Štev. 18.	Ljubljana, 30. oktobra 193«.	Knjiga IZ»
ŽIVLJENJE Ш SVET — ilustrovana tedenska revija
Izhaja ob nedeljah is stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna Številka Din 2.—.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 Ur, celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke. CESKOSLOVASKA, mesečno 6 kron. AVSTRIJA, mesečno 1 Šiling. Amerika ln ostalo inozemstvo letno dolarja. Uredništvo in uprava v LJubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO.
Urednik: Ivan Podržaj. — Izdaja za konsorcij: Adolf Ribnikar. Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran JezerSek. Vsi ▼ Ljubljani.
VSEBINA št. 18: Megle v vsemirju. — Dr. Vlad. Travner: Mussolini in sodobna Italija. — Kongres mrtvecev. — Anton Funtek t. — Fran Milčinski t. — Iv. Podržaj: Ob Vardarju v Makedonijo. — Slike iz življenja in sveta. — Edmond Romazières: Pri glavorezih (nadaljevanje). •— Povzročitelj malarije. — Dr. Božo škerlj: Med 58° in 72° severne širine. — Prof. A. M. L o w: Kaj se dogaja, če... — Nazadovanje svetovnega ladjedelstva. — Pisalna miza. —• Mexiko City. — Znamke pripovedujejo. — 75-letnica Réaumurja. — šah. — Ljubljene ženske. — Humor.
Ljubljene ženske
Ljubice so skrivnostne, vsemogočne podobe, vse obdane z nevarnostmi. Včasi obledijo do prijateljice ali pa se pomirijo do sestre. Potem pa zmerom pridejo ure, Iko so popolnoma oborožene v svojem bojevitem čarodejstvu, ko jim sije mesec iznad čela in veje nočni veter po bujnih kodrih.
Tesne in lahke hodijo ob sončnih dnevih Imimo nas; in vselej je nekaj majske noči Okoli njihove postavel Ce se nasmejijo in pogledajo z oči v oči, nam je vroče okoli |srca. Kakor zaslepljeni tipamo za nežno roko v rokavici; takrat dobrotljivo pobesijo Oči, da spet vidimo svet in gore okoli nas, gozdove in tiha peta, koder bodo hodile, »ter cvetje perunike ob vrtni ograji.
Ljubice so povsod navzoče in zmerom jih imamo v mislih kot vžgano sončno sliko. Lepe, smehljajoče in magične podobe od-mašajo v vihri svojih oblek naše misli in sanje, ki se ne morejo braniti. Sladke so, ker dopuščajo prepovedane stvari in skrivnost je v njih, ki se lesketa samo v njihovih smehljajočih očeh. Smrt jim nosi pahljačo; njihovo milino spremljajo daljni blistoi. Kakor lovorike in bojni plen so v zanosnl, pravljični zvezi s slavnimi ženskimi imeni N kiticah junaških pesmi.
Tudi one preživljajo vsakdanji dan kot imi in tudi one imajo ljudi, kamor spadajo. Toda tuje hodijo med njimi kot bajna in čudežna bitja iz sveta strasti; kjer se pokažejo, jih obdaja ljubezen, jeza ali bolečina. Vse naše želje gredo ž njimi; zruvali smo jih in jih z močno roko presadili v svet, kjer je sama pomlad in vejejo opojni v©-itrički večernih ur.
Če jih poljubimo, se nam zdi, da je vztre-petalo srce. Na mah čutimo, da prav one zaključujejo dolgo verigo stvarstev, ki nam ,*isa nudijo samo ta usta. Txava in zelenje,
živali s pohlevnimi in divjimi očmi, cvetfce in drevesa prišume in vzkipe na njihovih ustnih. In takšne nam jih ponudijo kot ljubkost vse zemeljske obla Takrat se privijemo njihovim svilenim oblekam kot k zadnjim tenkim stenam, ki nas še ločijo od neizmernega. Njihovi poljubi so kot poljubi vsega sveta im duh opajajo z znanostjo.
V sinjim njihovih oči je morje. Skozi tanko kožico na licih čutimo; kako smo tuji ln vendar je v nas mnogo moči. V rokah jih imamo; blizu srca nam je, česar srno se prej ogibali; radost nad vsem svetom, veselje za Življenje, strah pred propastjo in velika po-trditev.
Prav ljubice so dale moškemu priliko, da je spoznal. Želel si je duha in ni vedel, da mu je najvišja ljubezen polnila oči s slika-jni in zaprla usta, ki so stavila težika vprašanja, s poljubi. Kdo še bi nas mogel naučiti tega? Zvezde se ne ustavijo, če jih kličemo. Živali in drevje ne razumejo besed, ki jih izgovarjamo. Ljubice pa, ki smo jih dobili iz drugega sveta, imajo odgovorov dovolj. Ko jim šu^jamo nesmiselnosti, se pripogibajo ozvezdja, in vse, kar je bilo jievarno in temno, se dviga nad nami kot varujoči in okrašeni baldahin.	V- M.
ZrVDENJE M SVET
STEV. 18.	LJUBLJANA, 30. OKTOBRA 1932.	KNJIGA IS.
POKOPALIŠČE V GUANAJUATU: Dvorana mrtvecev z mumijami, kojih sorodniki ali prijatelji niso mogli vzeti v najem vdolbin. (Glej članek na strani 452)

Megle v vsemirju
Proučevanje kozmičnih meglâ je šele pred nekoliko desetletji privedlo do uspeha, ko so raz-
_iskovalci uporabili pri svojem
delu fotografijo nebesa v zvezi s spektroskopom in zrcalnim teleskopom. Pred tem je človeštvo bore malo vedelo o kakovosti in nastanku teh meglenih madežev ter o njihovi razdelitvi v vsemirju.
Megleni madeži so silno obsežne plinske mase izredne redkosti. So zbirališča energij, ki jih neprestano izžarevajo zvezde v mrzli svetovni prostor. Njihovo število je doslej zelo veliko. Madeži so nekako enakomerno razdeljeni po vsem svetovnem prostoru. To je tudi dokaz, da je plinasta tvariina povsod v prostoru. Kot ogromne meglene koprene zagrinjajo megleni madeži zvezdni prostor in so tako redki, da so povprečno mnogo milijardkrat tanjši nego oni malenkostni ostanek, ki se obdrži v umetno ustvarjenem »brezzrač-nem« prostoru. Ker pa sežejo na globino v neizmerne daljave, je razumljivo, da često popolnoma zasitro iz še večjih daljav prihajajočo luč.
Vsekako je zagonetno, da se pri izredni razredčenosti svojih plinskih mas še lahko svetijo, ko si moramo misliti, da imajo približno temperaturo absolutne ničle, t. j. 273,2° C pod ničlo. Morda je ta svetloba le električno tle-nje ah obratno izžarevanje svetlobe sonc, ki nam samo pričara svetlikanje plinsikih mas. Novejša raziskovanja so namreč dognala, da so v nebesnem prostoru tudi obsežne meglene mase, ki se ne . svetijo. Slednje doženemo v temnih, brezzvezdnih madežih, ostro omejenih od okolice, in sicer na prostorih, ki so sicer kar posejani z zvezdami. Verjetno so ti madeži mase temne svetlobe ne propuščajoče pare, ki našim očem zakriva svetlobo zvezd, za njimi. Kakšna je sestava teh prostorov teme, nam je še popolnoma neznano in tudi spektralna analiza nam v tem pogledu ne bo mogla nikoli pomagati.
Začetek zelo obsežnih temnih polj vidimo med »Labodjimi oblaki« in odtod se počasi vlečejo proti jugu. Najbolj se opazijo »zvezdne praznote« na ne-besu v soseščini Južnega križa; to praznoto imenujejo »Ogljene vreče«. Pri
pregledu vseh temnih in svetlih polj se izkaže, da se megle v glavnem dele v dva pasova na nebesu.
Popolnoma drugačne kakor plinske megle, ki jih je mnogo tisoč, pa so spiralne megle, ki predstavljajo ogromno nakopičenje zvezd. Tudi število slednjih je silno veliko. Na tečaju Rimske
Spiralna megla v ozvezdju Lovskega
psa
ceste so v takih množinah, da pride n. pr. na 0.4 kvadratne stopinje 249 spiralnih megla.
Najčudovitejše na njih pa je njihova neizmerno velika hitrost. Medtem ko se zvezde Rimske ceste gibljejo s hitrostjo 15 do 30 km na sekundo, so pri kozmičnih meglah dognali hitrost več sto, da, celo več tisoč km na sekundo. Še zagonetnejše pa je to, da se zdi, kakor da se vse te megle (le z nekaterimi izjemami), oddaljujejo od nas in da je njihova hitrost tem večja, čim bolj so od nas oddaljene.
Pred kratkim so proučevali meglo, ki ima hitrost kakih 12.000 km na sekundo. Vsako sekundo se ta megla oddalji od nas približno za toliko, kolikor meri zemeljski premer. Ta hitrost je celo v zvezdoznanstvu nekaj nezaslišanega in je znana le v atomski fiziki.
Astronomsko nedvomno pojasnilo za ta pojav je cte daaes nemogoče. Vse teorije so se izkazale kot neveljavne. Takisto se ne da pojasniti, da vsi megleni stvori, naj bodo že na kateremkoli delu nebesa, hite od nas proč. Učenjaki si zaman razbijajo glave nad tem in tudi relativitetna teorija nam ne more dati verjetne razlage.
Dr. Vlad. Travner
Mussolini in sodobna Italija
bletnico MUssolinijevega pohoda v Rim in nove, fašistične dobe praznujejo Italijani vsa-
_ ko leto z obhodi, paradami in
navdušenimi govori. Letos se vrše te proslave s posebnim sijajem. Konec oktobra slave namreč fašisti desetletnico svoje zmage. Ta jubilej je pomemben tudi za nas : saj vemo vsi Jugoslovani, kaj je fašizem v praksi. T° Pa ni dovolj. Fašizem moramo v lastnem interesu tudi razumeti t. j. — sine ira et studio — poznati njegovo zgodovino, njegova načela, njegovo organizacijo, njegov vpliv na druge narode in države, njegove vrline in slabosti in slednjič si ustvariti sliko njegove bodočnosti. Temu namenu naj služijo ob desetletnici fašističnega gospostva naslednje vrste.
I. Zgodovina fašizma in nastanek sedanje Italije
Izraz »fašizem« (»fascismo«) je nastal iz italijanske besede »fascio« (lat. fascis) t. j. z vrvjo zvezane palice s sekiro v sredini. Take butare so nosili v rimski državi liktorji (lictores) pred najvišjimi oblastniki — prvotno kralji, pozneje diktatorji, konzuli in pretorji in slednjič cesarji — kot znak njihovega dostojanstva in sodne moči. V preneše-nem pomenu pa znači »fascio« politično posebno revolucionarno zvezo.1
V tem pomenu se pojavi ta izraz v zgodovini Italije prvič ok. 1890, ko je osnoval poznejši poslanec Giuseppe de Fe-lice-Giuffreda v Kataniji (Sicilija) zvezo poljskih delavcev imenovano »fascio dei lavoratori« (tudi »fascio rivoluzio-nare«), da doseže — če treba z orožjem — zboljšanje državne in občinske uprave v Siciliji. To prevratno gibanje se je — posebno izza 1892 — hitro širilo po vsem otoku. Povsod so nastali krajevni odbori (združeni v osrednjem odboru), ki so se borih za pravice zatiranega kmetskega delavstva. 1893 in v začetku 1894 so izbruhnili veliki krvavi upori, ki jih je zadušila vlada (ministrstvo Crispi) s tem, da je proglasila na otoku obsedno stanje in preki sod. Zo-
1 Sorodne besede so: fascia (trak), fa-sce (plenice, nem. Faitschen), fasciatura (obveza), fascicolo (zvezek, lat. fascicu-lus), fascina (butara dračja) 1. dr.; prim. tudi nem. fassen.
BENITO MUSSOLINI
per člane glaVnega odbora se je vršilo tudi kazensko postopanje. Osem voditeljev upora — med njimi de Felice-Giuf-freda — je bilo 30. maja 1894 obsojenih na večletne zapore.
1915 je prevzel nekdanji socialist Benito Mussolini — sedanji diktator Italije — izraz »fascio« za zvezo interven-cionistov, ki so zahtevali, da vstopi Italija v svetovno vojno na strani entente. Ko je 1917 zaradi italijanskih porazov ponehalo vojno navdušenje, se je osnoval na Mussolinijevo pobudo v parlamentu in senatu poseben odsek, imenovan »fascio di difesa parlamentarec, ki je nastopil odločno proti mirovnim težnjam defetistov in pacifistov in zahteval, da se nadaljuje boj do končne zmage.
Svetovna vojna pa ni izpolnila nad italijanskih nacionalistov, ker Italija ni dobila v st. germainskem miru (10. septembra 1919) Dalmacije in novih kolonij. Vrh tega je zahtevala vojna ogromne žrtve v krvi in denarju, tako da je bila država gospodarsko skoraj uničena. Zato so bili ljudje kljub zmagi in teritorialnim pridobitvam skrajno nezado-
S FAŠISTIČNEGA POHODA NA RIM: Zgoraj levo: Mussolinijev prihod v Rim. Spodaj desno: Fašistično zavzetje Rima. Zgoraj desno: Duce to njegovi sodelavci v sijajnih uniformah. Levo spodaj: Mussolini kot narodni
junak
voljni. Obsojali so vojno in njene povzročitelje. Obenem se je začela silna socialistična in posebno komunistična agitacija, M je imela vedno večje uspehe. Komunisti so ustanovili lastno, od Moskve odvisno stranko, ki je skušala povsod uveljaviti svoja načela z nasiljem. Slabotne vlade Orlanda, Nittija, Giolittija, Bonomija in de Facte niso mogle preprečiti ponovnih, vedno hujših izgredov. Državna avtoriteta je propadla. Grozili sta revolucija proletaria-ta in državljanska vojna.
V tem kaosu je našel Mussolini ob pravem času pravo besedo, ki je vžigala vedno srca njegovih rojakov — »la pa-tnia italiana«. 13. marca 1919 je osnoval v Milanu s 40 somišljeniki prvi »fascio di oombattimento« — matico današnje-
ga fašizma. Ta »bojna zveza« je imela nalogo, boriti se na lastno pest z vsemi sredstvi — posebno z brutalno silo — proti socialistom in komunistom za nacionalne ideje: utrditi in razširiti moč in ugled Italije in ohraniti med narodom bojno razpoloženje zoper vse dozdevne in resnične notranje in vnanje sovražnike domovine. Na tej strogo nacionalni podlagi naj bi se država pre-osnovala in postala poleg Anglije, Francije in Sev. Amerike prva velesila sveta. Člani »fascia« so bili bivši vojni udeleženci. '
Zmede v državi so omogočile Mussolini ju, da je organiziral svoje pristaše po vojaškem vzorcu. Njihov vidni znak je bila znana črna srajca, njihovo geslo pa domovina. Meseca junija 1919 je po-
I ■ " ' T- ■ ■..... '	« '
stal (po Orlandu) ministrski predsednik zmerni socialist Nitti, ki je uvedel sorazmerni volilni red. S tem je omogočil tudi fašistom udeležbo pri volitvah v parlament. Pri sledečih volitvah — kjer je propadla dotedanja liberalno demokratska radikalna večina — so dobili fašisti 4000 glasov. To je bil prvi, če tudi skromni politični uspeh Mussolini-jeve stranke. Odslej se je širilo fašistično gibanje izredno naglo. Število fašistov je rastlo od dne do dne in povsod so nastale krajevne fašistične organizacije. Ta razvoj so pospeševale žalostne domače razmere, v nanj a politika Italije, ki ni bila v skladu z željami nacionalistov — n. pr. v reškem vprašanju, kjer se je uklonil Nitti sklepu poelani-ške konference, da se mesto začasno internacionalizira, kar je povzročilo D'Annunzijevo ekspedicijo, posebno pa ogromna in brezobzirna agitacija fašistov.2 Pri naslednjih parlamentarnih volitvah (junija 1921) je uvidel Giolitti pomen tega gibanja iin vezal zato vladno listo s fašistično. S tem je pripomogel Mussoliniju do še večjih uspehov. Sedaj je bilo v rimskem parlamentu že 38 fašistov, ki pa so odklonili vsako zvezo z drugimi strankami. Mussolini tudi ni sprejel — poleti in jeseni 1922 — ponudbe, da bi vstopil v koalicijsko vlado de Facte, ker je hotel biti popolnoma neodvisen. Stalna parlamentarna kriza in nezmožnost de Factejevega kabineta sta silili Mussolinija k odločilnemu koraku.
Oktobra se je vršil v Napoliju velik kongres fašistov pod Mussolinijevim predsedstvom. Takoj nato — 28. oktobra — je nastopil Mussolini s 40.000 somišljeniki svoj pohod pred Rim, ki so ga smatrali nasprotniki prvotno za operetno demonstracijo. S tem drznim činom pa je odločil Mussolini usodo Italije. De Facta je predlagal kraljti, naj se razpuste fašistične organizacije in proglasi obsedno stanje misleč, da bo tako uničil fašizem v zadnjem trenutku. Viktor Emanuel Ш. pa je vedel, da je boj proti mogočnemu gibanju, ki je zajelo že vse sloje, brezupen in odklonil ta predlog. S tem je rešil sebe in dinastijo. 30. oktobra so vkorakale zmagovite fašistične čete z vzklikam: »Evviva il rè! Ewiva Mussolini!« in med navdušenimi pozdravi vsega prebivalstva v glavno mesto, kjer je sprejel kralj Mus-
* Glavna »agiitacijska sredstva« so bila: palice, ricinovo olje, samokresi in bombe.
solinija v posebni avdijenci. Nato je podal de Facta ostavko. Njegov naslednik je postal ustanovitelj in vodja fašizma.
V naslednjih desetih letih je izvršil diktator Italije svoj program z uspehom, kakor ga je naklonila usoda le malokateremu drugemu državniku: vsa Italija je postala njegova absolutna last. Seveda se je moral boriti često z velikimi težavami. Posebno kritičen je postal položaj, ko so umorili 10. junija 1924 nekateri pomembnejši fašisti socialističnega poslanca Mateottija. Ta zahrbtni zločin je povzročil v Italiji in tujini veliko ogorčenje, tako da je moral Mussolini nastopiti celo proti lastnim pristašem. Večje težave mu je povzročala prvotno opozicija v parlamentu. Večkrat so se izvršili (brezuspešni) atentati na njegovo osebo. Splošno znane so tudi pogoste veleizdajniške afere. Vse te težave je premagal Mussolini z jekleno voljo in z znanimi fašističnimi metodami.
П. Politična načela fašizma
Po svojem nastanku je fašizem revolucionarno gibanje, ki so ga povzročile neurejene politične in gospodarske razmere Italije. Njegov smoter je bil že od vsega začetka praktičen: čuvati državno avtoriteto ter ohraniti in pomnožiti italijansko posest z vsemi — tudi nezakonitimi — sredstvi. »Sacro ego-iamo« — to je bistvo fašizma. Ker je nastal skoraj trenutno in brez priprav, nima idejnih predhodnikov kakor n. pr. socializem in komunizem, ki sta pred vsem plod znanstvenega dela mnogih mislecev kakor Saint-Simona, Fourrie-ra, Owena, K. Marxa, F. Engelsa, Las-salla, Bakunina in drugih. Šele v teku svojega razvoja je prevzel fašizem posamezne nazore sorodnih pisateljev — pred vsem Machiavellija (»II principe«), Sorela in Nietzscheja — jih prilagodil lastnim načelom in uveljavil v praksi. Pozna se tudi vpliv demokratičnih in socialističnih idej. Zato fašizem nima »učbenika« ali pisanega programa; njegovi voditelji se ravnajo po potrebah od slučaja do slučaja.
O kakih prvotnih osnovnih idejah fašizma torej ni govora. Značilna sta zanj le skrajni nacionalizem (šovinizem) in imperializem. Začetki italijanskega nacionalističnega gibanja segajo v dobo risorgimenta. Njegovi prvi glasniki so bili Mazzini, Garibaldi, Cavour,
Peliico im drugi. 1910 je ustanovil Fe-derzoni lastno nacionalistično stranko, ki je skupno z Mussolinijevimi pristaši propagirala vstop Italije v vojno zoper Avstrijo in njene zaveznice. Ko se je 1922 polastil Mussolini vrhovne oblasti v državi, se je združila Federzonije-va stranka povsem s fašistično. Feder-zoni je olajšal Mussoliniju zmago, četudi ga ne moremo smatrati za njegovega idejnega predhodnika.
Strogo nacionalni značaj fašizma se izraža pred vsem v sistematičnem pre-
nasprotnike, pred vsem zoper socialiste in komuniste. Nacionalni značaj fašizma se kaže tudi v — često pretiranem — poveličevanju italijanske kulture in preteklosti ter v ozkih stikih med domovino in italijanskimi izseljenci v tujih državah, pred vsem v Franciji, Tu-nisu in Severni Ameriki.
Imperializem fašistične Italije temelji na ideji, da so današnji Italijani dediči in nasledniki starih Rimljanov. Kakor je določila usoda nekdanji Rim za gospodarja sveta, tako naj odloča usodo
Sprava med Kvirinalom in Vatikanom
ganjanju in zatiranju jugoslovanske in nemške manjšine. V teku nekaj let so Odpravili fašisti iz šol, uradov in cer-kvâ naš in nemški jezik, zatrli vse naše in nemške časopise in knjige, pregnali ali konfinirali na samotnih otokih južne Italije skoraj vso našo in nemško inteligenco in poitalijančili vsa naša in nemška krajevna in rodbinska imena — skratka, storili so vse, da asimilirajo čimprej naš in nemški živelj v državi. V najstrašnejši luči pa se-kaže italijanski šovinizem v številnih veleizdajniških procesih, ki so se končali pogosto s streli v hrbte obsojencev (Gortan +17. oktobra 1929 ; Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič t 6. septembra 1930). S prilično istimi sredstvi se bori faši-xem zoper ostale dozdevne ali resnične
narodov tudi sedanji Rim. Zato hočejo osvoboditi fašisti še ne odrešeno vzhodno jadransko obalo, ki hrani — kakor trde — neštete spomenike nekdanjega rimskega in italijanskega (benečanske-ga) gospostva. S tem bi postal Jadran »mare nostro«. Nadalje žele odrešiti Malto, Korziko in Nioo in si pridobiti v Afriki in Aziji nove kolonije, pred vsem Tunis. Tako bi nastala — po rimski in sedanji — tretja velika in mogočna Italija. Ta smoter so fašisti deloma že dosegli. Albanija je s tiransko pogodbo (27. novembra 1927) le še po imenu neodvisna država, v resnici pa je italijanska kolonija. V Afriki je (1924) odstopila Anglija Italiji pokrajino Jubo (sedaj del ital. Somalije). Nadalje so uredili (1925) ugodno meje med kolonijo
Cirinajiko in Egiptom. Slednjič se je povečal tudi italijanski vpliv v Abesi-nijL
S tem, da razširi Italija svojo posest, bi rešila obenem važno gospodarsko vprašanje. Država — brez kolonij — meri 310.000 km2 z 42 milijoni prebivalcev, tako da živi na km2 135 ljudi. Dežela je le deloma rodovitna (46% polja, 25% travnikov in 16% gozdov) in ne more preživljati prebivalstva, ki se vrh tega naglo množi (letno za 10%). Prekomorska Italija (Rod, Dodekanez, Libija, Cirinajika, Eritreja in ital. Somalija) je zaradi neugodnih klimatičnih in geoloških razmer za kolonizacijo malo pripravna. Izseljevanje v tuje dežele je zaradi političnih razmer otežkočeno. Z novimi pridobitvami pa bi Italija znatno zboljšala življenjske prilike svojega prebivalstva. Zato se je zavzemal že Crispi (min. predsednik od avgusta 1887 do januarja 1891 in od decembra 1893 do marca 1896) za smotreno kolonialno politiko in zato so širili Italijani tudi pozneje vedno svojo preko-morsko posest. Iste težnje ima Mussolini. Italijanski imperializem je torej deloma nacionalen, deloma gospodarski.
Kot dozdevna naslednica rimskega imperija je prevzela fašistična Italija razne starorimske (latinske) označbe, simbole in običaje. Tako se deli n. pr. fašistična milica v legije in kohorte; sodniki so pretorji, policijski uradniki kvestorji itd.; znak fašizma je liktorska butara, ki je na javnih poslopjih, novcih in drugod; uvedli so »rimski pozdrav« z dvignjeno desnico itd. Tudi v umetnosti (n. pr. v kiparstvu) posnemajo rimske vzore. Vpliv latinske kulture se vidi slednjič v jeziku in književnosti (d'Annunzio i. dr.). Tako hočejo fašisti navdušiti ves narod za veličino domovine in za svoje nacionalno-impe-rialistične smotre.
Fašizem je direktno nasprotje risor-gimenta, ki je temeljil na idejah revolucij 1789 in 1848 in uveljavil načelo demokracije, t. j. svobode in enakosti vseh državljanov. V fašistični Italiji ima diktatorsko oblast le Mussolini, ki je »duce« in »capo di governo«. Samostojno čutijo, mislijo in delajo — z redkimi izjemami — samo on in njegovi najožji sotrudniki. Vsi drugi izvršujejo povelja, oziroma se jim pokoravajo. Tudi kralj je v bistvu le častni reprezen-tant države. Večji vpliv ima le zaradi svojih osebnih lastnosti. Oblika vlada-
vine — monarhija ali republika — je za fašiste brezpomembna. Ker pa so načelni nasprotniki socialistov in komunistov (torej republikancev) in ker se jim kralj ni upiral, so ohranili monarhijo. Obdržali so tudi parlament, ki pa je nekaj povsem drugega kakor v dobi pred zmago fašizma. Mussolini je razpustil vse bivše politične stranke razen fašistične, ukinil (31. dec. 1925) svobodo tiska in uvrstil z volilnimi reformami (1923—1924 in 1929—1930) parlament v fašistični sistem, tako da so sedaj zastopani v njem le še posamezni stanovi (tako zvane »državne korporacije«), med tem ko je ostal senat v bistvu neizpremenjen. Tudi je odpravil (1927) občinsko samoupravo. Občinam načelujejo od vlade imenovani upravni funkcionarji, svetovalstvo pa volijo sindikalne (stanovske) organizacije. Izjemi tvorita le Rim in Napoli.
Fašizem in cerkev
Nasproti konfesijam je fašizem toleranten in se ne umešava v verska vprašanja, posebno če ne nasprotujejo njegovim načelom. Katoliško cerkev celo ščiti in spoštuje — vsaj načelno, četudi ne vedno v praksi. Med obema so sicer diference: cerkev obsoja šovinizem kot moderno paganstvo; Mussolini pa je razpustil katoliško ljudsko stranko (Popolari), ki jo je ustanovil (1921) don Sturzo in vzel cerkvi vzgojo mladine. Toda cerkev in fašizem vežejo mnogi skupni interesi. Oba sta diktaturi: cerkev duhovna, fašižem posvetna.

Zato ščitita oba poikorščino in avtoriteto. Oba sta nasprotnika prostozidarjev, ker jih smatrata za tajne iin nevarne sovražnike aLtarja in prestola.3 Prebivalstvo Italije je — razen v kolonijah — Skoraj izključno (95%) katoliško in Rim je obenem središče cerkve in fašizma. Zato smatrajo fašisti katolicizem za svojo državno vero in kot mo-
3 1924 je izjavil Mussolini: »Moje načelo Je: prijateljem vse dobro, sovražnikom vse slaibo. Zato se bom boril zwper prostozidarje z vseimi silami.« Seveda je raaqpustil vse lože. Veliko pozornost Je Obudil proces zoper generala Luigija Capella, ki je bil 1927 obsojen kot prostozidar na 30 let ječe.
gočnega naravnega zaveznika. Od tega ima dobiček tudi cerkev. Zato je sklenil Mussolini v skupnem interesu 11. februarja 1929 s papežem (zastopanim po drž. tajniku kardinalu Gasparriju) znani lateranski sporazum, ki je rešil skoraj 601etni spor med Vatikanom in kraljevino Italijo z obnovo papeške države (Città di Vaticano).
Po nauku fašizma je namen države v splošnem vzgajati ves narod k redu, disciplini, morali, odločnosti in borbenosti v nacionalnem in imperialističnem duhu z izključitvijo vseh strankarskih in konfesionalnih vprašanj.
(D a »Je )
Kongres mrtvecev
чП na izmed najznačilnejših potez v omiki vsakega naroda je sikrb, ki jo človeštvo posvečuje
_Jj umrlim s tem, da jim priredi
dostojen pokop in primerno poslednje počivališče. Po vplivu verstev, šeg in običajev, ki vladajo pri raznih narodih, plemenih in ljudstvih, so načini pokopa tako različni, da smatramo mi za one-čaščevanje mrliča, kar je drugod edino pravi, po verstvu in narodnih običajih predpisani način pokopa. Manjše, vendar občutne razlike pa vladajo pri pogrebih tudi znotraj istih narodnih in verskih skupin, le da so v tem primeru merodajne samo družabne prilike, v katerih je živel pokojnik, njegov ugled in zlasti njegovo imetje.
Vendar ima slična pretirana skrb za svoje pozemeljske ostanke slabo stran toliko, da pazno ohranjena trupla služijo kasnejšim vekom in pokolenjem za važne kultumo-zgodovinske predmete in celo za privlačnost v pogledu tujskega prometa. Tako so oni tisoči in tisoči kmetov in delavcev iz dobe faraonov res deležni večjega počitka, trupla njihovih gospodarjev pa romajo po vseh muzejih sveta, med tem ko po njihovih sijajnih grobiščih rijejo vedoželjni raziskovalci, ki zapadajo v burno radost, ako vidijo, da pred njimi niso odprli groba že drugi. Taka je po veliki večini usoda vseh grobnic, med tem ko preprosti ljudje, ki se po svoji smrti združijo z materjo zemljo, res uživajo več-
Glej »Pogrefani običaji pri raznih narodih«, 2is., knjiga 10., str. 494.
ni mir in pokoj, ki so si ga po življenjskih mukah in trdem delu pošteno zaslužili.
Grobovi in pokojniki v njih, ki izvirajo iz časov daleč pred našo dobo, služijo sodobnikom vsaj za učena raziska-vanja, oni iz mlajših dob pa so nam po večini le grozotna kurijozniost, ki jo gledalci'pač radovedno opazujejo, takoj nato pa se obrnejo proč z grozo v očeh in beže strahoma z neprijetnega kraja.
Zid z vdolbinami — kot pokopališče Vdolbine se oddajajo v najem, morejo se pa tudi za stalno odkupiti
M so tako posušene, da ne razpadejo, ako po kakem naključju pridejo na beli dan.
Najbolj čuden primer takega pokopališča je gotovo ogromna grobnica v mehiškem mestu Guanajuaito. Imenujejo ga »Panteon« in je zidano v podobi ogromnega zidu, v katerem se vrsti vdolbina za vdolbino v več nadstropij. Vsaka posamezna vdolbina je določena za enega mrliča, odprtina pa se po pogrebu zazida in zadela. Na zaslon se napiše ime umrlega ali pa samo številka, nanašajoča se na spisek pri pokopališki upravi. Prostori se lahko najamejo za pet ali deset let, lahko pa si ga vsakdo tudi kupi in v tem primeru ostane njegovo truplo nedotakljivo v vdolbini za večne čase.
Kamur poteče najemnina po petih aH desetih letih in ni nikogar, M bi jo obnovil, da uprava odpreti grob ia prenesti zemeljske ostanke umrlega v skupno dvorano. Najzanimivejše je pri tem to, da ostanejo trupla v vdolbinah skoraj nedotaknjena, le da so seveda močno izsušena. Vselej ohranijo natanko isto držo, kakor so jo imela ob pokopu, često pa ostane na obrazih celo isti izraz.
Skupna nrrfiSka dvorana, M jo to knenujejo »calaboso«, je nekak dolg
IZ PANTEONA vodijo temne kamenite stopnice v dvorano mrtvecev.- •
(Glej sliko na prihodnji strani),
Kakor prizor iz povesti Edgorja Poeaj dobro ohranjena glava v dvorani mrtvece*
Ta&šem značaj ћпа^о često grobnice po
cericvah in samostanih romanskih dežel, dobe pa se tudi pokopališča, kjer se zaradi posebnosti zemlje pokopana trupla izpremene že po par letih v mumije.
predor v kamenitih tleh pod »Panteo-nom«. Vanjo se pride po temnih in ozkih kamenitih stopnicah. Ob stenah predora so postavljene ozke lesene klopi in nanje se postavijo izsušene mumije tesno druga poleg druge, kadar jim je v »Panteonu« potekla najemnina. Tako stoje cele vrste molčečih pošastno pretečih, grozovito pretegnjenih in presušenih mumij. Iz njihove stoje, položaja rok in izraza lica kujejo ljudje, obdarjeni z živahno domišljijo grozotne povesti o okoliščinah njihove smrti. Vsakogar pa obide pri posetu tega gro-
DNEVA. NE POVE NO&ENA ШШ
Anton Funtek
V	Ljubljani je umrl po dolgem trpljenju slovenski pesnik in prevajalec Anton Funtek (roj. 30. X. 1862 t 21. X. 1932), čigar delo ostane v trajnem spominu naše slovstvene zgodovine. Po krušnem poklicu je bil učitelj.
V	času Gregorčiča in Aškerca je začel kot učenec Josipa, Cimpermana objavljati svoje pesmi, ki jih je pozneje izdal v knjigi »Izbrane pesmi«. Večji uspeh je dosegel z dramo »Tekma«, ki so jo igrali v Ljubljani in Zagrebu. Napisal je tudi libreto k »Teharskim plemičem«, ki ga je uglasbil dr. Ipavic.
Poleg svojega izvirnega dela je posvetil mnpgo časa in truda prevajanju iz tujih literatur. Prevedel je prvi del Goethejevega Fausta, Baumbachovega Zlatoroga, Shakes-pearejevega Kralja Learja, Hauptmannov Potopljeni zvon, nekaj iz Schillerja in več opernih tekstov. Njegovi prevodi kažejo resnost dela in dobro poznavanje slovenščine. Nekaj let je bil tudi urednik »Ljubljanskega Zvona«.
Funtek se je udejstvoval tudi kot žurna-list in kritik. Bil je urednik uradne »Laiba-cher Zeitung«, po svobojenju pa Uradnega lista, kjer si je pridobil mnogo zaslug pri prevajanju zakonov in odredb iz srbsko-hrvatskega jezika.
Kot človek je bil trdnega značaja, vendar ga je marsikatera krivica vsaj trenutno potrla. Tako je n. pr. — po vsej pravici — bridko občutil krivico, ko so mu odvzeli uredništvo Uradnega lista. V zadnjem času se ni več pokazal v javnosti. Zadnja družba, v kateri je navzlic svojim visokim letom pokazal svojo živahnost, so bili menda slovenski žurnalisti, iz čijih organizacije pa je prostovoljno izstopil, ko so mu odvzeli uredništvo Uradnega lista.
bišča zelo neprijeten občutek, da se bodo vsi ti okostnjaki zdaj pa zdaj zganili, da jih bo minila grozna ukočenost in da bodo nadaljevali gibe, ki se zdi, da jih je nenadoma in le začasno prekinila smrt. Jasno, da pogled na to mrko druščino preneso lahko samo uslužbenci pokopališča, ki so ga vajeni z mladih nog, povprečni posetnik pa bo rad zapustil ta kraj, pa naj ima še tako dobre živce. Pri tem si bo vsakdo gotovo mislil, da ta mehiški način poko-pavanja morda le ni najprimernejši.
Fran Milčinski
Neizprosna smrt je nenadno segla po našem največjem in morda najiskrenejšem humorističnem pripovedniku. Fridolina Žolne — odličnega sodelavca našega obzornika ni več med nami. 24. t. m, opoldne ga je zadela kap.
Fran Milčinski, Iti dostikrat tudi v svojih humorističnih spisih, polnih poznavanja našega malomeščana in njegovega življenja, ni mogel utajiti moralne tendence, je bil tudi izvrsten mladinski pripovednik z vzgojnimi smernicami.
Kdor ga je poznal kot človeka, sodnika in nazadnje kot odvetnika, je spoznal v njem plemenito navdahnjeno dušo.
Pokojnik se je rodil 3. XII. 1867. v Ložu na Notranjskem. Po končanih gimnazijskih študijah v Ljubljani, je dovršil pravo na dunajski univerzi. Posvetil se je poklicu sodnika ter je kot tak služboval v Idriji in v Ljubljani. Kot sodnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani je postal (1920) svetnik Stola sedmorice v Zagrebu, najvišjega sodišča za naše pokrajine. Po upokojitvi je deloval v Ljubljani kot odvetnik.
Milčinski je sodeloval literarno v Ljubljanskem Zvonu, Slovanu, življenju in svetu ter v raznih dnevnikih. Svoje literarne spise je objavil v knjigah: Igračke, Muholovci, Drobiž, Gospod Fridolin žolna in njegova družina, Tokraj in onkraj Sotle ter Tam preko. Dalje dramatske vsebine: Iz devete dežele, Kjer ljubezen tam Bog, Vol-kašin, Mogočni prstan. Mladinske: Pravljice, Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice, Zgodbe kraljeviča Marka Pripovedne: Zločinci, Ptički brez gnezda. V prejšnjih letih se je udejstvoval tudi kot juridični pisatelj v strokovnih časopisih.
Slovenska književnost je izgubila v njem pomembnega delavca
I v. P o d r ž aj
Ob Vardarju v Makedonijo
SKOPSKI KOLODVOR
Ko je gospa zvedela, kaj hoče, sem jo le s težavo pregovoril, da ni šla kar z njim na dom.
—	Kaj si ti? sem ga vprašal. Turek?
—	Jugoslovan. Prosim dinar. Dinar!
—	In tvoj oče?
—	Jtigoslovan. Zdaj smo vsi Jugoslovani.
—	Ali hodiš v šolo?
—	Moram.
ano zjutraj — pa ne zaradi pa-padačijev, daljnih sorodnikov nevarnega komarja anofelesa*, ki so mi ponoči brndali okoli sem sedel pred hotelom, srkal močno »tursku kafu«, kadil zetskë cigarete, ki so v Skoplju najmanj zâ 100 % boljše nego v naši slavni banovini, se naslajal v opazovanju prebujajočega se mesta in pisal pozdrave svojim dragim, ki jih je vsako leto manj. Trenutno melanholijo je kmalu prepodila zavest, da je tudi to znak časa, ki živimo v njem.
—	No, kako je z malarijo? je pozdravila gospa, ko je bilo jutro že precej toplo.
—	Ali vam nisem rekel, da se bojite zaman? V prejšnjih letih bi bili morali priti sem, zdaj pa ni več tako hudo.
Med potjo v čaršijo, ki jo je želela še enkrat videti, se je nama pridružil raztrgan, bosopet fantiček, skoraj popolnoma črn in z očmi kakor žerjavica. V srbščini, mešani z arnavtskimi besedami, je moledoval za dinar, češ da sta mu bolna oče in mati. Istočasno se je venomer oziral na vse strani.
—	Česa se bojiš?
—	Stražnika.
—	Zakaj neki, če nisi storil nič slabega?
—	Ne sme se prosjačiti.
uses —
MOČVIRJE У SKOPSKI
* Glej člančič »Povzročitelj malarije« na str. 462.
—	Znaš citati? Čitaj to! (Pokazal sem mu napis nad neko trgovinico.)
—	Mehmed Ibramič.
—	In tam?
—	Risto Tanelovic.
—	Dobro, dobro.
Komaj je imel dinar v roki, že je izginil v množici.
Vlak v našo Makedonijo in dalje v Solim odhaja malo pred enajsto uro. Sicer ni pravi brzi vlak, toda komur se ne mudi naprej v Grčijo in kdor hoče videti Makedonijo vsaj iz vlaka, se ne bo vozil z večernim brzim vlakom, ki pride
—	Ali je treba tudi za potovanje po železnici plačati pri nakupu vozovnice potniško pristojbino, predpisano na Grškem, kakor na ladjah?
—	Ne. Sicer pa to vprašanje za vas ni važno. Za eno marko dobite cel kup drahem! Saj jih dobim še jaz tri za en dinar.
—	Pa ste rekli: tri dinarje za eno drahmo !
—	E, kaj hočete, sem pač pil preveč smederevca!
—	Vendar niste zamerili? Bila sem v skrbeh, vi pa ste se šalili!
V MA
v Solun sredi noči. Progo od Skoplja do najjužnejše obmejne postaje v državi prevozi vlak v dobrih treh urah.
Kolodvorsko poslopje v Skoplju je menda edini ostanek turškega gospostva tostran Vardarja. Pravo nasprotje v primeri z naglim razvojem mesta. Če se ne motim, so vsi kolodvori ob vsej progi — razen nove postaje v slovenski koloniji — večji in lepši. In vendar je Skoplje križišče potov proti Egejskemu in Črnemu morju, proti Jadranu, proti Beogradu — zdaj tudi preko Raške in Lapova — in dalje v zapadno Evropo.
—	Torej zdaj se peljeva v Makedonijo! je z zadovoljstvom skoraj vzkliknila gospa, ko se je vlak točno ob minuti premaknil.
—	Da. Do Soluna, če hočete. In potlej y Atene.
NAVT kot občinski redar in pismonoša DONSKI VASI (zapadna Makedonija)
Se en pogled na divno Skoplje in vlak je zavil od Vardarja pod gorska pobočja. Na levi se razprostira močvirnato polje, ki ga poplavlja Vardar. Na travnikih se pase živina skopskih dželebžij. Turki celih pet stoletij niso imeli časa, da bi regulirali Vardar in izsušili močvirja, ki so bogata gnezda komarjev — povzročiteljev strašne malarije. In tako je skoraj povsod ob Vardarju. Našo državo čaka v tem oziru še velika naloga.
Vlak hiti skozi puste kraje brez hiš in ljudi Prva postaja: Dračevo. Pomembno ime. Kolodvorska okna skrbno zastrta z gosto mrežo proti komarjem, kakor na vseh postajah do Djevdjelije. Pri Zelenikovem se Vardar približa železnici ki jo spremlja od tu naprej vse do Soluna. Pred vojno je tekla železnica južno od Zelenikovega na levi strani
Vardarja, toda ker so Bolgari most razstrelili, je naša železniška uprava zgradila novo progo na desni strani.
— Tam, sem pokazal proti vzhodu, je Katlanovo, znana ognjeniška tla, iz katerih vre vroča voda do 44° C. Tam je tudi Katlansko jezero, bogato na velikih ribah. Za vodo v jezeru skrbi pred vsem Vardar s svojimi poplavami.
Vlak je hitel skozi dolgo Taorsko sotesko, Takoj v začetku se izliva v Vardar Fčinja, mana iz kumanovskih bojev. Vožmja postaja zanimiva. Spodaj Vardar, v tem času upadel iin počasen, ob njem kultivirane dolinice, na nasprotni strani pa rebra golih pobočij.
—	Zdaj smo v Makedoniji!
—	Kako zdaj ? je urno segla gospa po zemljevidu.
—	Od Drima tu poreko veleâke — kjer se vozimo zdaj — iin šitipske pofkrajme tja na vzhod čez Strumo do Rodopske-ga pogorja na Bolgarskem in na jugu tu do Bistrice in tam do Meste žive makedonski Slovani.
—	Tudi tu? je pokazala na južno Ma-kedanijo.
—	Da. Težko njim, ki so zamenjali turško gospostvo z grškim. Vidite tam nad to plodno ravnino, tam je Bašino selo, prva vas, M jo vidite od Skoplja.
Vlak se je ustavil.
MUSLIMANSKA SVATBA V ZAPADNI MAKEDONIJI: Spredaj svat je in godci, v sredi nevestina dota na dveh oslih, zadaj nevesta v zastrtem vozu
Cas obeda. V jedilnem vozu je bil razen naju dveh samo še trebušast Grk, najbrž trgovec iz Soluna. Postrežba točna, kosilo izvrstno. Samo juhe ne dobiš v teh krajih niti v jedilnem vozu! In dobra, pristna dalmatinska črnina! Ista kvaliteta in kvantiteta stane na progi Zagreb—Split 12 dinarjev, tu pa samo 6! Prilegla se je kljub hudi vročini. Prileze pa se tudi evropsko kosilo na vožnji med tobakom, vinogradi in makom — kajti vlak se je bližal Velesu.
Mladi junaci sve Makedonci, mlada Srpčinja, sve neženjena.
Bojak ni bijet, pesma ni pejet, na svojta majka Makedonija.
—	V Velesu smo, starem mestu, ki ga je Stefan Dečanski, sin kralja Milutina (1321—1331), priključil srbski državi. Važno cestno križišče za Ovčje polje, bregalniško pokrajino, kamor vodi zdaj tudi železnica, in proti zapadu oziroma jugu na Prilep in Bitolj. Nad 14.000 prebivalcev, med njimi kakih 2000 Turkov. Veliko tržišče za govedo in ovce, vino, riž in žito. Divna, romantična lega. Silno vroč kraj. OblaM nad niim so redka prikazen.
—	Pa kje je mesto?
—	Tu je kolodvor, mesto pa boste videli, ko bo vlak zapustil postajo.
—	Od kdaj je Makedonija jugoslovanska?
—	Po zmagi na kumanovskem bojišču. In... Potrpite malo.
(Dalje)


Edmond Romazières
Pri glavorezih
(Nadaljevanje)
Četica je krenila in zavila na levo, tako da je korakala bolj proti jugu. Na ta način so do-
_ speli na skrajni konec laza in
nasadov. »Ube« so ležale na pesku.
Dve sto metrov dalje se divjaki niso več menili zanje. Zakurili so bili velike ognje in postavili straže, kar se redko primeri. Nato so vse pripravili, da skrčijo in mumificirajo glave.
»Na srečo ne mislijo na nas,« je rekel Santos. »Za sedaj veste kaj delajo?... Zareze delajo v kožo na lobanji od nosa do vrata. Spretno jo snamejo na vsaki strani kot oranžni olupek, tu pa tam še malo zarežejo, da ji pomo-rejo, in izluščijo ves lobanjski pokrov, a da ne ostane na njem drugo kot jezik in oči.«
»Groza!«
»Potlej bodo na obeh straneh zarezo zopet zašili in zaprli izpraznjeno glavo. Sam prerez v vratu jim bo še rabil. Tudi usta namreč zalijejo.«
»Stopimo hitro...«
Drzni potniki so bili že v barčicah. Moric in Santos sta jih potegnila na tri sto metrov, povlekla »ube« na obrežje in jela postavljati taborišče.
Na drugi obali je tedaj pričelo goma-rati, Divjaki so skraja mislili, da so belci na lovu. Nezaupanja niso slutili.
Poglavar je stopil na breg in jim za-vpil, naj se vrnejo.
»Ne,« je odgovoril Santos. »Kar ste hoteli, imate. Mi tudi. Svojo pot moramo nadaljevati po tej strani. Ob po-vrafcku se zglasimo pri vas in vam prinesemo še darov ...«
Ne da bi vzbujali pozornost, so se moški približali in pregledovali puške. Poglavar je razumel, da se bodo njegovi zavezniki branili, in ni več silil. A vrnivši se k svojim vojščakom, jih je sklical in jim dolgo besedoval. Sklenili so načrt za napad. Dobiti so morali glave teh mož in obe ženski živi. Naposled so se vrnili k svojim ognjem, na katerih so se greli -prsteni lonci. Od daleč so belokožci opazovali njih obredne opravke. Na strani so drugi divjaki pričenjali greti pesek in ploščate kamene.
»Pravkar so nas na smrt obsodili,« je dejal Santos svojim tovarišem, ki so sedeli okoli njega.
Manoela in Adina sta ostali pri ni-halkah. Toliko sta si imeli povedati. Edmondova žena je morala tešiti, jeli? Temu ubogemu preplašenemu srcu, kajne? je bilo treba vrniti mir in zaupanje, mu dopovedati čudež, v katerega včasih kar verjeti ni mogla...
Moric in Edmond sta prosila vodnika, naj jim razloži obred, ki se je vršil vpričo njih. Sedaj so divjaki začeli ne-ugnano plesati okoli črepin. Poglavar je vnovič pristopil in se drl, naj belci pridejo k njim, kakor so obljubili. Santos se je mirno odvezal dane besede, češ:
»Strelica se prehitro zapiči v srce.« *
»Kaj pa prav za prav počenjajo?«
»Zmago slavé ob osvojenih glavah. Glejte. Ples gre h koncu. Zdaj pobirajo lobanje in jih mečejo v reko. Psuje-jo in jim že lé tisočero smrt. Sedajle pa pride najzanimivejše. Poglejte si moške, ki stoje pri loncih. Pazijo, kako se glave kuhajo. Pobrati jih je treba, preden voda zavré, sicer bi lasje izpadli. Če bi videli nemarno juho, ki se napravi iz tega... Iz teh glav pride precej tolšče...« . »Kaj pa potlej?«
»Najtežje še ostane. Okoli dvajsetkrat morajo glavo napolniti z vročim peskom, skozi vratno odprtino. Dodobra jo napihnejo, potem jo likajo z gladkim kamenjem, ki ga segrevajo... Po vseh teh opravilih je koža zopet gladka ko prej. Ali uskočila se je. Komaj za pomarančo je velika... Podobnost so znali tako imenitno ohraniti, da takoj spoznaš prejšnjega lastnika.«
»Ampak pred nočjo ne opravijo.«
»Res je... Četudi še ni poldne.«
»Morda odidejo prej?«
»Nikakor ne mislite... Ma smo še tu... In jutri kanijo ponoviti veseli-čico.«
»Kaj pa drugi divjaki, tisti iz alde-je ...«
»Čakajo v hosti, da zmagalci odidejo. Nemara žde na drevesih. Na kraju pameti jim ni, da bi se pokazali. Up na osveto jim zasveti šele tedaj, kadar ne bo več sovraga na vidiku. Potem bodo
potrpežljivo čakali... da ti ne bodo več oprezni. Tačas pa bo na njih vrsta, da ai nažanjejo glav.«
»Čedno življenje...«
»Kakor živalsko... Kasneje pa se bodo mogli amikati in bodo nazadnje izvrstni kmetski delavci ali naselniki.«
Stvar se je vlekla. Videlo se je namreč, kako polnijo glave s peskom, jih likajo z razbeljenim kamenjem, iztre-sajo ohlajeni pesek in znova pričenjajo...
»Mislimo nase!« je opozoril Avgust. »Po mojem mnenju je treba za nocoj kaj posebnega ukreniti.«
»Kajpada,« je pritegnil Santos. »Zlasti kaj takega, česar ne bodo mogli uganiti. Kajti svoj napad bi odlašali. Nam pa ga je potreba.«
»Zakaj?« se je zdrznil Moric.
»Ker jih bomo primerno sprejeli. V gozdu pa... hudirja... nisem porok za nič več... Ako naj nas pusté v miru in se čim hitreje vrnejo v svoje se-lo, jim je treba nauka. Zavrniti jih moramo: tako si bodo mislih, da bomo jutri proti njim z današnjimi premaganci «
»Ampak ti tega ne vedô.«
»Bežite no! Ti prezé na nas in na nje. Nemara je že kateri nad našimi glavami... vendar brez orožja je. Meni je do tega, da vidi... Na ta način si prihranimo to, da bi nas kasneje nadlegovali: prvič, ker bodo dobili dobro mnenje o naši siU, drugič pa, ker bodo vsaj tri dni upoštevali — in to je dovolj — da smo jim potolkli nekaj sovražnikov, ki jim poberô glave in jih takisto pokuhajo, kakor da so jih posekali v boj*.«
Vrnili so se torej k ženskama in razložili svoj naklep. Morica je skrbela Manoela; izpraševal jo je, mladenka pa mu je odgovarjala z angelskim nasmehom, ki jo je kazal še lepšo.
»Kaj naj počnemo?« je ugibal Avgust.
Santos je premišljal.
»Zasadimo ob reki zaslon od palmovih listov, da jim prikrijemo svoj tabor,« je naposled odgovoril. »Glavno je, da ne zaslutijo, kako se utrjujemo.«
»Pa vendar si poreko, da za tem zelenjem ...«
»Menih bodo, da si postavljamo nekakšno kočo. Tudi oni jo pričenjajo na isti način... A za tem zaslanjalom bo-
Joso Bužan: »NA DAN VSEH SVETIH« Na Jelačlčevem trgu v ZAGREBU (Ljudje kupujejo nagrobne vence, toda
prizor ni žalosten)
mo svobodni. Svoj stan obdamo s kupom suhih vej, nekako za moža visoko. Puàcice se bodo kar ustavljale na tej zaščiti. Naskoka počakamo varno pri svojem ognju. V lesi pa si naredimo poprej več strelnic.«
»Imenitno,« klikne Moric. »Zaženo se, mi pa___«
»Jih sprejmemo. Precej zabavno bo, se mi zdi... A ne tako, kakor si mislite. Nad osemdeset jih je pripravljenih. Število pa tudi nekaj zaleže.«
V pol ure, je bila stena iz palmovih listov spletena. Takoj nato je šlo moštvo v gozd, štiri sto metrov proč, in pričelo nabirati veje, dračje, suhe ovi-jalke, skratka vse, kar bi deloma služilo za kurivo, deloma pa za plot v krogu, ki je imel dvajset metrov v premeru.
Ob petih popoldne, ko je začel padati dež, je bilo vse nared.
»Samo čakati je treba,« se je oglasil vodnik. »Pred polnočjo jih ne bo. Ampak glejte jih.«
Na drugi strani reke sta med slavnostnim petjem in strojenjem glav dve skupini sekali debla.
»Dobro si jih izbirajo... drevesa, ki imajo najlažji les. Porabijo jih nocoj, da brez hrupa prebredejo na to stran. Našli bodo mesto —- bodite prepričani
Povzročitelj malarije
Oglejmo si življenje povzročitelja močvirske mrzlice (malarije). Pri ubodu komarja anofelesa se preseli majčken, podol-gast trosek, tako zvani srpasti tros, v človeško kri. Tu prodre v belo krvno telesce
Moški, ïenski (oplojeni i>n n «oplojeni) troei plaimodija malarije (zgoraj levo), ki se prevrtajo skozi želodčno stegno (3'poila.j) komarja amo Telesa in ■ tvorijo zumaj na stani skupke (zgoraj desno), v katerih nastajajo novi troei.
se redi, živi in rase od njega, dokler ne izpolni vsega prostora v krvnem telescu. Tedaj se deli v mnogo malih troskov, ki napadejo druga krvna telesca. To se večkrat ponovi, potem pa se napravijo iz novih srpastih trosov povsem drugačni trosi: ve-
— kjer jih tok sam zanese na naš breg. Prej ne bomo nič videli ne slišali.«
»In jutri se jih odkrižamo.«
Na drugem bregu je veselica trajala dalje. Mnogo glav je bilo že ustrojenih in vojščaki so jih natikali na palice, da so jih kazali. Belci so jih razločno videli: majhne, črnikaste, z lasmi, ki eo se zdaj zdeli neizmerno dolgi.
»Naj le brž pridejo,« je godrnjal Moric. »Da jih naklestimo, kakor zaslužijo, potem bomo mogli odriniti ... proti mojemu očetu.«
Edmond je bil mračen. Ko je bila prva naloga opravljena, se je tudi njemu mudilo na pot. Da je bilo v njegovi moči, bi bil podvojil dolžino pohodov.
»Sovražnik je na severu. Bog ve, ali ne bo napadel posameznega človeka brez obrambe?«
Avgust je segel vmes:
»Brez obrambe? Motite se, gospod. Vi ne veste, kako močan in oprezen je postal vaš oče ... med svojim mučeni-štvom ... Bodite preverjeni, da se je v svoji samoti znal utrditi, in kdor bo hotel do njega, bo moral pokazati čiste roke. Dobro ve, da ga obkrožajo nevarnosti, naj bo kjerkoli, in da se sme samo nase zanesti. In v gorah je precej lahko napraviti zavetišče na nedostopni točki.«	(Dalje)
liki ženski in mnogo malih moških. Te spet vsrka s človeško krvjo komar anofeles. šele v njegovem črevesju se trosi oplodijo to je, da se stopijo drug z drugim. Takšno črvu podobno bitje se naseli v komarjevem črevesju in rase ter se pretvori v mnoge srpaste trose, ki preidejo s komarjevim vbodom spet v človeško kri.
Schneider: PLANINSKA KOČA
Dr. Božo Škerlj
Med 58° in 72° severne širine
Dežela ekstremov — Južna obala — Prvi pozdrav — Oslo-fjord _ Intermezzo z nosačem — Carinarnica in razdalje
sakdo ve, da leži Norveška na za-padnem delu Skandinavije, da pa sega na vzhodu, pri mestecu Vardo,
t_ do poldnevnika, na katerem leži tudi
Kairo, tega pa mnogi ne vedo. Zapadni konec (Bremangerland) pa leži približno na poldnevniku, na katerem najdemo Dijon v Franciji! Seveda so tu (na Norveškem) poldnevniki že znatno bliže skupaj, čim severneje pač pridemo.
Toda prav dobro merilo so nam vzporedniki in teh seče Norveška 14! Ako računamo na razdaljo med dvema vzporednikoma 111 kilometrov, potem je to že v zračni črti 1554 km, to se pravi, da bi vozil vlak s hitrostjo 60 km na uro, brez prestanka, nekako 26 ur.
Od južnega konca Norveške (Lindesnaes) do
Severnega rtiča (Nordkapa) je približno tako daleč, kakor iz Ljubljane v Madrid ali v Ankaro. In ako bi mogli zasukati Norveško okoli tega južnega konca na jug, bi segala skoraj do Rima. Razdalja iz Osla do Sev. rtiča je kakor iz Berlina v Brindisi. Iz Ljubljane do Sev. rtiča je pa tako daleč, kakor odtod v sredo Sahare (na 20° sev. širine) ali pa globoko v Perzijski zaliv. To so lepe razdalje; toda kje so ekstremi?
Takoj postrežem: na najožjem mestu pri Narviku je od morja do švedske meje nekako toliko kakor iz Ljubljane v — Litijo; na enem mestu ustreza razdalja celo le progi iz Ljubljane v Laze!
In še nekaj : ako greste n. pr. pri Ber-genu le 400 m visoko, ste že prekoračili drevesno mejo in imate formacijo tundre. Doli je pa okolica cvetočega mesta vsa v zelenju in cvetju in nič ne kaže, da ste na 60° severne širine.
Na severu, na Lofotih (prav za prav je pravilno »Lofotu«, ker gre v norve-ščinLza ednino!) in na vobče manj znanih otokih Vesteraalen, ki leže severneje
Hatrmtrkit
.rktnm
od prvih, pa je pas kakih 50 m v višino lepo poraščen in sočno zelen, par sto metrov više pa leži večni sneg, često tudi led-niki. Tromsô, največje mesto severno od tečajnega kroga, leži v div-nem parku, tako da bi človek ne verjel, da vlada tu pozimi čez en mesec nepretrgana noč. In tudi v tem najdemo ekstreme: V Hammerfestu se vidi poleti sonce skoraj dva meseca podnevi in »ponoči«, pozimi pa prav tako dolgo sploh ne. Ko smo prišli 14. avg. prvič na Sev. rtič, je sonce zahajalo ob tri četrt na devet, ko smo prišli čez dva dni spet, pa že ob en četrt. Tako hitro se tu krajšajo dnevi in spomladi se prav tako hitro daljšajo.
In še en ekstrem (to bodi za danes zadnji) : medtem ko so opazovali v Kôro-su ( južnovzhodno od Trondheima blizu švedske meje) najnižjo temperaturo okoli
—	40°, so zapisali termometri na Lofotah (ki leže pribl. 560 km severneje) le okoli
—	15° ; poleti pa najdemo v Rorosu lahko + 30°, na Lofotah pa le 20—25°. Na Lofotah torej ni posebno hude zime — vpliv Zalivskega toka.
x	- -Л
Btrli«-
Ko smo se bližali južni obali Norveške so najprej opozorile čeri na nevarnost vožnje. In ropotanje letalskega motorja je kmalu pozdravilo bližajočo se ladjo. Čisto blizu in nizko je prišel hidroplan — spoznali smo, da je vojaški — in obkrožal ladjo. Kmalu so leteli trije okoli nas.
Pristajali smo v Hortenu, prvem norveškem mestu na naši poti. Večinoma lesene hiše na sivem in zelenem ozadju. Norveške zastave plapolajo v svojih živih barvah. Prav za pjrav Horten ne izgleda kakor mesto, temveč bolj kakor trg ali velika vas.
Za Hortenom, dobro skrito, je prista-jališče hidroplanov. In tu je tudi prva trdnjava, ki varuje glavno mesto pred sovražnikom.
Pred katerim?
Tega mi tudi Norvežani niso mogli zaupati.
Oslof jord je tu še širok, toda kaj pomeni danes par kilometrov za topove. Tudi nekaj torpedovk smo videli v daljavi, pa nemara niso bile domače. V Oslu sta bili namreč zasidrani dve veliki nemški bojni ladji: »Schleswig-Holstein« in »Hessen«. Saj si vlade dandanes tako rade razkazujejo svoje bojne ladje v znak razorožitve...
Pluli smo dalje po Oslofjordu. Res je lep, toda ne impozanten. Bregovi so nizko gričevje, dobro poraščeno, in samotne hišice iz lesa in večji kraji dokazujejo, da se tu dâ ugodno živeti. Res, Oslof jord
še ne kaže nič posebnega glede oblike in vegetacije. Bil bi lahko na Dolenjskem; le barve so druge.
Najlepše mesto v Oslofjordu je pač pri Drobaku. Tu postaja fjord (izgovori »fjur«!) čisto ozek in se deli. Tu je druga (vidna) trdnjava, ki brani dostop h glavnemu mestu. Zanimivo je. da sme pot-
OLJNATT TANKI (zg-craj) ta Oelo-£joand pm DROBAKU (spodaj)
nilko letalo letati skoraj po vsej doISni f jorda le čisto nizko nad vodo, kar zlasti v tej ožini precej osuplja; toda strate-gični interesi to zahtevajo. Ropot je seveda velik, ker od vseh strani odmeva.
Na HOLMENKOLLNU
Zgoraj: Pogled na OSLOFJORD. Spodaj: Tako sušijo ribiške mreže v Oslofjordu
/
V Drôbaku je poletna biološka postaja edine norveške univerze v Oslu. Kmalu za ožino se fjord spet razširi in postaja zmerom širši.
Da bi nas tu oljnati tanki z vseh strani »pozdravljali«, ne bi hotel trditi, čeprav jih je veliko. Toda kvarijo sicer prijazno sliko. Shell in drugi taki petrolej-ski magnati brez dvoma niso člani olepševalnih društev.
jt-ogled na PRISTANIŠČE OSLA (z Ekaberga)
Zdaj se vidi Oslo, ob lepi obali raztegnjeno mesto, na levo Holmenkollen (ta pojem menda vsi poznati?) s svojo radio postajo, na desni impozantna pomorska šola na Ekebergu. Mimo nekaj otokov, ki kakor venec obdajajo Oslo in ki so gosto posejani z malimi lesenimi poletnimi hišicami meščanov, mimo praznih paraikov, mimo motornih čolnov, jadrnic in navadnih ribiških čolnov krenemo počasi v pristanišče.
Omenil sem prazne parnike. Vendar kriza?
Da, celo tu. Nekaj brodarskih društev je že propadlo. In ladje stoje tu prazne kot staro železo, visoko nad vodno črto. Ista slika, le v znatno manjšem obsegu, nego jo nudi danes Hamburg...
Hoho! Vsi v prvi razred, pregled potnih listov. Navajeni na razne srednjeevropske prijetnosti, devizne naredbe i. dr. smo z napetostjo pričakovali, kaj bo. Nič. Vse je hitro in prijazno opravljeno. Prtljago so nam znesli v carinsko postajo. Pokažem listine, da sem na študijskem potovanju — še pogledali niso prtljage. Za tujce je to jako prijetno; za. Norvežane pa tudi, ker se na ta način podpira tujski promet.
Domačinom so natančneje gledali na zobe.
Ampak zdaj se je zgodilo nekaj, česar nisem pričakoval. Postrežček nam je prtljago prinesel pred carinarnico, kjer je
mrgolelo avtomobilov. Hotel sem imeti avto, medtem pa izplačati bodrega no-sača. Zahteval je nekaj manj nego eno norveško krono. Ker te nisem imel, sem mu dal dve danski kroni. Da nima, da mora iti menjat. Pa dobro. Strašno po-strežljivo in divje je mahal šoferjem in komaj se je avto bližal, je ljubeznivi mož izginil v gneči. Dobro je bil zaslužil in kdo bi ga iskal?
V Baedekerju stoji, da na Norveškem pustiš lahko vse stvari ležati in nič ti ne izgine. Ljudje da so povsod do skrajnosti zanesljivi, tako da jim lahko zaupaš denar. Le v Oslu in Bergenu da to ni priporočljivo.
Baedeker ima prav. Povsod je zanesljivost res posnemanja vredna. Ti dve mesti pa sta se že navzeli evropske civilizacije in kulture tujcev. Škoda domačinov! Čudno, da ima dotik z visoko slav-ljeno civilizacijo zmerom isti učinek: de-moralizacijo »srečnih« prejemnikov in po njih »kulturonoscev« samih. Le poglejte v Ameriko, Afriko, Avstralijo in Azijo. Ne, »bela« civilizacija je res čudovito de-
Zgoraj: Graenidseo, ena glavnih ulic v OSLU. Spodaj: Gamle Akers Kirke, najstarejša cerkev v Oslu.
te človeškega uma. O etičnosti bi se dalo včasi dvomiti...
Čemu neki sem vas v začetku mučil z geografijo?
Odgovoril bom z vprašanjem: Koliko carinarnic je na Norveškem potrebno na vsej nekako 3000 km dolgi obali?
Ne vem. Nisem jih štel.
Povsod jih imajo in po našem blaženem sistemu (tudi plod visoko čislane civilizacije) jih morajo imeti. Tudi v Ham-merfestu, Vardoju, Kirkenesu, na Lofo-tih — v skoraj vsakem pristanišču. Da to pri teh razdaljah ni poceni, si lahko vsakdo izračuna.
Toda vpogled v geografske pojme tu gori, zlasti v pojmovanje razdalj, je važen še za marsikaj ; n. pr. za ves promet, pošto in telegraf. Če rabi tovorna ladja iz Osla v Kirkenes (ob finski meji na se-vernovzhodnem koncu Norveške) 8—10 dni, potem si morete misliti, da tovor ne more biti poceni ; ali pa mora država ali podjetje doplačati ; ali pa oba...
Za varnost ladij skrbi par sto, morda tisoč svetilnikov in svetlobnih signalov (kdo bi jih štel!), ki morajo biti vestno oskrbovani, zakaj še tako nasede kakšna ladja na čer ali sipino. Kaj bi bilo, če ne bi bilo svetlobnih signalov! Za ladje je treba dovažati premog v vsa večja pristanišča, tudi na severu.
In problem šolstva? In železnic? In pošte, telegrafa, cest?
Sami prav resni problemi spričo neizprosnega nasprotnika : Razdalja!
In tako so razdalje brez dvoma eden glavnih vzrokov za visok življenjski standart (ali po naše: draginjo) na Norveškem. Pri tem je Norveška prav za prav revna dežela.
Že po prirodi svoje lege in po svoj'i nepristopnosti za rastline, ljudi in živali, si moremo misliti, da tu ni veliko boga-
stva. Na jugu še; tam se je razvilo celo nekaj industrije. Na severu pa stanuje le še jako malo ljudi. Najsevernejši okraj je Finmarken; velik približno kakor Švica: na njem prebiva okoli 40.200 ljudi.
Poletna hiša imovitega trgovca blizu
Osla
Od teh je par tisoč Lapcev, ki pa večinoma niso stalno naseljeni.
Norveška je za srednjeevropske pojme sploh jako velika, ampak slabo naseljena država. Njena površina je skoraj za 100 tisoč km2 večja od Jugoslavije. Pri tem pa šteje le približno dva milijona 600.000 prebivalcev. Mesta tudi niso velika : Oslo ima okoli 260.000, Bergen niti 100.000 in Trondheim je nekaj manjši od Ljubljane. Pač pa ima Tromso ca. 11.000 prebivalcev in je s tem največje mesto severno od tečajnega kroga (na 69° sev. širine) na svetu sploh.
Ribe, ki žive v vroči vodi
V vroči kalifornijski »Dolini smrti«, ki seže v globino do 147 m pod morsko gladino, je mnogo jezerc in mlak z zelo vročo vodo, v katerih pa kljub temu žive množice rib in se po vsem videzu dobro počutijo v gorki vodi. Ameriški prirodoslovec John Edwin Hogg je podrobno opazoval te ribice in s početka ni hotel verjeti očem, ko je videl, da v vodi plavajo ribe, nad vodo pa se vlečejo oblaki toplih parov, dvigajočih se iz vode. Toplomer mu je pokazal, da ima voda na dnu toploto 53° C. Najbolj vroča je bila voda na površju in je nje toplota proti globini padala, tako da so si ribe lahko izbirale prijajočo jim toploto. Ribice spadajo v vrsto Lucania in v družino krapov. Nekoliko živalic je dejal v akvarij, kjer žive pod enakimi okolnostmi čile in zdrave že pol leta. Odrasli samci so izipre-miniasto svetlosinje barve, samice pa so že svetlejše in imajo pikice kakor postrvi.
Ako tedaj naletimo v vodi, ki je tako topla kakor čaj ali kava, na žive ribe, dokazuje to, kako ume priroda svoje stvari pri-
lagoditi raznim okoliščinami. Postrv, ki bi jo dejali v tako gorko vodo, bi nedvomno kmalu poginila. Tudi človetk bi se v njej dobro oparil. Kako tedaj lahko žive ribice v prilikah, ki jih nobena riba ne prenese? Edino logično pojasnilo bi bilo to, da so ribice v jezercih in tolmunih »Doline smrti« živele že pred desettieočletji, ko je imela voda še popolnoma normailno toploto. V teku dolge dobe so se postopoma izipreminja-le prilike in voda je postajala toplejša. Te izpremembe pa so se vršile brez dvoma tako polagoma, da so se ribja pokolenja uspela prilagoditi novim razmeram brez škodljivih posledic.
*
Množina krvi v človeku
Pri zdravem človeku iznaša množina krvi nekako 8 odstotkov telesne teže. Normalno razvit človek, ki tehta 75 kf. mora imeti torej ca. 6 litrov krvi. Množina krvi se določuje posredno s pomočjo injekcije nekega rdečila.
Bacili rešitelji življenja
Na znamenitem Rockefellerjevem zavodu za medicinska raziska-. vanja v New Yorku se je posre-
__! čilo ameriškim učenjakom Ave-
ryju in Dubosu važno odkritje, ki je mimo svoje znanstvene dalekosežnosti prav izrednega praktičnega pomena, ker nam omogoča letno oteti mnogim tisočem ljudi življenje. Po desetletja trajajočem delu sta našla omenjena strokovnjaka popolnoma novovrstno sredstvo proti pljučnici, ki napravi povzročitelja te nevarne bolezni v kratkem času popolnoma neškodljivega. Že mala količina novega sredstva varuje, kakor so pokazali natančni poizkusi na živalih, proti milijon-kratni smrtni dozi (davki) povzročitelja, in sicer s stoodstotno zanesljivostjo.
Povsem nepreračunljivo se pojavljajo in prenehavajo nalezljive bolezni. Nenadno vzplamtenje, nagla porast in spet naglo upadanje epidemij so pokazali, da niso povzročitelji bolezni zmerom enako hudi, temveč da morejo preiti včasi v prav nenevarne in neškodljive oblike. Prav isto nas uči presenetljiva ugotovitev, da ima vsak človek ogromne množine bolezenskih kali v svojem telesu, ne da bi zaradi njih obolel. Tudi tu so očito bakterije v nekem oprezujočem, nenevarnem stanju in dosežejo morda v kakšnem poznejšem trenutku izredno strupenost, da morejo povzročiti bolezni. Znanost pravi temu pojavu, da postanejo povzročitelji virulentni. Prav na to okolnost so navezah raziskavanja na Rockefellerjevem zavodu.
Avery in Dubos sta namreč odkrila jasno razliko na telesih nenevarnih, rekli bi, spečih bakterij ter opasnih strupenih povzročiteljih pljučnice. Ta razlika leži v ovojnici teh malih rastlin, v tako zvanih kapsulah. Kakor so bili Samsonovi kodri vir silne moči in je izgubil Samson z njimi tudi svojo moč, prav tako tiči strupenost povzročiteljev pljučnice v snovi ovojnice. Brez te ovojnice rastejo povzročitelji pljučnice kot prav pohlevni pri-živniki, ki nočejo prav nič zlega nikomur na svetu. Jasno je, da je že to odkritje samo na sebi zanimivo, vendar pa ne znači za praktično življenje še nikakšne pridobitve. Kako bi namreč mogli prodreti v telo na pljučnici obolelega človeka, da oderemo vsakemu posameznemu bacilu to nevarno ovojnico s telesa?
Tu pa se je naenkrat pokazal nenaden pomočnik. Prav majčken bacil, ki živi v
tleh, je dobil sposobnost, da sicer ne umori povzročitelja pljučnice, temveč ga le sleče iz njegove nevarne obleke. Ta bacil, ki se hrani v tleh z vsakovrstnimi razkrajajočimi se snovmi, izloča poseben ferment (razkrojilo), ki raztrga kapsulo pnevmokokov, kakor pravimo povzročiteljem pljučnice, kakor pajčevino in jo prav naglo razkroji. Kakor Dalila pnevmokokov se nam zdi, kajti kakor prej neukrotljivi Samson brez kodrov so bacili brez kapsule pravi revčki. Učenjaki Rockefellerjevega zavoda so sedaj redili in gojili ta dragoceni bacil in ga pitali na dobrih rediščih, da so mogli dobiti njegovega čudotvornega fermenta v večjih množinah. Najprvo so preizkušali ta čudodelni sok na kulturah (umetne reje) pnevmokokov. Povzročitelji pljučnice sicer še naprej rastejo in^se množijo, vendar pa ostanejo goli in ne morejo tvoriti ovojnice ter izgubijo po vplivu pride-janega fermenta sposobnost, da bi povzročil pljučnico. Njihova virulenca, torej njihova moč z^ povzročanje bolezni, je strta. Ameriška raziskovalca pa nista bila zadovoljna s tem. Povzročitelji pljučnice so vendar povsod, ves zrak jih je poln in bi bilo treba ves svet prepojiti s tem fermentom. Jasno je, da je to nemogoče, a tudi treba ni.
Razkrojilo teh stalnih bacilov se je izkazalo namreč tudi v tem, da ima moč spremeniti v živem telesu povzročitelja pljučnice v povsem nenevarne koke. Če ga vbrizgnemo istočasno s povzročitelji pljučnice, obvarujemo tako poizkusno živalco proti milijonkratni smrtni dozi. Okužena žival, ki bi morala sicer brezpogojno poginiti za pljučnico, ostane zdrava in živa, kakor da bi ne imela v sebi silnih bilijonov smrtnih klic. Zadošča, da vbrizgamo za obrambo to sredstvo 24 ur pred okužitvijo, pa sploh ne pride do izbruha pljučnice. Da, celo več ur po oku-žitvi s stokratno smrtno dozo so mogli z vbrizgavanjem novega fermenta oteti življenje poizkusnim živalcam. Po tem takem imamo v novem preparatu ne le sredstvo za obrambo proti pljučnici, temveč tudi zdravilo zanjo z naravnost fantastičnim učinkom. Zdravljenje pljučnice, ki je bito doslej omejeno le na preganjanje vročice in krepitev srca, je stopilo s tem prevratom v novo odrešilno fazo. Upamo, da ne bo treba dolgo čakati na praktične uspehe tega novega zdravljenja pljučnice tudi pri ljudeh.	(Kč)

P r o f. A. M. L o w
Kaj se dogaja, če.. •
človek umre?
Tega ne ve še nihče, življenje je oblika energije in energija se ne uniči. Samo to bi lahko rekli, da je vidno življenje videti kolektivna funkcija stanične celote. Če Staniče prenehajo delovati istočasno in v medsebojni navezanosti, nastopi smrt. Toda točna sekunda se ne da povedati. Mnoge stanica se razkrajajo že za življenja, in to, da je razkrajanje po smrti hitrejše, ni nujno odločilno.
strela trešči?
Strela ne trešči. Prav tako bi lahko rekli, da treska v oblake. Oblaki se zaradi medsebojnega trenja naelektrijo, kar povzroči na zemlji nasprotno električno napetost. Kadar trešči, stremi iskra prav tako z zemlje v oblake, kakor z oblakov v zemljo.
,.. menimo, da vidimo duhove?
To pomeni v večini primerov, da so pre-razdraženi ali oboleli živci prevladali določeni del možganov.
se dva zaljubita na prvi pogled?
če so misli oblika električne energije, potem je pričel eter okoli obeh valovati, če oba valovna sistema slučajno soglašata, na-
mestu da bi se uničevala, potem se dogodi nekaj »obupnega«, kar je morda ljubezen na prvi pogled.
... bajaničar najde vodo?
Mogoče je, da prisotnost vode izzove električne učinke na določena, posebno občutljiva živčna središča v bajaničarju. Večinoma pa moremo ugotoviti, da dosežejo baja-ničarji svoje uspehe preprosto s tem, da zadeneš na vodo skoraj povsod, samo da koplješ dovolj globoko. ... se dvigne letalo?
Letalo sliči jadrnici, ki plove v umetnem, od propelerja povzročenem vetru. Peruti, ki se gibljejo v zraku, povzročajo pritisk navzdol, a tudi sesalni učinek navzgor. Oba vpliva, zlasti pa sesalni vpliv navzgor, dvigneta letalo.
... se zgodi primer telepatije?
Da je prenos misli na daljavo nekaj res obstoječega, je treba še dokazati. Na podlagi obstoja hipnoze ne smemo sklepati, da obstoji tudi telepatija; kajti hipnoza je enostranski pojav in zahteva prisotnost osebe, ki jo je hipnotizirati. ... »utopljenec« oživi?
če živec, ki spravlja srce v delovanje, še ni postal popolnoma neobčutljiv, ga je mo-
centraia na
prekopu med Renom la Mozelô, ki bo oskrbovala dobršen del Alzaclje z
električno energijo
goče z zdražljaji oživiti. Če se voda odstrani iz pljuč, lahko vdere vanje zrak, ki oskrbuje kri s kisikom. Kri struji spet k možganom in omogoči tako zvanemu limfatske-mu sistemu, da spravi mišice spet v delo.
doseže zvok svoj končni cilj?
Vsi zvoki tega sveta od njegovega počet-ka so nekje v vesoljstvu in se spreminjajo polagoma v toploto. Končnega cilja torej ni.
oseka spremeni v plimo?
Privlačnost Meseca spravlja zemeljska morja v gibanje in sicer v razmerju s svojo istočasno lego do njih. Morja se malo zganejo od brega do brega kakor voda v sko-deli, ki jo nagnemo in vrtimo, Vse reke,
ki se zlivajo v morja, so zato podložne plimi in oseki ter se gibljejo podobno kakor njih sotočje.
sveča upihne?
Plamena ni več in ne more več spravljati etra s svojo svetlobo v valovanje. Tolšča se ne spreminja več v paro in tekoči loj ne ostaja več po kapilamem učinku v stenju.
... zadene neodoljiva sila ob n e-prodirno telo?
Kolikor danes vemo, ni niti neodoljivih sil niti neprodirnih teles.
Copyright Отдаетаа! Feaitares Londmn 1SS2 (iFtoatiie, taudii т irvilečJkiu, љаЈмтапцјет.)
Nazadovanje svel
Slika nam kaže stanje ladjedelsitva v posameznih državah po številu ladij, ki se gradijo, in po tonaži teh ladij, in sicer za tretje četrtletje tekočega leta (na sliki črtkano) v primeri s prvim četrtletjem L 1931 (na sliki črno).
nega ladjedelstva
Jugoslavija v svetovni produkciji ladij doslej ni igrala večje vloge. Izdelovali smo le manjše ladjice, večinoma lesene, med tem ko so se naše ladjedelnice bavile edino s poipravfltjanjem ladij. S pomočjo francoskega kapitala pa smo tudi mi zdaj
Čeprav je bilo poslovanje ladjedelnic že v prvem četrtletju 1931 zelo sikrčeno, vidimo v tretjem letošnjem četrtletju nadaljnje rapidino nazadovanje, tako po številu ladij, kakor tudi po skiuipni tonaži, ki je nadalje padla povprečno za 40%. Edino v japonskih ladjedelnicah se je tonaža ladij, ki se gradijo, nekoliko povečala. V Franciji se je povečalo le število ladij v gradnji, tonaža pa je hudo nazadovala.
Nazadovanje svetovnega ladjedelstva je posledica protekcionistične politike, ki je hudo omejila mednarodni blagovni promet kar čutijo zlasti paropdovne družbe.
Tonaža v 1000 tonah
dobili moderno ladjedelnico v Splitu, ki je bila 9. oktobra slovesno ctvorjena. Ta ladjedelnica bo lahko gradila ladje do 120 m dolžine.
ČLOVEK IN DOAV
Pisalna miza
2e skoraj dve sto let se smatra pisalna miza za nepogrešljivi sestavni del sobne oprave. Tu razlikujemo zdaj dvoje vrst, in sicer veliko, tako zvano diplomatsko pisalno mizo, ter lični mali pisalni sekreter,
svoje izkoristiti in zapovrstjo odpraviti eno delo za drugim.«
Za pisalno mizo, ki se гез mnogo rabi, je najbolje izbrati hrastov ali pa orehov les. Posebno lepa je tudi kavkaška oreho-vina z živahnimi, temnimi letinami, ali pa angleška, ki naj ne bo svetlo izglajena,
ki
okus. če smo si na jasnem, čemu nam bo pisalna miza služila, potlej si bomo znali poiskati tudi pravo obliko. Oblika in s vrha «i ne smeta biti v opoziciji; marveč se mo-rata ujemati.;	•
Zà moža, ki doma dela, je neobhodno potrebna velika ploskev diplomatskega pi-salnika. Delo, ki ga vidi pregledno razloženega pred seboj, mu daje mir in vztrajnost. Pisalne potrebščine naj se omeje 'e na najpotrebnejše. So možje, ki ne vidijo radi, če jim postavljamo med papirje vaze cvetlic. Ne marajo, da se jim sicer obilna ploskev kakorkoli utesnjuje. Pod ploščo so:na obeh straneh veliki široki predali, smotrno predeljeni, tako da. v njih ni mogoče samo teoretično vzdrževati pre-potrebnega reda, brez katerega se marsi-kako delo sploh ne more plodno izvrševati. Kako važno poglavje je red v delovnem materialu v*akega duševnega delavca, kaže neko Goetheja-.-o pismo Schilierju, kjer pravi: >Pri tolikem materialu bi obupal, če bi mi pri strogem redu, ki se ga držim glede svojih papirjev, ne bilo mogoče vsak čas poseči kamor hočem in vsake ure po
Kam naj se miza postavi, je odvisno od tega, kako vpada svetloba. Razsvetljena mora biti zmerom od leve strani. Diplomatska miza se lahko postavi v vsej širini tudi pred oknom. Za mnoge duševne delavce je pogled skozi okno kar spodbuden in ga marsikdo ne bi mogel pogrešati.
Dostikrat je v družinah tako, da žena večkrat uporablja pihalno mizo kakor pa mož, ki je zunaj zaposlen in le sem pa tje kako pismo ali razglednico doma napiše. ženska se nedvomno mnogo bolje počuti za ličnim, majhnim pisalnikom kakor pa za težko hrastovo ploščo. Tisti številni predalčki so kakor nalašč za skrivanje majhnih tajn, in na gladki, svetli, beli javorovini se dado vse lepše pisati ženska pisma. Na taki mizici skoraj mora biti kak okrasek, vsaj fotografija ali bronast kipec Budhe, da se ob pogledu nanj za trenutek ustavijo in zbero bežeče misli. Te
obdelana napravlja pohleven, a vendar umetniški vtis. Svetle mizne plošče so v to svrho preveč občutljive :n so že bolj prikladne navadne, z usnjem prevlečene.
p ' .
__"71
vrste mizice so včasi vdelane tudi v knjižno polico.
Tudi "V spalnici utegne biti majhna pisalna mizica prav pripravna, zlasti ker so mnoge ženske vajene opravljati svojo korespondenco v jutranjih urah. V to svrho so priporočljive majhne, elegantne bolj
nizke mizice, na vitkih, proti podu se tanj-šajočih nogah z enim ali dvema predaloma. Tu je treba posebno gledati na lepo pollturo, sama plošča je pa lahko majhna, toliko, da je prostora za najpotrebnejše pisalne potrebščine. Nagelj v benečanski ča-ši je za tako mizico najlepši okras.

Plavajoči vrtovi privabljajo vedno nove posetmie. To so ostanki starih aziteških prekopov, kii jih obrobljajo vrtovi, istii vrtovi, ki so plavali pred mnogimi lati na povràini veMikiih jezer. Blato wi veje so tvorile neko vrsto splavov. Na te so nanesli tenko plast zemlje in vanjo so nasadili prekrasnih cvetk. Na nekaterih teh splavov so stale kočice domačinov in tako so mogli Azteki nekoč s svojimi kočami iin vrtovi preko jezera in skozi omrežje prekopov, ki je rezaio mesto. Na preostailiih prekopiih se vozijo Indijanci v svojih kanujiih, ki so napolnjeni s sadeži in pestrimi cvetlicami
Priporočljiv je nadalje obisk k Devici Guadaiupeški, kj je Mehičanom prajv tako sveta kakor Lourdes Francozom. Približno 40 milj vožnje po lepih cestah nas povede v staro mesto Toltekov, kjer so arheologi izkopali. že mnogo dragocenih stvari.
ZNAMKE
PRI P0VEDU7E70
Prva mandžurska znamka
Na znamki nove države je portret bivšega kitajskega cesarja Pujia, ki je zdaj predsednik republike Mandžukuo,
Mexiko City
Skoraj prnni koraki vodijo vsakega obiskovalca mesta Mehike na Plažo Major, velika trg, ki zavzema prostor 5 do 6 velikih hišniih blokov. Vso severno stran tega trga izpopolnjuje katedrala iz bazalta in sivega peščenca in oba njena stolpa,
kj iju pokrivajo zvonasite kupole, gledata daleč v deželo. Slog te zgradbe je precej mešan, a velikost in starost sta jii dala neko posebno lepoto.
Najbolje je, dia sedeš na kakšno klop na trgu in se zaitopiiš malo v njegovo zgodovino.
Na tem trgu so 1821 proglasili neodvisnost Mehike. Ni čudno, ko se pa Vse življenje tega mesta suče okoli toga ogromnega trga. Tu se je izivojevala zadnja bitka med španskimi vsiljiirvo; ln indijanskimi domačini. Vsakokrat, kadar kopljejo po tem trgu, naletijo na aztešike relikvije, kajti vsa njihova svetišča in palače so stale nekoč na teh tleh.
Potrebno je na vsak način, d® obiščeš tudi lepi park Chapultepec. Čez Pas ©o de la Reforma, 60 metrov široko m 3 milje dolgo cesto, pridemo tja. Park tj bo izilil občudovanje. Steze eo mu senčnate in hladne iin se vijejo skozi prelepe vrtove z orjaškimi starimi drevesi. Na griču etioji palača, v kateri je živel nekoč neki aztežki cesar.
ШТШјт
illilli
t, -, v ^ \ I" '
ût сЉ-аитиг __^ -;<_ * ■ *
K 175* obletnici smrti znamenitega francoskega fizika
René Antoine Fershault de Réaumur, sloviti francoski fizik in zoolog se je rodil v La Rochelleu 1683. Študiral je pravo, po končanih naukih pa se je popolnoma po-
H ,SM
Problem 22
L. Knotek
L. 1917. nagrada »Češke šahovske zveze«
Kako je z grizenjem nohtov
Med otroci in v manjši meri tudi med odraslimi ljudmi razširjena razvada grizenja nohtov ni popolnoma neutemeljena, kakor so pokazala najnovejša dognanja. Francoska zdravnika Zaborovski in Jeduin sta ugotovila, da se v tem kaže instinktivno prizadevanje organizma, nadoknaditi pomanjkanje vitaminov B in D. Se na bolj drastične načine skušajo nekatera druga živa bitja izravnati nezadostno množino vitaminov. Znano je, da nekatere živalske samice včasi požro lastni zarod. Ce sta znanstvenika dajala takim živalcam hrane z obilico vitaminov B in D, potem ta nenaravni nagon nikoli ni prišel do izraza. Vitamini torej igrajo v organizmu precej slično vlogo kakor hormoni.
svetil prirodoslovnim vedam. Napisal je več pomembnih zooloških razprav, toda njegova narava se je šele uveljavila na tehniškem polju. Lotil se je problema, kako spremeniti železo v jeklo ter je napisal svoja izkustva v obširni razpravi. Ko je poskusil izdelovati po lastnem receptu japonski porcelan, je odkril motno steklo, ki se imenuje po njem Réaumurjev porcelan. Se bolj znan pa je kot izumitelj toplomera na vinski cvet. Lestvico toplomera je razdelil na 80 stopinj in le zaradi enostavnejše lestvice, razdeljene na 100 stopinj, ki je bila bolj v skladu z dekadičnim sistemom, ga je mnogokje izpodrinil Celzij. Réaumur je postal 1770 član francoske akademije ter je umrl v visoki starosti na svojem posestvu Bermondiere 18. oktobra 1757,
Mat v treh potezah
Rešitev problema 21
1. Kd4—c5 (grozi, da s Kc5—c6—b7 ujame konja), Sa8—c7, 2. Kc5—d6, Sc7—e8+, 3. Kd6—e7, Se8—g7 (po Se8—c7 dobi Kf7 takoj), 4. Ld3—g6!, Kh8—g8, 5. Lg6—f7+!, Kg8—h7 (a), 6. Ke7—f6, Kh7—h8, 7. Kf6 —e5, Kh8—h7, 8. Ke5—e4!, Kh7—h8, 9. Ke4—f4, Kh8—h7, 10. Kf4—g4, Kh7—h8,
11. g5—g6 in dobi. 5____Kg8—h8 (b), 6.
Ke7—f6, Kh8—h7, 7.Kf6—e5, Kh7—h8, 8. Ke5—f4!, Kh8—h7, 9. Kf4—g4, Kh7—h8, 10. g5—g6 in dobi. Izredno eksaktna tempo-igra napravlja to sicer tako skromno opremljeno miniaturo za težko študijo.
Električni perpetuum mobile
že mnogo se je razpravljalo o tem, kako se spremene svojstva kovin v bližini al>-solutne ničle temperature, to je pri —273 stopinjah C, ki se ji je doslej posrečilo približati že do nekaj desetink stopinje. Največ uspeha pri teh mrazotvornih poskusih je imel doslej slavni učenjak Kamerlingh Onnes. 2e 1914 je napravil naslednji zanimiv poskus: Obroček iz svinčene žice je potopil v tekočI helij, čigar temperatura je padla pri izparivanju na —271.2 stopinje C. S pomočjo močnega elektromagne. ta je induciral v tem obročku električni tok jakosti pol ampera. Ker upor svinca pri tako nizki temperaturi skoraj popol-
noma izgine, je tekal tok v obročku nekaj ur, ne da bi se medtem kakorkoli iznova vzbujal.
Pred kratkim so ta poskus v Leydenu ponovili v nekoliko spremenjeni obliki. Naredili so sličen obroček s premerom 2.5 cm iz 3 mm debele žice in ga položili v srednjo izmed treh, drugo v drugo potaknjenih Dewarskih posod. V srednjo so na obroček nalili 12 litrov tekočega helija, v vnanji dve pa tekočega zraka. V obročku so potem induciiali električni tok 20 amperov in poslali posode z letalom na Angleško, kjer so poskus predvajali na Kraljevem znanstvenem institutu. Električni tok je v Londonu krožil še s prav tolikšno jakostjo kakor ob začetku poskusa v Leydenu. •
SPOMINU NAŠIH MRTVIH
»Ali niste bili pred desetimi minutami tu?«
»Da, toda rekli ste, da boste naročili blago, ko pridem prihodnjič!«
v (»Schweizer Illustrierte)
»Pol ure že stojite pred telefonom, pa niste spregovorili niti besede!« »Pst... telefoniram svoji ženi!«
(»Berlingske Tidende«)
CQPYRI6HT P. l^B. BOX 6. COPUUWSEH
Adamson pri zobnem zdravniku