St 3. Maribor, dne 18. januarja 1912. Tedaj XLTI. List ljudstvu v. pouk in zabavo. bS>!< Betrtek In velja ■ poStnlno md In t Mariboru ■ pošiljanjem na Som ta celo leto I K, pol lota 2 K ta ta Četrt leta I K, Naročnina u NemHJo S K, n droge 1 K. Kdor bodi sam ponj. pla&a na leto aaino 8 K, Naročnina ae pošilja na: Dpravništvo „Slovenskega Gospodarja* t Maribor®, — List se dopošilja do odpovedi — Udje društva" dobivajo list brea posebna naroinlne» m Posamezni listi stanejo 10 vin, Uredništvo: Koroška cesta itev. fi, Bokopisi m ne vratafo m Uprevnižtvo; Koroška cesta štev. 5, vsprejema naroSnino, tnserate in reklamacije« bueraie se plaSnje od enoatopna petitvrsta n «risal IB da« m dvakrat 26 vin., ea trikrat 55 vin. Za vefikrUne oglas« primerni populi Inserati se sprejemajo Bo srede tiskal, *t» R» caprte reklamacije bo poštnine proste, ^Slovenski Gospodar" izhaja vsak četrtek na 10 straneh. Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništvo ,.SL Gospodar",Maribor. Otvoritev dež. zbora. Vrata Štajerskega deželnega zbora so se po dveletnem odmoru v torek, dne 16. t. m., zopet odprla. Prva seja je bila brezpomembna, volili so se le zapisnikarji in overovatelji deželnozborskih zapisnikov. Takoj po tej prvi seji se je zborovanje zopet za par dni prekinilo, ker se še vršijo pogajanja med slovenskimi poslanci in nemško veČino. Ako bodo imela ta pogajanja za Slovence Časten uspeb, bo deželni zbor deloval, ako ne, nastopila bo zopet slovenska •bstrukcija in deželni zbor se odgodi ter potem kmalu razpusti. Slovensko kmečko in delavsko ljudstvo se je v tem boju naših poslancev proti nemškim krivicam vedlo vzorno. Do danes je soglasno in navdušeno odobravalo boj poslancev ter z odločnimi izvajanji na vseh shodih podpiralo njihovo stališče pri pogajanjih v Gradcu. Glasno izraženo zaupanje volilcev je bila največja opora našim voditeljem pri njihovem trudu, da izposlujejo za spodnještajersko slovensko ljudstvo prosvetne in gospodarske koristi. Nad vse grdo pa se je vedla v tem boju slovenska liberalna inteligenca. Najprvo se je sicer postavila ob stran svojega bojujočega se ljudstva, potem je začela cincati in nazadnje je nastopila očitno proti boju svojih rojakov ter se postavila v eno vrsto z nar-šimi stoletnimi nasprotniki, z Nemci. Se celo bolj o-studno in lažnjivo se je vedla v tem boju, nego Nemci in nemškutarji sami. Na zadnjih shodih je zalite-valai, da se naj slovenski poslanci na vsak način, brez vsake odškodnine, udajo Nemcem. Nastop slovenske liberalne inteligence ni nič drugega nego naj-grša narodna izdaja. Nam liberalcem je treba pred vsem krulia, je vzkliknil eden izmed liberalnih govornikov na zadnjih shodih, ter mislil pri tem na zvišanje učiteljskih plač. Za skledo leče so liberalci pripravljeni, pozabiti na vse "narodne in gpspodarske zahteve slovenskega ljudstva. Pri vsakem narodu je inteligenca glede narodne Časti najbolj rahločutna, naša liberalna inteligenca pa v najbolj resnih časih m/isli le na nove plače. Niti na to se ne ozira, da je vrhu tega gospodarsko stanje zadnjih let med našim ljudstvom tako bedno in revno, da ne more donašati novih davčnih žrtev. Toda kaj briga liberalca, če ljudstvo tudi lakote umira, da le on živi. Davki se lahko zvišajo za 20, 25 odstotkov, da le liberalec kaj dobi. Ni torej nobeno Čudo, da se našemu ljudstvu gabi in studi liberalna inteligenca. Ona ne pomeni za narod nič drugega, nego pijavko, ki se drži njegovega telesa in mu sesa kri do zadnje kaplje. Brez vzorov je, njene misli so obrnjene le na lastno korist. Zato pa se tudi ne more prikopati do upliva in ugleda med našim ljudstvom, kajti naše ljudstvo je blago in zdravo. Njena velika brezpomembnost med slovenskim ljudstvom je še edina vesela točka v vrsti teh žalostnih prikazni. Ohranimo naše ljudstvo pri vzorih, naše liberalce pa pri njih brezpomembnosti. Volitve v Nemčiji. v Nemčiji so bile dne 12. januarja volitve za državni zbor. Liberalno geslo je bilo: Proti katoličanom! Sploh proti vsaki krščanski stranki! Liberalni listi vseh narodov, tudi slovenski niso smeli iz-ostati, so pisali pred volitvami, da bo katoliška stranka „centrum" (središče) zelo poražena izšla iz volilnega boja. In res so se proti katoličanom skušale združiti vse svobodomiselne stranke: liberalci, napred-njaki, nacionalci, socialni demokratje in razne druge manjše svobodomiselne strančice, Toda katoliški Nemci so se sijajno držali. Njihova stranka nima skoraj nobenih volilnih izgub, zakaj od 387 mandatov je dobila katoliška stranka že pri prvi volitvi dne 12. ja-«aurja 86 poslancev, njeni kandidati pa pridejo poleg tega še v 37 okrajih v ožjo volitev. To je zelo lep u-speh katoličanov v Nemčiji, ki je z dvema tretjinama protestantovska. Socialni demokratje so zmagali v 04 volilnih o-krajih ter pride 120 njihovih kandidatov v ožjo voli- tev. Konservativci, ki so v državnem zboru zvezani s katoliška stranko, so dobili 27 poslancev ter pridejo v bi slučajih v ožjo volitev. Poljaki so si priborili kljub silnemu nemškemu pritisku 15 poslancev, pri ožji volitvi pa se bodo borili v 10 okrajih. Najhuje so bili tepeni liberalci. Ne eden kandidat njihove stranke ni prodrl pri prvi volitvi. Posebne sreče menda tudi pri ožjih volitvah ne bodo imeli. Zmagali sta torej katoliška in socialno-demokra-ška stranka. Zakaj? Ker imata dobro strankino organizacijo in zelo razvito ter razširjeno časopisjo. To daje tema dvema strankama moS in veljavo. Izid državnozborskih volitev v Nemčiji pa nam tudi jasno kaže, da je naslednik propadlega liberalizma — socialna demokracija. Enako je tudi pri nas. Za liberalce nikdo ne mara, pač pa stopajo na njih mesto socialni demokratje. Pri zadnjih volitvah za državni zbor se je to dejstvo v brežiškem okraju javno pokazalo. Sam liberalni general dr. Kukoveo je dobil veliko manj glasov kot socialni demokrat Cobail. Pri ožjih volitvah v Nemčiji, ki se bodo vršile med 20. in 25. januarjem, bo zopet hud in vroč boj. Nekatere svobodomiselne stranke skušajo pripraviti svoje volilce do tega, da bi glasovali proti katoliški stranki za socialne demokrate. Drugod se pa zopet opaža, da so vsaj nekateri voditelji liberalcev v Nemčiji pametnejši od naših liberalcev, ker ne bodo podpirali socialnih demokratov. Eno je gotovo: Moč katoličanov v Nemčiji se ne da zlomiti moč, ker so edini, dobro organizirani in i-majo veliko moč v svojem Časopisju. Posneraajmo jih! Katoliški Slovenci! Pridružite se našim organizacijam in razširjajte z vso vnemo naše, v katoliškem duhu pisane časopise! Potrebimo z naše domovine vse, kar piše, govori in dela liberalno! Liberalec je samo predhodnik brezdomovinske in protikrŠČanske socialne demokracije. To med drugimi potrjujejo volitve na Nemškem. Zato pa vselej in povsod z lažinaprednjaki, s slovenskimi in nemškutarskimi liberalci, temeljito pomedimo! Vse, kar Čuti slovensko in krščansko, pod našo zastavo! Politični ogled. Dne 11. januarja: Cesar namerava imenovati celo vrsto novih Članov gosposke zbornice, med njimi se nahaja baje tudi bivši deželni glavar kranjski, pl. Suklje. — Ogrski državni zbor razpravlja o proračunu. Manjšinske stranke se pripravljajo, da pri razpravi z vso odločnostjo nasprotujejo novi brambr ni postavi. — Celo francosko ministrstvo je odstopilo. Dne 12. januarja: Cesar je imenoval grofa Marija Attemsa za cesarskega namestnika v Dalmaciji. — Tudi v gornjeavstrijskem deželnem zboru je izbruhnila obstrukcija. Obstruirajo liberalci. — Govori se, da namerava odstopiti skupni finančni minister baron Burian. >— Volilni boj pri državnozborskih volitvah, ki so se vršilo danes v Nemčiji, je bil silno liud. Največ mandatov ste dobili katoliška stranka in pa socialna demokracija» Liberalci pa so skoraj popolnoma propadli. — Nemiri na Kitajskem se vedno huje nadaljujejo. Dne 13. januarja: Rusinski poslanci v gališkem deželnem zboru so za£eli obstruirati. Prenehali baje ne bodo prej z obstrukcijo, dokler jim ne dovolijo Poljaki take volilne postave, ki jim bo dala več pravic. — Nevarno je obolel bivši voditelj katoliških avstrijskih Nemcev in nekdanji minister dr. E-benchoch. — V nemški državni zbor je bilo včeraj izvoljenih 86 Članov katoliške stranke, 64 socialnih demokratov, 15 Poljakov, 27 konservativcev in nekaj pristašev drugih strank. Potrebnih je 189 ožjih volitev. _ Za ministrskega predsednika na Francoskem jo imenovan svobodomislec Poincere, Dne 14. januarja: Avstrijski libera'ci sc ¿rožno poparjeni, ker so njih pristaši v Nemčiji sko-io popolnoma propadli. — Nemški cesar Viljem m i-talijanski kralj Viktor Emanuel bosta baje imela meseca aprila v Benetkah sestanek', — Na Španskem je odstopilo celo liberalno ministrstvo Kanalejas. — Na Francoskem jo novo ministrstvo Poincere prevzelo vlado. D ne 15. januarja: Štajerski cesarski namestnik grof Clary se je posvetoval z ministrskim predsednikom grofom Sturkghom o delamožnosti Sla-jevskega deželnega zbora. — V goriškem deželnem zboru se je danes razpravljalo o predlogu za nori občinski in občinski volilni red. Danes sta začela 7i>o-rovati tudi deželna zbora v Sleziji in v Trstu. — Listi poročajo, da je razmerje med Avstrijo in Rusijo postalo bolj prijateljsko. Razne novice. * Našim naročnikom. Ker se je zadnji teden pokvaril stroj, na katerem se tiska „Slov. Gospodar0, se list ne more tako hitro dotiskati. Dokler torej ne bo stroj popravljen, kar bo najbrž trajalo tri tedne, naj nam blagovolijo tisti naročniki oprostiti, kateri ne dobe lista pravočasno v roke, * Osebna tast C &r. finančno ravnateljstvo v Gradca je in enotralo gospoda Jožefa Vrabl ofieijai tom ter ga pripustilo njegovemu dosedanjemu službovanju v Mariboru. * Iz profesorske službe Naš rojak Josip Cizel, e. kr. profesor na žeoskem učiteljišču v Gorici je prišel v VIL čmovni razred državcib utadniLov. Služboval je več let kot ljudski učitelj v Lembahn pri Mariboru, na Danaju in kot meščanski učitelj v K>škem na Kranjskem. Iz davčne službe. Davčni upravitelji Rajmund Mally, Avgust Homan, Ivan Majcen, Karol Reicher in Karol Rudel so imenovani višjim davčnim upraviteljem, davčnim upraviteljem Francu Postraku, Ivanu StermŠeku in Francu Mallperju se je dovolila plaža 8, Činovnega razreda. * Milijoni. Slovenski liberalci delajo sedaj kar z milijoni. Učiteljstvu hočejo zvišati za tri milijone. Ceste hočejo graditi, tudi za tri milijone. Za deželno bolnišnico bodo še istOtako potrebovali najmanj tri nove milijone. Kar z milijoni sipajo okrog sebe. A kdo bi plačeval? Ta dobrota je od liberalcev namenjena tebi, slovensko ljudstvo. Plačaj, da izkrvaviš. * Regulacije rek. Kdor pogleda v proračun Štajerskega deželnega zbora za leto 19-12, takoj vidi, da za regulacijo Drave, Pesnice in drugih rek po Slovenskem ni postavljen niti vinar, Vkljub temu si upajo naši slovenski liberalci lagati, da bi se regulacije Že izvršile, ako bi ne bilo obstrukcije. Kako se naj regulacija izvrši brez krajcarja denarja, to ve samo liberalna pamet. Toda to lahko povemo, če bo katera reka na Slovenskem regulirana, seveda z denarjem, potem bo to edino-le uspeh' slovenske obstrukcije. Niti „Stajerc" glede regulacij v zadnjem Času ni več upal napasti slovenskih poslancev, ker so njegovi krušni očetje dobro vedeli, da se bo Drava regulirala le takrat, Če se ugodi tudi v tem zahtevam slovenskih poslancev. Ljudstvo ob Dravi naj nažene liberalce z bičem, kadar bodo prišli med njega, ker so tako grdo in zahrbtno delali proti njegovim koristim. * Podpore vinogradnikom. Za brezobrestna posojila vinogradnikom ni najti v proračunu Štajerske dežele za leto 1912 prav nobene svote. Slovenski poslanci se pogajajo, da tudi v tem oziru dosežejo u-podne uspehe. Toda strmite, v tem trenotku začpejo kričati naši liberalci po listih in shodih, da naj gredi slovenski poslanci brez odškodnine v Gradec. Kaj reči k temu liberalnemu izdajstvu slovensko vinogradništvo? Liberalci pomagajo krivičnim Nemcem v boju proti slovenskim vinogradnikom! * Nove ceste. Liberalci so na željo Nemcev začeli raznašati vest, da bi se lahko gradilo za 3 milijone povili cest .na Štajerskem, in da je samo obstrukcija kriva, da ta trimilijonski dež že ne pada na deželo. Kaj je na tem resnice? Deželni odbor je izdelal načrt novih cest, ki bi Še bilo potrebne za Šltajersko deželo. Ta načrt bi naj vzel deželni zbor na znanje. Toda graditi bodo morali cesto kakor dosedaj, okrajni zaslopi. Za vsako cesto pa je treba Še posebnih obravnav z deželnim odborom in zborom. Jako slabo znamenje za naše okrajne zastope, ki so tam, kjer so nove ceste potrebne, večinoma v liberalnih rokah, pa je, da še niso storili nobenih predpriprav» Taki so liberalci. Na eni strani vpijejo za nove ceste, na drugi strani pa za njih zgradbo ne zganejo niti z mezincem, * Sovražniki svete katoliške vere na delu. Največji trn v peti našim verskim nasprotnikom je ne-razdružljivost katoliškega zakona. Dobro vodo nasprotniki katoliškega ljudstva, da so tako dolgo, dokler bo v naših družinah še zvestoba ter bo vel kato- liški duh, vse nesramne nakane liberalcev, socialnih demokratov in sploh vseh svobodomiselcev brez uspešne. Zatorej hočejo liberalci družino razbiti, in sicer z razrušitvijo sv. zakona. Te dni so imeli svobodomiselni Nemci zopet več shodov, na katerih so hujskali liberalni nemški hujskači proti cerkvi, duhovnikom in sv. zakonu. Na vsak način bi ti ljudje radi k nam v Avstrijo zanesli tudi take razmere, kot so na Francoskem, Portugalskem in Španskem. Zlato iirijo na vso moč tako časopisje, ki ima namen, pripravljati pot tej svobodomiselni zahtevi. Tudi slovenski liberalci niso nič boljši od nemških ali francoskih. Tudi o-ni bi radi s svojim umazanim časopisjem zastrupili slovensko ljudstvo. Najboljša odpomoč temu je, da spravljamo v slovenske hiše poštene, katoliške liste. „Slovenski Gospodar" zastopa vedno in povsod katoliška načela. Zatorej katoliški Slovenec, naroči si „Slovenskega Gospodarja"! * Nar dna vzgoa ia učitelj S t to. Od narodne meje nam pife mlad kmet: Velikokrat se sliši pritožba, da je v moogib krajih premalo narodae zavesti pri našem ljudstva. A i n»j našemu piiprostema ljudstva narodno o»zavednost zamerimo? Dosti odgo>ornosti nosi šolska oig ja. Prepričan s« m, da kadar bodo vsaj učitelji v slovaških Ijud-sk h šolah stori i svojo narodno dolžnost, kameri se blmijo zi „narodne", bodo nemška bojna društva, nemški uradniki, trgovci itd lepo ponižao pobrali svoja šila ia kopita ter beža i pted zavednim slov. ljudstvom k nemškemu Mihlnu. Do teg» pa žali nog — menda ne bo kmalu prišlo, ker naše učiteljstvo misli, da če je na slovenske libera'ne liste naročeno in čo v šoli uči razne uire predmete v slov. je ziku brez narodnega duha, in še navrh z nemškutarjenjem, s starimi ali mlatvor pišejo list; je povišalo društvo nem" h tvornic ci*ne šivalnim str. jem A i bodo socialni demo bratje zabavljali tudi čez bogat tovarnarje? Dvomimo, ker 8J sociaini dennkratje prijatelji judovsk h bogatašev. * Označenje voznega blaga pri odpošiljanju po železnici. Od 1. januarja 1912 se mora vsako vozno blago, ki se odpošilja po železnici, označiti s končno železniško postajo, kamor je namenjeno. Ono vozno blago, ki bi te označbe ne imelo, ali pa samo nerazločno napisano, bo železnica sama označila z imenom končne železniške postaje ter bo zaračunala pristojbino 10 vin. od vsakega kosa voznega blaga. * Drekronski denar. Iz Danaja se poroča, da se v kratkem začne kovali d*ekronski srebrni d^nar in sicer za 50 milijonov kron v>eg* skupaj. V Avstriji bo tega denarja dano v promet 70 odstotkov, na 0^rs»em pa 30oistotkov od te vsote. Kovali pa bodo tudi večjo množino novcev po 50 vinarji-v. * Današnja številka obsega 10 strani. Mariborski okraj. m Maribor. V ponedeljek", dne 15, januarja zvečer je umrl Gustav Scherbaum st., tovarnar v Mariboru. Pogreb se je vršil danes, dne 18. januarja. m Maribor. Ni t,o oicer vreuno peca i z I s ičem, kot je „Marbu-gerca", a omeniti vendar moram", kako si ta grdi listič upa oorabiti vsako najmanjšo priliko, da lopne po Slovencih Ce se k»k Slovenec na marioorski sodaiji slovenski zag varja, takoj zabavlja „Marburgerca" čez njega. Ako se je pregrešil kak Slovenec, da ga mora sodišče obsoditi na par tednov zapora, zopet ta vsenemški listič psuje o slovenski „podivjanosti", o slovenskih „pretepačih" i. t. d. A razna velik» hudodelstva, umori, poboji, tatvine in goljufije; ki se zadrji ¿as gode med srednje in gor.ije:tajergk'mi nemškimi bratci, pa lepo zsmolčt. Že ve, zak»j. Taka je resnicoljubnost in poštenost vsenemškega časopisja. m Maribor. V petek, dne 12. t. m, je umrla priprosta žena Neža Podiesn k, ki se je v svoji oporoki spomnila tudi Dijaške kuhinje, za katero je sporočila 50 K ter Siov. Straže, katera dobi 25 K. N v m. p. m Maribor. Cene na zadnjem živinskem sejmu so bile naravnost sramotne Obljubovali so mesarji 60 do 70 K za meterski stot žive teže, m to za lepo, p tano živino. K»ko se pa prodaja meso v m^sn cah mariborskih mesarjev!? Vtčiaoma pri vseh mesarjih je cena za kg govedine okoli 2 K, le par manjših mesarjev ima nekol ko nžje nastavljene cene. la filjub temu je ubogi kmet živiaorejec v očeh socijalnih demokratov in liberalcev krivec draginje. Pravica, kje si! Pesnica. V četrtek, dne 4, januarja smo spremili k zadnjemu počitku vrlo gospodinjo in mater Ju-lijano Sekol, veleposestnico v Gačniku, Velika množica ljudstva je prišla k pogrebu. Vrli jareninski pevski zbor je zapel pri hiši, v cerkvi in na pokopališču pretresujoce žalostinke. Rajna je odgojila vse svoje otroke v krščanskem in narodnem duhu.! Pokojnici svetila večna luč! m Pesnica. V sredo, dne 10. januarja je naše novoizvoljeno starešinstvo priseglo na okrajnem glavarstvu. Dne 11. t, m. je prevzel novi župan g. L, Su-panič občinske posle. m Gornja s* Kuogota. Pr h dnjo nedeljo ima zopet svečinska podružnica Stidmarke pri Maierju svoje zborovanje. Že cel teden leta nek človek t d hiše do h še in vabi naše kmete na ta shod. Bi nič ne rekel če bi se vabilo v to protislovensko ia protikstoličko drnštvo, ki naseljuje v naših krajih samo protestantovske Švabe samo res trde nemške kmete. A koliko je teh pri nas? To je žalobtao, da se pošteni sinovi katoliških in slov nsk h atarišev vdi njajo v to društvo, ki seje o naše kroge needinost med ljudstvo. Kmetje svečinski, kungovški in šentjurski, pomislite, da ste Člani kat liškega ljudstva in da kot taki pod vestjo ne morete podpirati društvo, ki širi v naših krajih lutri-janstvo. m Št. Ilj v Slov, goricah. Tukaj se je v sredo, dne 17. januarja p> ročil g. Matija Kren, po-esta k na Sari gori z Ivanko Gornik, kmečko hčerko iz Ce<ša».a. Vrlemu slovenskemu paru klPjemo: Bog daj svoj blagoslov! m Sv. Benedikt v Siov, gor. Murebi i ci cenjeni bralci „Slov. Goep " mislijo, da sm tukaj popolnoma zaspali. Kaj še! Kako željno že vs kdar pričakujemo, da nam naš p'smo-noša razdeli „So'. G sp " in 8t veselimo, da se nam je t» korenjak zopet povečal. Muči r as pa misel, kaj bo z našim bralnim društvom Pred nekaterimi leti je bilo to društvo eno najdelavnejš h. t'a žahbog, sedaj je nekam zaspalo. Če si takrat prišel v bralno sobo, si našel vs kdar polno ukaželj ie mladine. Sedaj pa se še malokedaj odpre. Upamo, da se obrne zopet na bolje Ob prltki kaj e ! Opazovale3. m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Prireditev Bralnega društva, dne 7, januarja, se je vkljub raznim spletkam vsestransko dobro obnesla. Udeležili so se je v obilnem številu domačini in sosedje, kakor: od Sv. Urbana, Sv. Ruperta, Sv. Andraža, Sv, Lovrenca in Sv. Antona, ki so nas tudi pri prosti zabavi v Hor-vatovi gostilni izvrstno zabavali s petjem. Naši vrli diletantje so svoje vloge prav dobro rešili. Vsa čast jim. Le korajžno naprej! Splošna želja občinstva je, da se v kralikem zopet snidemo. Rlš. Biš, ali spiš? Ne vidiš li, kako se sosednje občine probujajo? Občinski možje, vzdramite sein sklenite slovensko uradovanje! Malo dobre volje, pa Y o šlo! m Ruše. Nek hinavski in podli liberalec se v „Slovenskem Narodu" zaganja v našega priljubljenega g. kaplana, ker je pomagal nam delavcem, da smo si ustanovili svoje strokovno društvo. Kaj torej liberalce, ki nimajo nič srca za ljudstvo, temveč le skrbijo za svoj žep, briga, Če si hočemo delavci sami gospodarsko pomagati ter si sami poskrbimo za podpor? za čas bolezni ali starosti. Liberalci nam iz svojega tako nič no dajo. In če smo si ustvarili svoje strokov, no društvo, zato še nismo „larški podrepniki", kakor nas zmerjajo liberalci. Bolj bi sodilo to ime za tiste liberalce, ki se v obraz lilinijo duhovnikom, kakor se maček z repom priliznjeno smuka okoli človeka, za hrbtom pa jih napadajo in praskajo. Propadli kandidat Viktor Glaser je kot predsednik na ustanovnem zborovanju dokazal, da ima „politične podrepnike" kar v grilu. Povemo mu pa, da se na nas krščanske delavce ni treba nič jeziti. Saj mi nismo krivi, da si je zbral tako slab „rep". Zakaj pa je zlezel na slabotni „repec" Narodne stranke, s katerega je pri dr-žavnozborski volitvi tako strašansko telebjiil na tla? Pa si bi bil zbral boljši „politični rep". In kako „politično podrepništvo" pa je zopet to, da on zdaj naenkrat hvali socialne demokrate?! Gospodje pri liberalni narodni stranki, le širite in podpirajte v Rušah socialno demokracijo, ki nima nič smisla in srca za slovensko narodnost, temveč povsod "na Štajerskem vleče z nemškutarijo. Doživeli boste kmalu, da vam zlezejo Ruše pod nemškutarski „rep". Potem pa bo menda pravo „podrepništvo". — -Mi krščanski delavci in kmetje pa ne maramo nemškutarstva; zato pa tudi nočemo imeti nič opraviti z liberalci in socialnimi demokrati. Mi smo in ostanemo dobri kristjani in pošteni Slovenci. Gospoda kaplana pa mi delavci in kmetje prosimo, naj se nič ne zmeni za napade hinavskih liberalcev, 'temveč naj z nami delavci vred dela za zboljšanje našega gospodarskega stanja in za blagor slovenskega ljudstva, m PojCaue Tobačna trafika v Poljčanah št 22 se odda v najem. Na leto prinaša 317 K 60 v dobička. Prošnje za podelitev te trafike se naj vlož jo do 5. februarja pri okrajnem finančnem ravna'eli«tvu v Mariboru. m Tinje. Bralno društvo je imelo dne 7. januarja svoj občni zbor» G. predsednik je toplo priporočal, da bi se mladeniči bolj živo zanimali za Bralno društvo. Dobri časniki in dobre knjige obvarujejo mladino mnogo hudega in ji blažijo um in srce. Sklenili smo, da si naroči Bralno društvo „Stražo", „Slovenskega Gospodarja" in „Domoljuba", Volil se je sledeči odbor: PreČ. g. župnik Janez Medvešek, predsednik; g. Janez Tomažič, nadučitelj, tajnik; gdč. učiteljica Gabriela Fisolič, blagajničarka; g. Mailtin Du-Sej, posestnik, knjižničar; Franc Ačko, predsednikov namestnik; Matevž Sega in Matija Smogavec pa od-tornikova namestnika, m Sv. Jakou v SI gor. V nedeljo dne 21. januarja po večer-nicah, ima na-e Slovensko izobraževalno društvo pri g. Roškarju na „Jakobshofn" svoj občni zbor. Govorit pride naš znanec Fr. Žebot ia Maribora. Udje in neudje pridite vsi na to zborovanje. m Sv Aiton v Sli>v. gor. Kmetijska podružnica pairedi dne 28. t. m. p t večernieah v šoli pri Sv. Antonu poučen shod. Predaval bo F. Škrlec. Ta daii se bodo sprejemala zadnja naročila na semenje ia udnina za tekoče leto. Odbor. m Sv L vene nad Mariborom. Velijo veselico z gledali;k« predstavo, deklamacijami, podučnimi prizori in šaljivim ribjim lovom priredijo slo enski društva v trgu dne 21, m. v nedeljo zvečer ob 8. v velikem salonu pri g. Kodru v gostilni „Pri Pošti". K obilni udeležbi vabijo odbori. Ptujski okraj, p Ptuj. Kavarn ar Kossar, ki je živel s svojo ženo v vednem prepiru, je v nedeljo, dne 14. januarja zvečer v svojem stanovanju s samokresom streljal na svojo ženo in štiriletnega sinčka. Žena je zbežala krvaveča v kavarno. Policijski stražnik je odšel takoj v Kossarjevo stanovanje in je našel poleg otroka tudi Kossarja težko ranjenega. Oba so odpelje li v bolnišnico, p Sv. Trojica v Halozaji, Haložani, po koncu! Dolgo časa že gledam, kako prešerno širi in strahotno gospodari v teh naših, z vinom blagoslovljenih Halozah ostudni, nesrečni Šnops, s katerim nas osrečuje Šnopsarska metropola Ptuj. Naše lialoško ljudstvo zalivajo s to čobodro, ga zastrupljajo in pošurov-Ijajo, potem se nam pa rogajo in očitajo našim ljudem surovost in podivjanost, katero so sami zakrivili. V srcu so še naši haloški prebivalci dobri, toda preveč so že udani žganju. V dno duše pa je človek užaljen, ko opazuje, kako tukajšnji cvet mladosti srka in se naslaja na tem pogubonosnem špiritu. Omenjam dar nes samo eno žalostno razvado. Nekaterim fantom ni mar drugega, kakor da prežijo na to, kako bi šli h kakemu mrliču ponoči Čut. Pravijo, tam je veliko žganja, hajdimo! Po takih prireditvah se pa razvname dostikrat pretep, da ne omenjam drugih grehov. Dovolj nam je tega! V neizprosni boj proti temu največjemu zločincu ljudstva! Pa ne samo rešiti pijance, ampak treba tudi tiste,, ki še niso pijanci, obvarovati. 1 ežaven bo začetek, trdo bo delo, toda ne omagajmo! vzgojili si bodemo sčasoma mlad, Čvrst in trezen rod, in pasti bo morala pred temi junaškimi Četami trdnjar va, ta Port Artur peklenskega šnopsa! Pogumno na delo! Bog pa daj svoj blagoslov! p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V zadnji Številki „Slovenskega Gospodarja" se pritožuje neki dopisnik iz Cirkovec, da je bil z nekaterimi fanti in dekleti na naši veselici, ki jo je priredilo na Štefanovo Bralno društvo, in ko so se ti vračali zvečer domov, so jih dobili fantje Čez pleča. To je pa dopisnik pozabil sporočiti, da so se nekateri fantje na veselici nelepo obnašali. To bi bilo tudi treba povedati. p Dra>sko polje. Po našem poiju se klau neka ženska, ki prosjači pri po estnikih kot pogorelka. A kakor se je izvedelo, je bila žena zavarovana za lepo svoto. Mnogokrat se pa zgodi, da kak ubogi pogorelec ne dobi jodr>ore. p Sv.Lenart pri Veliki Nedelji, Tukajšnja Mla-deniška zveza* je priredila na Sj;efanovo šaloigro: „Trije tički". Udeležba je bila izvanredno velika. Igralci so svoje vloge prav dobro rešili. Denar, kateri se je dobil pri tej priložnosti, se je izdal za društvene potrebe. Pri tej priložnosti se najtopleje zahvaljujemo veleč, gospodu Alojziju Dolinšek za njegovo prijaznost glede stanarine društvene čitalnice. p C niovue. Prili dnjo nedeljo, 21. prosi .ca priredita v cerkveni hiši poslane a Ozmec in Brenčič političen shod S. K. Z. Poročata o deželnem in državnem zboru. Shod se vrši po rani službi božji ob vsakem vremenu. Voliloi, udeležite se v velikem številu in agitirajte za ▼eliko udeležba p Sv. Urban pri Ptojq. Tukajšnje gospodarsko bralna društvo uta tretjo nedeljo v tem mesen t j. 2 L t. m svoj redni občni »bor, in sicer po večernicah v društv. ni sobi z običajnim sporedom. Govorit pride navdušeni organizator mladinr g dr. Hohnjec iz Maribora Zato pričakujemo toliko večje udeležbe, posebno cd strani mladeničev in deklet. p Dornova Dne 21. t. m. ob dveh se vrši v prostorih g. Ant. Zšgoršeka prvi občni zbor „Čebelarke podružnice v D rnavi." Dnevni red: Posdrav, predavanje, sprejem udov, ustanovite podružnice, volitev odbora, navodila o nadaljnem poslovanju podružnice in slučajn sti. Vsi čebelarji in prijatelji čebelic se vdeležite tega pomenljivega sh da. Odbor. p Vel. Nedelja. Kat slov. izobraževalno društvo Mir" pri Vel. Nedtlji ima a oj občni zbor v nedeljo, 21. januarja pop. ob 6. uri s tombolo in p,tj. m. p SI. Janž na Dravskem polin. Kat. izobraževalno društvo Ima dne 31 januarja t. 1 po večernicah v društveni s^h-ni svoj občni sb r. V spore d : volitev norega odbora, poiočilo o star ju drušr>», naoveti. p Sv Kril tik S atine. V tor. k. 23 t. m ob 8 uri zjutraj se pri nas n tan" i » Č-talnici p'»dru*ni a kmetijske družbe štajersk» za okolico Slatine. Govoril bo č g. Fr Gomilsek. Vsi kmitovalci iirne križevike nadžupo vabljeni. Ljutomerski okraj. 1 Krlževcl. , Naše Bralno društvo ja priredilo dne 7. prosinca lepo in poučljivo predstavo „Mojstra Križnika božični večer". Igralci so prav dobro rešili svoje vloge. Nadalje nas je razveselilo lepo petje moškega in mešanega zbora, Posebno moramo pohvaliti na novo ustanovljeni moški zbor, ki obstoji skoraj iz samih novincev in voditelja Č. g. kaplana Ostrža, katerega je stalo mnogo truda, predno jih je naučil. 0-intžamo pa, da se naša mladina Še vedno premalo zanima za to prepotrebno društvo. Zatorej vsi mladeniči in vsa dekleta pristopite v tem letu k Bralnemu /jruštvu, čim več vas bo, tem bolje vam bo šlo. i Občina Sc«vm ca VfčKrat fkni it b ai » v«6 m ce-pjenem ii»ta, da ee ta in t m otroci obda^uj^jo ob bončn aii t b novem leta z obleko. Tudi v Soli na Stavnic je za-deia ta sred« 2. in 3. razred Govori se, da «o otioc dobili Sfliln arkin koledar. Koliko pa je v tej fob nemških otr«»k? Nt toliko kol kor je Da eni roki prstov. Kdor misli da se * tem <;ela veselje starišeoa se mo do noti Ogromna v^čiaa st riev je kat-1 ško narodnih in z to mrzijo katoliški veri in slovenski narodnosti so ražno Sttdmatk <. Zato pa st*r fti odločno protestiraj" zoper to poletje. Ce ne bo^o naši otroci imeli mira pred Stidn a ko, bomo dragač«- govorili 1 Ljutoner. Podpornemu društvu Franc Jožefove šole v Ljutomera b v pretečenem le u lv»l i darovali ?1 deči p n. gg, gospe, gdč.: si. posojilnea v Ljutomeru 100 K; slov. obrtniki v Ljutomeru, kot prebitek obrtniškega venčka *8 K 45 vin.; Iv?nčičNina 12 K; po 10 K: Boavard Fr., c. kr. glavar; Jurkovič Martin, dekan; Novak Anton, e. kr. sodni oficial v ken<žečah; Rajh Anton, c. kr ravnatelj rač nr da v Gradcn; dr. Franc Rosin*, odvetnik v Mariboru; po 5 K; Toplak Jožef, Wensner Josipina; po 3 K: Serš^n Franc; po 2 K Babnik L., Chl npek Mar., Čagram Martin, Div ak Fri , Golobic Jak , Rossman Matilda, Herzog Ferd, Herzog Leonida , Horvat 81., Huber Alto, Karba Janko, Ko u?an Matija, Kos Miha, Kovačič Jv n, Kryl I an, Kukovec Fedor, Kukovec Viktor, Le c Alojz, Lnvrčc Andrej, 0/.mec Gustav, Postružnik Marija, Rajh Al st., Robič Janez Robič Julija. Sver Fr., Skuhala Peter, Stanjko Franc ml., Škrlec Jetica, Šnajder V., Veseiič P., Vrnič Alojz, Vršič Fel ks, Wessner Marija, Wesner Uršula v Ljubljani, Zemljič I ma. Z mljič Matija; po K: Erjavec Marija, Gati M . Jeloviek Jožef Karba Angela, Karba Martin, Ko iper Mat, Mihalič Matilda, Mihalič Martin, Mišja Mat., Murat Jožef, Ozmec Fr., Rajh Jak., Ritnar Fr., Rohek Ana, Sagaj Al., Sver Nežika, Velnar Jože st., Vrabl Štefan Zicherl Franc; po 60 vin.: Čeh Franc, Dijak Julijana; po 40 vin.: G lob M, Kranjc B., Nemec Marija, Rožmarič Neža, Smodiš J žef, Vučko M-tija. Vsem tem blagim dobrotnikom, kakor tudi d»ro ab em za prirejeno tombolo in š Isko predstavo, bodi izrečena na tem mestu javua, najiskrenejia zahvala. Podporno društvo je v svojem «'letnem obstanku vsako leto izdatno podpiralo ubožne učence in učenke Fra- c Jožefove šole z učnimi sredstvi. Ker pa ima naša šola mnogo podpore potrebnih otrok, prosi < dbor, vse mladino- in r doljube, katerim je pri srcu prospeh te šole, kakor tudi duševni in telesni raz-vrj ubožnih šrlskih otrok, naj ostanejo št> tudi nadalje zvesti podporniki in nabiratelji Odbor prosi tudi vse one drage rojake, ki so bili kedaj učenci naše šole in so nahajajo sedaj v primernih službah ali v ugodnih gmotnih razmerah, ila se spominjajo tega za našo šolo tako važnega in prepotrebneg* društva ob ra nih prilikah 1 Liulnmi". Bralno društvo za Ljutomer in okolico ima svoj let ni občni xb r dne 21. proton Gl-«er, naduči-Mï L»pa h ala ti.di od kramegs šolsk'g» sv» a za raj omenjen d*r J ž f Ko e« ik, oa^eln k Konjiški okraj. k K n ice V nodeljo ?4 t. m se le pnredi'o v telovadnici o*oli ke Sole ski pti^no predatanie o lepotah in znamenitcfti ve^neg Rim«. S t»-m se je stonl nov korak na poljn Ijnd^ke iz* brazbe Dv rana je kakor nalašč v bli« n« nan-ene, m n« vemo kako bi s « t krasen prost r mogel porabiti koristneje, ko v\ j rirrdi've, ki *o otieoem izr<-dno m ka n«, poočne in vzg= jn« Lvpe slue tvrdke Langer je stroj predstavljsl jako dob «¡, . ?ivil a jih je govor rimsktga romarja mi g. arh'dijakor a, g»vor bosat po vstb m, poljuden, » vendar prepričujoč in • src- seg joé. Obilno pr čnjoče o^čin^tvo se bo ob enakih piiložnostib gotovo še obilnejše odi a o. k K n ice. Ko'jic^m sh p« nnja — e ektnčnn raz svft'java T i bi bilo imemt- o r<-s čisto po vitanj«ko in poljčansko. A k>-j, če pa finančni mim-ter n»i pu^tî! denarja ni — tudi elektrike ni, btl| mog. č" bi bilo. da bil dtnar brez elektr ke, ko pa elektrika br z denarji. Zato m<>ramo pa čakad, d* se ta v-zel kako razveza Imeli jo pa b mo, če ne rej, gotovo ieta 2000, tikrat ko se bo pualo in br lo „G nobnz, Sta t". k Konice Trg koDj ce ima svojega p islanca — Rihard mu je ime, priimek je pa prettž o zg> voriti, ker ima toliko soglasnikov — pa nič ne vemo, kako korist imamo od Djrga, poročat ne pride nič o svbu*a, gimnazijski profesor v Mariboru i gospico M Pisančrvo, hčerko tukajšnjega g. župana Vrlo-narodnemn kandidat pa Še med svojci ni imel bogve kakšne zaslombe, kajti prvim svetovalcem je bil izvoljen naš vrli mož s 14 glasovi, Sklepanje o bodočem občinskem gospodarstvu je pa skrajno nerodno utemeljeno. Navedeni vzgled postopanja in usode prejšnjega konkurenčnega odbora jo res smešen. Bodi vam tiho na uho povedano, da so bili samo vaši pristaši. Kar je postavna komisija odločila, se je moralo zgoditi. V denarnih zadevah pa je odločal odbor sam. Sicer se me je tu in tam vprašalo za svet, pa nisem mogel drugega izjaviti kakor to, d» se pe da prej pič ukreniti, dokler ni zadeva postavno re&ena. Kakšno bo novo občinsko gospodarstvo, pokar zala bo še-le prihodnjost. Toliko je pa gotovo, da dosedanje najbrž ni bilo posebno vzgledno, ker drugače bi se ne bil prekucnil in nerabno polomil dosedanji namišljeno neomajni županski stolec, Laž je, da bi bili od dopisnika našteti možje vsakteri po 4000 kron založili. Laž je, da bi se bilo pod mojim vodstvom pri raznih zavodih prosjačilo posojila. Zgodilo se je to na prigovarjanje odbornikov pri nekem slovenskem, po mnenju mnogih, liberalnem denarnem zavodu v Celju, v kojem je naloženega mnogo cerkvenega denarja, tudi sladkogorskega. Posojilo se je naravnost odklonilo. Obrnili smo se nato do merodajnih činiteljev tako zvar nega klerikalnega denarnega zavoda, tudi v Celju, in tu so nam posojilo Dlage volje odklonili, da takorekoČ zagotovili, gotovo iz človekoljubja, da se odpomore vernemu, potrebnemu slovenskemu kmeiu» Na podla^ iri vsega pisanega vprašam „StajerČevega" dopisnika: Kje je „patent na laži in obrekovanja", pri vas ali pri nas ? K sklepu pa poživljam dopisnika, da se razkrinka, bi kaj rad ž njim obračunal za njegove laži in obrekovanja, — Sladka gora, dne 8. januarja 1912. Martin Krajnc, župnik. Sv. Ema. Shod Slovenske kmečke zveze pri Sv. Emi dno 14. januarja se je prav izborno obnesel. Prostori Bralnega društva v kaplaniji so bili natlačeno polni. Za predsednika je bil izbran Janez Anderlič, za podpredsednika pa župan Franc Gobec, za reditelja Janez Murko in za zapisnikarja Matevž Stra-gek. Odposlanec Slov. kmečke zveze g. Franjo Zebot iz Maribora razlaga pomen in veliko vrednost izobraževalnih društev, gospodarskih organizacij, posojilnic, Osrednje zadruge za vnovčevanje živine itd. Nadalje posebno povdarja važnost Slov. kmečke zveze, kako delavna je, kako odločno nastopa za potrebe in pravice slovenskega kmeta. Govori tudi o važnosti občinskih volitev, da je treba voliti le poštene krščanske in narodne može, o državnem zboru, in končno o Štajerskem deželnem zboru. Sklenila se je resolucija, v kateri se izreka poslancem S. K. Z. zaupanje ter se poživljajo, naj vstrajajo v obstrukciji, dokler se ne izpolnijo pravične zahteve slovenskega naroda. H koncu se zahvali zapisnikar Matevž Strašek govorniku za njegova jasna in lepa izvajanja in se zaključi tako lepo uspeli shod. c Iz Savinjske doline. Kdor misli zaklati petelina, ta tega ne sme poprej nikomur praviti, sicer bi se mu zgodilo tako, kakor se je zgodilo nekemu možu v naši lari, Dotičnik je celi advent govoril, da bode .„zadušil" dva za Božič, dva pa za Novo leto ter je vsled tega tudi Šel na sveti post nože brusit. To priliko je porabila neka znana ženska, ki ga večkrat preveč „cukne", ter je kar naravnost tekla tožit žan-darjem, da hoče ta mož za Božič dva zadušiti. Žan-dar je razumel, da bode zaklal dva človeka in je v-sled tega okolica za božične praznike v nevarnosti. Stvar je prišla pred okrožno sodnijo, kjer je bil konec prav smešen. Seve, rekli so tam gospodje, da kdor misli klati petelina, mora o tem molčati, In tudi temu inožu so naročili, naj v prihodnje ne pove nobeni ženski, ki preveč pije, da misli klati peteline. Stvar je torej smešna in resna obenem. c Griže. Gospod Jakob Skraber je bil tukaj or-ganist in mežnar 50 let ter je kot tak svojo dolžnost zelo vestno in natančno po cerkvenih predpisih oprav-lial. Gospod župnik Krančič se mu je zato pred fara-ni javno zahvalil. Velike zasluge ima tudi vsled tega, ker je veliko pomagal, oziroma po raznih krajih nabiral doneske za novo cerkev Matere božje na prijaznem lurškem hribu v Grižah. Vkljub temu, da i-raa s svojim velikim posestvom in z dvojno trgovino mnogo opravila, je bil delaven tudi v društvih, posebno pa je veliko storil za podporno društvo Štajerskih organistov, kateremu je še danes vesten blagajnik. Kot glasbenik je vežbal in napravil izpit pred 26 leti skupno z vodjem orglarske Šole v Celju, gosp. Bervarjem, na orglarski Šoli v Ljubljani. Podpiral je katoliške časnike, kakor n. pr. .„Slovenca", „Slov. Gosrodarja" itd. Za svoje vestno požrtvovalno in vsestransko delovanje zasluži blagi mož javno zahvalo, ki mu jo na tem mestu izrekamo. Naj bi imel med slovenskimi organisti veliko posnemovalcev. c Parižlje pri Braslovčah, Od nekdaj je bila navada v našem kraju, da so si ljudje po vaseh in selih po svojih kuhinjah in dimnikih saje sami ome-tali; samo po trgih in gradovih je prišel iz Celja vsako četrtletje ometat dimnikar. Pred nekaj časom pa se je naselil pri nas dimnikar, kateri hoče ometati po vseh hišah ter se sklicuje na deželni zakon in dimnikarski red. Ljudstvo se pa pri vedno rastočih izdatkih opravičeno brani novega davka ter tako pride fiestokrat med dimnikarjem in stranko do nesporazuma in prepira in slednjič je svidenje pred sodnijo. Lansko leto je bilo zavoljo tega več "strank kaznovanih. Po mojem prepričanju je to popolnoma brez potrebe, kajti jaz sem dočakal starost, pa se niti ene-«a slučaja ne spominjam v našem kraju, da bi saje povzročile požar; veliko manj pa sedanji Čas, ko pre-viaduje trdo kritje streh» Bil sem nekdaj zastopnik neke zavarovalnice in sem v teku teh let imel pri svojih zavr-Dvancih 15 požarov po raznih občinah, kakor na Polzeli, St. llju, St. Petru, Grajski vasi, Go-railskem in največ pa v Braslovčah, Zavarovalnica hoče v prvi vrsti vedeti, kako je nastal požar, pa nikjer niso saje povzročile požara. Pač pa so se vžgale saje pred par leti v trgu Braslovče pri peku g. Ros-nerju, akoravno pride tje redno vsako Četrtletje dimnikar. Zato je želeti, da bi se stvar tako uredila, da bi bilo našemu ljudstvu v tem oziru ustreženo. o Polzela. V ponedeljek, dne 15. januarja, je pogorela tovarna za merila, last nekega Pryma. c Polzela. Liberalci, , pometajte pred lastnim pragom, niste se še osnažili. Našo dobro napredujočo posojilnico pa kar pri miru pustite. Za njo jamčijo pošteni možje, katerim vi niti do rame ne segate. Zato tudi vi svojega podlega namena ne bodete dosegli, in našega zaupanja do posojilnice prav nič ne bodete omajali. Da bi bile le vse vaše posojilnice v takem redu kakor naša! Ne bomo zagovarjali pobeglega Leopolda Kunsta. V obče je znano, da je bil iahkoinišljen v izpolnjevanju svojih služb, posebno, cd kar se je preveč udal tisti narodni kugi, s katero posebno liberalni kramarji radi zalivajo in navdušujejo svoje pristase, Šnopsu. Ni Čuda potem, če je imel mož v sebi precej liberalnega duha. Smejimo se vam torej, Če ga sedaj naenkrat proglasite za klerikalnega agitatorja. Po njegovi službi bi se sicer temu ne bilo čuditi. A kako pa potem to, da sta njegova sinova od nekdaj v dijaških krogih slovela kot pristna liberalca in oče je bil na nju ponosen? Edvard in Alojz, kaj porečeta na to, da zdaj tisti pol-zelski liberalci, pri katerih sta vidva tako rada odpirala vrata, vajinega očeta tako blatijo? Kaj ne, grdo je to? Da, marsikaj je grdo pri liberalcih. Da je g. učitelj Loparnik na prošnjo naših vrlih fantov-pev-cev^ blagodušno pomagal za prvi trenotek pri službi božji, s tem je nam krščanskim Polzelanom zelo u-stregel, vam liberalčkom pa zameril zato, ker vam cerkev smrdi. Zato pa fej vam bodi! c Št. Jur ob Taboru. Poročil se je dne 15, t. m. g. Jakob Orešnik, zvest pristaš K. Z., z gdč. Leopoldi no Rančigaj, hčerko znanega zagovornika kmečkih teženj, g. Antona RanČigaja. Nevesta je bila članica tukajšnje Dekliške zveze ter nastopala pri raznih prireditvah z govori, deklamacijami in v glavnih vlogah pri gledaliških predstavah. Odlikovala se je tudi v pevskem zboru s svojim čistim glasom, ki ga ljudstvo ne bo pozabilo. Želimo poročencema mnogo zakonske sreče z željo, da tudi za naprej vneto delujeta za program ljudske stranke! Na mnoga leta! c Št. Jur ob Taboru. Jako zanimivo je bilo ski-optično predavanje, ki ga je priredilo Bralno društvo minulo, nedeljo. Videli smo kakih 50 slik iz najbolj vročih in najbolj mrzlih krajev. Razlagal je slike dr. Anton Jehart iz Celja, ki mu bodi izrečena za to srčna zahvala! Aparat je vravnaval Orel brat K. Culk, Lep je svet drugod, a naš je najlepši; ljubimo torej svojo domovino, to je bil nauk iz tega predavanja. Napovedani opis potovanja na CeŠko se je vsled poznega Časa moral odložiti. c Sv. Pavel. V občo zadovoljnost navzočega občinstva, ki je napolnilo do zadnjega kotička gledališč-ni prostor, ste uspeli zadnjo nedeljo pri nas igri: „Mojstra Križnika božični večer" in „Zamorec". To je bilo smeha! Vsi igralci, dasiravno so nekateri šele prvikrat nastopili, so svoje vloge dobro izvedli. Orli so pri tem nastopu želi obilo priznanja pri občinstvu. Fantje, Orli! Lahko ste ponosni na to vpri-zoritev, kajti celo tuji, odlični gostje, so se pohvalno izrazili o njej. Delajte z isto vnemo in požrtvovalnostjo tudi za naprej! Pristopajte v najopilnejšem številu k Izobraževalnemu društvu! Tukaj bodete našli poštene zabave, pa tudi prave izobrazbe, katera nam je toliko potrebna; in naši liberalčki si bodo morali dobro nabrusiti zobe, predno nas bodo pohrustali. Na delo torej za narodno izobrazbo! c Nova Štifta. Osebna vest. Dne 13. januarja je bil na univerzi v Žabjem mestu promoviran za doktorja vseh laži in obrekovanj dopisnik; „Narodnega Lista" iz Nove Stiite. Dobil je Častni naslov: Laž-njivi kljukec. Čestitamo! c Nova Štifta. Dopisniku „Narodnega Lista" posebno roji po njegovi neumni glavi neka knjižica ljubljanskega Škofa. Sta si morda pa kaj „komarata" s tistim učenjakom, ki je baje tako šltudiral to knjižico, da jo dobil par dni — ričeta. NovoŠtiftČani že vedo, kdo, kedaj in zakaj, drugi pa naj pogledajo v „Slov. Gospodarja", letnik 4/1, Kdor ima maslo na glavi . . .! c Nova Štifta. Ni ga menda, rekel bi, bolj nezadovoljnega Človeka, kot je dopisnik „Narodnega Lista" iz Nove Stiite, Nobeden mu ne stori prav, posebno pa ne župnik. Zadnjič enkrat je zahteval od njega, naj bi on ponoči hodil okoli in preganjal ponočnjake; sedaj pa kriči kot maček, če mu stopiš na rep, ker je župnik slučajno enkrat videl skozi okno, da so nekje kvartali. Ce župnik moli za koga, dopisniku ni prav; a v isti sapi mu pa druge priporoča v molitev. Ce on svari pred pijanostjo, se dopisnik jezi; od njega pa zahteva, naj prepove mežnarju prodajo žganja. To je doslednost! Klobasarije, ki so bile v zadnjem času skrpucane v „Narodnem Listu", vsak pošten Človek obsoja in se že nekaterim liberalcem samim studijo. Ne vemo, ali se od tukaj v „Nar. List" dopisuje z vednostjo g. Kelca ali ne. Ce se z njegovo vednostjo, je to zelo nehvaležno od njega. Od daljine se sem priseliti, dobiti -tukaj Častno občanstvo, da drugega ne omenjam, a sedaj pa mirno gledati, da njegov list blati in sramoti vso župnijo, to je v resnici nelepo. On bi tudi rad vedel za „ialota", ki dopisuje v „Slov, Gospodarja". Povem vam, da kadar vi nam poveste za ime tistega Človeka, ki blati in napada našega g. župnika in naš občinski odbor in kar dar bo liberalno časopisje prineslo zadnji dopis iz Nove Stiite, takrat se bo pa tudi ta „falot" podpisal s polnim imenom in zraven vskliknil: hvala Bogu! Nikr dar pa ne mislite, da samo župnik dopisuje v „Slov. Gospodarja". Ce je kak učitelj nad 2S let tukaj, je Še ja menda koga naučil pisati, in nekaj se je tudi od Ojtga naučil Jalot". Nova Štifta. Ob priliki seje občinskega odbora v Novi Štifti dne 7. januarja t. 1., je prišel v razgovor tudi „Narodni List" s svojimi napadi na naš občinski odbor. In odborniki so bili mnenja, da je najbolje vse te napade in taka vprašanja popolnoma prezreti. S tem, da bi odgovarjali na laži in obrekovanja liberalnega dopisnika, bi mu skazali "preveliko čast, kakoršne on nikakor ne zasluži, c Šmartno. Nek trgovski pomočnik, doma iz Braslovč, je jako naprednega duha. Posebno ob zadnjih državnozborskih volitvah se je pokazal kot neustrašenega bojevnika za svobodno in napredno misel. Bil je eden glavnih agitatorjev za narodno stranko in njenega kandidata Robleka ter bil nadležen kakor muha. Za vsako malo besedico nasproti njemu pa je tožil ter je veliko število naših somišljenikov tiral pred sodišče. Ko so mu pa liberalci to njegovo navdušeno delo menda slabo plačali ,in ker je združeno takšno delo z velikimi izdatki, je prišel v sitne zadrege. Toda znal se je premagati. Kupil je od več posestnikov hmelj, obljubil visoko ceno, katere sploh ni bilo, dal nekaj malega na račun, vzel hmelj in jo potem popihal v Švico, Iz Švice pa je pisal razglednico, da je srečno ušel. Prav po napredno! Ubogi prevarani ljudje (večinoma somišljeniki liberalne stranke) se pa sedaj iz obupa držijo za glave ter tarnajo in psuje]o. Menda bodo končno sprevideli, , kako zna biti liberalec pošten. Omenjeni človek si je znal pomagati še na drug način. Vložil je pri c. kr. poštni hranilnici mali znesek ter potem ponaredil iz kron stotake. S to knjižico je hotel po Paki več ljudi osle-pariti, toda se mu ni posrečilo, ker so tička spoznali. V Braslovčah pa se ga je baje eden vendar usmilil ter mu proti zastavi te knjižice posodil večji znesek, s katerim jo je tudi pobrisal. In takšne ljudi je imela Narodna stranka za svoje agitatorje? Ni čada, da je propadla! c Rečica ob Savinji. Na Kraljevo je priredila naša požarna bramba veselico, o kateri smemo trditi, da je dobro uspela. Zabavali smo se izvrstno do ranega jutra. Čutimo tedaj svojo prijetno dolžnost, da se zahvalimo vsem veleč, posestnikom od blizu in daleč, iz sosednjega Mozirja, Ksaverija in Gorice, kakor tudi iz Letuša, Bočne in Nove Štifte, ki so nam s svojo navzočnostjo pripomogli tudi do gmotnega u-speha, V prvi vrsti pa gre hvala prirediteljem samim. Iskrena zahvala cenj. igralkam in igralcem, ki so rešili svoje vloge uprav mojstersko; posebno zahvalo pa zaslužite gdč, Marica Rojnikova in Cirila Delaje-va, ki sta ne glede na vremenske nezgode in druge ovire prišli tako daljno pot z Gorice in Nove Stiite k vajam. Takisto gre zahvala tudi cenjenim pevkam in pevcem, ki so nas naravnost očarali s svojimi pesmicami. Vsem udeležencem kliče na skorajšnje veselo svidenje! Prostov. požarna bramba, c Sv. Frančišek na Stražah, V jeseni smo si u-stanovili toliko potrebno Bralno in izobraževalno društvo, ki nam je že v tem kratkem Času obstoja nudijo dosti prijetnih ur in poštene zabave. Na starega leta dan in na 7, prosinca letošnjega leta so nam naši igralci in igralke predstavljali lepo igro: „Mojstra Križnika sveti večer" in igro: „Eno uro doktor", Nad vse zadovoljni smo bili z obema predstavama. Vsa čast pa našim igralcem, kateri so spretno rešili svoje vloge. Ljudstva je prišlo obakrat dosti, posebno domačinov, kakor tudi iz drugih župnij, posebno iz Gornjega Grada in Ljubnega. Veseli nas, da se vzbuja čim dalje tem večje zanimanje za društvo. Kakor se sliši, nam bo priredilo društvo na SveČnico predavanje za ude in zraven gledališko predstavo. Da se bo moglo društvo razvijati, je želja vseh tukajšnjih udov, da si ustanovimo svoj Društveni Dom, kar seveda ni prav nekaterim tukajšnjim liberalcem, kateri bi radi, da bi društvo razpadlo. Pa na njihovo veliko žalost se mi veselimo, ker je že udov čez 150, kateri pridno hodijo po Časopise in knjige, ki jih je že lepo Število; sčasoma jih bode Še več. Posebno zar nimanje do tukajšnjega društva kaže naš g. naduči-lelj Trčak, kateri je baje prepovedal Šolskim otrokom obisk gledaliških predstav. Kaj-ne gospod TrČak, kadar bi Vi ustanovili svoje društvo, tedaj bi bil tudi otrokom dovoljen vstop? Toda brez ozira na zapreke Kremo naprej. c Marija Nazaret. Smrt ne izbira, ampak pobira, Tužno-milo so plakali .nazarski zvonovi dne 13, t. m. ter naznanjali, da se je zopet ena naših druž-benic preselila v boljši svet. Na njeni zadnji poti jo je spremilo nad 20 belo oblečenih deklet in prav veliko drugega ljudstva. To priča, kako priljubljena je bila pokojnica povsod, Nad odprtim grobom se je poslovil od pokojnice v pretresljivih besedab družbin voditelj p, Norbert. Pokojnica Marija Janžovnik zapušča žalujočo mater, dva brata in tri sestre, katerim izrekamo srčno sožalje, Ti pa, draga Marija, spa-vaj mirno! c Zgornja Ponikva. Občni zbor, katerega je priredilo pretečeno nedeljo naše Bralno društvo, je nepričakovano dobro uspel. Na prijazno povabilo sta prihitela od sosednjega društva iz Galicije gospoda Krajnc in Kugler ter sta nas s svoiima navdušenima govoroma Še bolj vspodbudila za nadaljni napredek društva. Bodi vama srčna zahvala! Pridita šo večkrat! V odbor so bili izvoljeni večinoma sami mladeniči, kateri so že dalje Časa delovali pri društvu. Želeti je, da bi se tudi naše mladenke, ki so se že večkrat pri veselicah dobro izkazale, bolj oprijelo BraL nega in pevskega društva. Ce se jih bode mnog® prijavilo k pristopu, se bode ustanovila Dekliška zveza, kar bi bilo zelo hvale vredno. Le po kr9čanski izobrazbi, katero je dosedaj in bade tudi za naprej nudi- io naše Izobraževalno društvo, smemo pričakovati lepega napredka in v prihodnjosti dobrega in krščansko izobraženega ljudstva. Zatorej ponkovška mladina pogumno naprej! c Trbovlje. Kmečko bralno društvo v Trbovljah je imelo v nedeljo, dne 14. t. m., svoj redni letni občni zbor. Iz poročila smo posneli, da je imelo društvo v pretočenem letu dohodkov 292'01 K, stroškov 180'92 K, ostane torej Čistega dobička 102'06 K. V društvu je bilo na razpolago 516 knjig, časnikov se je razdalo približno 1500. Na razpolago so bili sledeči Časopisi: „Slovenec", «Straža", „Slovenski Gospodar", „NaŠDom", „Domoljub", „Bogoljub", „Zlata Doba", „Mladost". V korist društva se je priredila ena veselica. Izvolil se je za novo leto sledeči odbor: predsednik Jos. Pečnak, kaplan; podpredsednik Iv. Zupan, paznik; tajnik Nik, JamŠek, kaplan; blagajnik Alojzij Božič, uradnik; knjižničar Franc Lorber; odborniki Ignac Stravs, Ivan Cerne in Mifrael Sitar, K sklepu nas je za Bralno društvo navdušil veleč. g. Fr, CasI, ki je govoril o pomenu izobraževalnih društev ter omenil, da je kmečki stan podlaga države, da se mora delavskemu stanu, kakor naši poslanci zahtevajo, dati primeren zaslužek ter da se morajo gospodje velekapitalisti zlasti ozirati na njihovo zdravstveno stanje. Povdarjal je tudi, da naše ljudstvo kar kor en mož stoji za svojimi poslanci, ki bodo že vedeli v deželnem zboru v Gradcu sami določiti, se li sme davek naložiti na rame našega slovenskega ljudstva zalo, da bi se nekaterim liberalnim gospodom na Sp. Štajerskem boljše godilo. Njegov govor je bil z živahnim ploskanjem sprejet in se je soglasno izrekla želja, naj veleč. g. župnik Casl še večkrat pride v Trbovlje. c V<»nsko V gostilni Ivana Blatnika na Ločici pri Vranskem priredila se je 14. t m veselica v prid „šol* e kuhinje" na Vranskem. Cisti ostanek te prireditve znaša 181 K. K r se bo g to svoto ii datno okjftklo ¡( kritje letošnjih stroškov, »reka najiskrenejšo zahvalo g. Iran Blatniku in vsem drugim, ki so k tej častni podp ri pripomogli. c Morirjf. Prostovoljna požarna hramba v Mozirju priredi dne 28. januarja 1912 ob 7. uri zvečer v gostilni g. Antona Strmšek veselico s srečolovom in petjem. Svirala bo šmarska godba pod vodstvom goap. 8kale. c Mtiii-.ie Izobraževalno društv« v Mozirju priredi dne 11. svečana veselico. Prosijo se sosednja društv», da ta dan ne prirejajo prireditev e Bras'ovče Tukajšnji okrožni zdravuik g. dr. V. Cervinka je izročil podpisanemu p- vodom imenovanja krajnim šolskim ogledom svoto 50 K za šolske namene Ta svota se porabi deloma za š Isko kuhinjo, dekh. Prihodnjo sredo dne 24, jan. so vrši pri na» en dneve poučni tečaj S. K. S. Z., ki ga bo v»dil dr. Hohnjec iz Maribora. Začel se bo zjutraj ob 8. uri Na dnevnem redu je mnogo zanimivih predmetov, tako da si bodo udeleženci veliko znanja pridobili. Na tečaju tudi predava g. Krištof, živinorejski inštruktor na Kranjskem. Vabimo mladeniče in može z cele šmarske dekanije, da se tegt velezanimivega poučnega teč«ja udeležijo v kar najvt-čjem številu, da bo • bsežua Habjanov* dvorana vedno p lna. Nuj vse župnije pošljejo svojo zastopnike, pa tudi vsa naša društva! V vedno v^čji izobrazbi počiva naša moč in naš napredek. Na delo sedaj za najobil-nejio udeležbo I e Gomiisko. Tukajšn-* Bralno društvo ima v nedeljo 21. t. m. svoj občni zbor v društveni sobi na Vovhoveai iu sice ob 3 uri popoldne. Na oj»e nem redu je por. čilo odborovo; volitev novega odbora. Prijatelje društva vabi ODBOR e Palica Prost. pož. braniba priredi dne 21. januarja pri g. Cimpermann veseliio. Vspored Gled. predstava: „Tri sestre", igra v treh dejanjih; grečolov, šaljiva poita, pr sta zaba.-a. Sodeluje sloveča godba Napolitana. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina: 1 sedeli l K, 2. sedeži 6o v, stojišča 30 in. Odbor. c No »cerkev. Kat. i obraže aln ■ društvo ima dne 21. januarja t. L svoj redni občni zbor. Vgi prijatelji poštenega berila so prijazno vabljeni k ob Ini udeležbi r stari mežnariji po večerni ah. e Šmartno v Rožni dtl n'. Slavna „P,.gojilnica" v Vojniku je podarila za tukajšnje revne tolarje znatno gvoto 3<> kron, za kar ji gre iskrena zahvala. Brežiški okraj. b Brežice. V petek je bila slovesno pokopana kmečka hči Frančiška Gerec iz Brezine, pridna čl&-pica Marijine družbe ter vneta sotrudnica izobraže-\alnih društev v Brežicah in PiŠecalu Jetika jo je položila v zgodnji grob. Bodi ji žemljica lahka! b Brežiški okraj. Državne podpore 40,000 kron za .brežiški okraj je c. kr. namestnija predlagala ministrstvu, ki bo zadevo v kratkem rešilo. Tako je c. kr. namestnik pismeno obvestil poslanca dr. Benkovi-fta, ki je zopet potrebno ukrenil, da podpora čim prejo pride neprikrajšana. b Brezlna pri Brežicah. Veteransko društvo za Brežice in okolico je obstojalo — nekdaj. Zadnje leto se ne ve o njem nič pravega več, le vsako zimo se oglasi, kakor zadnjo nedeljo zopet, z enim plesom. Ne vemo, je li v tem ves namen takih domoljubnih društev? Mislili bi: ali se naj društvo oživi in častno nastopa, ali pa se naj razpusti — tudi častno! Pa ne tako hirajoče životariti! b Kapele pri Brežicah. Ivan Cizel, posestnik v Kapelah, in bivši upravitelj Oelačičeve graščine na Novih dvorih, jo postal upravitelj nadškofijskega posestva v Brezovici pri Zagrebu. Dovršil je svoj Čas >inorejsko Šolo v Mariboru in obiskoval kmetijski tečaj pri Klosterneuburgtf. Njegov brat Miško Cizel je o. kr. učitelj v Karlavi v Gradcu, Josip Cizel pa o. kr. profesor na ženskam učiteljišču v Gorici na Primorskem. b BIzelJsko. Zopet smo imeli mi BizeljČani en prijeten in zabaven večer. Od blizu in daleč so prišli gledait našo prireditev, ki se je vršila na Kraljevo. Uprizorila se je igra: „Dr. Hribar"; pri kateri smo se prav prisrčno smejali. Res, vsa čast našim v resnici požrtvovalnim mladeničem in mladenkam, ki so si s svojim nastopom pridobili srca vseh. Zakaj bi jih na&teval in hvalil posamezno, splošna sodba gledalcev od blizu in daleč je: vsi so svoje vloge prav izvrstno rešili. V naši iari je zavelo novo življenje. Niso se namreč udeležili samo naši Bizeljan-ci, ampak prišli so ljudje iz najbolj oddaljenih vasi naše lare, da celo iz sosednjih far so prišli, za kaose jim prisrčno zahvaljujemo. b Bizeljsko-Sromlje. V celem našem brežiškem okrjjju letošnjo zimo s tugo gledamo, koliko ljudje za-pijejo. Boben je pel in še poje mnogim posestvom, drugim se obljublja za nekoliko časa. Gospodarji in lantje pa sede po krčmah ter zapravljajo težko pri-služene groše, Češ, saj je še Amerika na svetu! Bo le treba v našem okraju resno začeti s protialkoholno akcijo, Če hočemo, da ostane okraj še naš in ljudstvo zdravo. b Šmarje pri Sevnici, Naši posilinemci so razglasili, da bode v nedeljo v nemški hiši predstavljal kinematograf prav lepe in zanimive slike. A kinema-tograf jim je najbrž odnesel hud veter, ker isti da« ni bilo ne duha ne sluha o njem. Ko so zvečer gledalci nestrpljivo pričakovali predstave, so bili razočarani, ko zagledajo namesto gibajočih se slik veliko postavo tako imenovanega „zvezdoslovca", ki je ravnal in govoril silno modro. Ko so jeli gledalci za^. puščati dvorano, razlegal se je glasen smeh. Takšen je kinematograf sevniških Nemcev in nemškutarjev. b Bcže> Naše izobraževalno društv, ima 21. t. m. ob troh popoldne svoj redui bčn zbor v mali dvorani Nar. doma. Pri shodu g vori č. g. p. Efrem. Udel žite se ga razen mladice v velikem številu tudi možje in gospode, ker so bo treba posvetovati o važnih zadevah za celo župnijo. b R jt>Bnbu'<(. V ned. dne 2!. jan. se vrši v društveuih prostorih letni občni zbor izobraž. društva. Spored: Nagovor predsednika, poročilo odbora in odsekov Dekliške zveze" ter „Orla". Prijatelji in člani pridite mnogoštevilno. Društvo mora rasti, ne pa nazadovati. Vestnik mlad. organizacije. Za ljtids&e odre na deželi je ena najh»p*>h petde-janska igra a petjem „Mila ptv$.aa Povsod se lahko apri-wn, ker se da o rema pnn ern > spremeniti Pofiljite 5 K na Iz< braževalno društvo v Sio . Bistr-ci, na kar dobite 5 izv dov z notami in dovoljenjem c» p elj«, 100 g)«v .... « M» — Jt)i«. là» . - Ott j Listnica uredništva. Radi pomanjkanja prostora smo morali odložiti ve« dopisov prihodnjo številko. Pridobivane naročnike! Narodno gospodarstvo, j - Nova priprava proti toči. Marsikatera sredstva so se že poskusila in uporabljala v to, da bi se pri bližajočih se nevihtah odstranila nevarnost toče, ki je večkrat vzrok velikanske bede. Sedaj se je baje posrečilo francoskemu učenjaku Beauhamp po dolgih raziskovanjih iznajti stroj, ki baje odpravlja točo. Po njegovih nazorih namreč toča ne more nastati brez nevihto, a tudi nevihta je odvisna od množine električne sile, ki se nahaja v zraku, Cim več je električne sile v zraku, tem večja je nevihta. Da se pa odpravi nevarnost nevihte, se mora odvzeti zraku električno silo. To delo pa naj bi izvršil Beauhampov stroj. Stroj mora biti postavljen visoko v zrak, je tudi enostaven ter odpeljuje zračno elektriko v vodo, kjer postaja neškodljiva. En tak aparat so postavili na Eiflel-nov stolp v Parizu, ki je 300 metrov visok,. Iznajditelj trdi, da vpliva tak stroj na 10 km v okrožju. Naredili so se s tem aparatom že poskusi v takih krajih, kjer je bila redno vsako leto toča. Sedaj pa ni bilo v onih krajih že tri leta nič toče, to je od onega ¿asa, ko so postavili take aparate. Ce bo le res! 18. januarja 1912,__ Poročilo e seimn g veje živine ▼ Gradca, dne 11 januarja 1912 Prignalo ee je 150 volov, 141 bikov, 170 krav. Cene za 100 kg iive teže: Lepi pitani voli 96 do 102 K, srednje debeli 86 do 94, suhi 72 do 84, biki 2 do 90, lepe pitane krave 74 do srednje debele 50 do 72, suhe 48 do 54 K Tendenca: Pripeljalo se je 22 komadov manj kot prejšni teden Cene trdne. i*romet slab. Na sviuj»ki sejem se je pripeljalo 4363 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 1 >2 do 130 K, Cene nazadovale Kdor ljubi dobro kavo naj v po rablja kot pridntek samo pravi „Franck", ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku. u$2 Tovarna v Zagrebu. Za Svečnico! Vsem velefastitim gospodom in cerkvenim predstojništvom zopet toplo priporočam mojo bogato zalogo pristnih voSčenih in mi!ly SVeČ, voščenih zavitkov, raznih pla-menic najboljše vrste in po najnižji ceni. Omenjam, da že celih 16 let delam v tej hiši kot svečar. 10 Za obila naročila se priporoča J. Dufek nasl. Fran Duchek, svečai in medičar v Mariboru, Viktringhofgasse. Rane • in lečiino mazilo „SIGMA1 L** Stroga poskušnja časa je gotovo že iznaftla sredstvo, ki Bi je zagotovilo te celih 50 let splošno porabo. Pretsknšeno iz izbrao>h naj boljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebav t) anje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmerno^, slabe diete, prahlajenj* in zoprnega zaprtja, n, pr. goredico, naoenianje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec is lekarne B Fragnerja v Pragi QUA pil HI Vk1 d
  • 1 belega K 3.80, »«leg* h t,— pri-6.—, veleprlma ohlajenega najbolj. šega K 8—, mehkega perja (puha) sivega K «.belega K 10. M* prsnega puha K lg.— od 5 kg. naprej poštno.« pruato Narejene postelje ti gostonitega. rdečega luu.irnga, rumenega ali belega inlel* (nan-kingaj, pernica, velikost 170 krat 110 cui a dvema zglavnieama, te dve SO krat 56 cm, zadosti napolnjene, z novim, sivim, oilSčorim, koSatim in stanovitnim perjem K 16"—, napor maha K SO'—, maha K i-»'—, pernica sama K ti —, 14—, 18-—, zglavniea K 3'—. 8 50, , perniee ISO mu krat 140 cm, velike R 18' —, 18'—, 30tciav-nice 90 krat 70 ali 80 krat 80 cm, K 4 50, 5 —, 5'SO, blazine iz gradia 180 krat 116 om K 13 —, K 15. rupošilja po povzeti'!, zavojnin» zastonj, od K 10 — an ure j poštnine prosto. £ ' s Btrger v Oeštnicu štev. 345 a, Suntavs. Kar ne ugaja, se zadeni ali ko množino smeriksntk h cep-Jj6re na nogah Natančno navodilo o vporabi je priloteno vsaki jnd>ke šole dovršil, močan. poStenih stari šef, se sprejme za hlapca k enemu konju in ako ima vestlje, s« tudi v trgovini porabi; s tem si svojo prihodnjost iboljša. Ponudb« naj ne pošiljajo na g. Trsnn J., na črni g"ri pri Ptuju, ki pove naslov dotičnegs gospodarja. 1262 Trsje na prodaj: Laški rizling, Sil-vanec in traminec, cepljeno na Rip. portalis. Tnd' korenjaki na Rip. portalis se debijo. Ona po dogovoru Anton Turin G1 boko, pošta 8todenice pri Po^jianah 1179 Lepe vinkSarji v N«bovi (Eben-kreus) p. Sv. Peter pri Man boru, ki meri 17 oralo', obstoječih ia 5 le ih njiv, travnika in go/da, se po o* ni proda Naalo* pove Franjo Hergoath, posestnik v Hoč»h. 37 Mlsd fant bi rad n«etop;l službo strežnika pri boljših ljudeh. Zmo-ien je slovenskega in nemškega jedka Ni slov: Peter Koritnik pri g. A. R-ioh r, Čret. Štori. 80 Kovacmca s »tajora^em, na dobrem prostoru se da v najem Oto Svaršnik v Majšpergu pri Ptuju. _26 543 oseb je bil« po Reotmeljevih rastlinskih kspijicah ('notranje bolezni) ozdravljenih, trgavlja v udih, po* dagre, išijan in sklepnih bolezni ter protina in re*matizma optošienih, kar se lahko dodale. Laskava priznanja. 1 steklenica 6 Kron. Laboratorij Kari Reamel, Landsfeut na B^varskom. 113. 1861 Org nist (Ceciiy»nfc) «n cerkovnik, ozergen, žena je šiv Ija, želi službo nastopiti v veji župajji. hprejme tudi občinsko tajnist o. Nat,lo. v ■p avništvu Slov. Gospodarja. 20 Viničar, pride t, pošten in tresm, oženjen, ki ima več d>lavsk h moii in navajen amerikan^kemu nasadu, se tatoj sprejme pri Oto Svaršnik v Majšpergu pri Ptuju, 24 Pr ion učenec, kateri ima ves lje do muars va, -e takoj sprejm- pri Alojz Rojko, miz*rski mojster v Maribora, Kaserugasse 8. 64 Trgo skl trostori se < dda o takoj v najem. Več pove Matei Šafarič, Rade&e pri Zidanem mostu. b J Sprejmem takoj enega očerca. kateri bi imel veselje do souar»kega rokodt-lstva. Martin Golob, sodar, Ljutomer. 54 Uč?nea sprejme g. Luis Arbeiter, krojaški mojster, Koroška cesta 101 Maribor. 60 Prodajalka so sprejme takoj ali do 16 februarja, dobro izvežbana v manufakturi in «pečerjji in ' beh deželnih jezikov zmožna, kakor tudi priden učenta z d brimi tpri fevali » mešani trgovini na deželi. Ponudbe naj se pušlj jo na naslov g G-jšek Florjan, trg .c v Loki pri Žu-imu, ki pove naslov dotift nega trgjvca. 60 Zdrav in priden učenec, zmožen slovenščine in nemščina se s rej-me v moji trgov.ni s tpe«erij&kim blagom. Oto Svannik, Majrtperg p i Ptuju. 28 Idčfm dobro idofto gos i>no na deteli na račun ali v najem. Pod ugodnimi pogoji tudi kupim. Naalov: Tejenija Šalamun, t i. Sp Hoče, p. II. če. iS Stavbena parcela v Studencih a k. |0 ij.ki cesti ležeča, se prid« □ klafter 3 krone. Vpraša se v Mariboru, Koroška cesta štev. 18, I. nidstropje. 87 Kupiti želim kr. g 8 hektolitre, n»-poktarieueg* hrusovca ali jabolč-n'ee. Ponudba in cena se naj pošlje na R harda Grill, Fabrikfgatse št. 8, Maribor, 81 Priden ličen so, ki bo preskrbljen z vsem, se sprejme pri g. Trsten-jak Jožef, k. aški mojster, Sv. Lenart v Slo*, gor 66 Sp ejms s», pr den in pošten pra-knkaat ali praktikantiaja v trgovino t mešanim bl gom na deželi. Ntslov pote upra>mštvo. 85 Služba organlsta in ob enem cerkovnika se odda pri Sv. Marjeti na Polzeli. P ošnjiki naj se osebno ali pismeno javijo pri župnem u-radu. 86 Pr šnja, Izgubil se je v začetku januarja mlad beli pes, srednje vel kosti od gosp. U bančiča na Vilkomu pri Sv. Marjeti ob Pes niči. Kdor ga pripelje naz^j, dobi 5 K darila. 89 Kuharioa, ki zastopi najfinejšo in tudi kmetsko kuhinjo išče službe v kakem »upmšiu. Pismene ponudb» pod naslov: Kuharica pri g. Brančiček v gradu (Burg) v Mariboru. Na prodaj so v Ltškem trgu dve hiši, v eni je gostilna, mesnica in vse pripravn« st»ari, druga je sposobna za vsako obrt, skupaj držeči na vsaki strani en vrt, velik sadonosnik. Bosta in travnik. Proda se radi bdesoi. Ceoa 80C00 K. Več se izve pri Antonu Wirat, Laški trg. 69 Turški potni list in dragi dokumenti so se igabili, zr*ven tudi denarnica, hren denarja. K d. »ajde, se prosi, da izroči to na poli-rjo v M«r boru 76 Sprejme se priona ■Čenka pošte-n h starišev v trgov.no asešasega blag* na deželo. Naslov dotične trgovine pove g. Kari Jenčič, trgov, in gostilničar, Loka pri Zidanem mostu. 77 Izjsva. Ker Be rd neke straoi nanašajo vesti, da sem jaz sa tombolo Gornjer«dgonskega bralnega d-uštva pobiral darove, a iste potem g»siln»mu društvu Šratovci-Me e od lal in porabil ia na ta način bralno društvo opehari 1, kar pa ni res, sem prisiljen nuli tek laži proti vsakemu, kateri o meni ramenoma ra naša, sod lijsko po-stopa* Šratovci, do« 9. jan. 19 2. Aloiz M»uko, slikar 82 Fozor! Dobro idoča mala trgovin« s starinami in poh štvo« s koncesijo, zalogo blaga in staiovanjem aa ono drniino, radi odpoto*anja takoj proda. A. Walcher, posta r«-stante v Maribora___88 Cepljene trte. Gu'edfl, mozlec, sil«anec, riding laiki, burgnodee, muškatolec, po rtu-gizec, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene in do>pje, lep vrt, se r«4i odpoto-vanja posestnika takoj po ceni proda. Nova vas št. 21, pri Maribor«. Zraven hiše je tudi lepa veraada, pripravna ta kakega fenzjonista ali trgovino. i fe :v£ i. i-'; Državni telefon ». 113 Koroška cesta 5 MARIBOR lastna hiša ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor: časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd. Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi. Vsa naročila se najhitreje in ceno izvrSujejo. ® ü m cMdintCâ tiskarne sv. Cirila Poštn. hran. ». 25010 priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-cebjski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor: Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium deîunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapuliijev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence. l95JISBIia911Silliai Prostovoljna sodnijska dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrani sedniji v Maribora se bodo na zahtevo lastnikov in dedičev po rajnem Jožefa Lorber-ju in sicer Karoline Robič, Matilde Lang in Josipine Tis o, sle deča posestva na javni dražbi prodajala: 1. posestvo k. o Dr? gučova, vi. št. 107, ki meri 3 ha 22 a in 83 m*. Cena 5000 K. 2 posestvo k. o. Vosek (Wachsenberg) vi. št. 45, ki meri 16 ba 95 a 40 ma. Cena 20.000 K. Dražba se bo vršila dne 24. jan. 1912 ob 11. uri dopoldne, v Maribora, na ckrajni sodniji soba št 4. Ponudbe pod vzklicno ceno se ne bodo vpoštevale. Na prsest u za va ovanim upnikom ostanejo njih pravice nedotaknjene Kupe si lahko izberejo 3 dni časa za pomislek, ali kup vzdržujejo ali ne. 38 Pogoji o rokih in krnjn plačila kupne svote, so pri tukajšnji sodniji na vpogled. C. kr. okrajna sodnija Maribor, odddek VI, dne 29. decembra 19 ll. Štefan Rautmaof trgovina i železnim v Radg« »ni. priporoča Bvojo veliko zalogo štedilnikov, peči in vsakovrstno posodo po najnižji ceni in solidni postrežbi. Trgovci! Sveža jajca kopujei» vedno po najvišji ceni. Ponudbe na: Anton Prah, Dunaj IV Schonbrun-nerstrasse 7. Na željo p' šil tm reter Dopisuje se lahko slovensko lœiMi zm V trgovino z m uinim in ipecrrj-skim bleg m ur ue in z dobrim sols io» sprite valom pri Franc Stirčič, Si. Barbara v Hal zah. 16 KS SSÍ KS „Titania" KE ES KS Nenavadno hiter razvoj sopara. Se pošilja na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike narejeni iz kovanega železa in kovirmste pločevina, torej trpežni Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. drv se prihrani. Zastopniki se iščejo svatje, k Janko Artman-u v Šent Jur ob jui. žel. po svatovsko obleko in druge na novo nabavljene svatovske potrebščine! „Ti tama-Werke", Weis 136, Zgor. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo FfanC Asen, Gradec, Mgriengasse 22. — I I S Lepa zidana hiša z sadnim in zeleniadnim vrtom v Št. tljtt v 8!ov. goricah se po o*ni in zelo u dnuni pogoji „r da Dobi se v neposredni bliiioi d< voli p ne^t»» v oa em Priprayno za obrtnike Oglasti se je pri apravništvn Siov Gosp. 1266 Kupujem okrogel hrastov les4 v dolžini od 2 m. in v debelosti od 30 cm naprej. Ponudbe za I. vrsto brez grč za 11. vrsto deloma grčav, za vsako posebej pr. 1 m3 prosto državni kolodvor Ljubljana ozir. mojo tovarno. Kupim tudi suhe fuže hrastove in bukove, ponudbe kakor zgoraj. V. parketna tovarna Ljubljana. železnato king-vine Higien. nksstai» Dnc*j 18GČ: Drž»vBS oA-:: lika Id častni diplom k slati kolajni, :: Krepiino gredsivo is slabotne, male-krvne in rekocvaJeseente. Poraeä» voljo do jedi, swjnje živce in popish kri. Izfeoren okna. Nad 7000 sdrs«» aiških «pričaral V najem se da dobro idoča trgovina z mešanim blagom in gostilna v trga Podčetrtek, z vsemi Eotrebnimi prostori, zraven je lep vrt, živinski in svinjski levi, ena njiva, travnik it sadonosiik, se da na več let v najem, vse za llOO K, brez njive, travnika in eadonosnika pa za 900 K na leto, vse drago se pa izve pri AntOnn Selekar u, v Imenem pri Podčetrtka. 59 Udano podpisani si usoja opozoriti velečastito duhovščino na svojo veliko zalogo izvrstnih voščenih sveč razni velikosti za cerkve ter prosi blagohotnega naročila. Avg. Gunftier, Letni račun. — Franko pošiljatev. 44 Kapnice se vzamejo po najvišji ceni v račun. Smrekove storže letošnje, semena polne, želod, vosek, vinski kamen, suhe češplje, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina Anton K Celje, Graška cesta 22. Istotam se dobijo tudi vsi dežel ni pridelki, kakor fižol, krompir, koruza itd,, sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago vedno sveže po najnižjih cenah na debelo in drobno. Ženini, neveste in svatje! volite pri nakupovanju, volnenih oblek, sukna za moške obleke in drugih potrebščin, narodno trgovino Senica & Pilih v Šoštanju, kjer bodete z najnovejšim blagom po najnižji ceni postreženi. 79 Sprejme se tudi učenec (krepek fant) od poštenih starišev. Ne pozabite & v» & a v Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini M. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. lose* Burgplatz. (D M a i Q 3 SSBf B © otroke, ki pridejo prerano na svet, za hrano in vzdržavanje otrok, ki so se prerano porodili se mora posebno skrbno paziti. Vsak pogrešek in zamuda se gotovo maščuje. Ravno takim otrokom služi Scott-ova emulzija, če se dbjč v pravilni množini, kot pravi blagor. Razvoj takih otrok se s Scott-ovo emulzijo 1- tako pospeši, da v hratkem času cvetoče izgledajo, pa se tudi v krepkem razvitju telesa in rasti kosti ne razločujejo od drugih. Scott-ovo emulzija je lahko prebavljiva in tako okusna, da jo celo dejenček rad vzame in prenese. Pri nakupu naj se zahteva izključno 3SOtf-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 3& let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50, — Dobi se vseh lekarnah. Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. Pohištvo razptfilja na vse strani trgovina s pohištvom Kari Preis, Maribor, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelje 16 K, kuhinjska oprava ¡redalčne omare 28 K mize 9 K. atoli K 2'6'», trde, poliraue po stelje 24 K, polirane mize 2* K, toiletuo ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, u njati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapecirancga pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že lezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine ti8 K, emaj- lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled. Sloboden naiup. Ceniki zastonj in franko. Svoji k svojim! Za naše odre! Diletantje pozor! Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las odi K 6. - višje, za posojilo po K —.70 viSje; razah lepotil, maft ksa, k'ep, brade in dragih potrebe n za predstav»; nad lje kite sa dame iz pravih (domačit) lat od K 5 — vi^je, kakor spit h vse izdelke iz las ugotavlja r najkrajšem času ter se priporoča Josip Holy, brivec in diplomiram laniljar. v Brežicah ot> Navi odlikovan z zlato kol«jno na Donijo in v Pragi. Cene zmerne! Postrežba solidna in točna t Safer zmožen vsega poljskega dela, ki se razume na stroje, oženjen, se sprejme pri grof Herbersteinovem do-menskem oskrbništvu v Ptuju. izboljSan sestav! Motna upeljavs popolne»« iz ko-«aaega žalesa ia žel&ata pkčevlael Svaršse pred cenefSimi in slabiimi ponaredbami iz litega ieieza! Zahtevajte cenike. Dopisuje se slov. Delniška dražba sy . nfa Separator r411W Dunaj XH/3. ft i ÜÜ! It brzooarilniki za S Hb I M krmo so najboljši! Igny.iiulj ta zhiomi k: Katoliško tutkovao drmitv«. Odgovorni urednik: L. Kemfmrle. Tink tiakanie »v. Cirila v Maribora. lz celega sveta.« Dve strašili nesreči na morju. 197 oseb utonilo Na Črnem morju je divjal strašen vihar, ki je povzročil, da se je med Galacom in Odeso potopil ruski parnik „Rus" s 172 osebami. Utonil je med drugimi ludi ruski generalni konzul z rodbino iz Galaca, in 14 uglednih rodbin. Potopil se je tudi grški tovorni parnik „Antonios". Utonilo je 25 oseb. Hud mraz se je pojavil zadnje dni posebno v severnih in vzhodnih», delih Avstrije in Evrope. Na Češkem je vsled hudega mraza Laba popolnoma zamrznila. Promet je večinoma ustavljen. Poleti suša, pozimi pa led, onemogočujeta paroplovstvo na tej reki, V Galiciji vlada strahovit mraz. V Lvovu je zmrznil na peronu tamkajšnjega kolodvora 131etni deček, ki je zaspal na klopi. Od ruske meje prihajajo poročila o strašnem mrazu. Drevje poka v gozdih, reke, potoki in jezera so popolnoma zamrznjena. — Tudi iz Severne Amerike, iz Svete dežele in Angleškega se poroča o strašnem mrazu, Potnikom zmrzu-]ejo posamezni udje. Bolnišnice so prenapolnjene ljudi, ki so jim nekateri udje zmrznili. — Velik mraz je tudi na Ogrskem. Mrtvih so našli več ciganov, ti jih je zalotil mraz. Volkovi silijo v vasi. Tudi telefonski in brzojavni promet je prekinjen po mnogih deželah radi mraza. Brivec prcrezal vrat svojemu gostu. Iz Bel-grada poročajo, da so v Ragaču prišli na sled groznemu zločinu. Kmet Peter Vukrinič se je pustil pri brivcu Štefanu Onkuliču briti. Pri tem pa sta se sprla zaradi vinarja, ki ga je Vukrinič dolgoval. Onku-lič je prereza! kmetu v prepiru vrat in vrgel truplo v Savo, iz katere so je pa dne 2. t, m. potegnili. Arabsko junaštvo. Nek arabski oddelek je bil par dni pred Božičem blizu Tripolisa. od Lahov zajet. Arabci se posvetujejo, kaj storiti. Oglasil se je mlad Arabec, ki je izjavil, da hoče on poskusiti srečo in preplašiti Italijane. Vodja mu to dovoli. Po noči, ko je hudo deževalo, se splazi mladi Arabec hitro v tabor bližnje laške čete. Spala je tudi straža, znamenje laškega junaštva. Arabec se je splazil v Šotor, kjer so lepo mirno spali italijanski Častniki. Bilo jih je 6, Hudo so smrčali. Arabec vzame svoj hand-žar in prereže vsem šesterim vratove. Straže se še tudi sedaj niso prebudile. Arabec gre tiho dalje in pride do italijanskih pušk. Italijanski vojaki morajo namreč, če gredo spat, znositi svoje puške v takozva-no „piramido". Ne daleč proč se je nahajal globok propad. V ta propad zmeče Arabec puške. Sedaj se prebude zaspani Lahi. Manejo si oči, Arabec pa ne bodi len, s handžarjem v levi ter z mečem v desni roki, seka po laških glavah. Pobil je 21 Italijanov ter nato krvaveč srečno ušel k svoji Četi. Arabci so porabili priliko ter se rešili skozi oslabljeno laško četo, med potom pa so še prizadjali Lahom občutno škodo. Električno pečenje kruha ni že nič kaj posebnega. V Milvauke v Ameriki obstoje že dalje časa e-lektrične pekarne,. Ena od teh pekaren speče v svojih električnih pečeh vsak dan 1000 hlebov kruha. Stroški za električni tok znašajo mesečno samo 420 K. Mestna elektrarna na Dunaju je ondotni zadrugi peli ov ponudila, da da članom zadruge brezplačno električne peči na razpolago in da bo ceno električnega toka tako računala, da se izdelki ne bodo prav nič podražili. Tudi v Nemčiji uvajajo v pekarne elektriko. Povzročila je to monakovska razstava leta 1910. E-iektričpo pečenje kruha ima jako mnogo ugodnosti. Pred vsem je velika čistota, nadalje se prihrani mnogo Časa. Pecivo je jako okusno. Saj in dima ni, kar je posebno velikega pomena za pekove sosede. PODLISTEK. Tobakar Miha. (Povest. — Napi »al Januš Goleč). fDalje.J I. Nekega zimskega jutra je tudi stari Matečko pozabil na Ščipanje v nogi, zapovedal zapreči sanke in pokimal tudi Mihu, naj prisede. Ko sta že sedela «.'če in sin na sankah, švignil je oče z bičem po iuksu in zdrčali so po cesti proti Hrvaškem k mlinarju Ger-jeviču. Stari Gerjevič ju je prijazno sprejel, vedel je namreč prav dobro, četudi Hrvat, kako se mora proti snubačem vesti. Pripraviti je dal dobro kosilo in na mizo je morala nositi Evika, ki jo je oče namenil Mi-šku. Evika je bilo brhko dekle, gibčne ip hrvaške krvi in se je znala tudi sukati med gosti kot kaka mest-ua gospodična, Evikino lepo obnašanje je tudi Mateč-ka dregnilo v oči, jel je dregati svojega Miška zdaj s komolcem, zdaj z nogo pod mizo in mu namežikal z očmi, naj ne sedi kot kakšen štor in naj ne tišči v zakurjeni sobi rok v žep ravno tedaj, ko se nevesta suče okrog njega. Toda Miško ni prav nič hotel razumeti očeta, ampak še kakor nalašč tiščal roke v Žep in gledal Črno v tla, le tu pa tam je potuhnjeno poškilil za Eviko. Gerjeviču pa, ki je vedel, da je tudi molčeč gost in zatajevanje oči lepa Čednost, je bil teranogledi Miškec Čisto po godu. Mislil si je pač: Kolikor je Miško bolj molčeč, toliko bolj blebetava je Evika, oba skupaj se bosta pa ravno zjednačila v pravo zakonsko jednoto. Obed, ki ga je pripravila mati Gerjevička, dobro omočen z vinsko kapljico, je vsem prav dobro teknil, kmalu je razvezal vsem trem jezike. Pogovarjali so se o svinjski kupčiji, o letošnji mrzli zimi, skrbno se ogibaje pravega predmeta. Se- Strašen požar v Novem Jorku. — Sedem mrtvih. — Škode 20 milijonov dolarjev. V Novem Jorku je pričela dne 9. t. m. goreti ena tistih hiš, ki segajo v oblake, kakor pravijo Amerikanci, hiša. zgrajena iz betona in železa, last neke zavarovalne družbe. Goreti je pričelo radi neprevidnosti strežnika osrednje kurjave. Požar se je strašno hitro Širil. V dveh urah je bila podobna hiša gorečemu plavžu. Ognjegasci so se morali omejiti, da so preprečili razširjenje požara. S treh sosednjih hiš, ki segajo v oblake, so gasili požar, a brezuspešno. Škodo cenijo na 20 milijonov dolarjev, to je okrog 80 milijonov kron. Počivala je vsled požara vsa trgovina, niti borza ni mogla delovati, ker policija ni dovolila vhoda v sosednje, po požaru sicer neogrožene banke. Zgorelo je sedem oseb, nevarno ranjenih je pa veliko ljudi. Celo rodbino, potem pa sebe zastrupil. V občini Podgorica na Hrvaškem je pekovski mojster Mahovac neko iz deset oseb obstoječo družino zastrupil na dan, ko je ena hči iz te rodbine praznovala s svojci svojo zaroko. Pek je namreč zamesil med kruh strup iz maščevanja, ker ga je bila imenovana hči odklonila. Ko so peka zaprli, se je sam zastrupil in umrl. Šola na božični praznik,! V neki mali občinski žoli v bližini mesta z imenom Tours na Francoskem, poučuje neka zagrizena svobodomiselna učiteljica. Ker francoska šolska postava Šolskega pouka tudi na božični dan ne prepoveduje, je učiteljica v soboto, dne 23. decembra, otrokom ukazala, da morajo na božični dan vsi v šolo. Ker je pa slutila, da bi utegnili otroci vendar ostati doma, jim je naložila veliko primernih domačih nalog in jim zagrozila v siučaju, da jiH ne napravijo, s kaznijo. Prišel je božični dan, a v šolo ni bilo nikogar, razuin dveh deklic, ki ju je nagnal neki vaški svobodomislec. Tako je ostala učiteljica sama z dolgim nosom v šoli. Francoski naučni minister bo seveda njeno veliko vnemo poplačal s kakim odlikovanjem. Strupeni fižol. Neki indijski parnik je pripeljal v Trst 2000 žakljev rdečega fižola iz Rangoona. Pri kuhanju tega fižola so dognali, da se tvori pruska kislina, ki je strupena. Ta fižol je droben, rdeč ali rdeče-rjav in srčkaste oblike. Fižol je že Šel v promet in ga ni mogoče zapleniti. Sam se je volil za župana. Poroča se o sledečem zanimivem dogodku: V nekem kraju na Vestfal-skem je prišel na volilni dan k volitvi župana en sam volilec, po imenu Alfred Maier. Na vprašanje volilnega komisarja, koga voli, je odgovoril: „Volim za-sebnika Alfreda Maier." Komisar je vprašal nadalje: ,.Ker se vsi oddani glasovi, namreč Vaš, glase na zasebnika Alfreda Maier, Vas vprašam, Če sprejmete izvolitev?" Nato je odgovoril kandidat, ki je volil sam sebe: „Izjavljam, da izvolitve ne sprejmem." Pri drugi volitvi je bil zopet oddan en sam glas za Alfreda Maier, ki pa tudi, topot ni sprejel izvolitve in je še-le pri tretji volitvi izjavil: „Ker uvidevam, da se je izrekel glas ljudstva izključno za-me, sprejemam izvolitev." Zeno s koso razsekal na kosce. Pred 12. leti je iz neke vasi pri Buzetu izginila kmetica Bursich. Takrat so sumili njenega moža, da je morilec, a so ga radi nezadostnih dokazov morali izpustiti. Sedaj pa so moža zopet aretirali, in sedaj je priznal, da je ženo po prepiru peljal v gozd in jo ondi s koso razsekal na kosce. Tako razsekano truplo je pustil v gozdu. V nekaj dneh so divje zveri kosce požrle. Velika družina. Dne 11. januarja so na Ogrskem v Velikem Kereku pokopali mater Barbaro Mol-nar. Pogreba se je udeležila vsa družina, in sicer: 10 otrok, 41 vnukov, 93 pravnukov in 20 prapravnu-kov. le, ko je Miško pospravil svoje dolge noge in Šel pogledat k fuksu v hlev, je dregnil Matečko Gerjeviča in ga vprašal: „No, koliko b»š pa dal poleg dekleta?" „Tri tisoč tistih z ogrsko krono in povešenim križcem po starem računu, ti pa posestvo", je odgovoril mlinar Gerjevič, „Pa naj bo v božjem imenu", pristavi Matečko in oba očeta sta si segia, v roke. Ako je pa bila ta kupčija Eviki in Mihcu po godu, o tem ni nikdo vprašal. Cez Štiri tedne je bila gostija, dva dni na HrvaŠkem na nevestinem domu, dva dni na Štajerskem na ženinovem, kakor je že pač navada v spodnjih krajih. Stari Matečko je rajal na gostiji kljub puti-gromu in starosti, še zasuknil se je s svojo naduš-ljivo Urško in jo vrtel, da je komaj lovila sapo. Kakor vsake reči na. svetu, bilo je tudi Matečkove gostije konec. Po končani svatbi je Šlo vse po starem tiru naprej, le s tem razločkom, da je vodil stari gospodarstvo na domu, sin Miško pa se pehal nadalje za hrvaškimi prašiči. Mati Urška niso dolgo gledali mladega zakonskega parčka, ampak še tisto zimo, ko se je sinko oženil, preselili so se v kraj, kjer ne otekajo tudi starim ženskam noge, šli so se namreč veselit pod plašč sv. Uršule. Stari Matečko ni nič kaj preveč žaloval za svojo Urško, je že pač davno vedel, da Urška ne bode dolgo več, kajti proti Človeški naduhi še bojda mišnica nič ne pomaga. Izgube svoje izvoljenke Matečko ni tožil v solzah, ampak le še hujše je cvilil za pečjo in pestoval svojo bolno nogo, katere mu ni znal nikdo tako obvezati, nego rajna, ljubljena Urška, Vkljub sključeni nogi je stari Matečko še vedno lazil okoli oglov in nadziral poljsko delo, Miha pa tržil noč in dan po Hrvaškem, Le nekaj se jo staremu tako čudno zdelo, da je Miško pri vsej takratni cvetoči trgovini malo zaslužil, večkrat imel celo izgubo. Miha je le vedno dolžil Vlahe, da so oni Ženske — policaji. V Novem Jorku hočejo uvesti ženske policaje. Te dni so prvi trije člani te nove amerikanske uredbe stopili v službo in prisegli. Namen teh novodobnih stražarjev bo, da Čuvajo mlade deklice na plesiščih, po gostilnah, pa tudi na ulici, ter skušajo odvračati nežni spol pred pijančevanjem, posebno pred žganjem. Načelnik policije v Novem Jorku hoče to korajžno četo povišati na 1000 ..mož". Velikanski sneženi zameti v Rusiji onemogoču-jejo promet na železnicah in plovbo po rekah. Snega je padlo na Ruskem, na Poljskem in v vzhodnji Nemčiji tako visoko, da že stari ljudje ne pomnijo ta^ ko visokega snega. Po nekod znaša visokost snega 4 do 6 metrov. Poleg tega pa razsaja na Ruskem tudi strašni mraz. Nesreča v tunelu. V Semeringu je dne 13. januarja brzovlak povozil v nekem tunelu tri hrvaške delavce. Dva sta bila takoj mrtva, preddelavec pa je smrtno-nevarno ranjen. Delavci so se izognili tovornemu vlaku in so stopili na progo, po kateri je pri-drdral brzovlak. Na rokah svojega očeta zmrznil. Nek škotski pastir imenom Kameron, je prišel nedavno tega v mesto Tarbert na Angleškem, da bi nakupil živeža. Na potu domov zaloti očeta, ki je nosil na hrbtu težko butaro nakupljenih stvari in svojega dvanajstletnega sinčka, strašen mrzel snežen, vihar. Ubogega starca je s sinom vred, ki se je tiščal k njemu, metal vihar semtertje. Nazadnje mu je sin omagal. Daleč je imel starec še do doma. Vzel je sina na roke ter tako obložen taval po globokem snegu naprej. Vsled hudega mraza je deček zmrznil v očetovem naročju. Ubogi o-če je položil jokaje sina v sneg in Šel sam domov. Šele drugi dan so šli možje iskat zmrzlega dečka in so ga tudi našli. Divji petelin v škripcih. Pred nekaj dnevi je v Rudniku na Kranjskem pripodil velik jastreb' krasnega divjega petelina prav do Človeških stanovališČ. Bil je to brezupen beg pred grozno smrtjo. Končno je žival onemogla in obstala, jastreb pa se je divje zapodil va-njo, V skrajnem trenotku je prihitel pa pomoč nek mal dečko, ki je jastreba prepodil, petelina pa lepo sprejel v svoje varstvo in zaščito. Vsega speha-nega, toda popolnoma nepoškodovanega, je prinesel v Ljubljano, kjer se je poskrbelo, da bo petelin še pel prihodnjo spomlad. Avstrijski vojaški begun v Tripolisu. Začetkom meseca decembra pretečenega leta je pobegnil na Kranjskem od 27* domobranskega polka prostak Feliks Brvar, rodom iz litijskega okraja. Kakor so sedaj oblasti poizvedele, se nahaja Brvar na bojnem polju v Tripolisu ter se bojujejo na strani Turkov. Samomor v cerkvi. Med mašo je v cerkvi v Podgorci v Galiciji naenkrat padlo pet strelov. Cerkev je bila natlačeno polna. Vsled strelov se je polastila ljudi velika razburjenost. Kmalu se je dognalo, da se je ustrelil 811etni sluga iz tobačne tovarne, Jožef Flinka. Flinka je, predno je odšel v cerkev, pri pogrebnem zavodu naročil mrtvaška oznanila in pogreb ter vse to vnaprej plačal. Vojak na straži ustrelil človeka. Iz Prage poročajo: Dne 3. t. m. okoli polnoči se je neki GOletni mož bližal vojaku, ki je stražil'skladišče za mrvo. Vojak mu je trikrat zaklical: Stoj! Mož se pa navzlic temu ni pustil ustaviti ter je urno prijel vojaka za puško, ko je ta že pomeril. V tem trenotku je vojak ustrelil. Neznanec se je, zadet v prsi, mrtev zgrudil. Vojak, je o celem dogodku poročal. VpjaŠka oblast je uvedla preiskavo. * * vzrok nesreče pri svinjski kupčiji, vendar starega ni mogel čisto preslepiti, zakaj stari je vedno pravil: „Vlahi so bili tudi tedaj, ko sem jaz tržil, zakaj pa je meni šlo, ko še pisati in brati ne znam," Nič ni tako skrito, da bi ne bilo enkrat oČito, pravi že star pregovor, in Itako je tudi pravi vzrok Miškove izgube staremu Matečku postal kmalu znan, Nekoč je Miha zopet odšel kupovat svinje, obljubil je zjutraj, da se bode kmalu vrnil; toda odzvo-nilo je pri sv. Miklavžu že davno večno luč, Miška pa še le ni bilo od nikoder. Stari je ugibal in premišljeval, kje bi le bil sin tako dolgo? Starcu začno rojiti slabe misli po glavi, praska se za ušesi, vendar le ne more prav verjeti, da bi se njegov Miško tako daleč spozabil in popival po gostilnah. Pa je že tako na svetu, da rajši večkrat slabo mislimo o bližnjem, nego dobro; tako je tudi stari Matečko prišel koneČ-no do sklepa, da sin ni nikjer tako dolgo, nego v Hru-škovi krčmi, preko Sotle na HrovaŠkem. Pokliče torej Eviko in jej naroči, naj gre pogledat preko Sotle, je li res Miško tamkaj ali ne? Vendar je imela ona boljše mnenje o svojem možu. ter se je odločno uprla staremu, da ne gre vohunarit za možem, ko bi tudi v resnici popival. Torej ni drugega preostajalo staremu, ako je hotel podpreti svoje sumničenje z dokazi, moral je sam krevsati pogledat za sinom. Opravičena skrb staremu ni dala miru, vzame palico v roke in se vleče počasnih korakov skozi vas, preko brvi na HrovaŠko. Skraja je sicer skakal in kremžil obraz v vseh potezah, ker ga je grizlo po desni nogi, ko je stopal, vendar se še krava privadi na „homot", pravijo pri nas, in tako se je tudi putigromasti Matečko na hojo. — Stopivši v HruŠkovo gostilno, zapazi res sina, v družbi dveh Hrvatov mešajti kvarte. Ta slaba navada, kvartanje namreč, posebno pogubljiva za mlade gospodarje, menda ni nikjer tako razširjena, kakor ravno v krajih ob Sotli. - .(Dalje prihodnjič,) Spodnještajersba ljudska posojilnica v mam Stolna ulica štev. 6 m. ^m z neomejeno zavezo (med Glavnim trgom in stol. cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/«%< proti 3 mesečni odpovedi po 4*/4%• Obresti se pripisujejo h kapitaln 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obresto-vanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na jazpolago (šek konto 07.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila se dajejo le članom in sicer; na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 5%. na vknjižbo sploh po 61 «/<,, n» vknjižbo in poroštvo po 5'/«% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drngih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plač» le koleke. Uradne ure se vsako sredo in četrtek od 9 do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. rre dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urali se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domaie hranilne nabiralnike. fJUDSKA OSOJILNICA V C£LJU regiairevana zadruga z neorn«jen« zavezo t lastni hiši (Hotel „Pri belem t©!®") v Celju, Graska oesta it. 9, I. na4*trof£« m obrestuje taMNM vi»S« P8 4Vi% brsi o«ii»ks reaineg» davka. Bpre-jaoa hranilne kr.jtžice drugih zavodov kot vloge, m da bi s» «toMtovM>