UDK: Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Za{~ita lesa pred vremenskimi vplivi Protection of wood against weathering avtor Matjaž PAVLIC*, Vekoslav MIHEVC** * asist., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina c. VII1/34, 1001 Ljubljana ** prof., dr, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina c. VIII/34, 1001 Ljubljana Izvleček/Abstract Prispevek obravnava za{~ito lesa pred vremenskimi vplivi. Les zaradi nihanja klimatskih razmer in vremenskih vplivov zelo hitro propada. Da mu podalj{amo trajnost, ga za{~itimo z raznimi za{~itnimi sredstvi. Uporabimo lahko konstrukcijsko, kemi~no in povr{insko za{~ito. Pri za{~iti vrtnega in stavbnega pohi{tva, lesenih fasad ter konstrukcij se najve~ posve~amo ravno povr{inski za{~iti, ki ima poleg za{~itne tudi dekorativno vlogo. V ta namen uporabljamo razna premazna sredstva, ki jih razvr{~amo v tri glavne skupine: lak emajle, lake in lazure. Vsako od teh sredstev pa ima svoje prednosti in pomanjklivosti, kar je tudi obravnavano v prispevku. Klju~ne besede: za{~ita lesa, vremenski vplivi Abstract: This article presents problems about protection of wood against weathering. Under changes of climate conditions and weathering wood degrades very quickly. To prolong natural durability of wood we have to use various protections like construction, chemical and surface protection. For protection of garden furniture, joinery, wooden constructions and cladding mostly surface treatment is being used which has pro- tective and decorative role. For this purpose various finishes can be used. We classify them in three main groups: paints, clear finishes, and stains. Each of them has its own advantages and disadvantages, which are also discussed in this article. Key words: wood protection, weathering 1. UVOD Zaradi nihanja klimatskih razmer in vremenskih vplivov, kot so sonce, de`, veter, sneg, onesna`en zrak in podobno, za~ne les hitro propadati. Po{-kodbe se najprej pojavijo na povr{ini. Spremeni se barva lesa, povr{ina s ~asom postaja ~edalje bolj reliefna, pojavijo se {tevilne razpoke in dis-torzije (izkrivljenost) (slika 1). Slika 1. Lesena klop po ve~ kot desetih letih staranja (Foto: M. Pavli~) Da bi prepre~ili ali vsaj ubla‘ili te neza`elene spremembe lesa, ga za-{~itimo z raznimi za{~itnimi sredstvi. Tako lesu podalj{amo trajnost, hkrati pa poudarimo njegove dekorativne lastnosti. Kvaliteta za{~ite lesa izpostavljenega vremenskim vplivom pa je odvisna od izbire ustreznega za{~itnega sistema glede na namen uporabe izdelka in od uporabe ustreznih konstrukcijskih re{itev s katerimi bistveno pripo-moremo k dalj{i trajnosti izdelka. 1.1. DEGRADACIJA LESA Lesene konstrukcije (ograje, opa‘i, vrtno pohi{tvo, stavbno pohi{tvo...) so zaradi vremenskih vplivov izpostavljene {tevilnim uni~ujo~im dejavnikom. Najpomembnej{i med njimi so vlaga, svetloba (vidna, U V, IR) ter glive in insekti. 1.1.1. Vlaga Les zaradi svoje higroskopnosti spre- ijaLes 53(2001) 1-2 15 raziskave in razvoj jema in oddaja vodo glede na klimatske razmere, kar se ka`e tudi v spreminjanju njegovih dimenzij. Lahko re~emo, da je higroskopsko kr~enje in nabrekanje, ki je posledica oddajanja in sprejemanja vezane ali higroskopske vode v tako imenovanem higroskopskem obmo~ju (od absolutne suhosti do to~ke nasi~enja celi~nih sten oz. vlaken), ena izmed najneugodnej{ih lastnosti lesa (Torelli in ^ufar 1983). Zaradi vla`nostnega gradienta in anizotropne narave lesa prihaja pri procesa su{enja in navla`evanja lesa do napetosti katere ob prekora~itvi trdnosti lesa povzro~ajo razpoke in distorzije (Gori{ek in sod. 1994). 1.1.2. Svetloba Les je odli~en absorber son~ne svetlobe (Hon in sod. 1980). Zaradi tega so njegove povr{ine na son~ni svetlobi izpostavljene fizikalni in kemi~ni fotodegradaciji, ta pa odpira pot v njeno notranjost. Fotodegradacijo lesa pov-zro~a svetloba z valovno dol`ino pod 600 nm, ki prodre v les do globine 200 (m (Feist in Hon 1984, MacLeod in sod. 1995), najve~ji vpliv pa ima UV-svetloba, ki lahko prodre v les do globine 75 (m (Hon 1991). Vse glavne sestavine lesa (lignin, celuloza, hemi-celuloza, ekstraktivi) so ob~utljive na UV-svetlobo, {e najbolj ob~utljiv pa je lignin, saj absorbira 80-95 % UV-svetlobe (Hon 1991). Degradacija lignina povzro~i tvorbo prostih radikalov in nizkomolekularnih produktov, ki se z lahkoto izpirajo s povr{ine lesa (Jirou{-Rajkovi} in sod. 1997). Kljub temu, da je razgradnja lesa zaradi vpliva svetlobe povr{inski fenomen, je velik problem, saj vodi do diskoloracije in kemi~ne razgradnje. 1.1.3. Glive in insekti Les, kot organski material, je izpostavljen biološkemu razkroju katerega povzročajo ksilofagni insekti in različne vrste gliv. Ksilofagni insekti živijo v lesu, ki zadovoljuje vse njihove življenjske potrebe. Les je zanje hrana in bivališče, ki jih varuje pred zunanjimi vplivi. Beljava lesa je v primerjavi z jedrovino veliko bolj privlačna za insekte saj vsebuje bistveno večji delež hranilnih snovi kot so beljakovine, škrob in sladkorji (Kervina-Hamovič 1989). Vlažnost lesa, izpostavljenega vremenskim vplivom, je večkrat nad 20 %, kar pomeni veliko nevarnost pred okužbo z glivami, ki lahko les popolnoma razkrojijo in uničijo, plesni in glive modrivke pa povzročijo predvsem barvne spremembe lesa (Pohleven 1998). 2. VLOGA ZAŠČITE LESA Leseni izdelki bodo kljubovali vremenskim vplivom le, če so primerno zaščiteni. To zaščito pa tvorijo (Mihevc 1999): * konstrukcijska zaščita, * kemična zaščita in * površinska zaščita. 2.1. KONSTRUKCIJSKA ZAŠČITA LESA Oblika zgradbe in njenih delov ima velik vpliv na trajnost tako lesa kot premaza. Najpomembnejše pravilo konstrukcijske zaščite lesa je zagotoviti vodi prost odtok. Poskrbeti moramo za ustrezno nagnjenost vodoravnih profilov, spoji morajo biti pravilno oblikovani (profili za odtekanje vode), robovi morajo biti ustrezno zaobljeni (zagotavljanje enakomernosti nanosa premaznega sistema), površina naj bo kvalitetno mehansko obdelana (skob-ljanje, brušenje), zagotoviti moramo zračenje hrbtnih delov, celotna konstrukcija izdelka pa naj bo taka, da ne morejo nastajati mehanske poškodbe pri vgrajevanju kakor tudi ne pri kasnejši uporabi (Mihevc 1999). Absorpcija vode skozi prečne prereze je še posebej izrazita in nevarna. Zaradi tega uporabljamo, kjer je to mogoče, poševno prirezovanje, še najbolje pa je, da prečne prereze z ustreznim premazom zatesnimo (Pečenko 1987). Pri vgraditvi lesa mora biti lesna vlažnost čim bliže ravnovesni vlažnosti, ki ustreza povprečnim klimatskim razmeram na mestu vgraditve, da se izognemo dodatnim deformacijam, ki že tako ali tako nastajajo zaradi nihanja klime (Go-rišek in Knehtl 1992). 2.2. KEMIČNA ZAŠČITA LESA O kemični zaščiti lesa govorimo takrat, ko v les vnesemo potrebno količino kemičnih snovi, ki so strupene za posamezne lesne škodljivce. Na ta način les umetno konzerviramo in mu podaljšamo trajnost. Z vnosom kemičnih sredstev v les ta postane za škodljivce strupen ali vsaj odbijajoč (Kervina-Hamovič 1990). Kemično sredstvo, s katerim zaščitimo les je ponavadi v obliki raztopine, ki je sestavljena iz aktivne komponente in topila. Sredstvo vnesemo v les z različnimi postopki, kot so: prema-zovanje, potapljanje, oblivanje... Topilo kasneje izpari, aktivna komponenta pa ostane v lesu. Kot aktivno komponento lahko uporabimo različne anorganske in organske snovi. Topilo je lahko organsko ali voda, ki je ekološko najbolj sprejemljiva in dobiva vse večji pomen. Zaščitna sredstva za les lahko razdelimo na podlagi več kriterijev, najbolj pogosta je razdelitev po Findlayu (1985), ki razvršča zaščitna sredstva za les v tri skupine: * zaščitna olja - derivati premogo-vega in lesnega katrana ter surove 16 ijaLes 53(2001) 1-2 nafte, * kemikalije topljive v vodi, * zaščitna sredstva, ki so topna samo v organskih topilih. Kemična zaščita lesa zadnje čase doživlja korenite spremembe in je čedalje bolj izpostavljena poostrenemu nadzoru okoljevarstvenikov, saj pomeni nevarnost za okolje na več nivojih: pri proizvodnji, transportu in distribuciji, pri postopkih zaščite lesa, pri uporabi zaščitenega lesa in pri odlaganju odpadnega zaščitenega lesa. Zaradi teh novih pogledov les zaščitimo s kemičnimi sredstvi le tam, kjer je to nujno potrebno (Bravery in Carey 1995, Pohleven in Petrič 1992). 2.3. POVRŠINSKA ZAŠČITA LESA Površinska zaščita lesa ima poleg zaščitne tudi dekorativno vlogo. Lahko sledi predhodnima dvema zaščitama ali pa nastopa popolnoma samostojno. V obeh primerih lahko površinski premaz zaradi delovanja zunanjih sil razpoka. V prvem primeru je tako les še vedno kemično zaščiten, v drugem pa je odprta prosta pot do nezaščitenega lesa, ki je tako izpostavljen možnemu napadu gliv in insektov (Mihevc 1999). Trajnost premaza, ki les {~iti pred vremenskimi vplivi, je odvisna od lastnosti in priprave lesa, od ustrezne izbire premaznega sredstva glede na namen uporabe izdelka, od na~ina in kvalitete nana{anja, od uporabe konstrukcijske za{~ite in pa od vplivov okolja (slika 2). Takoj, ko se na premazu pojavijo prve po{kodbe, ga moramo obnoviti saj lahko le na ta na~in zagotovimo dolgotrajno za{~ito lesa. Slika 2. Dejavniki, ki vplivajo na u~inkovitost oz. trajnost premaza za eksterier 2.3.1. Premazna sredstva V literaturi se pojavljajo razli~ne razvrstitve sredstev za za{~ito lesa pred vremenskimi vplivi. Tuji avtorji ve~krat za enaka sredstva uporabljajo razli~ne razdelitve in izraze. Za mnoge izraze pa v sloven{~ini ne najdemo ustreznega prevoda. Pri nas se je {e najbolj uveljavila razvrstitev (Pe~enko 1987), ki razdeli sredstva z vidika materialov, primernih za za{~ito lesa pred vremenskimi vplivi, na naslednje {tiri tipe: * sredstva za kemi~no za{~ito lesa, * lak emajli, * lazure, * laki. Feist (1996, 1997) prav tako razvr{~a za{~itna sredstva za les v te skupine. Namesto izraza lak emajl uporablja izraz barva, ki je v angle{ko govore~ih dr‘avah uveljavljen izraz. Glede na kon~ni efekt povr{inske obdelave nadalje razvr{~a premazna sredstva za za{~ito lesa pred vremenskimi vplivi v dve skupini: 1. Opaque Finishes (Paint, Solid Color Stains) Premazi s katerimi na povr{ini lesa tvorimo netransparenten film poljubnih barv in odtenkov, tekstura lesa je zakrita (prekrivne, netransparentne, debelo-slojne lazure, emajli, lak emajli, opleski). 2. Natural Finishes (Water-Repellent Preservatives, Oils, Semitransparent Penetrating Stains, Transparent Film-Forming Finishes, Varnish Stains) Premazi kateri poudarijo naraven videz lesa, lahko ga tudi obarvajo, vendar ne prekrijejo teksture (vodo-odbojna sredstva, naravna olja, laki, impregnacijske, tan-koslojne in debelo-slojne lazure). 2.3.1.1. Lak emajli Lak emajli (opleski) so debeloslojna pre-mazna za{~itna sredstva, ki tvorijo film, s katerimi popolnoma prekrijemo lesno teksturo in tako tudi mo`ne napake lesa. Vsebujejo veliko ko- ijaLes 53(2001) 1-2 n raziskave in razvoj li~ino pigmentov zaradi ~esar jih je na trgu mo`no dobiti v raznih barvnih odtenkih (Feist 1997). Njihova poglavitna prednost je dobra odbojnost za vodo in nizka propustnost za paro, ki je hkrati tudi njihova najve~ja pomanjklivost. Ob izpostavitvi izdelkov vremenskim vplivom nastaja erozija premaza in difuzija vlage skozi film v les. Delovanje lesa povzro~a mikrorazpoke v filmu premaza. Absorbirana vlaga v lesu se tako akumulira, kar povzro~a mehurjenje in odstopanje (lu{~enje) premaznega filma (Pe~enko 1987, Miller 1980, Feist 1997) (slika 3). Barvanje lesa na prostem z lak emajli je dobro vpeljan in razumljiv postopek. Pri nana{anju pa se je treba izogibati debelim premaznim filmom, ker se ti nagibajo k lu{~enju. Filmi, sestavljeni iz ve~ slojev premazov, se debelijo prehitro predvsem, kadar prenavljamo premazne sisteme pred potekom predvidene obnavljalne dobe. To pomeni, da moramo pri ponovnem premazovanju odstraniti celoten predhodni premaz z mehani~nim odstranjevanjem s struganjem z lo- patico pri ~emer je treba lak predhodno omeh~ati s plamenom, vro-~im zrakom ali kemi~nim odstranjevalcem (lavo) (Pe~enko 1987, Mihevc 1999). Slika 3. Lu{~enje lak emajla zaradi akumulacije vlage v lesu pod povr{ino premaza (Foto: M. Pavli~) 2.3.1.2. Laki Slika 4. Lu{~enje in pokanje transparentnega premaza po dveh letih izpostavitve (Williams in sod... 1996) 2.3.1.3. Lazure Lazure so na na{e tr`i{~e pri{le iz zahodne oziroma severne Evrope in so v relativno kratkem ~asu popolnoma osvojile potro{nike. Uporabljajo se v industriji stavbnega pohi{tva, predvsem Laki so v bistvu lak emajli brez pigmentov in so jih tradicionalno uporabljali pri lesu na prostem, kadar so `eleli obdr`ati ~im bolj naraven videz lesa. Pri uporabi lakov nastajajo podobne te`ave kot pri lak emajlih (slika 4). S kvalitetnim lakom, nanesenim na korektno pripravljeno povr{ino, je mo‘no do{e~i dobre rezultate, vendar ne smemo pozabiti na dejstvo, da je les mogo~e za{~ititi pred delovanjem son~ne svetlobe le s pigmenti (Pe~enko 1987). Uporaba lakov torej za vremensko za{~ito ni priporo~-ljiva, razen ~e je zagotovljeno redno vzdr`evanje, ki pa je relativno drago. v proizvodnji oken in vrat, za povr-{insko obdelavo lesenih konstrukcij, lesenih ograj, opa`ev ter vseh drugih izdelkov, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom (Kri~ej 1976). Enostavna povr{inska obdelava, videz in enostavno obnavljanje so faktorji, ki so pripomogli k vse ve~ji uporabi teh premazov. Razli~no od lak emajlov so lazure manj pigmentirani premazi, ki na lesu tvorijo tanek film in povr{ino lesa obarvajo transparentno tako, da je vidna njegova tekstura. Koli~ina ustreznih pigmentov mo~no vpliva na obstojnost lazur. Splo{no velja, da z ve~jo koli~ino pigmentov v lazuri dosegamo dalj{e vzdr‘evalne intervale. Osnovna lastnost lazur je odbijanje teko~e vode, saj imajo izrazito povr{ino, ki odbija vodo (slika 5). Zaradi tega se najbolje 18 ijaLes 53(2001) 1-2 obnesejo na vertikalnih povr{inah, slab{e pa na horizontalnih. Zaradi svoje velike permeabilnosti omogo-~ajo lesu “dihanje”, kar pa ima tudi svojo slabo stran. Vla`nost lesa niha mnogo bolj kot pri neprepustnih ali malo prepustnih premazih, vendar se vlaga v lesu ne akumulira. Lazure pod vremenskimi vplivi po~asi erodirajo, debelina filma se tanj{a, debelej{i sloji kot so filmi lak emajlov in lakov pa postajajo krhki, pokajo in se lu{~ijo. Nedvomna prednost lazur je preprostost njihovega obnavljanja, saj povr{ine pred ponovnim nanosom obi~ajno samo skrta~imo in obri-{emo, z enim ali dvema nanosoma pa `e osve`imo povr{ino (Pe~enko 1987). Slika 5. U~inek tretirane (A) in netretirane (B) povr{ine lesa, ki odbija vodo (Foto: M. Pavli~) tile Organic Compounds) Vse bolj pa se uveljavljajo premazi z visoko vsebnostjo suhe snovi (high solids stains) in lazure, ki uporabljajo vodo kot topilo (water-based stains) (Martin 1996, Dongen in sod. 1998). Za njih lahko re~emo, da so premazi prihodnosti. Z uporabo lazur z visoko vsebnostjo suhe snovi lahko v primerjavi s konvencionalnimi zmanj{amo emisijo hlapnih organskih komponent (VOC) za 60 %, z vodnimi lazurami pa {e za dodatnih 10 % (Dongen in sod. 1998). Lazure se med sabo razlikujejo po ve~ lastnostih. Najbolj tipi~na je debelina suhega filma. Nekatere tvorijo na lesu zaprt, lepo definiran sloj, druge pa v les penetrirajo. Tako Miller (1980) deli lazurne premaze na: * impregnacijske lazure, * tankoslojne lazure, * debeloslojne lazure in * prekrivne lazure. 2.3.1.3.1. Impregnacijske lazure V les prodirajo globje in tako tudi po ve~ zaporednih nanosih ne tvorijo popolnoma zaprtega filma. Trajnost teh premazov je majhna, prepustnost za paro pa je zelo velika saj kljub ve~-kratnemu nanosu tvorijo le do 10 mm debel film. Obi~ajno vsebujejo bio-cide, ki v glavnem prepre~ujejo rast plesni na povr{ini lesa oziroma premaza in nudijo za{~ito pred glivami in insekti. Lahko rabijo tudi kot osnova za nadaljnjo povr{insko obdelavo (Miller 1980, Feist 1997). 2.3.1.3.2. Tankoslojne lazure Ta vrsta lazur ima manj{o prepustnost za paro kot impregnacijske lazure. Debelino suhega filma dose`emo od 30 - 40 mm po trikratnem nanosu. Ta premazna sredstva imajo trajnost v povpre~ju od 2. do 4. let (Miller 1980). 2.3.1.3.3. Debeloslojne lazure Po trikratnem nanosu dose`emo debelino suhega filma od 60 do 75 mm. Trajnost teh premazov je od 4 do 6 let in je odvisna od izpostavitve vremenu. Pri teh premazih, ki imajo zelo majhno prepustnost za paro, lahko pri povi-{ani vla`nosti izdelka nastane me-hurjenje in lu{~enje premaza (Feist 1996, Williams in sod. 1996). Pri novej{ih debeloslojnih lazurah lahko v enem nanosu dose`emo debelino suhega filma tudi do 120 mm. Z ve~jimi nanosi skraj{amo ~as povr{inske obdelave, kakovost za-{~ite pa ostaja enaka. 2.3.1.3.4. Prekrivne lazure To je posebna vrsta debeloslojnih lazur, s katerimi lahko prav tako `e z enkratnim nanosom dose`mo kon~no debelino suhega filma. Od debe-loslojih lazur se razlikujejo predvsem po bolj{em svilnatem videzu premazane povr{ine in po popolni pre-kritosti teksture lesa, hkrati pa so, prav tako kot druge lazure, bolj pro-`ne in prepustne za paro od drugih V preteklosti so bile najbolj poznane alkidne in akrilne lazure na osnovi organskih topil. Danes jih imenujemo konvencionalne lazure. Njihova uporaba se zaradi ekolo{ke osve{~enosti mo~no zmanj{uje saj vsebujejo velik dele` reaktivnih topil oz. hlapnim organskim komponent (VOC - Vola- ijaLes 53(2001) 1-2 19 raziskave in razvoj prekrivnih premazov in jih je tako la`e vzdr`vati (Miller 1980). 3. POVZETEK Leseni izdelki bodo kljubovali vremenskim vplivom, le ~e so primerno za{~iteni. Najbolj u~inkovito ga zavarujemo s kombinacijo vseh treh za{~it. Te so: konstrukcijska, kemi~-na in povr{inska za{~ita. Najpomembnej{e pravilo konstrukcijske za{~ite lesa je zagotoviti vodi prost odtok. To pa lahko dose`emo s pravilnim oblikovanjem celotne zgradbe oz. njenih delov: poskrbimo za ustrezno nagnjenost vodoravnih profilov, robove ustrezno zaoblimo, zagotovimo zra~enje hrbtnih delov, pre~ne prereze po{evno prire`emo, pri spojih pa uporabljamo profile za odtekanje vode. Pri kemi~ni za{~iti v les vnesemo kemi~na sredstva, biocide s katerimi dose`emo, da le ta postane za {kod-ljivce strupen ali vsaj odbijajo~. Ke-mi~na za{~ita lesa v zadnjem ~asu do`ivlja korenite spremembe in je od vseh za{~it {e najbolj izpostavljena poostrenemu nadzoru okoljevarstve-nikov. Ker pomeni nevarnost za okolje na ve~ nivojih, jo uporabljamo le tam, kjer je to nujno potrebno. Povr{inska za{~ita lesa lahko sledi predhodnima dvema za{~itama. Pri za{~iti vrtnega pohi{tva, lesenih fasad in konstrukcij, stavbnega pohi{tva, ve~krat nastopa samostojno, sploh pri uporabnikih {iroke potro{nje. Zaradi tega ji tudi upravi~eno posve~amo najve~ pozornosti. Ne smemo pa pozabiti na njeno dekorativno vlogo saj lahko z uporabo najrazli~nej{ih pre-maznih sredstev dosegamo razli~ne efekte in barvne odtenke. Premazna sredstva razdelimo na lak emajle, lake in lazure, katere so se do sedaj najbolj uveljavile. Z lazurami obarvamo les tako, da ne prekrijemo njegove teksture. Poznamo ve~ vrst lazur. Najbolj tipi~no jih razdelimo glede na debelino suhega filma katerega ustvarijo na povr{ini lesa. Tako poznamo impregnacijske, tankoslojne, debelo-slojne in prekrivne lazure. V zadnjem ~asu se zaradi ekolo{ke osve{~e-nosti tudi povr{inski za{~iti posve~a vse ve~ pozornosti. Razvila so se nova sredstva, kot so lazure z visoko vsebnostjo suhe snovi in razni vodni sistemi lazur. Katerih za{~it in za{~itnih sredstev se bomo poslu`evali je odvisno predvsem od `elja posameznika in pa nujnih zahtev, ki se porajajo glede na kon~no mesto uporabe dolo~enega izdelka. 4. VIRI 1. Bravery AF, Carey JK 1995. Some data on the activity of alternative fungicides for wood preservation. Document 3333. IRG/WP: 16 s. 2. Dongen J, Boekee D, Klaasen R, Bakker P 1998. De- velopment and Performance of New Generation Stains. V: Advances in Exterior Wood Coatings and CEN Standardization. PRA Conference, Brussels, 19 - 21 oct 1998. Teddington, PRA 1998: Paper 24 3. Feist WC 1996. Painting and Finishing Exterior Wood. Journal of Coatings Technology, 68, 856: 23 - 26 4. Feist WC 1997. The challenges of Selecting Finishes for Exterior Wood. Forest Product Journal, 4 7, 5: 16 -20 5. Feist WC, Hon DNS 1984. Chemistry of Weathering and Protection. V: The chemistry of solid wood. Advances in chemistry series 207. Rowell RM (ur.) Washington, DC, American Chemical Society: 401 - 451 6. Findlay WPK 1985. Preservation of timber in the tropics. Dordrecht, Nijhoff M, Junk W: 2 73 s. 7. Gori{ek @, Knehtl B 1992. Vpliv povr{inske obdelave na dimenzijsko stabilnost bukovine. Les, 44, 1 - 2: 15 - 20 8. Gori{ek @, Ger{ak M, Velu{~ek V, ^op T, Mrak C 1994. Su{enje lesa. 1. izdaja. Ljubljana, Zveza dru{tev in‘enirjev in tehnikov lesarstva Slovenije, Lesarska zalo‘ba: 235 s. 9. Hon DNS 1991. Photochemistry of Wood. V: Wood and Cellulosic Chemistry. Hon DNS, Shiraishi N (ur.) New York, Marcel Dekker: 525 - 555 10. Hon DNS, Ifju G, Feist WC 1980. Characteristics of free radicals in wood. Wood and Fiber Science, 12, 2: 121 - 130 11. Jirou{-Rajkovi} V, Grbac I, Tkalec S 1997. An investi- gation into the protection of wood from UV-radiation and water. Drvna industrija, 48, 4: 205 - 2 11 12. Kervina-Hamovi} L 1989. Patologija lesa. Lesna entomologija. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za lesarstvo: 173 s. 13 . Kervina-Hamovi} L 1990. Za{~ita lesa. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za lesarstvo: 126 s. 14 . Kri~ej B 1976. Umetno pospe{eno staranje lazurnih in impregnacijskih premazov. Les, 28, 9 - 10: 179 -18 4 15 . Martin CS 1996. Exterior wood stains and lasures for the future. Pigment & Resin Technology, 25, 5: 29 - 33 16 . MacLeod IT, Scully AD, Ghiggino KP, Ritchie PJA 1995. Photodegradation at the wood-clearcoat interface. Wood Science and Technology, 29, 3: 18 3 - 189 17. Mihevc V 1999. Surface treatment of wood in construction industry. V: Surface properties and durability of exterior wood building components. International conference, Zagreb, 30 apr 1999. Turkulin H (ur.) Zagreb, University of Zagreb, Faculty of Forestry, 1999: Paper 1 18 . Miller ER 1980. Exterior Wood Stains. Docu- ment 3135, IRG/WP: 5 s. 19 . Pe~enko G 1987. Lazurni premazi za les. Les, 39, 11 - 12: 335 - 337 20. Pohleven F 1998. Za{~ita lesa pred {kodljivci. Gradbenik. Revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale, 2, 12: 10 - 13 21. Pohleven F, Petri~ M 1992. Ekolo{ke perspektive za{~ite lesa pred {kodljivci. Nova proizvodnja, 43, 3: 94 - 98 22. Torelli N, ^ufar K 1983. Sorpcija in stabilnost lesa. Les, 35, 5 - 6: 101 - 10 6 23. Williams RS, Knaebe MT, Feist WC 1996. Finishes for Exterior Wood. Selection, Application, and Maintenance. Madison, Forest Product Society: 127 s. 20 ijaLes 53(2001) 1-2