere zgoraj omenjene posebnosti in omejitve ter se tudi zavedati, da je tako pridobljena elektrika v splo{nem trenutno dra`ja od konvencionalne. Strokovne ocene sicer napovedujejo zmanj{anje stro{kov za pribli`no polovico do leta 2010. Ugod-nej{o in hkrati realnej{o sliko o stro{kih PV sistema pa dobimo z vklju~itvijo pozitivnih ekolo{kih u~inkov v ekonomsko analizo. Odlo~itev za izgradnjo PV sistema mora biti strokovno dobro pretehtana. Predvsem je potrebno odgovoriti na vpra{anja glede dnevnih, tedenskih in letnih variacij potreb po elektri~ni energiji (najpogosteje gre za elektriko za osvetlitev prostorov in razli~ne elektri~ne gospodinjske in druge tehni~ne naprave; energijo za ogrevanje oziroma ohlajevanje ter pripravo tople vode je potrebno zagotoviti z drugimi viri), dnevnih, tedenskih in letnih variacij koli~ine son~nega sevanja na konkretni lokaciji, o najprimernej{i orientaciji in naklonu PV modulov in o predvideni potrebni shranjevalni kapaciteti akumulatorjev glede na pri~akovano {tevilo obla~nih dni. Seveda pa tudi na PV podro~ju s prakti~no vsakodnevnim razvojem tehnologije in vedno bolj mno`i~no proizvodnjo ter raz{irjenostjo uporabe raste cenovna u~inkovitost sistemov. Avtonomen na~in uporabe je primeren povsod tam (pri individualnih objektih ali skupinah objektov in naseljih), kjer elek-tri~no omre`je ne obstaja ali pa je slabo razvito. V Sloveniji je na primer mnogo planinskih ko~ `e opremljenih s PV sistemi. Ekonomi~nost izvedbe je potrebno primerjati tudi s stro{ki 374 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Perspektive uporabe son~ne energije v Sloveniji vzpostavitve “konvencionalnega” na~ina oskrbe z elektriko. V infrastrukturno slab{e razvitih regijah je lahko PV tehnologija osnovni vir oskrbe z elektriko, ne da bi {kodovali naravnemu okolju. Na podro~jih, kjer je omre`je dovolj gosto oziroma dobro razvito, pa je smiselneje uporabiti PV sisteme, npr. na strehah objektov, za proizvodnjo elektrike, ki gre neposredno v javno omre`je. SKLEPNO RAZMI[LJANJE Izraz “perspektive” iz naslova prispevka in odgovor na vpra{anje, ki ga naslov izra`a, je potrebno obravnavati v naj{ir{em smislu. Perspektive so odvisne od zornega kota oziroma pozicije gledanja na problem in od cilja, h kateremu je usmerjeno na{e razmi{ljanje in delovanje. Tehnolo{kih ovir za u~inkovito uporabo son~ne energije prakti~no ni ve~ ali pa so z veliko gotovostjo odstranljive z nadaljnjim razvojem ustreznih tehnologij. Te`ave (tudi pri na~rtovanju manj{ih, decentraliziranih sistemov) nastopijo ob umestitvi v realne ekonomske, socialne in politi~ne razmere znotraj dru`benega organizma. Ob vrednotenju ekonomske u~inkovitosti uporabe son~ne energije in obnovljivih virov nasploh se navadno bodisi namenoma ali zaradi neznanja zanemarjajo njeni komplek-snej{i pozitivni u~inki na naravno okolje in bivalno in delovno ugodje ter pozabljajo mo`nosti, ki jih nove tehnologije nudijo na ekonomskem in posledi~no socialnem podro~ju. Ne nazadnje lahko tudi kreativnost, ki je bila omenjena kot ena od nujnih vrlin na~rtovalcev uporabe son~ne energije, projiciramo na t.i. faktorje odlo~anja in preko njih na celotno dru`beno strukturo. Sposobnost in `elja po kreativnem sprejemanju novih izzivov za doseganje energetske in ekolo{ke u~inkovi-tosti ob zadostnih naravnih in tehnolo{kih potencialih je prava perspektiva uporabe son~ne energije, tudi v Sloveniji. SABINA JORDAN (1966) je dipl. ing. arhitekture. Od leta 1992 je zaposlena kot raziskovalka in univerzitetna asistentka na Katedri za stavbe in konstrukcijske elemente Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani. Dela na podro~ju arhitekturnega na~rtovanja in oblikovanja, energijskega in ekolo{kega projektiranja in prenove zgradb, toplotnega in svetlobnega odziva zgradbe in njenih konstrukcijskih sklopov, tehnologije in materialov v zgradbi in pasivnega ogrevanja in ohlajevanja zgradb. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 375 Sabina Jordan, Miha Tom{i~ MIHA TOM[I^ (1962) je magister gradbeni{tva. Od leta 1990 je zaposlen kot raziskovalec in univerzitetni asistent na Katedri za stavbe in konstrukcijske elemente Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani. Dela na podro~ju tehnologije in materialov v zgradbi, toplotnega in svetlobnega odziva zgradbe in njenih konstrukcijskih sklopov, pasivnega ogrevanja in ohlajevanja zgradb in energijskega in ekolo{kega projektiranja in prenove zgradb. LITERATURA: COFAIGH, E. O., OLLEY, J. A., LEWIS J. O.: (1996): The Climatic Dwelling, London. CROSS, B., ed. (1994): European Directory of Renewable Energy 1994, London. Der Grosse Bildatlas der Architektur, Bertelsmann Lexikon Verlag, 1994. JORDAN, S., TOM[I^, M (1996): Energy or the Environment?, v: Zbornik mednarodnega kongresa Energy and the Environment, Opatija. KLADNIK, R. et al. (1980): Son~na hi{a – teoreti~ne gradbeno fizikalne osnove, Ljubljana. Klimatografija Slovenije, Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 1991. KOVI^, S (1992): Model energetske revitalizacije ve~nadstropne stanovanjske zgradbe, magistrsko delo, FAGG, Ljubljana. KRAINER, A. et al.1995): Pametna hi{a – termodinami~ni in opti~ni del, 1995. OLGYAY, V. (1992): Design With Climate, New York. RAUBER, A., ed. (1992): Renewable Energy, Freiburg. ROTH, L. M.(1994): Understanding Architecture, London. SZOKOLAY, S.V.(1980): Environmental Science Handbook, Lancaster. T521 Renewable Energy Resource Pack, The Open University Milton Keynes, 1994. 376 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Peter Kralj Geotermalni resursi v Sloveniji 1 UVOD Energije v obliki toplote Zemlja ne dobiva samo od Sonca, ampak jo v veliki meri tudi sama oddaja. Velika koli~ina toplote, ki je uskladi{~ena v njeni notranjosti, je nastala predvsem iz: – gravitacijske energije, katere del se je v ~asu kontrakcije delcev v zemeljsko oblo pred 4,5 milijarde let spremenil v za~etno toplotno energijo, in – radiogene toplote, ki je posledica razpada naravnih radioaktivnih izotopov z dolgo razpolovno dobo, predvsem U238, Th232 in K40. Do sedaj je na ta na~in proizvedene pribli`no tretjina toplote, dve tretjini pa je bo z radioaktivnim razpadom {e nastalo. Dana{njo celotno koli~ino Zemljine toplote (kolikor jo je `e oddala, kolikor jo {e ima in kolikor jo bo {e pridobila), ocenjujemo na okoli 18.1030 joulov. To je potencial, ki je za ~love{tvo danes prakti~no neizmeren (Kralj, 1992). Za primer naj navedem tole: ^e ohladimo 1 km3 kamenine za 80°C, pridobimo 1,6.1017 joulov toplotne energije, kar je enako 45 milijardam kWh toplote ali 28 milijonom sod~kov nafte. ^e bi to toploto pretvorili v elektri~no energijo pri dana{njih (18 %) izkoristkih geotermalnih elektrarn, bi ta toplota v 50 MW geotermalni elektrarni zadostovala za e neprekinjeno delovanje 46 let. Toplota iz Zemljine globine po~asi prodira proti povr{ju. ^e so v zemeljskih plasteh globoke razpoke – prelomi {e zapol- KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 377 Peter Kralj njeni z vodo, je voda ob teh prelomih, kjer izvira, ogreta. Tak{ne izvire imenujemo termalne izvire, vodo, ki je transportno sredstvo za prenos toplote, pa termalna. Kjer tak{nih izvirov ni ali pa `elimo izkori{~ati ve~je koli~ine Zemljine toplote, moramo termalne vodonosnike v globini zajeti s pomo~jo vrtin. Tako lahko povsod, kjer je v ve~jih globinah vodonosnik, pridobivamo termalno vodo. ^e ga v za`eleni globini ni, lahko s posebnimi postopki v primerni globini kamnino razru{imo in tako umetno ustvarimo razpoke. Skozi vrtine za injektiranje vtiskamo hladno vodo, ki se na poti skozi umetno ustvarjene razpoke ogreje in prevzame energijo v obliki toplote od kamenine. Ogreto vodo nato ~rpamo skozi eksploatacijske vrtine na povr{je in uporabljamo za svoje potrebe. Ta na~in pridobivanja Zemljine toplote je {ele v fazi prvih preizku{anj in ga s tujko imenujemo HDR – Hot-Dry-Rock (suha vro~a kamnina). Za manj{e potrebe po energiji lahko tudi v suho vrtino vstavimo kro`ni cevni sistem s teko~ino, ki v globini kamnini odvzame toploto. Na povr{ini to toploto ogreti teko~ini odvzamemo, danes izklju~no z uporabo toplotnih ~rpalk, ohlajeno pa ponovno potisnemo v globino. Energijo, ki jo na ta na~in pridobimo, imenujemo geotermalna energija. Izkori{~anje velikih koli~in toplotne energije pogojujejo velike koli~ine ~rpane termalne vode, zato pogosto postane pere~ problem. Geotermalni vodonosniki imajo velik obseg in so praviloma zaradi globine, v kateri so, slab{e prepustni. Zato se voda v njih pretaka po~asi in tudi po~asi (prepo~asi) obnavlja. Edina dolgoro~na re{itev je, da energetsko izrabljeno termalno vodo vra~amo nazaj v prvotni vodonosnik in na ta na~in vzpostavimo hidravli~no ravnote`je. Obenem pa tudi ne onesna`ujemo okolja. Tako je geotermalna energija ekolo{ko popolnoma neopore~na. 2 KLASIFIKACIJA GEOTERMALNIH VIROV Prakti~no klasifikacijo geotermalnih virov lahko naredimo na osnovi temperaturnega obmo~ja, ki pogojuje mo`nost uporabe geotermalne energije. Temperaturno obmo~je fluidov pod 25°C omogo~a le uporabo toplotnih ~rpalk (npr. voda – voda). Instalirana mo~ tak{nih naprav je obi~ajno v obmo~ju do 100 kW . Ve~je sis-t teme, ki dosegajo nekaj 100 kW (die Erdwärmesonden), t gradijo predvsem v [vici. Tak{ne ogrevalne naprave so primerne za eno ali nekaj stanovanjskih objektov. S fluidi temperature 25-90°C danes {e ne moremo proizvajati elektri~ne energije po ekonomsko sprejemljivi ceni, so pa primerni za direktno izrabo toplote tako za ogrevanje bivalnih 378 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Geotermalni resursi v Sloveniji prostorov, pripravo tople sanitarne vode, v kmetijstvu (steklen-jaki, plastenjaki, `ivalske farme, ribniki…), balneologiji in rekreaciji ter industriji (su{enje, pasterizacija…) kakor tudi za hlajenje (hladilnice, klime…). Fluidi v temperaturnem obmo~ju med 90 in 150°C se lahko uporabljajo za neposreden odvzem toplote kakor tudi za proizvodnjo elektri~ne energije v binarnih geotermalnih elektrarnah, ki uporabljajo za pogon turbin teko~ine z ni`jim vreli{~em, kot jo ima voda (ORC – Organic Rankin Cycle). Fluidi s temperaturo preko 150°C, predvsem pa preko 200°C, pa so `e primerni za proizvodnjo elektri~ne energije s parnimi turbinami z enojno ali ve~kratno separacijo geoter-malne pare (slika 1). 3 POTENCIALI V SLOVENIJI 3.1 Splo{no Slovenija le`i na sti~nem obmo~ju Alp, Dinaridov in Panonskega bazena. Gubanje in narivanje, ki je spremljalo kolezijo Afri{ke in Evropske plo{~e, je ustvarilo tudi globoke prelomne (tektonske) cone. Le-te so omogo~ile globinsko cirkulacijo padavinskih vod. Te vode so se v globini ogrele in kasneje nekatere tudi v izvirih pri{le na dan kot termalne. Za pretok toplote je pomembna tudi debelina skorje. Tu je najve~ja v zahodnem delu Slovenije, kjer zna{a okoli 50 km. Proti vzhodu se nato tanj{a, tako da v skrajnem vzhodnem delu zna{a le {e okoli 30 km. Zato so na~eloma vzhodni deli Slovenije ekonomsko ugodnej{i za pridobivanje Zemljine toplote. To dr`i le v zelo majhni meri za termalne in ter-momineralne vode, ki se uporabljajo v balneologiji. “Toplice” brez termalne vode ne morejo obstajati; sama investicija pridobitve termalne vode (geotermalne vrtine) tvori le nekaj odstotkov vrednosti celotnega objekta (zdravili{~a). Vode, primerne za odvzem toplote, so v Sloveniji tako v razpoklinskih (predvsem karbonatih – dolomiti in apnenci, delno pa tudi pe{~enjakih) kakor tudi medzrnskih (peski, prodi) vodonosnikih. Razpoklinski vodonosniki starej{e plasti, obi~ajno mezozojske starosti. V terciarnih kadunjah, kjer {e ni pri{lo do popolne konsolidacije plasti in kjer {e ni izlo~eno medzrnsko vezivo, pa so {e zmeraj, tudi v globinah preko 1000 m, peski. Prodne plasti, ki so nastale z nanosi rek, so v glavnem na povr{ini, voda v njih pa je ogreta na temperaturo, ki je blizu povpre~ni letni temperaturi povr{ine tistega kraja. Obstajajo izjeme, kjer debeline prodnih plasti lahko presegajo 1000 m. Temperatura termalne vode v njih zna{a okoli 40°C. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 379 Peter Kralj 3.2 Termalne vode Med termalne vode v Sloveniji pri{tevamo po dogovoru vse vode, katerih temperature presegajo povpre~no letno temperaturo za ve~ kot 5°C na kraju izvira. Termalne vode so na ozemlju Slovenije izkori{~ali `e stari Rimljani, kar je dokazano v arheolo{kih najdi{~ih, zelo verjetno pa tudi naseljene populacije pred njimi. Termalna voda je bila obi~ajno zajeta s plitvimi vodnjaki, pogosto kar v kletnih prostorih stavb. [ele leta 1957 je bilo v Termah ^ate` izdelano prvo globoko zajetje termalne vode (Nosan, 1973). Kot resnej{i mo`ni energetski vir je toplota Zemlje postala zanimiva {ele po prvem naftnem {oku leta 1973. Do takrat se je z izjemo Term ^ate` (ogrevanje rastlinjakov) termalna voda uporabljala izklju~no v toplicah za balneolo{ke in rekreacijske namene. Danes ocenjujemo, da ima Slovenija na razpolago 14.000 TWh teoreti~nih, od tega 3.300 TWh izkoristljivih zalog tt toplote, ki je zajeta samo v geotermalnih vodonosnikih. Prednost izkori{~anja geotermalne energije je ob ekolo{ki upravi~enosti tudi njena razpolo`ljivost, ki ni odvisna od zunanjih vplivov (kot naprimer hidroenergija od stanja pretoka reke oz. padavin). Slovenija `e razpolaga z 28 naravnimi izviri in 48 lokacijami, kjer je termalna voda zajeta z vrtinami, s skupno instalirano termi~no mo~jo 129 MW . Od tega se izkori{~a 103 MW , tt ali 80,5 % (Ravnik et all.). Ocenjujemo, da lahko z izkori{~anjem geotermalne energije na obstoje~ih objektih v Sloveniji pridobimo okoli 400 GWh toplote letno. Vsi ti geo-t termalni viri so primerni le za direktno izrabo toplote. Za izkori{~anje visokotemperaturnih geotermalnih sistemov, s tem pa tudi mo`nost proizvodnje elektri~ne energije, je `e v pripravi “Geotermalni pilotni projekt Ljutomer”. Razen obmo~ja severovzhodne Slovenije in Roga{ke Slatine, kjer so te vode tudi mineralizirane (termomineralne), termalne vode ne vsebujejo velikih koli~in raztopljenih snovi. Naj-pogostej{i vodonosniki so karbonatne kamenine (predvsem dolomit, manj apnenec). Ker je geotermi~ni gradient v posameznih delih Slovenije razli~en, je zaradi tega tudi temperatura termalne vode, zajete v enakih globinah, razli~na. Za primer naj navedem karto razdelitve temperature v globini 1000 m, ki je prikazana na sliki 2. Iz karte je razvidno, da so najperspektivnej{a obmo~ja severovzhodne Slovenije, vzhodna Slovenija ter Celjska, Bre`i{ko-Kr{ka in Ljubljanska kotlina. Izkori{~anje geotermalne energije, s tem pa tudi termalnih in termomineralnih vod je potrebno gledati v okviru makroekonomskega koncepta razvoja Republike Slovenije. Termalne vode ne zagotavljajo le energetske preskrbe, temve~ 380 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Geotermalni resursi v Sloveniji pomenijo {e veliko ve~ v konceptu zdravili{ko-rekreacijskega doma~ega in tujega turizma, s tem pa tudi velikega dela malega gospodarstva in kmetijstva. 3.2.1 TEMPERATURNO OBMO^JE POD 25°C S pojmom “plitva geotermija” imenujemo tisto izrabo Zemljine toplote, ki odvzema toploto v majhnih globinah, iz pripovr{inskih vodonosnikov ali preko toplotnih sond. V Sloveniji se danes uporabljajo izklju~no toplotne ~rpalke voda-voda, ki rabijo pripovr{inske vodonosnike. Uporabljajo se predvsem za ogrevanje enodru`inskih hi{. Ocenjujemo, da je tak{nih uporabnikov preko 500 in da se na ta na~in letno zagotovi okoli 14 Gwh toplote, kar je ekvivalent 5.100 ton velenjskega lignita. t 3.2.2 Temperaturno obmo~je 25–90°C V to toplotno obmo~je spadajo vsi dana{nji uporabniki termalnih vod z izjemo “plitve geotermije”, prav tako so v njem zajeti vsi danes poznani termalni vodonosniki z izjemo termalnega vodonosnika Termal II v severovzhodni in vzhodni Sloveniji. To so predvsem slovenska naravna zdravili{~a, ki termalno vodo izkori{~ajo ve~stransko. Obi~ajno jo rabijo za balneologi-jo, v odprtih in zaprtih bazenih, kot vir energije pa za ogrevanje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode. V Moravskih Toplicah s termalno vodo dodatno ogrevajo {e manj{i rastlinjak, ki delno pokriva potrebe zdravili{~a. Nekaterim zdravili{~em, kot na primer v ^ate`u, direktna izraba ne zadostuje v koni~nih potrebah pri ogrevanju. Zato imajo za pokrivanje konic montirane dodatno {e toplotne ~rpalke in druge energetske vire. Termalne vode pa se ne uporabljajo le v zdravili{~ih, ampak jo izkori{~ajo tudi samo za energetsko izrabo. V Murski Soboti jo izkori{~ajo za ogrevanje stanovanjskih in hotelskih povr{in, pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje bazenske vode v letnem kopali{~u, v Agrariji ^ate` za ogrevanje rastlinjakov, na Vrhniki pa v industriji. Ocenjujemo, da se letno (1995) v Sloveniji proizvede 400 Gwh toplote pri vseh uporabnikih, kar je energetski ekviva-t lent 147.000 ton velenjskega lignita. 3.2.3 Temperaturno obmo~je nad 90°C Termalnih vod tega temperaturnega obmo~ja danes v Sloveniji ne izkori{~amo. Z vrtinami pa je `e dokazano, da obstajajo mo`nosti njegovega izkori{~anja (Termal II). KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 381 Peter Kralj 4 VIZIJA RAZVOJA IZKORIŠČANJA GEOTERMALNE ENERGIJE Geotermalna energija, uskladiščena samo v geotermalnih vodonosnikih, bo v daljši prihodnosti za Slovenijo morala imeti pomembno vlogo. Ob svoji ekološki sprejemljivosti pomeni tudi enega največjih energetskih potencialov, ki jih energetsko deficitarna Slovenija ima. Pri tem je potrebno upoštevati, da imajo termalni vodonosniki lokalni značaj, predvsem pri direktni izrabi, ki iz ekonomskih razlogov ne prenese daljših transportov. To pa ne velja za proizvodnjo električne energije. Cena za proizvodnjo toplote iz geotermalnih virov je v cenovnem razredu s preostalimi energenti, zaradi česar je prav tako pričakovati pospešeno rast izkoriščanja tega energetskega resursa. To potrjujejo tudi mnogi novi projekti, ki se pripravljajo, kot so “Geotermalni pilotni projekt Ljutomer” s soproizvodnjo električne energije, za katerega je že izdelana tudi mednarodna feasibility študija, “Zdraviliško-rekreacijski kompleks Bukovnica”, “Toplifikacijski sistem Murska Sobota” (Kozarski, Kmetec, 1992), projekti v Lendavi, Mariboru, Portorožu, Novi Gorici, Cerknem, Ormožu. Novi projekti se pripravljajo tako v že tradicionalnem območju vzhodne in severovzhodne Slovenije kakor tudi na Primorskem, kjer je bilo izdelanih že nekaj uspešnih globokih geotermalnih raziskovalno-kaptažnih vrtin. Prav tako so novi projekti usmerjeni v nove tehnologije in celo proizvodnje električne energije. Še veliko več je projektov za povečanje že obstoječih kapacitet. Pričakujemo, da se bodo razpoložljive kapacitete v naslednjih desetih letih podvojile. Za boljšo rentabilnost geotermalnih projektov je potrebno v prihodnje pozornost usmeriti na: — večjo izkoriščenost celotnega temperaturnega območja (kaskadno izkoriščanje), — celoletno izkoriščanje vrtin, — uporabo akumulacijskih rezervoarjev, — vračanje energetsko izkoriščene, intaktne, termalne vode v prvotni vodonosnik. S tem bo dosežena ekološka neoporečnost energetskega vira. Za konec naj omenim le nekaj novih tehnologij za izkoriščanje geotermalne energije, ki so v svetu šele v razvojni fazi: — izkoriščanje globokih vodonosnikov s temperaturo preko 400°C, — HDR (Hot-Dry-Rock) tehnologija, — ekstrakcija toplote iz magme. Uporaba omenjenega bo zelo verjetno mogoča šele v drugi polovici prihodnjega stoletja. 382 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Geotermalni resursi v Sloveniji PETER KRALJ, dipl. ing. geologije, je zaposlen na Geolo{kem in{titutu v Ljubljani. LITERATURA: KOZARSKI, A., KMETEC, J. (1992): Finan~no-ekonomska ocena utemeljenosti investicije v geotermalno ogrevanje Murske Sobote, Arhiv IBE, Ljubljana. KRALJ, P. (1992): Geotermalna energija, Onesna`evanje in varstvo okolja – geologija in tehnika za okolje, 3. posvetovanje, 54-57, Ljubljana. NOSAN, A. (1973): Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji, Geologija 16, 5-81, Ljubljana. RAVNIK, D., RAJVER, D., @LEBNIK, L., KRALJ, P. (1992): Geolo{ke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji, Mineralne in termalne vode v gospodarstvu in znanosti Slovenije, III. posvet, 9-32, Ljubljana. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 383 Janez Öri, Anton Benkovi~ Izraba geotermalne energije v Murski Soboti Na obmo~ju Pomurja, {e posebej pa na obmo~ju vzhodnega dela Prekmurja, so `e pred II. svetovno vojno in nato zelo intenzivno po II. svetovni vojni potekale obse`ne raziskave za nafto in plin, ki so poleg bolj{ih (lendavsko-peti{evsko polje) in slab{ih rezultatov prinesle tudi dragocene podatke o drugih karakteristikah geolo{ke sestave. Tako so ob teh raziskavah na ogljikovodike nastajale tudi bogate izku{nje za pridobivanje geotermalnih oz. termomineralnih voda in ob nekaterih “ponesre~enih” vrtinah so nastali zametki termalnih kopali{~ (Peti{ovske terme, Moravske toplice, Banovci itd.). Najdalj{e in najpopolnej{e izku{nje z ogrevanjem z geotermalno vodo imajo na obmo~ju Pomurja v Moravskih toplicah. Vse te izku{nje in podatki iz raziskav so bili solidna osnova, da se je `e zgodaj porajala ideja o tem, da bi bilo mo`no tudi v samem mestu Murska Sobota ogrevati stanovanjske in poslovne prostore z geotermalno vodo, ob tem pa toplotno `e izkori{~eno vodo izkoristiti tudi za druge potrebe. Tako je `e v preliminirani {tudiji Oskrba s toplotno energijo mesta Murska Sobota (Zavod za ekonomiko in urbanizem 1984) in nekaterih drugih raziskavah predvideno delno pokrivanje energetskih potreb z geotermalno vodo, leta 1985 pa je bila v sodelovanju Geolo{kega zavoda Ljubljana in Zavoda za ekonomiko in urbanizem (ZEU) M. Sobota izdelana predinvesticijska {tudija in leta 1986 tudi izdelana in pridobljena vsa druga dokumentacija za prvo raziskovalno vrtino v sredi{~u Murske Sobote (SOB-1). Od pristojnega ministrstva so bila leta 1987 odobrena ugodna kreditna sredstva in izvrtana vrtina SOB-1 v neposredni bli`ini blokovnega stanovanjskega kompleksa. Kljub precej{njim nejasnostim pri izpeljavi postopkov za odobravanje takih posegov (tudi sedaj {e niso do kraja raz~i{~eni) in objektivno vsaj minimalnih rizikov (mo`nost, da se naleti na kake nepredvidene lege ogljikovodikov), je bil projekt raziskovalne vrtine zelo uspe{no izpeljan in je `e v za~etni fazi spremljanja dal zelo ugodne rezultate. Prav iz teh razlogov in ker je bilo za potrebe eventualne intenzivnej{e in obse`nej{e uporabe geot-ermalne vode iz vodonosnika Termal I pod Mursko Soboto za pokrivanje ogrevalnih (in drugih) potreb mesta nujno ugotavljati medsebojne vplive med ve~ eksploatacijskimi vrtinami, je bila `e v letu 1988 v odmiku ca. 350 m od prve izvrtana {e druga eksploa-tacijska vrtina SOB-2 pri hotelu Diana. Vrtini sta zvrtani do globine 870 m (SOB-1) oz. 855,80 m (SOB-2) do mejne ploskve, ki lo~i t.i. “mura” formacijo (zgoraj) od “lendavske” formacije. Vodo ~rpata obe vrtini iz pe{~enih plasti t.i. vodonosnika “Termal I” v globini ca. 600 metrov. Ves ~as, odkar vrtini delujeta, spremlja njuno obna{anje raziskava Geolo{kega zavoda – In{titu-ta za geologijo, geotehniko in geofiziko (dipl. ing. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 385 Janez Öri, Anton Benkovi~ Peter Kralj). Ugotavlja se, da hkratna uporaba obeh vrtin vpliva slej ko prej na pad pritiskov in tudi koli~in. Vsa ~rpana ({e naravni pritisk) koli~ina vode namre~ po “uporabi” odteka preko odvodne cevi {e s temperaturo 30°-35°C v potok Ledavo, kar je iz ekolo{kih in energetskih vidikov skrajno nevzdr`no. Na primeru Murska Sobota se jasno ka`e, da lahko govorimo o obnovljivem energetskem viru pri geotermalni vodi le, ~e energetsko izkori{~eno ~isto vodo (ogrevanje preko izmenjevalcev) vra~amo preko reinjekcijskih vrtin nazaj v vodonosnik ter s tem ohranjamo pritiske in koli~ine vodonosnika, obenem pa le taka re{itev pomeni sprejemljivo uporabo z vidika varstva okolja. Ravno potreba po dodatnih reinjekcijskih vrtinah pa mo~no vpliva na ekonomsko sprejemljivost in s tem sploh zanimivost uporabe geotermije v ogrevalne namene. Na osnovi opisanih izku{enj lahko sklepamo, da je raba geotermalne vode tudi v tako optimalnih pogojih kot so v Murski Soboti, kjer je geotermi~ni koeficient (nara{~anje temperature z globino) med najugodnej{imi v Sloveniji, lahko zanimivo le, ~e se vsaj tisti del investicije, ki vklju~uje povratno vrtino, ekonomsko stimulira z dr`avnimi interventnimi sredstvi. Le na ta na~in (s povratnimi vrtinami) si namre~ nacionalno gospodarstvo lahko zagotovi obnovljive vire dele`ev, ki ga lahko pokriva geotermalna voda. V nadaljevanju predstavljamo relavantne povzetke iz najnovej{e {tudije: “Tehni~no-ekonomska dolo~itev optimalnega programa izkori{~anja toplotne energije iz nizkotemperaturnega geotermalnega vodonos-nika Termal I v Murski Soboti” (Geolo{ki zavod Ljubljana – In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko, IBE – Elektroprojekt Ljubljana, Zavod za ekonomiko in urbanizem – ZEU, Murska Sobota in Zdravili{~e Radenska s tremi srci – 1994), ki pa je narejena le v 1. fazi. Ta faza vsebuje predvsem temeljite analize ogrevalnih sistemov mesta in toplotnih potreb mesta ter dosedanje izku{nje na obeh vrtinah kakor tudi mo`ne na~ine in vrste uporabe v prihodnje. Dejstvo pa je, da se iz vrtine SOB-1 `e od kurilne sezone 1988/89 ogreva (zdaj `e) 15.650 m2 stanovanjskih in poslovnih povr{in preko razli~nih re{itev ogrevalnih teles. Ugotovili smo, da je mo`no ogrevati z geot-ermalno vodo brez kakr{nihkoli drugih energentov do zunanje temperature od –1° do +1°C (odvisno od starih ali `e prilagojenih grelnih teles), pri ni`ji temperaturi pa je potrebno vklju~iti kurilno olje. Na ta na~in se porabi le 25-30 % od sicer{nje rabe kurilnega olja na sezono, kar pomeni za ekvivalent ca. 300 stanovanj namesto ca. 180.000 litrov kurilnega olja le 50.000 litrov porabljenega kurilnega olja. Vrtina SOB-2 je manj izdatna, hotel Diana pa jo uporablja za ogrevanje (tudi sosednjih stanovan-jsko-poslovnih) objektov v povr{ini 8.500 m2 ter ogrevanje termalnega bazena (ca. 100 m3) na 32°C. Ocenjuje se, da se pri tem prihrani ca. 80.000 litrov kurilnega olja ali ca. 50 % sicer{nje porabe. Poleg opisane rabe geotermalne vode na temperaturnem intervalu od 50°C (pri ustju vrtine) do ca. 35°C se spotoma ob~asno uporablja `e temperaturno izkori{~ena voda iz odvodnega cevovoda pri mestnem kopali{~u za ogrevanje (preko izmenjevalcev in ~rpalke) vode v bazenih. Za drugo se ta naravni vir ne izkori{~a, razlogi pa ti~ijo v premajhni zainteresiranosti pri oblastnih organih tako na dr`avni kot lokalni ravni. Menimo namre~, da je le z njuno ustrezno podporo in energetsko politiko nasploh mo`no usposobiti in izpopolniti {ele za~eto izkori{~anje geotermalne vode do take kompleksnosti, zaklju~enosti ter ekolo{ke in ekonomske zaokro`enosti, da bi lahko bila vzorec in metoda za nadaljnje projekte. Le tako bi lahko pomenila osnovo za podjetni{ko-ekonomsko iniciativo. Namesto tega pa se soo~amo z nedokon~animi in nedore~enimi projekti, ki ne spodbujajo in {e ve~ – spro`ajo celo nevarno politiziranje, da ekonomsko izkori{~anje geotermalne vode ni zanimivo oz. da je investiranje v povratne vrtine tratenje denarja. Zato smo vsi, ki sodelujemo (v okviru na{ih finan~nih mo`nosti) pri projektih geotermije v Murski Soboti, prepri~ani, da je potrebno: – nadaljevati vse raziskave, predvsem v smeri raz~i{~evanja strategije pokrivanja energetskih in spremljajo~ih potreb ter pobud mesta Murske Sobote (odnos plinifikacija: geotermija, v energetiki, balneologija, rastlinjaki, tehnologije ipd.) – ~imprej sfinancirati reinjektiranje energetsko izrabljene vode in s tem zagotoviti ekolo{ko neopore~nost izkori{~anja – vzpostaviti organizacijsko-upravljalsko kom-petentnost vodenja sistema na ustrezni strokovni in podjetni{ki ravni. JANEZ ÖRI, dipl. ing. arh. (ZEU–Na~rtovanje, in`eniring M. Sobota) v sodelovanju z ANTONom BENKOVI]EM, dipl. ing. strojni{tva (Mestna ob~ina Murska Sobota) 386 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Pogovor z Damirjem Stani~i~em, projektnim mened`erjem, in mag. Borisom Selanom, vodjo Centra za energetsko u~inkovitost Zakaj kogeneracija? Ena izmed lastnosti izkori{~anja energije je, da se le-te za dolo~en namen nikoli ne da izkoristiti v celoti. Ponavadi se ve~ji del energije izgubi kot stranski produkt. ^e vzamemo naprimer avto: dolo~en del energije se porabi za sam pogon avtomobila, del pa se je pretvori v toploto. Pozimi del te šodpadne’ toplote izkori{~amo za ogrevanje avtomobila; avto torej `e deluje na nekak{nem banalnem principu kogeneracije. Ko danes govorimo o kogeneraciji, mislimo predvsem na so~asno proizvodnjo elektri~ne energije in toplote. Morda bi bilo bolje obrniti vrstni red, kajti sistemi kogeneracije so primarno namenjeni proizvajanju toplote, elektrika pa je nekak{en stranski produkt. Pogoj je, da je odjemalec toplote v neposredni bli`ini kogeneracijskega objekta. Z elektriko ni problemov, saj jo lahko transporti-ramo prakti~no brez izgub. Porabnikov toplote pa je veliko: ogrevanje prostorov, su{enje v papirni{tvu, kemijska in lesna industrija … Kogeneracija – so~asno pridobivanje toplote in elektri~ne energije Do kak{nih prihrankov lahko na ta na~in pridemo? S kogeneracijo lahko izkoristimo od 75 % pa celo tja do 90 % vhodne energije (goriva). Pri manj{ih objektih lahko dobimo do 17 % elektri~ne energije, pri ve~jih pa do 35 %. Ostalo gre v toploto. Pri tradicionalnih termoelektrarnah je izkoristek energije znatno ni`ji. ^e celotno energijo prevedemo na elektriko, lahko ugotovimo, da se prihranek s tehnologijo kogeneracije giblje od 5 % do 10 % na porabljeno gorivo. Kogeneracijo danes ve~krat povezujejo z lokalnimi, decentraliziranimi energetskimi zasnovami. Zakaj? Prva stvar je bolj racionalno (tudi bolj ekolo{ko) izkori{~anje energetskih virov. Ti so najrazli~nej{i in nikakor niso enakomerno porazdeljeni. Vsaka lokalna skupnost ima svoje specifike; izkori{~ati mora tiste vire energije, ki so ji na voljo. S tehnolo{kim razvojem je postalo mo`no, da kogeneracije špoganjamo’ s KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 387 Iztok Str`inar pomo~jo najrazli~nej{ih energentov. Pomembna stvar je, da se emisija pribli`a uporabniku, s tem pa se mo~no zmanj{ajo izgube pri prenosu energije. Tudi odgovornost za proizvajanje energije se prenese na lokalno raven in se s tem porazdeli. To, gledano globalno, pove~uje zanesljivost oskrbe z energijo. Veliki energetski objekti se sicer ne kvarijo pogosto, se pa to lahko zgodi. Eden izmed aspek-tov je tudi ta, da je za ve~je objekte veliko te`e dobiti lokacijska dovoljenja in jih je sploh te`e na~rtovati, vzdr`evati … Lokalna proizvodnja energije zbli`uje ljudi, saj morajo sami poskrbeti za kontinuirano oskrbo. Decentralizirana oskrba tudi rahlja naravni monopol elektrogospodarstva, kar mo~no prispeva k demisti-fikaciji elektri~ne energije. Elektrika ni specialen proizvod, ki bi ga lahko zagotavljala le dr`ava. Najpomembnej{e pa je seveda to, da je stvar ekonomi~na. Za zagon je sicer potrebna kar velika investicija, na dolgi rok pa stvar tudi ekonomsko postane smiselna. Se mi pa pri vsem tem zdi potrebno poudariti, da so najra-zli~nej{e decentralizacije danes trend in da zaradi tega prihaja tudi do pretiranega poveli~evanja. Kjer bo en sam, velik kogeneracijski objekt veliko bolj smiseln kot pa ve~ manj{ih. Specializacija bo {e vedno potrebna. Kak{ne so kogeneracijske tehnologije? Slovenija ima glede kogeneracij `e kar dolgo tradicijo. Mo{~anska toplarna je eden izmed primerov, tudi v vsaki papirnici so `e zdavnaj ugotovili, da se jim izpla~a soproizvajati elektri~no energijo. Prednost soproizvajanja toplote in elek-tri~ne energije je ta, da lahko uporabljamo za pridobivanje pare, ~e govorimo o parnih turbinah, najrazli~nej{e energente. To so vsa trda goriva, slama, lesni odpadki in sploh najrazli~nej{a biomasa. 388 K OMUN ALN I EN E RGE Pomanjkljivost kogeneracij je, da se na ta na~in lahko proizvede le zelo majhen odstotek elektri~ne energije (do 15 %). Najve~ kogeneracij danes poganja plin, ki je glede pridobivanja elektrike veliko bolj u~inkovit. Slaba stran plinskih kogeneracij je morda to, da smo vezani na uvoz plina iz Rusije in Al`irije, ki nista najbolj stabilni dr`avi. Imamo pa glede biomase {e eno alternativo. Izkori{~amo jo lahko za izdelovanje bioplina, ki je prav tako lahko gorivo za kogeneracijo. Bo pa naravni plin {e kar nekaj ~asa ostal glavni energent. Obstajajo {e naprave na vro~ zrak, ki bodo v prihodnje zanimive predvsem za manj{e uporabnike (do 2 kW elektrike). Mo`ne so tudi kombinacije med posameznimi tehnologijami. Kak{ne so mo`nosti za uvajanje kogeneracij v Sloveniji? Seveda je kogeneracija tudi za Slovenijo zelo perspektivna stvar in je tudi na prioritetni listi dr`avnega spodbujanja in subvencioniranja. Je pa predvsem na podro~ju zakonodaje tu {e marsikaj nedore~enega. Naprimer: vzemimo, da neki industrijski kompleks soproizvaja toploto in elektriko. Tako eno kot drugo potrebujejo za svojo proizvodnjo. ^e proizvedejo manj elektrike, kot pa jo potrebujejo sami, potem bodo na ta na~in zni`ali odvzem iz centralnega omre`ja. Lastniki kogeneracijskih objektov, katerih delovanje je v ve~ji meri usmerjeno v daljinsko ogrevanje, pa imajo interes, da elektri~no energijo prodajo omre`ju. V primeru kogeneracije v Ravnah je pri{lo do problema, da jim je elektrogospodarstvo odkupovalo elektriko po znatno ni`ji ceni, kot pa prodajalo. Prav tako zakonsko {e ni definirano, kdo vse je lahko kvalificirani proizvajalec elektrike. Prav tako bi moral zakon predpisati, da morajo podjetja za energetsko oskrbo odkupovati elektriko od manj{ih proizvajalcev. Zaradi T S KI SISTE MI Kogeneracija – so~asno pridobivanje toplote in elektri~ne energije te zakonske zmede je danes veliko obetavnih kogeneracijskih projektov obti~alo v predalih. V Nem~iji mora podjetje za energetsko oskrbo, ki mu je ob~ina podelila koncesijo, preveriti vse opcije, ki bi lahko prispevale k u~inkovitej{i proizvodnji energije. S kogeneracijo so najdlje pri{li na Danskem, kjer so vse stranke leta 1986 sklenile, da je potrebno do leta 1995 zgraditi ve~ manj{ih kogene-racij s skupno kapaciteto 450 MW … ^akamo torej na zakonodajo. Iztok Str`inar Konkretni kogeneracijski projekti v Sloveniji: Porabnik toplote Tip pogonskega stroja Elektri~na mo~ [MW] Obratovalni ~as [h/leto] Belinka Ljubljana industrija plinska turbina 1,5 8000 @elezarna Jesenice daljinsko ogrevanje + industrija plinska turbina 6,0 8000 Krka Novo mesto industrija plinska turbina 3,7 8000 Revoz Novo mesto industrija plinska turbina 5,0 4000 Sava Kranj industrija plinska turbina 11,4 6000 Paloma Sladki vrh industrija plinska turbina 8,8 6000 TOM Maribor daljinsko ogrevanje + industrija plinska turbina 24,0 4000 Energetika Ljubljana daljinsko ogrevanje + industrija plinska turbina 6,0 6000 Energetika Ravne daljinsko ogrevanje plinska turbina 5,0 4850 Energetika Celje daljinsko ogrevanje plinska turbina 10,0 4000 Bolni{nica – Nova Gorica javni sektor plinski motor 0,494 6000 Elan Begunje industrija plinski motor 0,455 6000 Kovinoplastika Lo` industrija plinski motor 0,6 5000 Vsi omenjeni projekti so {e v fazi planiranja (narejene so bile {tudije izvedljivosti). Edino projekt Energetika Ljubljana je `e v fazi realizacije. KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 389 Pogovor z Andrejem Ciuho, pomo~nikom direktorja Energetika Ljubljana Daljinsko ogrevanje Daljinsko ogrevanje je veliko bolj zna~ilno za vzhodno Evropo. Dru`bene dobrine so bile na vrhu prioritetne lestvice, zgradila se je ena sama velika toplarna in nanjo je bilo priklju~eno kar najve~je mo`no {tevilo porabnikov. Energija je bila prakti~no zastonj pa tudi na ekologijo niso mislili preve~. Najnovej{i trendi sicer nasprotujejo tem velikim centraliziranim sistemom, a je treba vendarle re~i, da je bilo daljinsko ogrevanje velik napredek. Individualna kuri{~a so veliko ve~ji onesna`evalci zraka kot pa en sam, {e tako velik toplarni{ki dimnik. Je Ljubljana glede daljinskega ogrevanja primerljiva z drugimi evropskimi mesti? Poudariti moram, da je eno izmed najbolje komunalno-energetsko oskrbljenih mest na svetu. Za~etek toplarni{tva sega v leto 1959. Za~elo se je s termoelektrarno na Slom{kovi ulici, medtem pa so `e gradili toplarno Moste. Danes celotno Ljubljano pokrivata mo{~anska in {i{enska. Po mo~i sta prib-li`no enaki, obe skupaj lahko z ustrezno toploto Ljubljano oskrbujeta do –20 stopinj Celzija. V normalnih razmerah kar 83 % vse energije prispeva mo{~anska toplarna, saj je energija, ki jo proizvajajo tam, cenej{a. Od pribli`no sto tiso~ stanovanj jih je na daljinsko ogrevanje priklju~enih blizu petdeset tiso~. Priklju~na mo~ obeh objektov je 1050 MW, kar je nekaj ve~ kot 3 KW na prebivalca. Pomemben podatek je tudi gostota konzuma: v Ljubljani je nekaj manj kot 150 kilometrov toplotnega omre`ja, kar pomeni, da imamo okoli 7 MW mo~i na kilometer omre`ja. Dansko mesto Aarhus, ki je veliko nekako tako kot Ljubljana, ima na prebivalca nekako 6 KW, gostota konzuma pa je manj kot 2 MW na kilometer. Pariz ima 2,3 KW na prebivalca, gostoto konzuma pa kar 12 MW na kilometer. Glede na te podatke lahko ugotovimo, da je Ljubljana nekje na optimalni KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 391 sredini. Poleg tega je Ljubljana eno izmed redkih mest, ki se ogreva kar s tremi energenti, in sicer s premogom, plinom in kurilnim oljem. Obe toplarni sta opremljeni z moderno, `e uveljavljeno evropsko tehnologijo. Nimamo pa šmodnih’ tehnologij, ki jih zadnje ~ase uvajajo naprimer na Danskem. Dana{nje stanje bi lahko morda izbolj{ali le v finesah. Kaj pa so novosti na tem podro~ju? Ena izmed novosti, ki jo gre omeniti, je, da se danes na zahodu ne uporablja ve~ izraz daljinsko ogrevanje, pa~ pa daljinska energija. Predvsem v severni Evropi so za~eli uvajati daljinsko hlajenje. En na~in je, da poleg tople vode po sistemu distribuira-jo tudi hladno vodo za hlajenje, vendar je po mojem mnenju veliko bolj primeren drugi na~in, kjer po ceveh do uporabnika prite~e samo vro~a voda, katere del potem s pomo~jo t.i. obrnjenega hladilnika šspre-menijo’ v hladno vodo za hlajenje. Vro~a voda tako postane neke vrste energent, ki ga lahko pretvorimo v kak drug kon~ni produkt. Zato nov termin daljinska energija. Danci, ki na tem podro~ju uvajajo najve~ inovacij, so razvili enocevni sistem za daljinsko ogrevanje, ki mu pravijo pulzirajo~i sistem. Od neke toplarne pa do naselja, ki je od nje oddaljeno osem kilometrov, so speljali le eno cev. Po njej po{ljejo ogreto vodo, ki se zbira v velikem rezervoarju v neposredni bli`ini uporabnikov. Ko se ta porabi, po{ljejo ohlajeno vodo po isti cevi nazaj. S tem so zmanj{ali izgubo toplote, pa tudi stro{ki transporta so manj{i. Je pa to ena izmed tistih inovacij, ki se ({e) ni prijela. Najve~ pozornosti se trenutno namenja gorivu za proizvajanje toplote in na tem podro~ju je tudi najve~ tehnolo{kih inovacij. Ne gre za uvajanje bolj u~inkovitih energen-tov, pa~ pa za bolj ekonomi~ne in bolj ekolo{ke. Dunaj, naprimer, ima toplarno, kjer kurijo smeti. Pri tem je to, da se znebijo odpadkov, veliko bolj pomembno kot pa energija, ki jo s tem pridobijo. Poleg smeti je tu {e najrazli~nej{a biomasa, pomen pa pridobivajo tudi toplarne, ki poleg toplote proizvajajo {e elektri~no energijo. Glede novih tehnologij se mi zdi smiselno omeniti {e to, da `eli zahodna Evropa, predvsem Danska in Nem~ija, osvojiti neskon~no velik vzhodni trg. Slovenija temu vdoru ne sme podle~i, saj je doma~a tehnologija primerljiva ali celo bolj{a od tuje. V zadnjem ~asu se veliko govori o plinifikaciji. Kak{ne so prednosti daljinskega ogrevanja s plinom? Ljubljanska plinarna je pred kratkim praznovala svojo 135. obletnico, kar pomeni, da ima oskrba s plinom pri nas `e kar dolgo tradicijo. Na za~etku se je plin uporabljal za javno razsvetljavo, v gospodinjstvih, obrti in industriji, v zadnjih petnajstih letih pa se intenzivno uvaja tudi ogrevanje s plinom. Ta na~in ogrevanja je bolj racionalen na podro~jih z manj{o gostoto naseljenosti (Vi~, Rudnik, tudi Podutik), ker je za~etna investicija manj{a. Trenutno se v Ljubljani s plinom ogreva pribli`no 15.000 stanovanj. Cena ogrevanja s plinom je v primerjavi z ogrevanjem z vodo nekoliko vi{ja, a sta obe ceni pri nas izena~eni. Zagovarjamo, da je potrebno za enako ugodje pla~ati enako ceno. Plin je veliko bolj prijazen do okolja, saj vsebuje zanemarljive koli~ine `vepla, tudi koli~ina pra{nih delcev po izgorevanju je v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi zelo majhna. Tudi vpliv na pove~evanje fenomena tople grede zaradi ogljikovega dioksida je veliko manj{i. Negativni vplivi t.i. NOx spojin, ki so polutant zraka pri izgorevanju plina, {e niso dokazani. Tudi ekonomsko je plin dobra re{itev, predvsem ~e ga uporabljamo za so~asno proizvajanje toplote in elektrike. 392 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Ivan Fajfar, Aleksander Kozarski Daljinsko ogrevanje v @eleznikih UVOD Daljinsko ogrevanje v Sloveniji se je za~elo uveljavljati pred pribli`no 30-imi leti. Pozitivni rezultati daljinskega ogrevanja v Ljubljani so kot zgled potegnili za seboj {e nekatere druge kraje, med njimi tudi @eleznike. Daljinsko ogrevanje iz takratne kotlovnice Tovarne pohi{tva ALPLES se je za~elo v letu 1976. Pomeni, da ima daljinsko ogrevanje v @eleznikih danes `e tradicijo. Poleg tega, da je ta sistem daljinskega ogrevanja med najstarej{imi v Sloveniji, je tudi najve~ji pri izko-ri{~anju biomase kot osnovnega energenta. Izkori{~anje biomase – lesnih ostankov – ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Gozdno bogatstvo je pogojevalo razvoj lesno-predelovalne panoge, prvotno ob vodotokih, ki so dajali energijo za pogon lesnopredelovalnih strojev. Iznajdba parnega kotla in parnih strojev (batnih in turbin) je omogo~ila razvoj predelovalne industrije neodvisne od vodotokov. Integrirane enote, lokomobile, so bile tako v Sloveniji kot v @eleznikih zametek razvoja energetike na osnovi biomase – lesa in lesnih ostankov. Toplarna Leta 1979 je bila zgrajena nova kotlovnica, toplarna za kritje potreb po tehnolo{ki in ogrevni toploti tovarn Alples, Iskra in Niko ter za I. fazo ogrevanja objektov v stanovanjski izgradnji, oskrbni dejavnosti in dru`beni dejavnosti. Nova kotlovnica je bila gradbeno zgrajena za postavitev dveh kotlov na lesno kurjavo in tretjega kotla na kurilno olje, za skupno mo~ ca. 30 MW. V novi kotlovnici je bil postavljen kombinirani kotel na lesne ostanke in mazut s kapaciteto 9,30–10,46 MW. V stari kotlovnici pa je {e ostal v obratovanju kotel na kombinirano kurjavo les in mazut s kapaciteto 5,81 MW. Tako so skupne obstoje~e zmogljivosti 15,11–16,27 MW. In{talirana priklju~na mo~ porabnikov zna{a ca. 16 MW. Temperaturni re`im je 180/140°C oz. 150/110°C glede na potrebe potro{nikov. V kotlovnici toplarne so poleg kotla {e spremljajo~e in pomo`ne naprave, potrebne za varno obratovanje postroja: – kemijska priprava vode, – sistem za vzdr`evanje stati~nega tlaka, – obto~ne ~rpalke, – sistem za dovod goriv, – sistem za dovod zraka za zgorevanje, – sistem za odvod pepela, – sistem za ~i{~enje in odvod dimnih plinov, – meritve, regulacija in varovanje, KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 393 Ivan Fajfar, Aleksander Kozarski – cevne in kabelske povezave. V toplarni je osnovno gorivo biomasa – lesni ostanki. Struktura in koli~ine lesnih ostankov so podani v prilogi 1. Izkoristki, ki jih dosega kotelska naprava s kurjenjem z lesnimi ostanki, so tak{ni: obremenitev 80 % 100 % izkoristek 85 % 80 % poraba goriva 2.918 kg/h 3.875 kg/h (3,0 kW/kg) Pri uporabi biomase v energetske namene je zna~ilen pribli`no enakomeren dotok lesnih ostankov v teku celega leta ter zaradi tega pojav prese`kov v poletnih mesecih in primanjkljaj v kurilni sezoni. Zato so v Toplarni @elezniki zgradili veliko skladi{~e za sprejem in shranjevanje lesnih ostankov. Silosi za sipke lesne ostanke : I.betonski volumen375 m3 (suhi) II.kovinski volumen 662 m3 (suhi) III.kovinski volumen 662 m3 (me{ani) IV.kovinski volumen 3000 m3 (suhi) Lopa za kosovne lesne ostanke 1500 m2 Osnovni princip je, da se mokri ostanki porabijo sproti, prese`ek suhih pa shrani za porabo v kurilni sezoni. Vsi silosi so opremljeni z izna{alnimi napravami, II. in III. silos pa za avtomatsko doziranje glede na obremenitev kotla. Dimni plini (koli~ina ca. 21700 m3/h) se ~isti-jo v elektrofiltru in s pomo~jo ventilatorja odvajajo preko 50 m visokega dimnika v atmosfero. Na ta na~in je dose`ena predpisana koli~ina pra{nih delcev v dimnih plinih. Strategija razvoja {irjenja toplovodnega omre`ja Ideja o izgradnji toplovodnega omre`ja izven toplovodnega kompleksa ALPLES za ogrevanje stanovanj, tovarn in drugih prostorov dru`benih dejavnosti se je za~ela uresni~evati leta 1976, ko je bil zgrajen prvi odsek primarnega omre`ja. Cilj takratnih na~rtovalcev razvoja toplifikacije mesta @elezniki je bila postopna {iritev toplovodnega omre`ja v vsa strnjena naselja oziroma soseske. Tako so bili v preteklosti `e izdelani idejni projekti za potek trase od toplarne do teh sosesk, naselij: – Racovnik (individualne hi{e, zdravstveni dom) – Trnje – Plav` – Da{njica (I, II/1, II/2) – Log – Studeno Na osnovi teh predvidevanj oziroma na~rtov je bila leta 1979 zgrajena nova kotlovnica z vgrajenim 10,5 MW vro~evodnim kotlom (v stari kotlovnici pa je {e 5,6 MW vro~evodni kotel). Leta 1981 je bilo zgrajeno novo, dimenzijsko ve~je omre`je (2 x DN 250), od toplarne do priklju~ka na obstoje~e omre`je za mesto (2 x DN 150) izven ograje podjetja ALPLES. Leta 1983 je bil izdelan projekt za vro~evod-no omre`je od ograje tovarne ALPLES pri priklju~ku na obstoje~e omre`je do Da{njice II. Do realizacije projekta ni pri{lo, ker so v tem ~asu `e nastopale mo~ne gospodarske spremembe. Do tega ~asa je bilo zgrajeno tudi nekaj odsekov sekundarnega omre`ja za individualne hi{e (48 gospodinjstev). Nekak{en zastoj na tem podro~ju je trajal do leta 1991, ko je bilo ustanovljeno novo podjetje TOPLARNA @elezniki d. o. o., katerega ustanovitelji so vsi soinvestitorji iz preteklega obdobja, ko so se gradili toplovod, nova kotlovnica in skladi{~a lesnih ostankov. Predvidevanja glede porabe toplotne energije v preteklosti se niso uresni~ila, saj so porabniki za~eli zaradi ekonomske cene energije le-to tudi racionalno tro{iti. V podjetjih je na to vplivalo tudi prestrukturiranje. Pri vseh porabnikih smo porabo energije pri-~eli tudi meriti z merilniki ({tevci), kar je tudi vplivalo na racionalno porabo. Da se bo toplotna energija {e bolj racionalno tro{ila, smo v planih nadaljnjega razvoja predvideli modernizacijo obstoje~ih toplotnih postaj (TP), tako da bo mo`no daljinsko upravljanje (pretokov in temperature medija) in nadzor. Za izdelavo in monta`o tovrstne opreme `e obstajajo doma~i proizvajalci. Tako se je v zadnjih treh letih poraba in proizvodnja toplotne energije zmanj{evala. V ~asu kurilne sezone je obremenitev kotla od 35-52 %. Pri ekstremno nizkih zunanjih temperaturah pride v konicah do kratkotrajne maksimalne obremenitve ve~jega kotla, medtem ko je manj{i {e v rezervi (5,6 MW). Na osnovi tega menimo, da je predvidena {iritev toplovodnega omre`ja glede na obstoje~e kapacitete {e mo`na. 394 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Daljinsko ogrevanje v @eleznikih Z ustanovitvijo novega samostojnega podjetja smo ponovno pri~eli o`ivljati `e za~rtane cilje iz preteklosti. Obnovili smo del primarnega toplovoda, kjer je bila dotrajana izolacija. V letu 1992 smo zgradili ~istilno napravo dimnih plinov (EF), tako da smo sanirali onesna`evanje zraka na samem izvoru. V letu 1993 in 1994 pa smo zgradili novo sekundarno omre`je za blokovno naselje Na Kresu (7 objektov) in 12 stanovanjskih hi{ (raz{iritev iz obstoje~e toplotne postaje). Ob izgradnji nove kotlarne se je kot gorivo za proizvodnjo toplotne energije uporabljalo kurilno olje (mazut) in lesni ostanki. Zaradi zmanj{evanja onesna`enosti zraka pa smo sistemati~no zmanj-{evali porabo mazuta in pove~evali uporabo lesnih ostankov, tako da `e vrsto let (8 let) kurimo samo te. Imamo tudi zagotovljen vir lesnih ostankov za ve~jo proizvodnjo toplotne energije, tako da oskrba z gorivom ni vpra{ljiva. Kot rezervno gorivo pa ostaja mazut. S kurjenjem lesnih ostankov v zrak ne spu{~amo SO ali drugih strupenih plinov. 2 ^i{~enje dimnih plinov zaradi neizgorelih trdnih delcev (pepela) pa nam zagotavlja ~istilna naprava (elektrofilter). Vse to nam omogo~a {iritev toplovodnega omre`ja pri obstoje~ih proizvodnih zmogljivostih. Onesna`enost zraka pa bi se tako zma-nj{ala tudi na {ir{em mestnem podro~ju, kjer je zaradi individualnih kuri{~ v strnjenih soseskah v ~asu kurilne sezone sedaj zelo kriti~na. Ko smo ponovno pri~eli prou~evati mo`nosti za {iritev toplovodnega omre`ja v strnjene soseske, smo ugotovili, da moramo zaradi nastalih sprememb v zadnjih 10 letih s pripravo dokumentacije pri~eti od za~etka. Prednostno smo pri~eli obravnavati po ones-na`enosti najbolj kriti~no sosesko, kjer onesna-`evanje pogojujejo individualna kuri{~a, lega, prevetrenost kotline, {tevilo hi{ (kar 132), neka-kovostna goriva (poraba premoga bi bila od 400 do 600 t v kurilni sezoni). Interes za priklju~itev na daljinsko ogrevanje so pokazali tudi krajani sami, ki najbolj ob~utijo posledice onesna`enosti. Da ta interes obstaja, smo ugotovili s pomo~jo ankete in zborov krajanov po posameznih delih naselja DA[NJICA. Za to naselje smo v letu 1993 dali izdelati idejni projekt, ki zajema: – idejno traso toplovoda (na~rti) z vplivi na okolje – izra~un potrebnih toplotnih mo~i po posameznih delih naselja (Da{njica I, II/1, II/2) – dimenzioniranje toplovoda – dolo~itev opreme toplotnih postaj – popis materiala in predra~un stro{kov Iz tega projekta je razvidno: – dol`ina primarnega omre`ja: 1900 m – dol`ina sekundarnega omre`ja: 880 m – {tevilo toplotnih postaj: 3 objekti – potrebna toplotna mo~ za 132 objektov: 1990 kW – ocena vrednosti investicije zna{a: 1,6 milijona DEM Z izgradnjo toplovodnega omre`ja v Da{njici bi dosegli ve~ ciljev: – zmanj{ali onesna`evanje zraka, kar bi ugodno vplivalo na bolj{e `ivljenjske pogoje – dosegli bolj{e izkoristke in{taliranih kapacitet v kotlovnici tudi izven kurilne sezone (ogrevanje sanitarne vode) – zagotovili rentabilnost poslovanja podjetja pri konkuren~nih cenah toplotne energije z drugimi energenti – s kurjenjem lesnih ostankov (koli~ine se z gorenjem zmanj{ajo na minimum – pepel) bi razbremenili okolje – manj deponij – za 47 objektov v izgradnji bi zagotovili vir ogrevanja, ki ga trenutno nimajo in za katerega bi se po anketi sode~ odlo~ili. Poleg idejnega projekta je za del toplovoda (400 m), t.j. od odcepnega objekta I (izven ograje podjetja ALPLES) – odcep proti DOMELU in proti DA[NJICI, do odcepnega objekta III – odcep DA[NJICA – LOG, izdelana tudi lokacijska dokumentacija, do konca marca 1996 pa pri~aku-jemo, da bo izdano tudi lokacijsko dovoljenje. Glede na predvideno vrednost investicije predvidevamo izgradnjo v treh oziroma {tirih etapah (letih). Da bi gradnjo prve etape toplovoda lahko pri~eli v letu 1996, bi morali v leto{njem letu pridobiti vse potrebne projekte in dovoljenja. Predvideni viri financiranja projektov in izvedbenih del (izgradnje toplovodnega omre`ja): – prora~unska sredstva (na osnovi razpisa Ur. lista RS U~inkovita raba energije) Investicijski projekti: – iz prispevka za urejanje stavbnih zemlji{~ – ob~inska prora~unska sredstva – soudele`ba bodo~ih uporabnikov – udele`ba dru`benikov (solastnikov) Z realizacijo tega projekta bodo glede na pove~an obseg del (ve~ja proizvodnja, vzdr- KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 395 Ivan Fajfar, Aleksander Kozarski `evanja, kontrola sistema…) dane tudi mo`nosti za dodatna delovna mesta. Kak{na naj bi bila dokon~na oblika topli-fikacije (oskrbe s toplotno energijo – daljinsko ogrevanje) mesta @elezniki, trenutno ni mogo~e re~i, ker novonastala ob~ina {e nima izdelane energetske bilance oziroma projekta – katastra, iz katerega bo razvidno, na kak{ne na~ine bodo krajani v posameznih delih mesta ali ob~ine oskrbovani z razli~nimi viri energije (daljinsko ogrevanje, elektrika, plin, kurilno olje, trda goriva…). Na{e prepri~anje je, da je daljinsko ogrevanje smotrno {iriti v novej{a strnjena naselja v mestu @elezniki: to so Da{nica, Log, ^e{njica – kolikor ga {e ni. Bolj problemati~na pa je {iritev toplovoda proti staremu delu @eleznikov. Taka predvidena dolgoro~na {iritev pa pomeni, da bo potrebno tudi v sami kotlovnici vgraditi dodatne proizvodne zmogljivosti. Potrebovali bomo nov, z mo~jo vsaj 6 MW, vro~evod-ni kotel z vsemi ustreznimi ~istilnimi napravami in drugo sodobno opremo (regulacije, ustrezno kuri{~e, kemi~na priprava vode…). Povpre~ni letni podatki o ostanku pri predelavi lesa za uporabo v energetske namene: Iz drugih organizacij lesarske proizvodnje nabavimo {e okoli 2.000 m3 odpadkov v sipkem stanju razen lubja, od tega okoli 600 m3 z vla`-nostjo pod 20 %, okoli 900 m3 z vla`nostjo nad 20–50 % in okoli 500 m3 lubja. IVAN FAJFAR (1955) je dipl. ing. lesarstva, zaposlen v Toplarni @elezniki d.o.o. ALEKSANDER KOZARSKI (1937), diplomirani in`enir strojni{tva, je zaposlen v IBE Elektropro-jekt v Ljubljani. Vrsta lesa Koli~in. podatki Enota mere Iverke Lesonit Furnir Vezane plo{~e Mehki masivni Trdi masivni les – suh Hlodi iglavcev les – suh Lesno lubje Hlodi listavcev Skupaj hlodi Koli~ina predel. m3 14.100 915 575 72 3-425 I.65O 20.000 7.000 4.000 51.000 Procent odpadka % 7 7 10 7 28 42 12 8 14 12 Koli~ina odpadka m3 987 64 58 5 959 693 2.400 56O 560 6.334 Koli~ina odpadka pr. m. 2.090 195 145 13 1.830 1.840 6.182 I.I34 I.6OO 15.029 Koli~ina odpadka kg 710.640 62.400 30.740 3-500 402.780 478.170 2.040.000 442.400 56O.OOO 4.73O.63O Vlažnost % 10-12 10-12 10-12 12—14 16—18 16—18 46-48 58-60 48-50 36-38 Kurilna vrednost kW/kg 4,5 4,5 4,5 4,3 4,1 4,1 2,5 1,6 2,3 3,0 Toplotna mo~ kW 3-197.880 280.800 138-330 15.050 1.651.400 I.96O.49O 5.100.000 707.840 1.288.000 14.339-790 Tabela prikazuje: – da je koli~ina odpadkov do 20 % vla`nosti 6.113 m3, od tega je 4.645 m3 v sipkem stanju in 1.468 m3 v kosih – koli~ina odpadkov z vla`nostjo nad 20 % zna{a 8.916 m3, od tega je 6.240 m3 v sipkem stanju in 2.676 m3 v kosih – v sipkih odpadkih pod 20 % vla`nosti je v 4 % ali 180 m3 prahu 396 K OMUN ALN I EN E RGE T S KI SISTE MI Seznam literature o komunalni energetski politiki z nem{kega govornega obmo~ja* BOHNEKAMP, Ulrike in Heinz; TROOST, Axel (1989): Regionale Kosten -Nutzen Analyse für eine EDU - Strategie. Für den Bremer Energeibeirat, Bremen. BROHMANN, Bettina (1992): Stromsparstrategien am Beispiel von vier Kommunen, v: ÖKO-INSTITUT: Energiewende Kongress 1990, Freiburg. BUNDESMINISTERIUM FÜR UMWELT (1995): Leitfaden Klimaschutz auf kommunaler Ebene, Dunaj. CERVENY, Michael (1991): Neuen Entwicklungen in der Deutschen Energiepolitik. Bericht über eine Studienreise in Sachen effiziente Energienutzung, Dunaj. STRATMANN, E., TAUBNER, L., BUSCH, M., DAMM V., uredniki, (1989): Das Grüne Energiewende-Szenario 2010. Sonne, Wind und Wasser, Köln. ENEREGIEWENDE-KOMMITEE FREIBURG (1992): Energiewende im Neubau. Handbuch für eine kommunale Neubaupolitik, Freiburg. GLATZ, Harald, urednik, (1991): Die Ökologische Herausforderung, Dunaj. GREENPEACE , urednik (1994): Klima Special. Verkehr-Klima-Raumordung. Wege zur klimaverträglischen Landespolitik in Salzburg, Salzburg. GROTE, Claudia von (1993a): Anschlusse an den Altag. Versuch zu einer Hermeneutik technischer Infrastruktur , Berlin. GROTE, Claudia von (1993b): Anschlusse an den Altag. Versuch zu einer Hermeneutik technischer Infrastrukturen, Berlin. HENNICKE, P., JOHNSON, J. P., KOHLER, S., SEIFRIED, D. (1985): Die Energiewende ist möglich. Für eine neue Energiepolitik der Kommunen. Strategien für eine Rekommunalisierung, Frankfurt. HOFER, Markus (1993): Instrumente zur reduktion der Kohlendioxid-Emmisionen, Graz. KlEIN, J., SCHUBERT, D., TRAUBE, K in ostali (1995): Energie vor Ort. Dezentrale Energiewirtschaft umweltfreundlich, ressourcenschonened, nutzungsgerecht, Köln. M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA LEONHARDT,W., KLOPFLEISCH, R., JOCHUM, G., uredniki, (1989): Kommunales Energie-Handbuch. Von Saarbrücker Energiekonzept zu kommunalen Handlungsstrategien, Karlsruhe. LEONHARDT, Willy (1991): Local Authority Policies as Demonstrated by the Saarbrücker Stadtwerke, v: ICEC 2ndInternational Conference on energy Consulting. Vol. 1., Graz. NEUMAN, Werner (1990): Möglichkeiten zum Aufbau von Nahwärmezentren unter nutzung der BHKW-Technik mit kleinen und mittleren Motore-nanalgen. Vorstudien für die entwicklung einer kommunalne energiestrategie der Stadt Leipzig im auftrag der Stadt Frankfurt am Main, Frankfurt. NOACK, C., EHRENSTEIN, D., FRANKE, J., uredniki, (1989): Energie für Stadt der Zukunft. Das Beispiel Bremen. Der Abschlussbericht des Byremer Energiebeirats, Marburg. OECD (1995): Urban Energy Handbook. Good Local Practice, Paris. ÖKO-INSTITUT (1990): Energiewende-Kongress 23.-24. 6. 1990. Materialienband, Freiburg. PAUSEK,B., LESCH, K-H., (1992): Kommunalen strategien zum Schutz der Erdatmosphäre am Beispiel der Stadt Graz, Graz. PUTTENDÖRFER, E., SCHWEER, R., (1990): Technologien zur energetischen Gebäudesanirung und stromsparende Geräte. Vorstudie für die Entwicklung einer kommunalen Energiestrategie in der Stadt Leipzig im Auftrag der Stadt Franfurt am Main, Frankfurt. RETTICH, Sigfried in drugi (1992): Kommunale Energieversorgungskonzepte. Möglichketien und Grenzen, Ehningen pri Böblingenu. ROSENBERG, Barbara, urednica, (1993): Klimapolitik vor Ort. Fachtagung am Renner-Institut 21-22. 2. 1993, Dunaj. SCHOLZ, Helmut, urednik, (1987): Ratgeber Energie: für eine kommunale Energiepolitik, Köln. SEIFRIED, Dieter (!991): Für eine neuen Strompreispolitik der kommunalen Energieversorgungsunternehmen, v: SCHOLZ, Helmut: Ratgeber Energie: für eine kommunale Energiepolitik, Köln. M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA v ¦*S8S recenzije Vlasta Jalu{i~ Nejevoljni zagovor Hannah Arendt (Seyla Benhabib, The Reluctant Modernism of Hannah Arendt, Sage Publications, London, 1996, serija “Modernity and Political Thought”, 245 strani) Eno glavnih prizadevanj S. Benhabib v njenih tekstih je, kako doseči, da se univerzalizem razsvetljenstva ohrani kot pozitiven dosežek moderne in kako v to sintezo vseeno vključiti realno problematiko, ki jo zastavljajo nove antiu-niverzalistične tendence in gibanja. Seyla Ben-habib je nekatera dognanja in predstave, ki so dominantne v politični misli Hannah Arendt, uporabljala že v svojih prejšnjh delih (Critique, Norm, Utopia. A Study of the Foundations of Critical Theory – 1986 in Locating the Self. Gender, Community and Postmodernism in Contemporary Ethics – 1992 ter v nekaterih delih, ki jih je izdala skupaj z drugimi uredniki in jih tu ne bom naštevala1). Je ena tistih teoretičark, ki so začele “rehabilitacijo” H. Arendt za feminizem oziroma kombinirati njene uvide, njeno kritiko tradicije politične misli ter dognanja feminizma. Konec osemdesetih in v devetdesetih je ta kombinacija prav gotovo postala eden bolj posrečenih spojev sodobne politične misli, saj omogoča ne samo artikulacijo nekaterih marginali-ziranih političnih aktivnosti temveč tudi mišljenje sodobnih paradoksov, ki so v politiki povezani z razmerji med enakostjo in razlikami, med javnim in privatnim oz. med že navedenim univerzalizmom in partikularizmom itd. In ker trend popularnosti H. Arendt ni le posledica danes tako zaželenega kopanja po še neodkritem in neprebranem, temveč je pogojen tudi z današnjo situacijo v politični misli (še bolj pa v “človeškem svetu” kot takem), je očitno bilo samo logično, da se je Seyla Benhabib potem, ko je opravila s Habermasom, lotila tudi misli H. Arendt. The Reluctant Modernism of Hannah Arendt je sestavljenka, ki jo povezuje predvsem analiza fenomena javnosti pri H. Arendt. Zgodba o Rahel Varnhagen, nemški Židinji iz časa romantike, je pravi začetek za razmišljanje o H. Arendt, o njeni identiteti in poziciji, ki jo je kot teoretičar-ka zavzela. Seyla Benhabib se do tega začetka opredeli “metodološko”: ne bomo začeli analizirati v centru misli, pri Vita activa, ampak bomo poskušali iskati simptome na robu. Oziroma, sploh ne bomo obravnavali Vita activa kot njenega osrednjega dela, temveč ga bomo brali predvsem vzporedno z drugimi. V nasprotnem primeru lahko Hannah Arendt obravnavamo kot esencialistko, kot grško nostalgičarko in kot antimodernistko ter spregledamo pomen njene misli. Rahel Varnhagen je po njenem tak rob misli Hannah Arendt, kjer se takoj na začetku pokažejo vsi paradoksi, ki jih S. Benhabib pri njej odkriva: predvsem nasprotje med družbenim in političnim, meja med njima, ki je po mnenju avtorice v tej knjigi še dokaj zabrisana, medtem ko je pozneje postavljena veliko bolj togo. H. Arendt, pravi S. Benhabib, analizira socialni status Rahel Varnhagen, pokaže težave s socialnimi prisilami, hkrati pa ambivalentno pristane na salon kot pozicijo, v kateri se socialnost vendarle izkazuje kot osnova za “zavestno pariahovstvo”. Od tod pa bi bilo mogoče razviti tudi politično identiteto. Vendar H. Arendt tega Čitalnica 401 recenzije ne stori, temveč se v vsem svojem delu bori proti koncepciji socialnega in ga ostro ločuje od vprašanja političnega, kar je razlog za mnoge kritike, uperjene proti njej. Vprašanje, ki se zastavi, je, zakaj v svojem nadaljnjem delu ne nadaljuje tam, kjer je po mnenju S. Benhabib začela, namreč pri možnosti, da iz socialnega zatiranja nastane politična pozicija oziroma da politično nastane znotraj socialnega. Glavni razlog naj bi bil v izvirnem metodološkem razcepu, ki prežema misel H. Arendt in ki povzroča dvoje: po eni strani odločilna konkretna odkritja (javnost, identiteta, briljantne konkretne analize itd.), po drugi pa radikalne kategorialne poenostavitve in mnoge slepe ulice. Zaradi tega metodološkega razcepa naj bi bila razmišljanja H. Arendt o izenačujočih in homogenizirajočih učinkih vzpona socialnega “kot prispevek k socialni teoriji... borna in včasih redukcionistična”. Samo, če jo beremo skupaj z drugimi teoretiki, “skupaj z Webrom, Polanyijem, Foucaultom, Marxom, potem njena diagnoza ‘vzpona družbenega’ izgubi nekatere začetne implavzibilnosti” (str. 26). S. Benhabib sledi dvema osnovnima namenoma. Eno je poskus “rehabilitacije” H. Arendt in sicer nasproti tistim kritikam, ki ji očitajo anti-modernizem. Drugo pa je poskus “revizije” njene misli, in sicer z namenom, da jo “posodobi” za današnjo rabo, da jo pridobi za projekt “nedokončane moderne”. Kot se ji zapiše v zadnjem poglavju (“Rethinking Arendt’s Political Theory”), je namreč njena “sociologija modernih institucij in njeno razlikovanje med družbenim in političnim tako problematično, da je težko videti, kje in kako je njena normativna vizija političnega lahko zasidrana v sodobnih institucijah. Ne potrebujemo torej le reinterpretacije misli H. Arendt, temveč tudi njeno revizijo...” (str. 198). In to poizkuša storiti Seyla Benhabib: s pomočjo “arendtovskih vprašanj” dajati “nea-rendtovske odgovore”, pokazati normativne interpretacije v njeni misli in jo vključiti v projekt demokratične legitimacije. Osnova, s katere to počne, je pozicija “kritične teorije družbe”, in sicer, če smo bolj natančni, predvsem Habermasova terija “komunikativnega delovanja”. Omenjena vprašanja res lahko postavlja predvsem iz tega izhodišča. Glede na dejstvo, da je bil prav Habermas (v weberjanski tradiciji) izrazito normativni mislec, tisti, ki je oblikoval univerzalistično pozicijo na temelju weberjanske racionalnosti in teorije komunikativne etike, in glede na dejstvo, da je njegova javnost oz. teorija javnosti osnova za marsikatero današnjo optimistično pozicijo v zvezi z virtualno skupnostjo, je seveda mogoče sklepati (potem ko je Seyla Benhabib tudi Habermasa že precej revidirala v smeri Hannah Arendt in mu dodala uvide feminizma, postmoderne kritike in poststrukturalizma), da je treba za popolni projekt moderne “združiti” oba revidiranca, J. Habermasa in H. Arendt. Tisto namreč, kar po mnenju S. Benhabib v teoriji H. Arendt manjka, je dejstvo, da je kljub svojemu poudarku na javnosti in “ponovnem odkritju javne sfere” pozabila povezati koncept javnosti s teorijo demokratične legitimnosti. To je treba spremeniti, in sicer tako, da “skozi Haberma-sove sistematične spremembe arendtovskega koncepta (javnosti, op. p.) postane mogoče ponovno vzpostaviti zvezo med javno sfero in demokratično legitimnostjo” (str. 200). Oglejmo si zdaj, kaj se S. Benhabib pri H. Arendt zdi koristno in kaj je tisto, kar bi kazalo revidirati. Vire misli H. Arendt vidi S. Benhabib predvsem v židovski politiki in “filozofiji eksistence”: v problemu židovske identitete, kakor ga vidi H. Arendt, ki je nihanje med samozavednim pariahovstvom in parvenijevskim prilagajanjem, v njeni lucidni kritiki humanizma (ne moreš se braniti kot človeško bitje, če si napaden kot Žid), zavzemanjem za federalizem in nasprotovanje cionističnemu nacionalizmu... Pravi, da je H. Arendt popolna modernistka in univerzalistka predvsem v točki, ko vztraja, da ima človek pravico imeti pravice samo zato, ker je človeško bitje, da pa je ta možnost zožena v nacionalni državi (str. 435-447). Drugi vir misli H. Arendt je filozofija eksistence, ki vodi od Kanta do Heid-degra in Jaspersa. Njeno delo ni zgolj politični, temveč tudi filozofski projekt: odkritje javnega sveta politike je rezultat njenega “odkritja sveta”, ki ni svet oposamljenega “samstva” (Selbst), temveč svet človeške pluralnosti. H. Arendt je 402 Čitalnica recenzije sicer izhajala iz Heideggrove opredelitve sveta (“in-der-Welt-sein”), ki omogoča politični uvid (Heidegger kot ‘svetni filozof’), vendar pa ji je bilo jasno, da si je Heidegger to možnost zaprl. Predvsem njena “ontologija” Vita acitva je delo, kjer je Heideggrov vpliv največji, hkrati pa so v njem kategorije – kar ni nič paradoksnega – postavljene v opoziciji do Heideggrovih pojmov: Sheyla Benhabib gradi dve poglavji svoje knjige na zgodbi o Heideggru in H. Arendt – “Jewish Politics and ‘Existenz Philosophy’” ter “The Dialogue with Martin Heidegger: Arendt’s Ontology of The Human Condition”, njunem medsebojnem odnosu, ker sta “življenji in osebno razmerje teh dveh mislecev kot paraboli dvajsetega stoletja” (ona mlada židinja, študentka filozofije, ki ima ljubezensko afero z njim, bril-jantnim mladim docentom filozofije, ki prav takrat piše Sein und Zeit, potem pa ona emigri-ra, on pa se zapiše nacionalsocialistom). S. Benhabib vztraja pri tem, da pri tem odnosu (Heidegger je grobo zavrnil nekatere dosežke H. Arendt, predvsem Vita activa, ki mu jo je hotela najprej posvetiti) ne gre zgolj za moški ego na Heideggrovi strani, temveč da je H. Arendt v Vita activa “odkrila svoj lastni filozofski glas” (str. 103) in subvertirala centralne premise Heideggrovega dela. Njene kategorije, kot so nataliteta, pluralnost in delovanje, se razkrijejo kot popolnoma nasprotne od Heideggrovih v Sein und Zeit (str. 107). Primer: “zum-Tode-sein” postane “nataliteta” s popolnoma drugim pomenom, izolirano “bivanje” postane “pluralnost” itd. Hkrati pa, kar je najbrž še pomembneje, Hannah Arendt “oživi” tisto, kar je Heidegger zapostavil pri Aristotelu – njegovo etiko in politiko, torej koncept praxis (str. 117). Obe poglavji, v katerih se avtorica ukvarja z razmerjem Heidegger-Arendt, sta nedvomno med boljšimi poglavji knjige. Ker je za S. Benhabib najvažnejši dosežek misli H. Arendt v “ponovnem odkritju javnega sveta”, skozi večino poglavij govori o odnosu do javnosti v njenih delih. Na osnovi analize To t a -litarizma S. Benhabib sklene, da obstajata v delu H. Arendt dve glavni metodologiji: prva je “zgodovina propada” ter spominjanja “izvirne- ga” stanja (kar kot Husserlova in Heideggrova fenomenologija dominira v Vita activa), druga pa metoda fragmentarne historiografije, ki izvira od W. Benjamina. Tiste recepcije H. Arendt, ki so sklepale predvsem na osnovi prve metodologije, so jo proglasile za antimoderno in grško-nostalgično mislico. S tega stališča S. Benhab-ib potem v drugem delu knjige problematizira predvsem “metodo” razlikovanja pri H. Arendt (“The Art of Making and Subverting Distinctions: With Arendt, Contra Arendt”), ki je sicer v vseh njenih delih, pa spet najizraziteje nastopa v tekstih, kot sta The Human Condition in On Revolution (tudi v On Violence, ki pa je S. Ben-habib ne omenja preveč). Prav “razlikovanje” naj bi najbolj odsevalo “fenomenološki esen-cializem”: zaradi te komponente v svoji misli naj bi H. Arendt zapadala v “kategorične poenostavitve, ki strmijo v nas s strani Vita activa” (str. 128) in so v nasprotju z “zgodovinsko kulturnimi analizami”. Avtorica zato predlaga “alternativno branje”: ne branje tekstov H. Arendt, kot da gre za hei-deggrovske fenomenološke opise, temveč koncentracijo na njeno “politično sociologijo javne sfere in neposrednih združenj” (str. 55) v toc-quevillovski maniri. Po mnenju S. Benhabib je glavni problem tako Totalitarizma kot večine drugih del H. Arendt to, da ga je mogoče brati kot “fenomenološko ontologijo izolacije” (str. 69), kot “zgodovino propada” (Verfallsgeschichte) javnosti. To je pravzaprav osnova kritike S. Benhabib v zvezi s celotno mislijo H. Arendt. Fenomenološki esencializem, ki po njenem veje iz nekaterih del, predvsem pa iz Vita activa, je glavni problem, ki ga je treba, če Hannah Arendt nočemo razumeti kot antimodernistke, nekako eliminirati. Treba bi se bilo osredotočiti predvsem na pozitivno plat, tako rekoč na refleksijo nastajanja številnih združenj “civilne družbe”, če hočemo, “da bo delo H. Arendt plodno za analizo sodobnih pogojev” (ibid.). To nam omogoči tudi branje Hannah Arendt kot moderne teo-retičarke. Avtorici pričujoče recenzije sicer nikakor ni jasno, kako je Totalitarizem mogoče brati kot “politično sociologijo javne sfere”. Totalitarizem namreč je tekst, ki kaže predvsem Čitalnica 403 recenzije propad ne le javne sfere “na sebi”, temveč predvsem (nacionalne) države in njenih institucij pod vplivom množičnih (družbenih) gibanj in socialnih osvajanj, tako rekoč “civilne družbe”, ki stopi na mesto oblasti. Je svojevrsten “fragmentarni narativ” (Benhabib), ki kaže na možnost konca politike, česar nas je lahko strah. Zdi se, da z izbrisanjem te komponente pri H. Arendt, ki je skozi vse svoje tekste opozarjala na nevarnost izginotja politike (res je, da so opozorila polna neprijetnih katastrofičnih projekcij), izgubimo pomembno dimenzijo njene misli. Pri S. Benhabib je mogoče zaznati določeno neobčutljivost za nevarnost “izgube” javnosti in politike: zdi se, da je razlog predvsem določena vera v strukture, v javnost kot samore-producirajočo se strukturo, ki ne more izginiti. Omenjeni metodološki razcep S. Benhabib analizira predvsem na primeru pojma delovanja in pojma javnega prostora. Delovanje pri H. Arendt ima dva pomena: analizira ga po eni strani kot “agonalno”, kot velika dejanja posameznikov in ‘razkrivanje osebe v besedi in dejanju’ (elitistični koncept), po drugi pa komunikativno, ali kot to imenuje S. Benhabib, “nara-tivno”, kot tisto, kar nastaja iz spleta odnosov med ljudmi, njihovih zgodb in česar so sposobni tudi navadni državljani, ne samo heroji (demokratični koncept). Za Seylo Benhabib je prav “narativna” akcija pomembnejša, saj pomeni “invencijo”, ni razkrivanje “že dane identitete” in je tudi pogostejša, dogaja se vsak dan med ljudmi. “Agonalna” akcija je le razkritje obstoječega in je redka (prim. str. 123-130), prav zato dobro služijo izjemni primeri iz stare Grčije. Tu naj bi pri H. Arendt znotraj pojma delovanja obstajalo temeljno nasprotje med esencialnim : konstruiranim, ki izhaja iz razcepa med metodo fenomenološkega esencializma in fragmentarne historiografije. Nasprotje pa naj bi se kazalo tudi v drugih izpeljavah: v njenem dojemanju “javnosti”, v njenem lociranju človeških dejavnosti. Javni prostor, tako S. Benhabib, je potreben le za “velika dejanja”, narativna akcija pa lahko poteka tudi brez njega, v privatnem in intimnem. Če agonalno, esencialitično pojmo-vano delovanje postavimo v drugi plan in delo- vanje razumemo predvsem kot narativno konstruirano “komunikacijo”, potem se nam odpre možnost redefinicije cele vrste togih meja, ki naj bi jih postavljala H. Arendt med socialno in politično, med javno in zasebno, med delovanje in ustvarjanje, med oblast in nasilje itd... Hkrati se tak koncept delovanja lahko poveže z demokratično legitimacijo, z normativnim projektom kolektivnega odločanja in razsojanja. In nenazadnje: če delovanje razumemo tako, potem javnost pravzaprav ne more izginiti, saj postane skorajda nekakšen “fantom”, ki se preprosto “preseli” ali prestrukturira, ki se vedno pojavi tam, kjer ga najmanj pričakujemo, ter lahko zraste tudi iz privatnega in intimnega. Vendar se zdi, da se tu odpre neka zanka, v katero zapade S. Benhabib v svoji dobronamerni reviziji misli Hannah Arendt. Na eni strani je res, da je prav komponenta delovanja, ki jo poudarja kot pomembnejšo za sodobno razumevanje misli H. Arendt, tista, ki rešuje marsikatero zagato pri mišljenju cele vrste gibanj, politik in iniciativ, ki smo jim priče v zadnjih tridesetih letih, predvsem tako imenovanih “politik identitet”. Rešuje problem “vključevanja” številnih tematik v “sfero političnega” in na neki način odpre možnosti, da postanejo politične tudi vsebine, ki znotraj tradicionalne hierarhije to niso mogle biti (denimo vprašanje nasilja v privatnem, vprašanje spolnega razmerja itd...). Vdihniti novo življenju fantomu javnosti v sodobnih pogojih zahteva transgresijo in ponovno zarisovanje vseh meja, ki jih je Arendt zarisala med politično in socialno, med administrativno in legalno (str. 210). Po drugi strani pa se izpostavi nek drug problem: naj se nam zdi še tako odlično, da se odpre ta možnost “razpiranja” struktur, premeščanja dejavnosti, transgresiranja meja itd..., če odmislimo tako imenovano “agonalno” delovanja, ki jo vidi H. Arendt v “razkrivanju osebe”, v tistem izjemnem, ki pripade vsakemu posamezniku kot “možnost”, ali ne predpostavljamo nekega avtomatizma javnosti in politike, ki se dogaja skozi “komunikacijo”, “nara-tiv”, prepletanje zgodb itd... Ali s tem ne zabrišemo ravno tega, pred čemer je H. Arendt svarila in kar je bil po njenem eden od elementov za nastanek totalitarizma: da namreč ljudje vedno delujejo kot 404 Čitalnica recenzije enkratna bitja in prav z delovanjem pokažejo, “kdo so”. Res je, da dandanes javnost lahko deluje anonimno, desubstancializirano, za kar pledira S. Ben-habib pri svojem poudarjanju Habermasovega koncepta, toda ali gre res za tako totalno prestrukturiranje, da vprašanje, “kdo” deluje, več ni pomembno? Zahteva po tem, da se javnost “desubstan-cializira”, je spričo poudarka na strukturnih spremembah javnosti pri S. Benhabib razumljiva. Vendar s tem, ko premakne poudarek na kolektivno razsojanja in odločanje in pomembnost normativnih konceptov za to, da bi demokracija (rikcija) lahko funkcionirala (razosebljanje koncepta), zanemari tisto dimenzijo misli H. Arendt, ki je tako zelo pomembna kot “varovalka” pred “glajhšaltanjem”: osebno odgovornost. In hkrati: Ali ni tudi za “politizacijo” vsakdanjosti (tisto, kar počne denimo feminizem) potreben pogum in razkritje? Branje misli Hannah Arendt, ki nam ga predstavi Seyla Benhabib, je po svoje izredno inova-tivno in učinkovit odgovor nekaterim drugim modernističnim kritikam. Žal je razmerju med javnim, privatnim in intimnim, ki bi ga bilo mogoče mnogo širše tematizirati, posvetila le kratek sklep zadnjega poglavja. Kljub temu inova-tivnemu branju se zdi, da je njen pristop s tem, ko zareže v njeno misel fundamentalni razcep in potem pledira samo za “eno stran” oz. en vidik njene misli, preveč enostranska. Obenem smo ob branju soočeni z nekim paradoksnim momentom, ki je sicer kot način podajanja zelo učinkovit. Zdi se, da S. Benhabib izostri kritiko do H. Arendt v številnih že kritiziranih točkah, da bi jo potem pred to isto kritiko na neki način, s svojim branjem mest, ki dokazujejo, da ima H. Arendt tudi drugačne uvide, varovala. Primeri so denimo trditve, da imajo dejavnosti pri H. Arendt togo določena mesta ali strogo zamejene vsebine, kar ne drži. To me spominja na tiste matere, ki očeta najprej pripravijo, da otroka natepe, da bi ga potem lahko crkljale. Tako je knjiga pravzaprav svojevrstna obramba H. Arendt, vendar, če rečemo v jeziku S. Benhabib, nekakšna nejevoljna obramba. 1 V slovenščino je bil preveden njen članek o konkretnem in posplošenem drugem iz leta 1987 v Problemih 4-5/1995, let. XXXII, str. 139-164, v katerem je tudi že precej “arendtovskih” nastavkov. Darij Zadnikar Hannah Arendt in Heidegger brez Jaspersa Dana R. Villa: Arendt and Heidegger - The Fate of the Political Princeton University Press, Princeton 1996, 329 str., 3.547,00 SIT. Hannah Arendt je ena od tistih teoretskih osamelk, katerih delo ni nikoli imelo tolikšnega odmeva, da bi jo lahko imeli, kljub vsej njeni izvirnosti, za začetnico kakega filozofskega gibanja. Kljub temu pa zasledimo močne vplive njenih teoremov na tako slovite sodobnike, kot je naprimer Jürgen Habermas. Vpliv Arendtove je gotovo širši, kot bi lahko sklepali zgolj iz sklicevanj na njeno ime. Ne zaradi uporabnosti njene izvirne misli, temveč tudi zaradi akademske poštenosti smo dolžni razbrati sledove njene politične teorije v današnjih razpravah, ki segajo od redefinicij narave človekovega delovanja do komunitarističnih afirmacij skupnega dobra. Slovenski prevod Vite active, ki je eno od temeljnih del Hanne Arendt, bo omogočil, da se razširi krog tistih, ki so sposobni razbirati, pa tudi Čitalnica 405 recenzije uporabljati njene teoretske nastavke v sodobnih konceptualizacijah politike. Vendar pa se hkrati odpira naloga razbiranja niti, ki so pletle njeno teoretsko misel. Ta naloga je tembolj pomembna (in zanimiva), ker Arendtove ni mogoče enostavno uvrstiti v kako od sodobnih politično filozofskih smeri, kar bi vsaj navidez olajšalo dešifri-ranje njenega dela. Četudi veliko dolguje Jasper-su in Heideggerju, je ne moremo uvrstiti med fenomenologe, in čeprav njena teorija deloma spominja na Benjamina in Marcuseja, je ne mešamo s frankfurtovci. Mogoče pa ji je prav ta drža osamelke, ki je samo-stojna, omogočila, da misli in razgalja kot totalitarizem zgodovinske vihre, ki so razkrajale evropski um. Biti ženska v moškem poklicu in biti Judinja v nemški filozofiji! Odnehati ali ostati, kot ena redkih tam, kjer so preostali redki, ki so bili sploh sposobni misliti totalitarizem! Ne glede na to, ali so bili k temu še Judje, ali pa ženske. Dobro izhodišče za razbiranje misli Arend-tove je knjiga Dana R. Villa, docenta politične znanosti, Arendt and Heidegger - The Fate of the Political, ki jo je letos natisnila založba Princeton University Press. Knjiga se na zelo sistematičen način ukvarja z dvema temeljema misli Arendtove: Aristotlom in Heideggrom. V prvem delu (Arendt’s Theory of Political Action) je obdelano njeno privzemanje Aristotlovega ločevanja življenja v oikia, kjer s poiesis (produktivnimi dejavnostmi) ohranjamo svoje življenje in delovanja v polisu, kjer s praxis (dejavnim normativnim življenjem) sooblikujemo politično skupnost. Na tej osnovi Arendtova vpelje ločitev med delom, ustvarjanjem in delovanjem, kjer na temelju tega zadnjega (še vedno na Aristotlovi sledi) izoblikuje idejo samozadostnosti in človeške izjemnosti politike. V tem kontekstu se zariše tudi kritični kontrast med to teoretsko dediščino in procesom moderne, kjer homo faber izrine aristotlovsko politično žival. Po Arendtovi je to izginjanje političnega temeljna grožnja bistvu človeške eksistence, ki se je v dvajsetem stoletju pokazala kot totalitarizem. Avtor sicer omeni, da takšna kritika instrumentalizacije sveta sledi Webrovim analizam procesov modernizacije, prezre pa podobne elaboracije, ki so jih skoraj istočasno opravili Adorno, Horkheimer, Marcu-se in drugi. Za ameriško okolje je morebiti res bolj zanimiva kritika moderne v kontekstu post-modernizma in postmetafizične misli, vendar je šolsko obnavljanje Aristotla slab nadomestek za nepoznavanje Sloterdijka, Habermasa in drugih relevantnih avtorjev. Pri obravnavi Aristo-tlovega vpliva na Arendtovo je v maniri šolskega nizanja idej zanemarjen zgodovinski kontekst, ki je vir prave analogije v njunem delu: tako kot njegovemu učitelju, je tudi Aristotlu motiv politične filozofije “nemogoča” naloga rešitve polisa. Če prezremo to, da sta tako Aristotel kot Arend-tova živela v rušečem se svetu, potem nam preostane le površna interpretacija, kjer je Arend-tovi polis nekakšen regulativni ideal, ob katerega meri nepolitično sedanjost. Villa v svoji knjigi, kljub tej površnosti, zavrača tiste, ki Arendtovi očitajo romantični utopizem, pri tem pa zelo domiselno razkrije logiko obračanja Arendtove k antiki s pomočjo Benjaminovih in Heideggro-vih premislekov spominjanja, pozabe in razmerij do tradicije. Ob koncu prvega dela avtor pokaže na navezavo njenega koncepta perfor-mativnosti političnega delovanja, ki ni utemeljeno v kakšnem “bistvu” (npr. marksistični “ekonomiji”), z Nietzschejem in njegovim anti-metafizičnim mišljenjem “estetizacije” politike. Ta del knjige tvori uspešen prehod k uresničitvi dveh namenov: eden je vsebovan v drugem delu knjige (Arendt and Heidegger) in obravnava vpliv Heideggra na politično filozofijo Arend-tove, drugi pa je vsezkozi prisoten motiv, da se Arendtova prikaže kot izrazito postmoderna in postmetafizična avtorica tj. sodobna, če že ne kar modna avtorica. Arendtova se, po mnenju Ville, obrača k Hei-deggru zato, da bi skozi njegovo dekonstrukci-jo zahodne filozofije odkrila izvor antipolitičnih predsodkov, ki so to kulturo peljali v totalitarizem. Pri tem je avtor previdnejši kot pri Aristotlu, saj je očitno, da bi se Heidegger ne mogel strinjati z večino izpeljav Arendtove, pa čeprav mu je zasebno bila še takšna inspiracija. V ameriškem okolju pa je Heidegger še preveč (tako kot pri nas premalo) v zavesti kot nacistični rektor. Zato je tudi jasno prikazano, kako Arendtova povza- 406 Čitalnica recenzije me Heideggrove (in Nietzschejeve) antimetafiz- Hanne Arendtove. Na našo srečo ji v njenih ične nastavke, ne da bi zašla v njegove, nikoli do osebnih in zgodovinskih okoliščinah ni bilo na kraja domišljene, politične blodnje. Tretji del voljo nič drugega. Tudi sama je rekla, da se je (The Critique of Heidegger’s Philosophical Pol- odločila med filozofijo in tem, da se vrže v reko. itics) poskuša prikazati “negativno” oz. kritično Knjiga Dana R. Villa res prezre marsikaj, je pa plat prisvajanja in preseganja Heideggra pri kljub temu primeren uvod v študij Arendtove. Še Arendtovi. Pri tem, po mojem mnenju, Villa pre- zlasti je priporočljiva za filozofsko nepodkovane cenjuje Heideggrov pomen za delo Arendtove. bralce, saj jim na enostaven in sistematičen Po vsej verjetnosti zato, da bi jo prek njegove način predstavi vpliv Aristotla in Nietzscheja, še karizme pokazali kot “postmoderno” in “post- zlasti pa Heideggra, ki zna biti za takšne bralce metafizično” avtorico. Vpliv fenomenologije je precej trd oreh. Brez teh (in še koga, ki jih Villa, nedvomen, vendar se vsiljuje vprašanje, zakaj je kot že rečeno, prezre) pa ostane razumevanje tu povsem zamolčan Jaspers. Njegov vpliv in Arendtove zgolj površinsko. dialog z Arendtovo je segal od njenega štirinajstega leta (!) do njegovih poznih let in je vsaj toliko pomemben – če ne več – kot Heidegger! Razen nekaj uvodnih pripomb o Habermasu in krajših omemb Adorna in Horkheimerja ter pripomb o tem, ali je neoaristotelizem Arend-tove mogoče umestiti v komunitaristično kritiko liberalizma, se Villa ne trudi z umeščanjem Are-ndtove v kontekst sodobne filozofije in politične teorije. Zlasti zanimivo bi bilo premišljevanje njene teorije v kontekstu Beckovega pojmovanja rizične družbe, saj je na tem primeru očitno, da je delitev na oikos in polis ter poiesis in praxis neproduktivna. Filozofska striktnost pojmovanja političnega nas lahko zapelje k temu, da kot prava politična vprašanja razumemo le gola konstitucionalna vprašanja, medtem ko so ekološke in tehnološke dileme del “družbene” nuje in v osnovi nepolitične. Čeprav se je Arendtova distancirala od filozofije, zlasti zaradi njene kontemplativnosti in neprizadetosti ob “umazani” kvazipolitični dejanskosti, je njena politična misel vendarle ohranila velik del filozofske “neuporabnosti” in “utop-ičnosti”. Njena teorija ne meri k obnovi političnega v smeri institucionalnega preoblikovanja pototalitarnih družb. S prebujanjem političnega jedra človekovega delovanja ter s prebujanjem spomina na polis, ameriško revolucijo ipd. poskuša zbuditi politično kulturo, ki bo vsaj z močjo nekaterih v množičnih družbah našega stoletja ohranila upanje na svobodo kot telos politike. Ta politična kultura je brez dvoma bolj kot njena politična teorija vplivala na aktivizem Čitalnica 407 recenzije Andrej Klemenc Enotni evropski energetski bazar? Gotelind Alber/Uwe Fritsche: ENERGIE REPORT EUROPA - Daten zur Lage; Ein Binnenmarkt fuer Energie?; Strategien fuer eine europaische Energiewende; S. Fischer Verlag; Frankfurt/M.: 1991, 233 str. Še ena v seriji izvrstnih knjig, s katerimi je znameniti freiburški “Oeko-institut” v začetku 80. let, ko je objavil prve kritične in s podatki iz Nemčije in Francije podprte ekonomske študije o dejanski “gospodarnosti” jedrskih elektrarn, utemeljil tako rekoč nov žanr v publicistiki. Prelomil je z mogočno nemško tradicijo objavljanja debelih akademskih “špehov” na eni strani in s spieglov-skimi žurnalističnimi “popular science” prebavl-janji akademizma, ki so sicer kritični do referenčnega materiala, a v esejističnem patosu, ki ga včasih zanese v bombastičnost rumenega tiska, lahko vznemirijo in pretresejo javnost, komajda pa lahko služijo kot legitimacijska referenčna točka, na katero se opirajo in sklicujejo okoljske državljanske iniciative. 408 Čitalnica Knjižnih izdaj rezultatov strokovnega dela inštituta, ki se je v sredini 80-ih razdelil na freiburški in darmstadski del, ne pišejo za to specializirani “predelovalci” suhoparnih in hiperkomplesnih strokovnih študij, ki jih vse prerado zanese v drastično nabreklost (postmoderne) metafore, ampak kar sami avtorji študij. Zato so pisane sistematično, v klenem, a ne suhoparnem jeziku, in opremljene s pravo mero preglednic, grafov in skic na pravih mestih, tako da nikoli ne prekinejo naracijskega toka, ampak so njegova ilustracija tako v prenesenem (grafično-oblikovnem) kot tudi dobesdenem pomenu. Takšna je tudi knjiga, o kateri je beseda. Osrednja tematika knjige, izdane v nevro-tično-evforičnem pričakovanju “Evrope 92”, je (kot pove že eden izmed podnaslovov) nastanek enotnega EU-ropskega energetskega tržišča. Prikazane so globalne strukturne razlike v energetiki držav Evropske zveze, ki je leta 1989 s svojimi 6,5 odstotka svetovnega prebivalstva porabila 13 odstotkov svetovne porabe primarne energije. V posebnem poglavju je obdelan tudi položaj in perspektive vzhodnoevropskih držav, kjer pa boste zaman iskali tako rajnko SFRJ kot Slovenijo. Razlike med posameznimi državami, tako na splošno kot tudi glede na različnost gospodarskih struktur in geografskega položaja, so prikazane za vsako državo posebej v posebnem dodatku na koncu knjige, ki je še posebej bogat s preglednicami. Grobo so predstavljene tudi ključne razlike v institucionalnih dizajnih energetskih aren posameznih držav članic. Morebiti je šibka točka knjige prav pravniško omejen prikaz sistemske ureditve energetske institucionalne ureditve (polity) po državah, ki bi metodološko ne zdržal kriterijev primerjalne analize sistemov. Toda za kaj takega bi bila verjetno potrebna posebna knjiga, ki pa bi bodisi nujno “šepala” za podhranjenostjo glede sistemskega prikaza energetskega sektorja bodisi po obsegu prestopila vse spodobne meje v svojem žanru. Akcijski triler pač ne more trajati tri ure ali več. Kot že rečeno, je osrednje vprašanje knjige enotno evropsko tržišče z energenti, energijo in energetskimi storitvami in posledice, ki iz tega izhajajo za (v prvi vrsti, a ne izključno) državljane recenzije držav evropske (takrat še) dvanajsterice, predvsem kot okoljsko senzibilne posameznice/ke. Kaj nam prinaša zmagoslavje tržnih sil pod poveljstvom bruseljskega multinacionalnega administrativnega generalštaba? Avtorja začneta s pesimističnim prikazom energetike Evropske zveze v letu 2010: 2500 milijard kilovatnih ur elektrike, od tega več kot tretjina iz 160 jedrskih reaktorjev, ki zahtevajo vedno več polvojaško zaščitenih transportov in stoletja nadzorovanega skladiščenja radioaktivnih odpadkov. Gradnja nukleark, tako je argumentirano v poglavju o možnostih izstopa iz uporabe jedrske energije, bi zaradi svoje kapitalske intenzivnosti nujno pomenila pomanjkanje sredstev za varčevanje in racionalno rabo z energijo ter tako posledično prispevala k ohranjanju emisij CO , glavnega povzročitelja tople grede. 2 Vedno bolj poceni elektrika za vedno večje industrijske koncerne, ki proizvajajo vedno več blaga, ki zahteva vedno več transporta, ki povzroča vedno več hrupa in ki zahteva vedno več cest in železnic, ki zahtevajo vedno več goriva, itd. Ekobilanca: poleg že omenjenega prirastka radioaktivnih odpadkov tudi porast emisij CO za več 2 kot 20 odstotkov, kar je v popolnem nasprotju z ratificiranim montrealskim protokolom, ki obratno predvideva zmanjšanje emisij iz leta 1990 za 20 odstotkov, da o novih koridorjih “štromautobanov” in njihovem vplivu, če ne drugega na krajino, niti ne izgubljamo besed. Devize evrokratov so iz znanega arzenala industrijskega oboroževanja: delitev dela, racionalizacija, proizvajati tam, kjer je najceneje, v čim večjih količinah v čim večjih objektih, zmanjševanje stroškov zaradi ostre konkurence v proizvodnji in prenosu. Veliki porabniki elektrike (in tudi plina) bodo lahko zakupili proizvodne kapacitete ali sklenili dolgoročne pogodbe o dobavi praktično kjer koli (t. i. Third Party Access pravilo), prenosna podjetja pa jim morajo omogočiti uporabo svojih omrežij (t.i. Common Carrier pravilo). Določila so začela veljati letos poleti. Ugovor avtorjev je, da gre obenem za preveč in za premalo trga. Za preveč trga, ker sočasno z možnostjo svobodnega nakupa in prodaje energije, nakupa proizvodnih kapacitet in zakupa prenosnih omrežij niso harmonizirani niti pogoji kalkulacije cen, kaj šele socialni in okoljs-ki makrorobni pogoji energetskega tržišča. Bolj kot za tak moderni trg gre za tržnico, na kateri se kupuje in prodaja pod budnim nadzorom tržnih inšpektorjev (in je oznaka “bazar” kljub temu prehuda), ki pa se ne morejo vtikati v to, koliko cene dejansko odsevajo stroške, koliko pa so zaradi minulih neposrednih in sedanjih posrednih mehanizmov subvencioniranja politični instrument vlad za doseganje strateških ciljev. Danci se tako bojijo, da bi podcenjena francoska nuklearna elektrika, katere razvojne in implementacijske stroške je v celoti pokrivala država, uničila njihov, na komunalnih javnih ne-profitnih podjetjih zgrajen energetski sektor, ki mu je uspelo doseči nizke cene elektrike ob zelo dobrih okoljevarstvenih rezultatih in participaciji prebivalstva. Harmonizacija pravne regulacije je torej odpovedala že pri vprašanju kriterijev oblikovanja cen. Konec koncev torej vendar bazar, čeprav z žandarjem. Toda avtorja se ne zadovoljita le s prikazom nepopolnosti trga ener-gentov. Premalo trga jima pomeni predvsem pomanjkanje političnih in pravnih okvirov za trg energetskih storitev. Zakaj sploh megalo-manski tržni prostor za špekulativne manevre veledobave energentov, če pa potrošnik ne bo imel na voljo možnosti realistične opcije, da pod transparentnimi pogoji investira v alternativne načine zagotavljanja svojega energetskega standarda? Vendar avtorja nista zakleta ideološka nasprotnika trga in Bruslja. V devetem poglavju svojo v petem poglavju artikulirano kritiko dopolnita s predlogi Bruslju, ki imajo takšno prioriteto: a) vpeljavo širših in strožjih okoljskih standardov in standardov efektivnosti, ki bodo po nekem časovnem obdobju veljavni tudi za že zgrajene objekte, v celotni skupnosti; b) vzpostavitev najnižjih skupnih davkov na porabo in dodano vrednost po nosilcih energije; c) izdelavo pravnih predpisov glede transpa-rentnosti stroškov (in ne le cen), ki bodo enakopravno obravnavali tako opcije na stra- Čitalnica 409 recenzije ni ponudbe kot opcije na strani povpraševanja, ter spremembo statusa že obstoječih priporočil glede oblikovanja cen v obvezujoče predpise, ki bodo vsebovali spodbude za racionalno rabo energije; d) podaljšana pravica do nacionalnih posebnosti v smislu doseganja okoljskih ciljev. Vsi ti ukrepi, zlasti pa načrtovanje po metodi najmanjših stroškov (LCP), in okoljski davki so skupaj z analizo njihovega dometa natančneje podani v nadaljevanju poglavja. Kot se glasi deseto, zaključno poglavje, bi bilo potrebno energetsko politiko EU postaviti z glave na noge. Harmonizacija norm, davkov in standardov naj ne bi vodila k energetskemu “glajhšaltungu”, temveč omogočila decentralizacijo energetskega planiranja, podjetništva in politike na raven lokalnih skupnosti in regij, ki bi bile po mnenju avtorjev najbolj sposobne oblikovati integrirane, v pozitivne sinergetske učinke (izkoristek odpadne toplote, uporaba lokalnih virov, zmanjšanje transportnih obremenitev, ohranjanje delovnih mest, soudeležba prebivalstva) usmerjene politike. Tak “salto mortale” pa bo EU uspel le, če bo odpravila svoje “primanjkljaje v demokraciji” in sprejela kot partnerje v političnem dialogu poleg industrijskega lobija, sindikatov in nacionalnih vlad tudi regionalne strukture in oblikujoči se evropski okoljski lobi. Tak obrat bi, tako upata avtorja, odprl produktivne nastavke za drug, v luči globalne energetske odvisnosti in globalnih posledic prav tako pomemben dialog, ki je že nekaj časa v slepi ulici. Dialog med severom in jugom. Čeprav je knjiga v kontekstu aktualnih dogajanj v EU in okoli nje glede na letnico izida že nekoliko zastarela, je še kako aktualno čtivo tudi za tiste, ki jih energetika in ekologija ne zanimata prav posebno, bi pa radi v aktualni pro et contra evropski medijsko-politični zmešnjavi našli nekaj orientacijskih točk za trezen in kritičen razmislek. Knjigo lahko najdete v knjižnici Fakultete za družbene vede v Ljubljani. 410 Čitalnica Andrej Klemenc Energetika po meri energetskega establi{menta Komisija svetovnega energetskega sveta (WEC Commission): ENERGIJA ZA JUTRIŠNJI SVET - sedanje stanje, mo`nosti in pot do uresni~enja; Slovenski odbor Svetovnega energijskega sveta, prevod: Milan Osredkar; Ljubljana: 1994; 292 strani. “Generacija, ki sedaj hodi v šolo, bo zelo verjetno doživljala globalne spremembe rabe energije. Najti bo morala odgovor na vprašanja, kot so, kako urediti promet brez nafte; ali je rešitev res v elektriki, katere delež vztrajno raste tudi v najrazvitejših državah in je vse bolj nepogrešljiva podlaga sodobnih informacijskih in upravljalskih orodij; kaj si zemljani lahko privoščimo glede kvalitete svojega življenja in kaj kvaliteta življenja za človeka sploh pomeni? Ali se mora res ves svet ravnati po merilih današnjih razvitih? Ali ni pravo vprašanje za vsakega od nas, kako narediti več z manj, vendar česa?” recenzije Tako je v uvodu v zbornik, v katerega je svoje “inpute” prispevalo več kot 500 ljudi, ki so v treh letih sestankovanj, razpravljanj in potovanj potrošili pet milijonov ameriških dolarjev, zapisal predsednik Slovenskega odbora tega “me-gazdruženja” Natan Bernot. Kot urednik zbornika je tudi najzaslužnejši za njegov (hiter in kakovosten) prevod v slovenščino, ki ga je zaupal dr. Milanu Osredkarju. Kljub megakolektivnemu “avtorstvu” (o kakršnem koli avtorstvu v klasičnem pomenu seveda ne more biti govora), ki bi mu verjetno težko našli primerjavo, je zbornik pregleden in razumljiv. Predvsem je zgledno tehnično urejen in sploh na visoki ravni knjižnega izdelka, brez nepotrebnega okrasja in luksuza, a opremljen s številnimi preglednicami, skicami, grafi in inser-ti v hipertekstu, ki olajšajo tako branje kot razumevanje. To so verjetno omogočili številni sponzorji, kar kaže na to, da je tudi slovenski odbor te že leta 1924 ustanovljene mednarodne nevladne neprofitne organizacije, ki združuje (energetsko) industrijske panoge, vlade, strokovne organizacije in posameznike iz 100 držav, ena od institucionaliziranih oblik energetskega lobi-ja (beseda ni mišljena v pejorativnem, temveč v analitičnem pomenu klasifikacije oblik delovanja interesnih skupin). Knjiga je razdeljena na štiri dele: Energija v svetu do leta 2020, Gledanja in prioriteta po zemljepisnih območjih, Program uresničevanja in Epilog. Prikaz vsakega dela je težka naloga, saj bi bilo treba ekstrahirati že tako ali tako zelo zgoščene informacije. V drugem delu je celotni Zahodni Evropi (kamor je umeščena – presenečeni boste – ne le Slovenija, ampak kar celotno nasledstvo SFRJ) posvečeno pičlih 6 strani. Ne trdim, da tak “svetovni pogled” na energetski položaj in perspektive ni primeren. Celo obratno – pluralnost, ki mu je v izhodišču pri obravnavanju sveta, izogibanje poenotenju vseh perspektiv v imenu nekega Človeštva, pazljiva skrb za očitne razlike ob težnji, da se kljub vsemu podajo splošne ugotovitve, sklepi in priporočila, je prej prednost te knjige. Pri tem gre za metodološko širino in svobodo, ki je vsaj do sedaj med domačimi energetskimi mojstri nismo bili deležni ravno v obilju. Knjiga se izogiba poenotenju sveta s pomočjo kake vsemogočne metodologije, kar jo odlikuje pred marsikaterim poročilom ozeen-ovskih strokovnih služb in odborov. Ne le da so prioritete različne za vsako “svetovno regijo”, izgubila se je tudi vsaka sled poskusa njihovega enotnega rangiranja na neki metaravni, in tako je vsaka regija pravzaprav svet zase v okviru sicer enega sveta. Metodološko kaže knjiga presežek sodobne ekonomije nad klasičnim naravoslovjem, kar je vsekakor novost za “stanje duha” v slovenski energetiki, iz katere so bili v zadnjih letih “odideni” tako rekoč vsi makro-ekonomisti. Svet je sicer eden, ne pa tudi enoten, in specifičnosti razvitih industrializiranih držav, tranzicijskih držav in specifičnosti vsake posamezne države glede razpolaganja z energetskimi viri in njihove dostopnosti ter nenazadnje politične teže okoljevarstva zahtevajo zelo različne strategije in politike. Čeprav se knjiga obsežno ukvarja z varstvom okolja, ta tematika ni omejena le na (peto) poglavje knjige, pa tudi ne sprejema (germansko) evropocentričnega zornega kota okolje-varstva kot univerzalne svetovne prioritete št. 1, kateri bi se morali podrediti vsi svetovni akterji. Tabele, grafi in besedila v uokvirjenem tekstu nam v petem poglavju jasno predočijo osnovne parametre nevarnosti klimatskih sprememb, za njimi pa še Dodatek E s povzetki in izseki konvencije OZN o tej problematiki. Pri tem knjiga ostaja znotraj z ozeenovsko mašine-rijo doseženega konsenza, ki temelji na konzervativni (Ulrich Beck bi rekel “zgodnjemoderni’) akcijski premisi, da se z odločnim ukrepanjem lahko počaka, dokler niso znanstveno nedvoumno (trda varianta) ali pa vsaj konsenzualno (mehka varianta) dokazane tako vzročno-po-sledične povezave (v danem primeru med antropogenim CO in segrevanjem ozračja) 2 kot tudi učinkovitost predvidenih ukrepov. To konzervativno stališče danes vneto napadajo ne le okoljske NVO, ampak (med drugimi) tudi teoretiki “rizične družbe” in pristaši “teorije kaosa”. Prvi z argumetom, da si, soočeni z možnimi ireverzibilnimi posledicami, enostavno ne smemo več privoščiti časovnih stroškov (od poli- Čitalnica 411 recenzije tikov zaželenega) luksuza nedvoumnih znanstvenih odločitev (ki jih vsaj od obdobja veljavnosti Popprovega načela falsifikacije v filozofiji znanosti ne more biti več), drugi z dokazovanjem, da zaradi “metuljevega efekta” ne moremo relativno skromnega deleža antropoge-nih plinov tople grede obravnavati kot izgovor za zavlačevanje z nujnimi preventivnimi ukrepi. Še glede nekaterih stvari v knjigi bi kazalo biti previden. Ne toliko glede problema, katera država (oz. koliko) bi sodila bolj v to ali bolj v drugo regijo, čeprav prav enotna umestitev naslednic nekdanje Jugoslavije v predal Zahodne Evrope (verjetno zaradi dejstva, da je bila SFRJ članica zahodne interkonekcije UCPTE) kaže na upravičenost takšnega vprašanja, saj bi tudi Slovenijo glede na diagnoze stanja, rangiranje problemov in prioritet ter glede na (zanjo) veljavna priporočila lahko v najboljšem primeru umestili “negdje izmedžu” Zahodne ter Srednje-in-Vzhodne Evrope. Toda če se Slovenija res hoče umestiti tja, kjer bi rada videla, da jo vidijo drugi, potem se bo morala predvsem izogniti nevarnosti v neoliberalistične cunje našemljenih teženj po oblikovanju svojega elektroenergetskega sektorja v skladu s tehnološko učinkovitostjo kot vodilno diferenco. Bolj bistvena je pripomba druge narave: geo-energetskosistemske regije so na diskurzivni ravni homogeni akterji kljub vsemu enotne svetovne energetske politike. Kaj hočem reči? “Regije” so preveč abstrakten agregat, da bi jih bilo mogoče obravnavati kot akterja, tudi če ste pristaš geopolicy pristopa. Poleg tega so nekatere regije vzpostavljene kot relativno avtonomni in trajni sistemi, druge pa so regije v “tranziciji”, ki so opredeljene kot regije zato, ker jih tako vidijo drugi, ne pa ker bi same težile k temu, da se vzpostavijo kot politično konstituirani intradržav-ni okvir. Izposoja iz metodološkega repertoarja geopolitike je napačna in zavajajoča. V geopoli-tiki gre konec koncev za “tekmovanje civilizacij”, ne pa za tekmovanje v okviru globalnega bazarja, čeprav je prav tekmovanje za vire in energijo vodilni “lajtmotivov” geopolitičnega darwinizma. Navsezadnje imajo celo npr. relativno homogene regije (Zahodna Evropa npr.) veliko število relativno avtonomnih akterjev (od evrokratov do potrošniških združenj in lokalnih okoljskih NVO, če podam samo oba ekstrema), ki bodisi so bodisi niso vključeni v različne arene nacionalnih in intranacionalnih energetskih politik in delujejo na različnih ravneh po različnih logikah kolektivne akcije. Energetskopolitične arene prav tako stojijo v specifičnih konstelacijah z drugimi arenami in kljub svojemu velikemu pomenu, razen v državah OPEC, nikjer nimajo take teže, da bi bile zvezde stalnice, okoli katerih se vrtijo drugi planeti. Če bo bralec natančneje pobrskal po rubriki, bo v njej našel, upamo, prepričljiv prikaz, da je, vsaj kar se Evropske zveze tiče, pogled energetskega establišmenta na energetsko politiko samo ena od (vsaj) dveh argumentacijsko dodelanih alternativ za dosedanjo z državnim protek-cionizmom in monopoli ograjeno politiko, ki upoštevata možnosti nadaljnje osvoboditve (Nemci bi rekli “Freisetzung”) opcij. Vendar s ključno razliko: medtem ko je opitimalizacija opcijskih naborov, se pravi kritje stroškov koordinacije in usoglašanja med opcijami, v prvem primeru preneseno na inštance zunaj energetskega subsistema, pa opcijski okvir komunali-zacije energetske politike omogoča možnost neprisilnega usoglašanja in koordinacije energetskega sistema ob pogoju zmožnosti njegovega lastnega racionalnega samoomejevanja. Ta druga možnost, ki zahteva politično preoblikovanje energetskih aren in ne le spremembo in ekologizacijo robnih pogojev trga, pa daje znotraj energetskega establišmenta priložnost do sedaj strukturno blokiranim ali celo izključenim akterjem, ki bi bili zmožni videti regije kot specifične omejitve in prednosti fizičnega prostora, v katerem se odvijajo ekonomske igre in kulturne zgodbe, in ne le kot združbe regionalno specifičnih homooeconomicusov v boju za redke vire. Da gre za “internacionalo energetske industrije”, ki se trudi z “globalizacijo” zagotoviti nadaljnjo eskalacijo in diverzifikacijo energetskih opcij, je iz diskurza več kot očitno. In kot vsaka prava inter-nacionala tudi ta potrebuje svojo mero zaupanja v to, da je izvrševalec objektivnih, zgodovinsko neizbežnih procesov. Vendar v nasprotju z “inter- 412 Čitalnica recenzije nacionalo” brezprizivnih zagovornikov svobodne domačih kvazikapitalistov in njihovih tujih poma-trgovine, globalizacije in deregulacije “svetovni gačev. energetski lobi” priporoča selektivno politiko in To, da v omenjeni knjigi ni dodatka, ki bi obrav- ne le dopušča, temveč celo izrecno podpira dr- naval ključne dileme slovenske energetike, niti le-žavno regulativo in se v najboljšem primeru zav- te niso vsaj omenjene v predgovoru k slovenski zema za postopno deregulacijo, povezano z opu- izdaji, bi bilo mogoče oprostiti, če bi (kasneje) po-ščanjem neposrednega državnega intervencio- tekala živahna javna strokovna publicistična de-nizma, značilnega zlasti za regiji Skupnosti neod- javnost glede dilem, povezanih s pripravo (finan-visnih držav in Srednjo-in-Vzhodno Evropo. To je čno supertežkega) t. i. nacionalnega energetske-razvidno že na začetku knjige v povzetku objavl- ga programa. Toda tudi če prevod te knjige lahko jenih priporočil in sklepov (glej str. 33), kot tudi iz služi kot globalno mašilo za odsotnost javne be-celotnega tretjega dela, ki prinaša poglavje o sede o stvareh nacionalnega pomena, je še po-glavnih problemih ter sklepe in priporočila. Zato sebna odlika knjige v tem, da jo je mogoče brati lahko imamo “energetski establišment” v sedanji in uporabiti tudi proti intenci prekrivanja lokalnih konstelaciji povratka dezorganiziranega kapitaliz- dilem s perspektiviko globalnega. ma (Offe) vsaj potencialno za sogovornika, če ne v nekaterih primerih celo za zaveznika v prizadevanjih za “trajnostni razvoj”. Tako se zdi vsaj iz globalne perspektive. Iz lokalne perspektive je pogled nekoliko drugačen. Tu nič ne kaže na to, da bi se energetski establišment odpovedal svoji vlogi tistega, ki monopolno determinira ključne parametre odločanja v energetskih arenah. V tem grmu tiči tudi zajec metodoloških oz. diskurzivnih “kiksov”. Energetski establišment mora biti seveda slep za možnost, s katero se pod vprašaj postavljajo dogme, na katerih temelji njegov privilegirani položaj in institucionalni ustroj. Kljub svoji družbeni moči pa je v politični igri glede nadaljnje modernizacje družbe, ki mora najti rešitev za to, da po eni strani modernizira svoje podsisteme in jih reši iz primeža državnega inter-venconizma, po drugi strani pa mora paziti, da ne okameni v rigidnosti nezmožnosti intervencije zaradi enormnih stroškov koordinacije in usogla-šanja, ki jih nanjo prenašajo racionalnega samo-omejevanja nesposobni podsistemi. Vprašanje, ali bo energetski establišment zaveznik ali nasprotnik glede “trajnostnega razvoja”, je tako odvisno od tega, ali bo državi uspelo uveljaviti politično igro glede modernizacije samega okvira sektorskih modernizacij ali pa bo postala talec sektorskih modernizacijskih apetitov (lep primer: avtocestni program), tokrat pri škripajoči navezi plinskih in energetskih koncernov. Gre za dilemo: ali država kot “idealni kapitalisti” ali država kot plen in orodje Čitalnica 413 recenzije Andrej Klemenc Danski ~ude` Holgar Krawinkl: FÜR EINE NEUE ENERGIEPOLITIK - Was die Bundesrepublik Deutschland von Daenmark lernen kann; Fischer Taschenbuch Verlag GmbH, Frankfurt/Main: 1991 Leto dni potem, ko je Krawinkl, takrat še kot minister Schleswig Hollsteina, zvezne dežele, ki meji z Dansko, objavil svojo knjigo, so Nemci od Dancev dobili lekcijo, ki jim je simbolično dala vedeti, da se imajo od njih kaj naučiti celo na področju, kjer so svetovna velesila. Seveda imam v mislih EP v nogometu leta 1992 in senzacionalno zmago danskih “autsajderjev” proti favoriziranemu nemškemu nogometnemu stroju. No, na področju energetike Nemci niso bili nikoli v inovativnem vrhu in so bili vselej zvesti svoji “bewust robust” filozofiji preizkušenih, zanesljivih in nič kaj modnih izdelkov, s katerimi je nemška industrijska flota po drugi svetovni vojni končno uspela z miroljubnimi sredstvi doseči vsaj del sna o Nemčiji pred in nad vsemi. Znamenitega leta 1933 sprejeti zakon o energetiki, s katerim so si velika nemška energetska podjetja razdelila ozemlja in na njih počistila s 414 Čitalnica konkurenco lokalnih in komunalnih naprav ter odprla trg za kotle po meri velikana á la Krupp, je veljal do sredine osemdesetih let. Ta zakon je bil vzrok za nastanek bojnega gesla komaj rojenih Zelenih: “Gozdovi umirajo, tretji rajh živi naprej”. Za razliko od svojih sosedov na oni strani Rena Nemci niso razvili niti komercialno uspešne lastne različice, po zasnovi sicer ameriškega, jedrskega reaktorja niti obsežnih programov varčevanja z energijo. Zato pa je Nemčija dala najbolj množično in politično propulzivno protijedrsko gibanje, ki je bilo hrbtenica nastanka Zelenih. Vsaj nekaj časa se je zdelo, da je Nemcem uspelo najti patent za stranko novega tipa. Zelenim in novim družbenim gibanjem navkljub pa Krawinkl diagnosticira desetletni zaostanek Nemčije za Dansko na področju energetske politike, ne da bi se z eno samo besedo obregnil ob dnevno politiko in vprašanja političnega sistema. To je dobro in slabo obenem. Dobro, ker knjiga ni politični pamflet “nove politike” proti “elektrofašizmu” in je kot taka zanimiva in razumljiva tudi za apolitične množice tehnične inteligence, in slabo, ker razume probleme energetske politike brez odnosa do političnega. Čeprav avtor tega nikjer ne eksplicira, je jasno, da energetsko politiko razume v smislu ciljno usmerjenega krmiljenja programov, ne pa kot dejavnost mobilizacije emocij za doseganje vladne odgovornosti. Kot policy in ne kot politics. A tudi tu se avtor sprva omeji zgolj na prikaz instrumentarija krmiljenja procesa, se pravi predvsem na programe, zakone, predpise in tehnične standarde, ne pa na analizo samega procesa, vlog, sredstev in strategij akterjev ter struktur njihovih razmerij. Torej analiza tehničnega instru-mentarija politik (policy), ne pa policy procesov. Se pravi nepolicy analiza politik (policy). Če vzamemo v zakup omejenost perspektive, je knjiga odlična. Strojnikom, inženirjem, energetskim planerjem, prostorskim načrtovalcem, pravnikom, ekonomistom in družboslovcem, ki se ukvarjajo z energetiko, pa tudi vsem drugim, ki jim energetska problematika v osnovah ni povsem tuja, knjiga na dokaj razumljiv, a malo nemško suhoparen način pove vse o ukrepih in pravnih, upravnih, ekonomskih in tehničnih inštrumen- recenzije tih, s katerimi je Danski uspelo, da je postala vodilna svetovna sila pri izkoriščanju energije vetra in je v samem vrhu tudi glede energetske izrabe slame in bioplina. Tako je tudi glede celotnega deleža energije iz obnovljivih virov, ki že presega 15 odstotkov. Ob tem ima tudi v zahodni Evropi največji delež daljinskega ogrevanja in ceno električne energije skoraj enako kot v Sloveniji. Tako po emisijah CO na prebivalca kot 2 po emisijah na enoto BDP pa je globoko na dnu držav OECD. In to brez jedrskih elektrarn. Ob tem je še vodilna v izvozu tehnologije in know howa za elektrarne na veter ter med vodilnimi projektanti sistemov daljinskega ogrevanja in visoke tehnologije na tem področju. Vsekakor zavidanja vredni rezultati. Pregled ukrepov in instrumentov je obsežen, razdeljen po časovnih obdobjih, tehnologijah in regijah. Žal pa boste o socialnih in političnih procesih, ki so oblikovali, pogojevali in poganjali te ukrepe in inštrumente, lahko le posredno sklepali iz literarno skopih, prav nemško suhoparnih opisov. To je davek, ki ga je avtor, rojen leta 1956, poleg geografije in planiranja podkovan tudi v političnih vedah, verjetno plačal takrat še s pozitivizmom zaznamovanemu meinstreamu v času svojega univerzitetnega študija. Manka družboslovne perspektive v energet-skopolitičnih debatah se avtor zaveda, saj v 10. poglavju, ki se sprašuje, kako ustvariti raznovrstnost in konkurenco, podrobno navaja študijo treh švedskih strokovnjakov z naslovom Sprememba smeri. Ti so se energetskega sistema lotili kot socialno-tehničnega in ne le kot tehničnega sistema, s sebi lastno kulturo “dinamičnega konzervativizma”, ki si prizadeva podpirati le svoji ekspanzionistični naravi prilagojene tehnike ter onemogočati tehologije, ki se ne morejo ali nočejo prilagoditi njegovim imperativom. Za današnji položaj v Sloveniji je še posebej relevantna ugotovitev, da za vpeljavo novih tehnologij niso tako pomembni lastninski odnosi kot pa način in obseg javnega oz. zakonskega reguliranja ter horizontalnih in vertikalnih obveznosti, predvsem vpeljava ločitev med proizvodnjo, prenosom in distribucijo na vertikalni ravni. Decentralizirani sistemi daljinskega ogrevanja na podlagi soproizvodnje elektrike in toplote pa zahtevajo kot svoj predpogoj vpeljavo koordiniranega planiranja in s tem horizontalno integracijo tudi na lokalni ravni. Oborožen s temi spoznanji nam avtor, potem ko je v prvih dveh delih opisal izkušnje in dosežke danskega modela ter njihovo uporabnost za ZRN, v tretjem delu opiše dansko pot prestrukturiranja tega socialno-tehničnega sistema od prvega naftnega šoka dalje. Predstavi prvo in drugo fazo ter v posebnih poglavjih podrobno še projekta varčevanja z elektriko in organizacije tehnološkega razvoja uporabe obnovljih virov. V zadnjem, četrtem delu avtor še enkrat povzame in sistematično prikaže robne pogoje “danskega čudeža”. Škoda, da ni danske energetske politike ob koncu osemdesetih let s kompleksnim instru-mentarijem politične sociologije preučeval raziskovalec tipa Herbert Kitschelt. Bila bi lahko zanimiva študija primera veljavnosti sklepov ne le o socialno-tehnični, temveč tudi o politično institucionalni pogojenosti možnosti energetskega obrata. In potem bi bila knjiga tu in zdaj še bolj aktualna kot že sicer, ne glede na to, da smo prepričani, da se je v minulih petih letih vse spremenilo. A kot pravijo Francozi – prosto po Prešernu – “bolj kot se menja, bolj je vse skupaj isti šmorn”. Kdor želi, si knjigo lahko izposodi na Slovenskem E-Forumu, Dimičeva 12, Ljubljana. Čitalnica 415 recenzije ZGODOVINA RELIGIOZNIH \ I-KOVANJ IN IDEJ ZGODOVINA RELIGIOZNIH VEROVANJ IN IDEJ ZGODOVIN, RELIGIOZNI VEROVANJ IN [DEJ Mitja Velikonja Sku{njave in nevarnosti apologije svetega MIRCEA ELIADE: ZGODOVINA RELIGIOZNIH VEROVANJ IN IDEJ (Histoire des croyances et des idees religieuses); prevedli Mojca Miheli~, Vid Snoj, Vesna Velkovrh-Bukilica, Tomo Virk, Mojka @bona, Mitja Saje, Igor Škamperle; 3 zvezki: I. Od kamene dobe do elevzinskih misterijev, II. Od Gotame Buddhe do zmagoslavja kr{~anstva, III. Od Mohameda do reformacije; DZS; Ljubljana; 1996; skupaj 888 strani; 22.490 SIT Impozantno delo z več vidikov. Prvič, gre za gotovo najpomembnejše in hkrati najobširnejše Eliadejevo delo, ki nas prepričuje o njegovi osupljivo bogati erudiciji, izjemni sposobnosti komparativnega preučevanja, navzkrižnega, vseeno pa konsistentnega primerjanja raziskovanih pojavov, obenem pa nas navdušuje z jasnim slogom, preciznim oblikovanjem misli. Njegova kombinacija kronologije in primerjav je zares sijajna, vzorčna. Edino na tak način namreč lahko sledimo poanti povedanega, ne da bi se izgubili v množicah podatkov, primerov in procesov, s katerimi nas zasipa na vsaki strani. Drugič, pozdraviti gre napore prevajalske skupine in uredniško vlogo dr. Marka Uršiča za korekten prevod, vmesna kratka pojasnila, posrečen ter uravnotežen izbor slikovnega gradiva in komentarje k njemu. In tretjič, pohvaliti gre odločitev založbe DZS, da izda to “troedino” knjigo, enega temeljnih družboslovnih in humanističnih abecednikov, brez katerega skorajda ne more nobena nacionalna kultura. Veliki romunski religiolog obdela večino evr-azijskih verskih sistemov in mitologij od zore človeških časov do – povečini – sredine našega tisočletja. V sicer že tako obsežni raziskavi so umanjkale afriške, avstralske, tihomorske religije in tiste iz Severne in Južne Amerike; kronološko pa tiste iz zadnjih nekaj stoletij. (Te naj bi se znašle v zadnjem, 4. zvezku Zgodovine religioznih verovanj in idej, kar pa je prehitela avtorjeva smrt pred desetimi leti.) Snov pregledno razdeli v 39 zaokroženih poglavij, ki si smiselno sledijo, se prežemajo in dopolnjujejo. Tako lahko na zelo priljuden, berljiv način sledimo splošnim zgodovinskim procesom razvoja evra-zijskih religioznih stvaritev, primerom kontinuitete in prelomov, originalnosti in izposoj, brezštevilnih inovacij in variacij. Bolj poglobljen pristop k obravnavanim temam pa omogočajo opombe k vsakemu poglavju ter izčrpni spiski relevantne literature. 416 Čitalnica recenzije Raziskovalno izredno produktivno je opazovati sodobna dogajanja, pojave v “odčarani” sedanjosti, skozi študij starih verovanjskih sistemov, religij, mitov ali kozmogonij; torej v Eliade-jevi perspektivi. Ob branju njegovih knjig, najbolj pa pričujoče, so se mi nenehno porajale osupljive paralele. Osnovni mitski obrazci se skorajda ne spreminjajo; pač pa so spremenljive njihove kombinacije, sosledja v konstelacijah. Velikih del se lahko lotimo na dva načina. Prvič, njihovo usodnost, prelomnost, paradig-matičnost merimo s tem, kako globok vpliv imajo na razvoj znanosti na svojem področju. Drugače rečeno, kako močna in koliko trajna referenca postanejo za generacije kasnejših preu-čevalcev. Drugi pristop je kritičnejši: gre za spraševanje o tem, koliko je neko splošno priznano, temeljno delo še aktualno, uporabno v hitro spreminjajočem se svetu (tudi) družboslovnih in humanističnih znanosti. Ali ga (še) lahko brezre-zervno sprejemamo; ali ga lahko iz raziskovalnega pripomočka spremenimo v predmet raziskovanja samega? Ali se to dvoje izključuje ali zgolj nadgrajuje? Priznati moram, da so mi dela klasikov družboslovne znanosti vselej odpirala več vprašanj in kontroverz kot pa ponujala odgovorov. Njihovo veličino cenim prav po tej kvaliteti. Tako ocenjujem tudi izjemnost pričujoče študije. V nadaljevanju navajam namreč kar nekaj (hudo) problematičnih Eliadejevih mnenj, razmišljanj in izpeljav; na ta način tudi skušam uravnovesiti nekatere precej nekritično navdušene slovenske odzive nanjo. Seveda mi prostor v recenzentskem kotičku ne omogoča izčrpnejšega pristopa: svoje pripombe bom zgolj nanizal, odprl nekatera izhodišča za nadaljnje raziskovanje v tej smeri. 1. Problematično je njegovo dojemanje svetega kot nečesa primarnega, neustvarjenega, izvornega, kot nečesa, kar se preprosto manifestira v obredju, mitih, verovanjih, božanstvih (že na samem začetku, str. 9/I. knjiga). Toda tudi sveto je družbeno dejstvo in pojav, kar pomeni, da je družbeno, zgodovinsko, semantično ipd. pogojeno; gre za družbeni konstrukt kot vsak drugi, ki variira, se spreminja v intenzivnosti, prepričevalnosti, moči – da, celo v svetosti sami. Pri tem ne gre za različne podobe svetega, ampak je sveto samo podoba dela človekove zavesti, nekaj variabilnega v zgodovini religioznih idej. To ni nekaj predempiričnega, neiz-kusljivega, apriornega, kar se kasneje izkuša na različne načine, kar emanira samo po sebi. V dialektiki svetega in nesvetega, sakralnega in profanega so še dovčerajšnje svetinje lahko zgolj naplavine, izmečki starega; in seveda obratno. Skratka, religiozni fenomeni v najširšem smislu niso manifestacije, ampak vedno nove, spremenljive konstrukcije; svetega v tej dinamični igri sakraliziranja določenih segmentov družbenega življenja ne le odsevajo, ampak predvsem ustvarjajo. 2. Prav gotovo pa drži, da je sveto element strukture zavesti in ne stopnja v zgodovini te zavesti (9 in 14/I.). Toda prav tako je strukturni element zavesti tudi izkustvo nesvetega. Sveto vedno obstaja le v odnosu do profanega in obratno; vse skupaj pa je obenem odvisno z družbenozgodovinskega in kulturnega konteksta ter ga pogojuje. Menim, da je enako kot primerjalno preučevanje različnih religioznih konstruktov, svetih pojavov zanimivo in legitimno tudi hkratno preučevanje spremenljivega odnosa med tema dvema kategorijama, svetim in profanim, in prehajanja iz ene v drugo. 3. Izredno moti skoraj dosledna uporaba nekaterih evropocentričnih umislekov, ki so tako globoko zakoreninjeni, da jih najdemo tudi pri nekaterih drugih največjih umih našega stoletja (npr. pri Levi-Straussu): tako uporablja izraze kot primitivne družbe, ljudstva ali lovci; pogani, poganska verovanja ali doba. Za nepristranskega preučevalca verovanjskih kompleksov in dejstev, za katerega morajo biti vsi ti v enaki oddaljenosti, vsi bogovi enako majhni v svoji veličini, je popolnoma neupravičeno pisanje besede Bog ali Cerkev (celo velika Cerkev) z velikimi začetnicami le takrat, ko gre za krščanskega (in mestoma judovskega) boga ali krščansko cerkev. Podobno je za Eliadeja tudi Mohamed Prerok. Dalje, pristaja na cerkveno delitev sfer na sveto in posvetno; cerkve naj bi bile v prvi, država in narod pa naj bi zastopala posvetno dejanskost. Seveda so vse človekove institucije prav tako Čitalnica 417 recenzije “zemeljske”, kot se predstavljajo kot posvečene, večne, božje. Žal moram na tem mestu pojasnjevati stvari, ki se marsikateremu družboslovcu kažejo kot samoumevne; kaže pa, da mnogim ne. Eliade tako pogosto popusti, se celo podredi diskurzu, ki bi ga moral ne le analizirati, ampak demistificirati. 4. Opazen je tudi različen, asimetričen poudarek posameznim obravnavanim temam: o budizmu tako najdemo tri poglavja, o judaizmu štiri, o zgodovini krščanstva in o grško-rimski antiki po sedem poglavij; na drugi strani pa skupaj obdela verovanja Keltov, Germanov, Tračanov in Getov v enem samem poglavju (prav tako tudi tista Turkomongolov, Ugro-fincev in Baltoslovanov). 5. Eliade praviloma, povsem neosnovano poimenuje in tudi ima določena krščanska verovanja, tokove ali gibanja za krivoverska ali na robu pravovernosti (zelo redko namreč krivover-stvo postavi v navednice ali govori o krivovercih v očeh nekaterih cerkvenih avtoritet). Nikoli v zgodovini krščanstva namreč ni šlo niti za enoten nauk niti za enotno cerkveno organizacijo. Pravo- ali krivoverskost se je vselej določala zgolj s stališča moči, surove prevlade tam, kjer je zmanjkalo pripravljenosti na dialog in toleranco. Kjer je križ postal meč in obred sveta vojna. Krvave konsekvence takšnih pojmovanj zasledimo v vsem obdobju po Kristusu. Najbolj v nebo vpijoč primer so seveda katari, albižani in druge srednjeveške krščanske skupnosti s prepoznavno manihejskimi nauki, dobesedno izbrisane iz evropske zgodovine s pomočjo križarskih vojn (edino proti njim so bile namreč zares uspešne), inkvizicije in načrtnega iztrebljanja. Eliade ta religiocid argumentira, celo opraviči z besedami zmagovite katoliške reakcije: sovraštvo do telesa in popolni duali-zem da sta jih ločevala tako od starozaveznega izročila kot od krščanstva (123/III.). Odveč je seveda navesti srhljive primere “pravovernega” zaničevanja, sovraštva do telesa ter drugačen, zato pa nič manj travmatizirajoč dualizem (telo-duh, pekel-nebesa, prekleti-pravični, grešniki-svetniki itn.), ki si ga je vseskozi privoščilo priznano krščansko “pravoverje”. 6. Eliade v obrambo krščanske pravovernosti navaja popolnoma kompromitirajoče citate avtorjev, kot sta Walter Bauer ali Andre Benoit, sledeč katerima edino od vsega začetka pravoverno središče je bil Rim; herezija pači za krščansko vero značilno vsebino; je, skratka, odklon od tradicionalne vere; v herezijah prihaja do uvajanja razvodenevajočih, okrnjevalnih, izkrivljajočih in arhaičnih dejavnikov; ali da je zmaga ortodoksije zmaga koherentnosti nad nekoherentnostjo, neke določene logike nad iz trte izvitimi pretiravanji in prekipevajočo domišljijo, znanstveno izdelane teologije nad neurejenimi nauki... (vse na 236/II.), če naštejem le najbolj – milo rečeno – slaboumne. Kako lahko potem razumemo npr. telesno vnebovzetje device Marije, ki si ga je pred desetletji privoščila rimsko-ka-toliška cerkev? Ali oboževanje relikvij, njihovo čudodelnost? Prilagajanje, oportunizem, celo hipokrizijo velikih cerkvenih organizacij v vedno novih družbenih, političnih, znanstvenih ipd. premikih? Blagoslavljanje orožja? Zelo problematično je tudi njegovo pojmovanje krščanstva zgolj kot optimistične religije (235/II.), če imamo pred očmi tudi – v mnogih obdobjih – ne le pesimistične, ampak naravnost katastrofične, apokaliptične, terorizirajoče izpeljave (kar sicer pozneje tudi prizna, 61–62/III.). Ne morem se tudi strinjati s – po njegovem – uravnovešenostjo krščanstva glede odnosa do življenja; Eliade popolnoma pozabi na nekatere stalnice, npr. contemptus mu-ndi (zavračanja sveta), obravnavanje telesa kot temnice duše, nečistosti ženskega spola ali spolnosti kot greha. Različne vidike “angelske antropologije”, nedosegljive vsem vernikom. Višek pa je njegovo naštevanje pravovernih prvin, ki so pripomogle k – kot pravi, spet v ideološkem zanosu – zmagoslavju velike Cerkve (237/II.); v nizu vzrokov za prevlado krščanstva ob popolnoma upravičenem navajanju verskih in družbenih (242/II.) povsem ignorira pomembne politične in vojaške dejavnike (od Konstantina dalje, ko je krščanska vera postala državna ali dominantna, (nasilno) pokristjanjevanje ljudstev, njene represivne ukrepe zoper “nevernike”, “pogane” itn.). 418 Čitalnica recenzije Družboslovec, posebej še religiolog, ne sme v svojo analizo prenašati pojmov in oznak, ki bi favorizirali eno verovanje pred drugimi, ideološkega besednjaka, s katerim nekateri izkazujejo svojo pripadnost in odpadnost drugih. Uporaba takšnega izrazja in trmasto ponavljanje starih, zakoreninjenih zmot porajata resne dvome o Eliadejevem policentričnem pristopu. 7. Da je velikemu romunskemu religiologu krščanstvo mnogo več kot samo ena od preučevanih religij – v določenih primerih bi lahko celo dejal, da je to njegov razlagalni okvir – se vidi iz njegove apologije dogme o utelešenju krščanskega boga. Šlo naj bi za zadnjo in najpopolnejšo hierofanijo oz. za vrhunec vseh hierofanij, ki so se zgodile od začetka časov in jih tudi opravičuje, tj. dokazuje njihovo veljavnost; utelešenje boga v človeku da dokazuje veljavnost univerzalne dialektike svetega (vse na str. 241/II.). Bogočlovek, kot si ga predstavljajo kristjani, je seveda v nekaterih ozirih originalna rešitev odnosa med svetim in profanim, ki nakazuje možnost odrešitve verujočih. Toda tudi pri drugih religioznih in mitoloških sistemih poznamo cel niz specifičnih variant tega odnosa, ki od omenjene ne zaostajajo po izvirnosti in zveli-čavnosti za vernike. Nepristranskemu opazovalcu in preučevalcu verovanj ne bi smelo niti na misel priti njihovo gradiranje, hierarhiziranje ali povzemanje vseh v enem, najvišjem. 8. In končno, tudi velikanom Eliadejevega ran-ga se zapišejo izjave, nevredne njihovega znanstveniškega talenta in reputacije, ki – posebej če se simptomatično ponavljajo – kažejo tudi na njihovo manj svetlo, dogmatično podobo, polno predsodkov. Ob koncu 20. stoletja, ki je bilo polno titanskih bojev sodobnih mitologij, apoteoz fanatičnih voditeljev, dualističnih delitev stvarstva, ki so pripravili teren za doslej nes-lutene katastrofe človeštva, zvenita stavka kot Toda v nasprotju s človekom moderne družbe je imela domišljijska dejavnost prazgodovinskega človeka mitološko dimenzijo. (33/I.) ali Ta težnja po razlaganju življenja in zgodovine z zglednimi obrazci in kategorijami je posebnost tradicionalnih družb. (67/I.) precej bizarno. S takimi eksplicitnimi izjavami ali implicitnimi podtoni pri- haja v navzkrižje z eno svojih temeljnih tez, ki je vseskozi prisotna tudi v pričujoči študiji: namreč tisto o globoki in nedeljivi eno(tno)sti zgodovine človeškega duha (11/I.). Pojavlja se tudi dvolična terminologija: govori npr. o širjenju helenis-tične kulture, vendar pa o vdoru islama... Zanese ga tudi na strani 123/III., kjer pravi, da je morala Evropa od razvitega srednjega veka do 20. stoletja čakati na nov tip milenariz-ma z vzhoda in ga končno dočaka z marksiz-mom-leninizmom. Njegovo trditev lahko zanikamo na treh mestih: prvič, milenarizmi so stalnica evropske zgodovine (po katarskih so se pojavili tisti z začetka novega veka, pogosto so bili povod za velika geografska odkritja, poznamo jih v času reformacije, v “sekularizirani” obliki pa v novoveških ideologijah, npr. nacionalizmu); drugič, z vzhoda se niso v Evropo širila samo dual-istična ali milenaristična, ampak vsa velika verstva, ki so jo tudi odločilno oblikovala (npr. krščanstvo); in končno: marksizem-leninizem seveda ni vzhodni umislek – marksizem se je razvil na evropskem zahodu, se od tam širil proti vzhodu, z leninizmom pa prevzel specifično organizacijsko obliko in bolj ali manj uspešno pljusknil po celem svetu (nenazadnje so bili ustanovni sedeži internacional: prve v Londonu, druge v Parizu, šele tretje, Kominterne pa v Moskvi). Eliadejeva trilogija bralca ne pusti neprizadetega; vendar v obeh pomenih besede. Gre seveda za izredno dragoceno, izjemno delo, fascinantno zaradi širine teme, dobrodošlo zainteresirani javnosti. Pisec pokaže na vso širino človekovega in družbenega religioznega ustvarjanja in doživljanja, krogotok svetega in profanega, ki drug drugega konstruirata, odrejata, osmišljujeta na karseda različne načine. Prav na področju religioznih verovanj prideta človekova domišljija in stvarnost do najbolj fantastičnih vrhuncev. Obenem pa se je treba pri prebiranju knjige nujno zavedati Eliadejevih številnih razlagalnih fiaskov, pomanjkljivosti in površnosti, ki razočarajo, osupnejo nepristranskega bralca. Zaradi vsega prej naštetega sem precej skeptičen glede mnenja urednika knjige Marka Uršiča (na ovitku drugega zvezka), da je namreč Eliadeju uspelo povezati znanstveno “dis- Čitalnica 419 recenzije tanco” z ustvarjalno, “iniciacijsko” soudeleže-nostjo. To sam Eliade imenuje ustvarjalna her-menevtika. Zavedam se nezmožnosti popolne izključitve subjektivnih predstav, nagnjenj, antipatij/simpatij znanstvenika v svojem preučevanju – mit o popolnoma objektivni znanosti imam tudi sam za enega temeljnih novoveških (znanstvenih) mitov. Toda vseeno to ne daje alibija njihovemu nekritičnemu vključevanju v znanost, golemu apologiziranju po logiki pač – ne-more(m)-iz-svoje-kože. Menim namreč, da znanstveno raziskovanje ne sme pomeniti le prevrednotenja obstoječih družbenih, političnih, verskih itn. vrednot neke skupine, ampak tudi – bolje, predvsem – tistih raziskovalca samega; ni le premagovanje, preseganje tujih, ampak prav tako lastnih verovanj, načinov razmišljanja, samoumevnosti in zablod. Nevtralnost ter ekvidistanca do predmetov raziskovanja, ki tvorita osnovno etično držo družboslovca, pomenita hkrati odpoved prejšnjim – “podedovanim” ali pridobljenim – vrednotam, verovanjem, predsodkom, zavrnitev skušnjav novega mitologiziranja in osnovo za njihovo razumevanje. Knjiga z nedvomnimi znanstvenimi pretenzijami, kot je pričujoča Zgodovina religioznih verovanj in idej, in Mircea Eliade kot znanstvenik, religiolog bi morala slediti in zadostiti tem zahtevam. V nekaterih ozirih in mestih me o tem ne prepričata. 420 Čitalnica Dorijan Ker`an Pravo in socialna teorija William Ian Miller: Bloodtaking and Peacemaking: Feud, Law, and Society in Saga Iceland; University of Chicago Press 1990, 407 str. Morda se zdi, da je predstavljanje knjige, ki je izšla že pred šestimi leti, neproduktivno delo, vendar je Millerjeva knjiga bržkone vredna te zapoznele pozornosti. Gre namreč za tudi v svetovnem merilu izjemno knjigo, saj gre za delo, ki po skoraj sto letih na nov način in z novimi metodami ponuja v branje islandske sage in zakone (pred Millerjem je o tem v prvem desetletju tega stoletja pisal Konrad Maurer). William Ian Miller je namreč pravnik, ki pa se je usmeril v zgodovino prava, natančneje v morda najbolj fascinant-no obdobje in prostor pravne zgodovine, v srednjeveško Islandijo, ki s svojimi zakonskimi akti, med katerimi izstopa zlasti procesno pravo in so zapisani v treh knjigah zakonov, praktično pa predstavljeni v množici sag, zavzema posebno mesto v zgodovini pravnih sistemov. Za pravne sisteme, najsi bodo to najstarejši Hamurabijevi zakoni ali rimsko pravo in kasnejše evropsko pravo, velja, da so za svoje delovanje predpostavljali nujen obstoj države oziroma neke osrednje oblasti, ki jih je uveljavljala in kajpada tudi ustvarila in zapisala. Srednjeveška Islandija ni poznala državne oblasti in tudi nikakršnega osrednjega oblastnega telesa, kakršna poznamo danes in jih pozna zgodovina, hkrati pa je ustvarila izredno bogat pravni red, ki je temeljil na ustnem izročilu in tradiciji. Islandska svobodna skupnost je bila kmečko-pašniška družba, kar je glede na to, da je dežela otok, ki je bil (in je še) primeren za bivanje praktično le ob z ribami bogati morski obali ali ob obalah rek, nenavadno. Miller tega ne komentira, ver- recenzije jetno pa je to dejstvo treba pripisati dvema dejavnikoma. Na eni strani so bili naseljenci v glavnem kmetje, ki niso bili vajeni ribarjenja, in so torej nadaljevali tak način življenja, kot so ga bili vajeni. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bila v tem obdobju klima zelo mila in so lahko naseljenci kratek čas gojili celo ječmen (tega so nekaj let gojili na še hladnejši Grenlandiji). Na drugi strani pa je treba poudariti, da je imela Islandija zelo malo gozdov, pa še tisti les, ki so ga gozdovi lahko dali, ni bil primeren za gradnjo ladij, ki so bile nujne za morski ribolov. Tako je morski ribolov, potem ko so ladje, s katerimi so naseljenci dopotovali, propadle in strohnele, kmalu povsem izginil. Zunanji vpliv na islandsko družbo je bil razmeroma majhen. Tudi precej zgodaj uradno sprejeto krščanstvo ni imelo posebej velikega vpliva, saj ni uspelo zatreti poganskih verovanj (zato pa je imelo izjemno pomembno vlogo pri uvajanju pismenosti), in pravzaprav tega v času tako imenovane svobodne skupnosti niti ni poskušalo. Bržkone bi lahko dejali, da je svobodna skupnost krščanstvo na neki način vsrkala vase in ga prilagodila svojim potrebam. Zato so napake in problemi islandske družbe notranjega in sistemskega izvora in ne vsiljeni. Tolikanj bolj pa je bil med Islandci razširjen strah pred negos-toljubno naravo in nasilnostjo soprebivalcev. Miller se kajpada zaveda, da islandskega specifičnega pravnega sistema ni mogoče preučevati izven notranje socialne dinamike družbe, ki se je razvila v izredno kratkem obdobju nekaj stotih let daleč od preostale Evrope in dogodkov, ki so jo zaznamovali. Na neki način gre za družbo, ki je živela onkraj zgodovine oziroma je bila zgodovinska anomalija, ki ni imela nobene možnosti daljšega obstoja (od naselitve Islandije do njene priključitve Norveški je poteklo vsega dobrih 400 let). Prav zato Miller že v uvodu v knjigo pojasni, da knjiga ni le poskus predstavitve pravnega sistema, temveč je mnogo bližje socialnozgodovinski študiji, podkrepljeni z mnogimi literarnozgodovinskimi in literarnoteoretičnimi referencami in razmeroma bogatim etnološkim in antropološkim gradivom. Zato lahko mirno zapišemo, da je naslov knjige nekoliko zavajajoč. O tem priča tudi kazalo knjige, ki nakaže, da gre za zelo širokopotezen projekt, katerega namen je karseda natančno predstaviti pred več sto leti izginulo družbo. Zato Miller začne knjigo z dvema malone klasičnima poglavjema za dela o srednjeveški Islandiji. Prvo poglavje je namenjeno zgodovini islandske svobodne skupnosti od naselitve, ki se je končala okoli leta 930, do obdobja, ko se je začela norveška prevlada, med letoma 1262 in 1264. Miller opozarja na vse pomembnejše dogodke v tem času, pri čemer še posebej izpostavi tiste, ki so po njegovem mnenju najbolj vplivali na svobodno skupnost. Tako poudari pomen ustanovitve aluinga leta 930, razdelitev dežele na kvartirje in ustanovitev kvartirskih sodišč leta 962, sprejem krščanstva ob prelomu tisočletja, ustanovitev petega sodišča, ki je bilo nekakšno prizivno sodišče pri aluingu, pet let kasneje ter uvedbo desetine leta 1097. Ob tem Miller še obširno predstavi strukturo islandskega decentraliziranega gospostva in zlasti sodstva ter odnose med različnimi sloji prebivalstva. Še posebej natančno predstavi kajpada pravni sistem: lokalne uinge, aluing, zakonodajno telo logrétto in seveda funkcijo govorca zakonov. V drugem poglavju predstavi vire, ki omogočajo rekonstrukcijo oblike in sloga medčloveške interakcije in opazovanja dinamike med posamezniki, v skupinah in med njimi. V prvi vrsti gre pri tem za zakone, Grágás, ki so se ohranili v dveh knjigah iz let 1260 (Konungsbok) in 1280 (Stadarholsbok). Drugi vir pa so sage, in sicer zlasti družinske, ki govorijo o obdobju kmalu po naselitvi, in sage iz zbirke Sturlunga, ki jih imenujejo tudi sodobne sage in govorijo o obdobju, ko so bile zapisane, torej 12. in 13. stoletju, času, ko je islandska svobodna družba razpadala in končno prišla pod norveško oblast. Miller kajpada ne verjame, da bi lahko bile sage klasični zgodovinski vir, ki bi nam predstavil zgodovinske dogodke tako, kot so se dogodili, oziroma osebnosti takšne, kakršne so dejansko bile (čeprav gre med junaki sag v glavnem za osebe, ki so v resnici živele). Zato pa je tolikanj bolj prepričan, da je iz sag in zakonov s komparativno analizo mogoče razbrati socialno realnost opisovane družbe. Čitalnica 421 recenzije Za ponazoritev povedanega se je Miller zatekel k zanimivemu prijemu, saj je v drugem poglavju prevedel tudi kratko zgodbo Udarjeni Dorstein in jo analiziral. Gre za zgodbo o svobodnem kmetu, ki je ubil več služabnikov bogatega glavarja, in o procesu zgladitve spora med njima, ki na zelo dober način prikaže logiko delovanja islandskega pravnega sistema (samo zgodbo je mogoče v angleškem prevodu prebrati tudi v Penguinovi knjigi Hrafnkel’s saga and other stories). Ne smemo pa pozabiti, da viri, na podlagi katerih rekonstruiramo islandsko preteklost, v mnogočem pripadajo le bogatejšim slojem aristokracije in svobodnih kmetov, o čemer priča tudi že omenjena zgodba, drugi prebivalci pa so iz sag kot ključnega vira izključeni ali pa nastopajo v obrobnih vlogah oziroma le implicitno. Prav zato nam mnogo pomembnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko rekonstruirali način življenja in navade staroislandske družbe, preprosto ni na voljo. Najnovejša arheološka raziskovanja so osvetlila nekatera nova dejstva o družbi, vendar je tudi arheologija žrtev neprijazne islandske narave, ki je pogoltnila večji del materialnih ostankov. To v precejšnji meri onemogoča rekonstrukcijo ekonomskih odnosov v času svobodne skupnosti, kljub temu pa je bolj ali manj jasno, da so ekonomski odnosi temeljili na načelu recipročnosti, ki je obvladovalo tudi vse druge aspekte družbe. Sledita izjemno pomembni poglavji o strukturi gospodinjstva in sorodstvenih vezeh, o katerih Miller sam pravi, da sta edina tovrstna teksta doslej. Za obsežno poglavje o strukturi gospodinjstva to bržkone kar drži, glede sorodstvenih vezi pa stvari niso tako preproste. Pri analizi gospodinjstva sledi definicijam kambriške zgodovinske šole (zlasti Petru Lasle-ttu). Ugotavlja, da povprečno islandsko gospodinjstvo (ali domačijska skupina) ne sodi v nobeno od kategorij, ki jih je opredelila kambriška skupina in da pri srednjeveški Islandiji lahko v precejšnji meri govorimo o prevladi modela razširjenega gospodinjstva in celo razširjene družine (extended household/family). V analizi sorodstvenih vezi Miller opozori na bilateralnost sorodstvene strukture in zlasti na pomen izenačenosti krvnih in priženjenih sorodnikov, kar podkrepi z mnogimi primeri iz družinskih in sodobnih sag. Če Miller v uvodu ne bi poudaril edinstvenosti tega poglavja, bi morda lahko spregledali nekatere njegove pomanjkljivosti, tako pa se je težko izogniti očitku, da se je tudi v tem delu zopet preveč naslonil le na kambriške zgodovinarje, pozabil pa je na nekatere antropološke tekste, ki bi lahko bistveno izboljšali njegovo analizo. Od pomembnejših tekstov je tako upošteval le Foxovo Kinship and Marriage in Goodyjevo Development of the Family and Marriage in Europe, nujno pa bi bilo, da bi si ogledal še Goodyjevo Production and Reproduction in zlasti knjigo Françoise Héritiér L’éxércice de la parenté, kjer je povzeta in kritično ocenjena tudi analiza sorodstvenih odnosov v Eyrbyggja sagi Guya Tassina. Zdi se, da tudi ugotovitev Georga Richa ni upošteval. Poudariti pa je treba, da je vendarle zavrnil zlasti med islandskimi zgodovinarji razširjeno mnenje, ki ga je že leta 1913 v knjigi Kindred and Clan in the Middle Ages and After utemeljila Berta Phillpotts, da sorodstvene vezi v času svobodne skupnosti niso imele nobenega pomena. Šele skoraj na polovici knjige se avtor vrne k temi, ki jo najavlja naslov knjige. Islandske sage so namreč primarno besedila o rodovnih sporih in njihovem razreševanju, o dogodkih, ki so do njih privedli, in poskusih, da bi jih končali. V islandskem razreševanju konfliktov, naj gre za samopomoč oziroma takojšnje maščevanje na eni strani ali za legalno akcijo na drugi, je končna posledica vedno truplo, za kar pa ni poskrbel državni aparat, ki bi imel monopol nad nasiljem, temveč odrasli moški. Gradivo iz sag tudi kaže, da je bilo v vsakem trenutku tako rekoč proti vsakomur mogoče najti razlog in začeti legalno akcijo proti njemu. Oboje govori o tem, da je bilo rodbinsko maščevanje integralni del zakonskega procesa. Zakon je bil na Islandiji razumljen bolj kot zbirka pravil kot pa struktura kategorij. Juridično znanje tako ni predpostavljalo interpretacije, analize in argumentacije, temveč poznavanje pravil in oblik, ki jih je moč uporabiti v določenih okoliščinah. Zakon je bil v srednjeveški Islandiji ločen od 422 Čitalnica recenzije drugih socialnih odnosov in ni bil umeščen med sorodstvo in poroko, produkcijo in reprodukcijo. Zakoni so bili ločeni in ločljivi od drugih norm vedenja in so živeli svoje življenje. To Islandijo ločuje tako od primitivnih skupnosti kot tudi ne zadošča pogojem, ki zahtevajo določeno avtonomijo zakonov, na pdlagi katerih bi jo lahko uvrstili v moderno državo z zakoni. Norma, ki jo je zahteval islandski zakon, je mir. Dosegli so ga s pazljivo izvedeno in uravnoteženo strategijo menjave (ubojev, plačil ipd.), kar je omogočalo dolge premore med posameznimi maščevanji ali legalnimi akcijami. Ena od možnosti razrešitve konflikta je bil tudi dogovor, in sage obsojajo tiste, ki niso posegli v spore ali dvoboje (čeprav so bili ti v nevarnosti, da jih obdolžijo, da so na strani tistega, ki je storil prekršek). Dogovor je bil ravno tako del procesa rodovnih sporov kot maščevanje in izobčenje. Pogosto je predpostavljalo intervencijo tretje, nevmešane strani, ki je sprte prepričala, naj dosežejo dogovor. Igor Pribac Tudi po Leviatanu -Leviatan Giacomo Marramao: Dopo il Leviatano. Individuo e comunita nella filosofia politi-ca, G. Giappichelli Editore, Turin 1995; 453 str., cena: 54.000 Lit. Italijanski filozof političnega Giacomo Marra-mao, ki predava na eni od rimskih univerz, je po daljšem knjižnem molku, ki je sledil njegovim evropsko odmevnim monografijam Politično in transformacije (1979) in Oblast in sekularizacija (1983), v prejšnjem letu objavil monografijo Po Leviatanu. Individuum in skupnost v politični filozofiji. Oznaka “monografija” je zanjo sicer lahko samo pogojno primerna. Velika večina besedil, ki jih združuje, je bilo namreč že objavljenih v različnih revijah ali kot prispevek k slovarjem v dolgem časovnem loku, katerega začetek se bolj ali manj prekriva z letnico izida njegove zadnje avtorske knjige. Posledica tega je, da je knjižni izdaji naknadno zbranih besedil težko določiti enotno rdečo nit. Besedilu se pač pozna, da so njegovi deli nastali ob različnih priložnostih kot samostojne celote. Taka knjiga je skoraj nujno tematski potpuri z razpršenim gravitacijskim središčem. To velja tudi za Marramaovo knjigo, zato ni naključje, da njen podnaslov, ki naj bi natančneje opredelil v naslovu nakazan problem, poseže po eni od temeljnih relacij, ki opredeljuje predmetno področje politične filozofije – po relaciji med posameznikom in skupnostjo. No, naslov in podnaslov, skupaj brana, le ne tvorita tako zelo prazne množice. Odnos med posameznikom in skupnostjo naj bi zbrani teksti tema-tizirali v času zatona velikega teoretsko političnega mita, ki je bil gibalo moderne politične zgodovine: mita o Leviatanu, biblični pošasti, ki jo je Ho-bbes uporabil, da bi poimenoval suverenost države in njeno trdno notranjo strukturo, ki je tako Čitalnica 423 recenzije čvrsta, da je, kot bibličnega Leviatana, nič na Zemlji ne more premagati. Marramaova izhodiščna premisa, ki jo razkrivata naslov in podnaslov, torej je, da čas, ko je politična filozofija pojem političnega mislila le ob državi, ki je bila njen neogiben okvir, brez katerega bi bili politika in politična filozofija nesmiselni, nepreklicno mineva. Odpira novo obzorje, ko se mora klasično moderna politična relacija posameznika z državo, katere državljan je, resneje soočiti z mnogoterostjo občestev, ki jim posameznik pripada in ki jih je proces realpolitične in teoretske prevlade nacionalne države hotel za vselej pokopati. Heterogenost tekstov, reflektiranje široke pahljače etično-politično-filozofskih vprašanj in vprašanj “zgodovine pojmov” nista nujno očitka in sla-bšalni oznaki. Besedila, ki so za knjižno objavo razporejena v uvodni del (Razsežnosti onkraj države) in trije vsebinski deli (Novemu Policra-ticusu naproti - Raziskave, Modeli reda – Podobe in pojmi, Za etiko sedanjosti – Predlogi), vsak od teh pa je razčlenjen na več poglavij – nekdanjih samostojnih objav –, so res nekoliko nasilno združeni v večje enote, vendar bralca popeljejo na sintetična križarjenja po zgodovini in vozliščnih teorijah moderne teorije političnega, ki izvezejo gosto mrežo relacij, v katero so vključena mnoga velika imena politične teorije in filozofije, mnoge zgodovinske teoretske kontroverze, spremljan je nastanek in razvoj pojmov itd. Marramao se suvereno sprehaja po nepregledno obsežnem območju, diskutira o predmodernih teokratskih teorijah države in oblasti in prek branj klasikov politične filozofije 20. stoletja, ki še danes pomembno oblikujejo obzorje razmišljanj “kontinentalne” tradicije politične filozofije, spremlja proces seku-larizacije in historizacije, ki se steka v sodobno krizo suverene politične avtoritete. Med evropskimi tradicijami mu je nedvomno najbližja nemška – njegovo uvajanje pojma “onkrajdržava”, na primer, je oprto na Schmittovo kritiko posrednih središč oblasti v državi. Poleg njega evocira Kelse-na, H. Arendt, Borkenaua, seveda Webra in frank-furtovce, komentira kontroverzo med Haber-masom in Luhmannom, apostrofira Offeja in še bi lahko naštevali vse do vsenavzočih Nietzscheja in Heideggerja. Temeljni problem današnje politične filozofije je za Marramaa sam njen predmet raziskave – politično, ki ga ni več mogoče enoznačno identificirati in zamejiti. Zlasti ga ni več mogoče istovetiti z državo. Razvoj modernega pojmovanja političnega, njegov začetek zaznamujeta Mac-hiavelli in Hobbes, ki si je spričo državljanske vojne zastavil nalogo ponuditi nespodbitne razloge za nujnost obstoja trdne državne oblasti, se je že s francosko revolucijo nagnil v drugo smer: v oblikovanje omejene (pravne) države proti neomejeni moči absolutistične. Hobbe-sova absolutistična država – Leviatan je za modernega individua postala grožnja, in Deklaracijo o pravicah človeka in državljana, ki je proizvod revolucionarnega vrenja, lahko beremo kot okop proti grožnji totalitarne države, ki mora spoštovati temeljne svoboščine človeka, v imenu zaščite katerih je nastala. Poleg težnje po ši-bitvi države in preoblikovanju absolutne suverenosti v pravno državo se je zlasti v zadnjem času pokazala tudi druga nevarnost: nevarnost šibke države, ki – kot to kažejo nekateri temeljni dokumenti, sprejeti v OZN – s ščitenjem svoboščin ne zagotavlja uresničevanja socialnih, ekonomskih in kulturnih pravic. Dejstvo, da so ti dokumenti sprejeti v naddržavnih, svetovnih institucijah, kot tudi integracijski procesi kažejo na zaton absolutne suverenosti države. Očitno smo pred zamenjavo paradigme. Toda v katero smer? Kdo lahko danes, v času, ko je “politeizem vrednot” splošno sprejet in se zdi že neodpravljiv dosežek sodobnih družb, toda tudi v času, ki doživlja vrnitev etičnih in etničnih fundamentalizmov, ponudi široko sprejemljiv in zavezujoč okvir politične refleksije? V tem vprašanju lahko morda povzamemo ideel-no točko enotnosti vseh križarjenj po moderni politični filozofiji, ki jih bralcu ponudi Marramao. Po padcu enotnosti teoloških, metafizičnih in ideoloških obzorij, na katerih je temeljil moderni Leviatan, se tudi ta kaže kot orjak na glinenih nogah. Veliko “umetno telo” moderne države, ki je stoletja zagotavljalo trdnost, red in ravnotežje, je zašlo v globoko krizo in škriplje pod pritiskom tujih moči, ki iz tečajev potiskajo njegovo legitimnost in načelo reprezentativnosti. To stanje se 424 Čitalnica recenzije kaže tudi v politični filozofiji, ki ostaja brez trdnih opor, ko skuša misliti enotnost politične skupnosti v abstrakciji od historičnih oblik države. Edino, kar ji v njenem prizadevanju stoji nasproti, je globina krize, s katero se sooča. Marra-maova razmišljanja o kontinentalni politični filozofiji ne pokažejo in opisujejo njenih novih obzorij in zdi se, da se ob propadu političnega, kakor smo ga poznali, prepuščajo melanholično obarvanim estetskim užitkom. Brane Škerjanc Afirmacija modernega do`ivljanja sveta Gregor Tomc, Profano: Kultura v modernem svetu, Študentska organizacija univerze - Knji`na zbirka KRT, 92, Ljubl-jana,1994, 220 str., cena: 2.100 SIT Knjiga “Profano: Kultura v modernem svetu” bi si vsekakor zaslužila večjo pozornost v slovenski strokovni javnosti. Še več, delo je primerno tako za razvoj sodobne sociološke misli v akademskih krogih in za študijske namene kot tudi za širši krog bralstva, katerega interes je spoznati razmišljanja o sodobnem in postmodernem času, v katerem se je človek znašel danes in kjer bo z velikimi težavami (če je to sploh še mogoče) našel skupno točko, s pomočjo katere bi rešil konflikt. Ali je projekt moderne razpadel? Ali je post-modernizem pertinenten model sodobnega človeštva ali pa gre zgolj za eklekticizem tega, kar je že mimo, do katerega pride z delovanjem moderne znanosti in sodobne prakse, v kateri ni več tiste enkratnosti, celovitosti energetskega polja, ki bi prežemalo in obdajalo žive organizme in predmete? Živimo v obdobju prehoda, ki ga zaznamujejo usodne spremembe, kar vpliva na številne družboslovne raziskave. V kulturoloških in socioloških razpravah se je v zadnjih desetletjih, po II. svetovni vojni največ pisalo o razmerju med postmodernostjo in modernostjo na eni strani in o modernizmu v primerjavi s postmodernizmom na drugi strani. V vzvratnem ogledalu časa lahko opazimo, da so bili formirani pogoji za nastanek nove družbene strukture, vendar lahko ugotovimo, da pri analizi modernega človeštva prihaja do številnih terminoloških in teoretskih neusklajenosti. Aktualizacija problema ima svoje korenine predvsem v sporu med frankfurtsko šolo, katere najvidnejši predstavni- Čitalnica 425 recenzije ki so Habermas, Adorno, Benjamin, in poststru-kturalizmom, katerega vodilni predstavniki so Foucault, Derrida in Lyotard. Toynbee, znani angleški zgodovinar, je eden izmed prvih teoretiziral o ideji postmoderne zgodovinske epohe, vendar dobi tematika problema postmodernosti večji javni odziv v šestdesetih letih, z ameriškimi misleci (Ihab Hassan, Fiedler), kjer pride do izrazite kritike instituciona-lizacije, kakršni je podlegla visoka modernistična umetnost, ki se je izgubila v kulturni industriji in tako funkcionira le kot množično tržno blago, brez vsakega negativnega in kritičnega naboja, značilnega za klasični modernizem in avantgardizem. Značilen primer za razumevanje postmoder-nizma je Lyotardovo delo “La condition postmoderne” (1979), kjer artikulira teorijo epohalne postmodernosti in poudari, da ne moremo enostavno govoriti o koncu modernizma, temveč je potrebno določiti drugačen odnos do njega. Za Lyotarda so velike zgodbe razsvetljenstva končane, ni več možnosti za obstoj univerzalnega kriterija resnice, saj se je izkazalo, da ima lahko razum še kako strahotne posledice za človeštvo (fašizem, stalinizem itd.). Z drugo svetovno vojno je po njegovem mnenju začel upadati pomen metanarativov (vera v znanost, napredek, državo, zgodovinske institucije), cilji postajajo individualni, vendar pa se s tem človek ne izolira, saj vstopijo na mesto metanarativov številne nekom-patibilne jezikovne igre, ni več občih regulatorjev, kar omogoča tudi večjo svobodo performa-tivnosti, npr. pri umetnosti pride do možnosti stil-skih preskokov, eklektičnih kombinacij. Seveda pa je potrebno ločiti Lyotardovo teorijo epohalne postmodernosti od njegove modernistične estetske teorije. V postmoderni se pravila iščejo v samem procesu ustvarjanja. Situacionisti, na katere so se opirali Lyotard, Jameson in Baudrillard v šestdesetih letih, pojmujejo moderno življenje kot spektakel, v katerem je najrazvitejša oblika blaga imidž in ne materialni proizvod. Aleš Debeljak v svoji knjigi “Postmoderna sfinga” trdi, da je “mnogoterost pluralnih diskur-zov sama na sebi prekratka, da bi razložila položaj človeka kot posameznika v postmod- erni epohi. Ta mreža diskurzov namreč ne pozna niti singularne oblike, saj gre za brezosebni proces poststrukturalistične subjektivitete brez subjekta. Prav tu pa je zadnja meja priznavanja, do katere seže Lyotardova teorija.” (Str. 87.) Tomc ugotavlja, da ima postmodernist, prav tako kot modernist, probleme z realnostjo, saj so mu dostopni samo znaki, pojavi, ki naj bi jih ti znaki odsevali, pa so se razblinili. Debeljak imenuje razumevanje postmodernizma, kot stopnjevanje najradikalnejših impulzov moderne umetnosti (Ihab Hassan) ultramodernizem, s takšno opredelitvijo pa se strinja tudi Tomc. V začetku pojem “postmoderne” ni bil ločen od “postmodernizma”. Še vedno ni dosežen konsenz, ali gre za oznako nove socialno-zgo-dovinske epohe ali pa s postmodernizmom označujemo novi estetski stil, kar skuša v devetdesetih letih dokazati Scott Lash, za katerega je značilna predvsem interpretacija Benjaminovega razumevanja odnosa med umetnostjo in družbo, zanj pa je bistveno odkritje, da moderna umetnina nima več kultne legitimizacije, temveč je utemeljena v družbeno-politični povezavi. Lash skuša iztrgati iz območja modernizma avantgardistično tradicijo, pri tem pa si pomaga z nadrealizmom kot postmodernistično stilno obliko. Za Lasha so pomembne spremembe v evropski filozofiji, do katerih pride s prehodom od razuma k telesu in želji, ki so jo zaznamovali filozofi, kot so Nietzsche, Freud in za njima Barthes, Lacan itd. Ravno Nietzsche naj bi bil z odklanjanjem morale, krščanstva, humanizma, razsvetljenstva in meščanske kulture po mnenju nekaterih mislecev pobudnik za nastanek avantgard, njegovo misel pa je v post-modernistični teoriji nadaljeval Baudillard. Pomemben izvor postmodernizma Tomc vidi v dejstvu, “da se je klasični modernizem v petdesetih in šestdesetih akademiziral, z etabliran-jem teoretske šole New Critics v ZDA in frank-furtske kritične teorije družbe na čelu z Ador-nom v Evropi pa se je zaprl tudi prostor za inov-ativne teoretske interpretacije. Pomembno je tudi to, da sta obe totalitarni gibanji 20. st. doživeli poraz. Najpomembnejša je bila verjetno prav postopna delegitimacija socialističnega 426 Čitalnica recenzije revolucionarnega projekta po II. sv. vojni. Tako socializem, kot modernizem sta postala za rastoče število radikalnih intelektualcev izpraznjeni zgodbi.” (Str. 143.) Kot so se nekoč konstituirale avantgarde, se je s pisanjem programskih tekstov konstituirala postmoderna umetnost. Za Tomca je postmod-erno mišljenje povezano z levo ideologijo, izraža se predvsem na ideološki in umetniški ravni, zato je potrebno v postmodernizem najprej verjeti, da bi lahko o njem kaj vedeli. Po Baudrill-ardu označevalci nimajo več referenčne funkcije, prav tako Jameson trdi o čisto naključni igri označevalcev v postmodernizmu in za Lyotarda resničnost danes ni več resničnost, zato Tomc sklepa, da je v postmodernizmu prisoten idealizem. V vsakem idealizmu pa je kot strategija mišljenja prisotna ideologija, ki prevaja pojave v probleme. Pojma idealizem ne uporablja v klasičnem filozofskem pomenu, kjer je “realnost izraz ideje kot edinega resnično bivajočega, ali pa duhovnega sveta kot prvobitnega ali vsega prvobitnega itd.” (str. 146), temveč z njim razume vsako mišljenje, pri katerem se pojmi ne referirajo na pojave. V primeru postmoderne gre za programski pojem, pri katerem je bolj značilno hotenje posameznikov kot pa kulturni kontekst drugih in tako po Tomčevem mnenju ne moremo govoriti ne o novi dobi ne o novi umetnosti. Bolj verjetno se mu zdi Habermaso-vo pojmovanje modernosti, za katerega je ta še nedokončan projekt, in se s svojo teorijo ohranitve razsvetljenskega projekta postavlja na stran življenjske prakse kot kriterija resnice. Znanstvena dejavnost je zanj v službi moralne in spoznavne emancipacije. Kot trdi Debeljak, Habermas glede na strategijo konsenzualnega uma ne more zapopasti dejstva, da optika zadnjega smotra pomeni uveljavitev prve redukcije. Ko zahteva notranjo avtonomijo umetnosti, pozablja na njen dejanski razvoj in se tako razhaja z empirično dokazanim razvojem moderne kulture. Tomc pa predpostavi še drugo možnost, ko zapiše: “Lahko pa postmodernizem ocenjujemo tudi z nekega drugega zornega kota. Tako kot je naravoslovje demistificiralo svet narave in ga reduciralo na prozaičen predmet svojega empir- ičnega proučevanja, smo lahko morda danes z razglašanjem konca velikih zgodb priča podobnemu procesu tudi v družboslovju.” (Str. 149.) Na področju umetniške ustvarjalnosti pa sta zanj tako modernizem kot tudi postmodernizem zgrešeni usmeritvi, saj umetnost ne sme biti pogojena z ideološkimi okviri mišljenja. Zanimivo nam predstavi razliko med modernistično in moderno umetnostjo, pri obeh je namreč značilna deviant-na strategija mišljenja, toda prva vodi ustvarjalca v proti-moderno držo in ideologijo, druga pa v subkulturno deviacijo znotraj modernosti, kjer umetnika ne vodi ideologija in tako ne prevaja pojavov modernosti v probleme, s tem pa ohranja in gradi odnos do sveta. Medtem ko Debeljak proces naraščajoče subjektivizacije umetnosti izpeljuje s pomočjo protestantske etike Maxa Webra, s katero pride do profesionalizacije umetniškega poklica, kar velja za temelj avtonomije umetnosti, in se kategorija notranjosti pred zunanjim svetom vsakdanjega življenja izrazito artikulira v romantiki, ki je ključnega pomena za celotno umetnost 19. in 20. st., kolikor sta čustvenost in domišljija najvišja ustvarjalna moč, bistvo človeškega jaza-neodvisnost od realnega življenja, na drugi strani Tomc vidi, da umetniško delo ne more biti nikoli določeno zgolj s čuti in domišljijo jaza, ker jaz ne more biti nikoli izoliran od mene (mišljenje v meni razume kot tisto instanco, ki z učenjem, ob spominu na pretekle zaznave, tej čutni zaznavi-mišljenju jaza, kot golemu čutnemu odzivanju na dražljaje v pojavnem svetu, daje pomen) in drugih, saj je družba mogoča ravno zaradi mišljenja, mišljenje pa ni mogoče zgolj v neponovljivem posamezniku, ker bi bil potem “človek omejen le na prevajanje svojih enkratnih zaznav v svoje lastne povezave in nasprotja. Pojavni svet bi bil zanj kaos, atomizirano izkustvo, ki si ga le težko zamišljamo.” (Str. 31.) Ugotovimo lahko, da gre za izrazito person-alističen pristop k razlagi umetnosti in družbe, v nasprotju z metodološkim nomalizmom, ki razlaga družbene pojme iz subjektivnih stanj, in na drugi strani v nasprotju s holizmom, kateremu je izhodišče celota z določenimi sebi lastnimi nameni. Potrebno se je zavzemati za antro- Čitalnica 427 recenzije pocentrično videnje človeka, ne pa izhajati iz kulturocentričnega, kajti takšno razumevanje lahko pripelje tudi do tragičnih sklepov. Avtor že v uvodu poudari, da mu ne gre za ukinitev sociologije ali za uvedbo postsociologije, kot je to navzoče pri številnih drugih sodobnikih, temveč za njeno modernizacijo, rehabilitacijo. Ne gre za vprašanje postsociološkega, temveč za sodelovanje med sorodnimi disciplinami, kot so zgodovina, kulturologija in socialna psihologija. Naloga sociologa je na prvem mestu opredelitev in jasna razlaga pojmov, s katerimi skuša potem razložiti in razumeti družbene pojave. Pri izbiri in uporabi pojmov mora biti sociolog zelo pazljiv, da ne popusti pred svojim lastnim razumevanjem konteksta, kajti tako lahko ustvari samo sebi lastno razumevanje družbenih pojavov; že večkrat je bilo namreč poudarjeno, da prehajanje od deskriptivne na kritično analizo ne more biti zadostno za sodobnega sociologa. Kot zapiše tudi sam avtor: “Povezavo med mikro in makro ravnijo analize moramo najprej razumeti kot povezavo med jazom, menoj in drugimi” (str. 49). Temeljni problem celotne družbene teorije je ravno razlikovanje med tem, kar vemo, in tem, kar verjamemo. Vedenjski svet je nujno znanstveno pogojen, svet verjetja pa ostaja obsojen na ideološke opredelitve in razlage. Ravno s sprijazn-jenjem s profanostjo sveta lahko dosežemo točko, ko človek ni več omejen z ideološkimi interpretacijami, ki bi mu narekovale recepcijo in delovanje v družbeni pojavnosti. Šele na tej točki je človek zmožen ustvarjalno zaživeti iz sebe, za sebe in s tem tudi za druge, ko v dialogu jaza z menoj, v osebi odkrijemo izhodišče zavestnega intersubjektivnega delovanja. Delo je razdeljeno na tri osnovna poglavja. Vsako izmed njih je zaključeno s sklepom in tako konča obravnavo posameznega vsebinskega sklopa. S tako členitvijo avtor stopnjuje problematiko besedila od osnovne opredelitve pojmov sociologije preko razlage odnosov med družbenimi pojavi do problematizacije konkretnih socialno političnih situacij. Četudi obstaja ohlapna povezava in stopnjevanje med posameznimi deli knjige, se jo da prebirati po posameznih poglavjih, saj le-ta delujejo kot zaključene celote. Prvo poglavje nam predstavi temeljne teorije sociološke misli, vključno z njihovimi bistvenimi pojmi, in nas vodi od primerjave med atomisti-čnimi in holističnimi teorijami do personalistične sociologije. Napaka nominalistov je, da si zamišljajo izvorno nedružbenega človeka, ki ga je šele potrebno socializirati, napaka holistov pa je, da zamenjujejo abstraktne spoznavne kategorije za realno delujoče vzroke, komplemen-taristi pa se zavzemajo za združitev obeh pristopov in tako želijo doseči pluralni diskurz. Na začetku sociološke analize ni ne posameznik, niti kultura, temveč oseba, kot odnos med željo jaza in pričakovanjem mene. Freud je s psihoanalizo med prvimi uspel na sistematičen način povezati posameznika in družbo (primer melanholika, ki se identificira z ljubljeno osebo). V simultanem procesu se oblikujeta posameznik in družbeno življenje, toda Freudova slabost je, da so njegova dejstva nepreverljiva. Tomc se pri opredelitvi personalistične sociologije ozira po Meadovem simboličnem interakcioniz-mu. Po zaslugi simbolične interakcije (ko se vidimo, kot nas vidijo drugi) obstaja o pomenu med ljudmi visoka stopnja strinjanja. Pri tem je za Tomca ključen dialog, ki ga Mead locira v samem posamezniku – med jazom in menoj, med posameznikovo enkratnostjo in internalizi-ranimi družbenimi pomeni in tako njegova teorija omogoča razumevanje družbenega življenja kot hkrati psihično konstruiranje družbe in družbeno konstruiranje posameznika, vendar pa vse premalo poudarja vlogo posameznika. “Od Comta dalje prevladuje v večjem delu družboslovja stališče, da je posameznik zgolj proizvod družbe. Celo ideja individualne svobode ima, če verjamemo Webru, svoj izvor v kalvinizmu. Motiv je bil že omenjen: jasnejše meje do sorodne znanstvene panoge. To pa je najlažje doseči s tem, da se družbeno postavi izven posameznika in se ga nato razglasi za pojav sui generis.” (Str. 29.) Webra ni zanimal posameznik kot akter družbenega delovanja, ampak smiselni okvir, ki je značilen za vsako epoho ali družbeno sfero, ki določa posameznika. Razmišljanja o kulturi v modernem svetu Tomc utemeljuje na personalistično utemeljen- 428 Čitalnica recenzije em družboslovju. Tako ne obstaja kultura z veliko začetnico, ki nas določa (v obliki protestan-tizma, komunizma, liberalizma, itd.), ampak le individualne predelave sorodnih kulturnih vsebin preteklih drugih. Internalizirane strategije mišljenja poskrbijo za pomembno prekrivanje zaznave, neponovljiva enkratnost posameznika pa za odstopanja od stališča skupnosti. V tem primeru se Debeljak ne bi mogel strinjati s Tomčevimi opredelitvami, saj mu pomeni Web-rova protestantska etika temelj za nastanek moderne družbe, potem ko je bog absolutno nespoznavna entiteta, konkretna posvetna posledica te nespoznatnosti pa se pokaže na ravni, na kateri svet kot naravni prostor človeka izgubi sleherno čarobnost in iz tega izhaja potreba po delovanju človeka. Delo tu ni več kazen za izvirni greh, temveč sredstvo odrešitve, prigarano bogastvo pa služi zgolj širjenju delovne aktivnosti. V nasprotju z zgoraj navedenimi trditvami lahko citiramo Tomčevo ugotovitev: “Weber je resnično potreboval veliko sociološke imaginacije, da je v tej mistični teologiji prepoznal duh porajajoče se moderne dobe. Prej bi lahko trdili obratno, da so v osebi tiste dobe že do te mere prevladovala moderna znanja in vrednote, da so racionalizirala tudi protestantizem.” (Str. 42.) Renesansa je bila obdobje konfliktov med verskimi in posvetnimi verovanji v osebi. Oseba je lahko reagirala tako, da se je usmerila v tusvetno življenje, lahko pa je sledila smernicam obnove krščanskega duha in reforme cerkve, ki je zaradi apokaliptičnih dogodkov, ki so v tistem času pretresali svet, pričela izgubljati avtoriteto. Rast proizvodnje in trgovine je zahtevala posvetno delitev dela. Glede na razvoj in socializacijo osebe avtor zapiše tole: “Idealno tipsko lahko osebe glede na razmerje v dialogu jaza z menoj ločimo na tiste, v katerih so omejitve mene prevladujoče (arhaična in v manjši meri tradicionalna oseba); tiste, v katerih je dialog jaza z menoj v določenem ravnovesju (moderna oseba); in tiste, v katerih prevlada jaz nad menoj (t.i. ‘postmoderna doba’)” (str. 43). V drugem poglavju avtor raziskuje razvoj vsebine kulturnega življenja na prehodu iz srednjega veka v moderno dobo. Osrednje mesto v tem delu dobijo: sekularizacija, individualizacija in socializacija osebe; razmišljanja o razmerju med moderno in modernistično umetnostjo in o vplivu deviantnih strategij mišljenja na razvoj človeštva. V srednjem veku se prične proces ločevanja umetnikov od obrtnikov, sam proces pa se konča v 16. st., ko se umetnik začne pojmovati kot ustvarjalec. V 19. st. postane umetnost avtonomna, lepo se je začelo povezovati z odsotnostjo pravil ter se zožilo izključno na estetski koncept. To pa so bili temelji za nastanek modernistične umetnosti, kot anti-naturalistične intuitivne ustvarjalnosti. Boema je bila socialna inovacija, ki so jo prakticirale izrazito deviantne osebe, odlikovala jo je neobremenjenost s politiko. Ustvarjanje lepega ne potrebuje več zunanjega sveta. Tomc ločuje tri vrste odnosa med umetniškim ustvarjalcem in kulturno dediščino: modernistično umetnost, ki je avtonomna, slavilno umetnost, ki je sicer neodvisna od širše javnosti, a odvisna od države, ter moderno umetnost, odvisno od prodaje na trgu (množična kultura). Kako Tomc razume razmerje med modernizmom in moderno umetnostjo? “Za umetnika v tradicionalnem kontekstu je še značilno, da je njegov jaz podrejen meni, da poteka presoja dela glede na kriterije, ki so pretežno izven njega (ideologija); v moderni dobi pa se umetniško delo dezideologizira (ideologija je lahko le še pozicija posameznega ustvarjalca), avtono-mizira (se osvobodi obrti in s tem zahtev koristnosti) in relativizira” (str. 92). V 18. st. je v središčih modernizacije rastla nova množična publika srednjega razreda. To je vodilo v komercializacijo dela umetniškega ustvarjanja in v njegovo profesionalizacijo. “Modernizem je subvencionirana umetniška subverzivnost,” je trdil Bell in se z njim strinja tudi Tomc. Ko ustvarjalec teži k neodvisnosti od drugih, se odpoveduje umetniškemu ustvarjanju kot izražanju občutenja drugega. Modernist se odpove dialogu jaza z menoj: “V modernizmu gre za napačno lociranje problema. Tragično ne obstaja v družbeni realnosti, ampak v osebi, v njeni percepciji realnosti. Nestrpnost je v tem smislu zgolj nestrpnost nad seboj.” (Str. 107.) Čitalnica 429 recenzije Zadnje poglavje oriše razmerje množične kulture do oblasti, na konkretnem primeru opazuje, kako lahko delovanje in način mišljenja posameznih subkulturnih mladinskih skupin vpliva na demokratizacijo in individualizacijo družbe, katere ustvarjalnost in kreativnost je bila totalita-rizirana v imenu socrealistične ideologije: “Devi-antne vsebine strategije mišljenja so temeljni izvor družbenega spreminjanja. Osebi omogočajo, da pojavni svet interpretira kot problem, da s tem vzpostavi med seboj in svetom odnos napetosti, v katerem so konvencionalni kulturni odgovori podvrženi ustvarjalni problematizaci-ji.” (Str. 207.) Pričujoča knjiga je zanimiv prispevek k afirmaciji modernega doživljanja sveta. Večplast nost in širok spekter obravnave, od temeljnih socioloških problemov, problemov sodobnega človeka in družbe do izvirnih interpretacij rock-ovske ustvarjalnosti so glavne odlike avtorjevega dela. Gregor Tomc poudarja pomen mladinskih in drugih zapostavljenih subkulturnih gibanj pri sooblikovanju sodobnega družbenega življenja, tako kot je to znal označiti že tudi v svojih prejšnjih prispevkih in delih (npr. Druga Slovenija). Čas bi že bil, da tudi Slovenci spoznamo, da množična kultura ni zgolj “novoodkri-to zlo”, temveč neizogibno dejstvo moderne izraznosti človeka, iz katere lahko črpamo tudi pozitivne konsekvence. 430 Čitalnica prikazi in pregledi “THE GLOBAL CHAL-LANGE” - FOURTH INTERNATIONAL ENERGY EFFICIENCY &DSM CONFERENCE, SRC INTERNATIONAL; BALA CYNWYD: 1995 Kilogram in pol težak in 703 strani obsegajoč zbornik lanskega srečanja “mehkoenergetskega” lobija v Berlinu je dokaz, da “nova energetska paradigma” ni konstrukt preroških družboslovcev, temveč postaja kljub prej ovi-rajočim kot spodbujajočim mehanizmom družbene in politične regulacije propulzivni “business as usuall”. In do-včerajšnji zapriseženi kolosi ekonomije obsega (beri: gradnje vedno več in vedno večjih elektrarn), kot sta EDF in Preussen Elektra, ne le pošiljajo svoje “agente” na tovrstna srečanja, temveč so postali poleg Evropske unije tudi njihovi glavni sponzorji. Namen zbornika je okrepiti razumevanje globalnih povezav med energetsko učinkovitostjo, vodenjem porabe (DSM) na eni strani ter ekonomskim razvojem in kakovostjo okolja, s posebnim poudarkom na problematiki tople grede, na drugi strani. Poleg tega naj bi okrepil razumevanje evolucije DSM in omogočil transfer učnih procesov, predvsem v dežele bivšega vzhodnega bloka ter omogočil izmenjavo izkušenj o prilagajanju hitro spreminjajočim se tržnim razmeram. Zbornik nima oblike in statusa dokumenta “(mehko)energetskega možganskega trusta”, ki bi svet nagovarjal z opozarjanjem na svetovne energetske probleme ter predlagal specifične rešitve za regionalne temeljne robne pogoje energetske politike. Je heterogen in eklektičen, sestavljen iz 26 sklopov. Preveč, da bi jih poimensko naštevali. Marsikomu se utegneta zdeti vprašljiva tudi sama klasifikacija in/ali umestitev nekaterih tekstov v posamezni sklop. Zelo očitno je, da razen nujno potrebnega tehničnega urednikovanja zbornik ni bil deležen nobenega uredniškega truda. A to je hkrati tudi njegova prednost, saj ni posega nobene inš-tance, ki bi umetno zgladila prelome v pristopih, diskurzih in formah. Vsebinsko zbornik obravnava tale področja: – razumevanje in menedžment vedenja potrošnikov, interaktivna komunikacija z njimi ter pokrivanje njihovih potreb od gospodinjstev prek malih podjetij do javnih ustanov in velike industrije; – vprašanja primerjave stroškov in koristi ter metod njihovega merjenja, preživetja na konkurečnih tržiščih in vloge državne regulative pri tem, strateških pristopov v oblikovanju cen energije ter priložnostih v nude-nju energetskih storitev; – prikaz tehničnega napredka pri ko-generacijah, daljinskem ogrevanju, fotovoltaiki, avtomatizacijski tehniki in novih plinskih tehnologijah; – varstvo okolja kot omejitev, izziv in priložnost; – prikaz nekaterih izvedenih programov meddržavnega in medregionalnega sodelovanja ter programov pomoči vzhodni Evropi in tretjemu svetu. Zanimivo je, da največji del zbornika obravnava njegovo veličanstvo -potrošnika. Energetika, ki je komunikacijska znanja in spretnosti do sedaj sprejemala v omejenem obsegu potreb učinkovitega menedžmenta energetskih kolosov (pa še to predvsem v razvitem svetu), sedaj na veliko hlasta za njimi in pričakovati je, da bodo vsak čas postala enakovredna tehničnim in ekonomskim. Pri nas verjetno še ne - vsaj dokler ne bo poražena mentaliteta, ki v paradigmi tehnike in gradnje vidi rešitev večine, če že ne kar vseh problemov energetike. Omenjena znanja v naših pogojih paleontoloških hermetičnih mej med družboslovjem in naravoslovjem na Univerzi verjetno tudi še ne bodo tako kmalu prestopila praga utrdb ekzaktnih znanosti. Zbornik ni le heterogen po vsebini in pristopih, prinaša tudi fragmente iz vseh treh svetov, ne le razvitega. DSM se širi v baltskih državah, Indiji, Južni Afriki in na pacifiških otokih. Tudi širjenje pri nas bi bilo lažje, če bi izbrali, prevedli in uredili za slovenske razmere najbolj relevantne članke. Kdo ve, ali bi tak projekt tudi pri nas podprli hirajoči energetski velikani? Andrej Klemencv Čitalnica 431 prikazi in pregledi Zbigniew Brzezinski IZVEN NADZORA – GLOBALNO VRENJE NA PRAGU 20. STOLETJA Ljubljana, Arah consoulting, 1995, 187 str. So se globalne geopolitične spremembe na pragu enaindvajsetega stoletja izmaknile nadzoru? Na to vprašanje poskuša v knjigi Izven nadzora odgovoriti Zbigniew Brzezinski, nekdanji Carterjev svetovalec za nacionalno varnost, sedaj profesor ameriške zunanje politike na univerzi John Hopkins v Wa-shingtonu in svetovalec v Centru za strateške in mednarodne študije. Knjiga je avtorjev osebni pogled na današnje globalno politično stanje, je spretna analiza dogodkov in njihovih dejanskih ali morebitnih posledic, oziroma kot pravi sam, deloma diagnoza, deloma prognoza, deloma zagovor. Del te obsežne in kompleksne problematike je avtor obravnaval že v svojih prejšnjih delih, npr. v Between Two Ages (1970), Game Plan (1986) in The Grand faliure: The Birth and Death of Communism in the Twentieth Century (1989), vendar nam najcelovitejši pregled poda prav v knjigi Izven nadzora. V njej se Brzezinski osredotoča predvsem na tri široka in kompleksna vprašanja: 1) Kakšen je zgodovinski pomen neuspeha velikih totalitarizmov 20. stol., še zlasti komunizma kot ideološke sile v svetovnih odnosih? 2) Kakšna bo geopolitična podoba sveta ob vstopu v 21. stol.? 3) Kako bodo te spremembe vplivale na vlogo ZDA v svetu in na samo ameriško družbo? Delo je razdeljeno na pet delov. Prvi nosi naslov Politika organizirane blaznosti, v njem pa se avtor osredotoči na nastanek in propad velikih totalitariz- mov, ki so 20. stoletje spremenili, kot ga poimenuje, v stoletje megaumiranja. Politično življenje v Evropi se je na začetku stoletja vse bolj nagibalo k velikim transcendalnim mitom – metamitom, ki jih moramo razumeti kot “iracionalno, toda privlačno mešanico verskih spodbud k iskanju odrešitve, nacionalistične identifikacije, prepričanja, da je lastni narod pred drugimi, in utopičnih družbenih doktrin, zreduciranih na raven populističnih gesel” (str. 28). Metamiti so se pojavili sočasno z razmahom nacionalne ideje in z množičnim prebujanjem politične zavesti. Katastrofa prve svetovne vojne in gospodarska kriza sta le še poglobili socialne napetosti, razvneli nacionalizem ter pokopali stari družbeni red in njegove vrednote. To je le še povečalo splošno dovzetnost za metamite, ki so omogočali beg iz nezadovoljive realnosti, z obljubami imaginarne, lepše prihodnosti pa so napajali in usmerjali strasti množic. Veliki vodje so prevzemali vloge, ki jih človeštvo tradicionalno pripisuje bogovom, postali so arhitekti prisilnih utopij, ki so si prizadevale ustvariti raj na zemlji. Vendar so vse te prisilne utopije temeljile na želji po popolnem nadzoru posameznikovega javnega in zasebnega življenja, prav to pa se je na koncu sprevrglo v mehanizem samouničenja sistema. Cena, ki jo je moralo plačati človeštvo, je strahotna. Brzezinski navaja, da sta samo poskusa vzpostavitve komunizma in nacizma zahtevala približno 80 000 000 življenj; skupno je bilo v 20. stoletju zaradi politično motiviranega prelivanja krvi ubitih od 167 do 175 000 000 ljudi. Drugi del začenja avtor dokaj pro-vokativno z vprašanjem, ali se človeštvo uči iz zgodovine. Lahko bi trdili, da bo po propadu velikih totalitarizmov ves svet sprejel liberalnodemokratični koncept, vendar obstajajo upravičene bojazni, da bo prav kombinacija političnega liberalizma in naraščajočega družbenega hedonizma na Zahodu pripeljala do ponovnega razvoja nede- mokratičnih teženj, posebno v revnejših državah. In prav v tej luči postavi avtor pod vprašaj optimizem zgodovinsko pogojenega učnega procesa družbe. Ugotavlja, da kapitalizem ni premagal komunizma, le-ta je razpadel zaradi želje po popolnem nadzoru nad posameznikom in ker ni znal zadovoljiti osnovnih materialnih pričakovanj ljudi. Toda prav ta osebna pričakovanja in želje, ki so se tako učinkovito upirale komnističnemu metamitu, se utegnejo spremeniti najprej v nerealna pričakovanja, materialistično zadovoljevanje lastnih potreb, nato pa iz jeze in frustra-cij roditi nova sovraštva. Sedanjo globalno politično krizo pripisuje moralni in ideološki praznini, ki jo je povzročila zahodna kultura permisivnega izobilja ter nekritično prevzemanje tega modela po svetu. Ob koncu stoletja je utopičnega fanatika tako zamenjal nenasiten potrošnik, čigar egoicentrična usmerjenost ovira uspešno sodelovanje na svetovni ravni. Neprekosljiva globalna sila je naslov tretjega dela. V njem avtor obravnava paradoksalen položaj, v katerem so se danes znašle ZDA; trenutno nobena druga država nima tolikšne globalne politične moči, ki izvira iz njenega ekonomskega vpliva, vojaške moči in kul-turno-ideološke privlačnosti. Po eni strani so ZDA tako vodilna država svetovne skupnosti, po drugi strani pa ameriške družbene spremembe in vrednote, ki jih daje svetu za zgled, ogrožajo prav njeno vlogo globalnega vodje in v končni fazi tudi globalno politično stabilnost. Brzezinski ugotavlja, da velesila ne more obdržati svojega vodilnega položaja, če ne daje kakega relevantnega zgleda preostalemu svetu. Poda dvajset temeljnih dilem, ki bi jih ZDA morale razrešiti, razdeli pa jih v tri skupine: gospodarske, družbene in metafizične. ZDA bodo kratkoročno lahko uspešne le pri reševanju problemov prve skupine, dolgoročno pa bodo morale postaviti pod vprašaj tudi kakovost življenja v 432 Čitalnica ameriški družbi ter vrednote, pričakovanja in prepričanja, ki opredeljujejo ameriški značaj. Če bo zahod nadaljeval z modelom permisivnega izobilja brez globljih človeških vrednot, bi to utegnilo zmanjšati njegovo privlačnost, po drugi strani pa, trdi Brzezinski, bi ustvarilo pretirana materialna pričakovanja med množicami v revnejših delih sveta, ki jih ne bo mogoče izpolniti, in kar bi le še poglobilo njihovo zavest o globalni neenakosti. Osrednja tema četrtega dela so Dileme globalnega nereda. Za nadaljnjo geopolitično stabilnost bo najpomembnejši ameriški odziv na konkretne dileme politično prebujanega postutopičnega sveta, “saj bo bodisi poglobil bodisi premostil razkol med novoosveščenimi množicami t. i. tretjega sveta ter bivšega sovjetskega bloka in kulturo izobilja zmagovalcev hladne vojne” (str. 87). V svetu, kjer vlada ideološka zmeda in družbena polarizacija, nam grozi geopolitična drobitev. Edino dolgoročno alternativo globalni anarhiji vidi Brzezinski v nekakšni obliki globalne konfederalne strukture. Geopolitično stabilnost bi zagotovilo demokratično sožitje v nekakšni obliki globalne konfederacije, ki bi se lahko razvila iz nekaterih že obstoječih trendov in organizacij, kot sta npr. OZN in EU. Vendar avtor ugotavlja, da še desetletja ne bomo mogli govoriti o skupni “svetovni vladi”. Nevarnost je prav v razočaranju nad demokracijo, ki jo pooseblja ameriška družba, in v dejstvu, da se vse večje število obubožanih (in politično prebujenih) ljudi, po zaslugi modernih komunikacij, zaveda neenakosti; nestrpnost in frustracija bi utegnili postati najpogostejši čustvi v revnejših delih sveta, kar pa bi imelo za verjetno posledico ponovni razvoj fašistoidnih, na nacionalistični ali verski osnovi temelječih me-tamitov. Avtor tu že opozarja na naraščajočo moč islamskega fundamentalizma in potencialne nevarnosti, ki jih to prinaša. V petem delu z naslovom Iluzija nadzora avtor opozarja na bližino izbruha političnega iracionalizma. Namesto globalnega sožitja predvideva raz- delitev na “skupine globalne moči, ki se bodo medsebojno povezovale, sodelovale in tekmovale znotraj soodvisnega, toda še vedno nestabilnega globalnega političnega procesa” (str. 161). Razdeli jih na Severno Ameriko, Evropo, Vzhodno Azijo, Južno Azijo, razpotegn-jeni muslimanski polmesec in evroazi-jsko skupino (države bivše Sovjetske zveze). Največjo nevarnost tako v prihodnosti pomenijo regionalni konflikti znotraj teh skupin, ki bi utegnili biti zelo krvavi in dolgotrajni; moč bo porazdeljena po že omenjenih skupinah, pri čemer bodo nekatere stabilnejše od drugih. ZDA bodo poleg neposredne prevlade v svoji skupini vplivale še na vse preostale, vendar ne bodo imele dovolj moči, da bi posredovale pri vseh konfliktih. Brzezinski zaključi, da bi bilo na tej stopnji razvoja prezgodaj trditi, da je politika moči stvar preteklosti. Knjiga je nekakšen apel, je zahteva po spremembah moralnih in duhovnih vrednot zahodnega človeka, saj avtor vidi edino rešitev nastale situacije v novem zgodovinskem valu, ki bi s seboj prinesel daljši proces ponovne kulturne in filozofske samopresoje, ki bi sčasoma spremenila politično podobo Zahoda in preostalega sveta. Avtor se pokaže kot izvrsten in pronicljiv anali-tik,+ kar dokazuje tudi dejstvo, da je delo ostalo aktualno kljub temu, da je bilo napisano že leta 1992, pred najhujšimi krizami v državah bivše Sovjetske zveze, na Balkanu ter pred razmahom islamskega fundamentalizma, ki smo mu priča sedaj. Žal se avtorjeve napovedi vse bolj potrjujejo. Ilija Tomanić prikazi in pregledi Hannah Arendt VITA ACTIVA KRT, Ljubljana, 1996, 339 str., 3.990 SIT Prevod knjige Hannah Arendt Vita activa je nadvse razveseljiv dogodek. Knjiga je poleg tega v vsakem smislu “user friendly”, prijetna za uporabo: v mehki vezavi, prijetna v roki kot roman za pred spanjem. Bralec z njo dobi tudi obsežno spremno študijo (ki ni samo spremna, ampak kar samostojno delo) prevajalke Vlaste Jalušič, kjer zve o življenju Arendtove, njenih knjigah, njenih nasprotnikih, njenem pomenu na vseh ravneh in v vseh kontekstih, vljučno z najaktualnejšimi dogodki. Ta kontekst omogoča smiselno recepcijo. Pri Adornu nekje piše, da mislec pravzaprav ne misli, ampak naredi iz sebe prizorišče duhovnega izkustva. To povsem velja za Hannah Arendt, za njeno sprejemanje in osmišljanje izkustev od meščansko bogate in napol integrirane židovske družine, nemške kulture, nemške filozofije, Heideggra in Jaspersa, učiteljev, mož, ljubimcev, do zgodovine našega stoletja in njenih korenin v preteklosti, sodobnih ZDA. Toda že na tej opisni ravni stvari niso Čitalnica 433 prikazi in pregledi povsem preproste. Če Arendtovo kaj karakterizira, je to strogo, v naših časih iz različnih vzrokov zavrženo poudarjanje pomena razlikovanja privatnega in javnega. Knjiga ki jo predstavljamo, je veličastna obramba dejavnega življenja. Njeno zadnje poglavje je opis mišljenja, kar na neki način anticipira tema zadnjih, posthumno objavljenih del Arendtove. Zgodnje delo o Rahel Varnhagen pa je knjiga o pomenu, ki nastaja iz posebne vrste pasivnosti in receptivnosti, ne knjiga o salonu in njegovih učinkih (“Kaj delam?” se sprašuje Rahel. “Nič, pustim da dežuje name.”). Seveda pa je kljub temu knjiga o emancipaciji, premagovanju privatnosti v okoliščinah, kjer je edina oblika možne javnosti salon, po definiciji prizorišče izmenjave med privatnim in javnim. Če zelo grobo in vnaprej strnemo običajne očitke na račun Arendtove, lahko rečemo, da eni trdijo, da pri njej ni prave teorije ali znanosti o pojavih in fenomenih, ampak nekakšen opis, in tudi pravih napotkov za ravnanje da ne daje. Drugi pa trdijo, da je njen poskus obnavljanja nadrejenega pomena političnega, če že ne anti-liberalen in anti-moderen, tak, da je prisiljena žrtvovati moderno enakost; da je njen pojem javnosti globoko ambivalenten; da je veliko elementov konzervativne kulturne kritike in elitizma. Današnja pričakovanja od politične filozofije kot “napotka za ravnanje” so tudi sicer ambivalentna. Deloma je vzrok za to neposredni in posredni učinek “črnih” filozofov, Foucaulta, Der-ridaja itd., ki so ali pa še vedno v svojem javnem delovanju zastopajo pravice, ideale itd., ki so jih v svojih delih pokopali, ki torej svoje akcije v prid, denimo, liberalne demokracije sploh ne nameravajo legitimirati. Potem je tu še anti-fundamentalist iz drugačne tradicije, Isaiah Berlin, ki v tekstu o “politični presoji” govori o dolgih stoletjih zmot v opiranju na znanstveni model za uspešno politično delovanje, ko gre pravzaprav le za poseben talent in posebno umetelnost (primerja jo celo s kuhanjem in vrtnarjenjem). Za vsa ta stališča je značilno izogibanje težavam, ki jih imajo naši kritično in aktivistično usmerjeni sodobniki. Kljub velikanskim razlikam med pripadniki te grupacije so težave podobne. Recimo, da je osnovni namen politike, da pripelje do pravilne, najboljše ali objektivno dobre družbene ureditve in da imamo svoje prepričanje in svoj projekt o tej dobri družbi: zakaj “ljudje”, “narod”, “posamezniki” ne sprejemajo teh spoznanj, zakaj ne počnejo tistega, kar je edino priporočljivo? Vita activa raziskuje temeljne načine človekovega delovanja, osnovno pogojenost človekovega obstoja . Pisana je iz izkušnje krize, kakor nekoliko zgodnejša Horkheimerjeva in Adornova Dialektika razsvetljenstva. Toda namesto v njej razvite kritike racionalnosti na osnovi prikaza povezanosti gospostva nad naravo in gospostva nad ljudmi hoče politična antropologija Arendtove uveljaviti bolj ali manj “naravno” hierarhijo človekove moči, ki je v našem tehniziranem svetu postavljena na glavo (razvoj, ki se začne že s krščanskim izničenjem politične avtonomije). Delo je najosnovnejša in tudi najprimitivnejša teh dejavnosti, pogojena z nujnostjo zadovoljevanja potreb organizma; to je krogotok, ki ne ustvarja ničesar trajnega. Proizvajanje pa v nasprotju s tem utrjuje človekov obstoj, omogoča, da se loči od narave s proizvodi, ki trajajo. Najviše pa je tista človekova dejavnost, ki je medosebna in je njen namen spreminjanje sveta. Politično delovanje je svobodno, čeprav poteka v soočanju, v prepiru, v sporazumevanju z drugimi. “Razkrivanje osebe v delovanju in govorjenju” (str. 181) je prvi oddelek poglavlja o delovanju. Politični subjekt je svobodni in enakopravni udeleženec v oblikovanju javnega mnenja. Osnovni politični pojmi so torej krepost, pravičnost, modrost in podobno, ali negativni, neumnost in sramota in tako naprej (toliko napadana teza o banalnosti zla iz Eichmanna v Jeruzalemu je prav teza o neumnosti, nezmožnosti mišljenja). Vita activa že skoraj štirideset let pripoveduje o stvareh, ki nam jih danes ponujajo v najsodobnejših sporih med “liberali”,”komunitarci” in “republikanci” (se pravi v sporih o tem, ali je izhodišče individuum, zmožen transcendiranja skupinske in kolektivne identitete, ali pa solidarnost, sposobnost skupine, da dodeli identiteto ali pa “državljanske” vrednote). Že zaradi tega velja knjigo pozorno prebrati. Sama po sebi je nekakšna trmasta, neuvrščena zadeva. Ne zaradi tega, ker Hannah Arendt ne bi že zdavnaj postala akademsko respek-tabilna. Vendar je v izhodišču vedno neprilagojena, tudi v paradoksalni obliki obnavljanja tradicije. Tudi če (recimo, s Taylorjem) imamo drugačno predstavo o procesu oblikovanja moderne identitete, ostaja to, kar je počela Arendtova, povsem izjemno. Obnašala se je, kakor da še vedno lahko iščemo odgovore na Kantova štiri vprašanja. Večinoma se bomo seveda zadovoljili z bolj zadržanim odzivanjem, od iskanja pomoči v razpravah o odnosih ekonomije in politike, javnega mnenja in novih medijev do sedaj zelo aktualnih razprav o sramu (ali, mimo vsakega namena, Shame and Necessity Bernarda Williamsa daje nove argumenta za grško paradigmo in podobno). Sicer pa, mar ni teza, da družba spreminja človeka nazaj v živalsko vrsto mimo vsake teorije, zelo šokantna za vsakega, ki je odrastel v naši kulturi? V nekem novem angleškem Rawlsovem romanu se “tančica nevednosti” pojavlja kot družabna igrica. Pri nas razprave o korumpiranosti reprezen-tiranja lahko razumemo v glavnem le na ravni “poslanci kradejo”. Toda vsaj kritiki (privatnih) ekonomskih interesov, ki lahko uničijo avtonomijo političnega, bo kdo prisluhnil. Nadežda Čačinovič 434 Čitalnica 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* prikazi in pregledi Vlasta Jalu{i~ ZME[NJAVA PRI VPRA[ANJU NASILJA OBLAST IN NASILJE PRI HANNAH ARENDT (Povzetek) Avtorica pi{e o predstavi o nasilju v opusu Hannah Arendt. Posve~a se predvsem njenemu razumevanju razmerja med nasiljem in oblastjo, in s tem enemu od njenih del, ki je eksplicitno posve~eno vpra{anju nasilja: Macht und Gewalt (On Violence). Tako kot {tevilna druga dela H. Arendt, sodi tudi to v specifi~en kontekst nekega dogodka: to je {tudentsko gibanje konec {estde-setih in teorije, ki so to gibanje spremljale. Avtorica se ne spu{~a pobli`e v kritike pojmovanja nasilja pri H. Arendt, ki jo uvr{~ajo tako reko~ med politi~ne romantike. Poudarja predvsem na~in, kako Hannah Arendt razume nasilje. Ta pa je pogojen predvsem z njenim odnosom do fenomena oblasti, ki je precej druga~en od {te-vilnih teoretskih kot tudi obi~ajnih predstav o tem, kaj oblast je. Razlogov za to je ve~; vendar bi kazalo kot enega glavnih navesti njeno per-cepcijo razmerja med teorijo in prakso, mi{ljen-jem in delovanjem, oziroma njeno kritiko papa-galiziranja tradicionalnih politi~nih kategorij v postmoderni situaciji. Klju~ni pojmi: Hannah Arendt, oblast, nasilje, politika, politi~na misel. Kerry H. Whiteside HANNAH ARENDT IN EKOLO[KA POLITIKA (Povzetek) Trdim, da razumevanje "dru`be" Hannah Arendt poglablja Zelene kritike produktivizma. S tem, da se izogne subjektivisti~nim ali objek-tivisti~nim na~inom razmi{ljanja, Arendtova odkriva skrite povezave med delom, ki omogo~a `ivljenje, ter potro{ni{kim nagonom, ki uni~uje svet. Raziskovanje za okolje destruktivne `elje proizvajati in tro{iti zahteva strukturiranje skupnosti ob optimalni konfiguraciji javne razprave in dela. Sklepam, da ekolo{ka politika, ki jo je inspirirala Arendtova, poudarja soodvisnost ~love{kih vrednot in vseobsegajo~ega naravnega reda. Klju~ni pojmi: Hannah Arendt, delo, ustvarjanje, delovanje, produktivizem, "zeleni", "zelena politika", Bill Mc Kibben Miha Tom{i~, Andrej Klemenc: GLOBALNI TRENDI V ENERGETIKI – K NOVEMU SAMORAZUMEVANJU ENERGETIKE (Povzetek) Zadnja desetletja drugega tiso~letja na{ega {tetja zaznamuje ob~utek, da je ~love{tvo doseglo globalno mejo rasti – sedaj naj bi ta bila nosilne sposobnosti ekosistemov. Avtorja podata poljuden prikaz energetsko-entropijske zgodovine vesolja, ki se zaklju~ita s tezo, da evolucija ne vodi k neskon~no kompleksnemu univerzalnemu bitju, temve~ je zaznamovana z dinami~nimi procesi, ki zahtevajo od vrst in civilizacij osvajanje novih bivalnih prostorov ter izbolj{anje izkoristkov zajemanja energijskega toka. Bistvene negotovosti dogodkov v prihodnosti dajejo prednost raznoterosti. Avtorja prika`eta sodobne trende v energetiki od "naftnega {oka" dalje in mehanizme, s katerimi je razvitemu svetu brez globalne uporabe voja{kih sredstev uspelo, da pobere smetano z energetskega kola~a: zagotovitev cenenih starih virov, pridobivanje novih, razvoj novih organizacijskih in tehnolo{kih prijemov ter zmanj{anje porabe primarne energije. Avtorja analizirata konec paradigme ekonomije obsega (economy of scale) ter politi~ne in okoljske robne pogoje dominacije ekonomije u~inka, multikriterijsko optimalizacijo, poliarhi~no strukturo aren energetske politike, tr`i{~e energetskih storitev, komunalizacijo energetike ter novo, ekolo-gizirano kulturo potro{ni{tva. Ti spremenjeni strukturni in sistemski pogoji energetike po mnenju avtorjev niso dovolj reflektirani v na-stajajo~em nacionalnem energetskem programu. Klju~ni pojmi: energetski tok, entropija, genetski in memetski modeli, dogme, negotovosti, Čitalnica 437 ekonomija obsega, ekonomija u~inka (economy of scope), trg energetskih storitev, celostno na~rtovanje virov (Integrated Resource Planning), multikriter-ijska optimalizacija, komunalna energetika, arene energetskih politik, zeleno potro{ni{tvo (green consumerism), kolektivna identiteta Andrej Ule ENERGIJA IN DRU@BA OB KONCU TISO^LETJA (Povzetek) Avtor preizpra{uje ekolo{ko usmerjeno politiko ekonomske rasti ter proizvodnje in ponudbe energije. Kot posplo{ena socialno-ekonomska ideja (Georgescu Roegen, Rifkin etc) entropija vklju~uje celoto kaoti~nih dezintegriranih in {kodljivih u~inkov na naravo in dru`bo, ki jih v kasnej{em razvoju ni mogo~e izni~iti iz dru`be in njenega naravnega okolja. Trajnostni razvoj mora upo{te-vati nevarnost akumulacije entropi~nih u~inkov v ~love{ki dru`bi in v naravi. Potrebujemo skupno, enotno politiko raziskovanja, tehnolo{kega in industrijskega razvoja, ki bi omogo~ala neintenzi-ven energetski in entropijski razvoj. Za to pa potrebujemo spremembo v mi{ljenju ne le najbolj odgovornih ampak tudi navadnih ljudi, {e posebej kot potro{nikov. Ta k tip proizvodnje in potro-{nje potrebuje visoko stopnjo znanja in informacij, ki se uporabljajo v razli~nih ~love{kih dejavnostih. Sedanji proizvodno-potro{ni{ki vzorci v glavnem oporekajo tak{nemu razvoju. Nov tip potro-{nje bi zahteval razumno uporabo snovi, energije in informacij. Poudarjal bi kvaliteto `ivljenja in ohranjanje okolja. Avtor preizpra{uje nekatere posledice tega za slovensko dru`bo. Klju~ni pojmi: energija, entropija, informacije, proizvodno-potro{ni{ki vzorci, trajnostni razvoj, kvaliteta `ivljenja, Slovenija Jonathan Jeffer KONCEPTI SODOBNEGA ENERGETSKEGA NA^RTOVANJA IN SOUDELE@BA JAVNOSTI (Povzetek) V ~lanku avtor predstavlja nekatera najnovej-{a razmi{ljanja o energetskem na~rtovanju, energetski u~inkovitosti in o drugih vpra{anjih, ki so s tem povezana, kot npr. vloga in pomen javnih procesov v na~rtovanju in politiki energetskega na~rtovanja. ^lanek sicer implicitno zagovarja te nove ideje in postopke, vendar avtor opozarja, da se moramo hkrati zavedati, da se ta na~in raz-mi{ljanja o energetiki {e razvija in da ni {e ni~ dokon~no odlo~eno. Cilj ~lanka je sporo~iti resni-~no pomembnost energije v lokalnem in dr`av-nem obsegu. Po avtorjevem mnenju smo vsi ne-kak{ni imetniki stavnih listkov s pridobljeno pravico, da najdemo najbolj{e mo`ne re{itve z a na{e energetske potrebe. Klju~ni pojmi: planiranje po metodi najmanj{ih stro{kov (Least-Cost Planning), vodenje porabe (Demmand Side Management), soudele`ba javnosti, javna podjetja, tarifni postopki, energetske storitve, zunanji stro{ki, ZDA, interesni akterji, struktura vzpodbud, javni proces, energetska u~inkovitost Vladimir Poto~nik CIJENE I VANJSKI TRO[KOVI ENERGENATA U SVIJETU I HRVATSKOJ Nakon dru{tvenih i politi~kih promjena 1990 godine, cijene energenata se u Hrvatskoj prib-li`avaju zapadnoeuropskim prosjecima br`e od ve}ine europskih dr`ava u tranziciji. Cijene en-ergenata za industriju gotovo su dostigle zapad-noeuropske prosjeke, dok ja~e zaostaju cijene ele-ktri~ne energije i prirodnog plina za ku}anstva, te benzina za sektor prometa. Uzme li se u obzir jednaka kupovna mo} stanovni{tva ti odnosi se mijenjaju. Internalizacija vanjskih tro{kova energije odvija se u razvijenom svijetu, dok u Hr-vatskoj prakti~ki jo{ nije zapo~ela. U nastavku restrukturiranja hrvatske energetike trebat }e po-stupno uskla|ivati cijene energenata uz vi{e-faznu internalizaciju vanjskih tro{kova energije. Klju~ne rije~i: cjene energije, vanjski tro{kovi energije, Hrvatska, restrukturiranje energetike Vladimir Poto~nik: CENE IN ZUNANJI STRO[KI ENERGENTOV V SVETU IN NA HRVA[KEM (Povzetek) Po dru`benih in politi~nih spremembah leta 1990 se cene energentov na Hrva{kem pribli`ujejo zahodnoevropskemu povpre~ju hitreje kot v ve- M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA ~ini evropskih dr`av v tranziciji. Cene energen-tov v industriji so skoraj dosegle zahodnoevropsko povpre~je, medtem ko znatno zaostajajo cene elektrike in naravnega plina za gospodinjstva ter cene bencina v prometnem sektorju. ^e upo-{tevamo cene v odnosu na kupno mo~ prebivalstva, pa se ti odnosi spremenijo. V razvitem svetu `e poteka internalizacija zunanjih stro{kov, medtem ko se na Hrva{kem prakti~no {e ni niti za-~ela. V nadaljevanju prestrukturiranja hrva{ke energetike bo potrebno uskladiti cene energentov ob ve~fazni internalizaciji zunanjih stro{kov. Klju~ni pojmi: cene energije, zunanji stro{ki energije, Hrva{ka, prestrukturiranje energetike Wolfgang Mostert ELEKTROGOSPODARSKI SEKTOR V SLOVENIJI DO LETA 2000 (Povzetek) Prvotni namen elektrogospodarstva v vseh de`elah je bil {irjenje elektri~ne infrastukture, potrebne za industrijski razvoj in blaginjo prebivalstva. V mnogih de`elah je bil elektroenergetski sektor vertikalno povezan monopol dr`ave, utemeljen s prepri~anjem, da naj bo elektrika cenena javna storitev in strate{ko blago, pomembno za industrijski razvoj. V osemdesetih letih je industrijski razvoj tako navznoter kot navzven za~el definirati novo vlogo elektroenergetskega sektorja, in politiki so se za~eli spra{evati, ali bo obstoje~a industrijska struktura {e ustrezala novim nalogam. Slovensko elektrogospodarstvo bo v naslednjih nekaj letih do`ivelo znatne strukturalne spremembe, da bi lahko ustrezal zahtevam slovenskega gospodarstva. V primerjavi z razmerami v proizvodni industriji ima transformacija lastni{tva v elektrogospodarstvu svoje posebnosti, ker vnaprej zahteva definicijo `eljene industrijske in upravne strukture. Do sedaj je edina resni~na strukturalna novost oblikovanje ELES. Druga podjetja pa ostajajo {e naprej "nedotaknjena". V okoli{~inah negotovosti se me-ned`erji le s te`avo lotevajo dolgoro~nega organizacijskega prestrukturiranja. Dodatna ovira prestrukturiranju je politika subvencioniranja porab-ni{kih cen za elektriko, ki podcenjuje stro{ke oskrbe. Prav tako so investicijske odlo~itve v veliki meri zunaj nadzora industrijskih mened`erjev. V tak{nih pogojih je mened`ment osredoto~en le na "golo pre`ivetje". Stari na~in upravljanja in delovanja ostaja v osnovi nespremenjen. Za definiranje nove strukture moramo analizirati, koliko predlogi ustrezajo novi vlogi energetske industrije in kaj je vodilo strukturnih sprememb v elektroenergetiki drugih dr`av. Klju~ni pojmi: elektroenergetika (power sector), prestrukturiranje, industrijska struktura, konkuren~nost, lastninska struktura, upravni nadzor, podjetni{ko upravljanje, Slovenija, cene elektrike, tarifni sistemi Damir Pe{ut REGIONALNO PLANIRANJE ENERGETIKE U HRVATSKOJ Nehomogenost klime, gospodarske i energetske strukture Hrvatske tra`i regionalni pristup planiranju energetike. Nu`no smanjivanje {tet-nog utjecaja energetskog razvoja na okolinu kori-{tenjem obnovljivih izvora energije i racional-nijom potro{njom energije nije mogu}e dok se u Hrvatskoj ne uspostavi gospodarski, normativni i organizacijski okvir, te politika realnih cijena energenata. Uz te uvjete je mogu}e prim-jenom modernih metoda koje ravnopravno treti-raju ulaganja na stranu potro{nje, u obnovljive izvore energije i klasi~ne sustave za energetsku opskrbu, uz minimum tro{kova i maksimalnu dru{tvenu korist, planirati energetsku osnovu razvoja regija, tako da se ujedno ostvare i cilje-vi za{tite okoline. Izrada takvih planova jest trajni analiti~ki proces {to kvalitetnije pripreme svih resursa regije. U organiziranju i provo|enju projekata osig-uranja energetske osnove razvoja regija klju~nu ulogu imaju regionalne i lokalne vlasti. Brigu oko osiguranja trajnosti procesa energetskog planiranja preuzimaju regionalni (lokalni) energetski centri. Njihova je zada}a koordiniranje ener-getskog planiranja i provo|enja planova u `ivot, medijska prezentacija, edukacija ciljanih grupa stanovni{tva i savjetodavno djelovanje prema potro{a~ima. Klju~ne rje~i: za{tita okoli{a, obnovljivi izvori energije, Hrvatska, regionalno energetsko planranje, metode suvremenog energetskog planiranja, energetski centri M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA Damir Pe{ut REGIONALNO PLANIRANJE ENERGETIKE NA HRVA[KEM (Povzetek) Nehomogoenost podnebja, gospodarske in energetske strukture Hrva{ke zahteva regionalni pristop v na~rtovanju energetike. Nujno zma-nj{evanje {kodljivega vpliva energetskega razvoja na okolje z uporabo obnovljivih virov in bolj racionalno porabo energije ni mogo~e, dokler se na Hrva{kem ne oblikujejo ekonomski, normativni in organizacijski okvirji ter politika realnih cen energentov. Ob teh pogojih je mogo~e na~rtovati energetsko osnovo razvoja regij z uporabo modernih metod, ki enakopravno upo{teva-jo tudi stran porabe, vlaganje v obnovljive in kla-si~ne vire, tako da se obenem uresni~ijo tudi cilji varovanja okolja. Izdelava tak{nih na~rtov je trajen analiti~ni proces ~imbolj kvalitetne priprave vseh virov v regiji. Klju~no vlogo v organizaciji in izvajanju projektov za zagotavljanje energetskih osnov imajo lokalne in regionalne oblasti. Skrb za trajno na~rtovanje energetike prevzemajo regionalni (lokalni) energetski centri. Njihova naloga je energetsko na~rtovanje in implementacija na~rtov, medijska prezentacija, izobra`evan-je ciljnih skupin ter svetovanje potro{nikom. Klju~ni pojmi: za{~ita okolja, obnovljivi viri energije, Hrva{ka, energetsko na~rtovanje, metode sodobnega energetskega na~rtovanja, energetski centri I{tvan Gaal ENERGIJA U STRATEGIJI RAZVITKA GRADA ZAGREBA U prou~avanju slo`enih sustava urbane sredine energetska opskrba velikog grada se javlja kao prvi izazov za sistemski pristup i primjenu nove paradigme – sistemskog mi{ljenja. Ako je "cjelina vi{e nego zbroj svih njenih dijelova" (Aristotel), ona posjeduje svojstva i na~ine funkcioniranja koji se ne mogu otkriti analizom i zbrajanjem kompo-nenata. Sistemski pristup problemima urbane energetike omogu}uje uo~avanje cjeline energetske op-skrbe u humanoj funkciji kvalitetnijeg `ivota u Gradu i omogu}uje odmak od trivijalnosti upravl-ja~ke svakodnevice. Ovo je poku{aj da se uva`a- vanjem specifi~nosti razvoja i objektivno posto-je}ih razli~itih interesa pojedinih energetskih podsistema upozori na zajedni~ke obveze i ciljeve raz-vitka cjeline energetske opskrbe grada Zagreba. Ovaj ~lanak predo~uje na posve odre|eni na~in pri-mjer za prakti~nu primjenu opisanih na~ela u ~lanku "Odr`ivi razvoj i integralno gospodarenje energijom". Klju~ne rije~i: grad Zagreb, urbana energetika, kvaliteta `ivota, energetska u~inkovitost, racionalno iskori{tavanje energije, energetski sustavi Zagreba. I{tvan Gaal ENERGIJA V STRATEGIJI RAZVOJA MESTA ZAGREB (Povzetek) V prou~evanju kompleksnih urbanih okolij se pojavlja energetska oskrba velemest kot prvi izziv za sistemski pristop in uporabo nove paradigme – sistemskega mi{ljenja. ^e je celota ve~ kot se{tevek vseh njenih delov" (Aristotel), potem ima lastnosti in na~ine delovanja, ki jih ni mogo~e odkriti z analizo in se{tevanjem posameznih komponent. Sistemski pristop k problemom urbane energetike omogo~a upo{tevan-je celote energetske oskrbe v humani funkciji kvalitetnej{ega `ivljenja v mestu in omogo~a dis-tanco do trivijalnega upravljalskega vsakdana. To je poskus, da se z upo{tevanjem specifi~nosti razvoja in objektivno obstoje~ih razli~nih interesov posameznih energetskih podsistemov opozori na skupne obveznosti in razvojne cilje energetske oskrbe mesta Zagreb. Ta ~lanek predstavlja primer za prakti~no uporabo na~el, ki so opisana v ~lanku "Trajnostni razvoj in celostno gospodarjenje z energijo". Robert [pendl UPRAVLJANJE KOMUNALNIH ENERGETSKIH SISTEMOV (Povzetek) Lokalna skupnost lahko zagotavlja oskrbo z energijo preko komunalnega energetskega sistema. Pri zasnovi sistema se mora odlo~iti med popolnim lastni{tvom ter upravljanjem in med po- M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA deljevanjem koncesij za izvajanje javne slu`be zunanjim dru`bam. Izgradnja sistema se lahko financira s krediti, z izdajo vrednostnih papirjev ali z zunanjimi vlagatelji. V prispevku so opisani tudi stro{ki delovanja in prihodki sistema. Glavna tveganja, ki ogro`ajo uspe{no delovanje sistema, so tehnolo{ke te`ave, sprememba cen ali pomanjkanje energentov, spremembe na trgu, spremembe zakonodaje in vi{ja sila. Pri tr`enju sistema se moramo zavedati, da je najbolj kri-ti~en del v procesu sprejemanja izdelka odlo~itev uporabnikov za priklju~itev na sistem. Lokalne skupnosti imajo pri vzpostavitvi energetskega sistema mnogo mo`nosti, izbira pa je odvisna od finan~ne mo~i in drugih dejavnikov. Klju~ni pojmi: komunalni energetski sistemi, mened`ment, lokalne skupnosti, koncesije Sabina Jordan, Miha Tom{i~ PERSPEKTIVE UPORABE SON^NE ENERGIJE V SLOVENIJI (Povzetki) Raba in pretvorba son~ne energije je tesno povezana s tehnolo{kim razvojem samim ter seveda tudi in predvsem z na{im odnosom do lastnega okolja, do prihodnosti. Nove tehnologije – gonilne sile napredka, je potrebno uporabiti za ponovno vzpostavitev pozitivnej{ega odnosa do naravnega okolja. Z uporabo ustrezne metodologije na~rtovanja in analize je potrebno tako na nivoju celotne dru`be kot s stali{~a lokalne rabe obnovljivih virov energije dejanske mo`nosti preveriti za vsak primer posebej. Seveda ne smemo zaobiti ekonomskega vidika u~inkovitosti rabe son~ne energije, vendar nas le-ta ne sme omejevati v kompleksnej{em razmi{ljanju o pozitivnih u~inkih na naravno in grajeno okolje, delovno in bivalno ugodje ter ne nazadnje o mo`nos-tih, ki nam jih nudi na podro~ju kreativnosti. Klju~ni pojmi: nove energetske tehnologije, naravno okolje, bivalno okolje, grajeno okolje, Slovenija, energetsko na~rtovanje Vlasta Jalu{i~ CONFUSION CONCERNING THE ISSUE OF VIOLENCE AUTHORITY AND VIOLENCE ACCORDING TO HANNAH ARENDT (Abstract) The author discusses the concept of violence as presented in the works of Hannah Arendt. Main emphasis is laid mostly on Arendt’s understanding of the relationship between violence and authority and, at the same time, on one of her works which explicitly deals with the issue of violence: Macht und Gewalt (On Violence). Like many other works by Arendt, it deals with a specific context of a certain event: the student movement in the late 1960s and theories which accompanied it. The author does not dwell in great detail on criticism of the understanding of violence by Hannah Arendt, which makes her a political romantic. Instead, she chooses to expose the way in which Hannah Arendt understands violence. And this is conditioned above all by Arendt’s attitude towards the phenomenon of authority, which differs greatly from numerous theoretical and conventional ideas of what authority is. There are several reasons for this; one of the main ones is her perception of the relationship between theory and practice, thinking and acting, and her rejection of the insistence on traditional political categories in a post-modern situation. Keywords: Hannah Arendt, authority, violence, politics, political thought Kerry H. Whiteside HANNAH ARENDT AND ECOLOGICAL POLICY (Abstract) It is my firm belief that the understanding of the »society« by Hannah Arendt takes the Green criticism of productivism one step further. By avoiding subjectivist and objectivist ways of thinking, Arendt reveals hidden connections M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA between life-sustaining work and the consumer instinct which destroys the world. The research of the desire to produce and spend, which is detrimental to the environment, demands the structuring of a community with the best possible configuration of public debate and work. The ecological policy which inspired Arendt must therefore attach the foremost importance to the mutual dependence of human values and the all-encompassing natural order. Keywords: Hannah Arendt, work, creativity, activity, productivism, the »Green«, »Green pol-icy«, Bill McKibben Miha Tom{i~, Andrej Klemenc GLOBAL TRENDS IN ENERGY PRODUCTION - TOWARDS A NEW UNDERSTANDING OF ENERGY (Abstract) The last decades of the second millennium have been marked with a general feeling that the human race has hit the upper limit of growth - which should now prove the actual endurance of ecosystems. The authors present a short overview of the history of the universe with a special emphasis on the entropy of energy and conclude with the theory that evolution does not lead to an infinitely complex universal existence, but includes dynamic processes which demand from different species and civilisations that they conquer new habitats and improve the exploitation of the energy flow. The main uncertainty of future events gives way to variety. The authors discuss contemporary trends in energy production from the »oil cri-sis« onwards and mechanisms with which the developed part of the world managed to scrape off the glazing from the cake of energy without a world-wide application of military resources: inexpensive old energy sources, the opening of new ones, the development of new organisational and technological approaches and the reduction of the consumption of the primary energy. The authors analyse the end of the paradigm of the economy of scale and political and environmental marginal conditions for the domination of the economy of scope, multi-criteria improvement, polyarchic structure of the are- nas of the energy policy, market of energy services, municipalisation of energy and the new environmental consumer culture. The authors maintain that these changed structural and systemic conditions of energy production are not sufficiently observed in the emerging national energy programme. Keywords: energy flow, entropy, genetic and memetic models, dogmas, insecurities, economy of scale, economy of scope, market of energy services, integrated resource planning, multi-criteria improvement, municipal energy production, arenas of energy policies, green consumerism, collective identity. Jonathan Jeffer CONCEPTS OF CONTEMPORARY ENERGY PLANNING AND PARTICIPATION OF PUBLIC (Abstract) The author presents some of the latest ideas concerning energy planning, energy efficiency and other related issues, such as the role and significance of public processes in planning in general and in the policy of energy planning. The article implicitly defends these new ideas and approaches, but the author warns that we should at the same time be aware that this attitude towards energy is only emerging and that nothing is final yet. The article intends to present the true significance of energy at a local and national level. According to the author, we are all a certain kind of stake holders with a right to find better solutions for the meeting of our needs for energy. Keywords: least-cost planning, demand-side management, public participation, public utilities, tariff procedures, energy services, external cost, USA, interest parties, initiative structure, public process, energy efficiency. Wolfgang Mostert ELECTRIC POWER SECTOR IN SLOVENIA BY 2000 (Abstract) The original purpose of electric power management in all countries was the spreading of M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA electric infrastructure which was necessary for industrial development and the prosperity of the population. In many countries, the electric power sector was a vertically connected state monopoly, based on the conviction that electricity should be an inexpensive public service and strategic material important for industrial development. In 1980s industrial development began to formulate a new internal and external role of the electric power sector and politicians began to question the suitability of the existing industrial structure in face of new challenges. The Slovene electric power sector will in the next few years undergo considerable structural changes in order to meet the demands of the Slovene economy. In comparison with the situation in industrial production, the ownership restructuring of the electric power sector has special characteristics, which demand a preliminary definition of the desired industrial and administrative structure. So far, the only truly structural innovation is ELES. Other companies remain »unspoiled«. In the conditions of rising uncertainty, managers confront numerous difficulties in starting the long-term organisational restructuring. Another obstacle in restructuring is the policy of subsidising consumer prices of electricity, which underestimates service costs. In addition to this, investment decisions are largely made without the consent of industrial managers. In such conditions, management concentrates on »mere survival«. The old way of managing and working remains essentially the same. In order to be able to define new structures, it must be determined to what extent the proposals meet the demands of the new role of power industry and what is the objective of structural changes in the electric power sectors of other countries. Keywords: electric power sector, restructuring, industrial structure, competition, ownership structure, administrative control, management, Slovenia, electricity prices, tariff systems Damir Pe{ut REGIONAL PLANNING OF ENERGY PRODUCTION IN CROATIA (Abstract) A heterogeneous climate and economic and energy structures of Croatia demand a region- al approach to the planning of energy production. The urgent reduction of a damaging impact of energy development on the environment by the introduction of renewable sources and a more rational consumption of energy in Croatia is not possible unless suitable frameworks of economy, norms and organisation and a policy of realistic energy prices are formed in Croatia. In these conditions, the energy aspect of regional development can be planned with the application of modern methods which also take account of consumption and investment in renewable and conventional sources, thus ensuring the protection of the environment. Such planning is a long analytical process of a suitable preparation of all sources in a region. A key role in the organisation and implementation of projects for the providing of energy foundations is played by local and regional authorities. The responsibility for the long-term planning of energy production is taken on by regional (local) energy centres. Their task is energy planning and the implementation of plans, media presentation, education of target groups and consumer counselling. Keywords: environment protection, renewable sources of energy, Croatia, energy planning, methods of contemporary energy planning, energy centres. Robert [pendl MANAGEMENT OF MUNICIPAL ENERGY SYSTEMS (Abstract) A local community can ensure energy supply through a municipal energy system. In planning this system, a choice should be made between total ownership and management on one hand and the granting of concessions for the performance of public services to other companies on the other. The building of the system my be financed with loans, securities or investments from outside. The article describes the working costs and revenue of the system. Main risks threatening the successful functioning of the system are technological difficulties, changes in prices or shortage of energy resources, changes in the market, changes in the legislation or force majeure. In marketing this system, we must keep aware that the most critical point in the process of the acceptance M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA of a product is the decision of consumers for or against the system. In the building of an energy system, local communities can choose among many possibilities, but the choice itself depends on financial resources and other conditions. Keywords: municipal energy systems, management, local communities, concessions. Sabina Jordan, Miha Tom{i~ PROSPECTS FOR THE USE OF SOLAR POWER IN SLOVENIA (Abstract) The use and transformation of solar power is closely connected with technological development and, above all, with our attitude towards our environment, that is towards our future. New technologies – the driving forces of progress – must be used in order to re-establish a positive attitude towards natural environment. By using a suitable methodology of planning and analysis, the actual possibilities must be examined for each case separately both from the point of view of the entire society and local exploitation of renewable energy sources. Here, the economic aspect of the efficiency of solar power exploitation must not be ignored either, but this should not represent an obstacle in a more complex consideration of positive effects on natural and physical environment, working and living comfort and, last but not least, of possibilities offered in the sphere of creativity. Keywords: new energy technologies, natural environment, living environment, physical environment, Slovenia, energy planning. Andrej Ule ENERGY AND SOCIETY AT THE END OF MILLENNIUM (Abstract) I discuss the ecologically oriented policy of economic growth and the millennium production and supply of energy. According to the generalized socio-economic notion of entropy (Georgescu-Roegen, Rifkin, etc.), entropy includes the entire complexity of the chaotic, disinte- grating, and harmful effects of human activities on nature and society that could not be annulled in the future development of society and its natural environment. A sustainable development must take account of the danger of the vast accumulation of entropic effects in human society and nature. We need a common, unified policy of research activities and sociopolitical, technological and industrial development that would allow a low-intensity energy- and entropy development. According to that, a change in the human mind, not only in the minds of the most responsible persons but of every-day people, especially consumers, is necessary. This kind of development needs a high level of knowledge and information used in different human activities. The existing types of production and consumption are the main opponents of this kind of development. A new kind of consumption would entail a reasonable use of matter, energy and information. It would emphasize the quality of life and the preservation of environment. I discuss some related consequences for the Slovene society. Keywords: energy, entropy, information, production and consumption patterns, sustainable development, quality of life, Slovenia Vladimir Poto~nik ENERGY PRICES AND EXTERNAL COSTS IN THE WORLD AND IN CROATIA (Abstract) After social and political changes of 1990, energy prices in Croatia have been getting closer to the West European averages faster than in most European countries in transition. The energy prices in industry are almost at the Western European level, while the energy prices of electricity and natural gas for households and the price of petrol are far lower. If the population purchasing power parity (PPP) is taken into account, these ratios change. While the inter-nalization of the external energy costs is under way in the developed world, practically it has not started yet in Croatia. M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA The Croatian energy system restructuring shall require a gradual adjustment of energy prices, together with a complex internalization of the external energy costs. Keywords: energy prices, external costs, Croatia, energy restructuring I{tvan Gaal ENERGY IN THE DEVELOPMENT STRATEGY OF THE CITY OF ZAGREB (Abstract) When studying complex systems of an urban environment, energy supply to a city becomes a real challenge to a systemic approach as well as to the introduction of a new model of thinking: a systemic way of thinking. If "the whole implies more than summing up all of its parts" (Aristotle) it has the characteristics as well as the ways of functioning which cannot be discovered by the analysis or summing up of its components. Approaching the problems of urban energy as a system enables the perception of the energy supply as a whole in its humane function of creating higher standards of urban living. It also allows us to move away from the triviality of everyday bureaucracy. This is an attempt at exposing common obligations and aims in the development of the energy supply of the city of Zagreb in merely by respecting the specific characteristics of this development as well as the existing different interests of certain energy sub-systems. Keyswords: the city of Zagreb, urban energy production, quality of life, energy efficiency, rational use of energy, energy systems in Zagreb. Vlasta Jalu{i~ VERWIRRUNG BEI DER GEWALTFRAGE MACHT UND GEWALT BEI HANNAH ARENDT (Zusammenfassung) Die Autorin schreibt über Hannah Arendts Vorstellung über Gewalt in ihren Opus, wobei sie sich vor allem auf ihr Verständnis der Beziehung zwischen Gewalt und Macht konzentriert, damit auch auf eines ihrer Werke, das ex-plixit der Gewaltfrage gewidmet ist: Macht und Gewalt (On Violence). Wie auch zahlreiche andere Werke von Hannah Arendt ist auch dieses in einem spezifischen Geschehenskontext angesiedelt: die Studentenbewegung am Ende der 60er Jahre und die Theorien, die diese Bewegung begleitet haben. Die Autorin kritisiert nicht näher die Bennenung der Gewalt bei H. Arendt, die sozusagen den politischen Romantikern zugeordnet wird, sondern sie hebt besonders die Art hervor, wie Hannah Arendt die Gewalt versteht. Diese ist aber vor allem durch ihr Verhältnis zum Phänomen Macht bedingt, das sich von anderen, zahlreichen theoretischen und auch anderen Vorstellungen von dem, was Macht ist, unterscheidet. Die Gründe dafür sind manigfaltig: jedoch gilt es als einen ihrer Hauptgründe ihre Perzeption des Verhältnisses zwischen Theorie und Praxis hervorzuheben, der Reflexion und Aktion bzw. ihre Kritik an der Papagalisation traditioneller politischer Kategorien in der postmodernen Situation. Schlüsselwörter: Hanna Arendt, Macht, Gewalt, Politik, politische Reflexion Kerry H. Whiteside HANNAH ARENDT UND DIE UMWELTPOLITIK (Zusammenfassung) Ich behaupte, daß Hannah Arendt in ihrem Verständnis über die "Gesellschaft" die Kritik der Grünen am Produktionismus vertieft. Indem sie subjektivistische oder obejektivistische Denkweisen meidet, entdeckt Arendt die verborgene Verbindung zwischen der Arbeit, die das Leben ermöglicht, und dem Konsuminstinkt, der die Welt vernichtet. Die Untersuchung des für die Umwelt destruktiven Wunsches zu produzieren und konsumieren verlangt die Strukturierung der Gemeinschaft bei optimaler Konfiguration der öffentlichen Debatte und Arbeit. Ich ziehe die Schlußfolgerung, daß die Umweltpolitik, die von Arendt inspiriert wurde, den Zusammenhang zwischen menschlichen Werten und einer allumfassenden natürlichen Ordnung betont. M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA Schlüsselwörter: Hannah Arendt, Arbeit, Schaffen, Arbeitsweise, Produktionismus, die Grünen, Politik der Grünen, Bill Mc Kibben Miha Tom{i~, Andrej Klemenc GLOBALE TRENDE IN DER ENERGETIK ZU EINEM NEUEN SELBSTVERSTÄNDNIS DER ENERGETIK (Zusammenfassung) Die letzten Jahrzehnte des zweiten Jahrtausends werden durch das Gefühl gekennzeichnet, daß die Menschheit die globale Wachstumsgrenze erreicht hat – die nun die tragende Eigenschaft der Ökonomisten sein sollte. Die Autoren geben eine vereinfachte Darstellung der ener-getisch-entropischen Geschichte des Weltalls wieder, die mit der These abgeschlossen wird, daß die Evolution nicht zu einem unendlich komplexen universalen Wesen führt, sondern durch dynamische Prozesse gekennzeichnet ist, die von den Arten und Zivilisationen eine Eroberung neuer Lebensräume sowie eine verbesserte Ausnutzung der Erfassung der Energiestromes verlangt. Die große Unsicherheit der zukünftigen Ereignisse führt zu einer Veilfältigkeit. Beide Autoren stellen die modernen Trends in der Energetik seit der Ölkrise vor und zeigen Mechanismen, mit denen es den Industrieländern ohne den globalen Gebrauch von Waffengewalt gelungen ist, sich die Sahne des energetischen Kuchens sicherzustellen: die Sicherung alter Resourcen, die Gewinnung neuer, die Entwicklung neuer organisatorischer und technischer Ansätze sowie die Reduzierung des Gebrauchs der primaren Energie. Darüberhinaus analysieren beide Autoren das Ende des Paradigmas der "Wirtschaft des Umfangs" (economy of scale) sowie politische als auch umweltbezogene Randbedingungen der Dominanz der Opti-mirieung, die viele Kriterien umfaßt, die pol-yarchische Struktur der energiepolitischen Arenen, den ernergetischen Dienstleistungsmarkt, die Komunalisierung der Energetik sowie die neue umweltbewußte Konsumkultur. Diese veränderten strukturellen und systematischen Bedingungen sind im entstehenden nationalen Enegieprogramm kaum beachtet worden, meinen die Autoren. Schlüsselwörter: Energiestrom, Entropie, genetische und mimetische Modelle, Dogmen, Unsicherheit, Wirtschaft des Umfangs, Leistungswirtschaft (economy of scope), Markt der energetischen Dienstleistungen, integrierte Resourcenplanung (integrated resource planning), Optimierung, die viele Kriterien umfaßt, komunale Energetik, Arenen der Energiepolitiken, umweltbewußte Verbraucher (green consumerism), kollektive Identität Andrej Ule ENERGIE UND GESELLSCHAFT AM ENDE DES JAHRTAUSENDS (Zusammenfassung) Der Autor untersucht die umweltgerichtete Politik des Wirtschaftswachstums sowie der Ene-rgieprduktion und des Enegieangebots. Als verallgemeinerte sozial-ökonomische Idee (Georges-cu-Roegen, Rifkin, etc.) umschließt die Entropie alle chaotischen, desintegrierenden und gefährlichen Einflüsse auf Natur und Gesellschaft, die in der späteren Entwicklung in der Natur und Gesellschaft nicht rückgängig gemacht werden können. Eine andauernde Entwicklung muß die Gefährlichkeit der Akkumulation entropischer Einflüsse in der menschlichen Gesellschaft und in der Natur berücksichtigen. Man benötigt eine gemeinsame und einheitliche Entwicklungs- und Technologiepolitik sowie eine einheitliche Politik in der industriellen Entwicklung, die eine extensive energetische und entropischen Entwicklung ermöglichen würde. Dafür benötigt man eine Veränderung der Denkweise, nicht nur der Führenden sondern auch der einfachen Leute, vor allem der Verbraucher. Ein solcher Produktionsund Konsumtyp verlangt ein hohes Maß von Informiertheit und Wissen, die in den verschiedensten Betätigungsfeldern des Menschen gebraucht werden. Aktuelle Produktions- und Konsummuster widersprechen jedoch einer solchen Entwicklung. Ein neuer Konsumtyp, der die Lebensqualität und den Umweltschutz unterstreichen würde, würde eine vernünftige Nutzung der Materie, Energie und Informationen verlangen. Der Autor untersucht einige dieser Folgen für die slowenische Gesellschaft. Schlüsselwörter: Energie, Entropie, Informiertheit, Produktions- und Konsummuster, andauernde Entwicklung, Lebensqualität, Slowenien M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA Jonathan Jeffer KONZEPTE DER MODERNEN ENERGIEPLANUNG UNTER MITWIRKUNG DER ÖFFENTLICHKEIT (Zusammenfassung) In diesem Artikel stellt der Autor einige der neuesten Überlegungen zur energetischen Planung und Effizien und zu anderen Fragen vor, die z. B. mit der Rolle und der Bedeutung öffentlicher Prozesse in der Politik und Planung der energetischen Planung verbunden sind. Obwohl der Artikel diese neuen Ideen und Verfahren implix-it befürwortet, weist der Verfasser darauf hin, daß man sich darüber klaren sein muß, daß diese Denkweise über die Energetik sich noch im Entwicklungsstadium befindet und daß letztendlich noch nichts entschlossen ist. Das Ziel des Artikels ist es, auf die wirkliche Bedeutung der Energie in lokalem und staatlichem Umfang hinzweisen. Der Verfasser vertritt die Meinung, daß alle Bewohner Sloweniens in Besitz von Wettzetteln mit dem erworbenem Recht sind, die bestmöglichste Lösung für ihre energetischen Bedürfnisse zu finden. Schlüsselwörter: Planen nach dem Prinzip der geringsten Kosten (least-cost planning), Verbrauchsmanagement (demmand side man-agment), Mitwirkung der Öffentlichkeit (public participation), öffentliche Unternehmen (public utilities), Tarifverfahren, energetische Dienstleistungen, externe Kosten, USA, Interessenakteure, anreizgebende Strukturen, öffentlicher Prozeß, energetische Effizienz Vladimir Poto~nik ENERGIEPREISE UND EXTERNE KOSTEN IN DER WELT UND IN KROATIEN (Zusammenfassung) Nach den gesellschaftlichen und politischen Veränderungen im Jahr 1990 nähern sich die Energiepreise in Kroatien schneller denen in westeuropäischen Ländern als in anderen Ländern an, die sich in der Transition befinden. Die Enegiepreise in der Industrie haben beinahe den westeuropäischen Durchschnitt erreicht, wohingegen die Preise für Naturgas und Elektik für die privaten Haushälter sowie die Benzinpreise weit zurückbleiben. Betrachtet man aber die Preise in Relation zur Kaufkraft der Bevölkerung, so verändern sich die Verhältnise. In den Industriestaaten läuft schon die Internalisation der externen Kosten, wohingegen diese in Kroation de facto noch gar nicht begonnen hat. In der witeren Umstrukturierung des kroatischen Energiesektors müssen die Energiepreis harmonisiert werden, wobei die externen Kosten in mehreren Phasen internalisiert werden müssen. Schlüsselwörter: Energiepreise, externe Energiepreise, Kroatien, Umstrukturierung des Energetiksektors Wolfgang Mostert DIE SLOWENISCHE ELEKTRIZITÄTSWIRTSCHAFT BIS ZUM JAHR 2000 (Zusammenfassung) Das ursprüngliche Ziel der Elektrizitätswirtschaft in allen Ländern war der Ausbau der elektrischen Infrastruktur, die nötig für die industrielle Entwicklung und den Wohlstand der Bevölkerung war. In vielen Ländern stellte die Elektrizitätswirtschaft ein horizontal verbundenes Monopol des Staates dar, das auf der Überzeugung basierte, daß Elektrizität eine preisgünstige öffentliche Dienstleistung und eine strategische Ware sein solle, bedeutend für die industrielle Entwicklung. In den 80ern Jahren began die industrielle Entwicklung sowohl nach außen als auch nach innen hin die neue Rolle der Elektrizitätswirtschaft zu definieren, und die Politiker stellten sich die Frage, ob die bestehende industrielle Struktur den neuen Aufgaben gewachsen sein wird. Die slowenische Elektrizitätswirtschaft wird in den folgenden Jahren erhebliche strukturelle Veränderungen erleben, um den Anforderungen der slowenischen Wirtschaft gewachsen zu sein. Im Vergleich zu den Verhältnissen in den verschiedenen Produktionsindustrien besitzt die Umstrukturierung des Eigentums in der Elektrizitätswirtschaft ihre Besonderheiten, weil sie im vorhinein die Definierung der gewünschten industriellen und Verwaltungsstruktur verlangt. Bis jetzt stellt die Gründung des ELES die einzige wirkliche strukturelle Neuheit dar, wohingegen andere Unternehmen M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA weiterhin "unberührt" bleiben. Unter diesen Umständen, gekennzeichnet durch große Unsicherheit, nehmen die Manager nur zögernd die langwierige organisatorische Umstrukturierung in Angriff. Ein weiteres Hindernis für die Umstrukturierung stellt die Subventionspolitk für die elekrtische Energie dar, die die Versorgungskosten unterschätzt. Genauso sind Investitionsentscheidungen in großen Maße außerhalb der Entscheidungsgewalt des industriellen Managements, so daß es sich in solchen Umständen rein auf das "Überleben" konzentriert. Die alte Art des Arbeitens und der Verwaltung bleibt im Grunde unverändert. Für die Definierung einer neuen Struktur muß analysiert werden, inwiefern die Vorschläge für die neue Rolle der Elektrizitätswirtschaft angemessen sind und unter welchen Gesichtspunkten strukturelle Veränderungen in der Elektrizitätswirtschaft in anderen Ländern verlaufen. Schlüsselwörter: Elektroenergetik (power sector), Umstrukturierung, industrielle Struktur, Konku-renzfähigkeit, Eigentumsstruktur, Verwaltungsaufsicht, Betriebsmanagement, Slowenien, Elektrizitätspreise, Tarifsysteme Damir Pe{ut REGIONALE PLANUNG DER KROATISCHEN ENERGETIK (Zusammenfassung) Die Inhomogenität des Klimas, der wirtschaftlichen und energetischen Struktur verlangen in Kroatien einen regionalen Ansatz in der Energetikplanung. Eine dringende Verminderung des schädlichen Einflusses der energetischen Entwicklung auf die Umwelt mittels erneuerbarer Resourcen und dem rationelleren Gebrauch der Energie ist so lange nicht möglich, bis in Kroatien die ökonomischen, normativen und organisatorischen Rahmenbedingungen geschaffen werden, sowie eine reale Energiepreispolitik. Mit der Erfüllung dieser Bedingungen ist es möglich, eine energetische Grundlage für die Entwicklung der Regionen mittels moderner Methoden zu schaffen, die gleichberechtigt die Konsumenten und auch Investitionen in erneurbare und klassische Energieresourcen berücksichtigt, so daß dabei auch der Umwelt- schutz berücksichtigt wird. Die Ausarbeitung solcher Pläne stellt einen anhaltender analytischen Prozeß einer bestmöglichen Vorbereitung aller Resourcen einer Region dar. Die Schlüsselrolle in der Organisation und Ausführung dieser Projekte zur Sicherstellung energetischer Grundlagen übernehmen regionale und lokale Behörden. Die Sorge für eine anhaltende Planung übernehmen regionale (lokale) energetische Zentren. Ihre Aufgabe besteht in der energetischen Planung und der Verwirklichung dieser Pläne, sowie in der Präsentation in den Medien, der Ausbildung der Zielgruppen und in der Verbraucherberatung. Schlüsselwörter: Umweltschutz, erneuerbare Energieresourcen, Kroatien, energetische Planung, Methoden moderner energetischer Planung, energetische Zentren I{tvan Gaal DIE ENEGRIE IN DER ENTWICKLUNGSSTRATEGIE DER STADT ZAGREB (Zusammenfassung) In der Untersuchung komplexer urbaner Umfelder tritt die Versorgung der Großstädten mit elektrischer Energie als erste Herausforderung für den Systemansatz und den Gebrauch eines neuen Paradigmas auf - das Systemdenken. "Besteht das Ganze aus mehr als der Anzahl seiner Teile" (Aristoteles), so besitzt es Charakter-istika und Arbeitsweisen, die nicht mit der Analyse der einzelnen Koponenten und ihrer Addition aufgedeckt werden können. Der Systemansatz zur urbanen Energieversorgung erlaubt es, daß die ganze Energieversorgung als humane Funktion eines qualitativeren Lebens in der Stadt in Betracht gezogen wird, womit eine Distanz zum trivialen Alltag voller Besorgungen ermöglicht wird. Dies stellt einen Versuch dar, daß unter Berücksichtigung der spezifischen Entwicklung und den objektiv bestehenden verschiedenen Interessen verschiedener energetischer Subsysteme auf die gemeinsamen Pflichten und Entwicklungsziele in der Energieversorgung der Stadt Zagreb hingewiesen wird. Dieser Artikel stellt ein Beispiel zur praktischen Anwendung der Prinzipien dar, die im Artikel "Das dauerhafte M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA und ganzheitliche Wirtschaften mit der Energie" beschrieben sind. Schlüsselwörter: die Stadt Zagreb, urbane Energetik, Lebensqualität, energetische Effizienz, rationale Energieausnutzung, energetische Systeme in Zagreb Robert [pendl DIE VERWALTUNG REGIONALER ENERGETISCHER SYSTEME (Zusammenfassung) Die Ortsgemeinschaft kann die Versorgung mit elektrischer Energie über das komunale Energiesystem sicherstellen. Bei dem Entwurf des Systems muß man sich entscheiden, ob man im vollständigen Besitz und somit auch Verwalter ist oder ob man Konzessionen für die Verwaltung des öffentlichen Dienstes an außenstehende Gesellschaften verteilt. Der Bau des Systems kann über Kredite, mit der Ausgabe von Wertpapieren oder mittels außenstehenden Inves-titoren finanziert werden. In diesem Beitrag sind auch die Betriebskosten und Einkünfte des Systems beschrieben. Die Hauptrisiken, die das erfolgreiche Funktionieren des Systems gefährden können, stellen technologische Probleme, der Mangel an Energieträgern, Marktveränderungen, Gesetzesänderungen oder höhere Gewalt dar. Beim Marketing des Systems muß man sich bewußt sein, daß der kritischste Teil im Prozeß der Produktannahme der Entschluß des Verbrauchers darstellt, ob er sich an das System anschließt. Ortsgemeinschaften haben bei der Einrichtung eines energetischen Systems viele Möglichkeiten, die Auswahl hängt von den finanziellen Möglichkeiten und anderen Faktoren ab. Schlüsselwörter: komunale energetische System, Management, Ortsgemeinschaften, Konzessionen Sabina Jordan, Miha Tom{i~ NUTZUNGSPERSPEKTIVEN DER SONNENENERGIE IN SLOWENIEN (Zusammenfassung) Die Nutzung und Umwandlung der Sonnenenergie ist eng mit der technologischen Entwicklung selbst verbunden, sowie natürlich und vor allem mit unserer Beziehung zur eigenen Umwelt. Neue Technologien – die treibenden Kräfte des Vortschritts - müssen für eine erneute Herstellung eines positiveren Verhältnisses zur natürlichen Umwelt genutzt werden. Mit der Anwendung einer entsprechenden Planungsmethodologie und Analyse müssen sowohl auf dem Niveau der ganzen Gesellschaft als auch vom Standpunkt der lokalen Nutzung erneuerbarer Energiequellen die wirklichen Möglichkeiten für jedes Beispiel einzeln untersucht werden, wobei der ökonomische Standpunkt der effizienten Nutzung der Sonnenenergie nicht außer Betracht gelassen werden darf. Dadurch darf man aber nicht in einem komplexeren Reflektieren über die positiven Effekte auf die natürliche und bebaute Umwelt, Arbeits- und Lebensqualität, sowie zuletz auf die Möglichkeiten, die der Kreativität geboten werden, eingeengt werden. Schlüsselwörter: neue energetische Technologien, natürliche Umwelt, Wohnumgebung, bebaute Umwelt, Slowenien, energetisches Planieren M E D K U LT U R N A KOMUNIKACIJA