KnVpic SU*ko» UubL)ana%„
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 121
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 24TH, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Potek XL konvencije S. N. P. J. v Clevelandu
Pretekli petek popoldne je dovolila konvencija S. N. P. Jedno-te $100.00 podpore društvom S. N. P. J. v Allegheny county, Pa., za gradnjo lastnega društvenega doma, katerega dosedaj še nimajo.
V akciji je več društev SNPJ in pričakuje se, da bodo kmalu zbrali zadostno svoto za zidavo lastnega Doma.
Predložena je bila še ena resolucija, tikajoča se publikacij SNPJ, ki v precej točnih paragrafih določa namen in smernice publikacij. Večina delegatov je zahtevala, da izhaja "Prosve-ta" šestkrat na teden. Obdržalo se bo tudi Mladinski list.
Dolžnost urednika tega lista bo voditi razne natečaje ali kon-teste med mladino. V ta namen ustanovi Jednota posebej sklad s primerno svoto, ki bo zadostovala do prihodnje konvencije. Na-
grade bo določeval gl. upravni odsek.
Določene so bile dnevnice delegatom, ki znašajo po $9.00 na dan. Potem so bile pa določene plače glavnim upravnim odbor-nim in sicer sledeče:
Glavni predsednik $60.00 na teden, dva glavna podpredsednika vsak po $15.00 na mesec; glavni tajnik $60J00 na teden, glavni blagajnik $50.00 na teden, pomožni tajnik $50.00 tedensko, urtednik "Prosvetef $55.00 te-t densko. (Do&edaj je bila najvišja plača $42.50 na teden.)
Ostalim glavnim uradnikom se še ni določilo plač. Konvencija je preteklo soboto večinoma reševala nova pravila, kar je šlo primeroma hitro naprej, le tu in tam je bilo nekoliko debate.
Namerava se izvoliti izmed angleško poslujočih društev več podpredsednikov ali okrožnih za-
stopnikov s posebnimi pravicami in dolžnostmi, ki pa niso še jasno začrtane.
V soboto popoldne se je delegacija slikala pred umetniškim muzejem v Wade Parku, kjer se je vzelo tudi premikajoče slike od celotne delegacije in posameznih skupin.
i Zvečer se je v počast delegaciji vršil slavnostni banket, in ob 9:30 se je po radiu oddajalo program pevskih društev in kratek govor gl. predsednika. Na banketu je bil tudi župan Burton, šerif O'Donnell, sodnik Lausche, jugoslovanski izšeljeniški komisar Slavoj Trošt in drugi. Udeležba je bila ogromna. Natrpane so bile spodnja in zgornja dvorana in balkon. Tudi žepar-ji so bili pridno na delu. Poroča-no je bilo, da so obrali vsaj štiri jžrtve. — Konvencija se danes inadaljuje.
Zahvala delavcev
Miss Anne Predovic, taj-nica-zapisnikarica unije št. 263, United Automobile Workers of America, 1121 Addison lid., nam je dopo-slala lepo uradno zahvalo za darilo, ki ga je prispevalo uredništvo "Ameriške Domovine" št r a j ku jočim delavcem in delavkam pri Dill Mfg. Co. Uredništvo "Ameriške Domovine" je sprejelo v naznanje zahvalo delavcev in izjavlja, da je vselej pripravljeno po svojih močeh pomagati štrajkarjem, ki se nahajajo v upravičenem boju za boljši življenski obstanek.
L1.0. unija je dobila popolno priznanje od jeklarskih delavcev. Jeklarska kom-panija je takoj priznala (. L 0. unijo
Kulturni vrt
Naši novi državljani
Pretekli pjetek se je na zvezni sodniji v Clevelandu vršilo ponovno zaslišanje za ameriško državljanstvo, in zopet je večje število naših ljudi v Clevelandu pridobilo ameriško državljanstvo. Sledeči so postali ameriški državljani: Kari Jančar, Dave Jovančfevich, Štefan Markovič, Frank Petrič, Josip Tomek, Štefan Berenk, Joseph Meyer, Mary Kobetič, Rosie Hrovat, Julija Zun, Maria Tekaučič, Mary Mausar, Ella Maričič, Filomena Sedej, Agnes Lang, Antonija Šile, Anton Mihčič, Anton Bučar, Frances Tomšič, Josephine Jurčišek, skupaj 20 novih naših državljanov. Zadnjič izkazanih 151, danes 20, skupaj 171 novih naših državljanov v Clevelandu v letošnjem' letu. Vsem skupaj prav iskrene čestitke!
-o-
Pokojni Joseph Eppich
Poročali smo, da je preminul pretekli petek na svoji farmi slovenski pionir Joseph Eppich. V Ameriko je prišel leta 1892. Doma je bil blizu Kočevja. Bil je farmar in je delal za bogate ljudi v okolici Willoughby do zadnje sobote, ko je nenadoma zbolel. Bil je star 62 let. Tu zapušča soprogo Josephine, rojeno GLa-vich ,in otroke: Albert, Joseph, Frank Anna, Herman in Eunice. Sin Louis je umrl lanskega decembra, hči Josephine, poročena Krumlauf je pa umrla leta 1926. Truplo ranjkega se nahaja v družinski rezidenci na 706 E. 162nd St., odkoder se (Janes zjutraj vrši pogreb pod vodstvom A. Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi blagemu možu ohranjen časten spomin. Vsem preostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
Sprava med delavci
Washington, 22. maja.— Novo izvoljeni senator Geo. Berry iz države Tennessee, ki je prvi zastopnik delavstva v senatu Zedinjenih držav, je včeraj izjavil, da bo te dni obiskal predsednika Roosevella, s katerim se bo pogovarjal o načrtih glede sprave in sporazuma med American Federation of Labor in med Commilr tee for Industrial Organization. Notranja delavska borba, je izjavil senator Berry, škodu je delavcem več kot vsi kapitalistični pritiski. Delavci mora jo med seboj priti do sporazuma, ako želijo dobili večje ugodnosti. Ker je senator Berry p ril j u bi jen pri obeh delavskih organizacijah, se bo najbrž upošteval njegov nasvet in bo nastal sporazum pri dveh največjih delavskih organizacijah v Ameriki, ki sta si danes v silnem navzkrižju.
-o-
Hoover v Clevelandu Bivši predsednik Zedinjenih držav, Herbert Hoover, se je pretekli petek in preteklo soboto mudil v Clevelandu, kjer je imel dva govora. Povedal je, da Zedinjene države nimajo nobene prosperitete. Ko so Hoover-ja vprašali, kje so danes "Hoo-vertowni," ki so cveteli pod njegovim predsedništvom, je odgovoril, da mu sploh ni znano, da so bili "Hoovertowni" obstoječi pod njegovim predsedništvom. Rekel je, da se je ljudem za časa njegovega režima precej dobro godilo. Ti vrag ti! . . .
Mladinski pevski zbor
Seja staršev Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. se zadnji pondeljek ni vršila. Seja pa bo nocoj večer, 24. maja, ob 8. uri v SDD. Seja ctrok se vrši isti večer ob 6. uri. Pridite brez izjeme vsi. Podani bode tudi računi od zadnje prireditve. — Tajnica.
Smrtna kosa Umrl je Louis Škufca, 15904 McCracken Rd. Bil je član društva št. 25 SDZ. Pogreb bo v sredo. Vodil ga bo Louis Fer-folia. Podrobnosti jutri. K molitvi članice društva Carnilo Tent št. 493 T. M., so prošene, da pridejo nocoj večer k molitvi za pokojno sestro Jero Jarc, ob 7:30, na 18229 La Salle Rd.
Kongres dovolil $1,500,-000,000 za reiifna dela
Washington, 22. maja. Zbornica poslancev v kongresu je včeraj odglasovala, da dovoli $1,-500,000,000 za reiifna dela. To svoto je zahteval predsednik Roosevelt za prihodnje fiskalno leto. Vsi poskusi, da se svoto zniža, so bili poraženi, kot tudi vsi poskusi, da se svoto zviša. Predsednik Roosevelt je prepričan, da je svota $1,500,000,000 za reiifna dela minimum, katerega mora pripraviti zvezna vlada, ako želi preskrbeti za vse one, ki so dela in pomoči v res-nrci potrebni.
-o-
Smrtna kosa
Včeraj popoldne je umrl dobro poznani rojak in pionir Anton Hočevar, po domače Ulčar, star 8.1 let. Doma je bil iz Kompolja pri Dobrempolju, odkoder je prišel v Ameriko pred 50. leti. Tu zapušča sina Antona in dve hčeri, Frances Zugel in Rosie Leo, in sestro Frances Russ. Bil je član društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. in pevskega društva Lira. Pogreb ranjkega se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 6322 Carl Ave. pod vodstvom Frank Zakrajška. Preostali družini naše globoko sožalje!
Vest iz domovine
Mr. Anton Urbanič, 6308 Carl Ave., je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je umrl edini brat, Joseph Urbanič, ki je zaspal v Gospodu previden š sv. zakramenti dne 30. aprila. Ran j ki je bil veletrgovec v Ljubljani. V Clevelandu zapušča brata Antona, v domovini pa žalujočo soprogo in sestro Ano. Ranjki je bil rojen v vasi Gorica, fara Leskovec pri Krškem. Naj mu bo mirna domača žemljica!
Poravnan štrajk
Štrajk pri Globe Machine & Stamping Co. na W. 76th St. je bil v soboto poravnan. Danes se bodo delavci vrnili na delo. Poravnavo štrajka je posredovala vlada Zedinjenih držav potom svojih zastopnikov. Delavci so dobili priznanje unije in nekoliko izboljšane plače. Iz bolnice Mr. Tom Lipovec se je vrnil iz Glenville bolnice na svoj dom na 15407 Daniel Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Najdena očala Na St. Clair Ave. so se pretekli četrtek našla očala. Lastnik jih lahko dobi v našem uradu.
Na seji Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki se je vršila pretekli četrtek v Knausovi dvorani, je bilo sklenjene) več važnih točk glede poslovanja v letošnjem letu. Med drugim je bilo tudi sklenjeno, da se nocoj večer, v pondeljek 24. maja, priredi družabni večer, h kateremu so povabljeni tudi delegati in gesti, ki se sedaj nahajajo na konvenciji SNPJ v Clevelandu.
Vršila se bo predstava slik naših domačih klubov in teamov, zlasti od kegljaške tekme Slovenske ženske Zveze in K. S. K. J. Pokazana bo tudi slika "Slovenskega dneva" na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu. Dodatno se bodo kazale slike številnih ženskih slovenskih drill teamov v slikovitih uniformah od slavnosti pretekle nedelje.
Videli boste tudi sliko našega Ribničana z veliko krošnjo na l amah, pcleg tega pa slika nemškega zračnega orjaka Hinden-burga, ki se je tako katastrofalno ponesrečil v Ameriki. Med presledki bodo žene in dekleta servirale prigrizek in časo dobre pive vsem gostom in delegatom. Nobene vstopnine ni k tej predstavi, ki se vrši nocoj večer ob 8. uri v Knausovi dvorani. Pobirali se pa bodo prostovoljni doneski za Jugoslovanski kulturni vrt. Kdor hoče, lahko da, sicer je pa vsakdo dobrodošel. In za zaključek bo naš izurjeni harmonikar Mr. Blaž Hace zaigral tudi nekaj prav pristnih slovenskih polk in valčkov.
--o-—
Narodne noše
Vabljene ste vse, ki imate narodne noše, da pridete na sesta-! nek dne 24. maja v Knausovi dvorani. Začetek seje točno ob 7. zvečer. Gre se za zelo važne zadeve, glavno pa je, kako se pripraviti za udeležbo pri Evhari-^ stičnem kongresu, ki se vrši 27. maja v Lcrainu. Vabilo tiče žen in deklet iz vseh okrožij i Clevelanda, torej je upati, da bo- j ste na tem sestanku polnoštevil-no navzoče.
Rockefeller umrl
V nedeljo ob 9:30 zjutraj je umrl v Ormond Beach, Florida, John D. Rockefeller, največji bogataš Amerike. Nahajal se je v 98. letu starosti.
Zgubljen ček
Agnes Haffner je zgubila ček, ki ga je dobila od župnije Holy Cross. Ako se zglasi v uradu North American banke bo dobila svoj ček.
K molitvi
Članice Oltarnega društva Marije Vnebovzete se vabijo k molitvi za umrlo Jero Jarc, v pondeljek večer ob 7:30. Naslov je: 18229 La Salle Rd. — Odbor.
Pittsburgh, Pa., 22. maja. Glasovanje delavcev, ki se je vršilo zadnje dneve pri Jones & Loughlin jeklarski tovarni, je izpadlo ugodno za unijo, in zlasti pa za Lewisovo C. I. O. unijo. Pri omenjeni kompaniji je zaposlenih 27,000 delavcev.
Od teh jih je glasovalo 17,028 za Lewisovo unijo, in le 7,207 proti uniji. Manjšina je glaso-i vala za kompanijsko unijo, za katero so se kompanijski uradniki močno potegovali med delavci.
To je prva kompanija v jeklarski industriji, kjer so delavci samostojno glasovali kakšen način organizacije želijo imeti. Kompanija Jones & Loughlin Co. je takoj spoznala, kako so delavci orientirani, in ■ je nemudoma priznala C. I. O. | unijo kot edino zastopnico de-'
lavstva v vseh pogajanjih.
Unijski voditelji bodo povzročili v prihodnjih tednih, da se vršijo enaka glasovanja, ki so postavno odobrena, pri raznih drugih neodvisnih jeklarskih tovarnah. Prepričani so, da bodo povsod zmagoviti.
Pri Jones & Loughlin korpo-raciji je nastal štrajk zadnji teden, ki je trajal dva dni. Kompanija ni hotela priznati unije, rekoč,t da večina delavcev pri kompaniji ne pripada k uniji.
Tedaj je vladni zastopnik na-svetoval, naj se na podlagi Wagnerjeve postave odredi glasovanje, da se dožene, kakšnega mišljenja so delavci. Glasovanje se je vršil in izpadlo 2 :1 ugodno za unijo. Jeklarska kompanija se je takoj po glasovanju podala in bo sedaj obrav-nala z linijskimi voditelji.
Imenovani sodniki
Med odvetniki v Clevelandu je nastala velika debata, če naj ae v bodoče sodniki v državi Ohio imenujejo po govemerjv za dobo osmih let, ali naj se še v nadalje volijo po ljudstvu. Večina odvetnikov je za to, da so sodniki imenovani od gover-nerja. toda ljudska večina je, da sodnike še nadalje volijo ljudje. In pri tem bo tudi ostalo kljub vsem protestom odvetnikov.
Vest iz domovine
Rev. Anthony Bombach, župnik fare sv. Kristine na Bliss Rd., nam sporoča, da je dobil iz Ljubljane vest, ki pravi, da je tam 17. maja umrla Mrs. Mary Zakrajšek, mati dobro poznanega Rev. Kazimirja Zakrajška in stara mama Rev. Anthony Bom-bacha. Naše prav globoko sožalje prizadetim. Naj bo dobri mamici mirna domača zemlja!
Poroka
V soboto se bo poročila ljubka Miss Frances Srakar, hčerka poznane Srakarjeve družine na E. 157. cesti. Ženin je Mr. Ed Marolt iz 14509 Thames Ave. Iskrene čestitke!
Kongres je zopet na delu, da zatira tuje-zemce, Postave glede državljanstva se bodo poostrile v škodo tujezemcev
Washington, 22. maja. Kon-gresman Joe Searnes iz Ala-bame in senatpr Robert Reynolds, oba neizprosna nasprotnika tujezemcev v Zedinjenih državah, sta vložila več predlogov v kongresu glede poostritve naturalizacijskih postav in napram tujezemcem, ki prebivajo v Ameriki in ki nečejo postati ameriški državljani.
Sledeči predlogi so bili vloženi tekom preteklega tedna v obeh zbornicah kongresa za odobritev: Predlog št. 4363, ki se tiče deportacije. Vsak tuje-zemec, brez razlike, koliko časa se nahaja v Zedinjenih državah, je lahko deportiran iz sledečih razlogov:
Ako je bil tujezemec spoznan krivim zločina, za kar je dobil eno leto ječe ali več. V tem slučaju mora biti tujezemec avtomatično deportiran. Na primer, tujezemec je ukradel $1 komurkoli, bil je spoznan krivim na sodniji, obsojen v eno leto zapora. Takoj ko prestoji kazen, mora biti deportiran.
Pa ne samo to, pač pa pravi predlog v kongresu, da če je bil tujezemec aretiran radi tatvine ali enakega pregreška, pa ni bil kaznovan, da je vseeno podvržen avtomatični deportaciji.
Niti predsednik niti noben drug uradnik vlade Zedinjenih držav ne sme posredovati v takem slučaju. Deportacija je avtomatična.
Nadalje je bil vložen predlog, da se deportira vse tuje-zemce, ki padejo v breme javnosti, to je, one, ki dobivajo re-lif, one, ki ne znajo čitati ali pisati, kontraktne delavce, itd. Take tujezemce se lahko deportira pet let potem, ko so dospeli v Ameriko.
Deportirati se morajo vsi, ki so kršili postave glede narko-tike. Nadalje se deportirajo vsi oni, ki so bili poslani v javne ali v privatne zavode glede rabe narkotičnih sredstev.
Deportaciji bodo podvrženi vsi oni, ki pomagajo ali sploh kaj pripomorejo, da pride kak tujezemec v Ameriko. Ta pred-
log se tiče zlasti očetov in mater, naseljenih v Ameriki, ki pomagajo svojim sinovom in hčeram, da pridejo v Zedinjene države brez naselniške vize.
Deportiran bo vsak, kdor vohuni za kako tujezemsko vlado. Deportiran bo vsak tujezemec, pri katerem je policija našla kako strelno orožje. Celo trgovci, ki niso državljani in dobi policija v njih trgovskih prostorih strelno orožje, bodo deportirani, dasi imajo orožje za obrambo svojega življenja.
Deportiran bo nadalje vsak tujec, ki krši postavo iz nevednosti, ali pa tujezemski delavec, ki je tekom štrajka nosil š seboj orožje.
Predlog nadalje pravi, da se deportacija pod nobenim pogojem ne sme zavleči za več kot dvanajst mesecev potem, ko je bil tujezemec aretiran, in to samo v slučaju, ako je aretirani tujezemec poročen z ameriško državljanko, ali ameriški državljan poročen s tujezemko.
O vsakem slučaju mora delavski oddelek zvezne vlade vsake tri mesece poročati kon- i gresu, ki ima končno in izključ-J no pravico soditi o takih slučajih. Po danes obstoječi postavi ni določen noben čas, kdaj mora biti tujezemec deportiran, po novi postavi pa bo moral iz Amerike najkasneje v dvanajstih mesecih potem ko so ga prijeli.
In kar je najbolj sramotno pri tem načrtu je predlog, da naselniške oblasti lahko aretirajo vsakega tujezemca, o katerem mislijo, da je podvržen aretaciji, ne da bi naselniške oblasti dobile tozadevno sod-nijsko dovoljenje.
Ta točka v predlogu senatorja Reynoldsa bo najbrž protiustavna, kajti ustava Zedinjenih držav pravi, da ne more biti nihče aretiran ali pridržan na sodniji v Ameriki za več kot 24 ur, razven sodnijskega varanta in na podlagi verodostojnih dokazov. Ampak iz omenjenega vidite, kako fanatični so postali kongresmani v Washingtonu
-o-
Nekaj novic iz Loraina
Mi\ Louis Balant, naš zvesti zastopnik iz Loraina, Ohio, nam sporoča: Operirana je bila dobro poznana in priljubljena rojakinja Mrs. Mary Gradišek. To je ona naša mama, ki za naše lovce Jakata in Jima iz Col-linwooda kuha fruštek, kadar gredo nd jago. Mrs. Gradišek se nahaja sedaj že doma in upamo, da bo kmalu zopet okrevala, da bo našim jagrom zopet pošteno postregla. — Na cesti je spodrsnilo Jennie Debevčevi, hčerki našega naročnika Franka Debevca iz 32. ceste. Padla je tako nesrečno, da si je prelomila levo roko. Miss Jennie je učenka 5. razreda, želimo ji kmalu in dobrega okrevanja. — Na slepiču je bil operiran v St. Joseph bolnici Mr. Frank Rožanc iz 34. ceste. — Kos jekla je priletel v obraz rojaka Mr. Charles'Urbasa iz 28. ceste. Mr. Urbas je močno poškodovan in se nahaja v bolnišnici. Charlie, a speedy recovery to you!
-n-
Pokojna Mrs. Jarc
Kot smo zadnjič sporočili na kratko, je nagloma preminula dobro poznana rojakinja Mrs. Jera Jarc, rojena Mustar, stara 62 let. Pokojna je bila doma od Zagraca-Fužine in je dospela v Ameriko leta 1899. Tu zapušča žalujočega soproga Antona, tri hčere, Mary, poročeno Sternad, Frances, poročeno Srpan in An-geloi, ter štiri sinove, Anitona, Franka, Josepha in Johna, ter sestro Frances Dular in brata Martina. Ranjka je bila članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, društva Carniola Hive št. 493 T. M., društva Srca Marije (staro) in članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete ter delničarka Slov. N. Doma na St. Clair Ave. Pogreb jranjke se vrši v torek zjutraj ob i 8:30 iz hiše žalosti, 18229 La-I Salle Ave. v cerkev Marije Vne-(bovzete ter na Calvary pokopališče, pod vodstvom August F. Svetek. Bodi blagi pokojni ženi ohranjen časten spomin. Vsem preostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
Pozdravi iz domovine
Mr. Jože Grdina, glavni tajnik Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki se nahaja sedaj po uradnih poslih v domovini, nam je poslal lepo razglednico iz Lo-. reta in eno iz Belgrada. Pozdravlja vse svoje prijatelje in čestita Mr. Franku Kostenu za njegov lep dopis glede Jugoslovanskega kulturnega vrta v "Ameriški Domovini."
Nov grob
Mrtvo so našli v postelji Frances Novakovich, rojeno Malo-vich, rodom Hrvatica, stara 44 let. Stanovala je na 3230 St. Clair Ave. Doma je bila iz Be-lovara, v Ameriki je bivala 27 let. Zapušča soproga Franka in sina Franka. Pogreb bo vodil Grdinov pogrebni zavod.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME - SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio ____Published dally except Supdaya and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto, $6.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, I8.0Q. __Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 lor 6 months; Cleveland, by mall, $3.60 lor 0 months.
Cleveland and BucUd, by carrier«, $6,60 per year, $3.00 for 0 month*-European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers,
Entered as second class matter January 6th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3d, 1879.
No. 121, Mon., May 24, 1937 —-.......----------------------------r-p-.rr-Ti.
■ i..........................J
J BESEDA IZ NARODA J
Naši stari ljudje
Kolikor je nam znano, je bila Slovenska Dobrodelna Zveza prva jugoslovanska bratska podporna organizacija v Ameriki ,ki je vpeljala starostno pokojnino za svoje člane. Ko član doseže 70. leto, začne dobivati po $20.00 na mesec, in če, je poleg tega bolan, dobiva tudi bolniško podporo. Starostna pokojnina je bila pri Zvezi vpeljana na iniciativo našega uredništva leta 1924, in danes jo uživa skoro 30 naših starih ljudi pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. Starostna pokojnina se plačuje od leta 1930 naprej.
Pred tremi leti je državna postavodaja države Ohio, potem ko so državljani tozadevno odglasovali pri javnih volitvah, tudi vpeljala starostno pokojnino, ki znaša $25.00 na mesec. Toda ni sleherni, ki je star 65 let ali več upravičen do te državne starostne pokojnine, in v mnogih slučajih so zlasti naši ljudje sami krivi, da ne dobivajo te podpore.
Državna postava določa, da le ljudje, ki so dosegli 65. let, ki so ameriški državljani vsaj 15 let in prebivalci države Ohio vsaj 15 let, so upravičeni do starostne podpore, ako imajo manj kot $300.00 svojih lastnih dohodkov na leto.
V Clevelandu imamo v naši naselbini, poleg tega pa po drugih slovenskih naselbinah države Ohio najmanj 1,000 Slovencev in Slovenk, ki so stari in stare 65 let ali več in ki bi lahko dobivali starostno pokojnino od države Ohio, kajti ogromna večina teh naših starih ljudi je skoro brez vsakih drugih dohodkov. Če računamo, da znaša povprečna podpora mesečno za posameznika $25.00, bi znesla pri tisoč ljudeh $25,000 na mesec in $300,000.00 na leto in v treh letih pa skoro en milijon dolarjev.
To je denar, ki so ga ljudje največ radi svoje lastne nemarnosti in brezbrižnosti, namreč, ker niso postali ameriški državljani. Kolikokrat je ta ali oni godrnjal ali se delal "smart," češ, kaj mi hoče ameriško državljanstvo! Nam je bilo hudo, toda nadaljevali smo z bojem za pridobitev ameriškega državljanstva.
, Danes imamo vsaj to zadoščenje., da dobiva približno 400 naših starih ljudi od države Ohio pokojnino, ker so poslušali "Ameriško Domovino" ob pravem času in postali državljani, dočim najmanj en tisoč naših ljudi jamra in zdihu-je okoli in govori: za starega človeka se nihče ne zmeni!
Ni res, toda pomagaj si sam in Bog ter drugi ti bodo tudi pomagali. Ali veste kaj pomeni v 3 letih zguba enega milijona dolarjev od strani-naših starih ženic in očetov, ki danes ne morejo dobiti podpore od države, iz enostavnega vzroka, ker ameriški državljani' niso.
Mi smo vselej dobro vedeli, kaj smo pisali. Državljanstvo nikdar ne more škodovati, največkrat pa koristi in to ravno tedaj, kadar je človek najbolj potreben pomoči.
Pred očmi imamo najmanj 20 slučajev. So to možakarji, naši rojaki, ki so trdo delali v življenju. Eni so poročeni, drugi samski. Zaslužili so precej v Ameriki, toda so tudi potrošili, in bogatin med nami nihče ni postal. Kriza in depresija jih je vrgla v propast, da so morali tekom dolgih let obupa in brezdelnice porabiti vse, kar so si dali na stran za pozno starost.
Deset izmed teh slučajev zastopajo naši ljudje, ki so pri S. D. Zvezi in so tudi ameriški državljani. Vseh dvajset pa so obenem tudi ameriški državljani. Od Zveze dobivajo $220.00 na mesec, od države Ohio pa $25.00 na mesec, skupaj $45.00 mesečno, kar je za 70 let starega človeka že toliko, da ne bo lačen in si tudi lahko privošči od časa do časa kozarec vina ali pipo tobaka. Vsak g^, bo rad vzel na stanovanje in lepo z njim ravnal.
"Ameriška Domovina" je bila vedno na mestu s svojimi nasveti. Seveda, pride tudi kdaj čas, ko zavladajo višje sile, kot so bile na krmilu vlade pred Rooseveltom, in povzročijo izreden položaj. Toda glede ameriškega državljanstva so zgubili oni naši ljudje v državi Ohio, ki niso sledili našim nasvetom, in ki so danes ostareli in osiveli pri svojem delu, skoro en milijon dolarjev.
Včasih je nasvet več vreden kot gotov denar. Živa isti-na je to v tem slučaju. Edino dobro je pri tem še, da Je Roosevelt povzročil novo postavo glede starostne pokojnine, pa tudi ta postava se tiče le onih, ki niso bili še 65 let stari, ko je stopila v veljavo, dasi bodo podporo dobivali vsi, državljani ali ne.
En milijon dolarjev narodne zgube samo pri naših ljudeh v treh letih, ker niso hoteli vzeti ameriškega državljanstva, je težka zguba za naše ljudi. In to je samo en primer. Navedli jih bomo še več, ko smo zgubili nadaljne milijone radi ameriškega državljanstva.
Dobro uspela prireditev
Garfield Heights, O.—Na 8. maja je podružnica št. 47 SžZ praznovala Materinski dan. Dvorana na Prince Ave. je bila polna, vsi sedeži so bili zasedeni, še vedno, kadar me žene kaj priredimo, imamo dober uspeh. Ta je dokaz, da nam je bila zelo potrebna ta edina ženska organizacija v Ameriki, že večkrat so se ženske pokazale, da so zmožne v javnosti nastopiti. Tako smo imele tudi me 8. maja čast predstaviti lep program občinstvu. Prišle so igralke iz St. Clairja od podruž. št. 25. Pri igri so sodelovali tudi moški, ki jih potrebujemo skoro pri vsaki prireditvi, čeprav sicer moške ne vpisujemo še v našo organizacijo, potrebni so nam pa le.
Vprizorjena je bila igra "Ljubezen premaga vse." V vlogah so nastopili: Mati: ga. Julija Bre-zovar; njena dekla Urška: ga. Josephine Perpar; Anica, njena hčerka: Miss Brodnik; Ančina prijateljica: ga. Tomažin; Tone, županov sin: g. Max Germ; Jul-ka, dekla: ga. Marinko; Ivan, revnega kočarja: g. Rudy Germ; Mihec, hlapec: g. Tomažin; poštni sel: Joško Perpar Jr., šepetal-ka: Miss Germ.
Vsi so svoje vloge, lepo čisto izgovarjali in igrali v splošno zadovoljstvo občinstva. Zato čast in priznanje igralcem, ki so se toliko trudili in nam šli na roke, da smo imele tako lep uspeh.
Da. je pa bila sl^vnost popolnejša in da se ni občinstvo dolgočasilo med dejanji, so hčerke družine Mr. in Mrs. Frank To-mažič podale deklamacijo v po-čast materam. Sestri Florence in Lillian Pugelj sta prav lepo zapeli v duetu, ga. Agnes Žagar je nastopila v soli, spremlja} jo je na klavir g. J. Kogoj. V umetnem plesu sta nastopili Betty Zidanič in njena prijateljica Bizjak, na klavir ju je spremljala gdč. L. Zidanič. Potem sta nastopili v duetu deklici Zaje. Hvala bratom Krištof, ki so igrali vesele poskočnice.
Vsem tem se odbor v imenu naše podružnice toplo zahvaljuje in izraža priznanje za sodelovanje. Pohvala gre tudi našim natakarjem in kuharicam: ga. Železnik, ga. Vatovec, ga. Firem in vsem delovkam, katere ste v enem ali drugem oziru kaj pripomogle. Hvala ge. Zidanič, ki se je potrudila, da je največ vstopnic prodala. Tudi potico je darovala in enako tudi ga. M. Mafko; prav okusne so bile. Ga. Dolinar in ga. H. Tomažič sta pa napravili prav dobre krofe. Tudi tem gre priznanje za lep uspeh.
Nastopil je bil tudi drill team. Prav lepa hvala, dekleta, za sodelovanje. Enako lepa hvala stoloravnateljici ge. Helen Tomažič. Hvala Ameriški Domovini za vso reklamo. Toplo priporočamo ta list, ki je res vreden, da ga podpiramo, ker vedno dela veliko reklamo za društva in podpira našo kulturo, da imajo društva vedno lep uspeh, kadar kaj priredijo. Pozdrav vsem! — Veselični odbor.
Kaj pravite!
J,. . . . .... ...... . * .......—..,.„.„.,., . . . ... v
V westminster.ski opatiji je bilo postavljenih 30 mikrofonov, ki so razglašali' po širokem svetu dogodljaje kronanja angleškega kralja. Mi nismo slišali drugega tozadevnega oglaševanja, kot ono Fred Aliena, znanega komika na radiju, ki se je prav pošteno norčeval iz Angležev in onih Amerikancev, ki so nesli svoj firbec v London.
Glede naših narodnih noš
Cleveland (Newburg), O.— Lepo spomladansko sonce veselo feleda čez sive oblake in prebuja naravo iz zimskega spanja. Oblači jo v zelen plašč, kinča s cvetlicami,
Ko to opazujem .zamislim se nazaj v našo rojstno domovino. V duhu trgam bele šmarnice, nakladam v koš zelenjavo za živino, gledam po vinskih goricah, koder se bliskajo beli predpasniki in pisane rute našim dekletom, slišim petje in vriskanje naših slovenskih fantov. Lepi so ti spomini, topi se
nam pri srcu in ogrevajo nam ljubezen za našo domovino.
Vse bolje bi se morali zanimati za vse, kar nas spominja naših slovenskih šeg in navad. Žene bi se morale bolj zanimati za narodno nošo, večkrat se pokazati v njej. Moje mnenje je, da bi si po naših naselbinah žene, katere imajo narodno nošo in sploh vsi, ki jo imajo, ustanovili nekak klub ali društvo, kakor bi se že pač imenovalo in ki bi imeli skrbeti za narodne noše. Kdor bi želel, da bi se udeležili prireditve v narodnih nošah, bi moral pismeno povabiti tako društvo ali klub in da bi bilo na seji povedano in odobreno, da se udeležimo v narodnih nošah te ali one slavnosti ali prireditve. Tako bi vedeli in vedele vse, ki imamo narodno nošo, da se je treba udeležiti. Zdaj pa nič ne vemo, ali bi šle ali ne in druga drugo sprašujemo, nazadnje ni pa nič. Imeti bi morali svoj odbor in redne seje, da bi bilo vse bolj živahno. Lahko bi večkrat kaj prav starega pokazale iz slovenske zgodovine, da bi bilo večje zanimanje in pri tem bi se tudi nekaj nabralo za blagajno, ki bi pomagala, kadar se je treba udeležiti kake slovesnosti izven naselbine. V slučaju kake večje narodne prireditve, bi si taki klubi ali društva dopisovala za skupno udeležitev. Torej to bi bila nekaka zveza narodnih noš.
Veliko lepega bi se na ta način lahko napravilo za našo narodno stvar in bi bil tako naš narod še bolj cenjen v Ameriki in poznan med drugimi narodnostmi. Malo razmišljajte o tem in povejte svoje mnenje v tem časopisu. Pozdravljeni!
Apolonija Kic. --o-
Ekonomske in nacionalne funkcije kmetijskega pouka v Julijski Krajini
V preteklem letu smo imeli ponovno priliko, da smo sproti poročali o raznih člankih, ki jih .je objavljal tržaški "Piccolo" v času od marca do aprila, in ki so obširno in sistematično proučevali kmetijski pouk v Julijski Krajini s posebnim ozirom na naš narod. Ob začetku letošnjega leta o izšli ti članki kot posebna knjiga,.ki nosi naslov, kakršnega smo dali tudi pričujočemu članku, in ki obsega kar 111 drobno tiskanih strani večjega formata. Kot avtor je naveden potomec slovenskih prednikov Angelo Scocchi, nekdaj eden od vodilnih republikancev v Trstu, sedaj pa fašist. To smo hoteli že v začetku poudariti, kajti premnogokrat se tudi v naših vrstah identificira preganjanje našega naroda s samim fašizmom, in se pri tem prezre, da je sovraštvo Italijanov do našega naroda bilo že pred nastopom fašizma in daje v fašizmu samo našlo močno orodje za svoje udejstvovanje. V dokaz naše trditve nam je prav Angelo Scocchi in njegova knjiga. Da bi imela knjiga še večji zunanji efekt, ji je napisal uvodnik neki senator Arturo Marescalchi.
Ne bomo tu zopet navajali pregleda vseh že obstoječih ustanov, od italijanskih vrtcev preko osnovne šole do komplementarne šole ter do raznih je-zi k ovnih, polanalfabetskih, kmetijskih in gospodinjskih tečajev, ki jih vzdržujejo pokrajinski odbori, ustanova "Faina" in društvo "Italia Redenta," tudi ne bomo razpravljali o Scoc-chijevih načrtih za še obsežnejše delovanje v bodočnosti, dasi se ti. zbrani v obliki knjige šele prikažejo v svoji pravi luči.
Knjiga podaja res izčrpen
pregled o predšolski i šolski in pošolski vzgoji naših otrok v Julijski Krajini, s posebnim poudarkom seveda njenega raz-narodovalnega namena. Avtorju očitno ni, kakor bi hotel to prikazati senator Marescalchi v svoji uvodni besedi, do tega, da bi pomagal ustavitev izseljevanja iz goratega obmejnega ozemja. Njemu gre v prvi vrsti zato, da se naš narod, ki tu biva, čimprej poitalijanči. Svoje resnično široko znanje o gospodarskih in krajevnih prilikah, dejansko tudi izkorišča v ta namen. Za njega Slovenci in Hrvatje sploh niso narod in njihov jezik sploh ni jezik, temveč samo "vernacolo" (dialekt), ki ga rabi kmetsko ljudstvo. Izrazu "vernacolo" pripisuje avtor isti pomen, ki ga je prvotno imel pri Rimljanih, ko so z njimi označevali vulgarne jezike, v katerih so v družinskem življenju občevali nelatinski narodi rimskega imperija, pomožni vojaki in sužnji. Odtod tudi ime za nelatinske sužnje "verna."
Radi tega, po njegovem mnenju, uživa lahko samo oni pravice italijanskega državljana, ki pozna popolnoma italijanski jezik. Italijanski državljan, ki ne pozna in ne govori tekoče italijanski, je prikrajšan v svojih pravicah in dolžnostih v primeru z drugimi državljani.
Odtod tisto veliko zanimanje Angela Scocchija da naj se drže vsi Slovenci in Hrvatje od njihovega tretjega leta dalje tja do vstopa v vojaško službo pod nadzorstvom in vodstvom italijanskih učiteljev in še pozneje v okviru raznih fašističnih organizacij. Le radi tega zahteva on toliko šol za slovanske otroke in toliko tečajev celo za od-rastle, veliko več kakor jih imajo ostali kraji Italije. Kot dokaz svoje teze navaja on primer Beneških Slovencev. Da so se dialekti (vernacoli,!) transal-pinskega izvora ohrdhili v Na-dižki in Rezijanski dolini, dasi sta tako tesno in duševno združeni s Čedadom in Vidmom, si moramo razlagati samo s pomanjkanjem italijanskega osnovnega pouka. Ta se je pričel šele v zadnjih desetletjih. V teh krajih, ki so imeli zlasti v preteklosti zelo slabe zveze, je bilo ob koncu avstrijske vladavine leta 1866. 92% analfabe-tov, in še leta 1923 je v Rezijanski dolini, kakor poroča Miche-le Gortani v knjigi "Guida della Carnia e del Canal del Ferro," skoro polovica šoloobveznih otrok zanemarjala šolski obisk. Take razmere znatno ovirajo spontani proces jezikovne asimilacije in s tem formacije italijanske narodnosti, ki jo je začel Rim pred 2,000 leti, a ki je bila po invaziji tujcev prekinjena in jo prerojena Italija sedaj zopet nastavlja, zlivajoč vsa ljudstva polotoka v en sam narod, ki mora biti tudi jezikovno čimdalje bolj enoten in kompakten, da bi bil tako jačji in močnejši.
Radi tega bi bil po piscevem mnenju analfabetizem v Julijski Krajini ne samo socialen, temveč tudi nacionalno zlo, ker bi ustavljalo širenje "nacionalnega idioma."
Največji in najbližji uspeh si obeta avtor od naših deklet, češ da so one lažje dostopne za sladkost italijanskega jezika in da vlada v jezikovno mešanih conah jezik, ki ga govori in ki mu daje prednost hišna gospodinja in mater. Zato predlaga Scocchi, da naj se za žene in dekleta tudi po končanem obisku šole in raznih tečajev ustanovijo posebni rikreatoriji, kjer bi se pod vodstvom italijanskih učiteljev in učiteljic učile v šivanju in drugem ročnem delu.
V	ta namen pa naj služijo tudi posebne sekcije v fašistični stranki za kmetske gospodinje.
V	Tržaški pokrajini je že 50 takih sekcij, ki štejejo vkupno preko 4,000 članic. Namen teh
sekcij je, kakor piše avtor, da "spremljajo in vodijo kmetske žene od 22. leta dalje ali po poroki, do življenjske zrelosti in starosti z nasveti, pouki, s pomočjo in z duševno vzgojo, vzporedno moževi vzgoji, tako da bi se preprečila nesporazum-ljenja, ki bi utegnila uničiti družinsko harmonijo."
Avtor, ki kaže v tem pogledu toliko ljubezni do mirnega družinskega življenja, se ne obotavlja na drugem mestu pisati, da "otroci," ki so se, še preden so se naučili "krajevnega dialekta," navadili govoriti ves dan z učiteljico v vrtcu italijanski, tudi doma v krogu svoje družine rabijo "l'idioma gentile," bogat na vokalih in muzikalen, in da jim postajajo odvratni trdi in guturalni naglasi odrastlih.
Da ni avtorju knjige na tem, da bi s svojimi nasveti omogočil našim ljudem, da bi ostali na domači grudi, priča posebno poglavje, ki govori o zaposlitvi naših deklet kot služkinje v bolj oddaljenih krajih Italije. Sedaj posluje kot ta^a posredovalnica ženska sekcija tržaškega fašja, ki vzdržuje v Trstu posebno zavetišče za slovenske služkinje, in ki jih dirigira v razna mesta srednje in južne Italije, kjer naj se poitalijan-čijo v tujem okolišu. Medtem pa se že pripravlja društvo "Italia Redenta," da prevzame to delo v še večjem obsegu.
če so z raznimi otroškimi vrtci, šolami, tečaji in z drugimi ustanovami že otroci, ki imajo očeta in mater, stalno izpostavljeni nevarnosti poitalijan-čevanja, velja to v še hujši meri od osirotelih in zapuščenih otrok. Take pošilja tržaško dobrodelno društvo, ki mu je poverjena skrb nad sirotami, sirote s Krasa in Notranjske že od leta 1922 dalje v dolino Arna, in v deželo "vina Chianti," kjer jih zaposlujujejo v kolonskih družinah. Zapuščene in zanemarjene slovenske otroke pa pošiljajo v posebno kmetijsko kolonijo v Begliano v furlanski nižini.
Knjiga vsebuje veliko gradiva o dosedanjem stanju šolstva na Primorskem in razkriva skoro na surov način razne načrte za nadaljno raznarodovalno delo med našim narodom. Vprašanje je sedaj, ali se bodo ti načrti tudi po beograjskem sporazumu smeli dalje izvajati ali bo morala italijanska šolska politika v Julijski Krajini spričo dane obljube glede pouka v našem jeziku ubrati nekoliko bolj umerjene metoda. Da bi oni, ki jim je in ki jim mora biti skrb za bodočnost naše mladine v Julijski Krajini pri sr.cu, problem šolstva na tem ozemlju dodobra spoznali in se temu primerno ravnali, jim kar naj-tople priporočamo Scocchijevo knjigo. Odprla bo oči tudi najbolj nevernemu Tomažu.
IZ PRIMQRJA
—Kakor znano, je ob priliki podpisa beograjskih sporazumov italijanski zunanji minister Giano novinarjem izjavil, da so italijanske oblasti izpustile iz konfinacije vse pregnance jugoslovenske narodnosti, ki niso bili izpuščeni že o priliki rojstva prestolona-slednikovega sina.
Po statističnih podatkih, ki jih je bilo mogoče zbrati, je bilo vseh slovenskih in hrvatskih pregnancev okrog 130. Nekateri izmed njih niso bili konfinirani samo iz političnih razlogov, zato politična upravna amnestija zanje nekako ni prišla v poštev.
Že kmalu po prvi omenjeni amnestiji so se pričeli posamezni konfiniranci vračati domov. Poleg drugih so se vrnili Valter Valič, ki je bil lani obsojen na dve leti konfinacije v zvezi z znanimi božičnimi darovi, dalje Zavadlal z Vojščice,
ki je bil lani obsojen na štiri leta pregnanstva in še nekateri drugi. Po drugi amnestiji so se vrnili Roman Pahor, ki je bil lani skupno z Valičem ponovno konfiniran in ki je med tem hudo obolel, dalje štirje mladeniči iz istrske pravoslavne občine Peroj, nadaljnjih 5 iz Lupoglave in prav toliko iz Labinjščine in Pazinščine. Vendar se doslej še niso vrnili vsi in tako pogrešajo ljudje posebno nekatere pregnance iz Idrije in okolice ter iz Ilirske Bistrice. Ljudstvo željno pričakuje, da bi se vrnili tudi oni.
Izmed političnih kaznjencev, ki so se morali zagovarjati pred rednimi ali izrednimi sodnimi oblastmi in se sedaj nahajajo po raznih kaznilnicah, ni bil nihče amnestiran, odnos-no se je nekaterim kazen le znižala za dve ali štiri leta.
Pač pa je še cela vrsta ljudi, ki so bili kaznovani po upravni oblasti in so dobili policijski opomin ali pa so bili postavljeni pod policijsko nadzorstvo. Tudi te kazni spadajo v kompetenco upravne oblasti. Kar se tiče kaznjencev, bi bilo pravno nekako še mogoče utemeljevati stališče, da jih upravna oblast brez izrecne amnestije ne more izpustiti iz zaporov, zato pa se tembolj pričakuje, da bodo vsi prizadeti oproščeni policijskih kazni, kakor sta opomin in policijsko nadzorstvo.
Po dosedanjih vesteh teh kazni še nihče ni oproščen.
Po italijanskem kazenskem zakoniku sme sodišče za zaščito države naknadno oprostiti policijskega nadzorstva tudi vse one politične kaznjence, ki jim je bilo to nadzorstvo pri-sojeno kot stranska kazen in ki so zaporno kazen že prestali. Tudi to se doslej še v nobenem primeru ni zgodilo.
—"Piccolo" od 21. t. m. je pisal, da so aretirali dan prej človeka, ki je oskrunil 'cerkev v Barkovljah 15. t. mu Tisto noč da je nekdo udri, v cerkev skozi okno. Pri tem pa se je ranfl in je s krvjo zamazal vse prte po oltarjih in zidove v cerkvi. Narisal je tudi na zid veliko srce s križem. Več dni so držali v zaporu cerkovnika Pertcta in dva Slovenca iz Bar-kovelj. Končno so aretirali nekega Silvestra Ščuko, 35 let starega, po poklicu soboslikar-ja, ki je znan alkoholik in epi-leptik. Ta da je v pijanosti udri v cerkev. Baje je nekaj podobnega storil že pred dvema letoma, ko je udri v neko mlekarno v Barkovljah. Našli so ga doma, močno izčrpanega, in so ga prepeljali v kazensko zapore.
-o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Če verjamete al' pa nt
Betačev Jurij je rekel možato besedo, da So moški dandanes vse preveč lahkomišljeni.
"Recimo," je rekel Jurij in debelo pljunil, "kaj je treba moškim plezati na drevje, da obere-jo sadje, če bi malo počakali, saj bi sadje samo padlo doli.
In dalje, kaj se je treba moškim vojskovati, kjer pobijajo drug drugega? Malo naj bi počakali, pa bi lepo umrli naravne smrti.
In tretjič, kaj je treba moškim letati za babami ? Malo naj bi počakali, pa bi ženske same letale za njimi.''
A
Mlada zakonca sta se prvič sprla, ženica je bila tako huda, da je zabrusila možu v obraz:
"Svoje cape bom pobrala, pa bom odšla domov k materi!"
Mož brez besede seže v žep in ji da pp.r dolarjev, žena prešteje denar, pa reče: "Hej, saj mi nisi dal dovolj za vožnjo nazaj!"
KRIŽEM PO JUTROVEM
F« nimlk« Uvlrmlkm K, Mara
"Tisto ne. Pa ne bojim se nikogar in se tudi nikdar nisem nikogar bal. Ker pa ste prijatelji, se vam ni treba ničesar bati."
Spet so se zakrohotali. Eden je rekel:
"O ,prav nič bi se te ne bali, tgdi če bi si ne bili prijatelji." "Kdo pa ste pravzaprav?" "Kmet sem iz Kabača, tile pa tudi. In ti —?"
"Moja domovina je Kurdistan."
"Kaj pa si?" "Medvedar."
Za hip so bili tiho, pa so spet prasnili v prešeren speh.
"Čemu se smejite —?" je vprašal Halef in jih gledal silno resnobno, "že tretjikrat je, da se mi posmehujete —. Mrliča imate v hiši! Za pravovernega muslimana se v taki soseščini spodobi le največja in pobožna resnoba!"
Krohota je se je dejal eden: "Je mogoče —? Ti — pa medvedar?"
Divji krohot je spremljal njegove besede. "Zakaj pa ne?" "Tak pritlikavec, hahahaha —! Pa medvedji lovec —! Medved bi te požrl s kožo in dlako vred, pa bi še ne bil sit! Deset takih, kakor si ti, pa bi mu komaj utešili glad, hahahaha —!"
"Moja krogla bi požrla medveda, ne pa on mene!"
"Tvoja krogla — ? Si lovec po poklicu?"
"Da. Dve teti sem imel, obe sem zelo ljubil. Ena je bila očetova sestra, druga pa materina. Pa je hotela nesreča, da je medved obe raztrgal. In tedaj sem medvedom prisegel maščevanje in napotil sem se, da jih ubijem, kjerkoli jih srečam. In od tistega časa sem lovec."
Ustiti in bahati so je znal mpj Holel', to sem mu moral priznati! In kak resnoben obraz je kazal pri tem! Sicer pa sem slutil, kam meri s svojo baharijo.
"Ali si že vobče ubil kedaj medveda?" ga je vprašal Dese-lim.
"O ,mnogo že!" "S kroglo?"
"Seveda! Moja krogla nikdar ne zgreši."
"Torej si izvrsten strelec?" "Pravijo, da sem. In vse vrste pušk poznam, tudi najred-kejše, kakršnih tod vobče ni dobiti. In z vsako zadenem," Prebrisan človek je bil! Skušal je iz lepa dobiti moje puške v roke, drugo bi se bilo že našlo. Morebiti jih je mislil pripraviti celo tako daleč, da bi ga povabili, naj poskusi repetirko. Lahko si je mislil, da so ogledovali moje puške in da se na repetirko niso razumeli. In če se mu je posrečilo, da jih je zvabil pred kočo, sem bil sam v sobi, oblekel bi se in oborožil — in igra je bila dobljena.
Res je pograbil Deselim za
vabo.
"Kaj praviš —? Vse vrste pušk da poznaš —?" "Da!"
"Tudi take iz.Frankistana?" "Seveda! Z vsemi sem že streljal."
"Poznaš tole puško?" Pokazal mu je repetirko. Halef jo je vzel v roke, jo ogledoval in povedal s strokovnja-škim obrazom:
"Pa še zelo dobro jo poznam ! Repetirka je. V Ameriki delajo take puške, pri nas jih ni dobiti."
"Nikdar še nisem videl takega orožja. Mislil sem, da je igrača za otroke. In praviš, da je repetirka? Da se torej da z njo večkrat ustreliti, ne da bi jo bi lo treba za vsakim strelom nano vo nabiti — ?" "Seveda!"
"Koliko strelov ima?" "Petindvajset."
Zavzet ga je gledal orožar. "Ni mogoče —! Bi nam rad eno natvezel —?"
"Res je. V Ameriki je nekoč živel slaven orožar. Iznašel je takole puško, ki ima petindvajset strelov. Pa bil je čudak. Bal se je, da bi dobili v roke puško brezvestni lovci, ki bi v kratkem času postrelili vso divjačino. Ali pa da bi jo dobili v pest zlobni ljudje, zločinci, in da bi se začelo splošno'moren je in pobijanje. Kajti puški s petindvajset streli bi se nihče ne ubranil. Zato pa ni vzel patenta na svojo iznajdbo. Obdržal je skrivnost za sebe in je izdelal lo nekaj takih pušk. In potem je umrl pa nesel svojo skrivnost s seboj v grob. Precej let je že temu.
Po njegovi smrti so seveda dobili ljudje njegove puške v roke in so hoteli iznajdbo ponarediti. Toda ko so razložili puško v njene dele, je niso znali več sestaviti in puška je bila neporabna. Le malo jih je bilo, ki so imeli takole repetirko. Umrli so v divjini.
Tale puška je najbrž še edina svcje vrste na vsem svetu. Imenuje se Henryjeva repetirka, ker jo je iznašel puškar Henry, čudim se, kako je prišla v tole zapuščeno bajto —. Čigava pa je?"
"Moja je," se je spet gladko zlagal Deselim.
"A tako —?" je zategnil Halef. "Srečen si, da imaš tako puško! Kje pa si jo dobil?"
Kar je povedal Halef o moji rspetirki, je bilo večinoma vse res tako. Repetirko je res iznašel moj prijatelj puškar Henry iz St. Louisa v Zedinjenih državah. Izdelal je vobče samo eno in še tisto je podaril meni. Spremljala me je po vseh mojih potovanjih, po divjem zapadu Amerike, po Afriki in po Mezopotamiji. Neštetokrat mi je rešila življenje.
Zgodbo o svoji repetirki sem Ilalefu nekoč pripovedoval, pokazal sem mu tudi, kako se strelja z njo. Storil sem to, ker se jc vsekakor utegnilo primeriti, da bi kedaj sam ne mogel do nje, da pa bi jo Halef lahko uporabil. To se je že nekajkrati zgodilo in tudi topot je kazalo, da me bo Halef z repetirko potegnil iz zagate in mi rešil življenje.
"V Stambulu sem jo kupil od nekega Amerikanca," je spet prostodušno lagal Deselim.
"Hm —! Kako nepreviden je bil tisti Amerikanec, da ti jo je prodal! Seveda znaš tudi streljati z njo?" "Ne."
»Ne —? Kako pa da ti je Amerikanec puško prodal, pa ti ni razložil njenega ustroja?"
"Pozabil sem ga vprašati," je odgovoril Deselim. V zadregi pa res ni bil z odgovori. Duhoviti seveda niso bili.
"A tako —? Čemu pa ti je taka puška, ki z njo ne znaš streljati —? Ali si mar rojen v Ar-kiliku, kjer nosijo črevlje brez podplatov k,jer imajo vozove brez.koles in kjer kuhajo v loncih brez dna —?'
Ti naj razložim ustroj puške?" "Da! Pokaži nam, kako se strelja z njo!"
"Dobro! Ali vidiš tule kroglo z mnogimi luknjami? V te luknje vtakneš naboje. Krogla se po vsakem strelu pomakne za eno luknjo naprej in nov naboj pride pred cev.
Sedaj pa bi še seveda rad videl, kako se strelja s tole puško, kajne?? Rad bi se prepričal, ali ima res petindvajset strelov?"
"Kajpada! Je nabita?" ■ "Da. Povedal mi boš, na kaj naj streljam, in videl boš, da bom desetkrat zaporedoma ustrelil, ne da bi mi bilo treba nabijati. Saj ti bo deset strelov zadostovalo, kaj?"
"Pa tule v sobi ne boš mogel streljati!"
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAJ
29., 30 in 31.—Desetletnica obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve na Norwood in Glass.
JUNIJ
5.—K.	S. K. Jednotin dan v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
6.—Društvo	sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na Zorno-vih farmah na Bradley Rd.
6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintarjevi farmi.
6.—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
6.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi.
6.—Piknik ženskega odseka Slovenske zadruge na Močilni-karjevi farmi.
6.—Piknik društva sv. Križa št. 214 KSKJ na Zornovi farmi na Bradley Rd.
13.—Piknik društva Na Ju-irovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu.
13.—Društvo Združeni brat-l'e št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke SDZ ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole -sv. Vida.
20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi.
20.—Društvo sv. Lovrenca št. <53 KSKJ obhaja 35-letnico svojega obstanka z blagoslovitvijo love zastave.
27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
27»—Društvo Kranj priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
27.—Društvo Danica št. 34 3DZ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd.
27.—Društvo Kranj priredi oiknik na Močilnikarjevi farmi.
JULIJ
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi.
11.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
18. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ima prvi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd.
18.—črički imajo piknik v Maple Gardens.
25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku.
25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stuškovi farmi,
25.—Klub Slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi svoj letni piknik na Pintarjevi farmi.
AVGUST
1.—Piknik	župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
8.—Piknik	združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letni-ce obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O.
15.—Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima svoj piknik na Močilnikarjevi farmi.
29.—Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico. SEPTEMBER
4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
11.—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma.
OKTOBER
2.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Radnipka organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.	s
24:—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S.
N. Doma.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ple? v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
13—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR 1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. -o-
Posledica krivične obdolžitve
Ko so stopili orožniki v hišo Mikloasa Majorszkija v vasi He-ves, Madžarsko, so bili ravno priča domačemu prepiru med očetom in sinom. Oče in sin sta prestala s prepirom in začudena zrla na orožnike.
"Aha, zopet se prepirata," je rekel orožniški narednik, ki je oba dobro poznal in vedel, da se ne razumeta dobro.
"Seveda," je povzel stari Mi-klos, "ta moj sin, ta nepridiprav, je prišel danes zjutraj domov, pijan ko klada. Povejte mi, kaj naj storim ž njim? Tak hrust, kot je, pa noče delati. Samo pohajkoval bi in pijančeval."
Sin je jezno zabrusil očetu v obraz, naj molči. Star je že šest in dvajset let, torej že lahko dela, kar hoče. Sicer pa itak ne pije za očetov denar, ker mu ga ta nikdar ne da.
Orožniški narednik je zopet posegel vmes in je rekel, da je prav radi denarja prišel. Vaški starinar da je namreč prav tisto jutro naznanil policiji, da mu je nekdo ukradel 30 pengosov (nekako dva centa ameriške velja-
ve, op. prev.) Tat da ni nihče drugi kot Zsigmond Majorszki, s katerim je starinar vso noč popival. Zatorej je prišel orožnik, da poizve osebno od Zsigmonda, če je on res denar ukradel.
"Ne, nisem ga vzel," je rekel Zsigmond odločno. "Naj reče moj oče o meni kar hoče, tat pa nisem. Res sva vso noč pila s starinar jem, toda denarja mu jaz nisem vzel."
Orožnik mu je verjel. Fant je tako odločno zanikal krivdo in vse njegovo obnašanje je bilo tako odkritosrčno, da on pač ni bil tat. Na veliko orožnikovo začudenje je pa Zsigmondov oče zahteval od orožnikov, naj sina aretirajo, ker je moral na vsak način on vzeti denar.
"Vedno sem ga sumil, da hodi po krivih potih," je rekel oče. "Kje pa bi sicer vedno dobil denar? Jaz mu ga nikdar ne dam. Skoro nikoli ne prime za delo. Vendar ima vedno kak denar za pijačo in še druge napaja. Prepričan sem, da je on vzel denar. Kar primite ga in ga tepite toliko časa, da bo tatvino priznal."
Orožnik še ni kaj takega doživel v svoji dolgoletni službi, da bi oče zahteval, naj mu aretira sina. Torej je uklenil Zsigmonda in ga odpeljal. Toda dva dni zatem, je bil Zsigmond zopet doma. Orožniki so ga spraševali in vili na vse načine, toda ta je vedno trdil svojo nedolžnost. Izpustili so ga torej zopet na prosto.
Zsigmond je ob prihodu domov našel očeta v skednju. Takoj sta se začela zopet prepirati. Sin je začel očitati očetu, zakaj da je nagovoril orožnika, da ga je aretiral, ko vendar ni nobenega dokaza o njegovi krivdi. Nedolžen je, a vendar kaže danes vsa vas za njim, kot na tatu. In vse to je samo očetova krivda.
Oče je sinu jezno odgovarjal in je rekel, da bi raje videl, da bi nikdar ne imel sina. Beseda je dala besedo, končno je Zsigmond izgubil samoobvl&do, prijel za sekiro in jo vrgel v očeta, šele ko je oče ležal nepremično na tleh, se je sin zavedal kaj je storil, ubil je rodnega očeta.
Še je v hišo, prijel za puško in se ustrelil. Ko so prišli sosedje, so našli očeta in sina mrtva. Par tednov se v vasi ni ničesar drugega govorilo kot o tem. In po treh tednih se je zglasil starinar na orožniški postaji. Bil je po opravkih po drugih vaseh. Zdaj je zvedel o nesrečnem slučaju pri Majorszkih in je prišel povedat orožnikom, da mu ni bilo nič denarja ukradenega.
"Del sem si ga v čevlje in pozabil nanj," je rekel starinar. "Šele čez par dni sem ga našel, pa se mi ni zdelo vredno stvar naznaniti orožnikom. Tistikrat, ko sem denar del v čevlje, sem bil menda pijan."
Orožniki so ga vsi začudeni gledali. Torej denar, ki je povzročil umor in samomor, sploh ukraden ni bil.
Ko je prišel orožniški narednik do besede, je zavpl:
"Pa ko ste denar našli, zakaj niste tega takoj javili nam, da bi se bila preprečila ona grozna nesreča ?"
"Veste, bil sem v kraju, več i ur oddaljenem od tukaj, ko sem našel denar. Drugače vas nisem mogel obvestiti kot po pošti. Da bi pa za tako malenkost zapravil dva vinarja za dopisnico, se mi ni zdelo vredno."
Pred orožniško postajo so se bili pa že zbrali vaščani, ki so zvedeli za celo zadevo. Ko je prišel starinar ven, se je vrgla nanj nevesta nesrečnega Zsigmonda. Za njo sd prijeli še drugi in par sekund potem je visel starinar na bližnjem drevesu.
In vse to samo radi dveh vinarjev.
-o--
DNEVNE VESTI
Roosevelt bo imel bogato ribjo večerjo
Ossiepee, N. H., 21. maja. Erborn Wood, 57 let star, je navdušen ribič, obenem pa navdušen prijatelj predsednika Roosevelta. Včeraj se je podal na lov na postrvi. V kratkem času jih je vjel 29, od '9 do 16 palcev dolgih. Najel je potem zrakoplov, potem ko je ribe položil v poseben zaboj z ledom, in se odpeljal v Washington, kjer je v Beli hiši ribe izročil predsedniku v darilo. Roosevelt, ki je velik prijatelj rib, je bil seveda zelo vesel bogatega darila svojega prijatelja. -o-
Tri leta star otrok je bil oproščen obtožbe umora
New York, 21. maja. Tri leta stari Noel Galvin je bil danes oproščen od obtožbe, da je ubil svojo 3 mesece staro sestro Dolores. Noel je bil 24 ur v policijskem zaporu, dokler ni bila zadeva rešena. Oče otroka je izjavil, da je Noel udaril svojo sestrico z nekim železom po glavi, toda zdravniki so pozneje dognali, da je tri mesece stara sestra umrla radi neke notranje bolezni.
-o-
Štrajk uslužbencev gledališča v New Yorku
New York, 20. maja. Ves promet v prometnem okraju Times Square je bil včeraj ustavljen, ko je zaštrajkalo 300 delavcev, zaposlenih pri Nora Bayes gledališču. Obenem je začelo 250 delavcev s sedečim štrajkom v gledališču. štrajk je nastal, ker je vodstvo gledališča odslovilo več uslužbencev. V poletenski sezoni ni toliko predstav, kot v zimski in pomladanski, in to je bil vzrok odslovitve delavcev kot
tudi vzrok štrajka.
-0,-
Delavci v industriji bakra imajo znižane plače
Butte. Montana, 21. maja. Vsi uslužbenci Anaconda Copper Mining Co., ki je največja družba v Ameriki za pridobivanje bakra, bodo pričetkom prihodnjega tedna dobili znižane plače. Vzrok je, ker je cena bakru na javnem trgu precej padla. Znižanje plač se tiče vseh delavcev v Butte, Anaconda, Great Falls in v okolici. Znižanje bo znašalo nekako 25 odstotkov. Približno 10,003 delavcev je prizadetih. Cena bakru je padla za 30 odstotkov na javnem trgu. -o-
Preveč couneilmanov?
Charles Hubbell, notorični odvetnik v Clevelandu, je preteklo soboto vložil na Common Pleas sodniji tožbo, v kateri zahteva, da se mesto razdeli na 30 okrajev (ward) in da se odpravijo trije mestni okraji. Cleveland ima danes 33 političnih okrajev ali vard. Hubbell pravi, da mesto potroši preveč denarja za councilmane.
-O:-
Kje bo dobil denar?
Mrs. Marie Osterthaler toži
svojega bivšega soproga Franka za $50,000 odškodnine, ker se je Frank zaljubil v drugo žensko. Frank je nočni stražnik v zoologičnem vrtu za opice in dobiva letno $1,050 plače. Kje bo dobil $50,000, da plača ženski za izgubljeno ljubezen, je Franku kot nam neznano.
MALI OGLASI
Pridobivajte člane za S. D. Zvezo
Odda se
hiša, osem sob, vso na novo barvano in dekorirano. Poizve se na 1249 E. 79th St.	(123)
............... M ".I""......11 ............
Delo išče
dekle, ki je dospelo iz stare domovine. Želi delo pri slovenskem podjetju ali pri družini brez otrok. Zglasiti se je na 16803 Waterloo Rd. (123)
is: [Sa	(7 J EiH		4A w.	J II	n Fr	937 Št]
(T 9 m m	3 10 17	4 M 18 iS	T m SI i	i 6j 13 20 27	T 14 P I	UJ 8| 15] 22 2f
						
zahaja — in vse do zdajle niste odprli oči. Nu, zdaj je vse v redu. Samo mirujte. Kamenje vas je tako strašno razrezalo, dragee."
Sladko mu je bilo ležati in čutiti milovanje njene roke. Rahlo je potegnil njeno glavo k sebi.
"Jana, dušica — ali zdaj razumete, zakaj sem hotel brez vas na sever?"
Vroče in ljubeče je pritisnila svoje ustnice na njegove.
"Vem," je zašepetala; čutil je, kako je hitreje zasopla in kako so ji drhtele roke. Nežno se mu je izvila. ''Pojdem, da vam pripravim pežirek j'uhe," je rekla.
- Opazoval jo je, kakor je odhajala iz koče, pritiskaje si belo roko na nedra.
Stari Donald Mac Donald je sedel na rob pograda. Smehljaje se v brado je pogledal Aldousa in Aldous s svojim razpraskanim in zateklim obrazom in napol odprtimi očmi se je zarežal kakor majhen vrag.
"To je bila imenitna, sijajna borba, Johnny!" je i*ekel stari Donald.
"Bila je, Mac. In vi ste prišli baš o pravem času."
"Kako mislite to — ,o pravem času?" je vprašal Donald, skla-njaje se k njemu.
"O pravem času, da ste me rešili Quada."
Donald je tiho vzdihnil.
"Ne jaz, Johnny — ne jaz! De Bar ga je ubil. Ko sem prišel jaz je bilo že vse končano. Samo, Johnny — čuden pogovor sem imel s Culver Rannom, preden je umrl!"
Aldous, ki ga je pograbila radovednost, se je spet izkušal vse-sti, ko se je pojavila med vrati Tana. S polglasnim vzkrikom je planila k njemu, potlačila ga oprezne nazaj ter pregnala starega Donalda s pograda.
(Dalje prihodnjič)
LOUIS OBLAK
TROOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebfifilne za dom, K612 ST. CLAIR AVE. HEuderson 2978_
Lepe hiše v Euclilu po depre-
sijskih cenah. Sedaj je čas kupiti, predno se cene dvignejo.
Naj vam razkažemo še danes te poceni hiše:
$2,500,6 sob, velik lot, na Cherokee Ave., takoj $700.
$3,200, 5 sob, tlakana cesta, takoj $600.	*
$3,600, 6 sob, kot nova, na E. 220th St., takoj $700.
$3,900, na E. 224th St. blizu cerkve sv. Kristine, takoj $800.
$4,300, za 2 družini, 5 sob vsaka, E. 212th St., takoj ?900. A. A. Kalish & Co. 595 E. 185th St. KEnmore 1115. (122)
Med 6 izvrstnimi pivi se toči tudi
IMPORTIRANO PIVO IZ NEMČIJE
Dri
EMERY'S MOTOR BAR
961 ADDISON ROAD Is Everybody Happy?
Slavnostna otociiteo
CHERRY ORCHARD INN
22505 ST. CLAIR AVE., EUCLID, O.
POD* NOVIM VODSTVOM
se vrši
v sredo, 26. maja, začetek ob osmih zvečer.
Servirali bomo fino kokošjo večerjo in postregli vam bomo z najboljšo pijačo. Igrala bo madžarska ciganska godba veselei poskočnice.
Se priporočam za obilen obisk ___JOEMASKOVITZ, manager
ŠHEE' WM5
DHDEfS THB SPREADING CHESTNUT TRgE — THE VIULAG-E SMITHV StAHOS1. —~ THE SMITH, A MlGHTV
/MAN l« HE, WITH UA0GE — <-
- ; FRANCES % HANGFORD 4 S, ' Stor of 4 ;"Hollywood u-.-i"
FRANK CERNE JEWELRY
v S. N. Domu 6401 St. Clair Ave.
J. O. CURWOOD:
Lov na ženo
ROMAN
John Aldous je bil uverjen, da je v teh poslednjih trenutkih med njim in med Quadom vsaka beseda nezmiselna. Quade se je bil sklonil naprej in je oprl krvavo orožje ob bok. Strah ga je bilo pogledati. Gmota njegovega tršatega telesa, njegov zaripli obraz in volovski tilnik, oči, ki so mu lezle izpod mesnatih vek, in okrvavljeno rezilo v brezoblični kepi njegove roke — vse to ga je delalo, ko je tako stal in čakal, podobnega nestvoru, kakršne so vpodabljali v žlebnikih gotskih katedral, nikakor pa ne bitja iz mesa in krvi. Tudi Aldousa je bilo groza videti in prav to je bilo vzrok, da je Jana tako žalostno zakričala. Obraz mu je bil posinjel od udarcev ob pečine in pokrit s sesedeno krvjo; njegove oči so bile priprte in ostanki njegove košulje vsi mokri od krvi, ki mu je še vedno curljala iz globokih ran na lak-teh in ramenih. In vendar je bil on tisti, ki je napadal, med tem ko je Quade stal in čakal.
Aldous je imel prav malo'poj-ma o rabi noža; oziral se je tudi na silno slabost, ki jo je čutil v rokah in v vsem telesu ,posledico svoje borbe z brzicami v soteski. Pač pa se je prejšnje čase veliko boril z Indijanci na severu,
ki so se klali čisto tako kakor
'.p ' f :
njihovi poludivji vprežni psi, in je zdaj posnemal njihov način. Počasi in oprezno je ;jel krožiti okoli Quada, tako da je postal Quade središče; plazeč se okrog nasprotnika se mu je bližal čedalje bolj, toda ne od spredaj. Pomikal se je navznoter, držeč roko z nožem na vnanji strani. Njegova pošastna hladnokrvnost in Krepi pogled njegovih oči sta zmedla Quada tako, da se je nenadoma odmaknil.
Vselej, kadar je Indijanec tako (dskočil, se je vrgel njegov nasprotnik nanj; misleč na to, je navalil tudi Aldous z vso močjo. Noža sta Škrtila v zraku, ko sta udarila drug ob drugega. Ko je zadel ročaj ob ročaj, se je vrgel Aldous z vso silo na Quada, zavihi i l se v stran in v besnem izpadu usekal s konico svojega noža proti Quadovi rami. Ostro rezilo bi bilo prebodlo meso in kite ocl hrbta do prs, toda nož, ki ga .je imel Aldous, je jedva predrl nasprotnikovo obleko.
■ Vzlic temu pa še ni povsem spoznal strašne premoči, ki mu .je stala nasproti. Z zapogn.jeno konico svojega noža ni mogel več bosti. Vse njegovo upanje je bilo v tem, da ga ureže. Preden se je Quade osvestil, je Aldous zamahnil z roko. Slepo naključje je dalo, da je ostrina njegovega noža dosegla sovražnikovo zabuhlo lice. Kri je mahoma briznila iz rane in Quade se je s strašnim krikom opotekel nazaj proti kupu sedel in košar. Preden se je utegnil Aldous okoristiti s tem uspehom, je vrgel nasprotnik nož od sebe in je pobral štiri črevlje dolg šotorni kol. Trenutek je okleval, kakor da ga moti kri, ki mu je v vroči struji lila po tolstem vratu. Nato je div.je zatulil in se je vrgel na Aldousa.
Zdaj ni bilo več časa, da bi se bil branil z nožem. Ko je ta plaz surove moči zahrumel proti njemu, se je Aldous pripravil na udar. Svojo slabost je zdaj že vpošteval. Tistih deset minut, ki jih je prebil med skalami v prepadu, ga je bilo tolikanj polomilo in zbilo, da je čutil, kako ga spet zapuščajo moči. že po prvem spopadu s Quadom je težko sopel, toda njegovi možgani so mu še delovali. Vedel je, da Quade ni več misleče bitje. Bil je slep od zverske strasti in njegova edina misel je bila ta, da bi pobil somernika s silo kola, ki ga ,je držal v okornih rokah. Aldous je čakal. Čul je Janin obupni vzkrik, ko je bil Quade že skoro pri njem '— niti pet črevljev ju ni več ločilo. Kol je že padal, ko o je Aldous vrgel naprej, naravnost Quadu pod noge. Quade je udaril v zrak, on pa je z vso silo objel njegova kolena. Od strašnega zaleta je Quade telebnil po tleh. Kol se mu je zlomil v rokah, ko je treščil ob zemljo. Za trenutek ga je minila zavest in v tem ga je Aldous pograbil za grlo.
Pol življenja bi bil dal za nož. Toda izgubil ga je bil, ko je prijel Quada za noge. Zdaj ga je moral zadaviti; z vso močjo je stiskal nasprotnika za tolsto, za-riplo grlo. Tudi Quadove roke so iskale njegovega grla. Našle so ga. Daveč drug drugega sta se valjala po tleh ,oba že komaj dihaj e, oba oblita s krvjo, med
tem ko se je Jana zaman trudila, da bi se izmotala iz svojih vezi ter brezumno klicala na poma-ganje. Aldous je čutil da se vendarle bliža njegov konec. Nika-ke moči že ni imel v pesteh, v prstih ga je lomilo kakor čuden krč in svet okoli njega je temnel tem bolj, čim delj ga je sovražnik tiščal za grlo. Njegov prijem je ponehaval. Roke so mu omahnile. Poslednje, kar je čutil, je bilo to, da leži Quade na njem in da umira.
Ko je tako ležal v poslednjih dveh, treh sekundah pred smrtjo, ne zavedaje se več ne telesnih muk ne obupnih Janinih krikov, se .je zgodilo nekaj neobičajnega in nenadejanega. Za wigvamom se je pobrala s tal moška postava. Opotekla se je proti njemu
—	in zdaj je bila Marija tista, ki je zagnala najstrašnejši in najbolj nezaslišani krik. Zakaj mož, ki je vstal, je bil Joe de Bar! V roki je imel nož. Opotekaj e se in klecaje se je bližal borilcema
—	od zadaj. Quade ga ni opazil. De Bar se je sklonil nad Quado-vim širokim hrbtom. Nož se je vzdignil in je za drobec sekunde obstal v zraku. Nato je udaril nizdoli, in osem palcev jekla se je zarilo v Quadovo srce.
In med tem, ko se je De Bar obrnil ter je omahnil proti Jani in Mariji, je John Aldous čedalje globlje tonil v črno, brezda-njo noč.
XXX.
V tem kaotičnem mraku, ki ga je neslo vanj tako lagotno, kakor odnaša veter list, ni čutil John Aldous ne bolečine ne kdo ve kakih dojmo življenja. A dasi ni mogel videti in zaznavati, se mu je vendar zdelo, kakor da živi. Vse v njem je bilo mrtvo, razen tiste notranje zavesti ,ki je malone že duša; zdelo se mu je, da sanja in da mu minevajo v tem snu minute, lahko da ure in dnevi, morda celo leta. Dolgo mu je bilo, kakor da se pogreza v temo; tedajci pa ga je brez hrupa in pretresljajev ne]$aj ustavilo in spet odneslo kvišku. Slišal ni ničesar. Neizmerna tišina je vladala okoli njega, tako globoka in neskaljena kakor ona v brezda-njem prepadu, ki se je že hotel pogrezniti vanj.
čez nekaj časa je Aldous začutil ,da se ziblje in trese, kakor da ga rahlo premetavajo valovi. Prva misel, ki se je porodila v njegovih možganih, je bila ta, da je na morju; bil je na ladji sredi temne noči in sam. Poizkusil je zavpiti, toda bilo mu je, kakor da nima jezika. Zdelo se mu je, da je prešlo mnogo časa, preden se je napravil dan — nekam čuden dan. Drobne iglice svetlobe so ga pikale v oči; srebrne nitke so igrale v temi kakor bliski in sredi te igre je za trenutek uzrl prečuden sijaj. Posvetilo se je kakor od silnega smodnikovega vzbuha — in tik nato jc bilo spet vse tema. Zdelo se je, da taki dnevi in take noči brzo slede drug drugemu in da je noč čedalje manj temna in dan čedalje bolj svetal. Bilo mu je, kakor da sliši govorjenje in kakor da nekaj udarja vanj; strašna vročina ga je obhajala.
Mimo vročine je čutil hladan, prijeten dih, ki mu je neprestano vejal v obraz, v oči in v čelo. Bilo je, kakor da se ga nekakšen duh dotika z roko. Ta dotik se mu je zdel čedalje prirodnejši. Zazibaval ga je v globoko, dobro-dejno nezavest. Iz te nezavesti ga je prebudil še jasnejši dan. Obšlo ga je, kakor da so mu možgani jasnejši. Odprl je oči. Bel oblak je plaval nad njim; vzdi-goval se je čedalje više, mehak, hkidan in nežen. In spet se je prebudil in je videl, da ni oblak, ampak roka! Roka je izginila in Aldous je pogledal v dvojico široko odprtih, tesnobno strmečih oči in je začul slaboten vzkrik in glas. "John — John —" Spet je pal v nezavest, toda zdaj je vedel, da je živ. čul je šume in glasove. Približevali so se ter postajali čedalje bolj razumljivi. Poizkušal je zaklicati
Janino ime, a prišlo mu je z ustnic kakor šepetajoč dih. Toda Jana ga je čula; slišal je, kako ga je klicala po imenu. Čutil, je njene roke. čul je, kako ga je milo prosila, naj se ji oglasi. Zdelo se mu je, daje prešlo mnogo minut, preden je mogel to storiti, a naposled se mu je posrečilo. In že ni bila prikazen nič več tako nejasna. Razločno je videl Jano, ki se je sklanjala nad njim, in tik za njo bradati obraz Donalda Mac Donalda. In preden je spravil besedo iz sebe, je stcril najlepše, kar je mogel. Nasmehnil se je.
"Bože moj — o, bodi zahva-ljen!" je začul Janin vzkrik. Takoj nato je pala na kolena, pri-žela obličje k njemu in krčevito :-aplakala.
Vedel je, da je bil tisti, ki jo je potegnil proč, Mac Donald.
Velika glava se je sklonila nad njim.
"Vzemi tole, Johnny — daj, dečko moj!"
Aldous ga je začudeno gledal.
"Mac — ali ste mar živi?" je zašepetal.
"živ in zdrav, Johnny. Vzemi tole."
Pogoltnil je, kar je bilo. In spet se je sklonila k njemu Jana; položil ji je roke na obraz in njene prekrasne oči so bile kakor
morje, ki se razliva čez bregove. Poljubljala ga je, zadržujoč ihte-nje , ki jo je davilo v grlu. Po-greznil je prste v njene lase in potegnil n.jeno glavo k sebi. Dolgo časa ni izpregovoril nobeden izmed njiju; tudi Mac Donald, ki je stal nad njima, ju je gledal molče.
V teh trenutkih se je spomnil vsega. Boj je bil končan. Mac-Donald je bil prišel za časa, da ga je rešil iz Quadovih pesti. Njegove oči so zrle v iskre Janinih las. In — bil je v koči! Poznal jo je. To je bil Mac Do-naldov nekdanji doVn. Ko je Jana vzdignila glavo, je molče pogledal okoli sebe. Ležal je na širokem pogradu ob steni. Solnčni svit je prodiral skozi beli zastor na oknu in med odprtimi vrati je zagledal boječi obraz Marije.
Poizkusil je vstati, pa je s strahom začutil, da ne more. Jana ga je nežno potlačila nazaj na blazino. Njenega obraza je bil sam prekrasen odsev radosti in življenja. Ubogal jo je, kakor bi bil ubogal Bogorodico.
"Treba je, da mirujete, John." Nikcli še ni čutil v njenem glasu toliko ljubezni kakor zdaj. "Z Dcnaldom vam poveva vse. Toda mirovati1 morate. Strašno ste se cbtolkli na skalah. Semkaj sva vas prinesla opoldne; solnce že
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
t Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parntke; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle, a
Kollander Ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
AN
ELGIN
tbjmatch*the loveliness" of
/7
um fr w
liliwcl ooit tliii Glainotetii II Jltewjidotld^otljoutielj:
H ELGIN "CLASSIC"
Distinctive! This dainty Elgin has a gold filled band. Its case is of 10 - k natural filled gold.
H $3250
Poletna moda v klobukih za ameriško ženstvo. So kaj šikovni.
Slika kaže pot, po kateri je šla povorka v Londonu ob priliki kronanja angleškega kralja. Svet se pa ni podrl in svet se vrti mimo naprej.
~V	.	|	- J ,
Bob Nestell, bo morda nekoč enak rokoborcu Joe Louisu. Parvijo, da jih lahko precej vzame na nos, ne da bi se mu kaj poznalo.