Cvetje s polja modroslovskega.
(Spisal dr. Fr. L.) (Dalje).
13. Krepostni človek.
[Nravoslovje nam kaže Človeka — ne, ka-koršen je, ampak kakorŠen bi moral biti. Ta veda nam kaže vzor, po katerem naj hrepenimo in za katerega naj se trudimo s tem, da se čim dalje bolj izpopolnimo. Treba je pa, da se vje-majo ne samo naša dejanja z nravnimi pravili, temveč tudi viri in vzroki dejanja se morajo vjemati z nravnimi pravili.
Kateri so pa viri vsakega našega dejanja? Pravi in bližnji vir je volja, ker delamo to, kar hočemo. A volja ni sama ob sebi da ne bi bila od ničesar odvisna ali da ne bi bila z nobeno drugo silo v zvezi. Odvisna je volja od pameti, ker ho-teti ne moremo, ako nam pamet ne kaže predmetov našega    hotenja;
odvisna je tudi od notranjih Čustvenih moČij, izmed katerih nas jedna vnema, vzbuja in draži, da premagamo vse težave, druga pa nas vabi in vleče k temu, kar je slastno in prijetno. Ako so viri našega delovanja zdravi in krepki, krepko in vrlo je tudi naše delovanje. To pa, kar krepi in Čisti, kar uravnava in vodi naše delovanje,   imenujemo krepost.   Zato morajo
,Dom in svet"   1897, št. 16.
Madonna. (.Slikal E. Murillo.)
biti štiri glavne kreposti, da krepe" in uravnavajo štiri glavne vire dejanj: jedna, ki uravnava pamet, druga, ki uravnava voljo, tretja, ki uravnava našo razdražljivost in razvnemlji-vost, Četrta pa, ki uravnava naše poželenje. Tako so torej štiri glavne ali temeljne kreposti
med seboj najtesneje združene in vse delajo Človeka sposobnega za dobra dejanja.
Najprej   treba, da si za delovanje   izbira-v mo  dobrih predmetov,   za svoj  namen pa dobrih   in  primernih pomoČ-kov.   To   dela pamet,    kateri pritrjuje   volja. Pamet,   ki  ima tako vrlino,   je modra.    Modrost     se     ne oprime katerega    koli    predmeta ,     ampak vsakega   presodi ;     izbere    si najboljšega    in najprimernejšega ;   ne stopi na     katerokoli pot,  ampak na najtrdnejšo; ne rabi katerihkoli pomoČkov, temveč  najizdatnejše ;   ne   bavi   se   s   praznim delom,  ampak dela   vedno   uspešno.   Modrost vodi sicer najprej našo   pamet,   toda ne samo naše pameti, ampak ob jednem voljo, ker samo spoznavanje  ne   zadostuje   za   delovanje,   ako volja ne ravna po spoznavanju. Moder ni oni, ki dobro samo spozna,  a ga ne stori,   temveč tisti je moder, ki spozna in stori, kar je dobro,
31