ft Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. £nteebd as Skconb Glass matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. STEV. 173. NEW YORK, V PONEDELJEK, 25. JULIJA 1904. LETNIK XL Generalni štrajk. VSI VSLUŽBENCI CHICAŠKIH MESARJEV PRIČELI ZOPET Z ŠTRAJKOM. — DELO POČIVA. Edino-le unija voznikov hoče z mesarji še obravnavati v prid poravnave štrajka. NOVE ZAHTEVE. -o- Chicago, TIL, 24. julija. Jutri se prične v tukajšnjih klavnicah najbrže splošni štrajk uslužbencev vseli vrst. ako se sovražne si stranke preje ne poravnajo. Mesarji nečejo dovoliti v zahteve štrajkarjev. Poslovodje vseh klavnic so dobili nalog najeti toliko neunijskih delavcev, kolikor jih za-morejo dobiti. Poslovodje so to tudi takoj storili in najeli kar na stotine neunijskih delavcev. Mnogo štrajka r-jev je izjavilo, da prično v ponedeljek 7. delom ne meneč se za unijo. Chicago, 111., 24. julija. Niti posestniki tukajšnjih klavnic, niti delavci niso včeraj skušali poravnati štrajk in vse kaže na to, da bode jutri delo v vseh klavnicah popolnoma počivalo. Priprave za splošni boj vršile so se dane- ves dan. Zastopniki mesarjev odpotovali so v razna mesta republike da tako najamejo potrebne neunijske delavce. Po noči prišli so štirje posebni vlaki, polni neunijskih delavcev v klavniški okraj, da tako pomnože število onih, kteri že delajo. Za neunijske delavce so preskrbeli vse potrebno, tako, da bodo varni pred eventuelnim napadom. Povsodi je videti, da se mesarji pripravljajo na dolg in energičen boj. Po vseh družili mestih so sklenili ravnati se po chieaškem položaju. Chicago, lil., 24. julija. Delavski vodje sg pri včerajšnjej konferenci z posestniki klavnic stavili slednjim povem nove zahteve. Oni so izjavili, da je postala prejšnja pogodba vsled zadržanja mesarjev neveljavna in zahtevajo sedaj, da morajo mesarji vse štrajkarje nemudoma sprejeti. To se mora zgoditi tekom desetih dni. Delodajalci in štrajkarji se včeraj niso zamogli sporazumeti. Sedaj pa nameravajo štr&jkati tudi kurilci in strojevodje, kt eri so to že minolo sredo sklenili. Mesarji so vsled to^a sklenili svoje klavnice zapreti, dokler ne dobe do-voljncga števila neunijskih delavcev. Še nikoli ni bilo na chicaških ulična videti toliko brezposelnih ljudi, kakor sedaj. Radi tega prišlo je tudi v ramih krajih do nemirov, kteri so pa bili le malopomemhni. V Kansas City, Mo., nameravajo pričeti 7. štrajkom tudi vsi v klavnicah vslnžbeni vozniki, elektrikarji, ktirilei, mašinisti, mehaniki, izdelovalci zabojev, tesarji in čuvaji izogibal išč na mesarskih železnicah. Lovci moskitov štrajkajo. Sabine, Texas, 24. julija. Družba Southern Pacific železnice ima v služIli večje Število zamorcev, kterih naloga je železniške delavce braniti pred rnoskiti. Ijovci moskitov se pa pri tem poslužujejo kolov z isto spretnostjo, kakor njihovi afriški predniki — sulie. Omenjeni preganjalci moskitov dobivajo na dan po $1.75,« toda s tem niso zadovoljni in sedaj zahtevajo po 50 centov več na dan. Ker jim pa železnica v to ni privolila, prišlo je do štrajka. Moskiti so nepopisno veseli, da jih pri nji hove j menaži nihče ne moti in sedaj pikajo, da je veselje. Konec štrajka v Syaneyu, B. C.? Syaney, B. C., 23. julija. Tukaj pričakujejo, da bode kmalo končan štrajk delavcev Dominion Iron & Steel Co., kajti družba izjavlja, da bo vsakomur svojih bivših delavcev zo-pe» dala delo, ako se sleJ-iji tekom treh dni javijo na delo. Unija namerava v to privoliti, ako dobi zagotovilo, da bodo vodje Štrajka dobili sv »je prejšnje službe. Rojakom v Chicago, HI., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, 617 Centre Ave., Chicago, LL, kteri j« pooblaščen pobirati naročnino ta "Glas Naroda". Upravaittre. NA DALJNEM IZTOKU. -o- Blizo Rev-Chwanga se vrše baje večji boji. Vladivosteško brodovje je razdejalo nek japonski partrik. OSEM JAPONSKIH KRIŽARK V YINKOVU. RUSI PRIČAKUJEJO NAPREDOVANJA JAPONCEV NA JUGU. JAPONSKE NADE POSTAJAJO DAN ZA DNEVOM MANJŠE. Tokio, 25. julija. Semkaj se poroča, da rusko vladivostoško "brodovje spremlja nek japonski parnik. Brodovje se je pojavilo GO milj daleč od Izu. Brezdvomno so Rusi omenjeni parnik vjeli. Kasneje. Rusko vojno brodovje je japonski parnik, kterega je vjelo pri obrežju Izu, potopilo. Ime parnika še ni znao. Parnik so Rusi razstrelili in se je takoj potopil. Rusko vojno brodovje je bilo videti zadnjič ob 11. uri včeraj dopoludne, jugozapadno od rta Iro. Plulo je proti zapadu. Rt Iro se nahaja 65 milj jugozapadno od Yokohame, kacih 50 milj daleč od zaliva, ob kterem sta mesti Yokohama in Tokio. New Chwang, 25. julija. Minolo soboto vršil se je pri Ta Che Kiao veji boj, v kterem sta imeli obe sovražni si stranki večje izgube. Boj se je vršil pri Tahsuitongu, Vdeležilo se ga je tudi devet japonskih topničark. Japonci še vedno niso v bližini New Chwanga. Rusi so dne 21. julija zo-padli mesto Kai Chou. Iz kapitanovega poročila je sedaj raz-videti, da je imel kapitan križarke "St. Peterburg" dovolj povoda zapleniti angležki parnik, ker njegov kapitan ni hotel pokazati parnikovih listin o ukrcanem blagu. Ako bi bilo to preje Angliji znano, hi postopala gotovo drugače in bi se v tem slučaju gotovo pred vsem svetom ne blamirala. Kljub temu je pa bila Rusija Angliji ves čas naklonjena. O internaci-jonalnej konferenci glede tega vprašanja toraj ne more biti govora. Jedda, Arabija, 23. julija. Ruska pomožna križarka "St. Peterburg" dospela je semkaj, na kar je kmalo zopet odplula na križarenje po Rude-čem morju. Berolin, 23. julija. Nemški konzul poroča iz Adena, Arabija, o ruskem zaplenjenju potšnil pošiljatev na Japonsko, ktere so Rusi odvzeli na par-niku "Prinz Ileinrich" dne 15. juli ja. Rusi so odvzeli le dve vreči pošiljatev na Japonsko. Vsebina omenjenih pošiljatev je bila naslovljena na SorZmrlU* _ 'Jmmt JUHA TIC HXI5UNS. POGLED NA JUŽNO MANDŽURIJO IN SEVERNO KOREJE. Sintzintin, 25. julija. Japonci so zasedli pokrajino južno od Saimatse. Dne 22. julija bojeval se je manji oddelek Rusov z 1000 Japonci. Rusi so jih vstavili, toda ker so Japonci dobili pomoč, so odšli nazaj. Japonci jim nišS sledili. Pri zadnjih japonskih četah opaziti je stare može in tudi dečke, kteri tvorijo zadnjo rezervo. Ako ne nastopi deževanje, pričakovati je v kratkem važnih dogodkov. Liao Yang, 25. julijas Minolo soboto je bilo pred Yinkovom videti S japonskih križark. Rusi pričakujejo da bodo Japonci od juga sem napredovali. General Kuropatkin je včeraj in-špieiral iz Evrope došle čete. Japonske čete, ktere so na potu proti Iztoku, so se sešle na prelazih Liaoko, Tenskui in Sigverin. Južna japonska vojska je kri Siuyenu. Port Said, 25. julija. Rusi so izpusti!! vjeti nemški parnik "Scandia", od hamburžke parobrodne črte. Ruske pomožne križarke bodo v kratkem ostavile Rudeče morje in od-plule z baltiškim brodovjem na Iztok. Nadomestile jih bodo regularne vojne ladije. Petrograd, 23. julija. Ruska vlada je odgovorila na angležki protest glede po Rusih vjetega angležkega parnika "Malacca". Rusija izjavlja, da imenovani parnik ne bode izročila ruskem pomorskem sodišču in obljubuje, da se v nadalje kaj tacega ne bode pripetilo. Rusija je poslala parnik sedaj v Su-darski zaliv ua otoku Kritu, kjer bodo na njem ukrcano blago v navzočnosti ruskega in angležkega konzula pregledali. Takoj spočetka so bile ruske oblasti prepričane, da je poveljnik ruske pomožne križarke imel dovolj povoda zapleniti angležki parnik "Malacca". I neko tvrdko streljiva v Nagasaki, Japonsko. Tientsin, 23. julija. "Indo-China Navigation Company", lastnica par nika "Hipsang", še vedno ne ve o osodi parnika, kteri bi moral priti že pred sedmimi dnevi v New Cbwang. Semkaj došli mornarji poročajo, da so na prostem morju videli mnogo plavajočih parniških razvalin, iz če sar je sklepati, da se je imenovani parnik potopil. Parniki, ki prihajajo semkaj, javljajo, da so jih japonske pomožne kri žarke na potu preiskale. Kurokijev glavni stan, via, Fusan, Koreja, 23. julija. Po petdnevnem boju so Rusi vsled deževja sedaj osta-vili svoje dosedanje postojanke ob cesti, ki vodi v Liao-Yang. Isto so bili tudi Japonci prisiljeni storiti. Rusi so danes kljub dežju streljali iz topov na Japonce. Major Hiraoku je bil usmrten. Tukaj nepijstano dežuje. Ta-Che-Kiao, 23. julija. Tukaj že dva dni neprestano dežuje, fako da sta obe sovražni si vojski prisiljeni počivati. Sedaj je pričela prava deževna doba. Dalje proti iztoku vse miruje. V prelazu Sigo v je 5000 Japoncev. Suez, 23. julija- Semkaj je dospel hamburški parnik "Scandia", ktere-era so Rusi v Rudečem morju vjeli. Parnik pluje pod rusko zastavo in ga vodi nek ruski Častnik. Kam pluje, ni znano. London, 23. julija. Iz Sueza se br-zojavlja, da so Rusi vjeli nemški parnik "Scandia". Hamburg, 23. julija. Uradniki ham-burške parobrodne družbe trdijo, da na vjetem nemškem parniku "Scandia" ni kontrebande za Japonsko. Ko se je pričela vojna, je vodstvo parobrodne družbe svojim kapitanom strogo ukazalo, da ne smejo ničesar sprejeti na svoje parnike, kar bi Rusija smatrala kot vojno kontrebando. London, 23. julija. Tukajšnji ruski poslanik je naznanil angležkej vladi, da so Rusi vjeli še nadaljna dva angleška parnika na Rudečem morju. Oba parnika so Rusi vjeli iz istega uzroka, kakor "Malaeco". Tokio, 23. julija. Včeraj, v petek, ugledali so japonski mornarji osemdeset milj daleč od pokrajine Hilachi rusko vladivostoško brodovje, ktero je plulo proti jugu. Tokio, 23. julija. Iz Urage, blizo Tokija, se poroča, da je bilo tamkaj slišati gromenje topov. Suez, 24. julija. Nemški parnik "Scandia", kterega so Rusi vjeli na južnem delu Rudečega morja, dospel je včeraj semkaj pod zastavo ruske vojne mornarice. Vodi ga nek ruski častnik in mornarsko službo vrše ruski mornarji. Kam pluje, ni znano. Uradniki hamburške parobrodne družbe izjavljajo, da ne vedo, čemu so Rusi odvzeli imenovani parnik, glasom zapisnika ni na njem kaj tacega, kar bi spadalo med blago vojne kontrabande. "Seandia" vozi med Nemčijo in iztočno Indijo Na njej je mnogo vladinega streljiva, namenjenega v Singapore, od kjer bi ga Nemci poslali v razne svoje kolonije na Tihem oceanu. Nekoliko streljiva je pa namenjenega tudi v Shanghai na Kitajsko. Libava, Rusija, 24. julija. Petero v Nemčiji kupljenih parnikov, ktere so Rusi spremenili v pomožne križarke, odplulo je z tukajšnje Inke. Parniki so popolnoma oboroženi kot križarke in so odpluli pod zapečatenim poveljem. Berolin, 24. julija. Ker so Rusi vjeli nemški parnik "Seandia", zavladala je po Nemčiji velika razburjenost in časopisje se neprestano jezi. Liao Yang, 24. julija. Dve japonski diviziji sta skušali levo krilo vojske. generala Kellerja prodreti, toda general Hersebelmann je Japonce prepodil. Vse ono, kar se je pisalo, da so Japonci prodrli ruske vrste, je navadna laž. V Kai Chou sta le dve diviziji japonskega vojaštva, Japonci so za okopi in se bojujejo le v ^defenzivi. Ostale japonske čete, ktere so bile preje tamkaj, so odšle proti Port Ar-thurju, da nadomestijo tamkaj padle Japonce. Od vzetja Port Arthurja so sedaj odvisni vsi japonski vspehi, kajti, da bi njihova vojska v Man-džum vspela nihče več ne misli. Do-sedaj so zamogli bojevati se v ofenzivi, toda sedaj so uvideli, da bode generalu Kuropatkinu kmalu pričeti z ofenzivo. Oni sami so uvideli, da za morejo sedaj le še na morju nekaj opraviti, toda tudi to le nekaj časa, Petrograd, 24. julija. General Kuropatkin poroča, da je oddelek polkovnika Čibnlskega napadel Japonce na prelazu Sybel. Japonce so Rusi pregnali ob levem krilu, in središču, na kar so pa dobili povelje, da se morajo umakniti in vrniti k svojej diviziji. Severno od Kai Chou-a grade Japonci utrdbe. Pri Havuavi so Rusi odvzeli Japoncem ves tren, kteri je vozil žito, slamo in žeblje za podkve. Tientsin, 24. julija. Iz New Chwanga se zasebno poroča, da so Rusi ukazali tamkaj živečim Evropejcem, da morajo mesto takoj ostaviti. Vzrok ni znan. Petrograd, 24. julija. Ij Ta Che Kiao se brzojavlja, da se vrše boji na obrežju med Kai Chou in Yinkov. Rusi so napadli Japonce po noči pri Saugosu, severno od Kai Chou. Ne-opaženo prišli so zelo blizo in pričeli streljati na japonski tabor. Japonci so bežali v Kai Chou. Petrograd, 24. julija. "Birževskija Vjedomosti" objavlja brzojav iz Liao Yanga, da so vse tamošnje železnice popravljene. Kogar sedaj dobe Rusi na progi, ga takoj ust rele, ne glede na njegovo narodnost. Admiral Birilev, poveljnik ruskih vojnih ladij v Kronstadu, obiskuje sedaj vse baltiške luke. To znači, da je prva divizija baltiškega brodovja že pripravljena za odhod proti Iztoku. Zamorec se pere. Na naš članek "Svarilo rojakom", priobčuje Jos. Svete v "Novi Domovini" članek, kteremu se takoj vidi. ro domovino. POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost ceno in dobro potovati z najbrzimi parniki v sta- Cena finim poštnim parnikom prek« vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega Lloyda: KAISER WILHELM H., KRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, j« Zginoli minister. Port au Prince, Hayxy, 24. julija. Minister notranjih zadev, Thegan, je neznano kam zginol. Že pred par tedni izdalo je sodišče proti njemu zaporno povelje, ker je poneveril večjo svoto denarja. PRATIKO ZJl LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 ooatov poštnin« prosto. V plačilo sprejemamo tudi noš too --»H "Glas kako silno so ga spekle naše resnične besede. Takoj v začetku omenja, da se "nekdo" spodtika nad njim. Revež Svete menda ne vidi več prav dobro, ker bi sicer ne bil smel prezreti devet debelo tiskanih padpisov. Saj so nam vendar vaši potniki dali do-tični članek in nas prosili, da ga priobčimo, da spoznajo na ta način vsi rojaki, s kakim zakotnim "zastopni- preko vode samo kom" da imajo opraviti. Mesto, da je Jos. Svete molčal in smatral dotični članek kot pouk za začetništvo v svojem "poslu", pa se repenči kakor puran, če se mu pokaže rudečo barvo. Ker ste nas izzvali, hočemo Vam jih tudi mi povedati nekaj, da zvedo vsi rojaki kako priporočljiv človek ste. izV2emši ^ SAVOIE in LA Pred vsem konstatiramo, da ste si RAlm>, na fcterih staile vožnja dali s svojim člankom najuboznejse $25.00. Cena splošnim francoskim kom je preko vode $17.00, parni- LOR- spričevalo. Z gostobesedičenjem skušate zakriti svojo nevednost in svoje začetništvo v "poslovatiju". Vidi se Vam, da imate namazan jezik, kadar imate braniti svoj žep. Da se z tako vnemo zanimate za koristi svojih potnikov kot sami zase, pa hi jim ne bilo treba čakati po veT dni na parnik in trositi težko prisluženi denar. Če se hočete učiti, le učite se. toda ne na stroške naših rojakov. Pribi-jemo, da so se naši potniki peljali 7 istim parnikom, kakor Vaši in sicer naši za $23.S0, Vaši pa za $31.70, če prištejete sedaj še stroške vsaj za par dni j, pa dobite lepo svotieo nad $10, za ktere so bili Vasi potniki oškodovani. Ce Vam je kaj do svojega dobrega imena, plačajte ljndem In povrnite jim škodo, ker se bodo sicer Vaše osobe le z gotovim priimkom spominjali. V svojem odgovoru ste navedli tudi nesramno sumrričenje na naš zavod oziroma na naše uslužbence, k^crejra mi absolutno ne bodemo prezrli. Pišete namreč doslovno glede cenejše vožne vaših potnikov, "da je to le na ta način mogoče, če so Sakserjevi uslužbenci zamenjali vožne listke za drugi parnik a ne izročili dot i r ne svote, ktero je parobrodna direkcija izplačala nazaj dotičnim, ki so zaostali." Tega sumničenja n«' trpimo in zahtevamo, da nam Vi to dokažete, oziroma prekličete svoje besede, ker si sicer poiščemo zadostila drugim potom. Dokler se to ne zgodi, Vas imenujemo naravnost lažnika in obreko-%"alca, kteremu ni nobeno sredstvo prepodlo v obrambo nenasitnega žepa. Se tejra se nam manjka, da bi nas napadalo in sumničilo tako čtoveče, kot $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri žela potovati v staro domovino, da kmalo naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor s« sleherni dan prigodi rojakom, kteri nt poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jake i jogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA Izseljevanje v Canado. Victoria, B. C., 23. julija. Semkaj je dospel nek zastopnik nemške vlade, kteri namerava v Nemčiji začeti z propagando za naseljevanje Nemcev in Slovanov v Canadi, mesto v Zjed. državah in južnej Ameriki. Istemu zastopniku je tudi avstrijska vlada dovolila preskrbeti izselitev 12,000 galiških Poljakov v Canado. Ko so vrne v Evropo, bode po Nemčiji in Avstro-Ogrskej predaval o Canadi. V Coloradu. Victor, Colo., 24. julija. V rovu Portland so pričeli poslovati novi mašinisti in kurilci, kajti dosedanje so miličarji pregnali, ker so oblasti me- T o i ir , i- r • nile, da nameravajo zaiedno z delom ie Jos. Svete. Mesto da bi m Schwer, da Mandžurija absolutno spada v sfero interesov Rusije. Če Anglija križem vsega s 'eta uveljavlja svoja, ali resnična ali namišljena prava do dežel, ki spadajo v sfero njenih interesov, potem pa tudi Rusiji ni smeti zameriti, ako sili na jug in skuša dobiti odprto morje za svojo veliko iztočnoazijsko državo. Schwer meni, da se Anglija in Rusija že sporazumeti glede mandžurskega vprašanja. Politična nasprotstva Rusije in Anglije v Aziji se dajo lahko vzravnati, a tudi glede komercijelnih interesov bode možno najti modus proeedendL Ce se Anglija in Rusija sporazumeti v Aziji, bo rmena nevarnost odpravljena za vse čase. Rusija premaga in mora premagati Japonsko kakor je Anglija premagala južnoafriški republiki. — Ruske zmage ne morejo preprečiti vse japonske 'race', ki plavajo od rmenega morja sem, odkar je zapričela vojna, in ktere potem ljubeznivo še bolj maste v naši Evropi. Seveda ima Rusija težak posel, ker se jej je boriti z izborno vojsko, urejeno po nemškem uzoru, z vojsko, ki ima izboren materija 1, v kteri žive vojevite tradicije in naravnost prenapeta domovinska ljubav. A vrhu tega so dogodki Rusijo presenetili. To treba uvaževati, da umejemo, zakaj ni bilo dosedaj velicih ruskih vspehov. Ali na končnem izidu ni dvomiti. Rusija zmaga — pravi Schwer — gotovo na kopnem in na morju. Isto rusko brodovje, o kterem se je toliko govorilo, da je mrtvo, začne v nedaljni bodočnosti dajati energična znamenja življenja od sebe, a to bode začetek konca, začetek ruskih zmag. Mir se mora diktirati v To-kiju ob gromenju ruskega brodovja v vedskem zalivu. Sieer ne bi Japonci in Azijati sploh nikdar verovali, da je Japonska poražena. Za to je skrbelo — japonsko resnicoljub je. Japoncev se noče zrušiti, kakor hoče Anglija uničiti Bure. Njihova stremljenja se bodo upoštevala, v kolikor so opravičena. Ali za vedno treba odpraviti možnost^ ila bi Japonska še kedaj kalila mir. Japonski bi trebalo odvzeti sredstvo, s kterim bi mogla v bodočnosti zopet nastopati agresivno. Za blago postopanje se Japonska nikdar ne pokaže hvaležno, kakor ne bode nikdar hvaležna s tem, da jej je Evropa na neumevno naiven način dovolila upogledati v najskrivnejše kote evropske vojne organizacije. Evropa ima vse razloge, da želi zmago Rusije. Avstro-Ogrska pa v prvi vrsti. Rusija ^je jedina evropska država, s ktero se Avstrija še nikdar ni vojevala. Sedanje sporazumljenje med obema državama je najboljše. Rusija je znamenito tržišče zaAvstro-Ogrsko in more postati v bodočnosti še znamenite j e^ toliko v Evropi kolikor v Aziji. Že iz tega razloga moramo želeti, da Rusija ne oslabi, ker mi trebamo za našo trgovino in industrijo solventne, čvrste, po kapitalu krepke Rusije. Omenivši izvestne ekscese v Rusiji, pravi Schwer, da ti nikakor niso specijaliteta Rusije, ker kaj tacega se dogaja tudi v angležkih kolonijah, v Ameriki in na — Ogr skem! Za izgrede pojedincev se ne sme proglašati ruskega naroda odgovornim. Schwer zaključuje: Tudi Rusija hodi pot napredka. Ruska zastava se je razvila v iztočni Aziji s častjo in dobro razumljenem interesu Evrope in nje civilizacije je želeti, da bi nikdar ne prišel dan, ko bi se Rusija morala umakniti pred Japonsko! proti Duluthu, Minn. Ondi sem videl le par naših rojakov, ker jih tam ni dosti naseljenih. Moj slednji obisk je bil v Ely, Minn., pravi tabor Slovencev, kjer sem se čutil kakor domačega. Ker sem bil z nekaterimi dobro poznan, sem se ondi mudil cele tri dni. Sprejeli so me zelo uljudno in prijazno, ter mi bodo oni trenotki med njimi gotovo v trajnem spominu ostali. Ogledal sem si seveda celo okolico. Zelo rad bi bil videl tudi znane rudnike od znotraj, ali "Mister Superintendent" mi tega ni dovolil, rekel mi je ob kratkem, da nima pravice do tega, dasiravno je bilo nasprotno. Zvedel sem namreč, da je ta "Mr." hud sovražnik delavcev, saj je že sam njegov pogled naravnost divji. Rojaki se zelo pritožujejo čezenj, da ne zaslužijo več toliko kot preje in to pa od časa zadnjega štrajka, kojega posledice morajo žalibože tudi sedanji "naši" trpeti. Nekaterim je sploh delo v rudniku za vedno zabranjeno. Tu se jasno vidi, kaj kapitalisti z delavci počno. Končno pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov. K. K. Evropske in irnge vesti. Trst, 25. julija. Ameriško vojno brodovje, ktero dodi rear-admiral Barker, odplulo je včeraj v Reko, Hrvatska. Dunaj, 25. julija- Pred par meseci neznano kam izginoli pisatelj dr. Ivan Kadič, ni mrtev in izgubljen, kakor se je zatrjevalo, ko je neznano kam zginol. Sedaj je pisal svojej ženi, da je potoval po Ivavkazu in da se o kratkem vrne. Rim, 25. julija. Papežev "državni" tajnik, kardinal Merry del Val, bode odstopil, ker mu niti jeden kardinal ni naklonjen. Kardinali namreč izjavljajo, da je on zakrivil, da ne more >riti do sporazuma med Francijo in Vatikanom. Papež ni hotel sprejeti resignacije. Nagartse, Tibet, 25. julija. Tibetanski mirovni kandidatje sešli so se te dni z angležko ekspedicijo in so na-znaili. da hočejo skleniti mir, ako se ekspedicija vrne domov. Polkovnik Younghusband je pa domačinom izjavil, da zamore mir skleniti edino le v Lhasi. Dopisi. Cleveland, 22. jnlija. Pred kratkem sem si ogledal svetovno razstavo v St. Louisu, Mo. Reči moram, da je ista velezanimiva in ne bodem posameznih stvari natančneje opisoval, ker naši rojaki itak često-krat čitajo po časopisju o njej. Ko sem si ogledal razstavo, napotil sem se proti Cliicagu, 111.; to je veliko in tudi svetovno mesto, ali vsled mnogobrojnih tamošnjih tovarn, zelo nesnažno. Zatem sem se odpeljal Joliet, 111., rojakom dobro znano mesto, ki je dokaj lepo in mično. Isto se mi je na mah dopadlo, ker tako sna žno in čisto. Z rojaki v Chicagu in Jolietu nisem mogel dosti občevati ker sem bil le malo časa ondi. Joliet sem kmalu zapustil ter se odpeljal Bradley, 111. To je malo mestece, kterem prebiva le nekaj naših roja kov. Tudi to mestece naredilo je na ma dober utis, ker je tako prijazno in ima dokaj lepo lego. Omeniti moram, da se nahaja ondi tovarna za iz delovanje raznih železnih postelj Lastnik iste je naš rojak Mr. Josip Turk. Njegovo podjetje sem si paz ljivo ogledal, ter z lastnikom osobno govoril v slovenskem jeziku. Njegova prijaznost in gostoljubnost se mi je ossebno dopadla, ter mu je le čestitati da je to podjetje v slovenskih rokah Večina ondotnih Slovencev dela označeni tovarni. Nato sem obiskal mesto Kankeeki, to je srednje mesto v državi Illinois, tudi dokaj prijazno in lepo. Naših rojakov tamkaj ni Iz označenega mesta napotil sem se Kranjsko slovensko katoIISto pod), društvo svete Barbare v Forest City, Penna, Inkorporirano dnč 31, januarja 1902 t PeiiisySYanJJL ODBORNIKI: Pretfpednlk: Josip Zaxajr, P. O. Box 547, rorest City, Pa* Podpredsednik: Josip Žid an, P. o. Box 478, Forest City, P» L tajnik: Ivan Tele an, P. o. Box 607, Forest City, Pc-IL tajnik: Ivan Žioan, P. o. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Mabtin Muhič, P. o. Box 537, Forest City, P&. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Boctineli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P- O. Box 537, Forestiity, Pa. Iv aw Osalin, P. O. Box 492, ForestTity, Pa. Josip Goeepc, P. O. Box 560, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bttcinkli ml., P. O. Box 591, Forest City, H Kabol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: ftxwt City, Pa. John Telban, P. O. Box 60$ Društveno glasilo je "Glas Naroda?. Rojakom, kteri potujejo skoči Durante na Silvorton. Jurey Rico in Telurid«, naznanjava, da ara odprl« moro gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, reakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar kode va postregla s dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi amodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE, Dnroum. Coin "GLAS NAR0BA" prodaja po 1 oemt številke: Anton Bebek. podovodia družniee Frank Sakser, 177A 81. Clair St.. Cleveland. Ohio. John Bnstarši«. 1308 S. Cm-tre St., Joliet, HL Frank Gabrenja. fit Powor St. Johnstown, Pa. Frank A. Ba^dek. Milwaukee. W,V zaslužene denarje je najbolje sigurno domu poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New Vork Težko Za IN krsn avstr. veljav« treba je dati $29.55 ia k temu ia 15 cemtov za poštaain«, ker mera biti denarna peši-Ijatev registrirana. KJE JE FRANK SVETLIN, DOMA iz Kamnika. Zanj bi rad zvedel: ANTON POTOKAE., 15 H 85, Ashley, Illinois. (23-25 7) T FRONTEN AC, KANS., i« okolici je saoj zastopnik Mr. Leopold Kruskitz. Imenovani gospod deluje Im mnogo lot s menoj in svs vodno v najlepšem soglasju, zato ga rojakaaa tople priporočam. Fr. Bakser. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHHSON, 40 Second St., M«k»kem, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemške vezije ln za to delajo na parnikm. Vsakdo naj prid« za potevaaj« pripravljen. Resnica POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicago 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem o tvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu" 627 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan^ ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobit} naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve* vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo večkrat počasti' s svojim obiskom I Mohor Mlad(6. 617 So. Center At., blizo 19, uL CHICAGO, ILLINOIS VARUJTE se ljudi, ki več obečajo, nego dati za-morejo; tega pa ne stori ne pri poiiljanju denarja v staro domovino, ne pri prodaji tiketov, Fr. Saxszk, 109 Greenwich Str. v New Yorkn, zato se le vedno k njemu zated. je da je največja nesreča v A-merika za cloveki — l>ole-srcu. Ako je človek bolan neinore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čein pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadar je olovck bolan — more so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Yam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. G. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte ! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor I — V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Reviuatizeill in magat. Potem se obrnem na Vas dr. g k bolezni bolezen Želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra- ■■ . . ozdiavlena. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. ' J ' S Toraj se Vam srčno zahvalim zato^a "zu raw j ena velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaleZen dokler bom na svetu živel. Maik Strah- 69 Arimont St Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, polnoma čutim zd--av. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamei za popolno ozdravljenje vseh bolesti: Kakor "bolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grtu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in Tane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollins je jedrni kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkiii in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam Ce poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. _ Maik Guštii^ Box 37, Soudan, Minn. ..rt ■.-■-■ M • Jugoslovanska Katol. Jeinota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. &edež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOIIN KERŽlSNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB Z A BUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Jopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne poŠiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Vabilo na naročbo. K?r v kratkem poteče prva polovica leta, prosimo vso one gg. naročnike, k te rim b tem časom poteče naročnina, da jo blagovolijo kmalo doposlati. — Vsakdanja izdaja nam napravlja obilo •troskov in zato menimo, da ne delamo nikomur preglavice, ako prosimo za točno plačevanje naročnin«. "Glas Naroda" velja kot dnevnik: ca vse leto...................|3.00 ca pol leta...................$1.50 sa četrt leta.................$0.75 "Glas Naroda" donaša vedno najhitreje dnevne novosti, kakor i one iz stare domovine; tam smo si naprosili stalu" a dopisnika, kar tudi prouzro-ča večje stroške. "Glas Naroda" je dohiti po 1 ct. itevilv» in kdo rojakov ga želi razprodaj ati, naj se oglasi, da mu ga odpošiljam«. Upravništve "Glasa Nareda". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Toplice v Šmarjeti na Dolenjskem so bile dosedaj vsako leto jako obiskovane, ker so tudi tam dobre tople ko-l>eli, ali uprava premalo žrtvuje za po v zd igo toplic. Vendar enkrat! Na dolenjskih železnicah so vendar začeli izdajati dvo-ievične vožne listke mesto samonem-^ k i Is. Ni ravno prijetno čutstvo, ki nas navdaja, ako moramo kaj taeega beležiti skoro kakor kako pridobitev. Kako se v Ljubljani protestantizem širi. Nedavno je povedala neka gosposka osoba, da se ji je ponndilo od neke osobe 200 K, ako odpade od katoliške cerkve. Duticna osoba, ako-ra\ no potrebna, je ogorčeno odklonila te Judeže ve groše. — Nekega 201et-nega mladeniča hočejo pripraviti k odpadu |>od pretvezo, da ga bodo poučevali brezplačno v francoščini. PRIMORSKE NOVICE. Krvav čin v Piranu. Dne 5. julija opoludne je zlatarski delavec Alojzij Davauzo v Piranu zabodel z nožem v pr-i svojega kolega Jerneja Petro 11 i o. Med tema dvema, ki sta delala oba pri zlatarju Zoratti, je tlela že dlje časa neka jeza. Dava 11 zo je človek jako vroče krvi in je bil tudi že v norišnici. Imenovanega dne v jutro ni priš»*I Davaniso na delo, ampak je .po-ročil Zora i t i ju, da se za Petronia pripravlja nekaj hudega za opoludne. Opoludne je pa šel pred delavnico in tam počakal Petronia, a ko je ta prišel iz delavnice, je takoj skočil nanj ter mu zabodel nož v prsi. Bil hi mu zadal še drugih ran, na di bilo blizo ljudi, ki so priskočili k njemu ter mu iztrgali nož iz rok. Grozna nesreča v Dragi. Pišejo od tam: Dne 4. t. m. popoludiie se je zgodila grda nesreča v naši vasi: 121etni deček J. Č. je ustrelil svojega 31etne-ga brata tako nesrečno, da je poslednji takoj ostal mrtev. Stvar se je vr-šila ; ako h': Nedokrn temu so se vršile pri nas vojaške vaje. O tej priliki je ostalo po [»olju več izstreljenih vojaških patron, ktere so otroci našli in pobrali, da os se z njimi igrali po vojaško. Ko tu nanUeč nikogar blizu, na polnju-jej . prazne vojaške patrone se smodnikom in jih izstreljujejo. Ker imajo sedaj odrasli mnogo dela na polju, ni-o mogli paziti na te nevarne otroške igre. Tako je deček J. Č. napolnil p-azno vnja~ko patrono, da bi z njo htreljal. Vrhu smodnika je še nabijal stolčene opeke in zidnega ometa, da bi bolj j>očilo. Ob tej nevarni igri je gledal prav blizu njegov 3letni brat Na basanju se je patrona razpočila in zadela malega brata v vrat tako nesrečno, da se je mrtev zgrudil. Stariši so pritekli z dela, ali že prepozno. Mrtvemu ni bilo več pomoči — zato so pa imeli opraviti z nesrečnim starejšim sinom, ki je zbežal v gozd. Le s težko muko se je posrečilo, da so ga spravili domov. Dne 5. t. m. je prišla komisija iz Kopra. Vsa vas stoji pod utisom grozne nesreče. Okraden vandrovec. Dne 0. julija pred pol ud ne je prišel na policijo v Trstu vandrovec. krojač Štefan Smej, ter tam povedal nastopno: Prišel je pred kakimi tremi tedni v Trst, da bi tamkaj našel dela. Prenočeval je nekje v starem mestu. Iskal jedela 14 dni, a ko je videl, da je videl, da je vse njegovo iskanje brezvspešno, je sklenil, da odpotuje iz Trsta. Vzel je svoj kovček, v kterem je imel }>erilo, nekaj obleke in raznih drugih stvari, ter šel proti kolodvoru južne železnice. Med potom je pa naletel na trojieo mladih ljudi j, ki so ga vprašali, kam da je namenjen. On jim je radovoljno povedal, po kaj da je prišel v Trst in kako da mora zopet odhajati od tu, ker ni našel dela. Oni trije so ga nato pomi-lovaje povabili na kupico \ina. On iim je sledil v gostilno, kjer je res eden od onih treh dal za pol liter vina. Ko so pa popili vino, so se mu ponudili, da ga spremijo na kolodvor. On je seveda radovoljno vsprejel to ponudbo ter šel ž njimi. Eden onih treh mu je pa vzel kovčes: iz rok, češ, da mu ga ponese. Vbogi vandrovec mu je res in še z veseljem pustil kov-čecr. Ko je pa prišel na kolodvor, ni bilo prijatelja s kovčegom nikjer. A dočirn se je on oziral okrog, da bi ga vendar našel, sta izginila še ostala dva. SI 1 Tako je bil ob kovčeg. Brez kovnega pa ni hotel nikamor. Vrnil se je torej nazaj v mesto, ter tu cel teden iskal one tri prijatelje, a ker ni našel niti jed nega, se je slednjič včeraj odločil, da je prijavil vso stvar policiji. Simon Gregorčič, naš slavni pesnik bode obhajal dne 15. oktobra t. 1. svojo šestdesetletnico. Simon Gregorčič je bil rojen dne 15. oktobra 1S44 na Vršnem, v gorski vasi pod Krnom. Letos obhaja pa tudi svojo 40!etnieo svojega književnega delovanja. V celovškem "Glasniku" leta 1864 je priobčil svoje p.-ve pesmi. RAZNOTEROSTI. Umrl je v Rielohradu na Češkem dr. baron Troskov, rojen prine Turn-Taxis. Svojetnurrodnemu imenu /ii> stanu pa se je odpovedal ter dobil pozneje baronstvo Troskova. Grofica Lonyay je baje znorela. Pri belem dnevu vidi prikazni ter kliče svojo umrlo mater. Tudi pisma ji piše. Škropljenje ulic s petrolejem. Župan gališkega mesta Drohobycz, dr. Vlad islav Szajna, je odredil, naj se za poskušnjo škrope ulice s petrolejem. V Ameriki se je ta način škrop-Ue«ija jako dobro obnesel, ker petro-'ej zabranjuje razvijanju prahu, uni-•uje pa tudi škodljive bakterije rniasme. seveda si vsako mesto kaj kepa ne more privoščiti. Svojega očeta je ubil v Vratislavi posestnik Fiedler, da mu ne bi bilo treba več plačevati prevžitka. Izgredi v jetnisnici. V Kališu (Ru sko-PoIjsko) so se spnntali kaznjenci zaradi slabe hrane. Ravnatelj je klical vojake in policaje, ki so šli___ puntarjev celice ter jih strašno trpinčili. Nad 70 osob je v bolnišnici, " ' imajo zlomljene roke, noge. rebra iztaknjene oči. — Seveda to vse le — nemških poročilih. in ta- ki ali po Shod hišnih posestnikov iz vseh avstrijskih mest se sklicuje za jesen na Dunaj. Delovalo se bode za znižanje hišnih davkov ter se ustanovi državna zveza avstrijskih hišnih posestnikov. Z Balkana. Turška vlada je odredila, da je dovoljen povratek maee-donskim beguncem v domovino le do 8. julija. Vsled odločnega ugovora bolgarske vlade je turška vlada podaljšala rok za dobo jed nega meseca. Tudi uvoz v Turčijo iz Bolgarije ovira turška vlada. — Zadnji čas se opažajo nasprotstva med Bolgari in Srbi v Macedoniji. Pri Kiševem v mona-stirskem pašaluku, kjer je središče bolgarsko-srbske propagande, je prišlo do spopada med četami srbskega vojvode Mičkota in bolgarskega voditelja Vančkeva. — Tako poročajo nemški židovski listi, ki kaj takega sedaj žele, v resnici pa ne bode morda druzega, kakor navaden pretep fantov dveh vasij. — Turška vlada išče izgovorov, kako bi preprečila pomno-žitev evropejskih častnikov pri orož-ništvu v Macedoniji. — Turška vlada je naročila turškemu poslaniku v Londonu, naj poskusi vse, da doseže prepoved na 15. dan t. m. določenega shoda mednarodnega armensko-mace-donskega odbora, — V Monastir je prišel odlok turške vlade, da naj se redifni bataljoni polagoma razorožijo. — Poslanikom je turška vlada doposlala noto, v kteri prosi, da naj velja novi turški zakon o kolkih tudi za neturške orožnike od 14. t. m. nadalje. Zabranjena Husova slavnost. Čehi v Budjejevicah so hoteli proslaviti spomin JanaHusa na veličasten način. Ali policija je zabranila slavnost. — Zvečer 7. julija se je zbrala množica ljudstva, ki je slovesno protestirala proti zabranitvi in kamenjala došle >rožnike. Demonstracija je trajala do II. ure zvečer. Božji blagoslov. V Baranovu na Poznajskem je porodila neka mlada žena prvikrat šest detet moškega spola. Vsako dete tehta l1/* do 2 funta. Mati in otroci so zdravi. Škodljivost vlečk. Dr. Casagrandi v Rimu je pred kratkim najel število lam, ki so imele nalogo v dolgih krilih se sprehajati eno uro po ulicah. Ko je bila promenada končana, je vzel krila ter jih baktgriologično pre-skal. Na vsakem krilu je našel velike množine najnevarnejših bacilov, kakor taeih, ki provzročajo influenco, jetiko, tifus in čeljustni krč. K temu naj se še pridene, da ženske, ko pridejo domov, odlože krila in jih navadno kar v sobi otepo. Tako se bacili razširijo po sobi in od tam v ljudi. To bi smelo zadostovati, da bi ženske opustile nošenje kril, ki se vlečejo po tleh. Prvi agent za oglase je bil neki Anglež p> imenu Houpthon, kteremu je leta 1082 prišlo na um, da oglasi novosti. Prva laka objava, zdi se, je bila od nekega knjižarja v Mercurius poli-ticus od 1. 1652. Ta je bil po poklicu lekarnar ter je osnoval list edino z namenom, da si z oglasi prisluži denarja. Ker je on ves ta posel sam opravljal, za to vsekako zaslužnje, da se mu priznava kakor prvemu agentu za oglase mesto v kulturni zgodovini. Sistem, ki ga je on iznašel, vlada v večini še danes. Hodil je od jedn*-ga trgovca do druzega ter jih skušal prepričali o koristi, ktero sb oglasi morali prinesti v tem listu, ki je prihajal v različne roke. Pri tem je raču-nil za vsaki oglas 3 in pol šilinge. Od tega časa so prišli oglasi v navado fer se danes zanje trosijo milijoni. Nemci v južno-zapadni Afriki. General Francois je priobčil v najnovejšem "Miliiiirwochenblattu" članek o vojni s Ilereri v južno-zapadni Afriki. General piše, da bode do konca julija na bojišču 270 častnikov, 213 vojaških uradnikov in 7073 vojakov. General Trotha, sedanji poveljnik te vojske, javlja, da ]x>trebuje še poja-čenja 200 mož. Vzlic številni vojski, se vojna brzo ne dovrši. Uzrok temu je veliki obseg bojišča, slaba pota ter težavno prevažanje živil in Vojaških pot rebščin. KJE JE JOHN PLESEC? PRED dvema letoma sva bila skupaj v Steelton, Pa., Zanj bi rad zvedel njegov brat. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: MARK. PLESEC, Box 75, Suny Side, Utah. .. (25-26 7) Krctanje paraikOT. V New York 00 dospeli: Moltke 23. julija iz Hamburga z 816 poi. New York 23. julija iz Southamptona z 380 pot. Arabie 23. julija iz Liverpoola z 3S0 pot. La Bretagne 23. julija iz Havre z 416 potniki. Dospeti Imaje: Vaderland iz Antwerpena. Anehoria iz Glasgowa. Bremen iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpljuli Me: Kronprinz "VVilhelm 26. julija v Bremen. Aurania 26. julija v Liverpool. Oceanic 27. julija v Liverpool. Moltke 28. julija v Hamburg. Friedrich der Grosse 28. julija v Bremen. La Bretagne 28. julija v Havre. Laurentian 28, julija v Glasgow. Arabic 29. julija v Liverpool. New York 30 .julija v Southampton. Vaderland 30. julija v Antwerpen. Lucania 30. julija v Liverpool. Bulgaria 30. julija v Hamburg. Anehoria 30. julija v Glasgow.. Roterdam 2. avgusta v Rotterdam. Pannonia 2. avgusta v Reko. Bremen 2. avgusta v Bremen. Teutonic 3. avgusta v Liverpool. Deutschland 4. avgusta v Hamburg. La Champagne 4. avgusta v Havre. Celtic 5. avgusta v Liverpool. Umbria 6. julija v Liverpool. Koenigin Luise 6. avgusta v Genovo. Pennsylvania 6. avgusta v Hamburg. Kroonland 6. avgusta v Antwerpen. St. Paul 6. avgusta v Southampton. Furnesia 6. avirusta v Glasgow. AYSTRIJSKO-AMERISKA ČRTA velja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, Podpisani naznanjam rojakem Sle-vencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 14«1 Se. 13th St., OMAHA, NEBB-, v kterem točim vedne sveže svetovne-znamenite ANHAEUSER It BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolage imam lepo dvorano za veselice. ▼ obilen obisk se priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. Iz New Yorka v Zagreb . . , . $24.15, K <* ft " Uelorar . „ . . 24.35, tt a tt "Osek . . . , S5.60, a tt « " Karlovec . . . 23.75, a a tt " Zenmn . . . 26.40, »< tt tt " Mitrovieo . 26.50, s parnikom "G-ITJX-il-^", kteri odpljuje iz New Yorka V SOBOTO 13. AVGUSTA 1904. C. B. Richard «Sr Co. generalni agent je, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE F»ARINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 2. avgusta 1904. odpljuje iz New Yorka dne 16. avg. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 30. avg. 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri' mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago, PAfflO ULTONIA Frank Sakser"* 109 Greenwich Street., New York ZAHVALA. Ob časn mojega potovanja in obiska po Zjedinjenih državah se vsem onim rojakom, kteri so me tako lepo sprejeli, prav prisrčno zahvaljujem za njih gostoljubnost ter jim kličem: Živeli še mnogo let! Do svidenja! Cleveland, O., dne 22. julija 2904. Karol Karlingor. Slovenec, kteri zna peči dober, domač krtih, dobi stalno službo. .Plača pri merna po dogovoru, delo lahko. Ponudbe naj se blagovolijo dopoši Ijati: MATH. GRAHEK, 1201-1203 Cor. Mesa & Santa Pe Ave., Pueblo, Colo., ali '4Glas Naroda". (25-28 7) 0 =dq= D Cš (V" USTANOVLJENO LETA 1893. DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* m o vi no- Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka vsled slabo pisanih naslovov in pošt. redka pomota se pa dogodi Sedaj pošljem lOO kron 2;a $20 in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAROBRODNE LISTKE prodajam po izvirnili cenali in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj - mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača ^S centov in prihrani dolarje« To je zel6 važnol Z veleštovanjem F^RANIC SAKSHR, i09 GREENWICH ST., NEW YORK, IV« Y. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 379« Cortlandt Telefon: 379« Cortlandt -:*.:- ■ ■■ ■ - - 3LdLstole. , -i. - ■ - Lateranci. Historičen roman. Spisal A. Kodtr. (Dalj«.) "Ti si danes tako čudno razvnet, dragi moj; takov še nisi bil, kaj ti jet** vpraša nekako boječe Lavra potem. "Nic mi ni, samo bojim se, kako bode živelo moje srce, ko mu izgine za vselej luč tvoje ljubezni; saj praviš, da zledeni celo zemlja brez milo-dejne gorkote." "Ti dvomiš o mojej ljubezni? Sramuj se take misli brez uzroka!" "Lavra moja, srce človeško je nganjka, ktere najvišji modrec ne more razvozi jati. Izpreminja se kakor luna na nebu, ki sveti le nekaj ur, ki vzhaja vsako noč pozneje in pozneje, a naposled izostane.'* "Kaj sem ti storila, da trpinčiš s takimi mislimi nocoj moje srce, in vendar si mi poročal, da mi imaš poročati važnih stvarij, kterih naj se ne strašim..'* "Pač zlata Lavra, 2emu ti zakrivam oblak, ki se je privlekel nad najino ljubezen, ki vsuje, prej ko se morda zaveva, ledeno točo, ki vniči zadnjo bilko lipa o lepej najinej bodočnosti; zakaj povem ti, dete moje, prej nego solnce trikrat vzhaja, odpelje me pot za one daljne gore ondi z v nebo kipečim Triglavom." Stresla se je grajska hči po vsem života pri teh besedah in desnica, s ktero je gladila otožno tovariševo čelo zdrsnola jej je ob životu, in dekliea vpraša: "Ti greš, zakaj greš, kam greš in brez mene, in za vselej f" Toliko stavljenih vprašanj v jed-nern stavku, kdo bi jih odgovoril tako urno in z lahkim srcem t "Jaz odhajam, ker te ljubim, kakor še nisem in ne bodem nobenega človeka več na svetu, bolj kakor samega sebe.kot domovino in bolj, sramujem se skoro te besede, bolj kakor .jveto stvar, kterej sem izročil svoje nesrečno življenje. Lavra moja, jaz grem. ker ti voščim srečo, ker ti ne želim ta-kove osode, kakoršna je moja; kajti mene bodo, če me še niso, izdali prijatelji moji, ker sem jim mlačen, nedejaven tovariš. Kam grem? To vprašanje je lahko, a težak odgovor. Tja golobica moja, kjer ni potreba človeku zatajevati svojega prepričanja, kjer vlada mir in bratoljubje, in kamor me vabi moj prijatelj Primož T ni bar, kterega preklinjajo njegovi rojaki za njegovo ljubezen." Tako je govoril Knafelj svojei to-varišiei ter pristavil brisoč njene v curkih tekoče solze po bledem licu: "Odpusti, draga moja, tem besedam! Ti. le t; mi bita lahlco še rešilni angel j. ki bi me pripeljal s pota moje pogube, kakor uče vaši duhovniki, v naročje cerkvi, v kterej me je ranjka mati moja vzredila. Zdaj je prepozno. Prisegel in zaklel sem se tovarišem., da ostanem zvest svojim naee lom. Povrh si zapomni, skrivna pri jateljica moja, kdor izpremeni svoje dejanje brez prepričanja iz osobnih vzrokov je renegat. In tako najbolj gnusno, vse veke od vseh narodov prokleto ime, bila bi moja smrt. Prosim te torej še enkrat, odpusti mi, nepozabljivi angelj moji Jaz ne morem tu zaradi tebe več ostati, ti pa z menoj, s prokletim luterancem, bežati ne smeš, in ti ne velim, — ker te ljubim!" Tiho je bilo po teh besedah pod grajskim kostanjem. A med tem se je grajska hči izvila iz Knafljevega objetja in dejala resno: "Pojdi dragi moj, če je tako, kakor praviš! Zaradi mene ni vredno pre-lamljati danih priseg. A ničen je izgovor, da odhajaš zaradi mene, zaradi tejm, ker me ljubiš! Povej mi v slovo, kje je zapisano v sv. pismu, da vpraša prava ljubezen po veri in stanu. Knafelj, ti si velik učenec svojega mojstra, a poslednjega stavka ni>i razumel. Zaradi tega pojdi sam. kamer te je volja, kdo vpraša —" Poslednjega stavka ni izgovorila grajska hči, le z obema rokama si je zakrila obraz ter omahnola na peščeno stezo. A Knafelj je planol kvišku in dvignol v solzah utopljeno deklico in klical: "Lavra, dete moje, sreča moja, ali ti v resnici z menoj T Ali te ne preganjanje, revščina in trplje-Interanskega duhovnika?" Odgovarjala ni grajska hči takovim vprašanjem, le oči polne solz jele so se čistiti in svetliti, in te?ko dihanje se je pomirjevalo, in mrzle roke so dobivale prejšnjo toploto. "ITvala ti nepopisljiva, Lavra moja, za tvojo preveliko ljubezen, katere jaz ne zaslužim in ki je vreden nišam", odvrne Knafelj potem in pritisne strastno Lavrino roko na svoje prsi in poljubi deklico v vroče lice. a nato pa reee: "Uredi torej svoje reči in bodi*pri-pravljena, trftjo noč te bodem čakal pod ravno tem kostanjem, ali varujva se med tem, da se ne izdava; izgubljena sva lahko oba." Vzkliknola bi bila samega veselja mlada Lavra pri teh besedah, da bi bil jek po gorah odmeval; saj jej je «rio nasproti lepo življenje na strani ljubljenega možal Srečna deklica ni poznala življenja niti njegove goljufije in ne bridkosti. Bivanje na samot- j nem gradu poleg bolehnega, emerika-vega očeta bilo je njenemu zgodaj vz- j bujenemu srcu največje gorje. Potem sta zaljubljenca v sladkem ob jet ju pod kostanjem še dolgo sanjala o bodoče j svoje j sreči na Nemškem. Kako si hočeta urediti prijetno življenje, pa kako se ljubiti in zvesta si ostati! In ko se pomiri viharnost v preljubem domovju, hočeta se vrniti na Slovensko. Saj jima bode oče odpustil, ko ju nihče več ločiti ne more, in z ljubeznijo mu hočeta potem stotero povračati sedanjo žalost njegovo. Rudeti je jelo nebo ondi za Viženskim vrhom, ko se ločita Lavra in Knafelj, zatrjujoča si še en pot, da Črez tri dolge dni ni več za nju ločitve, temveč samo ljubezen, nič kot ljubezen! Dvanajsto poglavje. "Glaub' mir's — setzte hinzu der Freur.d, Und lachte und seufzte nnd lachte wieder. Heine. Na južnej strani od Cerkelj ob cesti stoji dandanes velika zidana Viša v jedno nadstropje, in ondi se toči vino, prava kislica in žganje in kakova mesena klobasa se tudi dobi za prigrizek Na ravno tem mestu je stala za naše povesti pol zidana, pol lesena koča, pricestna krčma. Nič ni ostalo od nie v današnje čase kot hišni priimek: "Pri Jajcu" in pa pravica točiti vino i in žganje. > V tej krčmi "Pri Jajcu" sedel je tretji večer po dogodbi v prejšnjem | poglavju tuj človek in žganje je pil po malem, a precej pogosto m a je pogle-daval skozi malo okno na cesto, ki v Kamnik in v Mengeš vodi. Mračiti se j je že jelo med tem in iz zvonika je ! naznanjal zvon "Ave Marijo''. V tem trenotku je stopil v krčmo viso-j korasten, debeluhast kremar, snel je pokrivalo ter jel moliti na glas an- J ton.| FINNLAND............127G0toa. Pri renal« za medkrovje so \i>oštete vse potrebščine, dobra tirana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jetlna najkrajših in najjirijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorie Hrvatsko, Dalmacijo in drug, dele Avstrije Iz NEW YORK A od pljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludiie od pomola štev. M ob vznožju Fulton Street. — Tz PFIIL^ DELPHI JE vsako drugo sredo od x>omola ob vznožju Washington St Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkoT i"e obrniti na: Office, 9 Broadway, New Y<*rK City. 90—93 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, 21 Post Street, SAN FRANCIS CO, — ali na njene aaatopnike. __._____"___ _ _:_